SaptčioiL d. ctđi\
Na
svitlobo
dane


krajnske
u
dražbe.
Tečaj V.
srédo 14. maliga serpana 1847.
List
Svoj
Pride
petelínu, ki dviguj
greben
n prevzetuj
kavka :
?
mu
Tak
Pač Véd
Vpiti Kikiriki kikiriki
kljavka
gerdó je , usmiť se Bóg tróbiti v en róg, éhaš vse svoje dní
i
Nisim taka jez; po spansko Se odřezem, po britansko; Znana meni je vlaščína, Se ne vstaví
mi nemščína:
a vka
lu
p e t ê 1 i il
(Basnja, svobodno po Laškim.)
Ti pa pévec ves neslán
Gódeš eno dan na dan
5
Drugac ko bi ti ravno zašlo V kukuruku, kukuruku.
Ojstro ta pogléda kávko,
Tak zaverne posmehvávko: Modriga se neskazuje, Ptujcov jezik kdor spakuje ;
mar
?
Ni zatorej mi Kak se kljun na ptuje kvár' Glas me domac bolj veselí :
Kikiriki, kikiriki !
?
Cigale
Amerikanska skoporéziiica •
vse druge prekosí.
Mi jo tukaj svojim bravcam v podobi pred očí po stavimo in jo vsim premožnim kmetovavcam , ki imajo veliko živine, živo priporočimo, kér jim bo
potem eniga hlapca menj treba ; zraven tega pa tudi domače umetnike povabimo de naj poskusijo take škoporéznice po nižji ceni iz del o vati, de si jo bo zamogel tudi menj přemožen kmet napraviti.
Pri ti škoporéznici ni nic druziga posebno umet niga, kakor noži, ki so okoli valjarja oklenj
razun kolesa, ki je iz vlitiga železa napravlje
?
no
5
je vsa druga naprava lesena
Ljublj
imajo to škoporéznico gosp. Gregel, ki stanujejo za Franciškanarji, in ki njene korístnosti ne
morejo prehvaliti. Kdor jo lioče viditi, naj
o
pri gosp. Gregel
g1?
?
ki jo vsakimu radi pokažej
Dva člověka, en hlapec, ki kolo suče, in pa en otrok, ki slamo, seno ali otavo va-njo pokládá, zamoreta práv lahko v eni uri 2 centa in pol
lame
?
ali pa
cente in pol sena zrezati, in iz
imenovane slame 30 vaganov, iz sená pa 60 va
ganov po palcu dolge resancenarezati.
Naj bosta slama ali seno še tako zmešana in razravnana, to nie ne dé, Amerikanka vse
lep
poreze
Bolj
send va-njo devlje, 1
K lanjskimu velikimu zboru nemških kmetovav- od rok. Pop
malim ko se pa slama ali
in hitrejši gré delo
s več
škoporeznica ne potřebuj
cov v Gradcu je gosp. L. Wolf iz Amerike prostora od navadne, in tudi ni veliko težji;'kakor pripeljal tukaj izrisano škoporéznico , ki je bila nar boljši izmed
vsih
dozdej znanih
igracica je
10 nožmi. dobro in lično izdelana
spoznana
velj
rt* ? 50 gold., in reže
pale
dolg
re
zanco;taka pa, ki ima 20 no ž e v, de po pol palca
Namest ilovnatiga dobro zatlačeniga tlaka pod streho
dolgo rezanco reže, veljá 60 gold. Izdeljujeta jih bos najdel le tje poverh malo posipa ali groblje
na Dunaji Anton Burg in njegov sin (Anton pa še tega ne;
j
ali
Burg et Soh n, k. k. Hoí-Ackerwerkzeug- uuu m, jm omu^ gcmu pugicuau, »iuer n z.c puucju
Maschinenfabrikanten,Favoriten-Strasse Nr. 73.); na kup, in de jih pri ognji vsak tram, ki iz podstrešja
oboki so plitvi, preplošnati in sla
und
bi
de jih ne smes
gerdó
pogledati, sicer ti že padejo
kdor jo imeti želi, naj jima pod oznanjenim nad
/	A -	m	-m	-m	m	«	a	w « «
pade
y
pišam piše in tretji del denarjev koj s naročilam nar varniši imeti mislil.
lahko prebije, in ti tako še clo to pogorí, kar si
• V • •	m m	• itv
vred posije.
