Poštnina plačan« v gotovi nt
Leto LXV., št. m
Ljubljana, četrtek 9. junija 1932
Cena Din I.-
SLOfENSKI
i*UAJ* vaaa dan popoione, ucvzemsi neaeije in praznike. — inserati do 30 pettt a Din 2—, do 100 vrst Din 2.nO. od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji Inserati petit ▼rata Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno V Jugoslaviji Din 12.—. za. inozemstvo Din 25—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO CN DP"\VNWTVO LJUBLJAN*A, Bnafljeva ulica it. 5
Telet cm št. 3122. 3123. 3124. 3125 is 3126
POUKI 2N 1 O «J :
MARIBOR, Grajski trg St. 8 — — — —     Lc.JE, Kocenova ulica 12. —   eL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tet št. 26.     JESENICE Ob kolodvoru 101. — — — Račun pn postnem Čekovnem zavodu v LJubljani St. 10.351.
Gospodarske razmere v dravski banovini
predsednika
čc-
dr.
in
v
Ljubljana, 9. junija Pavi ob 9. se je pričela v sejni dvorani plenarna seja ZTOI. Zborovanje je otvori 1 zbomićni predsednik g. Ivan Jelačin, ki je Ugotovil, da je navzočih 37 članov zbornice. Pozdravil je načelnika trgovinskega odseka banske uprave dr. Marna, posebno toplo tudi dopisujočega člana ZTOI g. dr. Frana Windischerja. Predlagal je, da se ministru za trgovino in industrijo gosp. dr. Albertu Kramerju pošlje pozdravna brzojavka. Posebno zahvalo je pa v imenu zbornice tudi izrekel poslancu in pomočniku trgovinskega ministra, generalnemu tajniku g. Mohoriču za njegovo uspešno delovanje v prid trgovine in industrije.
Naznanila predsedstva
V naznanilih predsedstva je g. predsed-sednik poročal:
Visoka zbornica! čast mi je poročati, da je ministrstvo trgovine in industrije z odlokom i dne 19 maja II. br. 14871-u odobrilo zbornični proračun m leto 1°32 in s pritrdilom ministrstva za finance z dne 21. aprila 1°32 br. 32945 dovolilo zbornici, na pobira v letu 1952 desetodstotno doklado na pridobnino in na družbeni davek.
Dne 5. januarja T. 1. ete bila imenovana naša rojaka g. dr Albert Kramer za ministra trgovine in industrije in g Ivan Pu-celi za  ministra za socijalno politiko.
Zbornica   je  obema  gg mni^troma stitala
Minister   trgovine   in   industrije g. A'bert Kramer je rine 8   lanuarja t. I. pozneje  opetovano  poseti!   zbornico in njej tudi sprejemal stranke.
Zbornica ima po novem davčnem zakonu pravico, da imenuje svoje zastopnike v davčno-reklamacijskem odboru ne glede na njihovo bivališče.
Predsedstvo je sklenilo, da se te ugodnosti ne po*sIuži. dokler traa poslovna doba sedanjih zastopnikov
Novi obrtni zakon predvideva pri podeljevan iu obrtnih pravic sodelovanje zbornice. Radi pomnoženega manipulativnega dela je nastala potreba namestitve dve-h novih dnevnica rje v Janka Traune in Josipa Seuniga, katera je predsedstvo namerilo proti odobritvi plenuma. Oba imenovana sta se v dosedanji praksi izkaza'« kot vrlo spretni in porehni uradniški moči.
V snvslu sklepov zadnje plenarne seje, jc Zavod ?e pospešcA-an je obrti ustanovil v Mariboru posebno ooslovalnico, katero "vodi za to določena uprava.
Z odlokom s. dne 24. decembra 103] IT. br 41361-u ie ministrstvo trgovine in industrije razrešilo funkcije zborničnega člana g. mg. Oskarja Dračaria in fia imenovalo za namestnika zborničnega člana. Nadalje je bil razrešen funkcije namestnika zborničnega Člana g. ing. Anton Klinar, m zborničnega Člana pa imenovan g. Rihard Sku-bec. katerega kot novega zborničnega člana najiskrenejše pozdravljam v naši sredi G ing. Dračar je z vnemo sodeloval v zbornici celo vrsto let in s praktičnimi predlogi in nasveti pospeševali zbornično prizadevanje za dobrobit našega gospodarstva. Predlagam, da se mu ob razrešitvi j funkcije zborničnega člana izreče za njegovo dosedanje smo tremo sodelovanje naj-lepša  zahvala plenuma.
Namestnik zborničnega Člana g. Matiia j Rom.  trgovec in  načelnik  Gremija trgovcev v Kočevju je umri dne 15. decembra J
je hranilne vloge pri denarnih zavodih in ki so bili pred dobrim mesecem ponovno navalili na blagajne denarnih zavodov, zahtevajoč vrnitev svojih vlog.  Bili ste dve krizi  nezaupanja, ki ste  povzročili te pojave. En del vlagateljev je bil zbegan od izmišljenih govoric  glede naše  valute ter je pričel brez glave dvigati svoje prihranke teT nakupovati  nepremičnine, blago in tuje valute. V zadovoljstvo nam je. da lahko ugotovimo, da je bil le mali del tako lahkoveren, ker so najodločnejše izjave kra ljevske vlade   ob  priliki   proračunske raz prave vsakogar, kdor samostojno misli in po'ožaj stvarno presoja, morale prepričati, da   je naša gospodarska in finančna politi ka pravilna, pozitivna in zdrava ter da za našo valuto, dokler se bo vztrajalo na tej pori, ni nikake bojazni.
Neutemeljeno nezaupanje napram denarnim zavodom
Enako brez stvarne podlage, kakor je bilo nezaupanje enega dela napracn valuti, bilo je nezaupanje drugega dela javnosti napram našim denarnim zavodom. Zmanjševanje zaslužka, vedno ostrejša borba za obstanek, omejitve obratov, o katerih so prinašali naši časopisi dostikrat pretirana poročila in splošna nestalnost gospodarskih r<a/mer brez dvoma psiho-oško vpliva na posameznika in dovaia nerazsodne k temu, da smatrajo, da ravnajo v strahu / . » prihranke na jpa metne je, če dvignejo gotovino pri denarnih zavodih in jo skrijejo doma. Pri tem niti ne pomislijo na lastno škodo, ki si jo povzročajo sam* sebi z izgubo obresti, niti se nočejo zavedati tega. da odtegujejo s tem našemu gospodarstvu, trgovini, industriii in obrti plačilna in prometna sredstva, da otežujejo promet bla.ga in spravljajo industrijo in obrt v brezdelje in povzročajo s tem narodnemu gospodarstvu kot celini nedogledne Škode rn izgube, ki jih z mnogoletnim delom ne bomo mogli pozneje nadomestiti. Vsak posameznik, zasebnik, kakor tudi podjetnik in gospodar bi se moral tega zavedati in če bi se tega zavedal, bi se nam bilo lahko prihranilo mnogo skrbipolnih dni in težkih preizkušenj, ki ."nmo jih preživeli v zadnjem polletju. Ze lanske jeseni, ko se je pojavila nervoza na denarnem trgu. so bili potrebni zakoniti ukrepi za zaščito našega gospodarstva pred udarci svetovne krize, v prvi vrsti za zaščito denarnih zavodov pred dviganjem hranilnih vlog brez stvarne potrebe, ki ga je bilo treba preprečiti. Samopo-močni ukrepi denarnih zavodov, ki so bili izdani lani 25. septembra, so se kaj kmalu izkazali kot pravno nevzdržni in rudi z gospodarskega stališča v mnogem oziru nezadostni. Zato so bili vsi izredni napori denarnih zavodov zaman in tudi likvidnost, ki so jo pri tem pokazali in ki gre daleč preko mej onega, kar se je moglo od njih zahtevati in pričakovati, ni mogla vliti javnosti trajnega pomirjenja. Od tedaj poteka že deveti mesec. Okrog velike noči smo dobili zasilno in provi zorično odpomoč v obliki zakona o odlaganju plačil za kmečke dolgove, kakor rudi postavljanju komisa-rijatov pri denarnih zavodih, ki so v svojem jedru zdravi ter so le vsled prekomernega dviganja vlog postali trenotno Mobilni. Ta odpomoč ni rešila problema v bistvu, marveč predstavlja le začasno izhodišče v dveh smereh.
Trgovina, obrt in industrija je ostala v sredini ter je zato odkazna na lastno samopomoč. Tako stanje je seveda trajno nevzdržno ter v veliki meri otežuje in podražil je celo poslovanje. Namen uredb, in industrije ?a namestnika zbornic- j katerih se je moral poslužiti naš najstarejši ama g. Josip Verliča. veletrgovca v    slovenski  bančni  zavod, leži v  tem, da
omogoči denarnim zavodom mobilizacijo sredstev brez nepotrebnih potresov in škod za narodno gospodarstvo, da se more v polni meri zadovoljiti zahtevam vli teljev in pomiriti javnost.
1931. Zbornica je njegovi družini izrek.a svoje sožalje.
Namesto pokojnega g Roma je bil imenovan z gornjim odlokom  ministrstva trgovine nega čla Ljubljani
Poročilo predsedstva
Po naznanilih predsedstva je podal gosp. predsednik obširno poročilo predsedstva o delovanju zbornice TOI.
Za našo valuto ni bojazni
Naše gospodarstvo preživlja v tekočem letu trdo fn težko preizkušnjo, ki zahteva od vsega gospodarstva pa rudi od poedin-cev. znatne žrtve. Vsa pozornost je bila obrnjena v prvi vrsti na kritične razmere našega denarnega trga. Težave v denarnem m plačilnem prometu se še vedno komplj-crrajo in priznati moramo, da smo na kritični zaostritvi razmer do gotove mere sami krivi. Pod vtisom vsesplošne psihoze se tudi pri nas še vedno ni polegla neutemeljena nervoznost vlagateljev, ki imajo svo-
Težkoče v mednarodnem plačilnem prometu
K neprilikam na notranjem denarnem trgu so se pridružile, poč enši od novega leta še velike težkoče v mednarodnem plačilnem prometu. Zastoj pri dodelievaniu deviz, ki se je počel pojavljati posebno od meseca marca in katerega ie v veliki meri poostrila pozna in dolgotrajna zima. je izzval velike težkoče pri obračunu v izvoznem in uvoznem prometu. Da se od pomore težkočam. ki jih povzročajo devizni predpisi turih držav, ie zaključila naša vlada sporazume za ureditev plačilnega prometa
predvsem z Avstrijo, Švico in Nemčijo, dočim se pogajanja za klirinški sporazum s Češkoslovaško nahajajo tik pred zakl/u-čitvijo. Pogajanja za ureditev plačilnega .prometa z Madžarsko, ki je posebno za izvoz iz Dravske doline zelo važnega pomena, so bila prekinjena in se dosedaj niso obnovila. Obseg in obiike sporazumov v plačilnem prometu so z ozirom na razKč-nost odnosajev med pokameznimi državami zelo različne. Najširša baza je v tem oziru vzeta v sporazumu s Češkoslovaško, ki obsega poleg blagovnega tudi turističen promet, sezonske kredite, javne dobave, finančne kredite denarnih zavodov in železniški promet. Važna določba v dosedanjih klirinških sporazumih je, da vsi omogoču-jejo z odobrenjem Narodne banke privatnikom kompenzacijski promet, ki zadobiva v najnovejšem Času zato čim dalje bolj na akualnosti. Res je, da se s tem vračamo v dobo primitivizma menjalne trgovine, sicer brez naše krivde, marveč nas silijo v to devizne odredbe inozemskih držav, da se moramo tudi mi poslužiti te oblike kup-čevanja, ki nam je edino izhodišče v danem položaju.
Uvedba kliringa ima velik vpliv tudi na razvoj samih trgovinskih bilanc medsebojnega prometa posameznih držav. Kliring že po svojem bistvu in jedru vodi sam po sebi k uravnotežitvi bilanc, k izjednačenju uvoza z izvozom, kar je za naš odnošaj napram srednjeevropskim in drugim državam, ki igrajo dominantno vhogo v naši zunanji politiki, dalekosežnega pomena. Res je, da je pri današnji nestalnosti razmer ko se razvijejo odnošaji tako hitro in nestalno, težko vnaprej predvideti in tudi le za najkrajšo dobo oceniti končni efekt tega izravnalnega procesa. Vendar je nedvomno jasno, da bo uravnoteženje trgovinske bilance s Češkoslovaško za daljni razvoj prilik odločilne važnosti.
Dodatna trgovinska pogodba z Italijo
V tem oziru predstavlja o veliki noči sklenjena dodatna trgovinska pogodba z Italijo, ki je stopila s 1. junijem L 1. v veljavo, pravo izjemo. Jugoslavija in Italija ste sedaj skoraj edine na kontinentu, ki še vzdržujeta režim svobodnega uvoza in ste se tudi pri zadnjih pogajanjih odrekle vsakega kontingenti ran ja m drugega administrativnega protekcijonjema v medsebojnem blagovnem prometu. Dodatno tarifno pogodbo z Italijo smo sklepali pred neizbežnim dejstvom, da je morala Italija v zaščito svoje lastne pasivne živinoreje povečati uvozne carine na živino in živinorejske produkte.
V toku pogajanj je naša država dosegla napram povišanim avtonomnim tarifam znatne popušite tako da je obremenitev uvoza naše živine v Italiji skoro izenačena z ono v Cešhoslovaški. Naša industrija za sklepanje te pogodbe ni morala doprinesti nikakih žrtev, marveč so baš nasprotno oljarska industrija in nekatere vrate tekstilne idustrije dosegle pojačano zaščito odnosno popolno osvoboditev od poprej vezanih pogodbenih carinskih postavk. Kar je pa na tej pogodbi posebne važnosti pa je to, da je prišlo med obema državama do trajnega in stalnega gospodarstva sodelovanja, ki je v današnjih prilikah in z ozirom na gospodarske interese obeh držav izredno potrebtno. V to svrho bo sestavljenih nekoliko gospodarskih komisij, katerih naloga bo, da izigradijo medsebojne gospodarske stike ter sproti odstranjujejo ovire, ki bi se v medsebojnem prometu pojavljale.
Notranja gospodarska politika
V naši notranji gospodarski politiki je bila prvenstvena pažnja posvečena vprašanju razdolžitve kmeta, konverziji dolgov po zakonu, o odlaganju drazbenih prodaj, kmetskih posestev ter regulaciji obrestne mere. Kakor sem že omenil, je provizorij, ki smo ga o veliki«noM dobili, le delno rešil to vprašanje. Rešitev je zaradi različnosti stopnje gospodarskega razvoja, sistema kreditne organizacije in kreditnih pogojev v posameznih delih države izredno komplicirana in delikatna. Vse dosedaj predložene solucije se morajo, z ozirom na prilike visoko razvitega kreditnega sistema v dravski bsjKrvini označiti kot nepopolne in zato za nas nesprejemljive. Smo globoko tangirani na pravilni rešitvi tega problema, ki lahko postane za daljši tok razvoja našega denarnega tržišča zelo odločilen.
Krt veliko pridobitev za pocenitev prehrane moramo označiti likvidacijo žit-
nega režima, ki je bila uveljavljena z zakonom o prometu s pšenico z dne 31. marca t. 1. in s katerim je bil obnovljen zopet svoboden promet s pšenico v ne tranjosti. države, nadalje ukinjena poprejšnja kontrola mlevskega prometa ter je bil za kritje primanjkljaja, ki nastaja pri izvozu pšenice, upeljan mlinski pavšal. S tem se je preskrba naše pasivne banovine s pšeničnim kruhom pocenila za preko pol dinarja pri 1 kg, kar je posebno za mesta in industrijske kraje naše banrvine v sedanjih prilikah zelo važno.
Rastoče število insolvenc, med katerimi se pojavlja tudi znatno število takih, ki spretno izkoriščajo praznine sedanjega zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. diktira nujno p< trebo noveliranja tega zakona z novimi dopolnilnimi določbami, ki odgovarjajo sedanjim izrednim prilikam. V trgovskih krogih se že davno zahteva povišanje poravnalne kvote, ki je bilo tudi v naši zbornici že ponovno predlagano in sklenjeno, dalje poostritev postopka v primeru najavljene insolvence in končno uvedba mrratorija za tvrdke, ki imajo sicer v svoji bilanci polno kritje za svoja pasiva, pa so vsled izrednih poslovnih prilik zabredle trenutno v plačilne težkoče. Porabljam to priliko, da ponovno naslovim na gespoda ministra pravosodja ter ministra trgovine in industrije nujno prošnjo, da predloži še v teku sedanjega zasedanja narodne skupščine parlamentu načrt take novele, za katero smo v sporazumu z zainteresiranimi organizacijami upnikov že ponovno predložili svoje predloge.
Razumljivo je, če nas je v dneh, ko se mora trgovina, industrija in obrt boriti s tolikimi poprej neznanimi težkočam i, neprijetno dirnilo, da je bil predložen narodni skupščini v poostreni cbliki in razširjenem obsegu načrt novega zakona o pobijanju draginje, ki stavlja gospodarske kroge pod poseben policijski nadzor in v položaj, ki nikakor ni v skladu s potrebno gospodarsko avtoriteto in socijalnim položajem nridobitnih krogov. Naši interesenti imajo sami dovolj uvidevnosti, da ne govorim o prekomernem številu obratov, ki že samo po sebi povzroča skrajno konkurenčnost, da se znajo in skušajo v svojem poslovanju ozirati na poslabšane gmotne prilike odjemalcev ter olajšati z vsemi razpoložljivimi sredstvi nakup blaga in se prilagoditi s cenami najugodnejši ponudbi.
Težak položaj naše industrije
V naši industriji je prišlo tekom zimske dobe do znatnih omejitev. Nekateri važni obrati kakor na primer železarne na Jesenicah in združene steklarne pa so morale za prehodno dobo par mesecev obrate sploh ustaviti. Zbornica si je prizadevala,
da izdejstvuie na merodajnih mestih potrebne ukrepe v zaščito domače produkcije, da se omeji uvoz blaga, ki ga imamo dovolj v državi, predvsem pa, da se omogoči uvoz takega blaga brez plaćanja carine, kakor se je bilo pričelo v zadnjih letih čisto proti jasnemu besedilu cdredb točke 6. splošnih pripomb k XV. delti carinske tarife na škodo naše železarske industrije prakticirati. V to svrho je bilo prirejenih nekoliko konferenc, katerih namen je bdi zbližati interese industrije, ki izdeluje železo z interesi industrije, ki železo predeluje. Dosedanje konference so dale ugodne rezultate, kar bo na položaj železarske stroke brez dvoma dobro vplivalo.
Težave v lesni stroki
V najširšem obsegu čutimo težavo sedanje dobe v lesni stroki, ki je mnogoštevilna in porazdeljena preko vsega področja naše banovine in ki predstavlja v nekaterih dolinah skoraj edini vir dohodkov tamošnjega prebivalstva. Zbornica je zato budno zasledovala razvoj tega vprašanja na mednarodnih konferencah v Ženevi ter skrbela za to, da so bili na tem mednarodnem forumu naši interesi pravilno tolma-čeni in jasno podčrtani. Ženevska konferenca je prišla do logičnega zaključka, da je trajna odpomoč in izhodišče iz sedanje kritične situacije le tako, da se produkcija stavbnega lesa v eksportnih državah porazdeli po gotovem ključu in izvoz prilagodi konzumnim prilikam importnih držav. To ni tako lahka naloga, kakor morda izgleda na prvi mah. Vsi dobro vemo, da je izvedba tega sklepa nujna in neodložljiva. Toda stotine interesov ierrajo po sredi svojo vlogo pri nas in v inozemstvu, predvsem v naši banovini kjer je gozdna posest razdeljena med 135.000 malih gozdnih posestnikov in atomizirana v stotine malih in srednjih lesnih industrij, dočim se nahaja v ostalih banovinah združena v velike komplekse v državni odnosno samoupravni posesti in upravi. V to svrho je bilo potrebno osnovati osrednjo organizacijo za gozdno gospodarstvo za celo državo, kar se je zgodilo sredi nreteklega meseca tako, da nas na mednarodni konferenci o leani trgovini, ki bo danes otvorje-na na Ounaju. predstavlja enotna delegacija. Danes je že jasno, da bo treba sečnje znatno omejiti, prilagoditi se prilikam na
minimum zmanjšanega izvoza ter da bo treba končno tudi v to stroko zavesti disciplino in red. Sedanje stanje pomenja brezglavo zapravljanje narodnega premoŽenja, ki se pod nobenim pogojem ne sms v d* sedanji obliki več nadaljevati.
Davčna vprašanja
a) Neposredni davki.
V davčnem oziru zaznamujemo ixza zadnje plenarne seje celo vrsto davčnih novel k dosedanjim davčnim zakonom. Potom teh novel je stremela na en strani vlada za tem, da pridobi novih virov dohodkov, na drugi struni pa, da prilagodi obstoječe zakone tam, kjer se je pokazala potreba, i zp remen j enim prilikam.
Novela zakona o neposrednih davkih znižuje zemljiški davek, omejuje davčne ugodnosti, katere sa vživali davčni zavezanci z devet mi ail več otroki in urejuje na novo predpise za nekatere davčne vršite. Med drugimi preurejuje pridobnino za prodajalce srečk državne loterije in za provizijske zastopnike zavarovalnin družb, nadalje predvideva odpis davčnih zaostankov do konca leta 1038. v kolikor bi bli vsled uterjavanja ogroženi eksistenčni pogoji davčnih zavezancev. Glede re-klamacijskih odborov daje, kakor »mo že opetovano zahtevali. končno zbornicam pravico, da imenujejo v reki amaci jsk i odbor svoje zastopnike brez ozira na njihovo bival išče.
Novi zakon vsebuje nadalje za ministra financ pooblastilo, da sme podaljšati odmero pridobnune in davka na poslovni promet pri pavšalnih plačnikih za leto dni. Na podlagi tega pooblastila je ministrstvo za finance že odredilo, da se sa leto 1°32 pridobnina ne odmeri na nov«, temveč za to leto izterja po predpisu prejšnjega leta.
Zbornica je opozorila ministrstvo za finance, čim je zaznala za to odredbo, s posebno spomenico na težke posJedsce, katere bi imelo avtomatično pobiranje prdobnine v lanskoletni izmeri za naša gospoda rs t v<>, ker so se lansko loto še obdavčevali dohodki iz leta dobre konjunkture 1030, ki so v letu 1931 zbog težkih gospodarskih prikk in vedno v izdatnejši meri se uveljavljajoče krive dosegri komaj en del dohodkov 1. 1091. Ministrstvo za finance je u v delo nevzdrinoat položaja, kakršnega bi ustvarilo mehanično pobiranje lanskoletne pridobnine v letu 1*J32 in je svojo odredbo umaknilo.
Davčna novela je gospodarske kroge, ki so s sigurnostjo računali na oaajčanje davčnih bremen po svoji enostranosri precej iznenadila. Posebno težko je breme, k: ga nosi naše malo obrtništvo. Zbornica je v pričakovanju, da se morajo pri nas, kadar se govori o davčni preobremenitvi, predvsem znižati in olajšati davčna bremena našemu maleimi obrtništvu, sprejela na zadnji plenarni seji številne konkretne predloge, ki pa so zaenkrat ostal: navzlic prizadevanjem naših poslancev v finančnem odboru Narodne skupščine neupoštevani. <*Je so gospodarske neprilike, ki se zrcalijo tudi v našem državnem gospodarstvu, radi ohranitve ravnotežja v našem državnem proračunu zaenkrat onemogočile vpoštevanje naših predlogov, pričakujemo z upravičenostjo, da bo finančna uprava predlagana olajšanja davčnih bremen vsaj s prihodnjim proračunom uveljavila.
Glede davčne prakse za tekoče leto še nimamo poročil, ker se odmera za to leto še ni izvršila. Iz priprav se da sklepati, da je v tej smeri računati s poostreno prakso. Najpreje se je zahtevalo v izkazih, vsaj v Ljubljani podatke, k merijo na poostritev, pozneje se je pa z internim razpisom še davčna prijava popolnila z zahtevami po podatkih, ki kažejo, da se namerava odmerjati letos pridobnino tudi na podlagi zunanj h znakov. kar po našem mišljenju v zakonu o neposrednih davkih gotovo ni utemeljeno.
o Aosidfpoid nfuFfVAZi ud as?frjd ap^lf) družbenem davku bo podano na današnii seji posebno poročilo. Med številnimi ostalimi akcijami v davčnem oziru pa hočem omeniti ^amo nekatere najvažnejše: Ko je minstrstvo odredilo, da odgodi-tev plačila in dovolitev obročnih plačil ne daje davčnim zavezancem pravice na u veren je o plačanem davku, ki je potrebno ob raznih prilikah, n. pr. ob udeležbah na licitacijah, ob izplačilu državnih dobav, ob plačilu inozemskih terjatev itd., je zbornica v posebni spomen ci opozorila ministrstvo na neprilike, ki jih povzroča gospodarstvu ta odredba. Akcija sicer ie ni zaključena in je po naših informacijah upanje, da bo vsaj glede potrdi, ki se potrebujejo ob izplačilu državnih dobav, uspela.
Nadalje je zbornica stavila več predlogov glede praktične ureditve pobiranja renrnega davka, ki daie našim interesentom posebno ob izterjavan iu obresti sodnim potom dosti povoda za pritožbe.
Na pritožbe zborničnih interesentov iz bivše mariborske oblasti, ki niso zadovoljni s sestavo njihovega reklamacijskega odbora, ker ni v njem zastopano niti Prek-murje. niti Slovenske gorice, niti Savinjska dolma, je zbornica posredovala pri 'finančni upravi, da se postavi za področje okrožnega sodišča y Celju poseben rekla-Tnacijski odbor.
Nadalje omenjam zbornično akcijo za olajšanje   i/terjavanja   zaostankov   z ozirom  na sedanje     gospodarske neprilike. Predlagali smo, da naj se prizna v to svrho finančnim   direkcijam   večja  kompetenca za dovoljevanje plačilnih olajšav. Končno opozarjam  na zbornično akcijo glede ob-*>ga pojasnilne dolžnosti po čl.  108 zakona o neposrednih  davkih, ki   je  v celem obsegu uspela in ec  je  zaključila  z ra/rpi-aom ministrstva financ, da podjetniki ni-^o dolžni   dajati   splošnih   pojasnil davčnim upravam o razmerah drugih oseb.
V zadevi davka na poslovni promet je ri>ornk» stavila konkretne predloge glede pavšaliranja davka na vino in žganje, •fflede pobiranja davka na poštne pakete tn glede davka na mnerge druge predmete, kaor na ptoeevino, mast. tkanine itd.
b) Takse.
Določila k zakonu o taksah so jako važna, obenem pa tudi za gospodarstvo on^-rozna. Novela vsebuje celo vrsto novih tak.-, tako predvsem takse za najemninske pogodbe in pobotnice ter šolnino. Novela nadalje preureja taksno tarifo z ozirom na določala novega obrtnega zakona in nalaga v tei zvezi občutne takse. Preurejena je dali'.* tarifa za veselirne takse. Pri slednjih so naši interesenti prizadeti s tem, da se uvajajo vstopnice državne založbe, dasi so imeli tr-sovci še veliko zaloge preišnjih vstopnic, ki bi ostale brez vrednosti. Pri noveli ran m prevoznih taks se je taksa na vozila v smislu ponovno stavljenih predlogov uredila na obnovi težine vozil ter se je ob tej priliki »ritegmilo v taksno dolžnost tudi avtobuse fn vozila za prevoz poni kov in prtljage ter tovorne avtomobile. Kompenzacija z oprostitvijo davka na poslovni promet niti iz da-reka ne odtehta bremen, katera so se s tem naložila  prevozn i m pod i o t i em.
Zbornica je stavila takoj, ko je zaznala ra načrt novele taksnega zakona, številne rtr preminjevalne predloge 7^ razpravo v finančnem odboru, posebno glede taks. ki «0 v zvezi z novim obrtnim zakonom, ki so bili v?aj deloma upoštevani.
Veliko važnost je polagala zbornica tudi na preureditev točilnih taks in taks na go-stilničarske račune v smislu zahtev goslil-niearskih organizacij in so bili tudi ti predlogi deloma upoštevani. Težko nas zadene ukinitev določbe, da se gotove perijodične takse, če se pravočasno ne plačajo, izterjajo prisilnim potom. Po novih določilih zapade namreč prepozni plačnik kazni, ki znaša še enkratni znesek prepozno plačanega taksnega zneska. Ta odredba se v sedanjih kritičnih časih, ko je trda za denar, težko občuti. Med posameznimi akcijami omenjam še predlog za ureditev taks pri razsodiščih, predlog za znižanje taks ob pregledu parnih kotlov in predlog glede taks na reklamo itd.
e) Trošarine.
Glede trošarin na vino in žganje je zbornica zastopala stališče, da naj se trošarina na vino uredi tako, da se bo pobirala šele ob nastavitvi soda na pipo. da se tako pomaga na eni strani vinogradnikom, na drugi strani pa ustreže gostilničarje m. Glede trošarin na žganje je sla naša stara zahteva za tem, da se omeji trošarine prosta žganjekuha in vzameio kotli pod kontrolo.
Finančna uprava je uvidela nujno potrebo, da se trošarinsko vprašanje uredi. Izdelala je načrt zakona, v katerem je bila pripravljena deloma ustreči ponovno izraženim željam interesentov, posebno v pogledu odprave trošarinskega registra in znižanja višine trošarin. Zbornica je k temu načrtu podala različne predloge in se glede ustanovitve prodajne centrale za špirit postavila na odklonilno stališče. Načrt trošarinske novele pa se je tekom parlamentarne razprave pod pritiskom političnih krogov bistveno predrugačil. Novi načrt je predvideval odpravo trošarine na vino in žganje v dosedanji obliki in vpeljal kot nadomestilo pavšal v višini 6- do lOkratnega mnogokratnika točilne takse. Zbornica je takoj po prejemu načrta sklicala širšo anketo prizadetih interesentov, gostilničarjev, trgovskih točilcev na debelo. Na tej anketi stavljene predloge je zbornica v posebni resoluciji izročila vsem narodnim poslancem in jih opozorila na težke posledice nameravanih odredb za obrtne točilce. Intervencija je imela predvsem uspeh v tem. da se je končno vsaj mnogokratnik točilne takse za nadomestilo trošarine izdatno znižal, da se je točilca na debelo v izogib dvojne obremenitve oprostilo plačevanja nadomestila in da se je nadomestilo za točenje v zaprtih steklenicah izdatno znižalo.
V zvezi s preureditvijo trošarine na vino in žganje je zbornica izvedla številne akcije. Med njimi omenjam poleg že omenjenih akcijo, da se oprostijo trgovci, v kolikor prodajajo same likerje, rum in konjak, plačila nadomestila za odpravljeno trošarino. Na našo spomenico je ministrstvo za finance izdalo naredbo, da so oproščeni plačevanja nadomestila za trošarino trgovci, ki prodajajo pivo. likerje, rum in brandi, dočim se smatra destilat vina za žganje. Nadalje je zbornica v posebni vlogi opozorila ministrstvo financ na prodajo vina po vinogradnikih v količinah, ki niso proste točilne takse in trošarine. Ob tej priliki je tudi prosila za avtentično pojasnilo, da je pojem >u svojim selima« tolmačiti v tem smislu, da morejo vinogradniki prodajati svoj pridelek samo v občinah, v katerih imajo vinograde, na kraju, ki ga za to določi županstvo.
Končno je zbornica intervenirala zaradi zahteve orp-anov finančne kontrole, da mora pošiljke vina zaradi pobiranja občinske trošarine v vsakem primeru še nadalje spremljati kontrolni list in končno gJo.le pavšaliranja davka na poslovni promet od vina in žganja.
V zadnjem času je postalo. aktualno vprašanje povrač.iJa trošarine, ki je bila plačana po prejšnjih predpisih. Zbornica je v tem pogledu ponovno intervenirala, ća se povračilo čimpreje tovrši, ali pa vsaj kompenzira z drugimi javnimi dajatvami upravičencev.
V ostalem se je zbornica glede nadomestila za trošarino priključila sklepom gostilničarjev, sprejetim na ponovnih zborovanjih, na katerih je tudi sodelovala. G^de
stališča trgovcev napram tej dajatvi pa sledi na današnji plenarni seji itak še posebno poročVLIo.
Devizne omejitve
Med finančnimi akcijami splošnega značaja omenjam akcijo, da se ustvari možnost, da dobivajo devize tudi neprotokolirani obrati, akcijo, da se cenovnik za zavarova nje valute zniža za one vrste blaga, ker so vsled pad c s cen blag: u postale odredbe cenovni k a posamezne postavke previsoke in so imeli izvozniki težave pri opravdanju va lut, dalje predloge za sklenitev klirinškega sporazuma z Medžarsko, predlog za stalno objavo notacije kurza dinarja na borzi v Zurichu ter opozorilo, da se" vodijo ravno radi deviznih težkoč eksekucije na naše izvozno blago, čim dospe v inozemstvo. Dalje je zbornica opozorila ministrstvo na nujno potrebo, da se odstrani kolizija deviznih predpisov v naši državi s predpisi v Češkoslovaški, ki povzroča nagemu gospodarstvu velike neprilike. Končno bi bilo v tem oziru omeniti predloge za olajšanje deviznih omejitev v to svrho, da se v letošnjem letu omogoči eventuelno s potnimi Čeki tujsko-prometna sezona, na kateri je naše gospodarstvo eminentno zainteresirano.
Samoupravne finance
Stara zbornična zahteva glede samoupravnih financ je, da naj se čimpreje uredijo s posebnim zakonom. Dolžnosti samouprav se namreč sedaj od leta do leta stopnjujejo in se samoupravam nalagajo vedno večja bremena, katere izkušajo pokriti potom doklad na neposredne davke, s sar-.io-upravnimi trošarinami, taksami in davščinami. Bremena samouprav so dosegla izme-ro, katere nadaljno stopnjevanje bi preseglo plačilno zmožnost prebivalstva, i'ato je skrajno potrebno, da se ob zakoniti ureditvi samoupravnih financ prizna samoupravam po inozemskih vzgledih participiranje na gotovih državnih dohodninskih viria.
Podrobno se je zbornica morala baviti z bano\Tnskim proračunom za leto 193^-^923, ki je predvideval nekatera nova, odnosno poostrena bremena. Zbornica se je po vsestranskem preudarku izrekla proti nameravani davščini na nakladanje in razkladanje, ki bi pomen jala za gospodarstvo uezmaglji-vo novo obremenitev Zbornični argumenti so v tem pc^Jedu bolj uvaževani, docim ie osi i le prizadevanje za odpravo davščin r^a električno energijo m premog, ki sta dražiti produkcijski davščini, žal orez u^pen* Kavno tako m uspoia akcija za odpravo do-k«ade in doponiico prenosno takso, dočim se je davščina na brezalkoholne pijače neku, i ko mižala..
V zvezi z banovinskim proračunom se je pokrenilo Uidi vprašanje odprave oazi finskega kulusa, ki se je nato na splošno željo prebivalstva nadomestil s 25Ve cestno dcklado. Nerešeno pa je ostalo vprašar.je občinskega kuluka, kojega odprava spa.ća v delokrog občin, kterim ne bo ležtco te dajatve ukiniti tam, kjer se pooira. kjer jim je dana možnost, da pokrije svoje potrebščine iz drugih razpoložljivih dajatev.
V zadevi kuluka je zbornica nadalje pnd-vzela tudi posebno akcijo glede določitve osnove za pobiranje kuluka v primerih^ v katerih ima podjetje predpisan neposredni davek v večin občinah.
Poročilo računskih pregledovalcev o računskem zaključku za L 1931. je podal g. Lavtižar.
Načrt novega zakona o pobijanju draginje
O načrtu novega zakona o pobijanju draginje in nošeni trgovstvu je poročal zbornični podpredsednik g. Konrad Els-bacher. Novi zakon naj bi stopil namesto dosedanjega zakona o pobijanju draginje, življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije. Novi zakon sedaj veljavna določila znatno postni je, kar bi imelo za razvoj trgovine, obrti in industrije v naši dT-žavi težke ako ne katastrofalne posledice. Poleg drakonske zaporne in denarne kazni za kršitev določila glede označbe cen tako, da jih vsakdo lahko vidi in razume, vsebuje načrt še novo strogo določilo, da se ima obsojencu odvzeti tudi vsa količina blaga, ki je bila predmet kazenskega dejanja in prodati v korist fonda za prehrano siromakov. Novo je tudi določilo, da velja ovadba zapriseženega pristojnega policijskega ali občinskega organa za poln dokaz o dejanju in krivici obtožene osebe. Preiskovanje in obsodba se sme izvršiti takoj na licu mesta. Načrt vsebuje tudi novo določilo, da so obsodbe z zaporom do 10 dni in denarne kazni do 1.000 Din takoj izvršne.
Gornja določila. Je dejal poročevalec ob zaključku, so v nasprotju s temeljnimi načeli, na katerih mora sloneti vsaka pravna država. Tudi najhujšemu zločincu je dovoljena obramba pred sodnikom in proti obsodbi more vsak obsojenec, pa naj bo njegova krivda še tako dokazana, uporabiti pravne leke, ki so mu zajamčeni v vseh upravnih in ka-ze.nskih zakonih. Od tega osnovnega načela naj se sedaj ustvari ra-jemno stanje za trgovce, obrtnike in indu-strijce. Dvomim, da se more na podlagi kateregakoli zakona uklnriti naj-primdtivnejšo pravico, kn jo ima vsak državljan, da se sme proti vsakti obtožbi braniti in proti vsaki obsodbi eventuelno tudi pritožiti. Za trgovca* obrtnika in industr.ijca naj bi po načrtu novega zakona zadostovala ovadba občinskega organa, da se ga na licu mesta obsodi, da se mu zapleni in proda njegova lastnina ter njegov ime javno ožigosa, ne da bi imel niti pravico, da se proti temu brana in pritoži. Taka načela morajo kršiti sleherni čut pravičnosti in pomenijo pravo izjemno stanje in najtežje zapostavljanje celega gospod a-rskega staleža. Zatto se taka določila ne bi smela uzakoniti.
Izvršilne uredbe k obrtnemu zakonu
Zbornični podpredsednik g. E^gelbert Franchetti je poročal o predlogih za izvršilne uredbe k obrtnemu zakonu. Novi obrtni zakon, ki se je začel izvajati 9. marca vsebuje mnogo pooblastil 'ministrstva trgovine in industrije in banske uprave za izdajo izvršilnih uredb. Doslej so izšle uredbe o prisilnih združenjih o mojstrskih preizkušnjah, o pomočniških izpitih, o ureditvi in vezanju tiskarskega obrta in pogrebnih zavodov na dovolilo. Ministrovo je izdelalo že osnutke važnih uredb
tJčočih se obrtništva, tako uredbe o izpra-ševalnih komisijah za gradbene in elektrotehnične obrti in za VTačunanje obiska strokovnih sol in tečajev v predpisano usposobljencstno dobo.
Zbornica je zavzela k osnutkom teh pravilnikov stališče in stavila konkretne predloge. Po-očevalec opozarja na nujno potrebo preureditve obrta brivcev, frizerjev, vlasularjev in manikerjev. dalje cbrta pleskarjev, napisnih slikarjev, sobnih slikarjev, rokodelskih slikarjev, pozlačeval-cev pohištva, ličilcev voz. fotografov, mesarjev, sedlarjev, voznih tapetnikov, izdelovalcev usnjeno galanterije in knjigovezov. Nujno potrebna je tudi sprememba nanašajoča se na obrt trgovskih vrtnarjev,* dalje uvrstitev izdelovalcev mlinov med rokodelske obrte in uvrstitev gradbene in elektrotehnične obrti med koncesijonirane obrte. Glede olajšav za ženske obrte za naše kraje ne smejo prihajati v poštev izde-lovalke ženskih klobukcv ter šivilje ženskih in otroških oblek in perila,
Za odpiranje in, zapiranje obratovalnic ob nedeljah je treba predpisati čim prej enotnost nedeljskega počitka, zlasti za one stroke, ki so na občnih zborih zavzele stališče za obligatornost počitka. V tem .pogledu daje povod za predlog zlasti vprašanje nedeljskega počitka v brivskih delavnicah. Končno je poročevalec še cmenil, da se bodo morale pomočniške preizkušnje vršiti redno in uspešno le, če bodo imele zadruge potrebna sredstva. Zato predlaga, naj se dovolijo tudi za počitniške izprasevalne komisije izpitne takse.
O izvajanju* predpisov o družbnem davku je poročal g. Sire.
Socijalno zavarovanje obrtnikov
Zbornični član g. Josip R e b e k je poročal o socijalnem zavarovanju obrtnikov. Med najvažnejše določbe novega zakona o obrtih spadajo gotovo določbe o socijalnem zavarovanju obrtnikov, ki so jih sprejeli zlasti slovenski obrtniki z velikim zadoščenjem. Razdrapane povojne razmere občuti še posebno obrtniški stan in zato je razumljiva enodušna zahteva obrtnikov po obveznem socijalnem zavarovanju, že smotreni državno-politični interesi narekujejo vsaki državi nujno dolžnost skrbeti za strokovni napredek in razvoj obrtniškega stanu kot važnega činitelja v gospodarstvu in številnega srednjega sloja v socijalnem in kulturnem življenju, še v večji meri kakor drugim je treba temu stanu zasigurati obstoj.
Novi zakon .0 obrtih pooblašča ministra za trgovino in incHistrijo, da izda uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov zdražb zoper bolezen, za onemoglost, starost, smrt in zoper nezgode. Ko se ta uredba razglasi, morajo združbe izvesti zavarovanje. Zavarovanje se izvede za področje ene ali več banovin. In potem morajo vsi rokodelci dotične banovine Plačevati zavarovalni'* prispevek. Za zavarovanje se sme ustanoviti skupen sklad ali v okviru obstoječih zavodov ali kreditnih ustanov za področje ene ali več banovin. Zakon določa torej zgolj obveznost zavarovanja,. določitev organizacije, načina in pogojev, .zavarovanja pa prepušča posebni uredbi, ki mora iziti v dveh letih po razglasitvi zakona^ torej najkasneje do 9. novembra 1934. Zavarovanje' bo obvezno za vse obrtnike brez izjeme.
Kar se tiče organizacije same, misli poročevalec, da govori v imenu vseh, ako že danes odločno zahteva^ da mora biti obrtniško zavarovanje popolnoma ločeno (d delavskega. Na jasnem si je že tudi, da naj se zgradi na teritoriju naše banovine samostojna zavarovalna organizacija. Naša banovina nudi i po številu«obrtništva i po svoji teritorijalni zaokroženosti v vsakem pogledu zadostno bazo, na kateri se bo mogla zgraditi samostojna organizacija obrtniških mojstrov; ki bo mogla prav dobro uspevati, zlasti če jo zgradimo skupno s trgovci. Težje bo odlcčati glede drugih vprašanj, o katerih si pa bodo morali biti obrtniki na jasnem tudi še p redno se začne sestavljati uredba, da jih dogodki ne prebite. ~. •
Sledilo je r>oročjlo g. Čeha o trgovcih m novih trošarinskih predpisih.
Huda kriza premogovne industrije
O hudi krizi v premogovni industriji je podal zanimivo poročilo generalni ravnatelj TPD g. Skubec.
Vloga in vpliv premogovne industrije naše banovine na celokupno gospodarstvo je izredno velik. Baš ta industrija preživlja sedaj težko krizo. Radi nazadovanja produkcije trpijo ne samo podjetja in delavstvo, temveč celokupna obrt, trgovina, denarni zavodi ie- finance.
Predavatelj je navedel nato najvažnejše vzroke nazadovanja premogovne produkcije. Se 1. 1929. je dala Slovenija 40 odstotkov celokupne produkcije premoga v Jugoslaviji, 1. 1Q.>1. pa le še 31 odstotkov. V približno enakem razmerju so se znižale državne dobave iz naših rudnikov in znašajo za 440.000 ton mani kot L 1929. Resolucija. Predlagal je. da se v svrho iT-bolišanja stanja dostavi na vsa kompetentna mesta naslednja resolucija:
Z ozirom na občutno in staino naza»k>-vanje premogovne proizvodnje dravske banovine, s katerim niso težko prizadeta samo premogovna podjetja in rudarsko delavstvo, temveč vsa ostala industrija, obrt trgovina, denarni zavodi in javne finance.
Z ozirom na dejstvo, da padanje proizvodnje ni samo posledica zmanjšane porabe premoga in vsled gospodarske krize, temveč je povečano vslejj tarifne poli<tikr> državnih železnic, pretirane obremenitve z javnimi in socnjalnimi dajatvami, nevira-nega uvoza inozemskega premoga in drugih pogonskih sredstev, končno pa zlasti in vsled neopravičenega priviligiranja državnih rudnikov in zapostavljanja premogovnih podjetij banovine pri javnih doba-nh predvsem železniških.
Zbornica- za TOJ apelira v interesu celokupnega gospodarstva banovine na vse mene gospodarske in politične predstavnike, da z aktivnim vplivom podpro zahtevo pre mogovne industrije z enakopravnim in pravičnim upoštevanjem..
Samostojni predlogi
Decentralizacija delavskega zavarovanja
Zbornični   podpredsednik   g Kngelbert Franchetti ie stavil samostojen pred log  glede   decentralizacije   delavskega zavarovanja. Njegov predlog se glasi:
Vse naše go<?podarske organizacije in korporacije zahtevajo že leta dccentrali-zac;jo delavskega zavarovanja. Ta zahteva se ponavlja že od prvih začetkov izvajanja delavskega zavarovanja, ko je že prva praksa pokazala, da do skrajnosti izveden centralizem v organizaciji tep;a zavarovanja. ni koristen niti interesen tom, niti zavaro\an.ru samemu. Enotna organizacija. k; obsega vso državo, je postala vse prekomnlicirana, preokorna in okrajno birokratična. Taka organizacija je ubila rudi vsak interes nas vseh ni usodi zavarovanja in če danes čujemo pritožbe proti zavarovanju, so to pritožbe ne prot zavarovanju samemu, ampak prst načinu, kako se izvaja. Brez vsakih po mislekov smem trditi, da v naših vrstah ni načelnih nasprotn kov socijalnega zavarovanja. Vsi smo prepričani o porebi SOC1 jalnega zavarovanja, ki naj zas:gura našim delavcem eksistenco v primerih nezgod in ki naj obolelim delavcem nudi pomoč, da se zdravi vrnejo na svoje delo. Prav gotovo ni med nami. tudi če so soci jalna bremena visoka in ogrožajo dane« celo eksistenco mnog:h obrtnikov, nobe nega, ki bi zahteval demontažo zavarova nja. Vse pritožbe gredo le za tem, da s< uprava zavarovanja decentralizira po na čelih popolne stvarne m teritorijalne avtonomije po banovinah. Z izvedbo zahtevne decentralizacije bo postala vsa uprava zavarovanja mnogo enostavn ejša, bolj gibčna n se bo dala mnogo bolje prilago diti potrebam zavarovanja in željam nte resen tov. Da bo taka uprava tudi mnogo cenejša, o tem ni dvoma. Xaša banovina nudi zadostno bazo, na kateri bi moglo zavarovanje s samostojnim nosilcem vseh panog zavarovanja dobro uspevati. Tudi J drugih banov nah ne bi bilo v tem oziru nobenih težav Pa če bi se smatralo za potrebno m koristno, bi se moglo v te svrhe združiti dve ali več banovin v eno zavarovalno enoto. Taka organ zacija zavarovanja b" omogočila ožji kontakt z interesent, vzbudila bi večje zanimanje do zavarovanja in s tem bi se zavarovanje samo rudi populariziralo. Prav ta odtujitev uprave zavarovanja od interesentov Ško-ouie v največji meri zavarovanju samemu. Lokalnim faktorjem je treba prepustiti pr: socijai^em zavarovanju va»širšo pravico samoodločevanja, pravico 'nic jativ-no«ri m najširšo motnost udejsrvovan j a <>mogočiti jim je neposreden vpliv na upravo m prepustiti, da sarrri odločajo o prispevkih in o načinu uporabe prispevkov. l>e s pritegnitvijo lokalnih faktorjev k sodelovanju se bo prenesla odgovornost za usodo zavarovanja na interesente same in s tem se bo vzbudil rudi interes m ljubezen do zavarovanja.
Naše korporacije m organizacije pošiljajo od svojih sestankov m shodov konstantno resolucije, v katerih se poudarja gornja utemeljena zahteva, pa je po mojem mnenju prav sedaj, ko vodi resor ministrstva za socijalno politiko naš rojak g. minister Ivan Pucelj ugodna prilika, da se pošlje z naše plenarne seje g. ministru ponovno spomenica s predlogom, da se čimprej izvede reorganizacija zavrovanja po načel h najširše avtonomije po banovinah.
Predsednik Zveze gostiln i carskih zadrug g. Kavčič je stavil več predlogov glede takozvanega točenja vina pod vejo in glede novih trošarinskih predpisov.
Predsenik g. Jelačin je k obema predlogoma predlagal, da zbornica skliče posebno konferenco, ki bo proučila vprašanje socialnega zavarovanja in predlagala ministru za socialno poltiko, da se decentralizira socialno zavarovanje. Slovenija plača nad 100 milijonov Din letno za socialne dajatve, plača jih sicer voljno, toda ne gre, da bi mi krili primanjkljaj socialnega zavarovanja v drugih banovinah.
Elektrifikacija dravske banovine
Zbornični član g. Josip Rebek je stavil samostojen predlog glede elektrifikacije dravske banovine, glaseč se:
V zadnjem času je stoprl v resno razpravo problem elektrifikacije dravske banovine. Mi vsi se dobro zavedamo važno-sri tega vprašanja, kajti od dobre njegove rešitve je odvisen ves gospodarski napredek naše obrti in industrije. Vrše se tudi razna pogajanja med banovino in prizadetimi občinami, ki proz vaja jo večjo množino električne struje. ("lujejo se rudi glasovi, kdo naj izvede širokopotezne na-Crfe elektrifikacije naše dežele, ki je na svojih vodnih silah in svojem pri rodnem bogastvu 'premoga toliko bogata. V ospredje stopa odločitev ali naj izvede to banovina ali privatni kapital?
V kolikor bolj bi bilo želeti, da se tega problema loti banovina, smatram, da je baš sedaj resen čas, da se to vprašanje čmpreje razčisti. Vsled tega je rudi sodelovanje naše zbornice velike važnosti, osobito na pospeševanje in razvoj naše obrtnosti. V tem primeru si dovoljujem rudi   staviti   nastopni   samostojni predlog:
Visoka zbornica skleni, da se posvet: temu vprašanju največja važnost in pozornost ter naj se izposljuje pri merod'j-nih činiteljih. da dobi tudi Zavod PO pri Zbornici TOf svoje zastopstvo v odboru, pri katerem se razpravlja o elektr fikaciji dravske banovine.
Prepoved izvrševanja del za javnost po kaznilnicah
Zbornični član g. Josip Rebek je stavil samostojen predlo-j crlede prepovedi izvrševanja del za javnost po državnih kaznilnicah in. privatnih zavod'h. PrexUoe PB izlazi:
Visoka zbornica! Kal velike gospodarske depresije našega obrtništva leži v nreobšir nem Šušuiarstvu in fušarstvu. Dobili smo novi zakon o obrtih. ki ?. svojimi določili opredeljuje upravičenost obratovanja in ima tudi ostre kazni za lliiiiismliio Obrtništvo sh zaveda važnost' teh določil in noiuena zakona kot takesa ter pričakuje, da bodo mero-dajne oblast' v vsakem oziru postopale toč no po zakonu, ki ni morda postavljen, da se samo obrtnik ravna no njem. temveč veliajo določila zakona tudi za vse. ki vrše prestop ke, a niso obrtniki.
Poles mnogo številnih privatnih šušmar-
jev smo pa v poslednji dobi u gotovih* bidi šusmar»štvo državne kaznilnic in privatnih učnih zavodov..
Ljubljanska kaznilnica im i  za s\oio potrebo  urejene obrtne delavnice. krojaSk« čevljarske, kliučavnir-arake in nmar-i;. Mm ke.  da.  celo tovarna  metli   je  us*.j nnvlieo ^ 1 njenem poslopju
HfinaniO prav nič proti temu. če vrši v *eh delavnicah mkoH.*lska dela 7a svojo no-1 rebo. sai ji celo novi zakon o obrtih lo loč no dovoljuje v Členu 1  točka £  Ha pa se vr :e razna  dela  kaznjencev - pri    pri. itfrifcih 'f^era pa zakon  nflCier ne !op:išča.
Imamo ninoeo dok asov na razpolaCV kjer se ie ujotovilo. da delo vrši kaznimi?* po kaznjencih. Celo tako (ialeč >i iprava dovoljuje, da prevzema rokodelska dala na celih stavbah, kot je primer pri novi 7 bi vile univ docenta in ing ("'rtomila Na-codeta v Ljubljani
Pri tej vili so kaznjenci izvršili rat kMu-cavničarska in sobosj i karika dela 'a ostal* rokodelske »troke je pa tudi to JAVpo -u.v usanstvo tako razpaseno. da. >o ,upravičeno dviga nevolja in obno poŠbMu-iTa rokodelca, ulične primere imamo u<• 01 ovijene pn lave du na Rakovniku poleg Lnibljane.
Obrtnik kot davkoplačevalec vsled tega upravičeno zahteva, da se laki krčitvi zakonskih določil naredi eneJSičen konec, krlfl? ci pa po zakonu kaznujejo.
Visoki zbornici
predlagam.
da skleni podvzeti vse korake pri obrtni oblasti in upravah kaznilnice ter zavoda na Rakovniku, da se izvrševan (e javnih rokodelskih del po kaznilnicah in privatnih učnih zavodih prepove in zabrani ter popo'(-noma ukine.
Pobijanje šušmarstva
Nujni predlog obrtmsa OĆMH - <- • pobijanja šušmarstva (noroOv'a '.ec zbora črr. član Ivan Vrečar). Xelegal.no obrtovan:e, ki dela osobito malemu obrtništ/u ogromno škodo, se kljub vsem odredbami, ki ^h je izoala na intervencijo abocaioa in »brt-uiških organizacij kr. banska uprava, :ioc<» omejiti Bde.n plavnih v/.rokov l -mu >. na, s.» ri-lairajo šušmarjem vse preaimks globe, ali pa se po kratkem zaslišanju ovadenci in narotovi-T.vah po orožništvn preralo rpo-štervajo tzeovori na socijalno Ln KjoepođarakO slab položaj šušmarja. Da se nelegalno <>hr> rovarije omeii predlagam: zbornica naj pokrene potrebne korake. da kr. banska uprava i-zda vsem podrejenem opr*n:m oh-lastvom nalog, da naj pri /a sledov m in šušmarstva postopajo č*im ptro&je :n osobito nalagajo znatne kazn:. rr^un«5 roono tnd"" z o<i'v-zemom orodja ovaden-':
G. Zadravec je stavil predlog- glede izterjat ve davčnih zaostankov, glede uvrstitve obrtnikov v drugo skupino, glede novih železniških tarif in da se zopet uvede ukinjeni vagon ITI. razreda na progi Frager-sko-Kotoriba.
Nato je stavil inž. Joškn Robi štiri predloge, med drugim glede razdelitve produkcije lesne industrije itd.
Po sprejetju še cele raetc *wmostoinih predlogov je predsednfk g. lelač-in ob 12...V) zakl jfucrl «ejo.
Škof dr. Rozman v Beogradu
Beogrrad, 9. junija, p. V Beograd sta prispela ljubljanski knezoškof dr. Gregor Rozman in sarajevski nadškof dr. &ari<*.. Papeški nuncij msgr. Pelegrinetti jima ,i« dal na razpolago svoj osebni avto. Cerkvena dostojanstvenika sta posetila ministrskega predsednika dr. Marinkovića in pravosodnega ministra Srškića.
(Bel
Koledar.
Danes-: Četrtek, 9. junija katol-oart.: P— mož in Ferncfjan Ruwnir, pravoslavni: 27. maja.
Današnje prireditve, Krno Matica: Sa nehaj ekspres. Kino Ideal: Zaprto.
Dežurne lekarne. Dane*: Babovec. Kon-gresni trg 12. UstaT, Sv. Petra cesta 7S, Hočevar, Lj-uMuma VTL Celovška cesta 34.
Narodi^ ^'edališce
OPERA Začetek ob 20. uri. četrtek. 9. junija: Zaprto. Petek, 10. junija:    Simfonični    koncert v
Uniomi. Izven. SoVta, 11. junija: ob pol 17. uri Prodana
nevesta v Tivolskem parku. Nedelja, 12. junija: ob 15. uri Prodana nevesta v  Tivolskem parku.  Ob  20. uri Mala Floramye. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 13. junija: Zaprto.
*
Prodana nevesta v Tivolskem parku.
V soboti j in nedeljo vpr:zon naša opera za Tivolskim gradom >Prodano nevesto.« Glavno moško partijo Kecala poje pri obeh predstavah eden najboljših Kecalov splrb. g. Josip Križaj. Vlogo Marinke pojeta ga. Ribičeva in gdč. Majdičeva, vlogo Janka gg- Banovec in Gostič. Vaška poje pri obeh predstavah g. Kovač. Starše Marinke in Janka po jo g* spe Kogejeva in španova ter gg. Janko in Magoiič. Vodja glu-mačev je g. Simončič, Esmeralda gdč. Gerlovičeva, Indijanec g. Sekula. Oporo dirigira kapelnik Neffat, režijo ima v rokah prof. šest. Nove kulise je naslikala gledališka slikama po osnutkih g. Uljani-ščeva in g. Skružne^a. Orkester, zbor in balet so pomnoženi. Sodeluje tudi veliko število statistov raznih skup'n. Po predpripravah sodeč, bo predstava izvrstna. Prostor sam je zelo akustičen. Sodelujejo odlični solisti. Sedeži so v ravnici in pa v loku po bregu, ki i bkroza celo pozori-šče. Vrste sedežev so razdeljene v sektorje. ~redprodaja \ stopnic je danes in jutri do sobote opoldne pri dnevni blagajni v operi. V sobota prsl-jje blagajna pred Tivolskim gracionr. od 15 ure da!je. v nct.^o pa od 14. ure. Dopoldne v nedeljo pa je ravnotako predprodaja pri dnevn: blagajni v operi od 10. do pol 1. ure. Občinstvo prosimo, da si preskrbi sedeže že v pred-prodaji. Zunanja naročila se sprejemajo :n sedeži rezervirajo pri blagajni. Rezervirane sedeže pa se mora dvigniM v nedeljo do 12. ure. Od tega časa dalje se nikomur več n;česar ne rezervira. Sedeži so od 10 do 30 Ddn, stojišča po 7 Din.
