št. 15	Maribor, dne 13. aprila 1911.	Teeaj XLV.
Ust ljudstvu v pouk in zabavo.
Esisaja vsak Četrtek In velja 9 po6tnlno vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrf leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge iavflnavsMjgSt geželfl 6 K. Kdor hodi Kam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje Salrovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine« t—i Posamezni listi stanejo 10 vin. i— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5. — Bokopisi se ne vračajo, >— Upravnlštvo: KoroSlž
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, ga bwerate se plačuje od enostopne potitvTst© za enkrat 15 sbtu «a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemaj do srede zjutraj, — Ee*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Velika noč.
Velika noč je tu. Veliki prazniki vzbujajo v človeku posebna čustva. Božič spremlja prisrčnost, Ve-likanoč slavnost. Naš Rešitelj je stri okove smrti m zmagoslavno vstal iz groba.. Narava se vzbuja iz spanja, novo življenje klije iz zemlje, človeka navdajajo novi upi. Velikonočni prazniki mu nucTijo priliko, da globlje premišlja te dogodke. Ob premišljevanju teh velikih dogodkov se mu poraja v srcu navdušenje, slovesnost, zavest novih moči.
Naše slovensko katoliško ljudstvo potrebuje Letos zavesti novih moči. Pred volitvami stojimo. Volilni boji se nam bližajo. Stranka bo vstala proti stranki. Najhujši naval bo seveda na našo katoliško-na-rodno Kmečko zvezo. Vsi nasprotniki katoliškega prepričanja, prikriti in ne prikriti, vsi sovražniki slovenskega imena, bodo izkopali zopet svoja orožja ter jih vihteli proti,Kmečki zvezi. Vedo sicer, da je o-gromna veČina spodnještajerskega. slovenskega ljudstva v taboru kmečke stranke. Toda žele si vendar v enem ali drugem okraju uspeha, da tako tudi po končanih volitvah nadaljujejo strankarski boj.
Vsakdo ve, da ne bo miru, če ni ena stranka zmagovalka na celi črti. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je zmagala kmečka stranka v vseh okrajih, izvzemši tržkega. Eden poslanec sam za se ne more sicer nič koristnega storiti za svoje volilce, a mnogo lahko škoduje enotni in smotreni politiki vsega naroda. To smo videli pri dogodkih zaradi deželnozborske politike.
Kdor hoče torej mir za bližnji Čas, naj dela na to, da tudi pri sedanjih 'državnozborskih volitvah zmaga naša katoliŠko-n arod n a kmečka stranka na celi črti. Njen program odgovarja popolnoma željam in zahtevam slovenskega ljudstva. Tudi nasprotniki ne morejo ne pičice grajati na tem programu, zaganjajo se le v osebe. Toda našim pristašem je znano, da so vse osebe, da so vsi kandidatje Kmečke zveze strogo vezahi, da v politiki izvršujejo vestno njen program. Zato ne more imeti nihče opravičenih pomislekov, ali bi se ne pridružil v bodočem volilnem boju Kmečki zvezi in delal za zmago njenih kandidatov. Globoko smo prepričani o razsodnosti našega ljudstva, zato tudi vemo, da bo Šlo tokrat z navdušenjem s kmečko stranko. Z velikimi na d a mi zremo v bodoči volilni boj.
Velika noč je tu. V nas je zavest moči. Gremo po zmago!
JPOH* I^JS^ISJlu Tudi ta!
(Konec.)
Po rimskih ulicah se izprehaja visokorasel pre-torijanski Častnik; Kvirilij Kornelij je njegovo rimsko ime. Pogleda kvišku. Po stranski ulici živahno koraka mal mož s polsivimi lasmi; sledila sta mu dva vojaka.
Emo si dene roke na oči, je-li res videl, ali je gledajoč sanjal? Ne! On je bil! Brezobzirno si dela pot med vrvečo množico. Naj za njim psujejo in zmerjajo, kaj se briga Častnik cesarske straže za poulično «Iruhal! Ko pride okoii ogla, ravno še vidi, da je stopil mali mož z enim vojakom v neko bližnjo hišo.
Vojaku, ki je ostal zunaj, namigne častnik k sebi. Od njega izve, da je ta mali mož jud, po imenu Pavel. V Palestini je bil tožen, kot rimski državljan pa ondi seveda ni bil obsojen, ampak poslan v Rim. Veliko ta človek ni mogel zakriviti, ker že nekaj Časa sme hoditi okrog po Rimu, akoravno pod vojaškim nadzorstvom.
Kaj počne? Tupatam govori med svojimi znan-oi o nekem Jezusu ali Kristusu, ki jo bil sin Jupitra; hudega mož ne dela, in vojakom, ki ga stražijo, se ne godi prav nič slabo: v hišah, kjer občuje, ravnajo najprijaznejše ž njimi; tu dobe piti in jesti ter tudi kak srebrn novec. Ka j a se govori Pa vel, tega. on, kot vojak, seveda ne razume: najbrže je to kaka nova vera. Vendar je ta ravno taka neumnost, kakor vse druge vere. Za take stvari se sploh ne briga,
Navidezno hladno prikima Častnik.
„Zdi se mi, da sem videl tega človeka poprej v Jeruzalemu!"
Za kmeta.
(Piše g. Fr. RoSksr).
V	teku zadnjih štirih let, od kar je deloval na podlagi splošne in enake volilne pravice izvoljeni državni zbor, so se poslanci vseh avstrijskih dežei že mnogo trudili z uplivom na postavodajo ter raznimi predlogi in sklepi, doseči za kmečko, delavsko in rokodelsko ljudstvo ugodnejše gospodarske in življenske pogoje.
Nihče ne more zanikati, da propad kmečkega stanu vedno hitreje ne napreduje. Dolgovi silno rase-jo: vsi denarni zavodi, vse hranilnice in posojilnice, poleg njih še razni oderuhi, imajo polne roke dela. Ljudstvo se seli iz dežele v mesto, k industriji, pa tudi preko morja v tuji svet, iskaje boljšega zaslužka in srečnejšega življenja; a premnogokrat se vara in zaide v še večje trpljenje. Okroglo en odstotek kmečkega ljudstva zapusti vsako leto svoj kmečki poklic. Ako bi ta odhod neomejeno napredoval, tedaj bi po ljudskem Štetju 1. 1900, ko se je naštelo še 52 odstotkov kmečkega prebivalstva, ne bilo več daleč do časa, ko zapusti zadnji deželan svoj kraj ter odide v mesto ali kam drugam.
Ne da se tajiti, da v sleci teh' razmer produkcija deželnih pridelkov stalno nazaduje, in ista nikakor ne zadostuje za prehranitev vseh mestnih in industrijskih prebivalcev, najmanj pa. v letih, kadar uničijo obsežne elementarne nezgode premnogo poljskih pridelkov. Vsega tega naravni nasledek pa je deloma resnična draginja.
Naše poljedelstvo, katero se bori s težavo za svoj obstanek, pač ni v stanu, iz lastne moči, povzdigniti izdatno produkcijo, ter vsesplošno zadostiti vsem, vedno rastočim potrebam; treba je k temu zadostne denarne podpore, pa tudi pomoči z nasveti in izobrazbo od strani dežele in države.
V	spoznanju tega neizpodbitnega dejstva, je ravno malo pred razpustom zopet razpravljal v treh zaporednih sejah naš državni zbor, o mnogoterih predlogih, stavljenih od kmečkih poslancev, za izboljšanje kmetijstva, pred vsem živinoreje.
Pod izbornim vodstvom našega poslanca, priznanega strokovnjaka v kmetijstvu, g. Povšeta kot poročevalca, se je končala razprava dne 17. marca t. 1. s popolnoma zadovoljivim uspehom, ker so se skoraj vsi stavljeni predlogi po največ soglasno sprejeli.
Bilo bi mikavno in tudi potrebno, o onih sprejetih predlogih tukaj razpravljati, a prostor je omo-
„On je — in zopet vidi! Takrat torej mu ni vzela svetlobe oči kaznujoča pravica bogov, bil je to le slučaj, ki se je zopet izboljšal. Mislim, da so postali vsi bogovi Rimljani; vsaj y krivičnosti so jim e-naki. In kaj dela ta človek tukaj? O onem Jezusu govori in prišteva se Nazarencem. Cemu? Hoče jih zapeljati v brezskrbnost in potem uničiti. Ubogi ljudje niti ne slutijo, kaj je počel ta ničvrednež v Jeruzalemu? Kaj je storiti? Ali naj jih svarim? Ne poznajo me in bodo prej verjeli temu. ki je na videz ž njimi, ko pa meni pretorijancu, na katerem se poleg tega že od daleč pozna severni barbar. Govorim Še z Brunom."
Častniku ni bilo treba, iskati svojega rojaka na stanovanju, srečal ga je že v. drugi ulici.
„Govoriti imam s teboj, Bruno, ali sedaj, lx>lje rečeno, centurij Kvint Flavij!"
„Pusti to, Emo! Midva sva vedno le tovariša, naj si bodem že jaz rimski centurij, ti pa visok pre-torijanski Častnik. Sicer zahteva že služba, da je centurij bolj fin, kakor navaden vojak, a vsa ta rimska finost ni drugega, kot slepilo. V svojem jedru je vsak teh lepih Rimljanov mnogo slabejši, kot mi barbari vsi skupaj."
Emo se nasmeje:
„Govoriš kakor kak grški modrijan; menda v kratkem času svojega bivanja nisi Šel h komu v Šolo?"
„Ne norčuj se," je mrmral centurij. „Sploh pa s temi Grki nočem imeti nič opraviti. Misliti sem se naučil od priprostega vojaka. Misli si: o je skrit Na-zarenec; toda dober in hraber Človek. Neko zaupanje je dobil do mene in mi zaupal, da je Nazarenec, akoravno se govore o teh ljudeh največje neumnosti. Dvakrat me je rešil v boju, in tedaj je že lahko menil, da mu njegove vere ne bom vzel za zlo. Tega tudi ne storim. Ce je le nekaj Nazarencev tako dob-
jen, zato naj sledijo na kratko samo nekateri najvažnejši, v katerih pride posebno živinoreja v poštev.
Med drugim so se sprejeli naslednji predlogi:
1.	Od c. ki-, vlade se zahteva, da predloži načrt postave, s katero bi se zboljšalo in pomnožilo domaČe poljske rastline v svrlio pospeševanja živinoreje. V tem smislu se naj deluje v državnem in deželnih zborih.
Vlada je predložila zakon za ureditev in rešitev služnih (servitutnih) pravic, kakor tudi za ureditev rabnih in upravnih pravic pri skupnih zemljiščih. Vse to naj se uredi zato, da se enkrat jasno določi pravica vsakateremu, tudi malemu posestniku, ter se vse, iz te pomanjkljivosti izvirajoče dolgotrajne, ljudstvu silno škodljive tožbe končajo, ter v bodoče za-branijo. Tudi ni dvoma, da se bodo potem taka posestva bolje oskrbovala in uspešneje izkoriščala.
2.	Vlada naj zastavi ves svoj upliv, da se v vseh deželah z obširnimi planinami in pašniki, glede teh ne sklenejo samo potrebne postave, ampak da se tudi izvršujejo. Nadalje, da se za izboljšanje teh pašnikov vpostavijo v proračun zadostne svote za subvencije, ker le na ta način bo mogoče, produkcijo krme, in ž njo živinorejo, obstoječim potrebam primerno dvigniti in pomnožiti.
3.	Vlada naj poskrbi zadostnih sredstev za pre-novljenje, osušenje, namakanje, sploh vsakovrstno izboljšanje travnikov, kateri so trpeli vsled suše prejšnjih let, da se odpravijo slabe, malo- in ničvredne trave, ter se nadomestijo in pomnožijo z dobrimi. Zato so potrebne tudi zadostne subvencije za nakup zanesljivih deteljnih in travnih semen.
4.	Vlada naj posebno poskrbi primernih subvencij za nakup umetnih gnojil. Daje naj brezobrestna posojila za nakup. Pospešuje naj skupno nabavljanje ter naj varuje nakupovalce pred nepoštenim izkoriščanjem od strani kartelov in tvornic za umetna gnojila. Iz državnih solnih skladišč naj oddajo kalijevo sol kot izborno gnojilo za lastne pridobitne stroške.
Tudi uporaba gnojil iz velikih mest se naj i>-pošteva. Nadalje se zahteva ponovno od vlade znižanje cene za sol, da se omogoči njena prepotrebna u-poraba za uspešno pokladanje slabejši h krmil udi manj imovitim posestnikom.
5.	Lovske postave se naj izpremenijo tako. da bodo služile v varstvo kmetijstva. Nakup kmečkih posestev za lovska zemljišča na.j se postavno prepove.
rib, kot oni vojak, potem je laž vse, kar se o njih govori."
„Radi Nazarencev sem hotel govoriti s teboj. Bruno. Savel ali Pavel je tukaj, ki sva ga srečala nekoč na poti v Damask, in sedaj ta človek ne vidi le zopet, ampak on, krvavi preganjalec Nazarencev, občuje ž njimi in govori o Jezusu."
Emo je moral krepko pomagati Brunonovemu spominu.
Naposled reče Bruno:
„Ali je ta Pavel hudobnež, ki hoče skrivaj pomoriti Nazarence, ali pa jo postal iz preganjalca branilec. Vendar se mi zdi to komaj verjetno. Poznam dobre orijentalce in tudi njihovo divje sovraštvo."
„Malopridnež je on!" odloČi Emo. In ako so odložili bogovi pravico, jo izvršim jaz."
..Rajši ne, Emo! Kaj brigajo Nazarenci nas pretorijance? Naj se sami Čuvajo!"
„Sedaj govori stari Bruno. Vem, da ti Nazarenci niso slabi ljudje. Zakaj bi jih torej jaz no branil?"
„Le mirno, Emo! Priznam, da tega Pavla lahko popolnoma mirno ubiješ. A za to je sodnik, ne pa vojak."
„Sodnik bi pomagal Pavlu, kakor je pomagal nekoč Pilat judom proti Kristusu; pravica bi spala, kakor je spala v sodnem postopanju nasproti Štefanu. Dobro! Naj le spi v rimski državi, a jaz, barbar, hočem pravice. Jaz ubijem zlobneža!"
„No, zaradi mene!" je nevoljno mrmral Bruno. „Slednjič je prav vseeno: en jud več ali manj na svetu.
* •
Kristjani so zbrani v neki hiši. Pavel govori. Naenkrat nastane nemir pri vhodu, prestrašeni klici se slišijo.
6.	C. kr. poljedelsko ministrstvo se poziva, da skrbi za to, da se vsa državna sredstva, namenjena pospeSevanju živinoreje, pravilno uporabljajo, strti naj se, da se ne bode le več živine priredilo, temveč tudi kakovost in pleme izdatno izboljšalo, da.bomo lahko zadostili vsem notranjim potrebam domačega trga za meso ter imeli razun tega Se obilen izvoz.
7.	Vlada naj podpira z vsemi sredstvi ustanovitve kmečkih zadrug za živinorejo, za izboljšanje taiste, za krmljenje, pašo, in za vnovČevanje mleka in pridelkov iz njega, zadružnim potom.
8.	Vlada naj pospešuje z razpolagajočimi sredstvi razprodajo živine. Nadalje naj skrbi za to, da naša domaČa živina, ki tvori velikansko vrednost za vse ljudsko gospodarstvo, ostane ali bode obvarovana pred kužnimi boleznimi, in se v doglednem Času vpelje obvezno zavarovanje živine pod primernimi pogoji.'
9.	Vlada se poziva, vpeljati v vsaki deželi gojišče za razna, v deželi potrebna semena, da se jih omogoči, vzgajati doma in pri kmetovalcih1 dobičkonosno razširiti, ter produkcijo primerno pomnožiti, kakor se to v naprednih državah že stalno vrši.
10.	Sklenilo in zahtevalo se je tudi od vlade,N da razširi v vseh deželah prepotreben kmetijski pouk za temeljito spoznavanje vseh potrebnih pogojev za uspešno gospodarstvo v prid kmečkemu stanu in vseh državljanov.
(Konec prih.)
—	Volilno gibanje. Volitve so razpisane za 13. junija, morebitne ožje volitve za 20. junija. Vse stranke delajo z mrzlično hitrostjo predpriprave za volilni boj. Nekatere proglašajo že kandidate. Na Slovenskem dosedaj Še nobena stranka ni postavila kandidatov. Vse, kar se že govori o kandidatih, je le ugibanje. Liberalne stranke po različnih slovenskih deželah se čutijo tako slabo, da gotovo vsaj v vseh okrajih ne bodo postavile kandidatov. Prepričani smo, da bodo tudi v teh okrajih pošteno dobile po hrbtu, Ka-toliško-narodne stranke, združene v veliko Vseslovensko ljudsko stranko, kateri načelnje zmagoviti dr. Šu-steršič, upajo na zmago v vseh okrajih. Ce se to zgodi, potem je tudi gotovo, da bodo na Dunaju naši poslanci dosegli več, kakor dosedaj, ko so imeli tudi liberalni ostanki svoj klub.
—	Iz Bosno prihajajo razveseljiva poročila. Bosanski kmet je še vedno tlacan in odvisen. Sedaj se je pa v bosanskem deželnem zboru sklenil zakon, po katerem se bo kmet odkupil. Odkup se bo izvršil s posredovanjem vlade. Bosanec dobi toliko posojila, kolikor ga rabi za odkup. Posojilo bo seveda z najnižjimi obrestmi in se bo odplačevalo v letnih obrokih. Urejeno bo tako, da bo tekom najmanj 30 ali tekom največ 50 let posojilo povrnjeno.
