Kako vzbujaj učitelj pri učencih veselje do učenja? sak, kdor se je kdaj bavil ali so še  bavi z odgojo in poukom mladine, pritrdil nii bode, da je posel učitelja-odgojitelja težak in odgovoren. Nečem tu navajati vsakeršnih težkoe in ovir, katere sr stavijo učitelju pri njegovem delovanji na jiot, saj jih vsak izmed nas v obilni nieri izku.a. Navzlic vseinu trudu in prizadovanju pa uritelj marsiktorikrat pri otrocih vender ne doseže zaželjenega uspeha, kar ga dela zlovoljnega in nui greni poklic. Ako pa se vprašamo, kaj utegne biti temu uzrok, opaziino, da čestokrat ni znal pri učencih vzbuditi prepotrebnega ve.elja do učenja. Kako naj učitelj v tej stvari postopa, pojasniti hočem z nekaterimi besedami. Poglavitna skrb niii bodi: 1. L j u 1) e z n j i v o r a v n a n j o z olro.i. Posebno naj iu*itelj s prvenui previdno ravna, kajti vsaka beseda, vsako svarilo, posobno pn vsaka. sama na si>bi Je tako neznatna kazon na nje premogočno vpliva. Tu se nudi učitelju prilika, da si pridobi otroško zaupanje in ljubezen, vsled česar otroci vse njegove želje in povelja ne iz strahu pred kaznijo, temveč z istinitim veseljem izpolnujejo. Od ravnanja učiteljevega v jirvih šolskih dneh je največ zavisno, se li šola otrokom priljubi ali pristudi, bodo li iineli veselje do učenja ali ne. Vsakdanja gkušnja pa nas uci, da se niora uriteljeva ljubeznjivost podvojiti pri onih nesrečnili bitjih, ki iniajo kako duševno ali telesno hibo. Taki učenci innogo vplivajo na uspeh in napredek pouka, zato naj učitelj posebno na nje pozornost obrača, zato naj skrbi, da si take nesrečneže z ljubeznjivostjo pridobi. Že ko prvič prestopi šolski prag, prinese tak otrok navadno obilico bridkih skušenj in spominov s seboj. Zasramovali so ga njegovi vrstniki, celo roditelji se nmogokrat tako izpozabijo, da takc malo nadarjene, ali te- lesno pohabljene otrok. prozirajo, ali pa jim vsaj ne izkazujejo jednako Ijubezni, kakor njihovim sreonejšiin bratcem ali sestricani. Ne moremo se tedaj čuditi, da tak nesrecnež z nekako bojaznijo stopi prvikrat v šolsko sobo. Kakor pa cvetka odpira čašo dobrodejnim žarkom vzhajajočega solnca, tako odpre se tudi sreeotroško vsled ljubeznjivega ravnanja ufii-teljevega. Ako pa je učitelj to dosegel, navdajati ga sme zavest, da pri taki niladini njegov trud ne bode zanian. Otrocibodo radi pohajali šolo ter dobili veseljc do učenja, ubogali bodo ne le na besedo,anipak tudi na pogled ljubljenega svosvojega ucitelja. Kdor si je na ta nacin pridobil srca otroška, stori ž njimi labko kar mu drago, kajti oklenejo se ga z vso ljubeznijo, katere je zrnožno njihovo sprejemljivo srce. Varuje naj se pa učitelj tudi, da otroci na njem ne opazijo vsakoršnih slabostij in napak, ker le poteni iniajo potrebno spoštovanje do njega. Otroci so bistroumni opazovalci, predno učitelj ve, opazili so napake njegove in potrebno spoštovanje je izginilo. 2. S t r o g a n e p r i s t. r a n o s t. Ucitelj naj v pohvali in kaznovanji, kakor tudi pri presojevanji otroških zmožnostij in pridnosti njihove kaže, da je vseni jednako nepristrank sodnik; otrok iinovitih kakor ubogih, imenitnih kot priprostih roditeljev bodi mu jednak, vsaj mu je pri vseh v jednaki meri nadomestovati stariše. Malokatera reč zamort: otroku tako hitro zagreniti veselje do učenja, kakor pristranost uciteljeva. Ne mislirao, da imajo le odrasli cut za osobno čast in pravico, ne, tudi v otroškem srcu ima ista globoke korenine, in gorje onemu, kdor se brezinisehio dotakne tega neprecenljivega zaklada. Da pa more učitelj v tej stvari pravilno postopati, ozirati se nni je tudi na individualnost otroško; resna beseda, za katero se neposlušen otrok niti ne briga, izvabi rahločutnemu solze v oči, raniti ga more v dno srca. Ni pa dobro, da učitelj otroke prepogosto hvali; prijazen po- gled, bodr.ea b.seda zadoš.a, da otrok spozna in ve, kdaj jo učitelj ž njiin zadovoljen; kraalu spoznava, da mu uoil.elj vidi v srce, in rosen, pa ob jednem dobrohoten opomin, prijazon pogled, s kateriin kaže učitelj svojo zadovoljnost, pridobiva mu pri otrocih več ugleda in spoštovanja, kot večkratna graja ali gostobesedno livalisanje. 3. Prepričuj otroke o koristi tega,eesar se uee. Sami po sebi vonio, da s(3 človek rajši uči onih stvarij, ki niu pozneje niorejo hasniti pri katerikoli priliki; isto je pri u.encih. Učitolj kaži jim v živih in resničnib vzgledih, kdaj in kako je koristilo teniu ali oneinu, ako se je marljivo uoil, kolikrat pa marsikonni škodovalo, ako potrebnih stvarij ni znal. To jih vspodbuja k marljivosti, da nauk želneje vsprejemajo in si ga trdii(\je vtisnejo v spomin in srce, kajti: ,,Exempla trahunt!" 4. U č i t e 1 j k a ž i p r i p o u k u v e d r o 1 ice in veselo srce. Kako naj se učenec zanima za nauk, ako vidi, da učitelj čmernim licem in nejevoljen poučuje. Res, da ni lahka naloga kazati se otrokom veselega navzlic nmogini težavam in nadlogam, ki jih iina učitelj prenašati, a s samozatajevaiijein doseže se tudi to. Ko prestopi učitelj šolski prag, odldži svoje vsakdanje skrbi, svoje čmerne misli in bodi vesel med neskrbno in nedolžno mladino. Ako stopiš pobitega srca in mrkega obraza v veselo družbo, zabava mahoma preneha, vsi prisotni osupnejo. Tako ji> tudi v šoli. Ako učitelj pride nied neskrbne otroko _ čmernim obrazoni, jili oplaši ter jini pobije srce, da se ga nehote boje in tudi niinajo veselja do učenja. To veselje jim pa nadalje budi: 5. Zanimiv pouk. Učitelj vzbujaj z besedo zanimaaje otroško za predniet, ki ga obravnava; da pa mu je to možno, potrebno je pred vsem, da satn kaže zaniman.je za stvar, učenci naj mu na obrazu bero, da ga prošinja ljubezen do predavane tvariiu1. Saj pa to tudi knialu opazijo; le poglujtno s kakiin zaniiuaiijem slušajo učitelja, opisujočega jim krasoto rodne naše zenilje, govorečega o junacih, ki so proslavili svoje irne v vojnah za cesarja in doin. Tudi' najnavadnejša tvarina postane zaniiniva, ako jo ume nčitelj obravnavati vsestransko. Nikar pa ne niisli, da \e. z novimi rečmi tnoreš učence pazljive ohraniti in pouk zanimiv storiti. Tudi že zinuio inia isto moč, le prav je treba obravnavati. Ne podajaj otroku imiogo na jodenkrat, kar pa niu podaš, bodi dobro; novo tvarino zidaj na prej obravnavano, iioznano združuj z znanim in pouk je zanimiv. Učitelj tndi sam ne govori prevoč, temveč z dobro premišljeninii naloganii in spretnimi vpra.anji vspodbujaj otrokc k sainostalnenm delovanju; kar s-aini najdejo, jili dvojno veseli in jim daje zaupanjo v lasl.no moč. Tako uritelj vzbuja nioči u.tui.ev. ter niu vabi mi.sel za mislijo iz duše njegove.  Resnica pa je tudi, da marsikateri učenec po svojern izstopu iz šole izgubi mnogo prejšnjega zanimanja in veselja do ucenja, a krivde ne moremo v tej zadevi pripisovati niti učitelju, niti učencem, ako pomislimo, da se mora večina izmed njih prezgodaj boriti za vsakdanji kruli; vender pa vsaj nekateri ohranije to veselje še v poznejšib letih, prebirajo zabavne in pou<v'ne knjige ter s tein dajejo lep vzgled svojim vrstnikom in nekdanjim tovarišem. Ako je učitelj na ta način vcepil mladini veselje do učenja, preverjen bodi, da seme, katero je sejal, ni palo na kamenita tla, temveč v dobro, rahlo zemljo, kjer bode čvrsto kalilo in voselo rastlo, slednjič pa rodilo stoteren sad. T. Petrovec — Čemšenik. ;§j[/;r