P. Grasselli in jubilej bele Ljubljane
še nekal opazk k jubileju so letnice slovenskega županovanfa
v Ljubljani
Ljubljana. 9. junija.
V sredo, 31. maja 1882 se je zgodilo prvie, da je imela >seja ljubljanskega občinskega sveta vseskozi sle venski značaj, kajti naš izvrstni podžupan g. Pr. Fortuna vodil je zborovanje le v gladkem slovenskem jeziku, zapisnik, predlogi in debata na strani (slovenske) večine, vse bilo je le slovensko.«
Na isto sredo je bil objavil naš list z debelimi črkami vest: >0 spod Peter Grasselli potrjen je kot župan ljubljanskega mesta vsled Najvišjega odločila dne 20. maja t. 1. Živio, narodni naš župan!«:
V soboto, 3. junija 1882 pa je prvič zaplapolala na ljubljanskem magistratu slovenska trobojnica. »Denea je bil vmeščen slovenski župan glavnemu  slovenskemu   mestu,   in  denes. kakor
nlkon. vihrali ste na pročelju rotovža — dve velikanski trobojnici.«
Točno ob enajstih dopoldne je dospel slovenski (prvi in zadnji avstrijski deželni predsednik Slovenec!) deželni predsednik Winkler, ki je prvi vprašal župana Grassellija, hoče li, da se prisega vrši v slovenskem ali nemškem jeziku. In Grasselli je kajpak prvi odgovoril: >Prosim, v slovenskem jeziku!«
Po instalaciji je dejal župan Grasselli: »Visoko držeč prapor, pod katerim sem bil Izvoljen, prapor, ki me vodi vse moje ttve dni, bodem radostno pripomogel, kolikor mi bo mogoče, da se uresniči blaga namera občega miru in sprave.«
Ob 1. pop. pa se je vršil v hotelu >Evropi«, nad katerim so vihrale trobojnice, prvi banket 131 narodnih volivcev na čast županu. Stoloravnatelj je bil poslanec m pisatelj odvetnik dr. Valentin Zarnik, ki je razmotril zgodrvino ljubljanskih županov v tekočem stoletji, se posebno častno spomnil za ljubljansko mesto jako zaslužnega župana Hradeckega, s katerim je napravila Ljubljana pravi terno in bi mu smela postaviti spominek in potem našteval župane, pri katerih vseh je bilo na rotov-ži. ne iznimši niti Ramševega Miho (Ambroža), niti dr a. Oosto, vse nemško.«
Dospelo je več brzojavk, a nobene niso poslala mesta v Sloveniji in nobene ni poslala Hrvatska niti Zagreb! — Pač pa so brzojavili Čehi: iz Prage, Malcstranska Beseda. Akademick^ čtenarsky spolek in za Sokola dr. Cerny.
Posebno radost je izzvala na tem banketu pesem Simona Gregorčiča, ki jo je preči tal dr. Tavčar.
Obč. svetovalec in stavbni svetnik Fr. Potočnik je dejal: >Ko se je 27. junija 1845. 1. na ljubljanskem strelišču obhajala petindvajsetletnica županovanja cbčečisla-nega Hradeckega, bil je Prešeren, ki je na Hradeckega zložil krasno odo. Dekla-moval jo je pri slovesnosti poznejši dr. L. Toman, tedaj šestošolec v Ljubljani. Meni se zdi bornim omen, da je tudi denes našega župana in naso Ljubljano s svojo krasno pesmijo pozdravil prvi zdanji pesnik slovenski.« — In družba je poslala Gregorčiču brzojavko.
L. 1882. je izdal Simon Gregorčič I. zvezek svojih Poezij Ob minoli 25-letnici Gregorčičeve smrti se torej spominjamo tudi 50-letnice. ko je Zvonov pesnik >X< (Tksi zbral in izdal prvič svoje epohalne pesnitve   pod   s\*ojim   polnim imenom.
Takoj se je lotila slovenska večina ljubljanskega občinskega sveta dela za slovenski značaj mesta in vseh dežel slovenskih. Dr. Zamikov predlog, da se načeloma prizna in s 1. jan. 1883 vvede slovenščina z* uradni jezik na magistratu, sem že omenil. Prav tako važen je bil predlog dr. Mošeta. naj se ustanovi mestna hranilnica. Kakor dr. Zamikov je bil dr. Mošetov predlog sprejet s 15 slovenskimi glasovi preti 6 nemškim glasom. Nemci so skop-neli kakor sneg spomladi!
Na seji 3. juniia 1882 sta bila sprejeta predlog dr. Karla Bleiwe:sa Trsteniškega, naj se naprosita pravosodno ministrstvo in državni zbor, da se premesti nadsodišče iz Gradca v Ljubljane, in predlog Ivana Hribarja, naj se naprosi skupno ministrstvo, da se uvede slovenščina kot učni jezik v srednje šole po vseh deželah in pokrajinah, v katerih stanuje slovenski narod in feaj se izvede popolna ravnopravnost slovenščine po vseh javnih uradih istih dežel 4n krono vin.
Na seji 4. julija je bil sprejet predlog ćlr. V. Zamika, naj se naprosi dežel. Selški svet: v vseh razredih deftkih in dekliških ljudskih šol naj bo odslej učni jezik fca vse predmete slovenski; nemščina pa M naj poučuje od m. razreda dalje na podlagi slovenščine.
Na seji 27. oktobra pa je obč. svet na predlog dr. V. Zamika izvolil za Častnega meščana biskupa Jos. J. Strossmaverja ^•zaščitnika -vsakega slovanskega podjetja bd Triglava do Črnega morja in povsod, kjer prebivajo Slovani.« Že 1. 1862 je obč. svetovalec Horak predlagal isto, a Nemci in nemškutarji so ga takrat odbili.
Zdaj je slovenska večina s slovenskim županom nemudrma pokazala, da je slo- i venska in jugoslovenska.
Ali v vsaki seji so nemški občinski svetovalci Biirger, Deschrr.jk.nn Doberlet, Dreo. Lassnik, Luckmann, Pirker, dr. Schaffer. dr. Suppan in v. Huber odločno in zgovorno ugovarjali vsakemu predlogu, ki bi p menjal napredovanje sloven- | skih teženj. In značilno je. da je bil najbolj strasten nasprotnik renegat Dežman!
Treba je bilo še dolgih bojev, dokler niso izginili iz ljubi jan. obč. sveta zadnji Nemci in nemškutarji. Toda magistrat je ostal od 1. jan. 1883 slovenski.
Izredno bogato uspehov in napredka je bilo za Slovence 1. 1882! V naši politični zgodovini je eno najlepših let.
Slovenci so si priborili večino v ljubljanskem obč. svetu in v deželnem šolskem svetu, sijajno so zmagali tudi v Novem mestu in na Vrhniki; začeli so osnavljati >Narodni dom« v Ljubljani, ustanovili Slovensko društvo in Slovensko posojilnico v Mariboru, Pose jilnico za ljubljansko okolico, pripravili ustanovitev Mestne hranilnice v Ljubljani, osnovali >Narodni dom« v Ptuju, Sokola v Mozirju. Posojilnico na Vrhniki in šaleško Čitalnico, po-stonjsko in sevniško posojilnico. Povsod so se Slovenci energično otresali nemških gospodarskih verig!
Nad 500 peticij so poslali na dunajski državni zbor in Taaffejevo vlado. To je bila čudovita agilnost!
S trdim bojem za ravnopravnost slovenskega jezika so Slovenci začeli leto, in v malo mesecih so naši poslanci, naše občine in naši listi, na čelu naš >Slov. Narod«, izzvali ukaz justič. ministra Pra-žaka. Dosegli so vvedbo slovenščine*na srednješolskih paralelkah v Ljubljani in na nižjih gimnazijah v Kranju in Novem mestu. Dobili so vse slovenski šolski mladini potrebne učne knjige, imeli že nad 20 slovenskih časnikov, a na našem slovstvenem polju je bilo 1. 1882 »tako plodovito kakor še nobeno dozdaj.« (SI. N. 30. decem.).
Doživeli so tudi volilno reformo, ki je razširila volilno pravico do »petkarjev«. da je bilo konec krivičnih privilegijcev in je tudi slovensko ljudstvo cdločalo na dr-žavnozborskih volitvah.
In še ni uspehov konec! Slovanstvo vobče je storilo velik korak naprej, in avstrijski Slovani so si prisvojili važne pridobitve: češko vseučilišče, volilne zmage v Splitu in po raznih mestih v Dalmaciji, na Dunaju pa tesna zveza med parlamentarci Cehi, Poljaki, Hrvati in Slovenci. »To daje poroštvo za nad polno bodočnost.« .
2e davno so mrtvi in povsem pozabljeni takratni ljuti sovražniki Slovencev in bele Ljubljane. Pomrli so večinoma tudi že vsi takratni naši vztrajni borci, živita še Fran šuklje in Ivan Hribar.
In veseli smo, da ži**i tudi duševno bister m vsem rojakom simpatičen — naš prvi župan s slovensko večino. Peter Grasselli, bivši deželni in državni poslanec, deželni odbornik, namestnik dežel, glavarja, predsednik Slovenske Matice, predsednik Dramatičnega društva itd.. — mož, visoko držeč prapor, pod katerim je bil izvoljen in ki ga je vodil vse žive dni.
Sin očeta trgovca v Kranju je bil rojen 28. junija 1841. (Mcž ima danes torej 91 let!». Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, absol vi ral pravoslovne nauke v Gradcu, hote! postati odvetnik, a se posvetil slovenski politiki in kulturi. Že 1. 1863 je bil Sokol in njegov podstarosta; p^tem je bil urednik in novinar, presedel zaradi Levstikovega članka v >Triglavu« 5 tednov v ječ: na Žabjaku, se nato oklenil »Slov. Naroda« in Narodne tiskarne in bil od 1. 1875 do 1908 skoraj vzdržema poslanec. Županoval je Ljubljani od 1 1882 do 1896, se nato odpovedal in prevzel ravnateljstvo mestnega UŽitninskega urada, ki mu je načel oval do 1. 1922.
Mož čudovite ag.'no.sti. energije in vi-talitete!
Ravnal se je pač po besedah hrvatskega pesnika Arnoida:
»Bdi trd! Bodi frd. kaiar ljubiš, a Se trši, kadar mrziš! Bodi trd. kadar braniš svetinje, a še trši. kadar braniš svoje pravice! Bodi trd. kadar trpiš za svoj« pravice in se zavedaj, da v zrjravem telesu zdrava duša živi in le v trdem telesu trda duša tiči! Bodi trd!«
Ob 50-letnici slovenskega županovanja v Ljubljani veljaj našemu očaku politiku in Sokolu iskreno hvaležen: Zdravo! živel!
Fr. G.
5. Gregorčiče\*a pesem »
Beli Ljubljani in županu Grasseliju
Bog živi te. bela Ljubljana, kraljica ti naših gradov, saj vender spet svojcem si dana. oj mati slovenskih sinov!
Oh. dolgo te noč je morita,
a tema izginila je
in sc-lnca <n*er7ooe premila
te jasno ob sinil a je.
Zdrobila ti tujstva sn igo iz lastne krepostne moči, prekula si v krono verigo, zdaj krona ti teme krasi.
Le d\*igni zdaj teme čas rt f o. ponosno mi nosi glavć. oj teme s svetlobo o\nto, o j čelo ovito s častjć!
Glej, sestre na Dravi deroči zmagalko pozdravljajo te 'n hčere ob Savi in Soči kraljico pozdravljajo te.
In pe\*ca v tihofni samoti, li ljubi te zdavna xrčn6 \'eselje se tudi poloti, da kliče ti danes krepkd:
Rog živi te. bela Ljubljana, ti zdaj naš pontis in uzor, hog tvojeg?* rivi župana, bog žiit* ves narodni rbor!
Lepo zborovanje ljubljanskega učiteljstva
članstvo se dobro zaveda važnih nalog učiteljstva v sedanji dobi in pomena enotnosti stanovske organizacije
Ljubljana, 9. junija.
Ljubljansko učiteljstvo se je včeraj pol-noštevilno zbralo v telovadnici H. mestne osnovne šole, da ga vodstvo informira o dosedanjem delu, o položaju v organizaciji in da dobi novih pobud za nadaljno uspešno delo v šoli in izven nje. Predsednik učitelj g. Vekoslav Mlekuž je otvoril zborovanje z lepo zasnovanim govorom, ki je v njem po-vdarjal, da se moramo zahvaliti samo vsestranski zavednosti članstva, da je učiteljska organizacija danes povsod upoštevana kot močan činitelj v državi. Organizacija je vodila vedno dosledno in energično borbo za moralne in gmotne dobrine članstva v smislu uradniškega zakona in zakona o narodnih šolah. Ugotovil je, da je vodstvo JUU v večini primerov doseglo uspeh.
Nadalje je prečital tajnik učitelj g. Josip Mihelič okrožnico in dopise, došle potom sekcije, ali pa direktno ljubljanskemu učiteljskemu društvu. Glede na dopis Osrednje protituberkulozne lige je pozval navzoče, naj zvesto pomagajo tej tako potrebni in važni korporaciji, da bo mogoče v skupni borbi omejiti delokrog naši največji morilki — tuberkulozi. Nadalje dopis kluba koroških Slovencev, v katerem se naproša učiteljstvo, naj zbira po šolah knjige in časopise, ki se bodo podarili našim bratom onkraj meja. Ne more se ugoditi prošnji Slovenske šolske Matice, da bi se prispevki za njene publikacije pobirali skupno s članarino za JUU. ker prosilka ni odsek našega udruženja. — Dopis učiteljskega gospodarskega sveta, ki je sklepal na svoji prvi seji o zidavi učiteljskega doma v Ljubljani, je bil z veseljem pozdravljen. Sklene se pobirati prispevke za učiteljski dom pri vsa-
kem zborovanju. Zbiralno akcijo prevzame šolska upraviteljica ga. Pobikova. Učiteljski dom naj se prične graditi čimpreje na zemjišču, ki ga je velikodušno podarila naša največja učiteljska gospodarska ustanova Učiteljska tiskarna. Končno poziva tajnik ponovno k pristopu k učiteljski gospodarski poslovalnici.
Situacijsko poročilo je podal predsednik sekcije JUU za dravsko banovino g. Ivan Dimnik. V uvodu svojega govora, ki ga je članstvo sprejelo z burnim odobravanjem,
je dejal:
»V današnjih, splošno težkih časih, ne smemo ceniti dela in uspeha organizacije samo po njenih uspehih v materijelnem pogledu. Uspehi materijelne narave so samo trenutni. Združevati nas morajo uspehi, ki smo jih dosegli v moralnih in etičnih dobrinah, ki so stalni ter nas bodo dovedli do večje trdnosti in skupnosti. Ce primerjamo naš položaj s položajem v drugih državah, moramo objektivno ugotoviti, da pri nas ni najslabše. Malodušnost nas ravno sedaj ne sme prevevati. Vzdržati moramo intelektualno in moralno vsaj na tej stopnji ako pod pritiskom razmer materijelno izgubljamo. Pred 1. aprilom so se lansirale razne govorice glede šolstva, ki so ostale po večini le govorice. Prepričali ste se, da črnogledi in oni, ki so nasedli raznim prenape-težem, niso imeli prav. Nase vrste morajo ostati pod našim geslom neomajane m prepojene v vstJeem pogledu z visokim moralnim optimizmom ravno danes, ko nas narod m država najbolj potrebujeta.«
Navzoči so sprejeli pametne beseda svojega predsednika z burnim odobravanjem. Predsednik je prešel potem um vprašanja
organizačnega značaja. Omenil je stališče vodstva, da naj bi šli vsi oni učitelji, ki so dovršili 35 let službe * pokoj in tako omogočili nekaterim, ki že delj časa čakajo na službo, namestitev. Dalje glede šolnin na srednjih šolah, stališče organizacije o namestitvah volonterk in volonterjev, plačevanje šolnin na srednjih šolah, zaščita članstva m končno o disciplinarnih zadevah. Pozival je članstvo, naj obravnava spore vedno Le med seboj in naj v skrajnem slučaju prepusti razsodbe društvenim razsodiščem. Vedno pa naj bo vsakomur sveta kolegijalnost in možatost. Svoja izvajanja je zaključil s ponovno ugotovitvijo, da so edino etični in moralni temelji organizacije trdni in trajni.
Simpatično pozdravljen je izjavil učiteljski veteran g. Potočnik, da bodo »stari« radi sledili pozivu organizacije ter prepustili svoja mesta drugim. »Danes nam je to lahko, ker na podlagi zakona lahko jasno vidimo svojo bodočnost.«
V imenu navzočih se je zahvalil predsedniku za njegove informacije in vzpodbujajoče besede šolski upravitelj g. Janko Po-lak, kar so zborovalci sprejeli z burnim aplavzom. Pribil je še dejstvo, da kljub temu, da je predsednik v prvi vrsti povdar-jal etično in moralno stran organizacije, ni nikdar pozabil materijelne. To smo ravno v zadnjem času mogli z uspehom ugotoviti.
Učitelja gg. Hresčak in Ambrožič sta pri debati o predsednikovem poročilu izne-sLa, da se učiteljstvo ne sme smatrati za kasto kot nekateri drugi stanovi, in mora biti proti omejevanju izobrazbe na učiteljiščih. Učiteljišča nudijo tudi splošno izobrazbo, ki je posebno dobrodošla bodočim gospodinjam in materam. Mladini naj se nudi prilika izobrazbe kakor v drugih državah. S tem pa še ni rečeno, da bodo takoj dobili službe. Na ta način se bo dvignil nivo splošne izobrazbe v narodu. Navzoči so z odobravanjem sprejeli njuna izvajanja. Sledile so volitve delegatov za banovinsko skupščino JUU, ki bo 5. in 6. julija v Ljubljani in za državno skupščino v avgustu v Beogradu. Društvo bodo zastopali na banovinski skupščini: učiteljici gdč. Hartman Amalija, ga. £uček Julija in učitelj g. Petrove Ciril. Za namestnike so bili izvoljeni: učiteljica gdc. Krapa Roza in učitelja gg. Pajk Leopold in MihelčiČ Jožef. Za državno skupščino v Beogradu so bili izvoljeni za-delegate: učiteljica gdč. Likozar Jožica in učitelja gg. Sežun Andro in Supančič Drago, za namestnike pa: učiteljici ga. Mihelič Josipina, ga. Sadar-Kleinmayr Marija in učitelj g. Lavrič Pavel. Vsi delegati in namestniki so bili soglasno izvoljeni. Predsednik g. Mlekuž poziva članstvo, naj pošlje predloge za banovinsko in državno skupščino pismeno odboru vsaj do 20. junija.
Pri slučajnostih se je vnela živahna debata o brošuri za sprejem v srednje šole, katero sta sestavila profesorja gg. Kozina in Mlakar.
Nadzornik g. Skulj, učitelj g. Hreščak in drugi so mnenja, da je slovnična snov v tej brošuri ogromna in ni sestavljena v smislu točke 11. pravilnika o polaganju sprejemnega izpita za srednje šole in se ne ozira na učni načrt osnovne in srednje šole. V njej se zahteva preveč, celo več kot v slovnici za I. razred srednjih šol, katero je sestavil prof. g. Sovre in je najnovejša.
Soglasno se sklene:
1. Naprositi bansko upravo, naj se po tej brošuri pri sprejemnih izpitih ne lzpraauje.
2. Naj posreduje banska uprava, da se odpravijo starostne mere učencev za posamezne razrede srednjih šol.
3. Staršem naj se svetuje, da pošljejo svoje otroke v srednjo šolo šele z dovršenim 5. razredom.
Na predlog učitelja g. Hreščaka, ki je razvil delokrog novoosnovanega društva: »fiola in dom«, se do učiteljstvo toplo zavzelo za to staršem, otrokom in učiteljstvu potrebno organizacijo.