—	Na Portugalskem se bodo vršile koncem maja volitve. Ker se sedanji mogotci boje, da bi jim ljudstvo, ki je Še vedno vdano oltarju in prestolu, ne obrnilo hrbta in jim iztrgalo vlado, so skovali nalašč za te volitve nov volilni red. Pri tem so pokazali zopet, kak.o se svobodomiselstvo brez pomiselka posluži vsakega, Še tako umazanega sredstva, samo, da se ol> drži pri polnih jaslih. Nov volilni red določa, da imajo volilno pravico samo oni, ki znajo pisati in Čitati. Ker pa je na Portugalskem s Šolami Še zelo slabo preskrbljeno, je med kmečkim ljudstvom pretežna večina takih, ki ne znajo čitati in pisati. Vsi ti bodo izgubili sedaj volilno pravico. Ker je pa kmečko ljudstvo še vedno za monarhijo, je za svobodomiselce na ta način odstranjena nevarnost, ki jim preti. Pa to se jim še ni zdelo dovolj. Kakor znano, so igrali pri vstaji največjo vlogo vojaki. Ti so največja opora sedanjih mogočnjakov in radi tega določa novi volilni red, cla imajo vojaki, kar ni v nobeni drugi državi, volilno pravico.
—	Vstaja v Albaniji. Pri letošnji vstaji v Albaniji, o kateri smo pisali že v zadnji številki in ki traja še vedno dalje, je najzanimivejše, da so se uprli prvič katoliški Miriditi. — Albanci niso en rod, ampak v Albaniji prebiva več različnih rodov, od katerih so eni katoliški, drugi mohamedanci, tretji pravoslavni. Vseh dosedanjih vstaj so se udeleževali na-
vadno samo mohamedanci, letos so se pa vzdignili tudi katoliki. Najmočnejši katoliški albanski rod so Miriditi. Prebivajo v južni Albaniji in štejejo okoli 25.000 duš. Prejšnjemu sultanu Abdul Hamidu so bili zelo zvesti in so mu izkazali veliko uslug. Seveda so imeli radi tega mnogo pravic in so bili skoro popolnoma samostojni. Ko je pa prišlo v Tiurciji do preobrata in je prišel nov sultan ter so zagospodovali mladoturki, so se razmere začele spreminjati. Mlado-turki hočejo, da bi vladala v vsej državi turška vera in turški jezik. Tudi ne marajo, da bi vživali albanski rodovi še nadalje toliko svobode. Začeli so radi tega spletkariti. Najprvo so Albancem vse obljubili, samo, da so dobili od njih orožje — Albanec je vedno oborožen — nato so jih pa pričeli pritiskati in tlačiti. Posledica tega nepoštenega ravnanja je sedanja vstaja, pri kateri igrajo katoliški Miriditi, ki so najhrabrejši rod, največjo vlogo.
Razne novice.
*	Vesele velikonočne praznike želimo vsem prijateljem, somišljenikom in naročnikom.
*	Osebua vest. Vrlo znani načelnik okr. zastopa šoštanjskega, c, in kr. komornik Kari pl. Adamo-vich de Csepin v Velenju, je zaročil svojo hčerko Marijo z grofom Hervardom Auersperg, c. in kr. komor-nikom ia nadporočnikom 5. dragonskega polka v SI. Bistrici. — Cerkvena poroka bo v sredo, dne 19. aprila 1911, ob 5411. uri predpoldne v grajski kapeli v Velenju. Na prošnjo nevestinih' starišev bodo izvršili poroko ekscelenca premilostljivi nad pastir, ki dojdejo v ta namen v Velenje v torek, dne 18, aprila popoldne.
Iz pošte. Poštna oddaja se ustanovi v Gaberju pri Rogatcu. Poslovodja bo prevzemal in oddajal tudi poštne poŠiljatve. Promet bo posredovala vozna posta med Rogatcem in Žetalami.
Imenovan je za deželnega živinozdravnika v Šmarju pri Jelšah gospod Anton Peršuh.
Odlikovanje. C. kr. kurat vojne mornarice Ka-rol Kokolj je Odlikovan z ¡vitežkim redom Franca Jožefa, Čestitamo!
*	Od finančne straže. V pokoj je šel finančne straže nadkomisar v Šmarju, g. Henrik Voršič. Imenovani so: Za respicijenta nadpaznik g. Matija Rili-tarič v Brežicah in za def. naclpaznika provizoricna nadpaznika gg. Franjo Pauline v Brežicah in Matija Pogoreuc v Ptuju. — Premeščeni so gg. nadpazni-k.i: Rok Bratuša iz Celja na Laško, Franjo Jodl iz Slovenjega Gradca v Maribor, Jakob Kaiser iz Ptuja v Celje, Matevž Pogoreuc iz Laškega v Ptuj, in pazniki: Andrej Gomiuriig iz Rečice v Celje, Ivan Sabati iz Sevnice v Brežice in Ferdinand Vanič iz Radgone k Sv. Jurju ob Sčavnici, — Novonastavljen je v Ormožu paznik Karo! Spindler. — V finančne straže uradniški tečaj v Brno je poklican c. kr. finančne straže nadpaznik g. Jože Lužar iz Maribora, in v carinski tečaj v Inomost nadpaznika gg. Peter Kerndl iz Maribora in Franjo Repolusk iz Sv. Jurija ob Sčavnici.
Umivanje nog v stolnici. Prevzvišeni knezoškof bodo letos na veliki četrtek izvršili pomenljivi obred umivanja nog na 12 starčkih, katerih imena so: Mihael Zechner £88 let), Janez Maček (83), Franc Brač-ko (77), Jurij Veranič (76), Leopold" Honigmann (76), Ignacij Hutter (76), Janez Kramberger (75), Anton Puchmeister (74), "Janez Zechner (73), Janez Kolar (72), Anton Prikl (70), Matija Mareich (70). Skupna starost imenovanih znaša 910 let.
*	Osrednja zadruga za vnovČevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru je priredila v nedeljo, dne 9. aprila dva shoda. Prvi se je vršil zjutraj po prvem opravilu v Zadružnem domu v Si. Lovrencu na Dravskem polju, drugi pa popoldne v Cir-kovcah v Goljatovi gostilni. Na obeh shodili, ki sta bila dobro obiskana, je govoril poslovodja zadruge, Fr. Zebot. Mnogo kmetov je pristopilo k zadrugi. — Na belo nedeljo, dne 23. aprila dopoldne po cerkvenem opravilu se vrši gospodarski shod pri Sv. Andreju v Slov. gor., isti dan popoldne po večernicali pa o priliki občnega zbora Posojilnice pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. Kmetje-živinorejci, pridite!
Mogočna pretorijanska postava stoji z golim mečem pri vratih in kliče s trdim glasom:
„Ven, da ste vsi privrženci Jezusa Nazarenske-ga, a no bojte se me! Toda oni-le tam je malopridnež! Imenuje se Pavel, je pa farizej Savel, ki je v Jeruzalemu preganjal vaše tovariše in jih moril; sedaj se vam dela prijaznega. Hudobnež vas hoče izdati in umoriti, kakor je umoril Štefana! Tedaj smrt hinavcu!"
Pretorijanec je rinil naprej, a možje, žene in otroci so se vrgli k njegovim nogam, proseč ga, ih-teč, kličoČ. Sicer sam ni dobro vedel, kaj hočejo, ker jih med vpitjem ni razumel. Tu se prerine skozi gnje-čo Pavel, mireč, ter stopi resno in mirno pred vojaka::
„Kornelij, tvoje ime in stan sem ravno izvedel. 'A poznam te že dolgo, tvoj glas sem že slišal na cesti pred Damaskom. Takrat sem trepetal pred tem glasom, zdel se mi je kakor smrtno oznanilo, predno sem se spokoril za krvave svoje grehe. Skesal sem se, Kvirilij Kornelij, sedaj lahko umrjem; tvoj meč rae lahko pelje le k onemu, ki sem ga preganjal h Kristusu, Sinu vsemogočnega Boga, Odrešeniku sveta,"
Pavel je nagnil glavo,	a Emo je ni zdrobil z mečem, presenečen je obstal-, tako ne govori izdajalec, tako govori resnica!
*	*
*
Leta so pretekla. V konjeniškem boju proti partijskim razbojnikom je bil Kvirilij Kornelij smrtno ranjen. Mirno leži v vročem pesku. Poveljnik čet so skloni nad njim:
„Skoda za tega junaka!"
Tu zašepeče umirajoči vojak svojo zadnjo besedo :
„Kristus!"
Kakor od strele zadet odskoči konjeniški poveljnik:!
„Tudi ta!? Bogovi rimske drŽave, bojim se, da se vam bliža konec, ako že taki možje priznavajo Na-zarenca."
Dal je kratko povelje bližnjemu konjeniku. Ta je skopal s pomočjo tovarišev grob, in ko so bili gotovi ter so so drugi oddaljili, je ostal vojak sam na grobu, zvezal v mal križ dve puščici ter ju nataknil na gomilo.
Tudi ta! -
*	Slov. Kmečka zveza se pridno pripravlja na volitve. Zaradi kandidatov je s svojimi zaupniki po različnih okrajih v neprestanem stiku. Kmalu bodo sklicani shodi zaupnikov, na katerih zaupniki veljavno in obvezno sklepajo o kandidaturah. Po dovršenih zaupnih shodih bo vodstvo Slov. kmečke zveze proglasilo kandidate. Toda že sedaj je treba agitacije za stranko, kajti osebe niso glavna stvar, ampak stranka in njen program.
*	Kako je s shodi? Sedaj, ko so volitve za državni zbor uradno že razpisane, se lahko vršijo tudi že volilni shodi. Volilnih shodov ni treba naznanjati nobeni oblasti. Samo, ako se vršijo pod milim nebom, se mora naznaniti ta okolnost pristojnemu glavarstvu. Volilni shod otvori sklicatelj, Ce zahtevajo navzoči volilci volitev predsedništva, se lahko voli predsedniško. Tudi politična društva lahko zborujejo v volilnem času, toda, zborovanje se mora Času vsaj 24 ur prej naznaniti. Pri takem shodit predseduje društveni predsednik ali pa oni, ki ga on pooblasti. Volitve predsedništva torej pri društvenih shodih ni treba. Društveni shodi se priporočajo za kraje, kjer bi delala volitev predsedništva težave.
*	Motenje zborovanj. Dobro bo, ce zopet ponovimo ob tem času nekatere določbe za varstvo zboro-valne prostosti. Kdor sam ali v družbi z drugimi za-brani volilcem, udeležiti se kakega volilnega shoda, ali pa sploh kakega zborovanja, ki se vrši po društvenem zborovalnem zakonu, in se je postavno sklicalo v svrlio obravnavanja javnih zadev, kdor neopravičen vdere na tak shod ali zborovanje, ali kdor prežene navzočnike ali s silo prepreči odredbe oseb, ki so poklicane za vodstvo in red na shodu, se kaznuje radi tega prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pa tudi, Če se kdo nalašč udeleži kakega takega shoda, čeprav ni upravičen za to, bodisi da je sklican shocl le za volilce, ali omejen le na člane društva ali na vabljenee, ter se kljub pozivu voditelja ali reditelja shocla ne odstrani, se kaznuje pri politični oblasti z globo od 10 do 200 K.
Slovenski Šfcajer je poklican, da pri bodočih volitvah izbere kand^late le ene stranke, in sicer one stranke, ki uživa največje zaupanje slovenskega ljudstva, Le ena stranka naj nosi odgovornost za našo politiko na Dunaju. Ce se cepimo, cepimo ugled svoje državnozborske delegacije in podaljšamo nasprotstva med poslanci samimi, ki so različnih strank in vsled tega ne morejo iti skupaj. Za to pa: Slovenska kmečka zveza naj zmaga! Delajmo na to!
„Stajerc" od dne 9. t. m. piše: ¡„Dr. M. Ploj se hoče torej zopet potegovali za državnozborski mandat ptujsko-ormožkega okraja. Veliko upanja po našem mnenju nima, kajti klerikalci se bodejo z vso vnemo proti njemu vojskovali. Mi bodemo glede dr. Plojeve kandidature svoje stališče še le precizirali. Na vsa'k način se bode naše stališče ravnalo po nastopanju dr. P 1 o j a v gotovih vprašanjih. V kratkem poročamo več." Kakor se iz tega razvidi, so pripravlja skupno postopanje Plojeve in „Stajerčeve" stranke. Slovenci ptujskega in ormožkega okraja — pozor!
Velcizilajalci. „Alldeutsches ,Tagblatt" na Dunaju piše v svoji 79. številki o programu vsenemške stranke in pravi doslovno med drugim: „Parola: „Združitev z Nemčijo!" bo odslej vsenemško bojkotno geslo. In to geslo odgovarja čustvom najširših slojev našega naroda bolj, kakor se domneva. Naša naloga pa je sedaj, cla ta nejasna čustva pretvorimo v krepko zavest narodno-politične in gospodarske potrebnosti. In to svoje delo moramo z vsemi močmi tako dolgo nadaljevati, da se vsa masaiiaaŠega naroda dvigne z zahtevo: „Združitev z Nemčijo! Mi imamo zadosti avstrijske politike!" ,, . Največja sramota je, udeleževati se lojalitetnih manifestacij za one osebe in dostojanstvenike, ki trpe v državi proti Nemcem naperjeno vladno politiko... Z neumornim izobraževalnim delom je treba doseči, da se laž o lojalnosti v brezpravnost obsojenega nemškega naroda splošno spozna, in da občuti narod kot žgočo sramoto, da bi sodeloval pri razširjevanju te lojalnostne laži," — Pri nas na Štajerskem imamo tudi mnogo takih vele-izdajalskih vsenemcev, ki ne morejo pričakati trenot-ka, da bi se zrušila Avstrija in Habsburžani in bi postali mi robotniki Prusov in Hehenzollercev. To so ljudje, ki se zbirajo okrog bojnih društev Siidmar-ke in Schulvereina, to so skratka skoro vsi spodnje-štajerski Nemci. In s temi Nemci se bratijo naši nem-Škutarski štajercijanci. Ves „Stajerc" je včasih poln slavospevov na te veleizdajalske Nemce. Vse njegovo pisanje stremi samo za tem, pripraviti med nami Slovenci ugodna tla, da bi se združitev z Nemčijo lažje izvršila. „Stajerc" je glasilo veleizdajalcev v pravem in celem pomenu besede. Samo Če bi enkrat Slovenci, oziroma avstrijski Slovani, sploh izgubili čut patrijotizma, je mogoče misliti na vresničenje vse-nemških ciljev in želj, in samo v ta namen se vrši vsa „StajerČeva" propaganda. Najprej nemškutarstvo, potem protestantizem in končno vsenemštvo. Zato pa boj štajercijanstvu. Zlasti sedaj pri bližajočih se volitvah imejmo vedno jasno pred očmi posilinemške namene in poučujmo razne nezavedne zaslepljence. Boj veleizdajalcem!
*	Preganjanje katoliških' duhovnikov v Rusiji.» Znana stvar je, da je stališče katoliških duhovnikov v Rusiji zelo težavno. Potovanje tujezemskih katoliških duhovnikov po Rusiji je skoroda onemogočeno. Oni katoliški duhovniki pa, ki bivajo v Rusiji, si morajo dovoljevati vsakovrstne sitnarijo in žive pod ved-nim nadzorstvom. Ce se pa strogim ruskim oblastim, ki vidijo v vsak.em katoliškem duhovniku že uporni—
ta i« zarotnika, kateri je nevaren obstoju države, do-zdreva kako dejanje sumljivo, in kot sumljivo smatra se že, če se trudi katoliški duhovnik, Širiti in vtrje-vati katoliško vero, pa sledi preganjanje in izgon. V teh dneh se je dogodil zopet tak slučaj. Dva katoliška, duhovnika v Petrogradu, nemški podanik Wirzin-ski i* Avstrijec Indrieh sta bila obtožena, da sta s preveliko vnemo delala za katoliško vero in sta dobila že ukaz, da morata zapustiti Rusijo, _
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
ki iaaa svoje uradne prostore v Stolni ulici štev. 6, je imela dne G. aprila svoj redni občni zbor, na katerem se je odobril račun za leto 1910. Posojilnica še ne obstoji popolnoma tri leta, in vendar je postala v tem kratkem času krepek zavod. Koncem leta 1910 je posojilnica imela hranilnih vlog 1,082.956 K 35 vin., posojil pa 1,130,394 K 39 vin. Hranilne vloge so se zvišale pretečeno leto za 415.110 K 95 vin., posojila pa za 468.158 K 35 vin. Vložilo se jfc tekom leta 729.616 kron 26 vin., vzdignilo pa se je hranilnih vlog 314 tisoč 499 K 31 vin.; torej se je za 415.116 K 95 vin. vložilo več kakor vzdignilo, in to ravno kaže in spri-čuje, da posojilnica napreduje. Čistega dobička je zavod imel 5573 K 64 vin.; rezervni zaklad znaša 6350 kron. — Dasiravno je bilo zadnje leto zelo slabo za denar, vendar posojilnica obresti pri posojilih svojim strankam ni zvišala, ker je bilo naČelstvo popolnoma oi»raviSenega mnenja, da je posojilnica tukaj zato, da pomaga slovenskemu ljudstvu. Iz celega letnega poročila posnamemo, da posojilnica izvrstno posluje in izborno napreduje.
Mariborski okraj.
Maribor. Na mariborski deželni sadje- in viho-re iski šoli v Karčovini se bo vršil od dne 8. do dne 13. maja teoretično-praktični tečaj za pridelovanje krme. Od 8. do dne 10. maja pa se na istem zavodu vrši tečaj za pridelovanje sočivja in o vrtnarstvu. Po stari navadi dobe prva poročila o teh tečajih' nemški listi.
m Dramatično društvo v Mariboru vprizori na belo nedeljo, dne 23. aprila t. 1. v Narodnem Domu v Celju zgodovinsko sliko izza časov preganjanja kristjanov, „V znamenju križa". Ta igra se je morala letos na splošno zahtevo v Mariboru trikrat uprizoriti, kar pač jasno kaže, da je res nekaj izvanredno lepega. Ker nastopi društvo z vso, nalašč za to prirejeno opremo, ki je našla največjo pohvalo, naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, ogledati si to krasno igro. Začetek točno ob 7, uri. Predprodaja vstopnic v Zvezni trgovini v Celju.
m Mariborska okolica. Dopis v „Slov. Gospodarja". Potoval sem zadnje dni k Sv. Križu nad Mariborom. Bil sem že ves zmučen od hoda, zato krenem mimogrede v gostilno, da se malo pokrepčam. Ko stopim v gostilno, sem hitro zagledal na mizi „Slov. Gospodarja" in „Stražo", kar me je zelo razveselilo. In hitro sem se domislil, da so pri Sv. Križu že zelo izobraženi in sami zavedni Slovenci. Najdejo se pri vsaki hiši slovenski časniki, pa ne ptujski „Stajerc". Za njegove čenče se tukaj nobeden ne zmeni več. Proč z izdajalskimi listi, kakor so „Stajerc", „Sloga", „Nar. Lisi" in drugi, in vzemimo v roke naše prave krščanske časnike, katerih imamo dovolj.
m Si. 11] v Slov. gor. Drzni posilinemŠki obre-kovalci stoje zdaj pred nami v vsej svoji nečedni nagoti. Vražje zlobno so zamislili celo vrsto laži in obrekovanj, samo da bi škodovali vrlemu županu v Ceršaku, g. Antonu Haucu, a vse grde nakane so jim spodletele. V jamo, ki so jo kopali drugim, so padli sami. Moška Čast vsakega poštenega človeka zahteva, da se take ljudi prezira in se ne stopi ž njimi v nobeno dotiko. Kaj vse so se nalagali o g. Haucu. Trdili so o njem, da .¡e vdrl v Šulferajnsko šolo in tam kot župan izgnal iz Šole otroke. Trdili so nadalje, da je Ščuval šolsko mladino, da je pred šulferajnsko šolo v Ceršaku razsajala, da je šel na čelu žvižgajoče in proti šulferajnski šoli vpijoče mladine in jo vspodbuja! k nemirom. Vsi nemški listi so polnili predale s pravljicami o nečuvenem zatiranju Nemcev na Spodnjem Štajerskem in osobito v Ceršaku, in vsega tega je bil kriv gospod Anton Hauc, in seveda tudi, ker brez tega ne more biti, župnik v St. Ilju. — A vseh teh neresnic se m samo premlevalo v listih, ampak do sita znani Breznik je šel še dalje. Ovadil je g. Hauoa radi vseh. teh in še drugih izmišljenih zločinov in prestopkov državnemu pravdništvu v Mariboru, da bi ga spravil v zapor in ga onemogočil kot župana. Radi ovadb so se pričele proti g. Haucu silne preiskave. Zaslišan je bil cel CerŠak. Ni zadostovalo, da je klical preiskovalni sodnik priče v Maribor, končno jih je bilo preveč in je Šel sam v Ceršak, kjer je zaslišaval priče cela dva dni. Uspeh pa je bil ta, da je ustavilo državno pravdništvo proti g. Haucu brez vsake razprave vsako nadaljnje postopanje. Že s tem je bil poraz drznih ovaduhov popolen. A pride Še lepše. G. Hauc je vložil proti Brezniku, temu voditelju vse umazane gonje, tožbo radi žaljenja časti. Dne 4. t. m. se je vršila o tej zadevi razprava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem. Brezniku, ki je imel prej dovolj drzno Čelo, da si je izmišljeval ovadbe, in jih pošiljal naprej, je zdaj naenkrat zlezlo srce v hlače. Nič ni poskušal doprinesti kakega dokaza resnice, ampak jo vse svoje ovadbe preklical, jih obžaloval in lepo prosil g. Hauca za odpuščanje. In ta mož. katerega je hotel vtopiti Breznik v žlici vode, je.
bil tako dobrodušen in plemenit, da je Brezniku vse odpustil in ni zahteval, kar bi bilo popolnoma na mestu, da bi bil ta vzor-učitelj nemškega Šulferajna primerno, kakor je zaslužil, kaznovan. Vse stroške preiskav proti "g. Haucu in Haucove tožbe bo seveda plačal dični Breznik, ki pač zasluži, da ga Sulferajn za tako „plodonosno" delo nagradi. Rečemo pa tudi ne dvakrat, da se kaj takega ne zgodi. Nemci in nem-Škutarji, ki stoje okrog Šulferajna in Siidmarke, so izgubili že tako vsak čut za poštenost in dostojnost, da je prav lahko mogoče, da nagrade Breznika, ki je znal tako peklensko ovajati. Za nas pa naj velja načelo: Proč od ljudi, ki delajo samo z lažjo in obrekovanjem, zlasti varujmo mladino, da se ne okuži.
m Ceršak. Kakor Čujemo, namerava Breznik, ki je postal po tožbi g. Hauca, katero omenjamo na drugem mestu, nemogoč, pričeti zopet loviti otroke za svojo Šulferajnsko šolo. Mislimo, da ni nobenih starišev, ki bi izročili mirnega srca svoj najdražji zaklad, svoje otroke, takemu možo v Šolo. Vjsak, kdor da še kaj na poštenje, bo vedel, kaj mu je storiti.
m Partinje. Prvaška ljubezen do kmeta, Pod tem naslovom se je spravil v „Štajercu" štev. 12 neki bistroumnež v svoji hudobiji na županstvo v Par-tinju. Piše sledeče: „V Partinju pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dobivajo ubožni občani semtertje podporo, ki obstoji iz žakla moke. Za to podporo je prosil pred kratkim tudi neki ubogi viničar, pa ne za-se, ampak za svojega- starega očeta. — In zdaj se je pokazala prava prvaška ljubezen v svetli luči! Občinsko pred-stojništvo je namreč reklo, da ne dobi nobene podpore, ker pošilja svoje otroke v nemško šolo." — In za tem stavi vprašanje! ..Ali niso naravnost sramota in brezsrčnost? Ali pa plačujejo občinske doklade samo prvaški hujskači?" — Da si ne bodo „Štajer" cevi" backi in ž njimi revče dopisunče domišljevali, da se hočemo ukvarjati ž njimi in jim odgovarjati, jim enkrat za vselej povem, da mi je vsa „ŠtajerČeva" družba daleč prenizkotna Le da poštena javnost še bolje izprevidi neumnost in hudobnost tega lista, naj služi v pojasnilo sledeče: Ako „Stajerc" z vsemi svojimi backi ne ve, da je bila ta delitev moke državna, podpora, za katero ni plačal noben občan, tedaj tudi s pametjo skregani štajercijanec niti vinarja občinskih doklad, tedaj je ta nevednost dopisunova največja nezrelost iu neumnost, za katero morejo biti godni le politični otroci. Ako pa je dopisniku vse to znano tako, kakor je resnica, potem pa je to zavijanje najgrša hudobija in lažnjivost, katere je zmožen le kak falot, ki svojo, že izvršeno hudobijo prikriva z lažjo in zavijanjem. O prošnji nekega viničarja za svojega starega očeta pa naj dopisnik raje molči, kajti sicer bomo izvršili svetilo solnca na mesto, katero ima dotičnik na svoji glavi. Laž pa je nadalje, da bi se komu odklonila podpora, ali da bi kdorkoli, ki je podpore potreben in je za-njo prosil, po županstvu ne bi bil priporočen pri višji oblasti. Sploh pa odklonitev od županstva tudi ni mogoča, ker je postavljen nalašč od politične oblasti pomožni odbor za delitev podpor po ujmah prizadetim, in ta sklepa tudi o tem, kdo je res potreben. Županstvo ima le nalogo, po vposlanem seznamku podpisanim strankam, ki ga vpošlje politična oblast, razdeliti odmerjeno množino, kar se je tudi vestno zgodilo. Kar se pa tiče nepotrebne nemške šole pri Sv. Lenartu, je bila občina Partinje s celim odborom vedno proti ustanovitvi, posebno pa proti javnosti. Ce tedaj županstvo posameznika odpošiljanja otrok v to mučilnico odgovarja, si Šteje to v dolžnost. Da kot župan varujem občino teh ogromnih, zn. občino novih, nepotrebnih, od par lenarških nemčurjev vsiljenih stroškov, je umevno. Ti pa, ubogi viničar, le brez skrbi pošiljaj svoje otroke v nemško šolo, ker v slovenski šoli bi se ne mogli naučiti vsega tega, kar znaš ti napram svojemu redniku. — Toliko v pojasnilo vsemu, Še z gift-no kroto neokuženemu ljudstvu v lastno presojo s pristavkom: Sramota, kogar „Stajerc" hvali, čast, kogar graja. — Županstvo Partinje, — Mihael Doba jš, župan.
m Sv. Benedikt, v Slov. gor. Naša, občina je prejela 100 K podpore od banke „Slavije" za ognje-gasne namene, in to po uplivu župana Vakaja po zastopniku banke „Slavije", Francetu Kocuvanu, županu v Trotkovi, ki je pooblaščen za posredovanje podpore raznim občinam. Svetuje se torej županstvom, naj se obrnejo na omenjenega zastopnika. Ce se gre zares za podporo, se bo on gotovo potrudil.
m Sv. Jurij ob Sčavnici. Naše Bralno društvo priredi na velikonočni ponedeljek v prostorih g. Marije Trstenjak veselico s sledečim sporedom: 1. Cez tri gore . . . (mešan zb,) 2. Pozdrav. 3. Ko približa se spomlad (m. zbor). 4. „Divji lovec", narodna igra v štirih dejanjih. 5. Moje ptičice (mešan zbor). 6. Prosta zabava v gostilni g. M. Trstenjak. Začetek točno ob )44, uri popoldne. Odbor je prepričan, da bodo prihiteli prijatelji vesele zabave tudi ob slabem vremenu, ki v pripravljenih znanih prostorih ne more nič ovirati dobrega razvoja cele veselice, posebno pa ne predstave.
m Hoče. Zadnjič smo poročali, da so ustanovili naši odi adniki „Siidmark"-ilruštvol kateremu nače-ljuje nadučitelj Moder. Pri tej ustanovitvi je sodeloval tudi Langhammer, vodja hočke zadružne mlekarne. Zadružniki, po veliki večini zavedni slovenski kmetje, to vam je v zahvalo, da ste poverili tujcu tako dobro službo, akoravno je bilo dosti sposobnih domačinov. Langhammer se je še-le pri nas izučil mlekarstva. Bil je ponižna, mirna duša, sedaj pa se je pokazal v pravi luči. Kmetje so že itak nevoljni, ker jim mlekarna zaradi svojih velikih stroškov plačuje
le 15 vin. za liter mleka. Langhammer, tvoje navdušenje za Siidmarko je silna drznost, ker in dokler te redi slovenska žuljava roka.
m Frani. Mohorjanov štejemo letos 166, lt> več kot lani. — Lepo pisanko je dobil viničar Jožef Pau-lec. Predlanskim mu je umrla v. Gradcu edina, samska sestra Jožefa, ki je zapustila nekaj nad 4000 K. Kot edini dedič je Jožef Paulec vse podedoval ter prejel te dni 4200 K — za pisanko.
m Poljčane. Z ozirom na grde napade v ..Slovenskem Narodu" na preč. nadžupnika g. J. Lenarta v šmartnem pri Slovenjem Gradcu, je izvolila polj-čanska občina g. nadžupnika zaradi njegovih velikih zaslug in požrtvovalnega 10!41etnega delovanja za celo poljčansko župnijo za častnega občana. Želel jo „Slov. Narod" recept, in zato smo mu ga dali. C. g. nadžupnik je bil za našo poljčansko faro velik dobrotnik in izvrsten učenik, zato nam ostane v trajnem spominu.
Ptujski okra!
p Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Bolfenku v Slov. gor. bode imela drugi občni zbor. Zato tem potom naznanja in vabi svoje Člane iz celega svojega okoliša, da se v obilnem številu udeleže zborovanja, da spoznajo delovanje in razvoj mlade zadruge. Na vsporedu je tudi predavanje o zadružni prodaji živine, umni živinoreji ter o raznih koristnih kmečkih stvareh. Predaval bode odposlanec Zadruge za vnovčevanje živine v Mariboru. Pridite torej, kmetje v obilnem Številu.
p Zagorci pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Tukajšnji posestniki smo sklenili, da si sčasoma osušimo naše muževne travnike ter jih izboljšamo, oziroma prenovimo. Na večkratno prošnjo je prišel znani strokovnjak g. Škerlec vičanski od Velike Nedelje k nam dne 9. t. m. ter razlagal različna tozadevna v-praŠanja. Navajal je vzglede umnega kmetovanja iz posameznih panog kmetijstva ter dejal, da nam je e-dino-le s pomočjo dobrega travnika mogoče priti do boljše bodočnosti pri kmetovanju. Vse drugo, je dejal, je le postranski dobiček. Nadalje nas je poučil, kako naj postopamo pri osuševanju naših malovrednihtravnikov, da si ustanovimo vodno zadrugo, to pa radi tega, ker le na tak način nam je mogoče dobiti podporo iz 54milijonskega fonda pri poljedelskem ministrstvu. Omenil je, da je določen ta denar za pomno-žitev krmil, za izboljšanje travnikov in pospeševanje živinoreje. Torej je taka zadruga velikega, pomena. Po drugi strani pa dobimo tudi 40% deželne in državne podpore v ta namen. „Torej na noge in ne držimo rok križem," je dejal g. Škerlec, „dokler se nam denar ponuja." — Najprej treba obilne, dobre krme, potem Še misliti na boljšo pasmo živine, in ko imamo isto, je treba gledati, da dobimo od živine popolen dobiček, ker samo gnoj od živine in prireja telet ne zadostuje, ampak je treba gledati na dobiček od mleka. Ker smo pa preveč oddaljeni od mesta in nimamo mlekarne, da bi spravili mleko v denar, si moramo nabaviti — posnemalnike — in prodajati surovo maslo (puter). Pri tem nam je g. Škerlec na podlagi lastnih izkušenj pri posnemalniku, katerega je kupil pri delniški družbi na Dunaju XIL, Wienerbergstr. 31, izračunal in s številkami dokazal, kako lep dobiček imamo na tak način pri naši živini. Sklenili smo, da se ravnamo po njegovih nasvetih, in g. Škerlec nam je naredil takoj prošnjo za podporo pri osuševanju naših malovrednih travnikov, katero smo vsi posestniki omenjenih travnikov podpisali, ki smo bili-navzoči, • ter jo predložimo deželnemu odboru. — 0-meniti je Še, da je predavatelj g. Škerlec govoril nad poldrugo uro tako navdušeno za kmečke koristi, da smo se mu Čudili, in se možu pozna, da se res veliko trudi, misli, računi in zelo veliko tuhta v svoji stroki, ter je priporočenja vredno, da ga tozadevno posnemamo. Za njegov trud se mu najprijaznejše zahvaljujemo in želimo, da nas zopet v kratkem obišče.
p Cirkovce. Zlato poroko je obhajal Matija. Žu-mer v Dragonji vasi. Kol živinotržec si je pridobil znatno premoženje in svoje otroke tako dobro oskrbel, da gospodarijo vsi na lepih kmetijah. Moža je zadela letos velika žalost, ker je umrl njegov sin Jožef, ki je prevzel na domu obširno posestvo, katero pa nima sedaj nobenega otroka-dediča. S hčerjo Trezo in Nežo ima oče Matija večje veselje, zato se je obhajala na Trezinem domu zlata gostija, v katere spomin je Matija Žumer na željo domačega g. kaplana daroval rad zlat v znesku 10 K za „Slov. Stražo". — Boleh-ni materi Ani želimo zdravja, Matiju pa kot Še dokaj krepkemu možu, še več let, slednjič obema — nebeško gostijo!
p Ormož. Naš liberalni advokat dr. Sernec je neumorno pri delu, da pripravi kandidaturo dr. Plo-ju, ki bo seveda zatrjeval po shodih, da nima z liberalci nobene zveze. Dr. Sernec je načelnik okrajnega odbora liberalne stranke za ormoški okraj, in je tudi v celjskem vodstvu liberalne stranke. Zadnjo nedeljo, dne 9. t. m. je bila zopet seja liberalnih zaupnikov, katere se je udeležil tudi dr. Roj. Postavi'.: so se za vsako vas zaupniki in agitatorji. Denar je agitatorjem na razpolago. Pri kmečki stranki se ne dela z denarjem, tam je prepričanje in navdušenje. V vrstah Kmečke zveze je treba sedaj edinosti in dela. Kjer se dela z denarjem, tam vendar ne more biti pravega prepričanja. Vsi pošteni volilci bodo ravno vsled nastopanja liberalnih agitatorjev odklanjali z denarjem ž njimi vsako zvezo. — Pri nas se govori veliko o različnih kandidatih pri Kmečki zvezi. Mi
zaupamo našim voditeljem in bomo držali disciplino, ker smo pristaši stranke, ne pa kakor&nihkoli bodi oseb.
P Središče. Drugi roditeljski sestanek se je vršil tukaj v nedeljo, dne 9. aprila po večernicah. Kakor prvi, je bil tudi ta mnogobrojno obiskan; prišlo je okrog 140 oseb — očetov in mater. Glavna točka razporedbe je bila poleg razgovora o poletnih olajšavah in o obiskovanju vprašanje „kaj naj bode iz naših otrok? O tem važnem predmetu je govoril domači nadučitelj g, Anton Kosi. V svojem govoru se je dotaknil teh-le točk: 1. O delu v obče, njega korist in potreba. 2. Kdo naj izvoli otroku poklic? 3. Na kaj se je treba pri določitvi stanu, oziroma poklica, ozirati? 4. Kako spoznamo pri otroku, do kakšnega stanu ima veselje? 5, Temeljit ljudskošolski pouk kot glavna in prva priprava na vse stanove. 6. Kakšna svojstva imej otrok (telesne in duševne lastnosti), da ga bode povsod lahko stalo? 7. Kedaj se naj odpravi deček' v nauk? 8. Kako vzgajati pri nas dečke, ki imajo namen, posvetiti se kmečkemu stanu? 9. Štu-diranje dečkov, 10. Nekaj o dekliški vzgoji. — Govornik, ki že nad 25 let službuje kot učitelj v Središču, je jemal vzglede iz najbližnje okolice, kar je bilo vzrok, da so ga stariši s posebno pozornostjo poslušali. — Korist roditeljskih sestankov se pri nas vedno bolj uvideva, saj nudijo te naprave najlepšo priliko, da se učitelji, katehetje in stariši lepo pogovore o otrocih', ki jih vzgajajo.
p Zetale. V ptujski bolnišnici je dne 23. sušca t. 1. po dolgem bolehanju na srčni vodeniki umrla A-malija Colnarič iz Zetal. — Naj v miru počiva!
p Sv. Križ tik Slatine. Od 1. do 9. aprila je bil pri nas sv. misijon, ki so ga vodili trije ČČ. gg. laza-risti iz Celja, in to s posebno gorečnostjo. Bog jim plati ves trud! Udeležba je bila velikanska, zlasti sklep je bil izvanreden, ker sta bili blagoslovljeni novi krasni zastavi obeh Marijinih družb. Zastavi staneta 730 K in so ju mojstersko izdelale čč. šolske sestre v Mariboru.
p Središče, Petski in gledališki rečer priredi središka 6razred-niea na Velikonočni pondeljek v šolskih prostorih v Središča. Na vspo-redu so tele točke: 1. Pesem „Pomladni izprehod„ Fr. Serajnik. 2. Reklamacija „Pomladna bajka" Fr. Zgur. 3. Vino in voda. S glasui zbor s samospevi ter spremljesanjem harmonija. A. Kosi. 6 Gledališki igri: a) „Hvaležna sirota" v dveh dejanjih. Spisala R. Kosova, b) „Skrb in smrt" v enem dejanju. Priredil Jaraj Pangrac. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina seležem je 80 vin., stojiščem pa SO vin. Cisti dobi-ček se upcrabi za šolske namene. Šolske prireditve v Središču ponujajo udeležencem vsakikrat lep užitek, zato se je nadejati taci tokrat obilne udeležbe.
r Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Umrl je tukaj dne 10. t. m. učitelj y, Gornji Radgoni, g. Alojzij Prager v 25. letu svoje starosti. N. v m. p.!
1 Blagi obitelji Seršenovi v Ljutomeru je umrla dne 2. t. m. na sam god družinskega gospodarja ljubezniva hčerka Marica. Naše sožalje!
1 V Cezanjevciii je umrla dne 1, t. m. Marija Vogrinec, rojena Markovič, hčerka uglednega Jožefa MarkoviČa ravno tam. Naj v miru počiva !
1 Ljutomer. Na belo nedeljo priredi tukajšr-e bralno društvo najnovejšo narodno igro „Domen" dramatizirano po Jurčičevem romanu. Vsi, ki ljubite pošt ;no zabavo, ne zamudite te prilike. Vabimo tudi vsa sosednja društva, prijatelje in znance. Veselica se vrši v dtorani gospe Kukovec, točno ob 3. uri. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slo¥tsiJ|raški okraj.
s Velenje. Pred kratkim se je naselil v našem trgu čevljar Jožef Verhnjak. ¡Mož je dober delavec, pošten in odločen slovenski obrtnik. Zdaj imamo torej v našem trgu dva vrla slovenska Čevljarja, Franca Polha in Jožefa Verhnjaka, katera vsem Slovencem v Velenju in v okolici prav toplo priporočamo.
s Šmartno pri Velenju, Pretečeni teden smo zopet pokopali eno Marijino družbenico, 19 let staro Nežo Glušič, in pa 80 let starega tržana, Jožefa Rem-sko, iz vrle katoliško-narodne hiše Melanšekove. — Bog jima daj večni mir!
\ Marenberg. Janez: hej 'Joža, kam pa tako naglo, malo bolj počasi, se bova kaj pogovorila! — Joža: E, nimam Časa, Neža je rekla, da moram hitro priti, ker se ji že strašno toži, ker danes zjutraj ni bilo kave, zdaj pa tako veš, da grem kupovat. — Janez: Pri katerem trgovcu na kupuješ ti različno blago? — Joža: Veš, tje grem, kjer dobim vsakokrat en „frakelc" šnopsa, jej, in pa Še kako dobrega, kar sline se mi pocedijo, kadar se z,mislim na to nebeško pijačo. — Janez: A tako, zaradi tega strupa greš v nekatere trgovine in jih bogatiš s svojimi težko pri-služenimi groši. Vprašam te, ali nimaš dovolj trgovcev v Marenbergu, ki ne ponujajo tega strupa, kakor gospod Langeršek. Tudi tam dobiš vedno sveže in močno blago vseh vrst in Še bolj poceni, kakor drugod, — Joža: No, no, ne bodi tako hud, Janez, te bom pa ubogal. Kar precej sedaj grem k gospodu Lanperšeku, in še druge bom skusil pregovoriti. — Janez: No, livala Bogu, saj sem vedel, da si ti dober človek, le idi in videl boš, da ti ne bo nikoli žal.
s Sv. Primoi nad Muto. Naše kat. bralno društvo bo na velikonočni pondeljek priredlo na Muti v prostorih slovens ie šole veselico s t-inle vspored>m: I. Deklamacij« otrok. II. Pre lstava igee: „Najdena hči", iz starih oziroma prvih kršianskih časov. III. Prosta zabava (tam-!>ura tamburaški zbor, svira tudi godb», pri kateri pomagajo vrli Vuze-ci^ani) Pridite vsi, ki hočete kaj lepega videti in slišati, ter se pošteno zabavati. Pri nas na Muti vidijo „radi" priredbe Slovencev, čeravno ni naš namen izzivati Nemce, temveč izobraževati Slovence ter gojili rjih verski in narodni čut. Do svidenja pa želimo vsem veselo Alellujo.
drznil blatiti našega Č. g. vikarja. Predrznež, koje-ga zlobpa roka je že parkrat v „Štajercu" očitno pokazala, da se ne boji božje pravice ter si upa javno, po krivici obrekovati tega blagega, nam vsem priljubljenega gospoda. Jasno je kakor beli dan, da nesramnih' točk, koje so objavljene v „Štajerčevih" dopisih, nikdo ne more pripisovati in dolžiti g. vikarja. Akoravno noben pošten človek ne išče, kje bi ga kdo hvalil, pa vendar sem primoran na tem mestu izreči, da je Č. g. vikar M, Jurhar res, v prvi vrsti — vzgleden duhovnik, vnet in požrtvovalen delavec v vinogradu Gospodovem, in drugič v vseh zadevah dobro premišljen voditelj na narodnem polju. — Bog ga živi!!!
k Konjice. Podružnica Kmetijske družbe, ki je bila doslej vsled zanikarnega vodstva brez pomena, je prišla .v. izvrstne roke, ki jamčijo, da se bo delalo odslej v prospeh kmetijstva. Kmetje, katerim je bila poprej Kmetijska družba tuja, imajo zdaj prost vstop. Tudi pri Zadrugi za vnovČevanje živine je kakih 50 trdnih kmetov. Prva bo pospeševala kmetijstvo, poljedelstvo in vinogradništvo, druga živinorejo. Kmetje, v vaši zemlji je zlata ruda, okoristite se ž njo! Spremenite svoje njive in travnike v vrte in livade, zemlja bo dala svoj sad, da bodo vaši sinovi in hčere lahko in radi vživali najboljši in domači kruh in ne zapuščali rodne grude. Na vaših posestvih so zakopani zakladi, samo učite se jih izkoristiti. Zboljšajte njive, travnike, pašnike in vinograde ter vsako ped zemlje. Ne se zanašati samo na vinograde, ki dajo včasih preveč, včasih nič, da nikoli ni prav, obrnite pozornost na živinorejo in polje! Tu je doma vsakdanji kruh, ta gotov vsakoletni pridelek, ki da gotov denar. Iste njive bodo dale Še enkrat toliko žetve, in hlevi hranili še enkrat toliko glav, kakor dozdaj, če prisilite svojo zemljo k temu z umnim obdelovanjem. Ne gledati samo na množino, ampak' tudi na kakovost. Glej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat' od nje ne zamudi!
k Konjice. Neokusnih dopisov iz Konjic v „Štajercu" ne bo konca. Kdo jih oskrbuje, je jasno. Ampak dotičnik naj pazi, da se ne bo pri tem občutno o-pekel. Svetujemo mu, naj sede na „mrzel kamen", da se mu jezica ohladi.
k Vitanje. V nedeljo, dne 9. aprila je umrl pri nas po zelo mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, 59 let stari, obče priljubljeni g. Janez VerČnik. Rajni je bil dolgo let občinski tajnik občin Ljubnica in Paka, pred leti tudi občin Brezna pri Sp. DoliČu in Skomre. Bil je naročnik „Slov. Gospodarja". Bil je zelo vešč in vesten v svojem poklicu ter postrežljiv proti vsakemu človeku. Bodi mu žemljica lahka!
k Kebelj. Križ je, strašen križ, Če je človek tako kratkoviden, kakor jaz, tem večji križ, Če človek poprej za to niti vedel ni, kakor n. pr. jaz. V tej svoji kratkovidnosti sem se večkrat hudoval nad našimi prednik], ker so nam postavili toliko preveliko cerkev.; na pol prazna se mi je večkrat zdela. Iii sveti jezi, ki me je popadla, kadar sem to videl, sem dal duška tudi v „Slov, Gospodarju", Češ, vsaj tisti naj gredo v cerkev, katerih dolžnost je, dajati pred vsem dober vzgled, to je naše učiteljstvo. Ko bi slišali, koliko besedičenja je zavoljo tega? „/Saj bi Šel v cerkev jaz in moja podložna, pa prostora ni," tako se hudujejo nekateri. Ti prešmentana moja kratkovidnost, da tega nisem nikdar zapazil, da ni prostora! Zato se pa nikar ne hudujte, in mi tistega dopisa nikar ne zamerite! Napišite ga na rovaš moji kratkovidnosti. Ce ni prostora, pa ostanite le zunaj ali kjer pač hočete! Jaz pa se bom v naprej zopet hudoval nad našimi pradedi, ker so nam postavili „premajhno" cerkev, ki je vsako nedeljo tako natlačena, da g. Bregant in g. Otschko nimata prostora! Bo že tako, ker prejšnji učitelj tudi ni Šel v cerkev.	Kebeljčan.
Celjski okraj.
Konjiški okraj.
k Konjice. Ne morem več molčati, kajti ta preklicani „Štajerc" se je v zadnji Številki že zopet pre-
c Celje. Naši liberalci so pozvali za zadnjo nedeljo dne 9. aprila svoje, Še udane jim pristaše v Št. Jurij ob juž. žel., kjer so sklepali o kandidaturi za celjsko-vranski okraj. Sklenili so, ponuditi kandidaturo dosedanjemu poslancu, g. Francu Robleku. Toda, ker se splošno sodi, da Roblek ne mara več dajati svojega imena in hrbta falitni liberalni stranki, kljub temu sklepu niso bili pomirjeni. Zato so naredili Še en sklep, tako moder, da je res vreden Nar. stranke, in sicer, da pri tej kandidaturi vstrajajo, četudi bi Roblek kandidaturo odklonil. Kaj hočejo liberalci s kandidatom, ki ne sprejme kandidature, to vedo le modre liberalne butice. Zelo radi pa verjamemo, da se brani Roblek liberalne družbe, kajti dobro mu je poznano, da bo v kratkem političnemu polomu liberalne stranke sledila cela vrsta liberalnih gospodarskih polomov.
c Naši liberalci so vsi zbegani! Dobro se zavedajo, da so jo s svojo politiko protiverskega in sla--bega gospodarstva popolnoma zavozili ter jih ljudstvo, sito prepirov, ne mara več. Le prejasno slutijo, da bodo volilci z glasovnico v roki upostavili na Sp. Štajerskem prepotrebni mir, ki so ga pričeli liberalci tako zlobno kaliti. Sram jih je pa vendar, pokazati vso onemoglost v okraju, ki so ga proglašali za svojo trdnjavo. Odtod zmedenost in preplašenost!
c Celje. Sicer se je Že dalje časa govorilo, da misli namestništvo razveljaviti volitve za občino Celjska okolica, ki so se vršile meseca avgusta 1910. — Vendar pa nismo mogli tega verjeti, ker se je vršila volitev tako mirno in zakonito, da so se celo člani volilne komisije, ki niso naši pristaši, kakor celjski župan, ki je bil v komisiji, in vladni komisar, pohvalno
izrazili. Vlada, oziroma graško namestništvo, je. pa-vendar našlo vzrok, da se je volitev razveljavila. — Cujte in strmite slovenski volilci! Razglas, ki bi moral biti po postavi nabit celih' 8 dni, je bil nabit šele prvi dan osemdnevnega roka, tako, da je bil dr. Ambrožič, ki se je edini pritožil, menda za kako uro prikrajšan. Hvala Bogu, da imamo! v Gradcu tako pravične može, da se ravnajo tako strogo po postavi in volitve v tako veliki občini ovržejo, čeprav je jasno, kakor beli dan, da volitve ne bi bile niti za en glas izpadle drugače, ako bi bil tudi razglas nabit pol ure dalje. — Da bi se le gospodje hoteli povsod ravnati do pičice po postavi! — Postava predpisuje, dase mora rešiti vsaka, prošnja takoj, ali kakor hitro mogoče. Krajni Šolski svet za Celjsko okolico je prosil že pred 10 leti, da se naj mu potrdi stavbišče za novo šolo, pa ta prošnja Še do danes ni rešena, in sicer zaradi tega, ker je stavbišče v celjskem mestu in si namestništvo ni upalo rešiti prošnje. — Ziakaj pa v tem slučaju vlada ni tako tankočutna, in vestna? — Pomagalo tudi to nič ne bo. Slovenci hočemo pri novih volitvah pokazati, da smo samostojni in . razumni možje, katerim mesto zap ove-dovalo ne bo, — Zavedno in pogumno bodo stopili slovenski volilci tudi v drugič na volišče. Svojega namena vsi združeni naši nasprotniki ne bodo dosegli,
c Okolica Celje. Dne 24, marca popoldne so se ustavili tukaj že dobro znani trije malopridneži iz Brega, Okolica Celje, in sicer, Lednik Zupane in Ar-lič, tukajšnjemu redarju M. Vučku, ki je Lednika zaradi drznega postopanja aretiral. Zgoraj imenovani redar, ki se je dolgo Časa mučil ž njimi, jih je komaj s pomočjo redarja Turnšeka, ki mu je prišel na pomoč, spravil v občinski zapor. Tirojica je redarja tudi zmerjala in je pri tej priliki Arlič tudi ranil redarja Turnšeka na obrazu in na roki. — Za zgoraj popisano delo so dobili „gospodje" dne 6. aprila 1911 od celjske okrožne sodnije sledeče plačilo: Arlič 8, Lednik 6 in Zupane 4 mesece težke ječe s posti. Prebivalci Okolice Celje se tega prav veselimo in se zahvaljujemo redarjema za njuno postopanje, ker kaj takega je bilo tukaj že zelo potrebno.
c Slivnica pri Celju. Dne 16. marca je bila pri nas občinska volitev v prostorih Grasselija. Najetih liberalnih agitatorjev je kar mrgolelo. Njih orožje je bila laž! Slišali so se glasovi: ako zmaga župniko-va stranka, bodo morali na občinske stroške v Slivnici graditi zvonik in šolo kje pri Sv, Urbanu; far-bali so, da je kriv župnik novega šolskega poslopja, ker je prosil za četrti razred, in druge nečedne, laž-njive reči, s katerimi so se begali volilci. Da bi bil župnik beračil za glasove pri liberalcih in bil po njih milosti izvoljen („Nar. List" Štev. 13), je grda, nesramna laž; Če bi bili ie mogli, bi ga bili pahnili iz. odbora, pa se jim ni posrečilo. — G. Janez Cretnik je bil izvoljen enoglasno za slivniškega župana, piše-„Nar. List", Štev. 13; to pa ne pove, na katerem programu se je to zgodilo! Ogromna večina odbornikov 15 med 18, čast jim! so je odpovedala lažiliberaliz-mu in socialdemokratizmu in lastnoročno podpisala vdanostno izjavo katoliški cerkvi in kat. socializmu. To je storil tudi bivši župan, odbornik Janez Cretnik, na podlagi katerega programa je bil zopet izvoljen za Župana katoliško-narodni kmet. Narodni pa-prednjak, nadučitelj Kurbus seveda ni med njimi. Kakšni korenjaki so SlivniČani, bodo pokazali dne 13. junija, ko bo volila ogromna veČina iftt programu Kmečke zveze.
c Mozirje. Bogati posestnik Janez Brinjec, po domaČe Hudobreznik iz Brezja, je Šel dne 7, t. m. v Podvin na pogreb sorodnika. Nazaj grede je padel po noči raz brv v Pako, kjer so ga našli drugo jutro vtopljenega. Ali je kriva temu slavnoznana Šmar-tinska brv čez Pako, ki zasluži kljub svoji Širokosti in pomanjkljivi ograji vendar poprej ime „gugalica", se dosedaj še ni moglo dognati. Pred kakim dobrini mesecem se je pobil njegov brat Jožef tako nevarno, da je kmalu potem umri. — Umrla je Ana Kremen-šek, p. d. Belej v Zekovcu dne 8. t. m. Bila je vzgled-na Žena, — Naj vsi v miru počivajo!
c Mozirje. Mnogoštevilni obisk pri zadnji predstavi in splošna želja, našemu društvu naklonjenega občinstva, je prisilila naše vrle diletante, da Še enkrat uprizorijo zadnjič tako dobro uspelo igro „Divji lovec". Kdo bi se tudi ne veselil, zopet videti z veliko dovršenostjo in z mnogim humorjem igrane vloge TonČeka in drugih lepih prizorov. Da bo nekaj novega, se bo igralo tudi šaljivko „Zamorec". Veselica se vrši dne 30. aprila po večernicah v prostorih g, Valentina Vasleja. Ob ugodnem in toplem vremenu se bo pa igralo istotam na prostem pod kozolcem. Upajmo, da se bo vreme do tedaj toliko popravilo, in bomo i-meli za sedanji mraz pozneje več gorkote! Opozarjamo s tem tudi druga prijateljska društva gornje Savinjske doline ter vrle Skalčane in PaČane, da ne bodo prirejali ta dan svojih veselic, ampak nas v obilnem številu posetili. Junija pa se bomo postavljali na svojem odru že z „Desetim bratom"! Na svidenje dne 30. t, m.!
c Mozirje. Zopet je nastopila po dolgi zimi prijetna spomlad. Narava se je zopet oživela, ptice, ki so nas v jeseni zapustile, zopet prihajajo k nam in nas razveseljujejo s prijetnim petjem. Kakor jo v naravi sedaj v pomladnem Času, tako je pri nas zmi-raj v društvenem in zadružnem življenju. Izobraževalno društvo pripravlja lepo igro, ki jo bode predstavljalo dne 30. aprila, in pa&a Kmečka hranilnica in posojilnica, ki lepo napreduje, vabi vse svoje člane in prijatelje zadružništva na občni zbor, ki se bo-
vršil na belo nedeljo, to je dne 23, aprila po večerni-eah v posojilnici. — Ker se sedaj veliko govori o posojilnicah, zato je zelo važno in koristno, da se tega občnega zbora obilno udeležite, da se prepričate o delovanju in stanju Kmečke posojilnice v Mozirju.
c Drami je. Malokedaj je čitati v kakem Časopisu iz naše občine novic. Tudi danes ne bo nič posebno novega. Prvič poročam, da se je obhajal pri nas meseca februarja sv, misijon s precej povoljnim Uspehom. Trajal je osem dni. Nahajajo se tudi tukaj nevedni ljudje, ki so se drznili, napadati čč. gg. misijonarje v liberalnih Časopisih, Češ, da so preveč hujskali proti „Nar. klukcu"„ pardon, „Listu". Jaz pa rečem, da so imeli Čisto prave govore in storili svojo dolžnost. Priporočati pa ne morejo na noben način protiverskih Časopisov, Toliko v pojasnilo nevednemu dopisniku laži-„Nar. Lista". — Oglejmo si še malo ceste, ki jih ima občina za popravljati. Tako slabih cest ni kmalu najti blizu na okrog, kot tukaj v naši občini. Po cestah, ki peljejo skozi Vodule ali Laze ali pa Dobje, je nevarnost, da obtiči živina v blatu. Vzor vseh cest je pa skozi Sveteiko, O tej pa Še za govoriti ni. Lansko le o je nameravala napraviti občina okrajno cesto, a je zabranil to nek odbornik, ki se je priselil k nam. Čudno je, da se je oziralo na samo enega, ki je bil proti okrajni cesti, dočim se na druge ni gledalo, ki so bili vsi za njo. On, ki nima drugega posla, kot posedati po gostilnah, ali pa se na lovu kratkočasiti, ne ve, kaj se pravi slaba cesta, to pa vemo mi ubogi kmetje, ki moramo po takih cestah voziti. Več se pa ob. priložnosti pogovorimo. — Kmet, ki vozi skozi Sveteiko.
c Sv. Vid pri Grobelnem. Posestnik GoleŠ iz Ponkvice, p. d, Urlep, pride neko popoldne v gostilno, kjer si naroči četrtinko vina. Tam ga začne zba-dati navzoč liberalec, postajal je vedno preclrznejši, "in naenkrat zgrabi Urlepa in ga trešči na tla, in Bog ve, kaj bi se bilo ž njim zgodilo, da ga ni ubranil neki drugi domačin, ki je bii slučajno tudi v krčmi. Liberalen gostilničar pa, namesto da bi se bil zahvalil možu, ki je na ta način preprečil nesrečo, ga je opsoval zaradi tega ter zagovarjal napadalca. Tako daleč smo torej prišli, da si človek niti svojega življenja ne bo več varen v liberalnih gostilnah, ako je drugega mišljenja. Prihodnjič bodo pa zopet kričali liberalci, da jih mi sovražimo, da raznašamo sramoto domače župnije okoli po svetu, kratko, grom in strele bodo spuščali na nas. Vsak človek sprevidi, kdo da dela nečast fari, in da so liberalci tisti, ki „klerikalce" smrtno sovražijo. — To je napisalo klerikalno človeče, ki namaka pero v svoj žolč in ki pljuva v lastno skledo. Vas pozdravlja — Petelinček.
c Šmartno ob Paki, Celjski ^,Nar, List" je v 2. številki z dne 2. marca t. 1. prinesel z ozirom na zadnji dopis v „Slov. Gospodarju" popravek glede tukajšnjih šolskih razmer. Predno se pa s tem „velezanimi-vim" popravkom natančneje (seznanimo, izjavljamo, da se v dopisu v „Slov. Gospodarju" nikakor ni mislilo žaliti ali kaj oporekati g, učitelju K. ali gdč. u-čiteljicama, katere v obče spoštujemo in smo ž njimi vsestransko zadovoljni. Toliko v pojasnilo! Sedaj pa k zgoraj omenjenemu popravku, namreč zaradi daljave do šole. Dopisnik trdi, da je od polzelske do Šo-štanjske meje samo 8 km. Smešno! Nas daljava od Polzele do Šoštanja prav nič ne briga! Nasprotno dopisniku lahko dokažemo, da je od Polzele do Šoštanja 15 km. Dopisnik je moral pač ta pot od Polzele do Šoštanja meriti v zelo sumljivem stanju, sicer je — lagal. Da je pa dopisnik v tej „obrti" dobro izvežban, nam spričuje „Nar. List", kateri je v 11. številki objavil z ozirom na prej omenjeni dopis v „N. Listu" Štev. 9 sledeči popravek dobesedno: „iZ ozirom na naš zadnji dopis v Štev, 9, z dne 2, marca t. 1. glede šolskih zamud in kr. Šolskega sveta, nam pošilja g. načelnik Fr. Steblovnik, p. d. Obat, sledeči popravek: 1, Ni res, da bi g. nadučitelj z opravičevanjem zamud ne imel ničesar opraviti, res je, da i-ma isti, kot Šolski voditelj dolžnost, vpisovati oprar vičbe strank, ali so zamude opravičene ali neopravičene. Šele na podlagi mesečnega izkaza zamore potem določati komisija in obravnavati o istih. — 2, Ni res, da bi bila, kakor namigava dopisnik, kriva vseh kazni komisija, ker ji tista predlaga, res pa je, da i-sta ni Še v nobenem slučaju predlagala kazni, pač pa je predlagala v. vsakem slučaju odpust kazni milostnim potom. — 3. Ni res, da bi v Času, ko je imel g. nadučitelj obravnavanje zamud, ne bilo toliko kazni, kakor sedaj, res je le, da je v letu 1909, ko je i-mel g, nadučitelj obravnave v rokah, plačalo kazen 49 strank v znesku 178 K, a sedaj, to je v letu 1910, ko je obravnavala zamude omenjena komisija, le 26 strank v znesku 108 K. — 4. Ni res, da bi bili nekateri nesposobni otroci spoznani za sposobne in potem kaznovani, res je, da je bilo spoznanih nesposobnim 9, a kaznovan v tem letu še ni bil niti eden. — 5. Dalje ni res, da bi ne dobival prošenj in prizivov nadučitelj, res pa je, da jih dobiva isti kot voditelj šole ter se mora o istih vzajemno s kr. Šolskim svetom izjaviti." — Ta popravek je krepka zaušnica za lažnjivega dopisnika v „Nar. Listu". Ko bi ti ljudje tako pridno delali, kakor lažejo, bi bili še bogatini. Sicer vas pa tako dobro poznamo! Laž je vaš program, obrekovanje vaše delo, in v tem znamenju boste propadli. Glede na stavek v .„Narodnem Listu" o turškem življenju pa opozarjamo dopisnika, ali bolje rečeno, njegovega suflerja, naj pogleda nekoliko okoli sebe in se prime za nos, Če ne ga bomo mi za u-žesa.
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Naša Kmetijska podružnica je imela v nedeljo, dne 2. aprila pri »as prav zanimivo poučno zborovanje. Strokovni uči-
telj Zidanšek iz šentjurske kmetijske šole nam je v poljudnih besedah pojasnil načine, kako povzdigniti živinorejo. Župnik Gomilšek pa je poročal o občnem zboru Kmetijsko družbe 29. in 30. aprila v Gradcu Družba je Štela 1. 1910 15,103 ude, od teh na Južnem Štajerskem 3920, Imela je dohodkov 923.390 K 85 vin. in izdatkov 801,088 K 71 vin. Izmed mnogih predlogov je bil soglasno sprejet predlog naše podružnice, naj se omeji dajanje koncesij za žganjetoče in se pospešuje treznostno gibanje med ljudstvom, obenem pa naj vlada in družba preiskujeta vzroke padanja km. prebivalstva, ki je padlo v 10 letih samo na Južnem Štajerskem za 3147 duš. Kako strašno se Širi žganje-pitje na Stajersvem, priča 338 novih žganjetočov, ki so se 1, 1910 dovolili, 93 pa jih razširilo svoje delovanje. Vsak pravi rodoljub naj bi zato mislil na to, kako mogoče omejiti zlasti žganjepitje. G. Zidanšek je končno odgovarjal še na mnoga vprašanja iz živinoreje.
c Vel. Pirešice. Gospod urednik, skoro da se Vam čudno zdi, da dobivate od vseh krajev dopise, samo iz Velike Pirešice se nikdo na Vas no spomni. Si bodete pač lahko mislili, no, v teh goratih krajih pač ni nikogar, kateri bi znal kaj posebno pisati, a temu ni tako. Krivo je temu le, ker živimo sedaj bolj v mirnih časih. Pretečeno leto smo prebili srečno občinske volitve; saj vam je Še gotovo znano, kako so takrat vsi liberalci pogoreli, kajti naše dobro ljudstva je ohranilo še pravo ljubezen do rojstne grude ter zna čuvati nje svetinje. Gospod urednik, ako bi bili videli, kako so se nekateri frakarji trudili, da bi vzeli našemu ljudstvu njegovo prepričanje ter mu vbili v glavo takozvano napredno misel! Pa zaman, naše ljudstvo je v ogromni večini krščansko In slovensko. Žal samo, da imamo nekaj liberalcev, kateri so si še ohranili edino dobro lastnost, da niso vsaj zatajili materinega jezika, kajti kakor sem poizvedel, ni imela občina Vel. Pirešica pri letošnjem ljudskem štetju nobenega Nemca. Čast za tako obširno občino. Jaz menim, da bode edina na Spodnjem Štajerskem, katera nima pri letošnjem ljudskem štetju nemčurskega madeža. Približno 2000 ljudi, a vsi Slovenci. Le žal, da si mora mnogo našega ljudstva v tujini iskati kruha, da nimamo onega pravega Števila, kakor bi moralo v resnici biti. Toda, ker je naše ljudstvo zna-čajno in verno, upam, da pri letošnjem ljudskem Štetju ni bilo nikogar, kateri bi bil zatajil svojo narodnost tudi v tujini. Imam Še veliko domaČih novic, katere Vam bodem prihodnjič orisal; med temi bode prišla na vrsto tudi neka „klepetulja", katero bode treba malo okrtačiti, da se duhovi očistijo. Na svidenje torej !	Občan,
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. V nedeljo, dne 2. aprila je bil v Gornjem Gradu občni zbor pašne zadruge, ki ima svoj delokrog v občinah Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, Ljubno in Loče, ter je bila ustanovljena 1. 1908 s sedežem v Gornjem Gradu. Na tem zboru se je zvedelo, kako ljubezen imajo gospodje, ki so lastniki pašnikov, do kmeta. Pašniki se nahajajo namreč na planinah, ki so last ljubljanske Škofije in so bili poprej pod upravo vsakokratnega ljubljanskega škofa, a zadnji Čas so pa pod upravo stolnega kapitelja v Ljubljani. Na teh pašnikih pasejo kmetje iz zgoraj navedenih občin živino že od davnih Časov sem in bi bil jako hud udarec za našega kmeta, če bi se mu pravica do teh pašnikov odvzela. To bo menda vsak priznal. Ko se je snovala ta zadruga, se je sklenilo, da mora delati zlasti na to, da bi so vzeli pašniki za daljšo dobo v najem, ali pa, da bi jih posamezne soseske odkupile, ker drugače je tudi vsako izboljšanje zastonj. In ko je prosila enkrat zadruga za neko podporo za izboljšanje pašnikov, se ji je tudi odgovorilo, da mora vzeti iste za daljšo dobo v najem, Če hoče dobiti kaj podpore. V začetku se je zadrugi to obljubilo. Ker so se pa potem razmere pri upravi knezoškofijskih posestev, ležečih v tem okraju, predrugačile, je prišla tudi ta zadeva v, drugi, toda v slabši tir. Ker na večkratne prošnje in pisma ni hotel dati stolni kapitelj določnega odgovora, se je v seji načelstva pašne zadruge začetkom marca t. 1, sklenilo, da se še enkrat vpraša in prosi, naj se stolni kapitelj jasno izjavi, kaj hoče storiti v tej zadevi. Odgovor je prišel ravno na dan občnega zbora dne 2. aprila t. 1., pa takšen, da je vzbudil silno ogorčenje med zborovalci. V odgovoru stoji, da se pašniki ne dajo za daljšo dobo v najem, pa tudi ne morejo odkupiti, to je toliko, kakor da se v nobeno splošno korist kmeta ne privoli. Sicer se je v tem odgovoru obljubilo, da se bo napravil načrt, kako izboljšati te pašnike; če se pa bodo v teh razmerah kaj izboljšali, se bo zahtevala potem večja najemnina, in dobiček od izboljšanja ne bode imel kmet, ampak graščina. Ce pa ostanejo pašniki Še nadalje v tem stanu, kot so sedaj, ne da bi se kaj trebili ali pa sploh izboljševali, bodo v kratkih letih popolnoma za nič. In v očigled tem dejstvom Človek ne more razumeti, kaj mislijo neki gospodje v Ljubljani, da tako šikanirajo našega kmeta. Kdo pa podpira najbolj katoliški živelj v Avstriji, Če pe kmet?! Naj si cerkev odtuji kmeta,, in tudi v AVstriji bo morala dati neprostovoljno iz rok premoženje, kakor so je zgodilo to na Francoskem! Ali si morda gospodje v Ljubljani tega želijo? V takšnih razmerah je res skoraj nemogoče, da bi zadruga Še nadalje obstala, in zato se je na tem občnem zboru predlagalo, naj se razdruži. Ta predlog se je odklonil, ker so bili zadružniki mnenja, da bi bilo potem Še slabše, kot je sedaj,. Da bi pa zadruga kaj dosegla, je pa zopet skoro nemogoče. Kdor ve, kako važni so za kmeta ti pašniki, bo tudi razumel, kako pereča je za nas ta zadeva. Zato pa vsa Čast in prisrčna zahvala veleč, g, Fermetu, župniku v Novi
Štifti, ki se je na vso moč trudil kot tajnik zadruge, da bi ta kaj dosegla v korist kmeta. Ce se ni doseglo, je krivda drugod! Ostane nam samo Še upanje, da bi nam gg. poslanci kaj pomagali. Zato jih na tem mestu javno prosimo, naj se zavzamejo za našega kmeta in mu pomagajo v tej zadevi, ki je velikanskega pomena za naš kraj.
Prizadeti posestnik, c Šmarje pri Jelšah.. Občni zbor našega Kato-' liškega slovenskega političnega društva je krasno u-spel. Nad 300 mož je prihitelo iz Šmarja, Zibike, Sv. Eme, Sv. Petra, Sladke gore, Ponikve in od Št. Vida, da slišijo poročilo svojih poslancev. Shod otvori in vodi župnik Gomilšek. Prvi poroča dr. Korošec. Pred vsem povdarja, da so pridobili sedanji slovenski poslanci našemu narodu s svojim delom in svojo odločnostjo tak ugled, kot ga Še ni imel. Tiega niso dosegli nikdar liberalni poslanci. Zato liberalizmu med nami ne smemo dati življenja. Nemci v Gradcu so nam hoteli odjesti podpore za obnovitev vinogradov. Mesto 200.000 K naj bi dobili le 11.500 K. Po-prijeli smo se obštrukcije, da zabranimo tako krivico in vse druge. Na Dunaju smo branili versko svetinje in svetost zakona. Dosegli smo, da se niso odprle meje za uvoz živine. Za nagodbo smo glasovali, ker Avstrijci potrebujemo Ogrske, ki je poljedelska država. Dosegli smo, da se ni vpeljal vinski davek, Tir-jali smo, da služi uradništvo ljudstvu, ne pa da vlada ljudstvo kot doslej. Zahtevali smo poštenost in lju-domilo postopanje z ljudstvom. 17 Slovencev je pred 2 letoma ustavilo delo drž. zbora, ker se ni hotelo o-zirati na naše Želje. Slovenci smo rešili bosanskega kmeta. Ce bi imeli liberalci glavno besedo, bi imeli sedaj vse meje odprte, bosanski kmet bi bil prodan in brez svobode bi bil tudi naš kmet in izkoriščan. Kako delajo liberalci za ljudstvo, pričata dva poloma v Ljubljani. Mi smo pošteno in odločno branili našega kmeta, ker hočemo zdrav in krepak kmečki stan, štajercijanci in liberalci pa. ga hočejo na vseh krajih zasužnjiti, oslabiti in oslepariti, — V nekaj stavkih ni mogoče podati jedernatega poročila, ki smo ga vsi poslušali z vidno napetostjo. Navzočim Štajerci-jancem in liberalcem je ob odločni jasni besedi dr. Korošca zbegnila vsaka beseda. Molčali so kot grob, ko so slišali svoje lumparije. Seveda smo navdušeno odobravali poročilo dr. Korošca.
Poslanec Vrečko je pojasnil vzroke slovenske obštrukcije v deželnem zboru. Na vseh krajih in pri vseh dobrotah, do katerih imamo pravico, so nas hoteli prikrajšati. Ne dajo nam cest, ne meščanskih šol, Še šentjursko kmetijsko Šolo bi nam bili radi ugrabili, Slovenski poslanci pa smo pokazali z obstrukcijo, da smo zastopniki zavednega slovenskega ljudstva na Južnem Štajerskem, ki je sito večnega prikrajševa-nja in tirja, da se mu vendar že enkrat izpolnijo u-pravičene tirjatve. Slovenski poslanci smo začeli boj in ga ne bomo nehali, dokler ne zmagamo. — Tudi to poročilo je bilo sprejeto z viharnim I odobravanjem. Med velikanskim navdušenjem je bila slovesno sprejeta zalivala in zaupnica obema poslancema ter vsem poslancem S. K, Z. Tudi obstrukcijo naših poslancev je odobril celi zbor. — Odbor Kat, slov. polit, društva za Šmarski okraj je bil izvoljen sledeči: župnik Gomilšek, predsednik; poslanec Vrečko, podpredsednik; kaplan Sinko, tajnik; ZeliČ, blagajnik; župani Zabu-kovšek, Sivka, Smole, kmeta Stoklas in Andrlič, odborniki; Conč in Skale Štefan, računska pregledoval-ca. — Zadovoljni in navdušeni smo se vračali domov. Spoznali smo, da lahko popolnoma zaupamo našim poslancem, ki tako neustrašeno branijo naše pravice!
c Mestinje. Mestinjski Štajercijanci so pa res pravi revčeki; Če se jim malo podkuri pod noge, pa milo prosijo „Štajerca", naj jih brani pred temi „groznimi" klerikalci, V zadnji Številki „Štajerca" so skrpucali neki grozno duhovit Članek, ki razodeva visoko modrost mestinjskih naprednjakov. Ni vredno tega omeniti, mi se samo smejimo taki budalosti, ko pišete o kmet. podružnici, da ste odstopili, ker ni po vašem receptu; rečemo samo to, da od vas „Štajer-čevih" dopisunov ni bil več ko eden pri tem društvu, pa Še tisti najbrž ne zmore več bornih trehkronic ud-nine, toda vsled izgube tega moža naša podružnica vrlo napreduje. V isti Številki „Štajerc" tudi piše o novomodnih ženskah, kojim se svetuje, naj se navadijo Cikati, piti Šnops in preklinjati, da bo vse skupaj; k temu bodi povedano, da si je to modo že neka dama izmislila, predno je dobila to Številko v roke. Ca-kamo, kakšno modo bodo Še Štajercijanci obeh spolov izmislili, da vam potem poročamo!
c Dol pri Hrastniku. Ni vredno in pomembno odgovarjati na kvakanje ptujske strupene krote, ki vedno v vsaki Številki laže in krade Čast ne samo meni, ampak tudi drugim poštenim ljudem, kateri nočejo in ne morejo biti kalibra, kakor je nesramni dopi-sun lažnjivih in obrekljivih Člankov. — Podpisani bi le rad vedel, kdo je tisti umazani obrekljivec, ki me blati po smrdljivem „Štajercu" na način, kakor ga razume dopisun; ako si poštenjak, podpiši svoje ime in povej, kaj da imaš z menoj, ker vem, da nisem nikdar nobenemu nič žalega storil. Ni se ti treba bati, da bi silil jaz kedaj v občinski odbor, kakor so tudi nikdar nisem; posebno, ker sem za delo svojih 18 let v občinskem odboru dobil zelo lepo plačilo. — Dopisun pravi, da sem si dal za vsako delo kosmato plačati. Ali sirota brez talenta, mar si ti, takrat kaj plačal, ko sem hodil okoli in prosil ljudi za les in deske za stavbo gasilnega doma. Beračil sem po Trbovljah in Hrastniku dobitke za tombolo, bil porok za 2000 K v posojilnici; znesek sva z g. Gnusom od vseh strani naberačila, da se jo zamoglo kupiti gasilno o-rodje. Res, prav lepo zahvalo imam za vse to, in še
od takih mož. v katerih sem videl vedno svoje prijatelje. — Blatiti in po časopisju krasti ljudem čast. ni posebna umetnost in tudi ne lepa čednost. — Torej dopisnik smrdljive cunje, z imenom na dan, da se pogovoriva lahico na pošten način. — Vedno sem narodnega in verskega prepričanja, hinavec ali podrep-hik pa nikdar ne bom, naj si bode ene ali druge
stranke, ---Alojzij Podmenik, posestnik in užitnin-
ski vodja, Dol (Brnca).
c Vraiisko. Nasa »ol,ha kuhinja poslovala je v tem šolskem leta o<i 28. novembra 1410 do 27. man-a 1911. Skupno razdelilo seje 1H0S7 kosile in nasitilo povprečno po 250 otrok na dsn. Postrežbo in delitev brane prevzele so z veliko vnemo in ljubeznijo gospodične Lipež K.. OtrenecblS?er L, Brinovc J, Oset J., Laurič Ana in Mila, LuV-man Micka in R^za, Mešie F. in Jurjovee H. G snodii-na Lipež K. se žrtvuje s tem človekoljubnim delom že od ustanovitve sem skozi vsa leta. Da je bili mog< če nasititi toliko število praznih želodcev, zahvaliti se je velikodušnosti naših iržanov in okoličanov Dohodkov v tem letu je bilo 647 K 86 vin , nabranih v denarj i, 76 Škafov krompirji. 6 Škafov fižola, 180 kg tiža in darilo „Posojilnice na Vranskem- 250 K. Stroški so znašali vštevši vrednost darovanih pridelkov 737 K 86 v. Bodi tem potom izrečena vsem blagim dobrotnikom v im»nu hvaležno-pruadetih otrok najiskrenejša zahvala. T zahvalo pa naj Vam sladi in venč» še prijetna zavest, da niste le utešili marsikateremu želodčku neljubo lakoto, temveč ojačili v veliki meri z zdravo in toplo hrano v mrzli zimi telesno in vsled dobrega šolskega obiska tudi duševno vrans-ki naraščaj. Dobri Bog povrni Vam to dnhrotq stotero! Šolsko vodstvo na Vranskem, dne 27. marca 1911. Ivan Kramar, nadučitelj.
Brežiški okraj.
b Dot>,te pri Planini. Prvega aprila t. I. je vozil Detoma kramarsko kložnjo v Dobje, ker misli u-ničiti s konkurenco slovenskega trgovca. Nemški trgovec in njegov tovariš mislita s to aprilovo šalo pridobiti slovenske kmete in njili svetle kronice, toda čakati liosta morala še dolgo tistega lepega dne, pred-no bodo vtaknili Štajercijanci vse kronice v žep. Samo želje in nameni ne zadostujejo.
b Si. Vid pri Planini. Kmečko bvalt,o družno priredi na veliki ponueljek dve jako zanimivi gledališki predstavi. Mladenke nam bodo ¡»kazale kako junaška je bila „Devica Orleanska" in premagala sovražnika. M'adeniči pa nam bojo pripravili obilo smeha. Prijatelji poštene nabave pridite Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vabi D. in Mlad zveza.
vesrnik
mladinske organizacije*
Zreče. Dekliški oddelek Marijine družbe je imel dne 9. aprila letos Četrcokrat poučni shod. Pri istem so predavale sledeče govornice: Anica Kračun: Pomladno jutro (deki,) Pavlica Kračun: Zvonovi zvonite (deki.) Franeika. Kračun: Vesela pevka (deki.) Antonija Marčič: Alkohol in zdravje (govor). Franeika Klančnik: O dobrem berilu in pogostem prejemanju sv. zakramentov. — O Mariji sedem žalosti so pred-našale: Crešnar Trezika, Leskovar Jožefa, Klančnik Katarina, Kotnik Micika, Lamut Barbika in Komper-Šek. Ana. — Ob koncu sta nas pa prav dobro razvedrili in razveselili Julika Golčar in Ančika Nemčič z ganljivim prizorom? Samostanska lilija.
Iz ceiega sveta.
Ustoličen Je novega tržaškega Škofa na stolico sv. Nazarija v Kopru v Istri se bode vršilo dne 23. aprila, to je na belo nedeljo, po starodavni navadi na slovesen način. Mil. g. tržaško-koperski škof dr, Andrej Kanin se odpelje z vozom prejšnji dan iz Trsta, kjer ga bode na meji pričakovala in pozdravila depu-tacija koperske občine. V nedeljo potem je slavnost v stolnici in ob 1. uri pojedina, K kateri se povabijo zastopniki raznih uradov in duhovščina. Ustoličenja se udeleži tudi duhovščina iz okolice, ki je vsa slovenska. Zanimivo je, da je prvi na ta način ustoličen škof k.operski, obenem tržaški Škof, bil Slovenec Matej Ravnikar, ki je zasedel slovesno stolico sv. Nazarija leta 1831, potem ko je bila vsled ukaza LeonaXlI. leta 1828 koperska škofija trajno združena s tržaško.
Imenovanje dveh dalmatinskih škofov. Iz Splita v Dalmaciji poročajo, da bo za izpraznjeno splitsko škofijsko stolico imenovan prof. bogoslovja v Zadru, dr. Anton Gjivoje, za izpraznjeno stolico v Šibeniku, pa posvečeni škof in sedanji kapitularni vikar splitski, dr. Palunko.
fledek slučaj. Deželni glavar goriški, dr. Pa-jer, je praznoval dne H, t. m. 501etnico kot član dež. odbora goriškega. Dne 11. aprila 1801., ko je začela ustavna doba v goriški deželit je bil izvoljen v prvi deželni odbor in je ostal njegov član do današnjega dne deloma kot odbornik, deloma kot deželni glavar. Prebil je vse dobe ustavnega življenja v deželi, katerega se je živo udeleževal kot pristaš in mnogoletni voditelj italijanske stranke, kateri je narekoval smer in določeval sredstva.
Velikanski požar v Carigradu. Dne 4. t. m. se je vnel požar v carigrajskem mestnem delu Kadikioei, ki leži na azijskem obrežju Marmarskega morja. Pi>-žar se je grozno hitro širil. V kratkem času je bilo uničenih nad 300 hiš, med njimi več javnih' poslopij. Sodijo, da so zažgali Grki. Zaprli so 4 požiga sumljive Grke. med katerimi so enega videli, ko je prišel iz goreče hiše, ki jo je nato Še na drugi strani zar žgal. Požar so zadušili še le dne 5. t. m. opoldne. Goreti je pričelo v hiši armenskega trgovca Manuki-ana, a ognja ni nihče opazil. Požarno brambo so prepozno alarmirali in ko je došla, se je, kakor je to v Carigradu običajno, pokazalo, da je premalo gasilcev. Požar se je strašno hitro šaril. Ljudje so se komaj reševali iz hiš, predno so pričele goreti. V dveh uri h je bil mestni del uničen. Zgorela je tudi k:>ioli-Ška cerkev, nadalje vila, manjši hoteli in nova grška cerkev. Skoda znaša do 5,000.000 mark. Zgorle so tudi štiri osebe.
Velikanski požar v Toklju na 'Japonskem. Dne 10. t. m. je opustošil požar površje 10. km v Tokiju. Zgorelo je 0676 hiš, 8 templov, dve tovarni in zaloga požarne brambe. Več vojakov in redarjev je pri poskusih, da bi rešili ženske, prišlo ob življenje. Štiri osebe so mrtve, 113 je ranjenih. Oblastnije, časopisi in društva si prizadevajo, da bi olajšali bedo 40.000 oseb, ki so brez strehe.
Srbska država tožena. Pred leti sta bila, v bel-gradski joči ustreljena od orožnikov časnikarja Milan in Maksim Novakovič, ker sta hotela z oboroženo silo vdreti iz zapora. Vdova Milana Novakoviča Desanka je vložila sedaj tožbo proti srbski državi ter zahtevala, da ji plača država enkrat za vse.ej 100.000 dinarjev (srbski denar) za njeno preživljanje in za vzgojo in preživljanje njenega sina. Razen tega zahteva še 3000 dinarjev za pogrebne in 1000 dinarjev za sodne stroške.
lilaznik streljal v cerkvi sv. Petra v Rimu. V torek zjutraj je neki TOletni mož vštrelil z revolverjem v cerkvi sv Petra na skupino duhovnikov, ne da bi bil koga zadel. Pač pa je ranila krogla nekega policijskega agenta. Agent je aretiral sam storilca, ki je rekel, da mu je ime Desanti, da je doma v Vodnjanu v Istri in da je nastanjen v Rimu. Zdi se, da je Desanti blazen.
Zanimiva tihotapska dogodbiea. Iz Bregenca se poroča: Kakor znano, pregledajo na meji finančni organi na železnicah vozove, če bi ne bilo kje kaj sumljivega, V vozu L razreda sta pred kratkim sedeli dve gosposki ženski, katerih zunanjost se je zdela stražnikom sumljiva. Pozvali so obedve, da ste izstopili. Pri preiskavi se je pa dognalo, da ste hoteli vtihotapiti precejšnjo množino saharina Čez mejo. Ko ste se zopet oblekli, niste bili več tako bujni, kot poprej, in obleka je ohlapno visela na njih. Obdržali so obedve v zaporu.
Žid je in delavska stanovajija. Ko je potrkala pretečeno leto kolera na meji Avstro-Ogrske, začelo se le gibati tudi tam, kamor se poprej še mislilo ni: oko oblasti je pogledalo v mala delavska stanovanja, in videlo se je nečuvene stvari. Na Dunaju se je pričelo na najprimernejšem kraju, v židovskem okraju Leopoldstadt. Kaj je žid, naj nam dokažejo naslednje slike žalostnih tamošnjih razmer. Židinja Silberman je imela v svojem, komaj štirim osebam zadostujočem stanovanju enajst oseb. Nekaj jih je spalo v nesnažnih posteljah, nekaj pa po tleh. Stari žaklji in druge umazane cunje so služile za odeje. Pod neko posteljo ste spali dve 121etni deklici, ki ste krošnjarili po dnevu s trakovi za čevlje. Žena, otroci in moški spe vse navskriž v tej umazani, ozki luknji. Stara umazana ženska srajca je služila za brišačo za vse stanovalce. — Neka druga Židinja Sneiel, ki je bila radi prena-polnjenja stanovanja že večkrat policijsko kaznovana, je imela sobo. v kateri je spalo skup stlačeno 25 oseb. Zrak v tej sobi je bil neznosen. Polovica petro-lejskega soda v kotu je bila napolnjena z grdo vodo. V tej vodi so si umivali stanovalci noge in obraze. Umazana stara rjuha je služila vsem za vsakovrstno brišačo. Zraven drugega mrčesa so stanovali v istem prostoru tudi podgane in miši. — V drugem takem brlogu, Novara ulica 24, je stanovalo v dveh kabinetih 25 oseb. Nekatere so izjavile, da plačujejo stanovanje gospodinji-židinji z oblekami, ki jih naberačijo pri milosrčnih ljudeh. Židinja je seveda te obleke dra^ go prodala. Grozno je bilo odkritje pri Židu Dunkel-blau. Kleine Schiffgasse 32. Stranišča so vsa zama-Šena, nesnaga teče z gornjega nadstropja v spodnje prostore. 30 do 40 oseb spi skupaj v enem prostoru ter plača vsak za noč 30 vin. Mrčesa kar mrgoli. Ljudje spe po tleh na slamnatih' pletenicah. Radi mrčesa leže nagi in ogrnjeni z umazanimi capami. V e-nem prostoru rabijo vse osebe skupno eno vodo za umivanje in samo eno brisačo. — Slično tem slučajem se je našlo stanje tudi pri Rebeki Sauermilch in pri Rahel Rosenblatt. V zasmeh vsem strogim nazi-raujem in občutnim kaznim se drže židje trdno njihovih prirojenih običajev, ki jih delajo ne samo neznosne, ampak tudi nad vse nevarne vsemu kulturnemu svetu. Ce se že na Dunaju tako godi, kako izgleda še-le v Galiciji in pa v Rusiji, koder imajo v velikih krajih židje oblast v rokah.
Velikanski dobiček severoameriškega jeklenega trusta. Iz poročila, ki ga je izdal predsednik ravnateljstva združenih tovarnarjev jekla, izhaja, da je se-veroameriški jekleni trust leta 1910 imel 726,945.174 dolarjev (5 K) dohodkov. Ker so znašali obratni stroški 529,215.788 dolarjev, preostaja čistega dobička 174,745.636 dolarjev. Od teh se je pripisalo k rezervnemu zakladu 10,722,382 dolarjev, in znaša rezervni zaklad zdaj 164 milijonov 143 tisoč 157 dolarjev. Po odpisu 50 milijonov za razdolžni dolg itd. je ostalo Še 62,720.631 dolarjev za razdelitev med delničarje, ki dobe 12'/!% dividendo. Družba je imela 218.435 delavcev in je izplačala na zaslužkih 174,955.139 dolarjev. Jekleni trust poseduje 81 malih parnikov, 120 čolnov, velik morski parnik in 2 vlačilna parnika. Tudi nadzoruje trust 3500 milj železnic. Samo v dveh letih poprej je imel jekleni trust večji dobiček, kakor lanskega leta.
Poskušen roparski umor. 191etni mizarski pomočnik Franc Orel, doma iz Smarij pri Vipavi na Goriškem, je prišel v sredo v stanovanje Lloydovega magacinerja Hafnerja v Trstu s pretvezo, da ga je poslal mojster, da vzame mero od pohištva, ker je naročila neka druga stranka enako po>rštvo. Doma je bila gospa Hafnerfeva sama, ki je sedla na divan, med tem ko se je Orel pečal navidezno z delom. Naenkrat pa je skočil Orel k njej ter jo zabodel z no-
žem v vrat. Kotel je nato pobegniti,- a gospa je imela še toliko moči, da je skočila za njim ter ga zaprla v neko sobo, kamor se je zatekel, ker je zamenjal vrata. Prišli so redarji ter fanta aretirali. Gospa Hafnerjeva je izpovedala, da je hotel Orel ukrasti najbr-že srebrne predmete, ki jih je zagledal v neki omari, med tem ko je meril.
Preosiiova koledarja. Na Angleškem se bavijo z mislijo, preosnovati koledar. Po najnovejšem načrtu bi bil prvi dan v letu, to je novo leto, praznik. Temu bi sledili tedenski dnevi od ponedeljka naprej pa vrsti. Prvi dan v tednu bi ne bil ne tedenski dan ne nedelja, zato bi imelo leto potem 364 dni, kar da ravno-52 tednov. Na ta način bi se recimo napravilo, da bi bil dne 2. januarja v vsakem letu ponedeljek. 3. torek itd. Drugi/ učenjaki so se izjavili proti ta!:: pre-osnovi.
Revščina v združeni Italiji, v Rimu so se vršila pretekli četrtek in petek velika delavska zborovanja proti naraščajoči draginji. Delavci so naredili po mestu velike obhode, v katerih so nosili table z napisi: „Boj proti draginji!" „Proč s Špekulanti!" Na zborovanjih se je povdarjalo, da so se živila zvi&aia za 50%, med tem, ko so se plače izboljšale komaj za 5%, Med tem ko praznuje Italija 501etnico svojega združenja z velikim razkošjem, ki bo požrl milijone in se odeva s sijajem noč iu dan, pa ljudstvo v Rimu strada. — Srečna Italija!
Najnovejše novice.
Iz šole. Razpisano je mesto definitivnega ali provizoričnega. učitelja na petrazredni ljudski šobna Vidmu ob Savi. Prošnje do dne 29. aprila na tamoš-nji krajni šolski svet. — Na nemški šoli v Vitanju pri Celju se razpisuje mesto nadučitelja, Sola je dvoraz-rednica. Mesto definitivno. Prošnje do dne 1. maga na krajni šolski svet v Vitanju.
Iz politične slnžbe. Namestniški koncipist dr. Alfons pl. Janta Polczynski je prestavljen iz Maribora k namestniji v Gradec. Prestavljen je okrajni komisar dr. Viktor Neuwirtli iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Maribor, namestniški konceptni praktikant Egon Schrey pl. Redhverth je prestavljen oii mariborskega k ptujskemu okrajnemu glavarstvu, konceptni praktikant pri namestniji v Gradcu dr. Franc Fina k okrajnemu glavarstvu v Mariboru.
Odlikovani orožniki. Deželno žandarmerijske poveljstvo je s pohvalnimi spričevali odlikovalo orož-niš,ke stražmojstre Antona Cižarja, Štefana Stojana in Ignacija/ Zagerja, ker so se odlikovali s posebno srčnostjo pri aretaciji neke nevarne tatinske družbe.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: P. S. v Ljutomeru 4 K: hranilnica v Dolu 20 K; gostje na gostiji gosp. Babiča v Krapju 8 K; Fr. Stajnko nabral na gostiji g. Ozmeca 10 K 16 vin.; Peter Skuhala, župnik v pokoju, 2 K: Leopold Vozlič, kaplan pri Sv. Vidu nad Gradcem. 12 K; M. Ratej pri Sv. Juriju ob Ščavni-ci 10 K; dr. Fr. Vovšek, nadsvetnik, 10 K: Leopold Petovar 20 K; Fr. Šegula, župnik, 3 K; Fr. Ogrizek', župnik, 3 K; posojilnica v Framu 30 K: posojilnica v Konjicah 20 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati!
Prthova. Na belo nedeljo, dne 23. t. m. bo dala Hranilnica in posojilnica na Priliovi javen, račun od svojega hiševanja, ali če kratko rečemo, bode po večernicah občni zbor v posebni sobi. Ce 5>ode mogoče, bode poslala mariborska Zadružna zveza za tisti dan k nam enega zastopnika. Pridite v obilnem Številu!
Trbovlje. Na velikonočni ponedeljek, bo imela tukaj liberalna stranka shod volilcev, na katerem nameravajo postaviti „neodvisnega" kandidata. Radovedni smo, kdo se bo dal za tako politično hinavščino izrabiti. Pač samo hinavec.	_
Listnica uredništva.
Slivnica pr; Celju: Za to številko o isti stvari že drug dopii sprejeli. — Pišece: Povejte nam kdo le nabral, da stvar uredimo bres javnosti — No--a Štifta: Če im-te utemeljene pritožbe zoper dotičnega uslužbenca, javite jib pri-tojni oblasti, bo več pomagalo. — 8v. Jurij v Slov. gor: Sicer obsojanja vredno, vendar ni za javn st.
Poročile o svinjskem seimn na Dmujn dne 11. aprila 1911
Pripeljalo se je skupno 10 888 kom. iu sicer 6.231 mladih (mesnih) svinj in'3031 debelih. Cene »o bile sledeče: Ogrske dehele svinje prima 148 do 151 vin., izjemoma 156 vin, srednje 110 do 146 vin., stare in lažje 130 do 138 v,n., nvravske mlade svinje 124 do 130 vin. galiSke mlade, prima 120 do 126 vin., težke 126 do 130 vin., srednje in slabše 110 do 118 vin, stare in slabe s ipje 100 112 'in za 1 kg žie teže. Tendenca: Pripeljalo se je 4 011 mladih in 66!) debelih svinj manj kot na sejmu prejšnjega tedna Radi pomanjkanja blaga so se cene vzdignile za 12 do 1« vtn.
P©r«6ilo o živinskem sejmu v Gradca 6 a rila 1811.
Prrignalo se je 292 olov, 132 bikov, 160 krav in 8 telet, stopaj 592 komailov. Cene so bile za 100 kg tive teže: pitani voli prima 98 do 108 K, srednji voli i-6 do 96 K, suhi veli 74 do 84 K, pitane krave 72 do 82 K, sredrje debele 58 do 70 K, suhe 52 do 58 K, biki 7S do 94 K Na Gornje Štajerska se je prodalo 4', na Tirolski ia v Trst 65 komadov. Tendenca: prignalo se je 106 komado» več kot prej-
i ji teden. Pri volih so cene ostale prejšnje, cene biko7 so padi >, a kravam so se vzd gnile.	_
Jabolkove in hruSkove divjake,
d < letne, 7 do 9 m>n debele, sposobne za okoliranje, želi kupiti Ar,trn S'rk, pri Sv Jakobu v 81. gor.	_l68

H 5» z dvema sobama in z velikim zeližfnim vrtom tik okrajne ceste med dvt ma železničnima pos'ajam» v Mislinjski dolini, 10 raimit od pošte, pripravna tudi za k;k ga penzijonista, se da ▼ najem, ako je potreba za več let Za kraj in ime lastnika se izve pri upra^nijt-vu Slov. Gospodarja	46»

Pojanih o inseratlh daje
aprasnižt?® same tistim, ki yrítoüjo vpraéanju sruuako s» 10 vinarje*.
Loterijske številke.
Dne 8. aprila 1911. Trst . . 12 70 89 65 22 Line . . 21 59 25 62 42
Jako lepo posestvo se prod», lopa lega, pripravno za vsakega gospoda kot letoviiče, ali za sfcrbne-gs gospodarja, aroodnrauo 14'/, o-ralov, 40 miaut od mesta Ptnj ia 6 minut od cerkve, 41/» oralov travnikov, 4 orale njiv, 800 sadnih dreves, brajde, vrt, 800 sež-njev vinograda (polovici novi nasad), vse v najboljšem roda in dobro gnojeno, 6 oralov gozda, lepa gosposka hiša, devet prostorov, podstrešje, klet iu liram gospodarsko poslopje, hram i» fcle», hlevi za prašiče, pralaa kuhinj« is Bsšilniea za sadje, listnica vse s opeko krito in v liajboljšsm Kranju. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifjga za mleko, psiilnik, slaracrcznica, mlia, rez-nica za peso, stroj za pranje pete. krompirja itd. Več se izve pri Frsujo Počkaj, Šacarje pri Jelisfc »p. IŠtsjsrsko.	912
Učenca, ki bi imel talent za po-dobarstvo in pozlatarstvo, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Aat. Sumrek, po<j jbar in pozlatar Celje.
248
Lbjjo psssstvs tik železniške postaje Pesnica pri Maribora, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonoscika, njiv in "izid, ter lepe zidane z opeko krite hiše in viniiaiije se ceni primerno in jftko ngodno takoj proda. Istotam ce proda tsdi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, njive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
ffla HRflfll
J.iko pripravna čevterosedna kočija (Lmdaner), eden psr konjske oprave, tri vozne oprave, dobro ohraajene, vre d p o in poceni, sa prodajo pri Karolu Pes si, vinska trgovina v Mariboru. 461
K ilarji,
p:>Z0T.
Sprejme se takoj dobro izurjen ko-lar, bodisi eemec ali poročen. Dela obilo, lea po ceni, zaslužek dober. Obrt se izvršuje sredi vasi na okrajni cesti. Kje, pove upravni 3tvo.	425
Na prodaj je posestvo četrt ure cd trga in kolodvora, meri 9 in četrt orala dobre zemlje, njive 'travnikov in boste, poslopje obstoji iz hiše, kuhinje, 2 kleti, hlev za živino in svinje, pod, parua, kozole, pride'a se 4 polovnjake vina in 4 do 5 polovnjnkov jabol-čnika, tudi ima dobro studenčna vodo, redi se lahko 3 govedi in 3 do 4 svinj, cena je 4300 K. Več ge izve pri lastniku Anton Zupan, Tolsto št. 17, Laški trg. 427
Hiša v Mariboru nova, eno nadstropje, 8 stanovanj, vrt, zidan hlev za sviDje, kuhinja ¿.a perilo je na prodaj za 34 000 K. Hranilnica 20.000 K. Vpraša se Ban-kelorigasse 13, Prauchart. 428
Posestvo na prodaj, gozd, njiva, sadonosnik, vinrgiad z novim na-gaiiom. Posestnica Neža Poki v Kočah.	_____431
Kupci pozor. Škurlejevo posestvo v jako lepi legi na Gaisbergu l'/j ure od železniške postaje Sp. Dravograd z okoli 50 oralov lepih njiv, trevnikov, paše in mladega gozda se tak« j za 6500 K proda. Kmetija je popolnoma brez dolga in ?e zamorejo 1500 do 2000 K posojila najeti. Proda se samo takoj, ker Be v drugem slučaju v zakup da. Več se iz?e pri posestniku Konrad Lorber, Spod. Dravograd na Koroškem.	426
Priporočam svoje 4'/2 kg težke, dobro izkušene, bakrene
Vacisum-perenospora škropilnica pa 24 K
kakor tudi vse dele razpra-šilnika : gumaste plošče : ventile, cevi itd, z jamstvom. Vsi sistemi se hitro in po ceni popravijo. 408 Jos. Hitzl-a n; si.
VV. Weiss, Maribor Koroška cesta 6.
Lepo malo posestvo med Sevnico in Rajhenburgom, 5 minut cd želez-n ce, je hosta, lepe njive, travnik s sadnim drevjem, lepa ia nina, je kozole, hlev za živino in svinje, hiša ima dve sobi, d> e kuhinji, klet, se proda za 4500 kron. Naslov je v upravništvu tega lista.	118
Posestvo se proda zavoljo starosti, 10 minut od cerkve Makole. Zidana hiša, velik vrt, travišče, mlad les, vinograd, brajde in njiva, vse skupaj meri 6 oralov. Cena 3000 kron. Več se izve pri Antonu Varnpel, posestnik v stranskih Makolah št. 15, pošta Makole pri Poljčanah._2]9
Na predaj je v Sevnici ob Savi lična zidana hiša z vrtom, obstoječa iz treh sob, dveh kuhinj, veže, Mleti iu jedilne kamre, pripravna za vsacega rokodelca. Cena nizka. Več se izve pri A. Dokler-ju, pos. v Sevnici.	412
Mladenič iz III. gimnazijskega razreda, star 19 let, bi rad vstopil v kako primerno službo. Naslov se izve pri upravništvu.	394
Pasestvo s tremi orali zemlje, blizu ICO sadnih dreves, lepa nova zidana hiša, spodnja in zgornja klet, hleva za krave in svinje, potem skedenj in kolarnica, studenec na dvorišču in vse lepo ograjeno, 5 minut do mesia, se iz prose roke proda. Pripravno je za penzijonista, rokodelca ali malega kmeta. Drugo pove iz prijaznosti Ana Migič na Hajdinu št. 103 pri Ptuju.	401
Lepo posestvo se proda zavoljo preselitve v druge kraje, 5 oralov gozda, njiv in travnikov 13 oralov, vse v lepem stanu, se proda z vsem blagom, tik glavne ceste in železnice. Naslov Alois Leskovar, pošta Štore pri Celju.	463

Proda se takdj ob cesti na Pra-garskem 3 minete od kolodvora ena zelo lepa nova, elegantno zidana nadstropna hiša, za vsako o-brt pripravna z 6 lepimi stanovanji, z gospodarskim poslopjem, dobro pitno vodo in 1 in pol orala najboljše zemlje poleg hiše, se zavoljo preselitve do najdalje 15. a-prila za 19.000 K proda. Pri kupnini se samo 6,0i0 K izplača drugo lahko ostane. Natančneje pove Franc Peteline, Zg. Poljskava pri Pragarskem.	420
Pozor! Kdor želi kakšno posrstvo gostilno ali hišo kjerkoli, hitro prodati ali kupili, blagovoli se r.aj obrniti na Franca Peteline, Zg. Poljskava pri Pragarskem. 451
Oznaailo. Zavoljo preselitve se bodo vse premične reči na 18. aprila na beli torek, ob 8. uri dop. po dražbi predajale: dva korja, eden brzovozec, svinje, 3 goved, 5 različnih vozov, krma, slama, vino, vins a posoda, sadni mošt, mlin za jabolke, mala stiska!nica, poljsko orodje in vse pohištvo v gostilni Jožefa Kunst, Zg. Hajdin pri Ptiy.-.Blago je vsaki dan na ogled in za dobiti.	432
Hifa v Celju, tri minute od tovarne, za vsaki obrt primerno, pnsebno za kakega penzijonista. Davka prosta z devetimi sobami, prinaša na leto tisoč kron dobička velik, lep vrt za zelenjavo, pri hiši je veliko, lepo dvori ž če in studenec, velja 16 tisoč kron. Pojasnila daje Anton Kuher v Ločah pri Pol)-čanah.	396
Učenca sprejme na triletno dobo Ivan Griztld, siikar, Studenci pri Mariboru, Schusteritschstr. 18. 392
Plač len gostilničar, čegar žena je dobra kuharica, se pod ugodnimi pogoji sprejme oz. se gostilna proda ali da v najem. Oto Schwarsch-nig, Majšberg pri P.uju. 406
30^000 cepljenih trt imam na prodaj: več vrst silvanec zeleni, laški zling, beli bugundec, mosler in več drugih. Cena je od 14 do 18 kron 100 komadov, imam tudi 17.000 vkoreninjenih divjakov Riparia Portalis. Cena za 100 komadov je 3 krone 50 vin. Imam tudi razna vina, bela in redeča, cena po dogovoru. Za obilno naročilo se priporočam. Josip Cot.č, trtnar in vinogradnik v Vrbpoli, p. Vipava, Kranjsko.	397
2 jermen*rska pomočnika iu ene-nega učene» išče za s alno g. Kri-vanek v Mariboru.	390
Mesarskega učenca sprejme takoj Vaupotič v Ljutomeru.	399
Hiša v sredini Maribora ležeča se takoj proda. Naslov v uprav. 281
Išče primerne sležbe za viničarja, ali pa oskrbnika večjega posestva, mlad mož, samec, zmožen vinograd-skih in poljskih opravil. Naslov pove uprav. „Slov. Gospodarja". 383
Čebulo za saditi, liter 80 vinarjev, prodaje Vid Murko, trgovina, Melj-ska cesta štev. 24, Maribor. 405
sveže kakovosti za vrtove in njive. Zelje, sslats, psb, peso, žtajersfco ia incernsfco deteljo, čebulo, svinjsko koiorsbe in svinjsko cihorijo, trajno seme, kupite najbolje že nad 30 let obstoječi trgovini s semenjem in špecerijskim blagom.
Msrib&r, Glavni trg, roiovž.
241
Proda se lep travnik v občini Dragučova. Ceno pove Anton Pukl mesar v Pobrežju 137. 430
Sprejmeta so takoj dve slugi, katolika, v starosti 15—17 let, če doprineseta spričevalo od pristojnega veleč g župnika. Kje pove upravni štvo SI. Gosp.	429
25 kron po sklenjeni pogodbi dobi tisti ki mi ve nisietovati za dober mlin ali žago z nekaj po> sestvom ali za dober prostor ki ni predaleč od kakega trga ali železniške postaje. Kdor mi hoče prodati ali nasve;ovati naj piše na naslov: Jožef Tišler, pošta Laški trg. Poste restante.	434
Stefan Kaufmann
trgovina z železnino
v Radgoni, 23 priporoča
štedilnike
in vsakovrstno posodo,
v
Stampiljo
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Hlapec, marljiv, tih, ki ima veselje do 3 konj in 3 govedi, ki zna konje snažiti in dob;o voziti, ki je zanesljiv, živine ne pretepava in ne preklinja, naj se oglasi za dobro letno službo. Ponudbe pod „Hlapec h konjem 23" na uprav. Slov. Gosp.	453
Lepo malo posestvo z gospodarskim poslopjem, njive, sadunosnik, pašnik, nekaj goric, travnik, pri hiši je studenec se takoj, proda. Oglasiti se je pri Ferdo Žnidarič v Drakoviču pošta Mala Nedelja. Cena po dogovoru.	467
Pozer. Zaradi izselitve prodam eno izmed mojih poseste r, približno 3 orale zemlje v lepi solnčui legi, pet minut od okrajne ceste, četrt ure od farne cerkve, obstoječe iz njiv, sadunosnika in vinograda s cepljeno amerikansko trto na posest. u stoji močno poslopje z dvema hišama, čumnato, živinski in svinjski hlevi, skedenj in klet. Zadnja cena 1500 K. Kupcu je treba vložiti 600 K. Pripravno je za rokodelca ali penzijonista. O-glasiti se je treba d > 27. t. m. ustmeno ali pismeno. Naslov se izve pri upravništvu SI. G. « 458
Dabro izu jen Žagar želi takoj vstopiti kot žagmojster v kako žago. Nasl07 pove upravništvo. 459
Slikarskega učenca sprejme takoj slikarski in pleskarski mojster A. Bratkovič, Pobrež 308 pri Mariboru.	460
Želim za svojo vzeti eno deklico od kišfanskih zakonskih starišev kmalo po rojstvu ali pa do 2 meseca staro. Naslov sa izve pri u-pravništvu.	466
Klučice II. vrste, za koreničenje, od solonisa in montikole, močne 3 K 1000 kom. prodaja Jernej Miko ič, Žitale pri Rog'atcu. 462
Mladenič, treznega značaja, kmečki sin, vajen poljskega dela in mežnarskfga opravila, išče službe za cerkovnika ali cerkv. ključarja in stanovanje tik cerkve, kupi malo posestvo do 4000 K vrednosti. Naslov pove uprav.	464
Prodam vino
10 polovpjakov vina, 10 polovnja-kov stsrine, oboje bele barve, večji del r,zling Kdor kupi vsega ga dobi po
vin, EEE
liter. Jurij Pleunik, Virštanj, p Pcdčetrtek, Štajersko.	410
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Sv. Kleinšek
töariflor, Koroška cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjevza podobe kakor vse v to stroko spad. dela.
Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršnjejo!
Za večji paromliii na Kranjskem se išče
izurjen podmlinar,
kakor tudi 3 mlinski delavci (2 Walzetwiiehter und 1 O-berbeuUer) za takojšnji vstop. Ponudbe z navedbo plačo pod „P. M. 243" na upravništvo tega lista. 455
Pozor.
Vsled smrti gospodinje se proda takoj in po ceni dobro idoča gostilna z lepim senčnatim vrtom in pokritim kegljiščem.
Zraven je tadi sadni vrt in vrt za sočivje. Enonad-stropna hiša stoji ob glavni cesti, 10 minut izven Celja v bližini treh tovarn. Natančna pojasnila daje Josip Hočevar, Celje, Kolodvorska uliea 5.	422
Jako redka priložnost.
Tovarna mi je po neki elemensami katastrofi poverila rešeno blago in sicer več tisoč komadov krasnih
flasieinih odej
lepih, najnovejših vzorcev in modn h barv, katere imajo čisto neznatne vodne madeže Te odeje bo rabne brez ugovora za vsako boljšo hišno gospodarstvo, da se postelje in osebe pokrijejo, so jako fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke.
Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako finih, v vseh modnih batvah in vzorcih za 9 K, 4 komadi gospodarskih odej za 10 K. Vsak cenj. bralec tega lista naj naroči z zaupanjem.
Z mirno vestjo trdim, da bod8 vsak s pošiljatvijo zadovoljen. i |
Oto Bekera,	*ni'
nadpazsik v pok. Nachod (Čaško) tovarn, sklad. 2—8.
443
Kdor svoj želodec ijnbi, noče drugega krepčila, kakor
želodčni likér
Žalodčni like? ,,FL0SIAN" ne slabi in ne omami kakor razne opojne pijafie, smpak daje moč in vaselje do dela!
Edini liker za slab želodec!
Lfnäska kakemst Kabinetna kakovost
litar K 2'4Ö, . * *89.
Naslov sa naročila: „F19BIM", Ljubljana,

Svoji k svojim!
Umr. očala? in ^laiai?
Haribor
Tsgsthsfova cesta 39
pred kolodvorom, priporoča svojo pogato zfcloga zlatnine, srebraine, ur i. t. d. po nanižji ceni.
fMttiAfono 8 slovenskimi ploščami, čistim in v7Tl cilllUlUIltJ jasnim glasom iz najboljših tovarn.
—	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
lovsnec Konr
€*>l*vn!ea ti v*a rerkvana dela v SI. UlrirX Srtfles,
--	'Airol	-
sa najtopleje priporoča sa vsa cerkven*» dela. VeiikaMka salo?» a?. r&3QQl. Novi zanimivi slovanski ceniki saatonj franko. Potirelb« solido» in hitr».	681
1 M. Zabukošek ;
* t krojaški mojster v Celju ♦
= priporoča svoj =
modni salon za gospode,
ki se nahaja vinovi posojilnični hiii naRinga.
................»M
Stran 8.
SLOVENSKI GOSPODAR,
Pozor!
13. april* 1#11,

Vsled smrti gospodinje se proda takoj in po ceni dobro idcčs gostilna z lepim senčnatim vrtom in pokritim kegljiščem. — Zraven je tudi sadri vrt in vrt za sočivje. Enotadstropna hiša stoji ob glavni cesti 10 minut izven Celja v bližini treh tovarn. N&tančoa pojasnila daje Josip Hočevar, Celje, Kolodvorska ulica 5.	422
Naznanilo»
Na deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru se bode vršil v času cd 8. do 13. maj d ika tečaj o pridelovat ju krme, v koterem se btde vse," kar je v tem predmeta treba vedeti, teoretično in praktično podnčevalo in razkazovalo.
Število udeležencev je določeno na 20. Prosilci za sprejem v ta tečaj, lahko, vkolikor pač dopuste dana sred stva, dobivajo podporo dnevno 2 K. Ce se hoče podpora dcbiti, mora to biti izrecno povedano in to se mora po žu panu potrditi:
1. Da so sami revni posestniki,
2 da so sinovi oz. uslužbencu takib.
To potrdilo je že priložiti prijavi za tečaj naznanivši tudi starost.
Prosilci za sprejtm, kateri ne prosijo podpore, morajo to v prijavnem pismu posebej naznaniti.
Tečaj vsebuje vsak dan 3 ure teoretičnega poduka in 2 nri praktičnega.
Učni jezik je nemški.
Prijave se naj do l. majnika naslovyo na podpisano mfteto.	424
Ravnateljstvo deželne sadjarske in viBorejske šole v 424__Maribora.
Naznanilo.
Na deželni sadjarski in vitorejski šoli v Mariboru ss bode vršil v Času od 8. do vštetega 10. majnila teča| o pridelovanju zelenjave, v katerem se bode o obdelovanju in o uporabi važnih vist zelenjave teoretično in prak tično pcdučevalo. Razkazovanje in podak se bode vršil dopoldne od 9. do 11. ure in popoldan od 2. do 4. ure. Število udeležencev se je na 30 določilo.
Učnina se ne b*de zahtevala. Tečaja se lahko udele že gospe in dekleta kakor tudi moški.
Poduk je v nemškem jesiku.
Prijavi se naj do 1 majnika na podpisano mesto.
Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v 423_ Mariboru,
Sanatorij „Mirni Dom"
za bolnike ca živcih, priporočan
od zdravnikov. — Zmerne cene.
— Prospekti na zahtevo zastonj —
Dr. Franc Čeh, Gornja Sv. Kungota.
Steckenpferd-üilo z lililnim mleko
Najmehkejše milo za kožo kakor proti pegam!
D biva se povsod*.
128
Našim gospodinjam
^ Priporočilo!
le edino Pfeiler-jevo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger
926
M
Posestniki I
Na mcdnErcdni razstavi drobnih živali na Dunaju 1910 % veliko srebrno svetinjo odlikovani in v največjih društvih in zavodih za perutnino- in konctrejo vpeljani, svetovno priznani, najboljši preparat „P#lma" ozdravi sigurno bolne živali in jih obvaruje obolenja in najsi so kakoršna koli piščeta ali cdrasla perutnina, sobne ptice, golobi, kunci, psi, prasci, odrasfe svinje ali kake droge živab. — Sami si škodujete, če no uporabljate tega zanesljivega srsdstva! — Pošljite naprej poštnih znamk za 1 K, 2 K, K 2 90 ali pa K 3 80 (z nakaznico 6 vin. več) in dobili boste „Palma1, z navodilom poštnina prosto. Kdor želi rekoma ndira no pošiljate?, naj pošlje 25 vin. več. Višja naročila oblagujem tudi na povzetje. — V vašo korist se Vam priporoča I, E Weixl, živ. živila, Zofijin trg 3, Maribor, Štajersko.	466
Ni i je imenovani se uljudno piiporoča mnogočastiti duhovščini in slav. občinstvu za vsa' v sliksrako stroko ¡spadajoča dela v vseh slogih, od priprostega do najfinejšega kakor: slikanje cerkev in kape!, na presno (al fresoo) sgra-fito, itd. Prevzamem v slikanje in barvanje nove stavbe, fesade, stanovanja, kcpčijske prostore, mostvože in balkone. Delo solidno in trpežno po zmernih cenah.
441	Jane« Stefarl,
slšk»r, lakirar itd.
Izjava.
Velika noči	Pravnik vstajenja!
Največji čudež narave!
Semper viva, (vedno živeča), rastlina vstajenja iz Palestine, tudi „roža iz Jerihe" imenovana, ima čudežne lastnosti, zeleni v zemlji in brez zemlje, treba da se samo pomoči s toplo vodo, se razvije v 10 minutah in je v 24 urah popolnoma dorasla, Najlepše lepotičje sob, na jedilni mizi nekaj krasnega, primerni nagrobni kinč. Razven tega ima ta rastlina jako koristne hstnosti. Razširja prijeten vonj, snaži zrak sobe, umori kali kužnih boleznij, prežene mrčes, ščurke itd. Ta rastlina tsta-jvja ne zamre nikdar, živi od enega stoletja do drugega ne da bi prišla z vodo ali z zemljo v dotiko. Se celo kuhati se zamore. Največja vročina ali mraz ne upljivata nič, po letu in po zimi, vedno sveža in zelena rastlina. Lepo darilo, redno primerno, obudi povsod pozornost. Mnogo priznanj. Edina rastlina te vrste, bogata pravljic. V Sv. Pismu govori Jezaija o njej. Cena 1 komad z navodilom rabe K l"80. Če se naprej vpošlje, (tudi v znamkah) brez poštnine, proti povzetju še 50 h poštnine. So samo lepe rastline, Reelna postrežba. 445
Sigmnnd Auer — Dornbirn IV, Vorarlberg.
Telegrami
Kaj takšnega še ni bilo. Mi razdelimo ¡500 K v darilih in gotovini. -
Zgorajšnjo svoto smo za tiste, ki sliko uganejo, nastavili. Vsak, kateri kupčeva!ca najde in poslika, dobi eno uro za gospoda ali za dame v vrednosti 20 K, »li na željo 15 K gotjvine v dsrilo. Pogoj je, da si vsak vpošiljatejj naroči izvrstno „Fortuna" imit. zlato verižico in zato zcessk po K 1'76 v znamkah priloži. Ko dojdejo sem rešene uganke podobe, se bode pričalo z razdelitvijo daril. Vse pošiljatve se naj vpošljejo na: Patria-Zen-frale A. Seifert, Dunaj VII, Neubaugasse 63.	444
Obžalujem, da sem v javnem prostoru od-rekoval obiskovati gostilno gospoda Aleksa Vaupotica v Ljutomeru in da sem imenoval njegovo gostilno „Gasthaus zum groben Och-sen". Zahvaljujem se gospodu Aleksu Vaupotič«, da je odstopil od tožbe.
Cven, dne 2. aprila 1911.
442	Trojna**.
„Za 10 vinarjev liter"
najboljšega jaboljčnika, skorsj je dna V, o pristnemu lahkemu vinu se napravi samo is najnovejše iznajdbe „Jablus".
Iz „Jablusa" pripravljena pijača zdigne, (vre) kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo K 530 po požtnem povzetja. Prekupci odstotke. Zastopniki se iščejo.
Gla!no	fodplai, g;
zastopstvo	Štajerska, °
Izjava.
Midve podpisani Jožefa Bogdan in Ana Križan obe posestnici na Kamenščaku, obžalujeva neresnično govoričenje o g. Mariji Siavič, pcsestaici na Kamenščaku in gesp. Francetu Magdič, pos. v Mekotnjaku, prekličeve isto, ter se njima zahvaiujeve, da sta odstopila od tožbe.
Kamenščak, dne 5. aprila 1911. 451	Jožefa Bogdan, 1. r. Ana Križar, i r.
Vabilo na
redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice y Spod. Dmberga,
ki se vrši v četrtek dne 27. aprila 1911, ob pol 2. nri popoldne v posojiiničnšh prostorih „Narodnega Doma" v Spodnjem Dravbergn. Dnevni red:
1.	Poročilo o poslovanju posojilnice v minulem lete in od obran j a letnega računskega zaključka.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	VcP te v odbora in rač. preglt dovaicev.
4.	Čtanjii revizijskega poročila.
5.	Raznoterosti
Ako bi občni zbor ob pol 2. uri ne bil sklepčeu, se vrši ob 2. nri drugi občni zbor, ki je sklepčen brez ožim na število d(51ih članov.
K obilni udeležbi vahi	457	odbor.
ajerm li

}
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
ae »prejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-
v dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/». Obresti se pripisujejo h kapitala 1 januarja in 1 joli ia vaškega ieta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi «e njih obre-¡rtovaujp prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošto« hranilne poJoinice na razpolago (šek konto 97 078). Ilentni davek pia&t posojilnica sama.
Posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4°/„ na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5 V»°/o 'n na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposoj nje na zastavo vrednostnih p&pirjev. Dolgove pn drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo iast proti povrnitvi gotovih strdkov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Profinje za vknjižbo del» posojilnica £ brezplačno, stranka plača 1« keleke
Uradne ure
m vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne* in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvusmži
praznike. — V uradnih ur*h se sprejema in iz plačuje denar.
pojasnila se dajejo
is prošnja sprejemajo vt»š delavnik o<? 8.—lt.
- g
I
dopoldni? io od 2.—5. popiddn«.
$
y><*s«J!l«lM Ems *«ws4l mm r«.	5« d*»brenUice »»»fet*-«al«lfc<».
Iid^jatetj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L Romperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora