Gospodarske stvari. O poljskem kolobaru ali vrstenju poljskih sadežev. II. Očividao je, da ta načia kolobareaja maogo več vrže od kolobarenja po starem kopitu, zlasti ker se več krme ia sicer zeleae za po leti, seaa ia koreastva za po zimi pridela. Veadav pa, če gospodar uima maogo travaikov ia pašaikov, mu Bi aiogoče veče stevilo živiae rediti, zlasti če je prisiljea deloma aa polja eisto prabo puščati. Tudi ozimiaa za različaimi' osipljivimi aadeži ai skozi ia skozi tako lepa, kakor kjev za prabo pri aatriletaem kolobaru pride. Zlasti velja to o kroinpirju iB repi v vsakem primerleju, posebao v bolj hladaih krajih. Pa tndi sejaaje detelje ima svoje aeprilike. Če jo hočemo prav dolgo rabiti, se za oziaiiao more le eakvat orati ia to je za maoga zeailjišča poprek preraalo; če se pa boče za ozimiao po večkrat orati, se pa detelja ae more več ko eakrat kositi ia tako ae popolaoma izrabiti. Nekoliko se pa veadar nepriličnost, ki je pri čez leto obsejaai prahi, po aiočaej.šeai gaojeaju poravaa. Tudi pri triletaem kolobaru z obdelaBO prabo je pridelovaaje žita poglavitaa reč, kakor pii kolobaru brez obdelaae prabe, ia tudi tu sledi jariaa aa ozimiao. Ali zoper to vrsteaje so marsikteri vgovori, kteri o aoveai ia starem kolobaru veljajo. Oziaiiaa je stia ia jariaa je tudi stra; po tem takein sledi vedaojedaakojedaakemu, ia tako pride, da se živež leto za letom jedaakomerao iz zemlje potegae, ia da sledajič zeailja po jedaakomeraem piidelovaaja žita izgubi tiste aioči, ktere so za vsakoletao setev potrebae ia ktere je poprejšaa praba ali aaprašai sadež ji podelil. Slednjič se zaredi plevela v veliki maožiai ia jaro žito ae pleBJa tako, kakor bi bilo želeti, kar se posebao pri niedji, plevelBati ja težki zemlji vse še bolj kaže. Če se dosti jarega žita seje, se delo kopiči, posebao v pozaih ia mokrotBih spomladih, setev se zakasai ia pozaasetevje pleajaaja jarega žita Ba kvar. V mBogib krajih pridelek jarega žita ne daje toliko dobička, kakor ozimiaa, zatorej si prizadevajo ozimiao pomaožiti. Sejejo Bamieč ozimiao Ba oziaiiao, ia tedaj stra aa stra, kar pa ima iste slabe nasledke, kterih smo že prej v misel vzeli. Iz vsega tega je razvidao, da je tudi aa zboljšaaem tiiletaem kolobaru še marsikaj zboljšati ia da se mora aa BJegovo mesto ae bolj vspešea aaeiB vrsteaja sadežev postaviti, posebao tara, kjer pri medli zemlji tudi travaiki ia pašfliki le malo pripomorejo. Kot zboljšava kolobara se navadao ,,vrsteaje setve" ali ,,vrstivaa setev" aasvetuje, kar pomeaja tako vrsteaje poljskib pridelkov, da aikdar žito na žito ae pride, ampak da se med dve žiti ali strai drugi sadež vriae, a. p. detelja, repa, krompir, grah; laa i. t. d. Te rastliae Bamreč ne spadajo kakor žita k travam, ampak k dragim rastlinskim rodovom, ki imajo v aasprotju z žitom široko listje ia se tedaj širokolistai sadeži imenujejo. Vsakoletaa meBJava stnri ia širokolistaib sadežev se imeauje kolobar strai ia širokolistaib sadežev. Vzgled kolobara Bara bo to bolj razjasail. — Podlesek. (Herbstzeitlose - Colchicum autumnale.) To zelisče, ki posebao aa mokrotnih travaikib rado raste, je stmpeao ia dela seBO, v kterem ga je maogo, zelo aezdravo za živiBO. Dobro je toraj to rastliao kolikor mogoče aa seaožetih zatirati. Kot dobvo sredstvo v ta Baaiea se priporoča raaa košaja seaa, predao seme te rastliae dozori ia izpade. Čebulice podleskove ae trpijo več ko 5—6 let, ia če se po semeaa aa aovo ae zaplodi, se traraik v 3—4 letib skoraj do čistega te aevarae rastliae iztiebi, če se aamreč vsako leto z raao košajo dozorjeaje semeaa zabiaai. Rastliaa sledajič tako onemore, da semeBa več Be aareja ia popolaoma pogiae. Kako si o vsakem času leta lnoremo redkvice vzrediti. Seme se skozi 24 nr v vodi, ki se je že Be- koliko časa astala, aamaka ia potem v vrečici solačaiai žarkoai pusti pregievati. Ze v 24 uiab začao zraa kaliti, ki se potem v zaboj z dobro  gBOJeao pistjo aapolajea posejejo ia po potrebi z  mlačao vodo zamakajo. Po 5—6 daevih iaiajo  korefliae že debelost drobae čebulice ia bitro ra- stejo. Če hočemo tedaj sred zime redkvice imeti, je le treba prej oBieBJeai zaboj v toplo klet postaviti ia z mlačao vodo zamakati. Rudečernjava barva za lesovino. Taka barva se da za lesoviao b. p. za obločaice (polkae), plote iz desek ali lat itd. lahko ia dober kup iz sledečib saovi aapraviti. Razpusti se 1 fuat bakrovega vitriola (Kupfervitriol) v eaem maselcu vode, s ktero tekočiao • 8e potem dotičaa lesoviaa aamaže. Na dalje se razstopi '/•> fuata krvolužae soli (Blutlaugeasalz) v 10 maselcih vode, s ktero se lesoviaa, poj)rej z raztopljeaim vitriolom pomočeaa, aamaže. Tako aastaae železao-ciaaasti baker, ki daje lesa rudeče-rajavo barvo. Ta se lesovega vlakaa za trdao prime ia aau daje stalao barvo, kteri aiti veter aiti vreaie, pa tudi aizko rastliastvo, kakor mab, lišaj, glive ia razjedljivo mrčesje ae šV.odaje ia tako lesoviao maogo trpežaejšo aapravi. Ako se hoče bolj temaa ali bolj svitla barva imeti, je le treba gori imeaovaae tekočiae bolj ali maaj goste aarediti. Ker pa ta barva ai prava pokrivajoča barva, ampak piav za prav le olažeaje (Beize), se skladovje lesa še vidi, kar prav lep pogled podaja. Z gori povedaao tekočiao se more 250—300 štirjaškib črevljev lesoviae prevleči, kar vse vkup Ie kakih 75—80 kiajcarjev velja. (1 fuat vitriola 17 kr., V2 fuata krvolužae soli 60 kr.) Ako se tej aiaži še veča trpežaost dati boče, se pa še z laaeaim firaežem premaže, kar prej le motaemu lesu aekoliko bliščave poda. To poaiažo so že skusili ia se posebao priporoča za oboje gaojaib gredic, za obločaice, plotove iz desek ali lat itd. Iz ,,Pr. Ldw.u