Učitelj g. Pajk Leopold toplo priporoča pristop k uradniški nabavi jalni zadrugi!
Šolski upravitelj g. Lavrič Pavel poziva, da se vsi udeležijo občnega zbora društva »Samopomoč za učiteljske otroke * dne 19. t. m
Društveni tajnik učitelj g. Mihelič opozarja, da priredi eksekucijski odsek JUU v nedeljo 19. t. m. enodnevni izlet z avtobusi v Poljansko dolino in preko Logatca na Vrhniko. Na Visokem se bodo izletniki poklonili spominu pisatelja Tavčarja, na Vrhniki pa pisatelju Cankarju. Prijave sprejema odbor EO do 16. L m.
Bodreč k nadaljnemu delu za dobrobit vsega jugoslovenskega naroda je predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje.
Tolovaj ustrelil slovenskega orožnika
Zakrknjeni razbojnik Miloš Mitrovič je ustreHl te dni pri Žarkovu blizu Beograda vodjo orožniške patrulis, Slovenca podna-rednika Valentina štraitla Drugi orožnik je streljal za razbojnikom, ki se mu je pa v mraku posrečilo pobegniti. Mitroviča so že delj čas« zasledovali, ker ima na vesti trojni umor Pred šf.rmt leti ie namreč 6 svojim pajdašem v Budj-cnovcih umoril Jurija Božiča, njegovo ženo in sina. Njegovega pajdaša so orožniki kmalu prijeli. Mitrovič je pa pobegni!. Oba st« bila obsojen« na smrt na vešalih Mitrovičev pajdaš je bil že obešen.
Mitrovič sam se je skrival po Froaki gori, pozneje je pa krenil preko S«ve v okolico Beograda. Zaupniki so ga obveščali o vseh ukrepih oblasti in tako mu orožniki niso mogli do živega Slednjič so p« oblasti zvedele, da tolovaj rad zahaja v Zar-kovo. kjer ima očeta, ženo in troje otrok. Orožniki so ga čakali več noči v zasedi. Slednjič je hajduk le prišel Ob 2. ponoči je opazil vod j« patru; ie podnarednik Štra-fet v temi možaka, ki se je bližal razboj-nikovi rojstni hiši V naslednjem trenutku se je zabliskalo in v svitu bliska sta orožnika spoznala Mitrov^a ki se ie ootago-ma bliz«! domaji hiši « puško v rokah. Zakričala sta naj se ustavi. Tod« hajduk je
ODOL
sobna pasta dnevno uporabljena prepreči zoperno pobarvilo 2ob,in _slab duh usL
naglo dvignil puško in že sta pocvU dva strela. Podnarednik Strafel se je zgrudrl in obležal mrtev. Ko so prispeli drugi o*o& niki. je bil tolovaj ie daleč.
Zopet krasen film
Ljubljana, 9. juniia. Kino Matica je nam zopet preskrbela film. ki bo tudi najbolj razvajenim prijateljem filmske umetnosti ugajal. £e Marlene Dietrich sama na sebi je dovoli močna privlačno*^, da bo film -v^anghaj ekspres« tudi v Ljubljani dosegel popoln uspeh. To s« je pokazalo že včeraj, ko je bil kino pri prvih predstavah izredno dobro zaseden, zadnja predstava je bila pa popolnoma rasprodana. Film »^nrrtbaj ekspres« nam pokaže priljubljeno igralko na Daljnem vz.ho-du med Kitajci sredi revolucijoname vihre v žrelu smrtne nevarnosti, ki preži n* človeka na vsakem koraku. Daljni vzhod postaja z vedno razburljivejšimi docodk^ središče svetovnega Aa n imanja, /olra rasa stopa na plen in oči vse**a sveta se 7. vedno večj:rn strahom obračajo tja. kjer se pO vse»h znakih sodeč odloča bodočnost človeštva. Zato je tudi razumljivo zanimanje za film. ki nam odkriva košek tega /a nas zdaj še nekam skrivnostnega in strašnega sveta.
Film »&angbai ekspres« se pa ne odlikuje samo po krasni, izredno naperi in zanimivi vsebini, temveč rudi po izvrstnih igralcih. Na prvem mestu stoji seveda Marlene Dietrich. ki ima tudi v Ljubljani zelo mnogo čestilcev. Splošno priljubljena je tudi Ana Mav \Vong. edina, vsemu svetu znana predstavnica žolte rase v fi-mski umetnosti. Izvrstno iefra tudi Clive Brook vlogo angleškega vojaškega zdravnika. Med vožnjo z ekspresnim ^ lakom slučajno /brana družba nam kaže tako izklesane tipe, da nas film takoj prepriča o svoji visoki vrednosti.
Poleg tega res kras-ne^a filma je p« zda; v kinu Matici kot dopolnilo n« sporedu še izvrstna kratka šaloitjra »Mutec iz Fortke«, ki v njem nastopa znani komik Szoke Szakall. Tu je smeha, da si morajo ljudje kar solze brisati. Kino Matioa z«-.služi vse priznanje, da t«ko dobro in uspešno skrbi, da Ljubljana tudi glede dobrih filmov ne zaostaja za velikimi mesti.
Elitni kino Matica
■
Erotičnost
MARLENE DIETRICH
Tajinstvenost
ANE MAY WONG
Možatost
CLIVE BROOKA
to je simbol senzacijonalneeja velefilma
5ANGHAJ EK5PRE5
Film, o katerem govori ves avet in katerega si mora vsakdo ogledati!
NOV FOXOV ZVOČNI TEHNIK
in dvodejanska ialoigra »MUTEC OD PORTICA«
Szoke Szakal — Paul Horbiger Siegfried Amo — Ida VViist
Predstave ob 4., %8. In H10. zv.
m
124
Moderna mladina
Ženin prinese potrebne dokumente in pravi nevesti: — No. dekle, pojutrišnjem se pa poročiva.
— Torej te lahko jutri predstavim svojim roditeljem?
Stran 4
>obu v r,iN SKI NARO D«, dne 9. junija 1932.
Štev     120
Dnevne vesti
— Zreta rupanov. Zveza županov slovenskih mest in trgov obstoja šele nekaj let in tudi Save« gradova je bil ustanovljen se le v zadnjem easu. Ali naši župani so se za-r>li organizirati ie 8. decembra 1882. Datum -pada v zgodovino I Tistega dne so »e namreč sestali v Kmetski posojilnici ljub-lianske okolice župan vodmatski M. Bavdek, župan viški T. Ločni kar in župan Bpodnješl-šenski Janez Knez in oklenili, da ustanove za ljubljan-ki okraj Zveze župnnov s predsednikom in 8 odborniki župani. Dne 7, Januarja 1883 je bil ustanovni občni zbor Županov. Tako imata današnja Zveza županov in £avez gradova Se 50 let starega prednika Morda tega niti ne vesta. Zato smo to zgodovinsko drobtino zabeležili.
— Jti|ro»lovenRkl učiteljiftcnlki na Ce-fkoslovaškem. Predzletnih svečane sti srednješolske mladine v Pragi se udeleže tudi učiteljiščniki in ućiteljišenice iz Skoplja. 100 skopljansklh učiteljiščnikov in učite-ljiščnic odpotuje z 10 profesorji v Prago, kier nastopijo 19. t. m. Na Češkoslovaškem i stanejo od 13. do 25. t. m. in ogledajo si poleg Prage še druga večja mesta. V čelk'.h Budjejovicah. kjer stopijo na Češkoslovaška tla. jim priredita učiteljišče in češkoslovasko-jugoslovenska liga v ponedeljek 13. t. m. pozdravni večer.
_ Razpisana zdravniška služba. Pri državnem zdravilišču Za tuberkulozo v Tr> polšić] je razpisana služba zdravstvonota pripravnika. Prošnje je troba vložiti nepo-fcr*"in<-> n3 mlniptr^vn za socHslno in narodno zrtravje. sanitetni Oddelek do 15. t.
m.
_ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Orl 22. do 31. maja je bilo v dravski banovin: 76 nritirrov skrlatinkp (umrla Ž) 5 t.vfuzn'h (umrl 1). 3^3 ošpic. 74 davice urnrM 3j. 57 du-šliiveira kašlja.. 25 šona (umrl 1), po 2 stekline, otročične vročico in rdečice, 3 krčevite odrevenelosti, in 1 nalezljivega vnetja možganov.
_ Razpust društva. Katoliško bralno 'r\ izobraževalno društvo v Zetalah je razpu-šč^no. ker nima pobojev za pravni obstoj
— Nova lekarna na Jesenicah. Mas. phsrm Joz<=> žabkar. zakupnik lekarne Ko-žeivvih delcev na J^s^nicab je pokrenil ustanovitev nove javne lekarne na Jesenicah Morebitne ueovore je treba vložiti pri bansk' upravi v 15 dneh.
_ Drsžba lova. Lov Obofoe Lužarje se bo oddajal v zakup za pet let na javni dražbi 24. t m. pri srećkom načeistvu v Kočevju
— Prepoved zahajanje v krfeme. Okrajno sodišče v Preva.!iah je prepovedalo brer.-poselnenin   delavru   Andreju   Pntearhi za hajanr.e v krčme za dve leti.
_ 12 ^Službenega lista«. >Slnzbeni lis*« kr. ban?ke uprave dravska banovine št. 45. z dne S. t. m oMavlia izprernembe in do-T*>irHtve v taksnem -In pr:*-oipir>škem pra-obrazec za pravila zdru*h<= trenvcer (oprtnikov) raztrlas o opr-^st!tv* lin^e-kears* <i<=-lt in odkupnine za nedržavne reste in 7 ebj"*v banske uprave o pobiran in obč ina-Ctn trošarm r-A Wo 1022
— Novo mesto — dolenjska metropola očiščena! Tako >e glasi brzojavka z dne lft. oktobra L882 ^£lov. \aroda<* iz Rudo'fove-ga*. Dopi? pa poroda 19. oktobra: * Pretepeno soboto praznovali smo osvobojeni«^ narodnega meščanstva od nemfurskega mestnega za?topa in od politično okužene stranke. Narodna stranka je zmagala v vseh treh razredih, izimši eno glaven v 1. razredu.« — Luiblianski Sokol je brzojavil notarju dr. Alb Pozniku v Novo me*to: I Kakor likala v boju stali ste. vrli naš dolenjski rod! č"a=tno baten dokazali, da Slovenec je postori.« - ^okolovke ljubljanske pa: *Slr-dili ste beli Ljubliani vrli Novome^ ani.t — Tako je padel novomeški purgelmaist-^r L^h-mann. in slovenska večina je izvolih župa-, na Kmetica, ki je takoj uvedel slovensko uredovanje.
— Vrhnika — nenifur>kr» gnezdo je bila £e pred 50 leti. Ali 12. decembra. 1882 so pri volitvah v obč. za^top zmagali na*edniaki v vteh treh razredih tako temeljite, da niso nemškutarji rešili niti enega odbornika. Tegu dne je stopilo Vrhnika v prvo mesto narodnih m»wt in trgov Do tega časa je bila Vrhnika nemnirsko gnezdo najgrše vrste; le par o ibornikov so imeli Slovenci v občinskem zastopu. AH VrhniČani so si ustanovili Vitalnim in Posojilnico in naglo so zbudili voHre k narodni zavesti. Nič niso iadikova^i nad nasilstvom nemČurjev in njih koiovodj«3 Korla Obreze, nego so delali, neumorno agitirali in zbujali ljudstvo iz nacionalnega spanja. Tako bo letos v decembru jubilej 50 let* Oflkar je  Vrhnika zopet  naša. slovenska.
._ Vodnik sto izletov po Gorenjskem. Dolenjskem in Notranjskem se dol-i odslej po znižani ceni za Din 40.— pri avtorju: R. Badjura. Ljubljana, Knafljeva št. 9-1 **k^r   m 1i po knjigarnah.
— Odprte planinske koče. SPD sporoča, da so odprte vn oskrbovane sledeče koče in domovi: tT Triglavskem pogorju: Aljažev dom v Vratih je stalno odprt in oskrbovan. V Karavankah: Spodnja in Ka-dileikova koča na Golici, Valvazorjeva kota pod Stolom. Prešernova koča na Srtolu in Dom na Kofcah -o stalno odprti Ti oskrbovani. V Kamniških planinah: Dom v Kamniški bistrici. Koča na Veliki planini in Dom na Krvavcu so stalno odprti in oskrbovani. Cojzova koča na Ko-kHkem sedlu in koča na Kamniškem sedlu bosta od 18. junija dalje odprt- m oskrbovani Oroznov* in Malnarjeva koča na Črni prsti bosta stalno odprti m oskrbovani od 11. t. m. dalje. Erja\-čeva koča na Vršiču se odpre le. če je javljen pošet. zato naj se turisti zglase prej pri dikrtmlci julki Pečarjev! v Kr*njsk< pori. Stvotgrajenti koča na Ljubntku pri Skoffi Loki je stalno odprta in oskrbovana. Vtt-
fa**Ovš koča na Begun isiči je stalno odprta in oskrbovana. Nadalje sporočamo, dt so odprte m oskrbovane vse leto: no-vojprAiefia postoian-ka na Sv. Gori. koča na Sv Planini, novozgrajeni dom na Mrz-]k».   vse koče na Pohorju.   Celjska koča
nad Celjem, Piskerniicova m Tilerjeva. koča v Logarski dolini, Mo2iraka koča na Moziraki planini. Kocbekov dom na Ko-roeici je otvorjen in popoln orna oskrbovan. Odprta m oskrbovana je restavracija na Boou.
— Borzno raztnodiife v Ljubljani Z orJ-rom na solne počitnice se v Čapu od 15. julija do 25. avgusta pri borznem ra^>dišcu he bodo vršile ustne razprave, pač na »e bodo sprejemale tožbe.
— Angleška mornarica t t'Tik>*»nici. Prihodnji mesec poleti Crikv^nico del angleške sredozemske vojne mornarice, in si Cer 1 dreadnoughl. 4 rušilri, 1 pomožni ter 1 izvidniški brrul. V Selce pa pride 1 boi-na križarka, 4 rušilci in 1 reparaturni brod. Angleške bojne ladje ostanejo v naših vodah 20 dni. Angleških mornarjev se na'-bolj vesele gostilničarji in kavarnarji» ki bi do dobro zaslužili.
— TyrŠeva ulira v 0?iii*»ku. Na predlog osiješkega Sokola je osi ješka občina preimenovala dosedanjo Nobilnvo ulico v fvrševo, kar je banska uprava potrdila.
— Lepo vreme v Dalmaciji. V Dalmaciji imaio zadnje dni lepo vreme in tujski promet je oživel. Danes je prispelo iz Miinche-na 25 Iptoviščarjev, ki si hočejo ogledati vso Paln.a"" h;,
— Grenčica »Franz-Josef« odpravi nerazpoloženost želodca, utrujenost in potrtost.
■M mmmmmmmmmmmmmmmmmKmtm
„GRUKIN"
sredstvo za. konserviranje sadja in zelenjave — se dobi v vseh trgovinah z mešanim blagom.
_ Društvo  za   ureditev podzemeljskih
jam v Ponovi va-i pri Grosupljem priredi v nedeljo 12. junija ob 3. uri popoldne na vrtu g. Josipa Permeta v Ponovi vasi igro »Stari Ilija *. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride v Ponovo vas! 348 n
_ Dobave. Strojni oddelek direkcije držanih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 200 k s prediva. 40 kg motvoza. 2^0 kg trtne vrvire. 1200 ro^jev za kladiva. 200 komadov topo. n-r za krampe in sekire in 1 oOO komadov Hrerovih metel Pogost so na vpogled pri istom oddelku. Direkcija državnega rudnik:i ^prej^-ma do lA t. m. ponudbe glede dobave
Železa.
— Vreme. Vremenarji so se nas nepričakovano usmilili in danes nam izjemoma obetajr večinoma jasno in lepo vreme. Včeraj je bilo skoraj Še po vseh krajih ha Se države oblačno in deževno. Najvišja tem peratura je znašala v Skoplju 31. v Splitu 27, v Sarajevu 24. v Beogradu 21. v Zagrebu 20, v Marirx»ru 16.7. v Ljubljani 14 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.3. temperatura je znašala 14.S.
— Obuo nad živlieniem. V torek zvečer je obupala nad življenjem neka Ljubljančanka, ki se je bila zastrupila z lizolom in umrla, davt ie pa bolnici podlegla za-struplienju 1°letna posestnikova hčerka Marija Kodra i* Imovce, občina Prevorie pri Kamniku. Dekle je včeraj zjutraj doma pila oetovo kislino in so jo našli že nezavestno. Prepeijali so io takoj v bolnico kjer so ji zdravniki i2prali želodec in se na vse načine trudili, da ji rešijo življenje, pa je btl ves njihov napor zaman. Po hudh mukah je davi Marija umrla. Kaj je gnalo dekle v smrt, ni znano. Njen oče pravi, da je bila že od božiča zelo potrta. Vse kaže, da gre za nesrečno ljubezen.
£mžaii smo cene vsem obla-8Mtanu ~ Oglefte si zalogo!
J. MAČEK,
Lsia&šjasta, Aleksandrova X'
_ Potnika brez karte vrgli v morje. Te
dni je krenil iz nekega nagega pristanfšča grški tovorni parnik ^S^pho^. Ko je plul ob obali Alžira, je posadka opazila pod krovom potnika brez voznega listka Mornarji so ga zgrabili in vrgli v morje. K sreči ga je opazil Čuvaj več milj oddaHenega morskega svetilnika, ki mu je pribitel na poroo? z motornim čolnom in ga rešil smrti. Potnik ?e p»'še Ojorgie Manakrović.
— Tragedija   mladih    zaljubljencev. V
sremski vasi Marakidu se je odigrala v torek pretresliiva ljubavna tragedija Janos FAldeždi je našel zvečer obešenega svojega 20letnega sina-edinca Tgnjata Ker fant ni Eapuetil nobenega pisma in ker je živel v dobrih razmerah, ni nihče vedel, kaj ga ;e gorilo v smrt. Opolnoči so pa našli roditelji Marice Bolin svojo lOletno hčerko na pod-^tr^'Šju onesveščeno. Zdravnik i** ugotovil da se le zastrupila in sicer istočasno, ko F'1 > njen fant obesil. Imela sta se rada in ke^ sta bila prepričana, da jima roditelji ne bo-
^o dovolili poročiti se. ^ta fti končala Življenje.
— Senzarijonatna aretacija. V B:elovaru so Orožnik: aretirali nevarnega vlomilca 23 letnega trgovskega pomočnika Antona Petroviča, ki je med drugim vlomil tudi v davčni urad. kjer ie s svojimi pajdr.sj umoril vratarja Janka Huneta. Petrovič je bil že opetovano obsojen.
— Nesreča. Milan Bizovsek. posestnikov sin iz švirja. je včeraj doma pred hi so stre-lial vrabce. Naboj pa je udaril nazaj in mu reeno poškodoval desno oko. Fanta so mo rAli prepeljati v bolnico.
— Strašna »mrt na električni žici. V subotiškem predmestju Aleksandrovu *e je pripetila v ponedeljek zvečer težka nesreča. Pred neko gostilno je bilo zbranih več fantov, med njimi tudi sin bogatega kmeta Anton Gjurašević. Fantje so delali razne akrobacije. Gjurašević" je pa hotel vse prekositi in splezal je na brzojavni drog. Z vrba je veselo pozdravljal tovari Se. potem se je pa prijel z levico za električno zdeo. V naslednjem hipu je bolestno kriknil in drgetal nekaj minut, potem ja
pa padel mrtev na tla. Levo roko je imel
vso obžgano.
Pri lenfvoeti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dol^oletn^ izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna >>Franz <Jo-sefova« voda izborno delovanje čreveea. »Franz <Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Sokolska župa Ljubljana. Dne 9. in 10. junija bo priredila mestna občina ljubljanska svečano proslavo 50 letnice prvega slovenskega župana v Ljubljani, ki je bil naš odlični, sedaj sivolasi Član naše velike organizacije in soustanovitelj »Južnega Sokola<, brat Peter Grasseli. V ta namen bo prirejena na predvečer v četrtek 9. t. m. bratu GrasseMju pred stanovanjem na Mestnem trgu v Ljubljani podoknica. Naslednji dan v petek 10. t. m. pa bo simfonični koncert Glasbene Matice v Unionu, posvečen slavljencu. Vabimo članstvo Ljubljane in okolice, da se udeleži obeb pr're-ditev v čim večjem številu, dz ~e ob tej priliki tudj Sokolstvo pokloni svojenvj najstarejšemu pripadniku in soustanovitelju br. Petru Grasseliju. Zdravo! župna urra-va.
—Ij Podoknica bivšemu ljubljanskemu županu g. Petru Grasseliju. Ljub'hi,rtska društva prirede drevj pred stanovanjem bivšega Ijubijans-kesra župana, ^. Petra Grasselija. ki je bil pred 50 je£i :z-oijen ko prv.j župan slovenske .*oč;ie ljubljanskega občinskega sveta, podoka Jeo. Društva se zbirajo ob 8. pred Mestnim lunom nakar odkorakajo z godbo na čeoi pr*'ko Zmajskega mostu po Sv. Petra c. Woifo* vii ulici, Vegov.i ulici, Cpjmotrj ceatf, :>o Starem trgu na Mestni trg. Preo stanovanjem zap>;o moški zbori Huba^'*'-; pevske 2upe podoknk-^o, nato gre sprevod pred Mestni dom, kjer se raziđe. Ivjublj-in^ko občinstvo vabimo, da prisostvuje podoka*«: i, ki bo nekako ob tričetrt na 9.
—Ij 75letnica mestne trnovs-ke cerkve. Trnov?ka cerkev Janeza KrMnika je bila blagoslovljena 7. junija 1857. 1. po knezonad-^kofu Antonu Alojziju Wolfu. založniku prvega velikega nemškega in slovenskega slovarja v dveh debelih knjigah, ki jih je uredil I. 1860. M. Cigale. Pred oO leti so v Trnovem in K rakovem slovesno prazuovali 25-letnico te cerkve. \'se predmestje je bilo v narodnih trobojnirah, postavljeni >o bili slavoloki, a z zvonikov so visele narodne in resarske zastave. Pridigala sta pisatelj Luka Jeran in državni poslanec K lun, siovesno mašo pa je služil pro.-t Urh.
—Ij Papež v Ljubljani. Dne 16. marca 18S2 je minilo I*"*) let, odkar je naša Ljubljana videla prvič in zadnjič papeža. Letos mana meseea §Bfc torej minilo 150 let, odkar je dospel papež Pij VI. na svojem potovanju na Dunaj v naše niesto in je tukaj dne 16. marca 178*2 prenočil. Potoval je preko Gorice (14. marca) v Ljubljano (lfi. marca), odtod v Gradec (19.) in je dospel 22. marca na Dunaj, kjer je ostal do 22. aprila. Xato se je preko Munch^na in Tirolske vrnil v Rim. Tedanji ljubljanski škof je bil grof Herberstein in baje somišljenik Jožefa II. (Tako je poročal 2>Slov. Narod« 16. marca 1882.)
—Ij Češka vas za tivcl*kim gradom. Ker nameravajo vprizori»fi opero »Prodano nevesto« na prostem, grade na otroškem igrišču za trvolsk'm gradom češko vas, kar se sicer zdaj še ne očituje. Vreme se nikakor ne more ustaliti ter ovira vsako d;'o na prostem. Doslej so zgradili le ob vznožju hriba, ki se spuš<?a pri omenjenem "prisču amli teatralno ter tvOri kotlinico — postopne terase, nekakšne stopnice, ki so namenjene z« stojišč«. Vasi same pa še niso začeli graditi. Delo bi moralo bit' končano -saj do nedelje, da bi bila predstava se na velesejm-ski dan. odloča pa neme.
—Ij Godba Sokola I. Zbor kompletne pihalne godbp danes ob pol 20. na Taboru zaradi sodelovanja pri sprevodu ?n proslavi 50 lettrfce slovenskega žu p snovanja f Ljubljani. V civilu, vsi toroi' Kanein'k.
—Ij jakčev večer pri Miklicu. Jutri v petek 10. junija se bo vršil pri Mikličii Jakcev večer. Večer bo zanimiv zaradi tega, ker bo bral Jakac več najbolj zanimivih odlomkov iz svoje knjige Amerika s, ki v kratkem izide, potem pa zaradi tega. ker bo ob tej priliki predvajal svoj originalni film s svojega dveletnega potovanja po ameriških deželah. >Newycrk - Niaga-ra«. Odlomki kakor tudi film so tako napeti, da bo nedvomno vsakdo prišel na svoj račun. Po tem oficijelnem delu bo zabava. Ker se z Jakčevim večerom zaključijo družabni sestanki »Krke* za t^ sezono, je pričakovati velike udeležbe. Začetek ob 8. zvečer. Vstop je vsakomur prost, na kar še posebej opozarjamo.
—Ij Zapri^ep-a vojaških ob rejnikov bo v nedeljo, dne 12. t. m. ob 9. uri v M^stn^rn domu na Krekovem trgu štev. 2-1. Obvezniki rbistoih letnikov 1882 do 1906, ki doslej šc niso bili vojaško zapriseženi, naj se nemudoma zglase v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu štev. 7-1. (sob.i 4). kjer  prejmejo  nadaljnja navodila,
—Ij Preeled državne obleke Častnikov v rerervi bo v nedeljo, dne 12. t m. ob 9. uri v dvorani Mestnega doma na Kreke vem trsu štev. 2-1. Vsi v Ljubljani bivajoči častniki v rezervi, ki so prejeli svojo obleko od države, morajo isto osebno predložiti naborni ko'iiifriji v pregled.
—Ij Načelstvo zadruge »Dom učiteljic* vabi učiteljice vseb kategorij na se-itanek. ki se bo vrwl v nedeljo, 12. t. m ob 10 dop. v šentjakobski šoli v Li-, kjer bo predavala g«, prof Mohor i č-Prem rujeva o aktualni temi: »Žena v javnem življenju*.
—Ij Samo dva dinarja sa o*roka stan»-vstopnina za lutkovno predstavo Aten«, ki se vrši vsako popoldne ob 17. uri v Jakopičevem   paviljonu do 13. t m.   Danes ge
uprizori nova i?ra: ftašperetk, dvorni zdravnik. S47-n
_lj SokoJtko druStvo Ljubljana IV ima
t nedelje, 19. t. m. ob 16. uri svoj dru«zt javni nastop na voj. strelišču ob Dolenjski cesti. Vabimo vsa bratska društv.i in sokoUlvu naklonjeno občinstvo, da posetijo to pr:. - ji-tev.
—lj Kupujte, dokler je še čas, srečke Kola jugosloven^kih sester v Ljubliani, k^r javno žrebanje efektne loterije -e vrši nepreklicno v nedeljo, dne 12. t. m. ob 15. un v dvorani Delavske zbornice. Krasni dobitki so razstavljeni v trgovinah:  pri Maverpj
v Stritarjevi ulici, pri Bre/niku na Aleksandrovi ce^ti in pri Tičarju v JSelenburgo-
vi ulici. Lista i7/r^banih številk bo natanrno objavljena, prav tako kraj, kjer se tn> lo dobili dobitki. 346-n
fj— Jugosiovenski akademski klub kraljevine Jugoslavije — sekoija Ljubljana. Pozivamo vse one člane, ki še niso poravnali članarine za letni semester v iznosu 40 Din m vse one člane, k.i so se vpisali pri razišlem se suspendiranem odboru ter
so piacaii samo 5« Din namesto od Glavne
uprave določene celoletne članarine, ki znaša za nove člane 96 io za stare SO Din. da dolžno članarino takoj poravnajo. Opo-jaejamo vse čiane, da Imajo železniške direkcije nalosr. da točno pre«ledavajo članske leeiuimatije in povlastice in bo vsak kdor ne bo imel vse v r**du, moral pJaCati gfc bo in ceh vozni listek Uradne ure »o: v ponedeljek, sredo in petek od 17. do 18.
uro popoldne v Frančiškanski utioi 6. _
Odbor.
Ij Zastopnik vojnega ministra pri otvoritvi velesejma. Naknadno poročamo, da je z.i N^pal vojneca ministra pri otvoritvi lav tošnjeTa velcsojma polkovnik g. Ljuba Novakovih.
—Ij JAD Triglav v Ljubljani. Drevl ob
20. uri bo vrši v društvenem Jokali Wo'fo va 1, .isrni članski setan^k s prodavanjem kiij:?a vnika g. Josipa Vidmirj* e ku'.tmr-rtr'm problemu slaven-«*, ^a. K V je ta sestanek zadnji v tem semestru, pričakujemo ot 'nt udeležbe. _ Odbor.
Ljubljana dobi
Delavski dom
Dela se razpišejo se ta mesec — Stavba z opremo vred
bo stala 4 milijone
Ljubljana, 9. junija Na križišču Bleiweisove in Gosposvet-ske ceste zgradi mestna občina ljubljanska Delavski dom, kjer bodo na razpolago stanovanjski prostori za samske delavce in delavke, azil za potujoče delavstvo, vajeniški dom, prostori za Borzo dela in javno kuhinjo. Načrti za Delavski dom so detajlno izdelani, krediti odobreni, tako da se dela še ta mesec razpišejo.
2   zgraditvijo Delavskega doma izvrši
tujoče delavce, ki niso v Ljubliani stala« zaposleni. Azil ima na razpolago 31 postelj. Azil ima poseben vhod in mora vsakdo, kdor reflektira na prenočišče, pasirati de-sinfekcijo in prho, ki je neposredno zvezana z azilom.
V prizemlju Delavskega doma je javna kuhinja s 120 sedeži. Vhod v javno kuhi-njo je s pročelja stavbe. Kuhinja bo urejena na ta način, da se bo oddajala siceT izdatna in zdrava hrana, a kolikor mogočo
mestna občina veliko socijalno-kulturno delo. V Delavskem domu dobe zatočišče socijalne ustanove, katerih Ljubljana pogreša, — če jih pa že ima, so pa v prostorih, kjer je vsak razvoj in napredek nemogoč. In kar je najvažnejše: Delavski dom bo važen faktor pri vzgoji in splošnem kulturnem podvigu delavstva, obenem bo pa rešil stanovanjsko vprašanje vsa! za del onih, ki so danes dejansko brez doma.
V prvem in drugem nadstropju Delavskega doma bodo prenočišča za stalno v Ljubljani zaposleno delavstvo: V prvem nadstropju ženski in v drugem nadstropju moški oddelek, oba z ločenimi vhodi in stopnišči, eden iz Gosposvetske ceste, drugi iz Bleiweisnve ceste. Na razpolago bo v vsakem odde'ku po 43 postelj razme-ščenih po sobicah z eno, dve. tri in pet postelj. Najemnina za eno sobico bi znašala 130 Din na mesec, ko je v tej svoti predvidena že odškodnina za snaženje, luč, kurjavo in pranje posteljnega perila. Vsak oddelek ima dnevno sobo, skupne umivalnice in snaž.Ini-ce. Sobe same so opremljene s centralno kurjavo, posteljo, mizo in stensko omaro. Kot rečeno bodo prenočišča namenjena predvsem za delavstvo, ki je trajno zaposleno v Ljubljani in šele v drugi vrsti, v kolikor bo še prostora na razpolago, za ono delavstvo, ki ie radi trenutnega položaja navezano za nekaj časa na mesto, kot n. pr. izseljenci, ki prihajajo ali odhajajo v inozemstvo preko Ljubljane. Vsak delavec, ki bo bival v Delavskem dnmu, naj ima občutek največje domačnosti, da mu bo privzgojena potreba za čeden, če tudi skromen dom.
V tretjem nadstropju Delavskega doma dobe svoje spalnice vajenci. Obrtniški, trgovski in industrijski delavski naraščaj je po večini sedaj pripuščen sam sebi. Posebno tisti vajenci, ki ne morejo za čas učne dobe ostati pod nadzorstvom staršev, potrebujejo vzgojnega varuštva, če hočemo, da postanejo dobri delavci in polnovredni člani človeške družbe. V Delavskem domu ne bi bili vajenci preskrbljeni samo s prenočišči, temveč bi bili tudi pod strokovno pedagoškim vodstvom, ki ne bo samo usmerjalo njih duševnega razvoja, temveč tudi budno pazilo, da se usposobijo za kar najbolj kvalificirane delovne moči. V vajeniškem domu b: bilo 40 postelj z veliko učilnico, oziroma dnevnim prost«roni, umivalnicami"" in prhami. Pričakovati ie. da bodo socijalne in strokovne korporacije voti-rale za mestni vajeniški d<~>m uranove, ki bodo omogočale veČini vaiencev prosta mesta.
V visokem pritličju Delavskega doma bo nameščena Borza dela. Razporeditev poslovnih prostorov ie vzorna in imajo popolnoma ločene vhode delavci in delavke, delodajalci in nameščenci urada. Velike čakalnice omogočajo ekspeditivno uradova-nje in je vsako nastavljanje pred po$!ep jem nepotrebno in tudi izključeno česar so se mimogrede povedano, naibnli bali oni. ki so ugovarjali izbiri prostora, na katerem bo stal Delavski dom.
Pod Borzo dela je dalavski azil za po-
preprosta m cenena. Prav za mal denar »e
bo lahko vsakdo vkuhtnji najedel in to cenejše kot drugje. Kuhinja bo v znatni men služila tudi mestni občini, kakor tudi rasnim socijamim in karitativnim ustanovam za nakazovanje podpor v naturi. Na stoti-soče dinarjev se izda letno za podpore. Tega denarja mnogokrat ne dobe naipo-trebnejši ali se pa neekonomično po t ros. Veliko zlorab bo preprečenih, ako se iz javnih sredsetv ne bodo dajale podpore v denarju, temveč v obliki nakazil za hrano. V posebnem odelku javne kuhinje bi lahko dobilo tudi dijaštvo svoj prostor.
V Delavskem domu bo poleg prostorov Borze dela in javne kuhinje na razpolago vsega skupaj 157 postelj in to v oddelku delavskega azila, stalnih delavskih prenočišč in vajeniškega doma. Za zgradbo Delavskega doma je dala mestna občina ni razpolago brezplačno zemljišče. Borza dela je pa za gradnjo dovolila mestni občini brezobrestno posojilo štirih milijonov dinarjev, kolikor bo stala stavba z opremo vred.
Arhitektonsko bo zgradba vokras okraju kjer bo stala, v socijalnem pogledu bo pa v ponos Ljubljani, ki je zopet pokazala največjo uvidevnost za potrebe delovnega
ljudstva.
Tz Celi a
—c Korošci, ne pozabite na sestanek, ki se bo vršil v soboto 11. t. m. ob 20. v restavraciji hotela »Evrope«. Pridite vsi!
—<; Velik koncert »Svobode« v Ce4ju. Moški zbor tukajšnje »Svobode* bo prirodni v soboto 11. t. m. ob pol 21. v Celjskem domu koncert, na katerem Kodo irvajari« umetne .skladbe skladateljev G. Ipevoa, .1. Prohaske, Vilka Novaka C. Preglja, P Jereba in I. Zajca. Nad polovko upore da pa zavzemajo slovanske narodne pesmi v harmonizaciji J. Gotove*, O Deva, C. Pre. \t in Sergeja Žarova. Zbor, ki šteje 45 močmih, čistib in dobro šolanib glasov, vodi 2- Ciril Pregelj. Vstopnice, ki so izredno cenene, s« bodo dobile samo zvečer eno uro pred pri-četkom koncerta pri blagajni pred dvorano.
—c Športni klub Celje bo n priliki *vo-jega desetletnega obstoja priredil v zvez- t blagoslovitvijo in otvoritvijo novega športnega prostora na ofjr^ieni Gl-aziji velik športni dan. ki bo trajal najbrže v «>hoto 2 rulija zvečer in v nedeljo 3 julija ves dan Vsa ostala celjska m okoliška društva se vljudno naprošajo, d« upoštevajo ta dan in po možnosti ne prirejajo event. svojih prireditev
—c Smrtna kosa. V »orek 7. t. m. ie umrla v celjski javn bolnici 49-letna vini-čarjeva žena Helena Vpotnikova iz Za-!oria. občina Sv Peter v Savinjski doHnl. N   v m p.!
—c Zbornica za TO! v  Ljubljani bo
mela po svojem zastopniku uradni dar za stranke iz Celja m okolice v torek \4 t m. od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici mednega Gremija trgovcev v Celju, Ra.dago-va ulica 8.
Papen kot nemški vohun med svetovno vojno
Kaj vse je počel, da bi škodoval zavezniškim državam
Sedanji nemški drža vrti kajncelar von Papen je bil v začetku svetovne vcjne nemški poslanik v Ameriki, kjer je organiziral vohunsivo in delal proti ameriškiTn interesom. Njegovo vohunsko delovanje je razkrinkal in dokazal
vodilni član češkoslovaškega vohunskega urada kapitan Voska, ki je sodeloval z angleškim vohunskim uradom. O Papenovem vohunskem delovanju v Ameriki in o njegovem sodelovanju z
avstro-ogrškimi vohuni pripoveduje kapitan Voska takole:
Češka prottvobirriska shrzba
»Prvi mesec vojne sem odpotoval i-z ff-Vage v London s poročili prof. Masa-ryka k znanemu angleškemu novinarju Steedn. Potem sem stopil v zvezo z an-gieškim poslani&t\rorn v \Vashingtonu,
lri sem imeđ zanj Steedovo priporočilo, feo je za vesti vojaškega in finanćne-tea značaja. Od 1. 1914. sem bil v zvezi angleškimi uradi, oh enem sem Pa or-Igantziral naš osvobodilni pokret v mo-feemstvu. Ker s° bi,li v zaupni organizaciji tudi Cehi z avstrijskega konzulata hsa poslaništva, se mi je posrečilo spra-Krit; svojo hčerko Vik) kot tajnico v nemško vohunsko pisarno. Tako sem dobival vsak dan poročila o delovanju nemških :n avstrijskii tajnih organizacij. Ker je bilo dela vedn^ več. sem otvvTil rudi češko tajno pisarno pod imenom »Pneumograv Čompanv« v Ne\vyorku, kamor so mi prinašali vsak večer prestre-aeno nemško in avstrijsko 'vohunsko pošto.
Organi/iadja angleškega vohunstva
Poleg tega smo imeli zaupnike v vseh večjih ameriških mes-tih. ki s° mieli zveze s Cehi in drugimi Slovani, usiužbenimi na avstro-ogrskih konzulatih. Poročila o delovanju nemške tajne Organizacije smo pošiljali zaveznikom* slasti Angležem, ki so izpustili v začetku 1. 1915. naše ujetnike v Kanadi in Angliji. Dovolili so nam rudi brezplačno in necenzurirano porabo brezžičnih postaj* a pomejc snr° imeli na razix>lago tri angleške bojne ladje, nadzirajoče pomorski promet med Ameriko in Pvropo. Z Angleži se je dalo delati zato. ker so ime!«" med zavezniki samo oni dobro tamo organizacijo, ki je lahko vsej deloma paralizirala po vsem svetu razširjen0 nemško vohunstvo.
Papenovi peklenski načrti
Ves čas svetovne vojne je bila ta fco;.rganizacija edina, ki se je uspešno joorila z izvrstno organizirano nemško famo organizacijo. Že v začetku leta 1915. smo vedeli skoraj za vsak načrt tiemške ali avstro-ogrske tajne organizacije. Mnoge načrte smo prekrižali aH £a tudi preprečili. Cehi so imeli na par-nikih. ki so vo%ili & Amerike materijal ^za zaveznike in mnogo Parnikov smo rešili katastrofe, ki jo je bil zasnoval Papen. Poleg mnogih zavezniških parnikov smo rešili tudi več ameriških tovarn, i/delujočih orožje in strelivo za zaveznike, pa tudi mnogim ameriškim državljanom življenje. Zato je takrat še nevtralna ameriška vlada lojalno trpela
naše delovanje. Prezident VVilson je bil o nas informiran.
Vohun Archibald
Leta 1915. se je nam posrečilo prestreči mnogo važnih kabek>gramov, brezžičnih vesti in dokumentov, izmenjanih med Berlinom in Dunajem po poslaništvih v Vvashingtanu. Za najvažnejši uspeh tega deka smatram primer ameriškega novinarja Archibalda. poročevalca ^Associated Press«, ki je kot plačanec berlinske vlade prirejal po Ameriki predavanja za Nemce in je tako užival zaupanje nemških in avstro-ogrskih oblasti. Nemški in a« atrijski diplomati so izbran' Archibalda. da.bi odpeljal iz Amerike vse komprom i t irujoče dokumente, kakor tudi obračune von Papena, dr. Alberta, poslanika Berns-dorfa m avstrijskega poslanika Dumde. To so bili dokazi njihovega zločinskega delovanja. Med drugim so pogiali v zrak več železniških mostov med Zedi-njenim; državami m Kanado* koder so vozili vlaki z materijalom za zavezni-!ke. zastrupljali za zavezniške armade določene konje, zažigali parnikc, ki so prevažali materijal za zaveznike, organizirali uničevanje municijskih tovarn in tako dalje.
Čuden diplomatski zastopnik
Med dokumenti, ki jih je vozil Archfbald kot potnik hoiandskega parnika v Berlin in na Dunaj", so bila tudi poročila poslanikov in vojaških atašejev. Poročilo avstrijskega poslanika je obsegalo znani predlog. Po katerem naj bi plačani agenti izzvali splošno stavko v vseh ameriških tovarnah, izdehajočih orožje in strelivo. V nekem svojem pismu je pisal Papen z velikim zaničevanjem o washingtonski vladi in Wilsonu, o Američanih pa kot o tepcih. Še noben diplomat ni nikoli pisa! tako zaničljivo o državi in narodu. Kjer je zastopal svojo vlado. Amerika je bila takrat še nevtralna in da protivohunska organizacija ni prestregla teh dokumentov, bi se najbrž za vojno ne bila odločila. Tragedija parnika ^Lusitania« je Ameriko sicer pretresla, toda traialo Je skoraj še leto dni, preden se ie VVflsosi °dločil za vojno. V 'svojem govoru parlamentu, ko je zahteval vojno napoved Nemčiji- je navajal kot glavni razlog rovarjenje nemških diplomatov v Ameriki, njihovo zločinsko delovanje m vse to- kar ie zvedel iz dokumentov, ki ;ih je vozil Archibald iz Amerike v Bcrlm odnosno na Dunaj.
Archibald zasačen
Angleži so Archibalda zasačili. Dan pred njegovim odhodom so prispeli v VVashmgton nemški in avstro-ogrski poslanik ter vojaška atašeja, k? so pripeljali s seboj vsa poročila ter jih z dokumenti vred spravili v paKei na av-stroogrskem generalnem konzulatu. Neki češki uradnik ie vedel, kak° važni dokumenti so spravljeni na avstro-ogr-skem generalnem konzulatu. Zvečer je bila skupna pojedina z Arciubaldom v hotelu Ritz. Calton. kjer sta stregla dva češka natakarja. Naslednjega dne je šel Archibald s svojo rodbino na holandski parnik, poročila in dokumente mu je pa izročil šele na parniku neki češki uslužbenec avstro-ogrske ga generalnega konzulata.
Archibalda bi bili lahko a-etiraii že v ne\vy°rškem pristanišču, pa so imeli Nemci in Irci v vseh ministrstvih in uradih toliko ljudi, da b; bil uspeh preprečen. Zato so pustili holandski parnik z Archibaldom in dokumenti odpluti. Angleška admiraliteta je bila pa takoj o zadev: obveščena in angleški parnik, ki je odpeljal istega dne in je bil štirikrat hitrejši od hoiandskega. je vzel s seboj točen opis, kakšne dokumente pelje Archibald.
Admiral Hali je zadržal blizu angleške obale holandski Parnik in ga dal temeljito pregledati. Zanimal se je zlasti za kabine, ki jih je imel najete' Archibald. Dva dni so pamik zadrževali, to-
da tajnih dokumentov niso našli, in zato je admiral Hali po radiu obvestil angleško r ianistvo, da se je najbrž zmotilo in uu parnika ne more več za-drževatr ker sta holandska in ameriška vlada že intervenirali. Angleško poslaništvo je pa naročilo- na' odpro še kapitanov© blagajno. Tn naslednjega dne je prišel kabelogranb da so bili tajni dokumenti najdeni in da bo imelo to ne-dogledne posledice za svetovno vojno. Še istega dne, ko so Angleži Archibalda aretirali, so brzo javili najvažnejše podatke rz tajnih dokumentov v Wa-shington. In naslednjega dne so prvič v svetovni vojni vsi ameriški listi pozivah VVilsona, naj napove Nemčiji vojno. Dotlej je bila ameriška iavnost bolj naklonjena Nemcem glede na veliko število Nemcev in Itccv v Ameriki, od-tistega trenutka se je pa začela navduševati za antanto. Kmalu je vvashing-tonska vlada zahtevala od berlinske, naj PaPena odpokliče.
Ljubavna tragedija na Dunaju
V torek se je odigrala na Dunaju pretresljiva ljubavna tragedija. Trgovec Martin Lepianka je smrtnonevarno ranil svojo družabnico Elizabeto Kn-gler. ker je odločno odklanjala njegovo ljubezen, potem si je pa končal življenje. Gospa je zelo lepa; z Lepianko je bila v poslovni zvezi šele nekaj mesecev in mož se je takoj do ušes zaljubil v njo. Začel ji je prigovarjati, naj postane njegova žena. kar je pa gospa odločno odklonila. V torek je nekemu znancu izjavila, da bi se raje obesila, nego poročila z Lepianko. Popoldne sta bila sama v pisarni. Lepianka jo je ponovno zasnubil, ko ga ie pa zopet odklonila, je potegnil iz žepa revolver in streljal dvakrat na njo. potem si je pa pognal dve krogli v glavo. Gospa je obležala težko ranjena, Lepianka je bil pa takoj mrtev.
Oblasti so uvedle preiskavo in izkazalo se je, da je bilo razmerje med Lepianko in njegovo družabnico že od začetka nevzdržno. Lepianka o vrvarstvu ni imel pojma in je bil v polni meri navezan na svojo družabnico. ki je imela zelo dobro službo pri nekem vrvar-skem podjetju, pa se je hotela osamosvojiti in je stopila v zvezo z Lepianko. Mož je bil grd, pa je kljub temu lazil za Kuglerjevo in ji vsiljeval svojo lju, bežen. Napravil je pa že prva hip na njo tako neugoden vtis, da je opetovano izjavila, da ji je zelo žal, da se je sploh odločila za poslovne stike z njim. Lepianka je bil tako ljubosumen na svojo družabnico, da jo je zasledoval na vsakem koraku.
tovi starosti enaka. Lazarev je v svojem referatu izjavil: »To je šele začetek našega dela. Pot, ki smo si jo začrtali, bomo nadaljevali. Moderna medicina se bistveno razlikuje od medicine prejšnjih
časov. *
Ali se da življenje podaljšati ?
Na Konferenci , ki je obravnavala vprašanje zdravstva v drugi petletki sovjetske Rusije, je imel akademik Lazarev zanimiv referat o svojih znanstvenih poskusih. Lazarev je organiziral že pred 20 leti fizikalni in biofizika Ini zavod v Moskvi, prvo ustanovo te vrste na svetu. Zavod je že mnogo storil na znanstvenem polju. Sam ustanovitelj je dejal o svojem delovanju:
»Posreči se nam ugotoviti po možganih starost. Imamo instrumente, ki nam omogočajo ugotoviti nosečnost že takoj prve dni. Tudi naš studiv kako učinkujejo zdravila, je privedel do praktičnih rezultatov. Posrečilo se je nam dokazati, da se občutljivost velikih možganov izpreminja pc gotovih zakonih. Do 20 let narašča, potem pa nastopi padanje kot posledica kemične reakcije. Nastane vprašanje, ali bi se ne dalo vplivati na to reakcijo, da bi bila pri 501etnem možu taka, kakor pri 201et-nem mladeniču. Teoretična preiskava je dokazala, da je to v polni meri mogoče. Če bi mogli to teorijo praktično uresničiti, bi res dosegli ideal pomlajevanja, ljudi bi lahko pomlajevali fizičnim potom. Poskusi na nekaterih živalih so potrdili pravilnost domneve, da se da življenje večkrat podaljšati.«
V moskovskem zavodu je delal akademik Lazarev poskuse, da usrotovi občutljivost raznih ljudi. Pri tem je ugotovil, da je možganska občutljivost ljudi vseh narodnosti in vseh spolov v go-
Mihail Zoščenko
Štiri dni
Svetovna vojna in ti vražji strelski jarki — vse to se nam zdaj maščuje, •dragi moji. Vsi, kar nas je vohalo smodnik, smo betežni in bolni.
Temu so odpovedali živci, onemu nagaja trebuh, tretjemu ne bije organ tako ritmično, kakor se spodobi. Vidite, to so vam posledice te preklicane vojne.
Zastran svojega zdravja se seveda ne morem pritoževati. Zdrav sem, hvala bogu. In jem tudi lahke. Spim dobro. Živim pa v neprestanem strahu, da se mi bodo prej ali slej ti vražji strelski jarki maščevali.
Oni dan sem vstal. Baš sem obuval škorenj, ko mi pravi žena:
— Vanja, nekam siv obraz imaš danes. Da. mi pravi, nekam bolne barve se mi zdiš danes.
Pogledal sem se v ogledalo. Saj res, barva obraza je nekam čudno siva.
— No, ta je pa dobra! Torej so se le pokazale posledice strelskih jarkov. Morda mi pa srce ali še kateri važni organ ne bije tako dobro, kakor bi moral. In to utegne biti krivo, da dobiva moj obraz sivo barvo.
Potipal sem žilo — počasi in rahlo, a vendar deluje, Toda v prsih že čutim
nekakšne bolečine. Kar kljuje nekaj pod rebri.
Ves potrt sem se oblekel in odšel na delo, ne da bi se dotaknil čaja.
Odšel sem na delo. Mislim — če mi kdo kaj poreče zastran barve obraza, poj dem takoj k zdravniku. Kaj veš — človek živi in živi, naenkrat pa hlop — in umre. Takih primerov je vse polno.
Pet minut pred enajsto — še dobro se spominjam — ti stopi k meni delovodja 2itkov in pravi:
— Ivan Fedorovič, dragi moj, kaj ti pa je? Saj si tak, da bi te človek skoraj ne spoznal. Nezdrava, prstena je barva tvojega obraza.
Te besede so me zadele kakor ledena prha.
— No, zdaj smo pa tam, zdravje je že omajano. Tako, tudi ti si prišel na vrsto, — sem pomislil.
In znova je začelo kljuvati po meni. Komaj sem se privlekel domov. Hotel sem celo poklicati rešilno postajo.
Zjutraj sem vstal ves izmučen. In takoj sem poslal po zdravnika.
Prišel je komunalni zdravnik, me preiskal in zmajal z glavo, češ, simulant.
Malo je manjkalo, da zaradi teh besed nisem ubil zdravnika.
— Ti že pokažem, kakšen simulant
sem, ti mrha grda! — sem zarentačil po njegovem odhodu. Nikjer ni rečeno, da ne bom žrtvoval stotaka, da me pregleda sam profesor.
In res sem se začel takoj pripravljati na pot k profesorju. Oblekel sem čisto perilo. Začel sem se bnti. Potegnil sem z britvijo po obrazu, obrisal milo — gledam — lice je belo. zdravo, rdečica se razliva po njem.
Brž sem si začel brisati obraz s krpo — gledam, vsa siva barva gre z njega.
Ta čas je prišla v sobo žena. Začudena me je pogledala in vzkliknila:
— Cuj, Vanja, pa menda vendar ni res, da se ves teden nisi umil?
— Ves teden? — sem odvrnil malo užaljeno. — Kaj pa misliš, baba neumna. No, štiri dni, da, to bo pa držalo, štiri dni se pa res nisem umil.
A kar je glavno, naša kuhinja .ie mrzla in neprijetna. Človeku se v taki kuhinji res noče umivati. Ko so pa začeli še obrati mahati — tedaj mi pa umivanje res niti na misel ni prišlo. Saj sem komaj prilezel do postelje.
Nemudoma sem se umil m obril, potem sem pa vzel svež ovratnik, si zavezal kravato in odšel ves prenovljen k svojemu prijatelju.
In takoj so ponehale bolečine. Celo srce je začelo zopet normalno bati.
Pocenitev življenja v Ameriki
V Ameriki ne govore o gospodarski krizi, temveč o gospodarski depresiji. V nasprotju z Evropo je Amerika nehala razkošno živeti in ljudje štedijo povsod. Depresija je zadela vsakega človeka brez izjeme. Celo rentniki so prizadeti, kajti rente so se znižale za 30 do 50 odstotkov. Zivljenski nivo po velikih mestih je padel, čeprav se je življenje znatno pocenilo. Najemnine so padle povprečno za četrtino, veliki hoteli so znižali cene- ali pa zaprli ra/košneje opremljena dražja gornja nadstropja. Tudi po vseh restavracijah so cene pad-
le. Ustanavljajo se javne kuhinje, kjer se dobi dober obed za pol dolarja. V naŠj valuti je to seveda še vedno drago. Drage restavracije, kamor človek
doslej ni mogel, če ni in.el 5—10 dolarjev v žepu. so že eravm zaprte ali pa izpremenjene v splošno dostopne ljudske lokale z enotnimi cenam? za zaju-trk. obed m večerjo od 50 centov do dolarja. Često brez napitnine, ki ie zapo-padena že v točno določenih cenah.
Tudi vsi kinematograf1 so znatno znižali vstopnino, poleg teera pa raz^iriV programe. Pač se pa ameriška gledališča zapirajo* kajti ljudje so začeli preživljati večere večinoma doma. Najbolj se pozna pocenitev življenja pri obleki in perilu. Izginili so luksuzni saloni dragih oblek, kjer so kupovali ljudje prei vedno po več oblek naenkrat. Minili so tud? časi čistega svilenega perila, kulti večna ljudi nima denarja. Luksuzno blago se sploh ne izdeluje. Vedno Koli se uveljavlja zlata srednja pot. dobra kvaliteta in trpežno blago, ki je seveda cenejše.
Kratek izprehod
p® velesejmu
Deževno vreme ne vpliva na poset — Velesejem v zna
menju domačih izdelkov
Ljubljana. 9. junija. Nekdo je dejal, da bi bila. največja atrakcija za naš velesejem lep«> vreme in ni se zmotil, saj je skoraj vsako leto ob velesejmu deževno vreme. Toda rudi dež ne more pokvariti veleserma in veselja ljudem. Letcte je kljub slabemu vremenu obisk izredno dober, a nekateri mislijo; da vlada na sejmišču tako živahno vrvenje baš zaradj deževnega vremena, ker je še već gostoljuhnih paviljonov, ki odlocjjo bolj in prej kakor vsi gospodarski činitelji. Izredno mno£o prihaja na velesejem šolske mladine pod vodstvom učiteljev ^n profe-sorjev, kar je vse hvale vredno, saj ima mladina priliko videti sadove našega dela.
velesejmu imamo tudi več Tazstavljalcev športnih naprav in potrebščin: tu vidimo lepe zložljive čolne, šotore itd. Tvornica »Marks« iz Domžal ra/.stavlja svoje prvovrstne produkte — lake. Precej povpraševanja je po preciznem ribarskem orodju, ki ga ra/stavlja že več let tvrdka »Dam«.
Posebno pozornost pa vzbuja razstavljena amerikanska pnevmatika »Martin«, ka garantira pri izbornih ameriških cestab za »Vi.oOO km. na naših, znatno slabših ceMab pa 32.000 km. Tvornice »Ruše« razstavlja znameniti Disous^-plin in 99.7 odstotni kv *rik /a avtox*en«fko varenje m rezanje. Znamenitost le*osnje<ja velesejma >>e prrpro-sta ki duhovito sestavi jena mehanična na-
Letošnji velesejem je mnogo bolj domačega značaja, kakor so MH velesejmi rrrej^nja leta. Fo paviljonih vidimo mnogo prvovrstnih domačih izdelkov, ki f=n>o jih morali doslej uvažati iz inozemstva. Več tvrdk je razstavilo hladilne stroje m naprave, med njimi tudi domače podjetje iz Št. Vida nad Ljubljano, ki ima razstavljene hladilne stroje -»Semperfrigide«. Ti so za 30 do 30 odstotkov cenej'ši od inozemskih. Fodjetje, ki zaporu je samo domače moči, izdeluje tudi sladoledne omare in izvršuje vse instalacije hladilnih naprav. Pripadajoči stroji so češki izdelki.
G. Franc Lončar ie razstavil avtomatične brusilne naprave, ki so do najmanjših podrobnosti domač izdelek. Neka tvrdka iz Šibenika razstavi ja. krasno narodno vezivo. Naš sport je v polnem razmahu in na
prava za obiranje sadje ter patentiran« lestve, ki jih naši sadjarja pridno Irapujejo. Strojne tovarne razstavljajo poioc; kakovostnega blaga tudi zrtamenrite Herfa-sesalke. ("Tisto majhna centrifugalna seaal-ka dviga vodo 9 m visoko. Omeniti je treba tudi našo brezalkoholno produkcijo naših sadmlh in grozdnih sokov, ki ima razstavljeno samo prvovrstno Majgo.
Z uspehom je posebno zadovoljna živilska industrija. Živo zanimanje vUda za K crn ove in Pauerjeve kekse. Znatno smo se že osamosvojili tudi v poljedelskih strojih. G. Kremžar iz St. V»da izdeluje domače sl-arnoreznice. sadne mline, m la ril niče, brane, crrkularke. gnojne črpalke rtd. Pozabiti tudi ne smemo naših domačih vozov, ki uspešno konkurirajo inozemskim izdelkom.
Slovenci v Ameriki
V Clevelandu se je 17. maja ustrelil Josip Mikoletič. Kaj je pognalo moža v smrt, ni z-nano, domnevajo pa. da je bila kriva smrt njegove žene. ki s; je pred tremi ledni na enak način končala življenje. Po njeni smrti je bil mož zelo otožen, še bolj ga je pa potrlo, ko mu je mestna občina odvzela otroke. Pokojni je bil priden in delaven mož ter si je tudi prihranil nekaj denarja. Zapustil je lOlernega si-na Jožeta in 15letno hčerko Amalijo, ki sta zdaj ostala siroti.