Dr. B.
lično sicer izdelane, tode de se jih so s firnežem prevlečene.
Svèt za poskusnjo
Namest zeleznih vrat so povsod leséne vrata
še lože prime
Ravno zdej smo v nekim Dunajskim časopisu
oginj
i ?
brali, de naj pridni kmetje k a 1
Posebno slaba navada pri kmetiških hišah je
de
V .--r	xv.uvviomu iuouu ju, viv,
g o dn j i ga kr om- imajo napuše (Vorspriínge) kar koli je moč velike in
emlje jemljejo, in ktere
spra
pirja, kteriga že zdej
kalí so dolgim belim korenínicam enake, pri odko- «je vùn molí, in de potem takim pri nar manjšim ognji
O"
sicer na obeh stranéh, de slama in seno skozi vse
ne
panji nika
mice nazaj pol
averžejo, ampak naj jih v j
de boj
iz
ÍIIIUC li it Zi a j pviviut/, Ui, wujw	1IJI11 zopet nov	1UU1 U V U I 1 o rt DU VCUIUC1 p 1 C 111 UJ II II V , SK.CU1UJ čtu
pridelk dobili. — Naj poskusi, kdor ima priložnost ! pôd in pristava so preveč na tesnim poieg hiše, takó de
pride celo pohištvo v nar veči nevarnost.
Tudi dvoriš a so veeidel premajhne, skedinj ali
Smidt
o* »
§ent - Elenska pšenica
se toliko prostora ni, de bi se potrebno gasivno pripravo blizo priti.
ob sili ofirnja mosrlo
o
»
S
Malo
hiš je po kmetih, ki bi imele dimnike (rav-fenke) ali ob o ka no (velbano) kuhnjo; in veliko je se
A v •	-m •	• • v
Dunajské Novice pripovedujejo, de hodij
ljudjé
kakor v procesijah 1XU orala veliko njivo poieg Dunaja clo tacih, de v veži, kjer ognjiše stoji, clo stropa ni
?
or
O
gledat,kjer ravno zdej stojí bogata elensk
in de iskre iz ognjiša kar naravnost pod slamnato streho
pšenica, ki ima iz eniga
po 5 do 7 bilk, vsaka bilka
lete
y
ravno takó
po
4 palce dolgo
klasj
in vsak klas nar menj po 48 druge goreče reci.
tudi plamen vnetiga
masla ali kake
zern. Posestnik te njive je dobil pred 3 leti en
m
Zidovje je iz slabe robe napravljeno in veeidel
kl
te pšenice
y
kterig
zernje je vse posadil; ravno takó tanjko
?
de bi se skorej moglo
skozi viditi ;
takó je storil s pridelkam per vi ga leta in lanjsko jesen ne pomislijo, de oginj tako slabo zidovje takó poškodva
y
ognji
vse
znoviga
s pridelkam druziga leta; letas ta pšenica takó lepo de ni za nič, in de se mora po stoji, de ima sto vaganov (mecnov) pridelka priča- napraviti, kar bi ne bilo treba, ko bi bilo sperviga do
kovati
Lejte
iz
eniga
kl
po treh letih 100 velj mocno napravljeno bilo.
Poglejte stare zidove

ki
vaganov: ali ni to čudo lepa rec? In ta njiva, kteri bo letas takó bogat pridelk, nima posebno dobi zemlje ; lanjsko jesen še cio ni bila pognojena.
na
se ne vstrašijo ne ognja ne potrésa!
v •
Si
pr
D
nas
Se lepši Elensk o pšenico sim pa unidan na Krajnskim pri častitljimu fajmoštru pri M
idel
y
Strešje ali cimper današnjih his je čedalje slabin sploh veliko preveč je lesá v njem. Čemu to?
kér se iz lesá
f •
v Polji, gosp. Pajku, ki so nekaj
Več ko je v pohištvu lesá, nevarniši je, žerjavica delà in sila ognja pomnoží ? Pa je dosti tacih abotnih hišnih «rospodarjev, ki mi slij o , de je strešje le
©
novane pšenice na njivo
y
nekaj pa na vert sadili (ne takrat lepo in
mocno, kadar je
tesár toliko lesá v njega
s ej ali). Sej mi, ljubi kmetje, skorej ne boste verjeli, potratil, de se zamore clovek pod streho komej skozi
splaziti. Tega pa ne pomislijo, de ni treba štirih kónj vpregati, če dva práv lahko voz peljata, in de umno
če vam povém, de je eno samo žerno cel germ bilk z bogatim klasjem naredilo,in de smo iz eniga zerna
na enim kupu cio 27
•t
to je
?