V kraju Forest Citv si je končal življenje Josip Okoren. Pokojni ie bil doma iz §t. Vida na Dolenjskem, kjer žalujejo za njim žena in tri hčerke. — V istem kraju je po kratki bolezni umrl Ignac Gros. 46 let star. Pokojni je bil doma iz Javorja na Dolenjskem. Zapustil je šest otrok v starosti od 2 do 16 let. Otroci so ostali prepuščeni sami sebi. kajti mati jim je umrla pred meseci. Kdo bo prevzel skrb za ne-doletne otroke, je seveda vprašanje.
V Forcst Cityu so umrli Janez Peterka, star 51 let in doma iz Mengša. Zapustil je šest otrok, ki so istotako ostali sirote, kajti mater jim je nedavno pobrala Influenca. — Družini Turkovi je umrla žena in mati Ivana Turkova v starosti 38 let. Pokojna je bila doma iz Logatca. Za njo žalujejo mož in trije otroci. — Niso še pokopali Ivane Turkove, ko je umrla Ivana Carliieva v starosti 63 let. Tudi on« je bila doma iz Logatca.
V Milwaukeeju država VViscontin, ie 6. maja po dolgi in mučni bolezni umrl Mati-
ja Tamše. Pokojni je bil rojen leta 1682. ▼ Šoštanju, v Ameriko je prišel pred 2!5 leti. Po poklicu je bil rudar. — Na NVelfara Islandu pr- Newyorku je umrl Josip Koci-jan v starosti 42 let. — 4. maja je v Chris-holmu, država Minnesotta, umrl po krajši bolezn' France Arnič. Pokojni je bil T*jen v Lučah pri Ljubnem v Savinjski dolini leta 1892. Žena mu je umrla lam v januarju. Zapustil je 7 let starega sinčka, v stan domovini pa žalujeta za njim mati in sestra.
K LJU C"
RADOVEDNA HČERKA
— Mamica, ali se je moral Adam takoj izseliti iz raja, čim je pojedel jabolko s prepovedanega drevesa?
— Seveda, drago dete.
— Kaj mu ni bilo treba poprej sod* no odpovedati^
Mie d' Agtmine:
50
(pu&to£ov&e
Roman
— Gospod, včeraj se je zgodilo ne-ica> kar je vredno vsega obžalovanja.
— Kaj pa? — je vprašal zdravnik radoveden, kako mu bo norec opisal dogodke* ki je o njih mislil, da j*h pozna *bolje od njega.
— K meni je prišla gospa de Maril-tec, — je od govor rl grof. — jn me je ta-•ko dolgo izzivala, da sesn izgubil oblast inad seboj. Zakričal sem na njo, naj se Ipobere. pa mi je povedala, da se je pripetila mojemu prijatelju težka nesreča. -Ni pa hotela povedati kakšna in ko sem ho ponovno pozval, naj odide, je začela na vse grlo kričati, cki jo hočem zadaviti. Kaj se je zgodilo potem, veste itak sami.
Ravnatelj umobolnice si je mislil: — Zdi se mi. da vidi ta ubogi grof sovražnike in strahove tam- kjer jih ni.
Ne da bi slutil, kaj misli o njem zdravnik, je Manrice nadaljeval:
— Gospod doktor* pošljite, prosim, ha poJicijo seznam ljudi, ki jih je zadivi e dni doletela nesreča.
Zdravnik mu je obljubil da pošlje fcakoj shigo na palicHo. v resnici se mu pa ni prav nič mudilo izpolniti obljubo.
XVI.
Samo mrtvih se ni treba bati, ker ne govore.
Notar Dtibertin je bil krenil iz hiše grofa de Cizereta počasi in zamišljeno proti predmestju Saint Germain.
Samec je dejal Rogerju: Prepusti ga meni! — in izstopil iz kočije.
Podvizal se je, m le da bi dohitel starca, temveč da bi ga prehitel, preden bi ga napadel.
Tekel je na vso moč. Potem se je pa ustavil in opazoval notarja. Videč« da se mu starec bliža, se je ves izpreme-nil. To se je zgodilo zelo naglo in fant, ki je bil še malo prej podoben ogromnemu orangutanu, ta nestvor z dolgimi rokami se je sesedel in upognil tako. kakor se je bil nauč:l od beračev«, pohabljenih samo na vide/..
Tako izpremenjen it* bil r^do-ben bolj pritlikavcu nego normr»lnemy človeku; notar Dubertin ej bi7 • dđa?ien samo rekao korakov od me2ra.
Notar je segel v žen, da bi mu dal miloščiino. Samec je iztegni] proti njemu ukrivljeno in drhtečo roko.
Preden je pa mogel plemeniti starec potegniti iz žepa denar, je planil Samec nanj in mu izpodnesel noge. Starec se je opotekel, napadalec ga je pa sunil na vso moč v prsa.
Notar je bolestno kriknil in bruhni
kri.
— Mislim, da ima dovolj!— je za-mrmral Samec.
In zopet se je skl.mčil liki berač in
odkrevsal nazaj, od koder je bil prišel.
Nikogar ni bilo blizu, nihče ni mogel pričati, kaj se je bilo zgodilo; to je bilo pa tudi vse. kar si je Samec želel.
Na vogalu bliinje ulice se je vzravnal in zavil v krčmo« kjei je naročil steklenico vina. Iz krčme se je vrnil na kraj zločina.
Tam je bila že zbrana gruča ljudi, ki so dvignili starca in ga odnesli v bližnjo lekarno. Lekarnar mu je nudil prvo pomoč. Videč, da je stanie ubogega moža zelo resno, re poslal no zdravnika, ki je takoj odredil« da so odpeljali P'ibertina v bolnico.
Nesrečnež je ležal v bolnici tri dni v sMni vročici, ne da bi mo^el govoriti. Tu pa tam se je /a nekaj minut zavedel, pa je začutil strašne bolečine v glavi. Mislil je na Maurica in se vpraševal: — Kaj neki dela brez mene? Kaj se bo še zgodilo?
Tretjega dne proti večeru mu je malo odleglo, toda govoril je zelo težko. Vzdihoval je in tožil: — Ah, kako mi je slabo!
— Kako ste mogli tako nesrečno pasti? — ga je vprašal službujoči zdravnik.
— Saj nisem sam padel. Ob cesti je čepel berač in ko sem se mu približal, h-o reč mu dati miloščino, se je zakadil vame in me zbil z nog
— To je pa res čudno, — je menil zdravnik. — rana priča« da je ni zadal slaboten človek.
Naslednjega se je počutil Doberrtn še boliše. V bolnici so porabili to prili-
ko, da so ga zaslišali.
— Koliko denarja ste imeli pri sebi?
— ga je vprašal policijski komisar.
— Okrog dvesto frankov, točno se ne spominjam.
— Žepne ure in verižice niste imeli?
— je nadaljeval komisar.
— Pač. pač« gospod komisar, imel sem oboje.
Pri ranjencu pa niso našli ne denarja, ne ure z - verižico Slo je torej za roparski napad. To je bil en nagib neznanega napadalca. Seveda pa policijski komisar ni imel nobenega dokaza, da je bil ta nagib edini.
— Gospod doktor. — se je oglasil zopet notar. — ali bi smel narekovati neko važno pismo. Ščititi moram važne interese in na to bom mislil mnogo mani, če bom lahko poklical prvega uradnika SVOje pisarne in mu dal potrebna navodila.
— IzvoHte, če vas bo to pomirilo. Po zaslišanju se je zdravnik ponudil
Dubertrnu. da bi mu napisal pismo.
Notar je narekoval pismo* na slov1 je-no Pauht Carreru in glaseče se:
>Dragi Paul!
Ko prejmete moje pismo, se nikar ne vznemirjajte, da ga ni^em pisal lastnoročno. Pripetila se mi je nezgoda in nekaj časa ne bom mogel pisati.
Prosim vas. da spravite pisarno v red in povejte drugemu uradniku, kaj mora delati. Potem se pa pripeljite v Pariz in sicer takoj. Ne pravite nikomur« da sem bolan.
Prinesite s seboj najmanj dvajset ti-
soč frankov. Vzemiet s seboj tudi zdravnika rodbine de Cizeret. PoKaž;^ mu konec mojega pisma, da spozna, d& so gLftove dolžnosti srca, ki »ahko postanejo d >-žnosfi časti, ki jih mož njegove vrste ne sme zanemarjati.
Pred odhodom spravite dobro listine, nanašajoče se na rodbino de Cizeret, kakor tudi pisma, ki so priš'a na moj naslov. Vem. da ste inteligenten dečko* ravnajte se po tem. kar prečitate med vrsticami mojega pisma pa si pridobite veliko zaslugo za nas vse.
Požurite se in pridite čim prej. Ni treba, da bi morali čez nekaj dni karkoli obžalovati.
Vaš patron in prijatelj Beiioit Dubertin«.
— Mladi prijatelj. — je dejal notar zdravniku, ko je bilo pismo končano, — pripišite« prosim ime ir naslov bolnice, kjer ležim. Jaz ne vem, kako se ta bolnica imenuje. Pripišite pa tudi svoje ime* da se bo mogel moj uradnik sklicevati na vas in priti do mene.
Zdravnik je ustregel njegovi želji in večerna pošta je odnesla pismo, ki ga je bil narekoval notar.
Roger, ki se >e bil prepričal, ca ie Samec vzpolnil svojo obljubo, se je pa ta čas okopal in naparfumiral- da bi se iznebil smradu, ki ga je bil prinesel iz brloga vile Starine.
Ko je bil s svojo zunanjostjo tako daleč, da se je lahko predstavil svoji materi, je odšel takoi k njL
Mati mu je pokazala že na pragn novine in vzkliknila:
Najcenejše in najlepše morsko kopališče na .Jadranu
Premeta! zavod za premor d. d. Ljubljana
prodaja po najugodnejših  cenah samo na debelo
PREMOG
domaći m inozemski za domaČo Kurjavo in industrijske svrhe
vi st vseh
KOVAŠKI PREMOG
ITA1TC u va miški, plav-IVUtVa iarski tu plinski
BRIKETE
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. Dl v t-TTTBIvJAVl. Miklošičeva <^ds *t~ 15/1.
MftMni   pogr*ftOl i*vod
Umrla nam je naša srčnoljubljena tn dobra sestra, teta in svakinja, gospodična
JVIilka I.esrat
v torek, dne 7. junija 1932.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se prepeljejo v četrtek, dne 9. junija ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče na Breznico na Gorenjskem, kjer se polože k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 8. junija 1932.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
TISKARNA IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, ČASOPISE. DIPLOME, REVIJE, VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE SREČKE. KNJIGE t T. D. ENOBARVNI IN VEČ BARVNI TISK. PISMA, RAZGLEDNICE SLIKE. OSMRTNICE. OVITKE JEDILNE LISTE, CENIKE, VIZITKE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA
i
Vsaka beseda 5© par« Plaća se lahko tudi m znamkah ta odgovor znamko! - Na vprašanja brc* znamk* ne i   ndoaverHamo.   -   fiJoJmanW o&a* IMu
POUK
STOJEPISNI POUK
Večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Vpisovanje vsak torek in soboto od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina nizka. — Chri-stofov učni zavod, Domobranska cesta 7/1. 2036
STANOVANJE
2—3 sob, kuhinje in pritiklin, išče solidna stranka. Vselitev 1. avgusta. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod Suho stanovanje 2331.
LETOVI SCARJU
na Bledu se poceni odda me-blovana soba z dvema posteljama. Vpraša se Jerica Ažman, Bled I, Krekova c. 88.
KUPIM
MOTOR S PRIKOLICO
dobro ohranjen, kupim. -- Ponudbe na: Leopold Cestnik, Trbovlje, Loke 428. 2362
KROMPIRJA
prima belega, za tekočo sezono potrebujem večje količine. Ponudbe na Interreklam, Zagreb, Masarvkova 28, pod br. K-1977
il"59
MLADO KRAVO
s teletom raontafonske pasme, kupim. Anton Likovič- Sneber je pri Dev. Mariji v Polju. 2 58
MOTOR NA SESANI PLIN ali Diesel, rabljen, ki se lahko ogleda v pogonu, kupim. Ponudbe poslati na: M. Merčep, Zagreb, Preradovičev trg št. 7
2345
SLUŽBE
PEKOVSKI POMOČNIK
vešč vsakega dela, kateri bi raznašal tudi kruh — in pekovski vajenec, ki bi imel vso oskrbo v hiši — se sprejmeta, Noč Alojzij, Slovenski Javor-nik 92. 2366
HLAPEC
h konjem in poljedelstvu, starejša moč, išče službo. Pirnat, Mengeš 63. 2364
ČEVLJARSKE POMOČNIKE
za fino delo (šivano), pomočnike za gornje dele in šteparico potrebuje K. Vukasinovič, Maribor, Zrinjskega trg 5. 2363
vtmM
KRASNA PARCELA na Kod el je vem. Zadružna ulica, naprodaj. Poizve se: Ivan Pro-senc, Gledališka ulica 8, klet.
2353
MOŠKO OBLEKO
letno (dolge in kratke hlače), dobro ohranjeno, za srednjeve-liko postavo, prodam za 250 dinarjev. Naslov v upravi >Slov.
ZAJAMČENO PRISTEN CVIČEK
zajamčeno pristen, iz lastnih vinogradov a Din 8.— toči samo vinotoč — Sv. Petra nasip št. 43. 2369
TRACNICE~~~~~~ "
normalnotirne iz tovarne na Polzeli, prodamo. — Jnter^senti naj se obrnejo na Jub, tovarna barv, Dol pri Ljubljani. 2365
«5E POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŽE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
PERJE
kokošja »n puranovo, veliko zalogo, poceni prodaja in razpošilja Marko Fuhrmann, izvoz jajc in perutnine, Sunja. 2361
ŽELEZNIŠKO RESTARACIJO
zelo prometno, s petletno najemninsko pogodbo, popolnoma opremljeno, z lastnim inventarjem prodam radi bolezni lastnika z odobrenjem železniške direkcije. — Restavracija je v prometnem mestu savske banovine, ima stanovanje za gostilničarja, krasen poletni vrt, pokrito teraso, vse pritikline. Najemnina zelo nizka. Proda M. S. Pavleković, Zagreb, Ei-ca 144. Krasna in sigurna eksistenca agilni gostilni Čar uki rodbini. 2360
NAROČAJTE ČEVLJE po  meri   pri   PeterneJo, Novi trg-Breg št. 1. 60fT
MIZARSKE STROJE
izborne, prodam po zelo dgoi-rtih cenah. Več pove Ivan Kacin, Domžale, nasproti šote.
2357
PAZINO
POVODOM 20 LETNICE
obstoja svoje tvrdke bom prodajal ure. zlatnino, srebrnino, dragulje — z 20 % popustom. — IVAN PAKIŽ, Ljubljana. Pred Škofijo 15. 2290
NOGAVICE
damske svilene, perilo
SRAJCE LJUDEVIT GLUHAK Gosposvetska 16 (pri Levu) 56 T
ČEVLJI
NA OBROKE »TEMPO«,   Gledališka ulica 4
(nasproti opere).
TRPEŽNI  AFRTK MODROCl
samo Din azo«—
spalne   fotelje,   fmo izdelane. Din 1SO0.— prodaja
RUD. SEVER,
LJUBLJANA. Marijin trg 2
Telefon 2622
NARODAA ISKARNA
Nov poklic
2a dame m gospode z oreditvijo strojnega pletenja doma Zajamčen zaslužek okoli Din I5uc cnesečno, ker aapletenc oiage prevzamemo; pia :amo trud za pletenje ir lobavimo prejo za preae anje. Pišite po orezpiac oe prospekte še dane.-ia: Domača pietarska ta iustnja Nr. 11 Josip Ka-16, Maribor, iTnbarJevt,
MODROCE
otomane, divane, fotelje ta vpp tapetniške izdelke   vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE, Ljubljana. Goeposvetaka cesta št. 16 (pri Levm) 25/T
FURNIR
potrebujete, ako hočete bedelati moderno pohištvo. Naj Vas ne skrbi, kje bi ga dobilL Oglejte si zalogo t domači tovarni — Ivan Zaicotnik, LJubljana, Ko-haridaka ulica 45 (za Bežigradom). 2319
Tednik »ZABAVNI LIST«
z gratis slikarsko galerijo v formatu razglednic, Stražisče — Posamezna številka same Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne števflke! 37 n
PEN SION ZANTER
Sv. Pavel pri Preboldu. Dravska banovina. — Zračne sobe, izvrstna hrana, sotnčno zračenje in vodne teopefi v Savinji; tenis, smrekov gozd, izleti v Savinjske planine. Cena penziji od Din 40 do Din 55. Na željo prospekti. 2343
BUFFET - VTNOTOC
V PALAČ! »(TRAFIKE. L bi birana.  Masarvkova hL 14
Pristna  štatersfea in doleniska vina:
lit. Eten Čez ulico 7^»0 7.—
Najcenejši nakup:
KONFEKCIJA  — MODA
ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra e. 14
22 (T
*PMA!
Kdor želi kupiti žimo. si y> lahko ogleda na velesejmu. paviljon »E« v zunanjih prostorih. Žima bo jako lepa in dolga in zajamčena. "ena znižana. Se priporoča za obilni obisk. —. Stanko Remac, predilnica zime, Ljubno ob svinji 2006.
1«.— 10.—
NamfZTTo Cviček fOadova
oec) Mozler (šrnon) Jeruzatemec Dalmatinsko
črno 8.— 7^—
Velika tzfm orvovrstnih za-kuskov! A Briški.
9,— 11,—
PENSION »LIUBL.IANA«
KRK, OTOK KRK.
Izmed najlepših kopališč na, otoku Krku in s peščenim ko-, pališčem brez blata ter ro-, m antiko nadkriljuje mar-aika-i t ero    svetovno   kopališče. —t
Penslon »L labilan a« ie
edino slovensko podjetje na tem otoku Slovenska kuhinja, strogo solidna postrežba. Pen-zion z vsemi taksami od Din 55.— do 62.— za osebo na dan. Sezona se prične s 25. marcem ta traja tV> 31 septembra,
Za Številen obtok se priporoča Ppr»-va »Ljubljane«.
Brzojavi: >Ltut>! jana«. Krk, otok Krk 38'T
OTROŠKI VOZIČEK, koAarico ter varstveno ograj i-co in detektorski aparat s tremi slušalkami prodam. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2293
KLAVIRJI, PIANINI
prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.0OO naprej. — »MUZIKA«. Ljubljana, Sv. Petra cesta Št. 40. 18/T
LEPO KRAVO
čistokrvno montnfonsko — po 2 teletu, ki ima dnevno 19 1 mleka, z rodovnieo, proda Sou-van.  Volčji  potok, Radomlje.
2333
Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, reg. zadruga z o. z«
VEGOVA ULICA 6T. 6, POLEG REALKE
priporoča svojo stalno zalogo navadnega in umetnega pohištva po najnižjih cenah ter vsa  tapetniška dela Izvršuje vsa stavbna in gradben     >■> no lastnih in arhitektonskih načrtih, Informacije brezplačno.
1980S/32
RAZPIS
MESTNO NA^ELSTVO V LTTBLTANI ponovno razpisuje dobavo in montažo
aparata xa čiščenje in mehčanje napajalne vode
z<l parne kotle v mestni klavnici s kapaciteto 2500 litrov na uro.
Pravilno sestavljene in kol kovane ponudbe s kolkom za Din 100.— je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra (Kresi-ja) do
XX. junija 19312 do 11. ure dopoldne
Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami.
V Ljubljani, dne 8. junija 1932.
Zupan in mestni načelnik:
Dr. Dinko Puc L r.
tfcnjuje Joaip Zupančič, — Za > Narodno tiaitamo« Fran .f Merite k, — Za upravo in mseratni ded lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubi jam.