dem in dvajset bilk postavljanje in sklepanje tramov i. t. d. veliko nepotreb
Prešteli smo tudi zerna eniga
našteli!
našteli smo jih 72 zern! Ko bi vsi klasovi
klasů teh bilk in niga lesá prihrani.
takó bogati
(Dalje sledi.)
bili (to pa ne more
biti), bi
eno žerno doneslo 1944
Častitljivi B e g n j i š k i fajmošter, gosp. Kop
y
so
Zvezdoslovje.
v 3G. listu lanjskih Novic obdelovanje, pridelk in korist Elenske pšenice po svojih lastnih triletnih skušnjah popisali in jo kmetam priporočili. (Poglejte imenovani list).
pšenica v ní in bi se ne
v
Ko bi pohvaljena in zares tudi hvale vređna
9.
Planète imenujejo
(Dalje.)
Plané ti.
h krajih le zmirej stanovitn
ostala
v večih ali manjih kolobárjih
tamne zvezde, ki se kot zemlja
in v do mi-
elipsah
1
bi
žita
ga
ne bilo skorej boljšiga
?
Ce se pa v nekterih letih tudi zverze
y
to je
y
de
svojo veliko rodovitnost zgubí, zamore kmetovavec vun
erve let;
nute in sekunde stanovitnih časih okoli sonca verté in od njega svitlobo in gorkoto dobivajo. Stari so poznali 5
planétov, ki se dajo
der z njo prav zadovoljen biti, kér mu je p takó bogat pridelk donesla.
9
y
Dr. B
s prostimi očmí viditi kér so pa menili, de zemlja stojí, in de se sonce, luna planéti in vse druge zvezde okoli nje verté, so še sonce in luno k planétam prištevali, de so imeli 7 planétov
?
:	--od kterih so menili, de vsaki po eno léto čez zemljo
ICakÓ poliištva V niestih lil po kllietill nje vremena in létne gospoduje; take zmote se še naj-
dejo v starih, takó imenovanih večnih ali stolétnih
ognja varovati.
(Dalje.)
pratikah. Kópernik, kórar, rojen 19. Svečana 1473
brez
v	^	** S	M	*	7	/	w
Če so ravno ljudjé v starih časih pohištva zidali v Tórnu, nekim Boruškim mestu, možák prebistriga
de jih je še malo tacih na svetu bilo , je
postav in kakor je vsak sam hotel, moramo vunder
uma
y
irlava,
reci, de so bile veeidel
ognja
veliko bolj obvarovane, pervi spoznal, sebe in pocasi tudi vse učene
kakor dan današnji. V starih hisah ne vidimo skorej svetá preprical, de sonce nikjer
to
mogoeno
stoji
celiga
in
y
zgolj
tlak
leseniga stropa, ampak vsak ima ilovnat ali ještrih; oboki (velbi) so močni, vrata železne, dvoriša prostorne; z eno besedo: povsod vidimo, de so se ljudjé ognja skerbno varovali.
Dan današnji pa se veeidel le na to gleda, de je
vse prav dober kup, naj že bo ognja varno ali ne.
de zemlja z vsimi druzimi planeti vred se okoli njega verti ali suce; in ni ga več izobraženiga člověka na svetu, ki bi od te resnice popolnama prepričan ne bil.
Od kar so si učeni svoje orodje popravili in si
veliko popolniši naredili, se jim nebó zmirej bolj odpírá; čedalje bolj globoko in vse bolj na tanjko vidijo.
ga
globoko
V poslednjih stolétjih je zvezdoznanstvo k visoko častit sojim zadevku nar imenitniši zapovědí opuša ali v
vednosti zraslo, in čedalje oznanuje bolj veličanstva vnemerno opravlja, nemore dober člověk biti,
Božje. Vse zvezde, ki h soncu tičejo
>
to je
y
ki se al tokó vender njih spolno van je se ni
gotovo
znamnje
same, ali s svojimi lunami vřed okoli njega sučejo, vse kreposti, kér se vse te dolžnosti zavoljo njih lahkote take zvezde vidijo z dobro okrepčanimi očmi, ki se lahko zmirej zgol po vunanjim in brez prave do teleskopi imenujejo — kot krogle, veči ali manji, brote serca spolnujejo, kakor nam skušnja veliko iz
kakor vidimo mi luno s prostimi očmi; vse druge terdne
s tacim
Vsi
zvezde pa na bolj globocim nebu se
orodjem za
lás veči
so grozno delec
sonca.
gledov kaže. — Pa drugaci je z dolžnostmi, ktere nas do bližnjiga vežejo, in ktere vse pod imenam lju-bezni bližnjiga zapopademo. Ta ljubezen do bližnjiga
planeti, ki so tamne zvezde in le od sonca razsvetljeni, tirja: vsaciga člověka, kakor božjo podobo ali kakor se kot liina malo svetijo; terdne zvezde pa na globo- božjiga otroka poštovati, in se ne le vse krivice kim nebu, ki imajo kot sonce lastno svitlobo, se leske- zoper njega zderžati, ampak mu tudi vse dobro, kar
tajo tudi ko sonce. S tacimi teleskopi so našli na nebu pamet veljeva, storiti. Te dolžnosti stanovitno in vse več planétov i za ktere niso stari nič vedli, in so jim in proti vsim spolnovati, ali de bolj po samim povém:
dali
y
kot stari svojim petérim, iména ájdovskih bogóv vse ljudí v časti imeti
y
nobeniga
zaničevati alí
in boginj.
sovražiti, jim ne nevošljiv biti, se vsake krivice
proč
I. Merkúri je pervi plánet, le 8 milijonov milj zoper nje zderžati, jih nikoli ne zapeljati, ali golju
X	1 1	Vf	»ifl	t 11	•	^ r-v ^	li	. a	% mm	V •	« «
od sonca, dokonča svoj
ték okoli njega v 88 dnéh
3
fati
y
jih ne na duši ne na telesu,* ne na dobrim
je blizo 7krat manji od zemlje; kér se večkrat v sončne imenu, ne na žarke zaríne, ga ni vselej s prostimi očmi viditi.
blagu
in pravicah poskodvati, jih ne opravljati, ali iz slabiga namena zasmehovati
II. Venera, Slovenci ji pravijo
„Danica,"
y
je
drugi planét, 15 milijonov milj od sonca oddaljen končá svojo pot okoli njega
y
do
v 225 dnéh
y
osuce se pa
in tudi v opravljanje in zasmehovanje volit i £ zakaj kdor privoli,
drugih
ga
ne pri-ali v opravljanje ne ljubi; kdor pa ne ljubi, ostane v
iga opravlja
y
okoli svoje podvósi v 23 urah in 22 minutah; je malo smerti, pravi sv. Jan.}; zra v en tega pa
še
de ne takó velika kot nasa zemlja, in ima take in še
vselej
tudi
kader koli njih potreba tirja, in naša zmožnost
viši gôre od nje. Kér je za 5 milijonov milj bliže sonca pripusti, jim dobro storiti, tedej: lačne nasititi
žejne napojiti, pregrešne posvariti, nevedne
ko mi
jo moramo vselej viditi tudi blizo sonca; vidi se
druge
telesne in duhovne dobre
kot lepa zvezda ali malo pred soncnim izhodam ali podučiti in vse
malo za zahodam ; ravno zató, kér je bliže sonca od delà jim skazovati, ja cio sovražnike ljubiti in jim nas, jo vidimo tuđi z okrepčanimi očmi kot luno, včasi dobro storiti: te in vse
druge
vso
y
dolžnosti do bliz-
včasi na pol, ali le na krajcu svitlo. Mnogi ajdje njiga stanovitno in proti vsim spolnovati, ni lahka
in tokó vedno čujnost na soje hudo poželjenje
so jo molili. Lune niso se zvezdogledi pri nji zagledali.
rec
y
y
Za Da ni co nastopi
tokó skerb in zatajevanje samiga sebe tirja
i
de
III. Zemlja, ki je proc od sonca 20 milijonov jih la. tišti, kteri jih zavoljo Bogá spolnuje, ali kteri
milj, od ktere smo pa ze v pervihrazdelkih kakor tudi od nje lune povedali, kar je bilo potrebniga.
Boga
ljubi
y
stanovitno spolnovati zamore.
(Dalje sledi.)
drugim
nar
Dolžnosti do bližnjiga so tedej med vsim težavniši; in kdor bližnjiga ali božjo podobo v bliž
Prošnja farmanov
tlo
sojiga faj
njim ljubi
y
ta
gotovo
tudi
Bogá
in samiga sebe
ljubi
y
in torej vso Kristusovo postavo dopolni. Po tem
mostra
(Dalje.)
takim je le ljubezen do
bližnjiga gotovo
• V
šprice
y
vanje prave notranje dobrote ali kreposti in znam Zamerkljivosti vredno je tudi to, de je Jezus nje praviga Kristusoviga učenca: in to je vzrok spolnjenje te zapovedi, namreč ljubezni do bližnjiga v zakaj je Jezus ljubezen do bližnjiga v sojo edino za-znamnje postavil, po kterim se pravi njegovi uče- poved, in nje spolno vanje v znamnje sojiga praviga
nec spozna. Pri sv. Jan. 13, 34-35. pravi: Novo za-	ucenca, ali kar je vse eno, v spricevanje prave
poved vam dam, de se ljubite med seboj, kakor	kreposti ali ljubezni do Bogá postavil. Zakaj ne v
sim jest vas ljubil, de se tudi vi ljubite med	čutilih, kakor nekteri premalo podučeni po napčnim
seboj. V tem bodo vsi spoznali, de ste moji učen-	menijo, ampak v delih obstojí prava ljubezen božja.
ci
?
ako bote ljubezen imeli med seboj. — De Iju- Nikjer Jezus, kjer od ljubezni do
Boga
govori, ob cut-
he zni do samiga sebe ni mogel v znamnje sojiga ljeja ali ču til a ne tirja. Zakaj čutilo, čeravno zamore nčenca postaviti-, vsak lahko vidi; pa zakaj ni veliko k delavnosti ljubezni nekoliko pripomoći, vender samo
vec ljubezni do
Bogá,
in nar
« v •
visi
y
ktero na drugim kraji per v o
na sebi nič cene nima, ako se v delavnost ne izide
y
čil? irai
y
de bodo iz
zapoved imenuje, v to znamnje odio- zunej tega čutilo in njega moc ne visi od proste volje
goče,Bogá bolj, kakor nektere ljudí, postavim starše
Tudi to bo duhovni učenik sojim učencam zla- člověka in po njem bi bilo za
veči
tega
imenitnost te zapovedi tolikanj
bolj razvidili in spoznali. Skazal jim bo namreč
y
de
y
ali otroke ljubiti; in zadnjič tudi skušnja učí, de jeto
kakor smo ze poprej rekli, le tišti pravo ljubezen čutilo dostikrat goljufivo, kér se marsikterikrat tudi per
imá, kteri vse božje zapovedi ali vse dolž- takih ljudéh najde, kteri se zavoljo nekterih vunanjih
ljubi-
ci o Bogá
pobožne in Bogá
nosti spolnuje. Dolžnosti pa, ktere spolnovati imamo, pobožnih djanj ponapčnim za so trojne poglavitne, namreč: do Bogá, do sebe joče imajo. Zatorej Jezus le delà ljubezni ali spolno in bližnjiga. Med vsimi temi dolžnostmi pa so nar te- vanje svojih zapoved v znamnje sojiga praviga učen
žavniši
dolžnosti do bližnjiga. Sebe ljubiti
y
ka
kor vsak ve, je lahko; tudi dolžnosti, ktere nam véra
stva, ali kar je vse do Bogá stavi.
eno, v znamnje ljubezni do sebe
ali
Pri sv. Jan. 14, 15. pravi: Ako me do Bogá naklada, niso teške: zakaj moliti, o post- ljubite, spolnovajte moje zapovedi. Pri sv. Jan. nih dneh, ako ni morebiti zdravju ali drugim dolžnostim 14,21. Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje: nasproti, se mesnih jedi zderžati in si kej priter- tišti je, kteri me ljubi. I. list. sv. Jan. 2, 5. Kdor
opraznikih božjo službo obiskovati in hlap- njegovo besedo spolnuje, v tem je v resnici lju-čjiga delà se zderžati, po zapovedih cerkve k sv. bezen božja popolnama. Sir. 2, 18. Kteri Gospo da
gati,
V
govori sv. pisma
zakramentam pristopiti: vse to nobene posebne ljubijo, njegovo pot deržé. Vsi ti teškote v sebi nima; in čeravno tišti, ktere té po kakor vidite, zlagujejo: v čem ljubezen do Jezusa ali
do Bogá obstojí; pa nikjer čutila, ampak le spoln van je božjih sapoved k ti ljubezni tirjajo.
V
Urno i, kaj no liga ?
(Dalj
sledi.)
(Cuden prikazik)
17
18
in 19. dan prete
ceniga mesca so okoli O pave (Troppau) noter doPolj
Spouiinki na Gorensko.
k
©
med silnim dežjem okroglaste zerna iz
(Konec.)
Kar smo od lepôte Blejsk
kraja rekli
neba
3 a dale, veći ali manjši, nektere takó velike, kakor srednji krompir, in toliko, de so jih ljudjé po več fun-
y
vel já
ov nabrali in skuhali. IV
odi skuhane zerna so imele
tudi od Bohinja, samó de je Bled veliko bolj prijetna okus siroviga krompirja, z mlékam kuhane pa kakor in širji, Bohinj pa bolj veličanska dolina, tesno med mlečni rajž. — Kemikarji jih bojo po kemijsko razkro-
visoke gore postavlj dobra; mostovi pa so
na. Cesta do Bistri taki, de se Bogu usmili
je dovelj jili in natoroslovci nam bojo povedali: iz ktere dezele
in zares je vihár ta čudni namesek v dezji prignal.
je, de jih bodo popravili. V Bistr
sva
poslednji cas
z mojim Dunajčanam pri Mihatu ostala , s postrežbo in ceno zadovoljna, akoravno Ljubljančanje
sva bila
fant
?
(VCerkniški fari) je 9 let star, od gada pičen žalostno svoje življenje sklenil.
« »
deBistriški kerčmarjiso čez vse druge dragi
pravijo
y
Z dragôto si le sami sebi nar bolj škodjejo, kér ljudi
y
vstrasijo, večkrat v ta kraj priti. Kercmar in kramar
morata -na zadnje sama sebi svoje
če sta predra, blagó prodajati
y
Mende de bi pi
bilo
y
ko bi si tudi
Oziiaiiilo
družbi na ogled poslaniga krajnskiga
sadja. .
Po obljubi 22. lista borno danes začeli imenik
Ravnica gostiv vila
y
riico saj za gosposke popotnike napra-ta žena dobro vé, česar gospoda potřebuje, in kér ima tudi lepo kramarijo in kmetijstvo, bi ji ne bilo treba popotnikov stiskati. — V Mihatovi hiši me je pràv
krajnskiga sadja in pa imena tistih gospodov na znanje dajati, ki so nam sadja poslali, de bomo sčasa ma vse
slovenske imena zvedli.
njegove
plemena, kraje kjer raste, in pa
razveselilo
y
ki kolovrat naj ti ; tudi sim sploh na
V
se
S tem pervim oznanilam enkrat vse tište, ki se s sadjorejo pečajo
j
Gorenskim marsikaj veseliga v kmetijstvu našel
1
šice precej
sadé
y
in
ečidel pràv pametno
y
to je
y
ne
pregosto
y
in jo
z drugimi
sadeži mešajo, kar je práv
Kozolce, ktere tukej stoge imenujejo, imajo vecidel
prosimo
naj nam saj eno kopo vsaciga pleména s perjem vred posij ej o in pa tudi domače krajnske imena. Sleherno pleme naj vsaki s številkami 1. 2. 3. i. t. d. zaznamva, de bo potem koj vedel,
od kterisra
Tudi s
zvezane in prav umno napravlj
Krompir je bil že
de
ga je bilo veselje viditi
o Binkustih takó lep, Zalostno pa je viditi, de se tudi pri Gorencih tako malo dimnikov vidi, kér hiše brez dimnikov so vse osmoje-
njegoviga pleména je v Novicah govorjenje.
mnogoverstne krajnske
tem bi nam nekteri vstregli, ki
imena
domačiga
ne, nesnazne kot hlevi in v vedni nevarnost
Hiše brez dimnikov so Krajncov:
V
se
» nJ
gerde
znamnja aj do v ski h
sadja vedó, de bi nam hotli vse te
imena na znanje dati.
1. Gospod Alojz i Urban č i č, posestnik Preddvor-ske in Stermolske grajšine, so poslali Nr. 1. Grosse
schwarze Herzkirsche, velikih černih šock
Nr.

Ge
ke
K
v	°	^	sunuaiZiC iici^iviieuicj v^iiiviii tunin dvvaj XH»
kaj ste se ajdje ostali, de imate njih spomin- meine Marmorkirsche, rudečih hrustavk ; Nr. 3. Siisse
v •	M	"il	•	• •	m à m	7	s
Mai-Herzkirsche, sladkih černic (ne nunskih aliNonnen-kirsche, ki so višnje); Nr. 4. Butiner s
većim za 10 gold, se da dimnik napraviti, ki ceno vsake hiše toliko povikša, de ima gospodár še
cio asekurancii menj odrajtovati
dimnikam previđena.
gelbe Knorpel
y
ok
V Cojzovih fužinah v Bohinji gré delo veselo od
~	-	, «X	' —'j^j,	—^ ©----------r
je njegova hisa z kirsche, rumenk; Nr. 5. Kleine schwarze Herzkirsche
malih černih šock; Nr. 6. Grosse weisse Marmorkirsche
5
1
sako leto

zdej
10 tavžent centov jeki
in cez o tavzent centov zebljev in druge zelezníne v
ptuj
dezele: vsako
pa si zaslužijo kmetj
teh
velikih lepih hrustavk; Nr. 7. Saure Knorpelkirsche
— (krajnskiga imena ne vémo). 2. Gospod grofRihardBlagaj, grajšak v Pol
gor
njih krajev od Cojzovih fužín okoli sto in 18 tavžent oldinarjev dobriga denarja. Lepzaslužik! ki več ko po-
rr »
hovim Gradcu so iz svojiga vertá in od nekterih
kmetov tega kraja poslali: Nr. 1. Kleine schwarze Herz-
kirsche. malih černih šock
lovieo Bohinjcov preredí, ki nimajo veliko rodovitne zemlj

?
Nr.
o
Prinzesskirsche,
Coj
slavna rodovína je tedej po pravici velika
cepljenc (?); Nr.
3.
Gelbe Knorpelkirsche rumenk
y
dobrotnica krajnske dežele imenovati
Nr. 4. Ostheimer Weichsel, osthajmarskih višinj; Nr. 5.
Konec naj
vica, to je, visoki slap, leč sliši in serce vsaciga popotnika z
popotovanja je bila veličanska Sa
kteriga donenje se že od de
Kónigsweichsel,
kraljevih višinj
zacudenjem napoln goče, in popotni.
T
y
ki
pogled popolno popisati, ni mo
so
i dli Raj
se naša S
slap
pravijo
y
de
pred njim clo nič ne skrij
yy
Pojď in obrazi S cer tam i
Zivo mi pišaj
D
y
Z barvami.
Sp
se v podobi Beli slap
Gospod fajmošíer Ver tove so nam pisali, de ne morejo nobene češnje več poslati, kér bi se tudi za 100 cekinov ne mogla polna skledica Ipavskih češinj več dobiti.
(Dalje sledi.) Odborstvo sadne razstave 8. mal. serp.
Današnjimu listu je perdjan petnajsti del kemije.
rka
Puh
hlap
í
Kar bi jez le prosil, bi bilo, de bi se
k visocini vojvodu J bi
y
stojí
top
pominik našimu presvitlimu Nad
napravlj
saj toliko popravile
se brez nevarnosti môglo k temu mestu
slavni Vodnik stal
k
je pel
, de priti, kjer je
Grćm visoko pit Savico,
Lepih pesmi hladni vir: Mojstra pevcov na zdravico
Naj mi têce ta požir!
v
Wáitni kup
(Srednja cena).
V Ljubljani
10. Maliga
serpana.
Krajnju
Malija
serpana
ffold.
arold.
Dr. B.
mernik Pšenice domaće •
» banaške
Turšice.........
Sorsice *........
Reži...........
Jećmena........
Prosa ..........
Ajde...........
Ovsa...........

Vrednik Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani