PoMiBMaa fterfi-" 1 Din. m««ečn«, «• »prejem* Uit * wpr»wL, naročnina 4 Din, na dom in M po«l doatavljea Ifat 5 Dte. • Celoletna naročnin« j« 59 Din, polletna
t,. Din, četrtletna ;Din. Cene ina«-ratom po dogovor«
PON£DE£JSK/
v Banatu
Ministrski predsednik - nosilec državne tiste JRZ je imel v Vojvodini svoj 3. veliki volivni govor
Petrovgrad, 6. novembra. AA. Na današnjem velikem zborovanju, ki je prvo po zborovanju v Negotinu,. kjer je ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič začel volivno kampanjo, je imel ob velikem navdušenju in številnih medklicih dr. Milan Stojadinovič naslednji govor:
Noben del naše države, ki jc bil prej pod tujo oblastjo, ni tako veselo in brez pogajanj prišel k nacionalnemu zedinjenju kot Vojvodina. Vojvodina je bila materialno in nacionalno najbogatejši naš kraj. Ni imela tekmeca v naši državi. Njen nacionalizem in njeno naravno bogastvo sta se občutila v vsaki njenih pokrajin, v vsaki vasi, v vsakem mestu in v vsakem človeku, ki prebiva tod. Slaba notranja politika in posebno slaba gospodarska politika, ki so jo vodili pred nami pristaši tako zvane JNS. ali danes moremo že rect bivše JNS, je naredila pred tremi leti iz naše žitnice siromašno pokrajino. Ti ljudje niso gledali na vaše dohodke in na vaše zmožnosti in so stalno nalagali bremena, ki jih kmetijstvo v teh krajih ni moglo vzdržati. Mislili so. da je glavno to, da se povišujejo davki, zcmljarina in ostalo dajatve, da postane država finančno močna in krepka, pozabili pa so na ono veliko resnico, da jc država tedaj bogata, kadar je večina njenih članov bogatih in zadovoljnih, v prvi vrsti, kadar je zadovoljen kmet, ki je najštevilnejši stan v naši državi.
V dobi, ko je bil največji padec cen kmetijskih proizvodov, ki ste jih pridelali, pšenice in koruze, je bila stopnja davka in zemljarine najvišja. Kmetijstvo se ni renliralo. V kolikor jc bila boljša žetev, v toliko so bile nižje cene, tako da se že ni vedelo, kdaj je boljše, ali tedaj, kadar je dobra letina, ali tedaj, kadar je slaba. Padec cen kmetijskim proizvodom je imel za posledico padec kmetijstva, in da bi bila nesreča še večja, je kriza te kraje prizadela še r velikimi kmečkimi dolgovi. Samo ta petrovgradski okraj je dolgoval okoli 120 milijonov dinarjev, z okoliškimi okraji vred pa so kmetijski dolgovi znašali blizu 400 milijonov dinarjev. Visoka obrestna mera na eni strani in nizke cene kmetijskim proizvodom na drugi strani ter velike dajatve s tretje strani, so kmetijstvo naredile popolnoma nerentabilno. To je povzročilo velik padec een. Kmetje niso bili sposobni, da bi plačali svoje dolgove, niti da bi našli kupcev, če so zemljo hoteli prodati. Možnosti spremembe kulture ni bilo, ker so bile cene visoke. In da hi bila nesreča še večja, se jc ta kraj znašel v tako težkem položaju, kakor ljudje še ne pomnijo. Agrarni interesenti, ki so prišli obdelovat zemljo, so jo našli še slabšo kot domačo, ter so se znašli v še večji bedi. Stalno so romale v Belgrad deputacije. Vse je bilo zaman. Zaman je tudi bilo, da so dobri domoljubi opozarjali na nesrečo, ki se dogaja, Vojvodina je ostala brez pomoči. Nezadovoljstvo je, raslo, ker je beda rasla. Oni ljudje, ki so živeli pod tujim robstvom in čuvali svojo zemljo za svoje življenje, so morali to zemljo zapuščati.	|
Kaj je vlada storila za kmeta
Ko sem prevzel oblast v svoje r o -k e pred 3 leti in pol, nisem mogel čakati več niti trenutka. Zlo je bilo veliko in ga je bilo treba takoj ozdraviti. Moj prvi posel je bil ta, da sc morajo znižati davki.
Nam ni bilo dovolj, da olajšamo kmetom z novimi reformami samo davke. Vedeli smo, da brez dobrih ccn ni blagostanja. Naša skrb je bila neprestana. Budno smo gledali na fo, kako hi zvišali cene kmetijskim proizvodom do višine rentabilnosti. Država se ni ustrašila žrtev in tako so se cene kmetijskim pridelkom dvignile. Niti to nam ni bilo dovolj. Začeli smo reševati kmetske dolgove, ki jih prejšnjo vlade niso mogle rešiti. Nasprotno. padali so neprestano številni protesti, ko smo začeli reševati to vprašanje v korist naroda. Znižali smo vse kmečke dolgove, Ic polovica 2 milij. 700.000 dolgov je bilo oproščenih. Niti ena reforma od zedinjenja do danes ni med širokimi plastmi našega ljudstva naenkrat toliko dala, kakor je dal ta naš zakon o razdolžitvi kmetov. Spričo te reforme so so v sedmih okrajih petrov-gradske okolice zmanjšali dolgovi skoraj za 200 milijonov dinarjev. Na ta način je kmet mogel odgovoriti svojim obveznostim, mogel je začeti življenje, kakršno jc dostojno in je na ta način mogel zboljšati svoje gospodarstvo. Nastopili so boljši dnevi, v katerih so se zmanjšali davki in dolgovi, zvišale cenc kmetijskim pridelkom in zboljšalc letine. Na našo srečo tedaj tudi ni bilo poplav in suše, ki je prej prizadejala toliko skodc. V teli treh letih, od kar smo na vladi, sc jc pokazalo, da nismo ljudje, ki imajo smolo.
Tudi v bodoče ne bomo dovolili, da bi naključje določevalo ceno kmetijskim proizvodom. Hočemo reševati važno vprašanje temeljito. Ker je pri nas eno najvažnejših vprašanj ravno vprašanje pšcnice, smo sklenili, da zgradimo silose, s pomočjo katerih se hodo mogle regulirati cene in preprečevati njihov padec, do katerega jc prej tako često prišlo. Prav tako hočemo preprečiti to pogosto spremembo ccn tudi pri ostalih kmetijskih proizvodih, ker so te spremembe največje zlo za nase gospodarstvo. Z uredbo n oljnatih semenih, o bombažu in z drugimi uredbami gremo nasproti dobrim časoni.
Spomnite se, kako je bilo pred 3 leti
Spomnite se. kako je bilo pred trcini leti Poglejte kako je danes, pa boste videli, da nobena vlada v naši državi ni toliko dala in storila, kakor je storila za dobrobit naroda ta kraljevska vlada, kateri imam čast predsedovati. Pri tem vas moram spomniti na to dejstvo, da sem jaz v teli treh letih delal s tujo skupščino, v kateri je bilo nad eno tretjino noslanccv na strani opozicije na-
sproti meni, s skupščino, iz katero so na mene streljali in v kateri so zelo pogosto biil na dnevnem redu nezaslišani škandali. To narodno skupščino smo poslali domov. Ljudstvo pa mora zdaj izvoliti poslance, ki bodo moji pomočniki pri delu. Čaka nas še mnogo vprašanj, ki jih moramo rešiti. To so vprašanja, ki so v zvezi z omejitvijo prometa nepremičnin, vprašanja agrarnih interesentov, katerim bomo vedno poklanjali vso svojo pozornost, čaka tudi šo vprašanje dobruških prostovoljcev. Tudi to vprašanje je treba rešiti. Čaka nas tudi še graditev cest po ravninah Banata in številna druga vprašanja. Da hi so ta vprašanja rešila in da ne bi povečali zemljarine, boste imeli 11. decembra dolžnost glasovali za vladnega kandidata. Vi, ki ste tu na tem našem velikem zborovanju, boste to složno storili. Nastopili pa bodo nekateri iz opozicije, ki bodo glasovali za opozici-onalne kandidate, čeprav v duši in cclo javno priznavajo, da je sedanja vlada dobro delala. Za opozicijo hodo glasovali zaradi malenkostnih osebnostnih vprašanj in krajevnih prepirov. Ti ljudje so nelogični, brezvestni in zaradi gostih dreves ne vidijo gozda.
Dr. Stojadinovič o opoziciji:
„Združila sta se laž in zlo, da se lažje sporazumeta44
11. decembra so ne bo glasovalo za pocdince, pač pa za določno gospodarsko in nacionalno politiko, ki je znana in ki jo imela svoje sijajne uspehe. Posebno vas opozarjam na to, da imamo opraviti na žalost z gotovimi političnimi skupinami, ki jim gre za to, da se vse to, kar je bilo do zdaj storjenega s težavo in muko, naenkrat poruši. Ti ljudje nas danes hočejo oslabiti, hočejo izbrisati naše sadove zadnjih treh let. Oni hočejo priti do ključev vaših polnih žitnic najboljšega žita, hočejo, da jih izročite drugim, in da se spet povrnemo v one čase, ko so bili zaprti vaši mlini, ko jc obstal ves posel in so bile zaprte trgovine in delavnice. Namesto fronte miru so sc oklenili ljudske fronte. Današnja opozicija hoče našo državo razdeliti na razne fronte ter jo oslabiti za dolgo vrsto let in jo kot tako pokazati vsem zunanjim državam. Zaradi tega so se vezali razni tujci z dr. Mačkom. »Sastali se zlo i gore, da so laže dogovore«, kakor pravi naša narodna prislovica. Združili so so samo zato, da iz sebičnih vzrokov razbijejo to našo lepo domovino, da zaustavijo njen triumfalen polet in da jo zopet vržejo v ono borbo, od katere smo imeli vsi samo škodo. Prepričan sem, da ta žalostna vprega političnih nezadovoljnežev nc more imeti uspeha, najmanj pa v našem lepem Ba-
natu. kjer jo narodna zavest tako močna. Vse smo pripravljeni storiti za državo! Ali se mar morejo ti kraji, v katerih je bila šo koncc 10. stoletja narodna vstaja v Pctrovgradu na čelu z vladiko To-dorovom, danes odreči svoji herojski preteklosti. Ali mar morejo ti divni kraji, ki so najbogatejša žitnica Jugoslavije, ki so najsevernejša trdnjava junaka Smcdcrevcu, kraji, kjer stojo nešteti spomeniki, ki govore o slavni preteklosti, dovoliti, da bi ponovno padli. Okolica tega mesta, ki skozi Bcgejski kanal prevaža gospodarsko proizvode vsem krajem, pomeni gospodarsko moč te pokrajine. Zato sem prepričan, da se vi sami zavedate zmote, čc bi so dali kdaj zapeljati. Vaš svobodni duh, vaše življenje in nacionalna zavest je vedno prestala vse preizkušnje. Ni bilo žrtve, ki hi sc je bili ustrašili.
Banat mora ostati vedno pozitiven, vedno delaven, vedno kraj, v katerem ljudje znajo ceniti uspehe in dosežene rezultate.
Zato vas, dragi bratje Banačani, pozivam kot svoje brate, da je sreča na strani onih, ki delajo, onih, ki ustvarjajo in grade in ne tistih, ki rušijo upropaščajo in pustošijo. Prepričan sem, da mi liostc pomagali pri delu. V teku svojih treh let jo sedanja vlada naletela vedno nn vašo popoluo podporo, vlada pa jc tudi razumela vaše prošnje in izpolnila obljube. To naj vam bo tudi za bodoče najboljše jamstvo, da se bomo tudi pozneje brigali za vaš kraj.
Leta 1925 sem bil pri volitvah nosilec radikalne listo za Južni Banat in tedaj nismo opoziciji pustili niti enega mandata. Prijatelji iz Južnega Banata me poznajo žo več kot 15 let. Zdaj me poznate vsi ostali.
Nisem človeh, hi ostaja na pol poti
Nisem človek, ki ostaja na pol poti. Moj hoj pozna samo zmngo. Kakor vi poznate mene, tako vas poznam jaz. Zato žc vnaprej vem vaš odgovor 11. decembra, na dan volitev narodnih poslancev. Žitčli!
Govor ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča jo navzočna množica 40.000 ljudi sprejela z velikanskim navdušenjem in vzkliki: Živel dr. Stojadinovič! Živela vlada! Živel kralj Peter II.! Živel kraljevski dom! Živela Jugoslavija! Živela JRZ! Dol Maček! Dol z njegovimi sodelavci !
Minister Stošovič v Leshovcu
Leskovec, 6. novembra. A A. Za danes je bilo napovedano veliko zborovanje tudi v Leskovcu.
Dr, Korošec v Paračinu
Jasna beseda o komunizmu
Paračin, 6. novembra. A A. Danes dopoldne ob M. se je začelo veliko zborovanje v Paračinu. Udeležila se ga jo, ogromna množica ljudstva nc samo iz mesta Paračina, pač pa tudi iz vse bližnjo in daljne okolice. Zanimanje za tn shod je bilo zato tako veliko, ker je bilo napovedano, da bo na njem govoril notranji minister dr. Anton Korošec.
Čas hitro poteka. Še par dni in polovica predvolilne dobe bo za nami. Radi tega je treba, da se ljudstvo končno opredeli, za katero stranko bo glasovalo 11. decembra.
Gotovo je, da bosta dve državni kandidatni lisli. Prva je lista JRZ z nosilcem dr. Milanom Stojadinovičem, druga pa lista bivše HSS z nosilcem dr. Vladkom Mačkom. Na Mačkovo listo se bodo obesili vsi osiaki večjih in manjših strank, ki so zdaj skrahirane in ne morejo postaviti svoje kandidatne liste. Drugih kandidatnih list do danes še ni v izgledu. Kakor vidimo in vemo, se samo še Ljotičeva skupina trudi, da sestavi svojo listo in še za to nihče nc more trditi, ali ji bo kaj uspelo. Danes je ta lista malo interesantna.
Bistre reke od časa do časa menjajo svoje korito in ustvarjajo novo. In ko je reka prešla v novo strugo, ostanejo v stari samo še mlake in lužice, vsekakor ostanki nekdanje veličine in moči prejšnjega toka.
Narod se je zadnja tri leta prelival iz stare struge v novo, močno impozantno reko JRZ, ostale pa so samo še mlake terazijskih kmetov, sentimentalnih demokralov in nezadovoljnežev. Njih življenjska sila je že tako propadla, da ne morejo čeč sestaviti niti svoje lastne kandidatne liste, ter so zato prosili dr. Mačka. JRZ je postala najmočnejša reka v političnem življenju Jugoslavije. Njen tok. je jasen, njen lok je določno začrtan. Mi imamo svoj program in vemo, kam gremo in kaj hočemo. V zunanji politiki hočemo prijateljskih odnoSajev z drugimi narodi. V notranji politiki pa hočemo bratskega miru in sloge. Na gospodarskem in socialnem polju hočemo napredka, v kulturi pa vsestranski razvoj. Mi smo že pokazali svetu, kako se to dela.
Kaj hočejo 2 i v k o v i č i, Jcvtiči, Popovič!? Njihove stranke so v popolnem razsu-lu. In kako je z njihovim programom? S starim so sramotno propadli, novega nimajo. Kaj hočejo ti liudie. Znano jim je samo to, da žele mandate in da iih je premalo.
Mi hočemo sporazum s Hrvati
Je še druga skupina opozicionalcev v tako-imenovanem srbskem delu združene opozicije. Vsi ti odgovarjajo; Mi hočemo sporazuma s Hrvati, pustite nas pri miru. Nočemo razglabljati o tem, ali smo politični slabiči, ali nismo. Gotovo je, da ima JRZ v sedanji politični konstelaciji popolnoma drugačen položaj, kot ti ostanki preživelih strank. Tudi mi se hočemo s Hrvati razgovarjati, a to kot enakopravni partnerji v popolni svobodi in ne vezani z dr. Mačkovo vrvjo. To je ona velika razlika med nami in združeno opozicijo. Mi iz JRZ z določnim programom, oni brez programa, mi močni in veliki, oni slabiči, mi svobodni, oni pa vezani (navdušeno odobravanje in vzklikanjc Živio dr. Korošec!). Tisti Srb, ki misli, da ga bolj ljubi dr. Maček, kot dr. Stojadinovič, naj glasuje za dr. Mačka, pri tem pa naj ne misli, da ga smatramo za resnega človeka. Tisti, ki mislijo, da ga bolj ljubi dr. Maček kakor dr. Korošec ali pri muslimanih bolj dr. Maček kakor dr. Spaho, naj mu Bog odpusti grehe. In oni Hrvat, ki misli, da ga bolj ljubi Jevtič, Popovič in Zivkovič ter podobni, da ga bolj ljubi internacionalni komunist, socialist, naj glasuje za pisano družbo okoli dr. Mačka.
Komunizen . • .
Smatram za svojo dolžnost, da na tem zborovanju govorim o komunizmu. Vidimo, da se komunisti delajo kot najboljše nacionaliste, najboljše demokrate in najboljše antifašistične elemente. Oni dajejo ton opoziciji In tako se dogajajo prava čudal Internacionalni komunisti se zdaj nazivajo nacionaliste, najbolj zavedne demokrate. Branilci diktature, se nazivajo antiiašistL Vse so postavili na glavo. Komunisti v Jugoslaviji morajo zdaj po diktatu iz Moskve ustvarjati edinstveno delavsko ironto, socialisti so že kapitulirali s svojimi gesli s Topalovičem na čelu. Zdi se, da so komunisti v hrvatskem delavskem pokretu prisilili tudi dr. Mačka, da se pokorava komunistom. Ko drugi padajo pod velik vpliv komunistov, je potrebno, da JRZ s svojimi delavci daje odpor proti sistemu, ki ne dela za svobodo osebnosti, za svobodo mišljenja in izobrazbe, ki ustvarja državo sužnjev, v kateri bi bilo skoro več ljudi v zaporih kot na svobodi in bi jih več umrlo na vešalih kot v postelji. ( Komunizem je proli nam vsem, delavcem m mte-i lektualcem (dol 6 komunisti! Borili se bomo proti niim! Živel dr. Korošcc! Živel Cvetkovič! Živela JKZ!)
Uredništvo: Kopitarjeva uL št 6/IIL Teleion ŠL 4001, 40-02, 40-03, 40-04 m 40-05. Liet izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Poštni ček. račun. Ljubljana 10.650, Telefon štev. 4001.
Nanj jc prihitelo ogromno ljudstva, ki je hotelo slišali govor ministra Dobrivoja Stošoviča. Ljudstvo je ta govor sprejelo z velikim navdušenjem in vzkliki ministru Stošoviču, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču iu ostalim ministrom.
Minister Simonovič v Kumanovem
Kumanovo, 6. novembra. AA. Današnjega zborovanja v Kumanovem se jo udeležilo okoli 10.000 ljudi. Nn njem je kot prvi govornik nastopil pravosodni minister Simonovič. Zborovanje je vodil Ugrin Joksimovič.
V Belgradu - zatišje
ltelgrnd, 6. novembra, m. V Belgradu je danes vladalo politično zatišje, ker so vsi politiki zapustili prestolico in sc podali v notranjost ua agitaeijsko potovanje za bližnje volitve. Današnji dan je bil dan impozanlnih shodov JRZ v Pctrovgradu, kjer je govoril pred ogromno množico somišljenikov predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, in v Paračinu, kjer jo govoril, navdušeno pozdravljen od veliko množice, vodja Slovencev dr. Anton Korošec kot podpredsednik stranke.
Opozicija
Belgrad, 6. novembra, m. Generali -INS nimajo miru. Stalno so nn poti, dn bi zadržali pristaše ter pridobili nove. Tako je predsednik stranke Peter Zivkovič. včeraj odpotoval v spremstvu bivšega generala Rakitiča v Bosno, kjer bo obiskal Bonjaluko, Jajce in ostale kraje, medlem ko se bivši predsednik vlnde Bogoljub Jevtič vrti okrog Sarajeva in konferirn.
Novi Sad. 6. novembra, m. Združena opozicija v Vojvodini je v glavnih okrajih že izdala svoje kandidatno liste. Od bivših narodnih poslancev bodo kandidirali nn Mačkovi listi dr. Miri;o Kostič v okraju Velika Kikitida, dr. Vojislav Došen v okraju Jnšn Tomič, medtem ko bo dr. Dušan Bo-škovič, odvetnik iz Pančeva, kandidiral v dveh okrajih, in sicer v okraju Kovačiča in Pančevo.
Trgovska pogajanja med Sovjeti in Italijo
Rim, 0. novembra. TG. Žc več mesecev trajajo trgovinska pogajanja med Italijo in sovjetsko Rusijo. Bila so kaj počasna in truda polna. Toda sedaj poročajo, da so končno le uspela in da bo italijansko-sovjetska pogodba v kratkem podpisana. V glavnem je sporazum dosežen in gre le še za nekatere podrobnosti postranskega pomena. Na osnovi nove trgovinske pogodbe bo sovjetska Rusija prodajala Italiji nekaj sirovin, predvsem petrolej, les, magnezij, medlem ko bo sovjetska Rusija kupovala v Italiji ic gotove industrijske izdelke. Politično nerazpoloženje, ki vlada med obema driavama, lorej prav nič ne vpliva na gospodarske o dno saj c med Italijo in sovjetsko Rusijo.
Srbski del JNS
Bedno vlogo igra zdaj srbski del JNS. Njihovi pristaši v trumah beže od njih. Dr. Maček in združena opozicija sta jih sprejela na svojo listo kot politične sluge, da jim zberejo nekaj glasov. Kot Živkoviči, Jev-tiči in Popoviči bodo predmet posmehovanja in pomilovanja. JNS je na smrtni postelji, nihče več je ne reši. Isto usodo bo doživel srbski del Združene opozicije. Danes je jasno, da je JRZ na vsej črti zagotovljena zmaga. (Živela JRZ, živel Jugoras!)
Mi smo odločni Jugoslovani
Mnogo novih pristašev v najnovejšem času prihaja k nam, pristašev, ki so se prej imenovali nacionaliste. JRZ je eminentno nacionalistična stranka, in to ne od danes, pač pa od prvega začetka svoje ustanovitve. Mi smo odločni Jugoslovani in ne zanikamo niti srbstva, niti hrvatstva niti slovenstva. Kdo od vas more zahtevati, da se odrečete srbstvu? Srbski je vaš jezik, srbska cerkev, preteklost, zgodovina, ki govori o velikem junaštvu in junakih srbske vojske. Srbski so običaji in vaša tradicija. Toda preko srbstva, hrvatstva in slovenstva smo vsi mi dobri in zvesti Jugoslovani, Id delamo za napredek in veličino naše domovine Jugoslavije. Naša zmaga, zmaga JRZ je gotova. To pa za nas ni dovolj. Naša zmaga mora biti sijajna, veličastna, ogromna. Naše zmage si želimo. Za takšno zmago prosimo svoje pristaše. Za mandate se prav nič ne bojimo, zakon nam tako in lako daje dve tretjini vseh mandatov. Mi hočemo šc večjega števila glasov. Potrudimo se za čim več glasov. Zato mora tudi poslednji volivec na volišče. To je zdaj glavna stvar.
Z novim parlamentom . . .
Z novim parlamentom bomo nadaljevali svoje delo za kmeta, delavca, obrtnika, trgovca, proizvajalca in konsumenta. O tem bodo govorili še drugi govorniki. Iz dneva v dan se vrše konlerence, sestanki in zborovanja JRZ. Veliko volivno gibanje je pripravila JRZ. Vsa država se giblje, od Maribora do Djevdjelije, od Visa do Caribroda odmeva: Živela JRZ! (Te besede je ogromna množica ljudstva sprejela z velikanskim navdušenjem ter vzkliki, ki so trajali nekaj minut.)
Ves naš narod, vsi naši napori naj gredo za tem ciljem, da 11. decembra JRZ nc samo zmaga, temveč, da sijajno zmaga. Mi smo, Srbi, Hrvati in Slovenci, ki želimo dobro svoji domovini, bomo glasovali za listo dr. Milana Stojadinoviča.
Govor notranjega ministra dr. Antona Korošca je več tisočglava množica ljudstva sprejela z velikanskim navdušenjem in vzkliki kralju Petru II., kraljevskemu namestniku knezu Pavlu, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in Jugoslaviji.
Praznik grafičnega delavstva
Lepo uspela akademija 1 Proslava v Mariboru
Ljubljana, 6. novembra.
Ta leden je grafično delavstvo Slovenije zaključilo vrsto proslav, ki jili je priredilo ob priliki 70 letnice obstoja svoje strokovne in stanovske organizacije. Z upravičenim ponosom je naše grafično delavstvo naglašalo, da je njegova organizacija ena najstarejših tovrstnih v vsej Evropi in na vsem svetu. Proslave in z njimi združene prireditve so bile v raznih mestih, tako v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju Ier so povsod lepo uspele.
Snoči je bila oh 8 akademija v dvorani Delavske zbornice, ki je izvrstno uspela. Občinstvo je napolnilo dvorano.
Akademijo je začel z govorom predsednik prosvetnega oddelka »Grafike« g. BoštjaneiS, ki je govoril o kulturnih stremljenjih grafičnega delav-slva, nato pa toplo pozdravil vse navzoine zastopnike oblasti, tiskarskih podjetij ter zastopnike drugih organizacij. Očrtal jo nato nastanek gra-lične organizacije, delo in težave grafičnega delavstva.
Pevsko društvo »Grafika« je nato prav odlično zapelo nekaj pesmi ter s tem dokazalo visoko kulturno stremljenje grafičnega delavstva. Skoraj prava senzacija pa je bil nastop grafičnega delavca gosp. Slavka Streklja, ki je z občudovanja vrednim baritonom zapel nekaj pesmi.
Pretresljiv je bil tudi dramski prizor »Na cesto:, ki ponažoruje socialne boje grafičnih delavcev ter mnoge nevšečnosti. Igro je spisal gosp. Slavko Dvoršak, režiral pa g. Dušan Accetto.
Veliki orkester »Grafike« je izvajal Bachovo Pomladno prebujenje«, Mendelsohnovo »Slavnostno koračnico« ,nato pa je pevski zbor zapel dr. A. Dolinarja »Na cvetno nedeljo«. Mladina grafičnega delavstva je deklamirala »Tovarišem v spomin« in zborno recitacijo »Guttenberg govori«, ki je bila z živo in nazorno sliko ponazorjena. Vse točke so žele živahen aplavz, kar je bilo prosvetnim delavcem v vrstah grafičnega delavstva resnično zasluženo priznanje in zadoščenje.
Slavnostno zborovanje
Naši sodelavci, umetniki črk in tiska, so le-Vos imeli vrsto zelo posrečenih proslav v vseh večjih mestih Slovenije, kakor v Mariboru, Celju in Kranju v proslavitev 70 letnice obstoja svoje organizacije, ki je ena najstarejših te vrste v Evropi in morda tudi na vsem svetu. To vrsto proslav so zaključili danes s slovesnim občnim zborom, ki se je začel ob 9 dopoldne v dvorani Delavske zbornice. Ta dvorana je bila slovesno okrašena z napisoma »V organizaciji je moč« in Delu slava, delu časti«, med katerima je blestel napis: »Sedemdeset«. Ob vzhodu v dvorano pa je bil postavljen srebrn tiskarski lev.
Zborovanja se je udeležilo poleg zastopnikov oblasti in drugih organizacij toliko članstva, da je bila dvorana polna.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Slrnad. V svojem slavnostnem govoru je omenil, da je organizacija, ki slavi sedaj 70 letnico, zrastla iz idejo solidarnosti in je zahtevala dosti truda in požrtvovalnosti. Po zaslugi organizacije sme grafično delavstvo mirno zreti v bodočnost. Organizacija je postala gospodarski činitelj iu kulturna moč. Združenje grafičnega delavstva obsega vse, kar je zdravega, zavednega ter solidarnega v tem 6tanu ter je nevzdržno napredovala vseh sedemdeset let. Prebrodila je hude čase, kakor na primer čas zadnje gospodarske krize ter je. položila mnogo žrtev na oltar vzajemnosti in lajšanja bede.
Nato je predsednik pozdravil zastopnika gospoda bana svetnika g- Zorna, zastopnika mestne občine in g. župana obč. svet. Lukiia, zastopnika OUZD g. Hiinigsmanna, zastopnika Delavske zbornice predsednika Lovra Jakomina in tajnika Filipa Uratnika, zastopnike posameznih strokovnih organizacij ter zastopnike centrale in drugih organizacij SGRJ.
Tajnik g. Drago Kosem, je opisal razvoj organizacije od leta 1808. ter je slavil zasluge prvih ustanoviteljev, hkrati pa njenega idejnega tvorca Karla Rheina. Vseh sedem desetletij je šla organizacija brez škode čez vse težave, ki so smrtno prizadele številne druge sovrstnice, čez vse spore in razprtije, čez vse druge nevarne politične vplive in je ostala enotna kompaktna edinica vsega grafičnega delavstva.
Govoril je nato predsednik Delavske zbornice g. Lovro Jakomin, ki je slavil jubilej te organizacije kot edinstven in svetel praznik vsega slovenskega delavstva. V imenu Strokovne komisije je govoril g. Janez Mlinar, ki ga je članstvo pozdravilo tudi kot nekdanjega zaslužnega organizatorja v tej organizaciji. Lep in prisrčen pozdrav je v imenu časnikarskega društva izrekel tovari-ški organizaciji grafičnega delavstva g. Ludvik Mrzel. V imenu Združenja faktorjev Jugoslavije in ljubljanske podružnice je izrekel tople pozdrave in izraze solidarnosti g. Mihalek. V imenu Zveze združenih delavcev je govoril g. Greben-iek. V imenu centrale SGRJ in zagrebške podružnice so govorili gg. Julij Linhart, Mulzl in Evgen Stark, ki so v svojih govorih naglašali, da je stremljenje grafičnega delavstva vedno konstruktivno, da ni bilo nikdar naperjeno proti delodajalcem in da je grafično delavstvo v svojih vrstah vedno zahtevalo strogo disciplino. V imenu Narodne strokovne zveze je pozdravil jubilej g. Žerjav.
Nato je govoril predsednik tarifnega odbora g. Srečko Zumer, ki je naglašal, da je grafično delavstvo tako močno, da si more svoje rane celiti samo. Izrekel je zalivalo vsem odsekom za uspešno strokovno gibanje in je naglašal veselje nad skupnostjo, močjo in vzajemnostjo grafičnega delavstva, organiziranega v SGRJ. Končno je izrekel tudi pozdrave Jugoslovanske strokovne zveze.
O humanitarnem pomenu organizacije je govoril g. Slavko Dror&ek.
V imenu litografov je sporočil pozdrave gospod Lojze Erjavec.
Uspelo stanovsko zborovanje je zaključil predsednik g. Strnad. ki je ugotovil, da so vse proslave sedemdesetletnice lepo uspele. Naglašal jo, la bo javnost pravilno razumela dosedanje delo grafičnega delavstva, grafično delavstvo pa si mora začrtati ludi jasen program za tedaj, ko bo slavilo 7o letnico svoje organizacije in ki bo pokazalo na pet let dela na socialnem, humanitarnem in organizacijskem polju.
Maribor, 6. novembra.
Na slavnostnem zborovanju danes dopoldne 60 praznovali mariborski grafiki lepo obletnico najstarejše etro.kovne organizacije v naši državi. Proslava je imela svečan okvir ter so sc je udeležili tudi zastopniki oblastev in kulturnih organizacij, med njimi zastopnik mestnega župana magistralni ravnatelj Rodošek, predstavnik okrajnega glavarstva dr. Brunšck ter zastopnik mariborskega novinarskega kluba ravnatelj Rudolf Golouh. Iz Zagreba je prišel na proslavo zastopnik centralnega predstavništva grafičnih organizacij Ante Mišak.
Uvod v slavnostno zborovanje je bila -Pozdravna pesem«, ki jo je lepo zapel pevski zbor mariborske Grafike. Goste in udeležencc je nato pozdravil predsednik mariborskega poverjeništva Janko Duh. Slavnostni govo,r je imel tajnik Janko Krajšek, za njim je govoril zasto.pnik centrale Ante Mišak, ki je prinesel čestitke cetralnega predstavništva v Zagrebu, nato je imel Lojze Skrobar zanimiv referat o humanitarnem delu grafične organizacije; iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da so slovenski grafiki za obstoj svoje organizacije žrtvovali za brezposelne tovariše, za onemogle, za vdove in sirote itd. ogromno vsoto 15,408.897 din. O velikem in važnem prosvetnem delu grafične organizacije je govoril Pavel Vokač, za njim pa je povzel besedo predsednik kluba pomožnega grafičnega delavstva Anton Minodraž.
Prisrčne čestitke je izrekel nato grafični organizaciji v imenu mestnega župana dr. Juvana in mestne občine mariborske magistratni ravnatelj Rodošek, v imenu mariborskih novinarjev pa jim je častital ravnatelj Rudolf Golouh. S pesmijo Grafike se je lepo uspelo slavnostno zborovanje zaključilo.
Proslava v Celju
Celje, 6. novembra.
Danes ob 9 dopoldne so se zbrali v mali dvorani Celjskega doma celjski grafiki, da proslave na slavnostnem zborovanju 70 letnico svoje organizacije. V celjskem poverjeništvu je včlanjenih nad 50 grafikov iz Moliorjeve, Zvezne in tiskarne Rode-MartinČie.
Slavnostno zborovanje se je pričelo v FuSi-kovo koračnico, katero je zaigral pod vodstvom di-
KINO SLOGA T"-"-30
—--- _ii
Pozor!11 Jutri premiera!
„TAM\BA"
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri Annabella v prekrasnem filmu
Kraljica srečnih višav
Pod dozdevnim oklepom nepredirne hladnosti in raviiodušuostl bilo v prsih hrabrih pilotov sreo polno topliue, tovariško ljubezni in razume--vnnl.-i /m lni,, boluMi jn rmli.st.__
NaJdovrSenojSa podoba prave rusko duSevnosti, ki se odlikuje no žarki Ijubcmi, borbenosti ln neobičajnim pojmovanjem vpraianja časti!
sam
rlgenta g. Petermana salonski orkester celjske že-lezničarske godbe, otvoril pa ga je predsednik celjskega poverjeništva ZOGD g. Jožko Jurač, ki je v uvodnih besedah pozdravil zastopnika okrajnega načelstva g. Rejo, zastopnika g. župana g. nadkomisai ja Pogačnika, zastopnike organizacij in vse ostale. Danes so se celjski grafičarji pokazali ravnosti, da z njo, s katero so tako tesno povezani po tisku, proslave svojo 70 letnico. 70 let dela proslavlja grafična organizacija, obletnico dela za svoje članstvo, za katerega se mora boriti za njegov obstoj. Stanovska liorba je prisilila organizacijo, da si je slavila nalogo, da je pomagala in pomaga vdovam, brezposelnim, sirotam itd. Grafiki so lahko ponosni na svojo organizacijo, ki že 70 let opravlja humanitarno delo. ki je tako veliko in plemenito, da se ne more ponašati kako druga organizacija. Tako je organizacija od leta 1921—1937 izdala 1,597.570 din podpore bolnikom, brezposelnim 7,033.248 din, onemoglim 5,799.194, potnikom 128.090, vdovam in sirotam 490.322, izrednih podpor 300.155 din, skupno torej 15 milij. 408.879 din.
Sledila je deklamacija g. Sandija Videčnika »Gulenberg«, ki jo je spesnil Otmnr Mihalek. Salonski orkester je nato zaigral odlomek iz operete »Lastovke-!, nakar je g. Peter Kusterlo imel slavnostni govor, v katerem je govoril o delu grafične organizacije in prvih početkih dela.
Predsednik g. Jurač Jožko je še posebno pozdravil zastopnike tiska, nato prečital čestitke Slovenskega društva in Društva absolventov trgovskih šol. V imenu okrajnega načelstva je čestital organizaciji g. Reja, v imenu mestne občine in celjskega mestnega župana g. nadkomisar Pogačnik. Posebno iskreno in z lepimi in globokimi besedami je čestital organizaciji ob 70 letnici zastopnik Zveze fantovskih odsekov, celjske podzveze g. prof. Tone Janežič, v imenu celjskega fantovskega odseka predsednik g. Tone Vrahl, v imenu podružnice Zveze železničarjev gosp. Zupančič, v imenu strokovnih organizacij g. Godnik, v imenu JSZ in privatnih nameščencev g. Hočevar, v imenu tiskarnarjev faktor g. Cetina.
Slavnostno zborovanje se je zaključilo s slavnostno koračnico, ki jo je zaigral salonski orkester.
šahovski turnir v Zagrebu
Zagreb, 6. novembra.
Tukaj je bila danes polfinalna tekma za šahovsko državno prvenstvo moštev med Ljubljanskim šahovskim klubom in tukajšnjim Amaterskim šahovskim klubom. LSK je moral nastopiti brez svojih velemojstrov dr. Milana Vidmarja in Pirca, AšK pa brez velemojstra dr. Drezge. Kljub temu 60 pokazale vse odigrane partije veliko višino, jugoslovanskega šaha in premoč dosedanjega državnega prvaka LŠK, ki bo to prednost po današnjem uspehu lahko obdržal tudi pa finalni borbi z Belgrajskim šahovskim klubom, za katero se je sedaj kvalificiral.
Stanje je ob času, ko to poročamo, naslednje:
Na prvi deski: MIlan Vidmar ml. je otvoril z damo, medtem ko se je dr. Astaloš branil 6 slovansko obrambo. Kmalu je bil Vidmar osvoji! kmeta ter prisilil po 32. potezi dr. Astaloša k predaji.
Na drugi deski je bil boj med dr. Kalabarjem in Furlanijem, ki se je branil z Griinfeldovo obrambo. Po 30. potezi je bila situacija za Furla-nija zelo težka, potem pa je dr, Kalabar nesrečno postavil prednjega kmeta, kar je Furlani izrabil in z izmenjavo trdnjave za konja pridobil kvaliteto ter 6toji boljše.
Šorli je otvoril s kraljem in kmetom, kar je Rabar sprejel in se branil z Aljehinovo obrambo.
Do konca je bila pozicija nejasna, z malenkostno prednostjo Šorlija. Rabar pa ie v stiski s časo.m spregledal figuro ter se je moral v 31. potezi predati.
Četrta deska: Šubarič proti Ludviku Gabrov-šku. Slednji se je branil z indijsko damsko obrambo. Z dobro igrq je pridobil pozicijsko prednost. Nasprotnik je prišel v stisko s časom in se je moral udati.
Nato je nastopil Šiška proti Jermanu. Tudi Jerman je sprejel otvoritev z daminim kmetom ter se branil z Griinfeldovo obrambo. Pozicija je ob času, ko poročamo, nejasna ter se bo partija bržkone končala remi6.
Lieul — Sikoš'ek. SikoSek je imel v slovanski obrambi zelo tesno pozicijo. Zaradi nepazljivosti nasprotnika je potem igro izenačil ter stoji ob prekinitvi boljše,
Ciril Vidmar — Salinger, Vidmar je otvoril s kraljevim kmetom, kar je nasprotnik sprejel ter sc branil e sicilijansko obrambo. Vidmar je kmalu osvojil kmeta, ki ga je pa pozneje vrnil, da si je pripravil prednjega prostega kmeta ter sprejel v 23. potezi ponujeni reims.
Popovič — Geržinič. Geržinič se brani proti kraljevemu kmetu s špansko obrambo, ima pa ob času poročila precej stisnjeno pozicijo.
Končna zmaga LSK po vodstvu 3 in pol proti 1 in pol točke ni več vprašanje.
Iz Španije
Že do nedelje
imate lahko prenovljen klobuk, če ga Se danes izročite v popravilo v trgovino P. Magdlč, Aleksandrova 1-.
Oglašujte uspešnem
v edino dnevni-
ku »Slovencu«!
Boksarski dvoboj
Reprezentanca Zagreba : Trbii (Italija) 10:6.
Zagreb, 6. novembra.
Tukaj je bil z veliko reklamo napovedan dvoboj boksarske reprezentance Zagreba, ki so jo predstavljali vsi najboljši jugoslovanski amaterslri boksarji, proti italijanskemu državnemu prvaku športnemu klubu Trbiž. Dvoboj je bil v dvorani bivšega hrvaškega Sokola pred množico vnetih gledalcev.
V	kategoriji »bantarn« je jugoslovanski državni prvak Badel premagal po točkah prvaka Benečije Bruna Argentinija. Borba je trajala tri kroge po tri minute. Jugoslovan si je v dveh krogih pridobil toliko prednosti, da mu sicer izkušeni Italijan v tretjem kolu ni mogel več ogroziti zasluženo zmago. Stanje točk 2:0 za Zagreb.
V	»peresni teži« je nastopil jugoslovanski juniorski prvak Ravnikar proti prvaku Benečije de Menisu. Ravnikar je z tehnično odlično borbo znal obdržati med seboj in nasprotnikom potrebno razdaljo in si je nabral dovolj točk za precizne udarce. Italijan je prišel do veljave šele v zadnjem krogu. Zmaga je pripadla po točkah Jugoslaviji, in sicer 4:0.
V	lahki kategoriji je nastopil proti državnemu prvaku Italije Egystu prvak Zagreba Jurkovič. Dolgo se jo dobro držal, ima pa napako, tako imenovano »stekleno bradof, kamor ga je zadel proti koncu zadnjega kroga nasprotnik z dobro merjenim udarcem ter ga podrl na tla. Ker se Jugoslovan ni več dvignil, je pripadel knock aut Italijanu. Stanje točk 4:2.
V	\velter kategoriji je proti prvaku Jugoslovanu Devčiču nastopil juniorski prvak Italijan Fallopa. Po zanimivi borbi je pripadla zmaga tehnično boljšemu Devčiču. Stanje točk 6:2.
V	srednji kategoriji je nastopil proti zagrebškemu prvaku Krleži prvak Benečije Migota, čigar posebnost so knock-aut zmage. To svojo posebnost jo pokazal tudi danes, ko je tehnično mnogo boljšega Krležo z dvema krepkima udarcema v brado v drugem krogu podrl in zmagal knock-out. Stanje točk 6:4.
V	poltežki kategoriji sta nastopila dva para. Najprej prvak Zagreba Tomislav Albini proti ju-niorskemu prvaku Italije Jovaniju. Oba odlikuje hitra borba z močnimi udarci, le da jih je Italijan usmerjal na nedovoljena mesta in na ta način onesposobil Zagrebčana že v prvem krogu. Zaradi tega je bil Italijan diskvalificiran in zmaga pri-sojena Zagrebu. Stanje točk 8:4.
Kot drugi par sta nastopila jugoslovanski državni prvak Hladni proti prvaku Benečije Cro-cetti. Borba ni bila zanimiva, ker je boljši Jugoslovan prevladoval. Italijan ima zelo močne udarce in je le čakat na ugodno priliko, da podre
Hladnija, vendar ga je gong prehitel in je zmaga pripadla zasluženo Jugoslovanu. Stanje točk 10:4.
Kot zadnja točka sta nastopila v težki kategoriji Ljubljančan Baloh (80 kg) proti mnogo težjemu velikanu in tretje plasiranemu prvaku Italije Chiesi (98 kg). Čudno je, da je prireditelj pristal na to, saj je bilo jasno od vsega začetka, da ne more noben, še tako odličen boksar nadoknaditi tolikšne prednosti, kot jo ima Italijan s svojo težo. Borba se je končala, jiakor je bilo jasno, že v prvem krogu s knock-aut zmago Italijana. Končno stanje točk 10:6 za Zagreb.
Ljubljanska nedelja
"f" Gospa Marija Drenik je v nedeljo mirno v Gospodu zaspala. Blago rajnko bodo pokopali v torek ob 2 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Drevi ob 20 ho v veliki unionski dvorani slavnostni koncert, na katerem se bo pod vodstvom i ravnatelja Poliča prvič javno izvajala Škerjančeva simfonična kantata za soli, zbor in orkester Ze-dinjenje. To bo največja kulturna proslava 20 letnice našega osvobojenja, zato opozarjamo na nocojšnji koncert in vljudno vabimo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice ter od 7 dalje na blagajnah pred veliko unionsko dvorano.
Umrla je v soboto 5. t. m. v 70. letu starosti ga. Marija Krisch roj. Mervar. hčerka nekdaj uglednega ljubljanskega meščana. Pogreb bo danes ob pol 3 izpred mrtvašnico splošne bolnišnice. Naj počiva v miru!
Električni tok ubil pastirja
V Velikih Pečali pri Št. Vidu na Dolenjskem je splezal 13 letni pastir Grm Ivan na drog daljnovoda Grosuplje-Novo mesto. Dotaknil se je žico in padel takoj mrtev na tla. Pokopali ga bodo dane« v Št. Vidu pri Stični.
Smrt pod avtomobilom
Ob 9 dopoldne se je pripetila blizu Vranskega grozna nesreča, katere žrtev je postal Ant. Schvveiger, uslužbenec pri Kovaču Jožetu v Tržiču. Ko stase danes peljala s tovornim avtomobilom skozi Vransko, jima je nagajal motor. Ustavila sta avtomobil in motor pregledala. Šofer Schweiger je šel pod avtomobil, naenkrat pa je šlo čezenj kolo in mu zlomilo desno nogo v stegnu in raztrgalo dimlje. Schvveiger je bil v hipu v mlaki krvi. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer mu jc prvo pomoč nudil dr. Šerko z Vranskega. Zaradi hudih poškodb, zlasti zaradi močne krvavitve pa je Schvveiger že čez pol ure izdihnil. Leži v mrtvašnici celjske bolnišnice. Schvveiger zapušča ženo in otroke. Težko prizadeli rodbini naše iskreno sožalje«
Zarsgoza, 6. novembra. AA. Včeraj je divjala ves
dan silovita borba okoli vasi Mora de Ebro, kjer so republikanske čete iz rovov, ki predstavljajo železni obroč, branile ta ključ bojišča ob Ebru. Nacionalistične čete so danes napredovale, vendar pa še niso vkorakale v Moro de Ebro. Vrhovno poveljstvo je prepovedalo boje po ulicah, ker je dognalo, da vas sama ne predstavlja strateško važne točke, pač pa samo njene komunikacije,
Bilbao, 6. novembra. AA. Španske nacionalistične čete napredujejo v smeri Mora del Ebro, kjer se je zbral sovražnik k odločnemu odporu. Ker so borbe na tem odseku zelo krvave, je videti, da hoče sovražnik na vsak način obdržati svoje postojanke na tem kraju. Med padlimi v teku današnjih borb se nahaja na strani španskih republikancev tudi komandant 10. republikanske divizije Henry Marin.
Potres na Japonskem
Tokio, 6. novembra, b. Ponoči od petka na soboto je obiskal savareovzhodni predel Japonske hud potres, ki pomenja za tamkajšnje ljudstvo pravo katastrofo. Središče potresa je okolica mesta Miygi na japonskem otoku Honšin. Potres je divjal 600 km okrog Tokia. Zlasti hudo so prizadeta obalna mesta in vasi. Iz Tokia poročajo jutranjiki, da so vse zveze z mesti, kjer je razsajal potres, prekinjene. O katastrofi potresa nudi najlepšo sliko, da so se zaradi močnega sunka pokvarili seizmografski aparati celo v mestu Faenzi v Italiji. Boje se, da bo število ljudskih žrtev veliko.
Volitve na Poljskem
Varšava, 6. novembra. AA. (Pat.) Jutri bodo objavljene volitve v sejem. Izvoljenih naj bi bilo 208 poslancev. Volileev je vpisanih okoli 17 milijonov, kandidatov pa je 800. Kot kandidati bodo nastopili predsednik vlade Sladkovski, ministri Kviatkovski, Ulirch, Koscialkovski in šef tabora narodne unije general Svarczinski. Bivši predsednik vlade Slavek kandidira v eni mestnih četrti v Varšavi. Volitve se začenjajo ob devetih in bodo končane ob 21. Rezultati bodo znani ponoči od nedelje na ponedeljek. Podvzeti so ukrepi, ki bodo zagotovili volilno svobodo. Včeraj so bila po vseh poljskih mestih manifestacijska zborovanja, na katerih so posebno poudarjali, da mora čim večje število volileev na volišče.
Božidar Jakac razstavlja
Ljubljana, 6. novembra.
Jakopičev paviljon je danes dopoldne bil prizorišče lepe kulturne manifestacije.
Znani naš slikar Božidar Jakac je ob pol 12 dopoldne ob navzočnosti številnega odličnega občinstva odprl razstavo svojih umetnin. Pri otvoritvi razstave je bilo navzočnih mnogo znanih kulturnih delavcev z literarnega, znanstvenega in gospodarskega polja. Umetnik Jakac je sam" nagovoril zbrano občinstvo ter izrazil svoje veselje, da je občinstvo pokazalo v teh razburkanih časih toliko zanimanje in ljubezni za kulturne vrednote, ter se spominjal, dn je točno pred dvajsetimi leti, to je novembra 1918, kot mlad začetnik sodeloval pri tedanji umetniški razstavi.
Občinstvo si je nato ogledalo razstavo. Razstava obsega sto umetnin. Srednjo dvorano zavzemajo sami portreti, stranske prostore Jakčeve pokrajine, četrto dvorano pa je Jakac napolnil z risbami in lesorezi. Jakac je pokazal nov lep razvoj in bo njegova razstava nedvomno doživela med občinstvom lep uspeh.
Tri motociklistične nesreče na Večni poti
Ljubljana, 6. novembra.
Danes so bile motociklistične dirke na Večni poti, ki pa so žal zahtevale tri nesrečne primere.
Že dopoldne se je pri treningu ponesrečil 31 letni mehanik Slavko Planine iz Zagreba, Jur-kovičeva cesta 9. Padel je z motornega kolesa ter si zlomil levo nogo. Reševalni avtomobil je Planinca prepeljal v bolnišnico.
Popoldne pri dirkah samih je bil na Večni poti med četrt na 3 in tri četrt na 5 stalno v službi reševalni avtomobil. Med dirko se je ponesrečil dirkalec Ivan Vukovič, ki je padel z motorja iu se poškodoval na glavi ter na nogi.
Skoraj istočasno se je ponesrečil tudi znani dirkalec Ludvik Starič, »leteči Kranjec«, ki je padel z motornega kolesa in si pri padcu nalomil hrbtenico. Vukoviča je prepeljal v bolnišnico reševalni avtomobil, Stariča pa . neki zasebni avtomobil.
Mariborski drobiž
Maribor. 6. novembra.
Blagoslovitev uove cerkve presv. Rešnjega Telesa se je vršila danes dopoldne ob 9. v Magdalen-skem predmestju. Novo svetišče je blagoslovil prevzvišeni knezoškof dr. Tomaži?, katerega so pred cerkvijo v Magdalenski ulici pričakali duhovščina, mestni župan dr. Juvan. okrajni glavar Eiletz ter predstojnik mestne policije dr. Trstenjak, odbor za zidanje cerkve, šolska mladina in ogromno število vernikov. Škof dr. Tomažič je nato izvršil hlagoslovitvene obrede, najprej cerkveno zunanj-ščine, nato pa notranjščine, zatem je pa imel pridigo in slovesno sv. mašo, ki se je zaključila z zahvalno pesmijo.
40 letnica skladatelja Maksa Schonchcrrja. Znani mariborski skladatelj in dirigent Maks Schon-cherr je snoči proslavil v veliki Unionski dvorani 40 letnico svojega glasbenega delovanja. Z njegovim imenom je povezan lep kos glasbene zgodovine mariborskega mesta. Deloval je pri raznih društvih in organizacijah kot pevovodja ter god-beni dirigent, dolgo let je igral v orkestru ljubljanske opere, posebno ime pa si je pridobil kot skladatelj ter je napravil veliko tudi za popularizacijo slovenske narodne pesmi. Snočnje proslave se je udeležilo veliko ljudi ter predstavniki raznih glasbenih in pevskih organizacij.
Žetev smrti. V Tattenbachovi ulicf je umrl znani mariborski meščan, posestnik in pecarski mojster Pavel Heričko. slar 71 let. Pokojnika bodo jiokopali v ponedeljek ob 4 popoldne. Žalujočim naše sožalje! — V bolnišnici je umrla 27 letna soproga posestnika iz Zg. Gorice pri Pragerskem Marija Pernat. — V bolnišnici je pokosila smrt 59letnega črkostavca Marcela Sobotkieviča. Svn-tila jim večna lu&
Slovenci v Westfaliii
Pod naslovom >40.000 Slovencev v Westfaliji« je »Esseuer Volkszeitung« objavila daljši članek o življenju slovenskih rudarjev v \vestfalski pokrajini. Clankar navaja, da jc na osnovi nepristranskih podatkov na premogovniškem ozemlju VVostfallje — pod okriljem jugoslovanskega generalnega konzulata v Dtlsseldorfu okroglo 40 tisoč Slovencev in da je to druga največja naselbina Slovencev v Nemčiji.
Člankar pripoveduje, kako so se Slovenci naseljevali po VVestfaliji še pod Avstro-Ogrsko. Prvi so začeli prihajati leta 1884 in sicer iz slovenskih rudarskih naselbin v Trbovljah. Za prvimi so prišli drugi, vedno več, tudi kmetski sinovi iz Dolenjske, iz Gorenjske ter iz siromašnejših krajev Štajerske. Srbov in Hrvatov je v Porurje prišlo lo zelo malo. Slovenci so se naselili eprva v okolici Ha m m a in Duisburga, kjer so ee vsi takoj zaposlili po raznih premogovnikih. Šele počasi in postopno so slovenski rudarji šli tudi drugam in 60 v prvem desetletju živeli razkropljeno žo po vsem premogovnem revirju Porurja. Okrog leta 1900 se je priseljevanje nehalo in od takrat je število slovenskih priseljencev ostalo na isti višini. Kolikor jih je odšlo, toliko jih je zopet prišlo novih. Po vojni jih je takoj odšla precejšnja množina v francoske rudnike, kjer so ustanovili nove naselbine. Tudi v Belgijo in na Nizozemsko so šli ter tamkaj postali središča novega priseljevanja. Med Poljaki ki so v Portirju zelo gosto naseljeni, se je v povojni dobi napravit poskus, da bi se vrnili v domovino. Imel je sorazmerno velik uspeh. Med Slovenci se zamisel, da bi se kdaj v velikih množicah za stalno vrnili v novo jugoslovansko domovino, nikdar ni mogla usidrati. Slovenci so v Porurju ostali stalna naselbina.
Socialni položaj slovenskih rudarjev v prvih povojnih letih ni bil Bog ve kako rožnat, kakor splošno ni bil rožnat za nikogar. Tudi mlada jugoslovanska država se za \vestfalske Slovence še ni zadosti brigala, ker je imela zadosti drugih skrbi. Ker med vvestfalskimi Slovenci ni bogatih slojev, da bi bili mogli organizirati socialno od-pomoč, so v prvih povojnih letih zares mnogo pretrpeli. Položaj se je izboljšal v tistem razmerju, kot se je izboljšal gospodarski položaj Nemčije sploh. Leta 1929 (dne 1. novembra) pa sta Jugoslavija in Nemčija podpisali socialnozaščTtno pogodbo, ki je tudi vvestfalslrim Slovencem odprla
vse dobrote, ki jih jc svojim lastnim državljanom nudila nemška socialna zakonodaja. Dobrote te pogodbe so bile velike, če pomislimo, da jo bilo med Slovenci, ki so prišli pred 40 leti v Nemčijo, mnogo invalidov in da so bili vsi upravičenci za pokojnino, če so bili še pri življenju. Najstarejša vvestfalska Slovenka, stara 98 let, živi v Dortmun-du in uživa socialne dobrote te pogodbe.
Clankar z veseljem ugotavlja, da so Slovenci ohranili svojo narodno samobit in se drže svojih narodnih šeg in navad. Veseli, delavni, gostoljubni. In svojo daljno domovino ljubijo vsi brez izjeme. V ostalem pa sc v Porurju čutijo čisto doma. Z nemškimi domačini so desetletja skupno delali v rovih. Tako so se navezati na deželo in na ljudi. Člankar se pohvalno izraža, da je starejši rod naučil mlajšega ljubiti materno govorico in tudi tretji rod, ki sedaj hodi v šolo, govori med seboj slovensko materinščino.
Na koncu opisuje člankar društveno dolovanje med westfalskimi Slovenci. (Ti podatki so nekoliko pomanjkljivi, ker so bili črpani na nepravem viru. Op. ur.) S poudarkom omenja tudi velika skupinska potovanja westfalskih Slovencev v domovino ter pristavlja, da so znamenje živega narodnostnega življenja in žive povezanosti z domovino. Zeli, da bi se skupinska potovanja v domovino nadaljevala in zavzemala čedalje večji obseg.
Končno izraža člankar željo, naj bi vvestfalski Slovenci bili živa vez. med Nemčijo in Jugoslavijo ter pospeševali prijateljstvo med obema državama.
(Glede številke 40.000, ki jih navaja pisec, bo treba bili previden. Veseli smo, ker prihaja od nemškega pisca in je objavljena v nemškem časopisu. Kajti to je dejansko število vseh onih, ki so izJIi od slovenskih staršev in ki prebiva jo v West-faliji. Toda nemško uradne statistike priznajo danes samo še nekaj manj kakor 18.000 Slovencev, ki so državljani Jugoslavije. Ostali so se torej že dali prepisati v uetnško državljanstvo in jih štejejo že kot Nemce. Naše oblasti imajo zapisanih še okroglo 20.000 jugoslovanskih državljanov. Razlika med nemško uradno številko in med našimi uradnimi zapiski znaša torej nekako «000 in prihaja od tega, ker so se mnogi Slovenci vpisali v nemško državljanstvo, a za odpust iz našega državljanstva še niso prosili, odnosno niso bili odpuščeni. Tukaj se odpira pred nami novo vprašanje, ki ga bo treba v bližnji bodočnosti rešiti. Op. ured.)
rinarnico. Obljubili pa «o, da bodo v kratkem na- i peljali tudi elektriko iz Bistrice. Torej vse polno javnih del, ki dajeio ljudstvu zaslužka.
V	Selah so oblasti naročile popolno prenovi- 1 tev šolskega poslopja, ki da mora odgovarjati lepemu letoviškemu kraju.
Na Kotu v Selški dolini urejujejo hudournik, kjer je zaposlenih večje število ljudi.
Na Selah je umrla v starosti 75 let Marija Le-nasi, ki je bila pridna krščanska in narodno zavedna žena. Naj v miru počiva.
V	Blatogradu je iz neznanih vzrokov izbruhnil požar v tamkajšnjem nemškem otroškem do.mu. Ogenj je leseno poslopje popolnoma upepelil.
Iz Pliberka bodo gradili veliko državno cesto, ki bo šla čez Šmarjeto do državne meje. Ljudstvo
z veseljem pričakuje pričetka del, ki jim bodo dala zaslužka.
Pliberška in libuška iola sta bili popolnoma
prenovljeni, oid zunaj in od znotraj. Sedaj 6la v veselje otrokom in v okras lepim krajem.
V nedeljo, dne 23. oktobra so po vsem Koroškem nabirali staro železo. Nabrali so ga skupno 1.390 ton ali 139 vagonov.
V Spodnjih Rutah pri Hodišah je pogorela kmetija pri pd. Stavpisu. Škoda znaša 15.000 mark (220.000 din). Rešili so samo nekaj oprave in nekaj glav živine.
Zadnji teden v septembru je bil v Celovcu tečaj za župane in občinske tajnike, da bodo znali kakor to zahtevajo nove postave, sklepati ooroki na občinskem uradu (civilno poročati).
Primorske vesti
Koroške novice
»Mladi Korotan« stane na leto eno marko. Skupno s »Koroškim Slovencem« pet mark na leto. Naročuje se: Klagenfurt, Viktringerring 26, KSrnten, Nemčija. Pomagajmo koroškim Slovencem na ta način, da bomo naročniki njihovega glasila. Svojim otrokom vlijmo narodnega duha s tem, da jim damo v roke mladinsko glasilo koroških Slovencev.
Čez Mlinski graben pri Velikovcu gradijo kamnati most, ki bo največji te vrste v nekdanji Avstriji. Dolg bo 200 m, visok pa 25 m. Stroški sos preračunani na milijon 200.000 mark (18 milijonov dinarjev!).
Čez Žilo gradijo most, in sicer pri Vetrovem. Ta nrnst bo dolg 102 metra.
V	Beljaku pa bodo takoj začeli graditi nov veliki železni most čez Dravo.
V	Draščah v Zilski dolini so že dogradili poslopja za dekliško taborišče prostovoljne delovne službe. Dekleta bodo tamikaj čez po,letje delala. Okoliški kmetje pri gradnji služijo lepe denarje. Brezposelnost pa je v Zilski dolini izginila.
V	boroveljskem okraju gradijo ceste na več mestih. Ceste so povsod široke in udobne. Delo počajsi napreduje, ker primanjkuje delovnih moči. V Borovljah samih se je v kolodvorski cesti moral drevored umakniti novi cesti.
Borovlje dobijo nov krasen vodovod. Pri Ja-geirwirtovem studencu so že začeli kopati bazen za vodo. Ljudstvo je teh številnih javnih del zelo veselo.
V	Školičah nad Vrbskim jezerom je, kot poroča »Koroški Slovenec«, na glasovalni proslavi govoril tudi nadučitelj Praš, ki je skušal dokazati, da ko,roški Slovenci niso Slovenci, ampak poslovenjeni Nemci, ki se zato imenujejo »Windische«.
Šolska oblast v Školičah je po navedbah »Koroškega Slovenca« izdala ukrep, da morajo šolski otroci v šoli in izven šoje med seboj govoriti samo nemški.
Iz Školič v Šent Ilj pa čez Dravo so cesto lepo popravili. Razširili so jo za poldrugi meter in je 6edaj zelo udobna in vozniko,m v veselje.
V	Školičah je mirno v Gospodu zaspala 44 let stara Žnldaroca, ki je bila dobro žena in dobra mati drugim otrokom, ko jih 6ama ni imela. Naj v miru počiva dobra slovenska žena.
»Koroški Slovenec« poroča iz Bele, da so
tamkaj nastavili novo učiteljsko osebje, ki ne razume slovenskega jezika. Slovensko prosvetno društvo je opozorilo oblast na to in jih prosilo, naj se za stvar zavzamejo. Kakor se sliši, so oblasti uvedle preiskavo in bodo slovenskim staršem ustregle.
V	dolini Bele so začeli kopati bakreno rudo
v tako imenovanem Ko,žIaku, ki teče s,poredno z dolino, ki vodi v Korte. Prve najdbe dajejo upanje na uspeh.
V	Libušab. bodo dobili krasen nov vodovod,
ki bo pripeljal studcnčnico iz Podikraja. S pitno vodo bo iz tega vodovoda oskrbljen tudi Pliberk.
V	Libučah so že začeli graditi novo veliko ca-
Po vsej goriški pokrajini postavljajo fašistične organizacije nove drogove za zastave. To naj bo v spomin Mussolinljevega obiska. Postavljanje drogov jo združeno z velikimi svečanostmi, ki se jih udeleže strankine, državne in vojaške oblasti.
Pokrajinski uprnTni odbor je moral občini Dobrovi podaljšati rok za odplačevanje dolga, ki ga je najela pri državni hranilnici v Gorici v znesku 00.000 lir. Občina jo dokazala, da jo v denarnih težavah in da ne ntore zbrati potrebnega denarja. S iKKlobnitui težavami se bori občina Ajdovščina, ki jo za svojih 30.000 najetih lir dobila podaljšanje roka za dobo enega leta.
V	vodnjak je padla in pri tem utonila 81 let star« Marija Mihelič, doma v Polju pri Itihem-berku. Ko so domačini prihiteli na pomoč, je bilo že prepozno.
V	črnlčah je bil imenovan nov tajnik fašistične stranke. Piše se Tullio Pauzerl. Novi fašistični tajnik v Opatjem selu je Sovorino Salvini, Alfredo Bombi pa je bil postavljen v Trnovem.
Hranilnica in posojilnica v Grižnjem je prišla v koukurz, ki ga je zahtevala oblast. Za komisarja, ki naj zavod razpusti, je bil Imenovan Ivan BerSič.
Ob 16 lotuiri fašističnega režima je italijanska vlada po Julijski krajini in drugod razdelila veliko denarnih nagrad najrazličnejših vrst. Šolski otroci so dobivali po 100 lir, če so se izkazali z uspehi v znanju italijanskega jezika. Družinski očetje s številnimi otroci so sprejemali nagrado do 800 lir. Delavci, ki so bili od delovodij javljeni kol pohvale vredni, so dobivali po 200 lir. Tudi delavci, ki so pri delu dobili poškodbe, so sprejeli denarno nagrade. Islo je veljalo za kmetske gospodarje, ki so dobili od nadzorstva dobro oceno.
Voditelji fašistične slranke t Julijski krajini so obiskali in pregledali vse fašistične mladinske organizacije, ki pripravljajo mladino na vojaško službo. Izrazili so svojo zadovoljnost nad doseženimi uspehi.
Prebivalstvo bovške občine je od goriškega prefekta sprejelo pohvalno pismo za prostovoljno sodelovanje pri izgraditvi vodovoda.
V	tovarni »a parafin v Barkovljah pri Trstu je izbruhnil požar. Požar je uničil vse skladišče in napravil škode za 250.000 lir. Vzroka požara šo niso našli. Pri oblasteh prevladuje mnenje, da je ogenj zanetila zločinska roka.
Med igranjem z drugimi otroci jo 4 letni Danilo Milkovič v Trstu tako nesrečno padel, da je
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je v soboto, 5. t. m. ob tri četrt na 21. uro, v 72 letu svoje dobe, za vedno zapustil naš dobri, ljubljeni soprog, oče, brat, tast in stari oče, stric itd., gospod
Pavel Heričko
pečar
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 7. novembra 1938 ob 16 iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Maribor, dne 6, novembra 1938.
Žalujoči ostali.
dobil hude notranjo poškodbe in pretres možg«i nov. V bolnišnici imajo upanje, da bo okreval.
V	poslopjih Bernarda Šuliga v Prvačini je h bruhnil požar. Pri gašenju je |>ose«tnik dobil hudo poškodbo in so ga prepeljali v bolnišnico.
V	Solkanu jo med delavci-domačini in delavfi iz notranjosti kraljevine prišlo do prepiru, ki se je razvil v pretep. Pri tej priložnosti je precej trpel Carlo Crocetti, ki so gn prepeljali v bolniš nico. Pravijo, da je bila vzrok pretepu preobilu pijača.
Marija Piščanec, poročena Ferluga, doma iz Rojan, jo tako nesrečno padla, da so jo morali prepeljati v bolnišnico v Trst. Kor ie PiAčančova stara že 80 let, so si v bolnišnici v skrbeh, če jo bodo mogli ozdraviti.,
Nidija Roba, 16 let stara, se je že hotela drsati na drsališču v Barkovljah. Ker pa je bila še preveč okorna, je padla in si zlomila nekaj kosti. Nahaja se v bolnišnici in bo trajalo dober mesec, da bo spet dobra.
Marija Mezius in njen sin, doma iz Trsta, sta jedla konjsko meso. Meso je bilo pokvarjeno in sla dobila oba zastrupi jen je. V bolnišnici so rekli, da ju bodo rešili.
Neznani tatovi so vdrli v znano trgovino >VaI-star« na Borznem trgu v Trstu ter jo oropali za 30.000 lir. Policija krivcev še ni izsledila.
Na Reko je iz Trsta prišel novi reški škof msgr. Ugo Camozzo. Sprejeli so ga nad vse slovesno.
__ Ko je hotel prekoračiti železniško progo, je prišel pod vlak Josip Kumar, doma iz Ločnika. Nekateri pravijo, da je napravil samomor, drugi pa so mnenja, da se je zgodila nesreča. Nekaj časa prej se jo spri z bratom, ki ga jo tudi z lopato ranil na glavi.
Zopet se je zgodila smrtna nesreča zaradi stare granate. Žrtev neprevidnosti je tokrat i»o-stat Marij Jug, doma iz Bukovice. Ko je hotel granato odkopati, jo počila in ga smrtno nevarno ranila. Ranam jo kmalu po nesreči podlegel.
Aretirani so bili fantaliui Valerij Bcstjak, Bruno Vatovec in Ivan Valoveč, vsi trije doma iz Čežarjev, ker so napadli ndokarico Francko Ole-ničevo. Francka jo napadalce odgnala.
V	Trstu so zaprli 11 talor, ki so kradli telefonske žice in pri tem |K)šttii upravi napravili okrog 30.000 lir škode. Med aretiranci so Pavel Čok, Antonija Zavnik in Franc Metljak.
Aretiran je hil v Trstu Alojzij Zerjal, ki je morilec Godničove. Kot ee to rado dogaja pri zločincih, jo še enkrat hotel videti svojo žrtev. Priplazil se je, ko so njegovo žrtev polagali v krsto. Pri tej priliki je bil tudi aretiran.
Bojan Drenik naznanja v svojem iti v imenu svojih sester J e 1 e , M i c i in ostalih sorodnikov, da je dne 6, novembra t. 1. mirno v Gospodu zaspala predobra mati, stara mati in tašča, gospa
Marija Drenik
Pogreb predrage rajnke bo v torek, dne 8. novembra 1938 ob 2 popoldne od doma žalosti, Nunska ulica 10, na pokopališče pri Sv. Križu,
Ljubljana, 6. novembra 1938.

Fotoamater
Ljubljanski fotoamaterji so zborovali
Konec oktobra je imel ljubljanski Fotoklub v svojem paviljonu za Mladiko osmi redni letni občni zbor, ki ga je v odsotnosti zadržanega predsednika vodil podpredsednik g. C. Bohm. Kakor je to v ljubljanskem fotoklubu že tradicionalno, je poteklo zborovanje v najlepšem soglasju in znamenju tovarištva, letos tudi v prijetni zavesti, da jc klub srečno prebrodil velike finančne težkoče, ki mu jih je bila pred leti naprtila deficitna izdaja Zbornika slovenske fotografije.
Poročila, ki eo jih podali funkcionarji kluba, so orisala veliko delo, ki ga je izvršila v preteklem poslovnem letu uprava s pomočjo agilnih članov. To delo, ki jc bilo usmerjeno v glavnem navzven, je bilo posvečeno predvsem vprašanju organiziranja slovenskega fotoamaterstva, ki ni niti zdaleka o.rganizirano tako, kakor bi bilo to z ozirom na zelo veliko število slovenskih fotoamaterjev in brezplodno trošenje sil in denarja želeti. Ljubljanski fotoklub je najstarejši slovenski foto-amaterski klub ter so ga tako zunanji klubi, kakor tudi posamezniki smatrali za nekakšno centralno fotoamalersko organizacijo. Obračali so se nanj v vseh zadevah, tičočih se lotoamaterskega gibanja, in ljubljanski fotoklub jim jc bil po svojih skromnih močeh vedno prav rad na razpolago. Šc lansko leto je prikrojil svoja pravila tako, da mu je postalo omogočeno ustanavljati v podeželju podružnice. Toda to ie bil izhod v sili ter je pomenjal ponovno obremenitev že itak z delom preobloženega društva. Treba je bilo misliti na boljšo in stalnejšo rešitev tega vprašanja, na ustvaritev foruma, ki bi imel edino nalogo, da skrbi za širjenje organiziranega slovenskega fotoamaterskega gibanja, da ga Dodoira, reprezentira in uravnava
medsebojne odnose obstoječih fotoamaterskih or-. ganizacij pri njihovem delu. V tekočem letu si je ljubljanski fotoklub nadel nalogo, da reši to vprašanje, ki je postalo aktualno tudi z ozirom na letošnje leto ustanovljeno mednarodno fotoamater-sko zvezo. Kaj nam pomaga namreč takšna mednarodna zveza, če nimamo doma v lastni hiši dobro izvedene organizacije in po pravilih te zveze prav za prav niti možnosti, da se vanjo včlanimo? Pri temeljitosti, e kakršno dosledno obdelava ljubljanski fotoklub vsa važnejša vprašanja, je moralo priti do tega, da je posvetil leto« skoraj vse svoje delo organizacijskim vprašanjem in da je nastalo iz letošnjega leta nekakšno propadandno leto za lotografijo in organizirano delo v tej panogi.
Pri nas gleda večina ljudi na fotografijo z »dostojne« višine in ne vidi v fotoamaterskem udejstvovanju dosti več, kakor obligatne spominske sličice. Zato je bila velika razstava fotografije in filma na letošnjem jesenskem velesejmu, ki jo je priredil ljubljanski fotoklub, za marsikaterega nepričakovano razodetje. Čeprav je zaradi abstinence fotografskih industrij pokazala ta razstava prav za prav samo malenkosten del ogromnega kompleksa vseh panog kulturnega življenja narodov, v katerih jc fotografija nepogrešljiv sodelavec, je vendarle — čeprav ustvarjena samo iz skromnih domačih sredstev in zgolj z amaterskim sodelovanjem — napravila za organizirano gojitev fotografije obsežno in učinkovito propagando. Pokazala m dokazala je tem bolj nazorno, da je ves impulz v napredku odvisen največ od organiziranega dela agilnega članstva dobro upravljanih organizacij. Da je postavil prireditelj to razstavo na ljubljanski velesejem, ki ga obišče svojih stoti-soč ljudi in jc bila V6cm številnim obiskovalcem dostopna brezplačno, ie opravil svoio nalotfo tem
bolje. Cilja in namena razstava ni zgrešila ter je s tem bo,gato poplačala ogromno delo, ki so ga prireditelji opravili. Poročevalec na občnem zboru j« govoril o 8000 prejetih in odposlanih dopisih, o velikem številu sestankov in sej, pa tudi o golem ročnem delu, za katerega je bilo treba prijeti, da je dobila razstava svoje zrelo lice, kakor nam ga je pokazala na velesejmu.
Najefektnejši zaključek razstave je bil gotovo prvi kongres slovenskih fotoamaterjev, ki ga je sklical tik pred zaključkom razstave ljubljanski fotoklub v Ljubljano. Na programu tega kongresa je bilo mnogo važnih vprašanj, tičočih se celokupnega slovenskega fotoamaterstva, organiziranega in neorganiziranega, gotovo najvažnejše pa je bilo vprašanje ustanovitve zveze slovenskih fotoamaterjev, foruma, ki naj prevzame vodstvo vsega slovenskega fotoamaterskega organiziranega gibanja. Ustanovitev zveze jc bila sklenjena soglasno in izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo tc dni predložil upravni oblasti pravila zveze v odobritev. S lem so dovršili slovenski fotoamaterji na pobudo ljubljanskega fotokluba kol prvi v naši državi organizacijo svojih delovnih sil v svoji ožji domovini in se s tem pripravili za vstop v državno zvezo, kadar bo v naši državi ustanovljena. To je lep uspeh propagande ljubljanskega fotokluba v letošnjem letu in vreden, da ga zabeležimo.
Seveda ni zanemaril klub pri tem notranjega dela. Priredil je nekaj dobro obiskanih članskih in družabnih sestankov ter nekaj izletov, gojil je pouk z internimi predavanji, opremil je temnico, ki je članom stalno na razpolago, in povečal strokovno knjižnico na 185 vezanih knjig. Člani so se udeležili 39 večinoma inozemskih razstav s 540 slikami in velikega natečaja mestne občine ljubljanske, na katerem so odnesli vse nagrade. Upravnemu odboru je poleg tega uspelo, da je skoraj popolnoma saniral društvene finance, ki so bile 1 velika ovira delovanju kluba, in da jc deloma re-! noviral tudi nolraniščino svoiega doma za Mladi-
ko. Še pred zaključkom poslovnega leta je pričel z organiziranjem začetnih tečajev, ki so se že lansko leto prav lepo obnesli in vzgojili nov kader fotoamaterjev, ki so danes vei navdušeni člani kluba.
Z ozirom na novo ustanovljeno zvezo bo v bodočem poslovnem letu posvetil lahko vse svoje moči notranjemu delu, zlasti ker ga ne bo črpalo delo z razstavami v takšnem obsegu, kakor je bila jesenska razstava. To delo čaka novo izvoljeno upravo s predsednikom g. R. Mcrharjem in podpredsednikom g. dr. I. Frelihom, ki je bila izvoljena 6ogla6no.
Zimski posnetki
Kljub temu, da jo umetniška fotografija pri nas na izredno visoki stopnji, je vendar dobro posnetke za tujskoprometno propagando lo težko dobiti. Zveza za tujski promet v Sloveniji se stalno trudi, da bi zbrala čim boljši material. Obrnila so jo tudi na Ljubljanski fotoklub, ki poziva tem potom vse svojo člane, pa tudi druge fotografe, naj jiošljejo svojo posnetke Zvezi zn tujski promet, Ljubljana, Tyršova 11. Žoljoni so dobri zimski in zimskošportni posnetki, ki podčrtavajo od liko smuških lerenov Slovenije.
Fotoamaterji!
Opozarjamo vas ponovno, da je določena naš; rubrika za službeno glasilo Zveze slovenskih fotoamaterskih organizacij in Fotokluba Ljubljane. V njej prinašamo zato stalno vsa službena obvestilo zveze in vseh v njej včlanjenih fotoamaterskih organizacij, razpise natečajev in važnih razstav, zlasti domačih, ter vsa poročila o slovenskem fotoamaterskem gibanju. Organizacije opozarjamo, naj pošiljajo obvestila, ki jih želijo objaviti v naši rubriki, tako da dospeio v uredništvo najkasneje do sobote oooldno
Svetovno smučarsko prvenstvo 1941 v Jugoslaviji
Dvodnevna konferenca zimskošportnih delavcev
Ljubljana, 6. novembra.
Včeraj in danes je bila v Ljubljani obširna in izredno zanimiva konferenca, katero je na pobudo ministrstva za telesno vzgojo naroda sklicala .Jugoslovanska zimskošportna zveza, ki se je ba-\ i la v glavnem s prireditvijo svetovnega smučarskega prvenstva, ki bo leta 1941 v Jugoslaviji, s pripravami naših smučarjev in drsalcev za prihodnje olimpijske igre in 6 smuškim in drsalnim športom v naši državi vftbčc. Na konferenci so se obravnavali dalje smučarski tečaji ministrstva za telesno vzgojo naroda v sezoni 1938-39, uredba o autorizi-ranih smuških učiteljih in hokej na ledu.
Konferenco je vodil predsednik Jugoslovanske zimskošportne zveze g. dr. Pavlin, posamezne referate so pa imeli gg.: Vučnik, prof. Zaletel, Kra-maršič, Betetto, Sicherl, Jelenič in Kunstelj. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je bilo zastopano po načelniku g. Aračlču in relerentu g. Ulagi, jugoslov. olimpijski odbor je zastopal g. Dobrin, divizijonarja g. podpolkovnik Oblak, navzoč je bil dalje načelnik VIII. oddelka banske uprave g. dr. Rati, podnačelnik tehničnega oddelka g. inž Po-renta, za tujskoprometno zvezo g. dr. 2ižek, za SPD njegov predsednik g, dr. Pretnar in zastopniki zimskošportnih in drugih športnih organizacij, tako da je bila sejna dvorana Pokojninskega zavoda oba dni polna športnih zastopnikov, ki so z zanimanjem zasledovali potek konference in stvarno posegali v koristno in potrebno debato.
Poročila, ki so jih podali posamezni referenti, so bila zelo dobro pripravljea in izčrpno podana, tako da je dobil vsakdo jasno sliko o nujnih potrebah za naš zimski šport "na eni ter za naš tujski promet na drugi strani.
Obsežne, strokovno resno izdelane in mojstrsko predvajane referate so imeli:
1.	G. Vučnik o načinu, kako naj ministrstvo organizira tečaje za tekmovanje;
2.	G. prof. Zaletel o smučanju kot sestavnem delu telesne vzgoje na osnovnih olah;
3.	G. Sicherl o vzgoji kvalificiranih smučarskih učiteljev;
4.	G. Kramaršič o pripravi tekmovalcev za rimsko olimpiado;
5.	G. Betetto o udeležbi jugoslovanskega drsalnega športa na olimpiadi;
6.	G. Kunstelj o svetovnem smuškem prven-stvu.
Nato se je razvila zanimiva in obširna debata, v katero so posegli razni športniki,
Po de-bati je bila prebrana
resolucija
ki predstavlja strokovni posnetek vse referatov in Ici jo bodo predložili vsem merodajnim mestom, Resolucija sc glasi:
Konferenca zimskošportnih delavcev izreka zahvalo kr. vladi, posebno pa njenemu predsedniku g. dr. Milanu Stojadinoviču, da so bile odpravljene takse na športne prireditve in da 6e je dovolilo povišanje proračunskih sredstev ministrstva za telesno vzgojo.
Prav tako izreka zahvalo ministru za telesno vzgojo naroda g. A. Maštroviču za sklicanje konference zimskošportnih delavcev, ter priporoča, da se taka konferenca skliče vsako leto ob začetku sezone za čim tesnejše sodelovanje med JZSZ in ministrstvom za telesno vzgojo naroda.
L Razmah smučarstva po kraljevini je treba pospešiti iz dveh izhodnih točk: pri smučanja ie rrbčih in pri mladini; kar se tiče prvih so prvenstveno potrebni v tekoči sezoni sledeči tečaji:
1.	Tekmovalni tečaj za državno reprezentanco, ki bi se prihodnje leto nadaljeval. Stroški so predvideni na ca. 24.000 din.
2.	Teoretični za alpsko in klasično kombinacijo ter praktični za klasično kombinacijo. Stroški za ta tečaj bi znašali okrog 28.000 din.
3.	Tečaj za klubske organizatorje, ki bi jih Zveza uporabila tudi kot športne delavce pri svetovnem prvenstvu. Stroški znašajo okrog 10.000 dinarjev.
4.	Leteči smuiki tečaji pod vodstvom treh smuških učiteljev, ki bi učili smučanje v krajih, kjer obstoja za to zanimanje. Potrebni kredit za dvomesečno izvedbo znaša okrog 20.000 din.
5.	Tečaj za vzgojo norih kvalificiranih smu-ikih učiteljev po načrtu JZSZ, ki dokažejo sposobnost s sprejemnim izpitom. Kredit za izvedbo znaša okrog 35.000 din.
Za mladino s tem, da se priredi za nje vzgojitelje prvenstveno naslednje tečaje:
1.	Tečaj za vodje mladinskih odsekov, dostopen predvsem ljudskošolskim učiteljem in profesorjem telovadbe na srednjih in sorodnih šolah iz krajev, koder je razvit zimski šport. Tečaj naj bi trajal 7 dni. Potreben kredit za 30 udeležencev bi znašal 15.000 din.
2.	S sodelovanjem ministrstva za prosveto tečaj za ljudskošolske učitelje v minimalnem obsegu, obrazloženem v vlogi Jugosl. učiteljskega združenja okrajnega društva Škofja Loka z dne 6. sept. 1938. Tečaj bi trajal 10 dni. Potrebni kredit za 30 udeležencev, ki naj bi bili zlasti iz krajev, koder še ni razvito smučarstvo, bi znašal 15.000 din.
II.	Državnim nameščencem naj ministrstvo iz-posluje potrebni dopust pravočasno za vršitev tečajev po uradni potrebi, ki ne šteje v redni dopust. Zlasti naj ministrstvo prosvete pooblasti kr. banske uprave, da smejo učiteljem in profesorjem dovoljevali lake dopuste, kadar obstoji za lo potreba.
III.	Osnutek »Uredbe o avtoriziranih smuških učiteljih*, ki ga je predložila JZSZ, naj se v sporazumu s soprizadetimi ministrstvi čimprej uveljavi. To zahteva notranji in zunanji ugled naše d ržave.
IV.	Ministrstvo za telesno vzgojo naroda naj osvoji načrt JZSZ glede priprave tekmovalcev za zimske olimpijske igre leta 1940. in naj zagotovi JZSZ pravočasno izplačilo v tekoči sezoni za to potrebnih sredstev od 105.000 din ter naj v proračunu za bodoča leta predvidi za bodoče sezije za nadaljnje kredite v to svrho potrebna sredstva.
V.	Konferenca ugotavlja potrebo, da se omogoči na olimpijskih igrah v St. Moritzu I. 1940. udeležba naši drsalni zvezi, kateri naj se pravočasno zagotovi in izplača potrebni kredit za trening in udeležbo. Kot center treninga smatra konferenca Ljubljano.
VI.	Proračunska sredstva ministrstva za telesno vzgojo naroda je treba izdatno povišati, tako da je izvedba konkretnih odobrenih športnih načrtov že v državnem proračunu predvidena. Proračunska sredstva naj se uporabijo polom pravočasnega izplačila za one namene, za katere so določena, kar velja zlasti za podpore podzvezam in klubom ter za kredite za izvedbo tečajev in treningov, kakor tudi glede krediteov za zimskošportne naprave.
VIL Državne podpore naj se podeljujejo le
organizacijam, ki jamčijo s svojim dosedanjim delom na športnem polju za uspešnost.
VIII.	V interesu pospeševanja športnega razvoja v državi izraža konferenca željo, da se število strokovnega uradništva v ministrstvu za telesno vzgojo naroda čimprej športnim potrebam primerno izpopolni, da dobe vsaj glavne športne panoge svoje stalne referente.
IX.	Poudarjala se je važnost in želja udej-stvovanja srednješolske mladine v zimskih športih. Konferenca je izrekla željo, naj bi se že za-početa ureditev vprašanja odnošajev med šoloobvezno mladino in športnimi organizacijami čimprej uredilo na način, ki omogoča mladini njej primerno športno udejstvovanje. V zvezi s tem naj se po vzgledu sosednih držav omogoči zimske športe izvajajoči mladini v času, ki je za to prikladen primerne počitnice.
X.	Konferenca želi, da ministrstvo za telesno vzgojo naroda s primernimi ukrepi in objavo vprašanje olimpijske organizacije v naši državi dokončno reši v obliki, ki bo dala tej vrhovni predstavnici športa potrebno avtoriteto in ugled in prepreči z neprimerno kritiko v javnosti oškodo-
vanje ne samo olimpijske organizacije, temveč tudi olimpijske misli.
XI.	Konferenca pozdravlja namero kr. vlade aktivno poseči v načrt za zgradbo reprezentativnega stadiona v državi. Smatra pa, da je istočasno enako nujno potrebno, priskočiti na pomoč privatni iniciativi tam, kjer je ta z težkimi žrlvami izpolnila enako nalogo države in postavila potrebne športne naprave in smuške domove sama, je pa sedaj zaradi pomanjkanja sredstev ogrožen nadaljnji obstoj. Ta zahteva je tembolj upravičena, ker predstavlja vsota, ki bi zadostovala za odpomoč nastalim težkočam le majhen del predvidenih investicij.
XII.	Konferenca je ugotovila, da je za našo državo posebno važno, da se zagotovi v letu 1941., ko bomo proslavljali polnoletnost Nj. Vel. kralja Petra II., častnega predsednika Jugosl. zimskošportne zveze, izvedbo svetovnega prvenstva v smučanju. Jugosl. zimskošportna zveza bo predložila kr. vladi preko ministrstva za telesno vzgojo naroda za našo državo primeren razpored teh prireditev in javnih del, katerih izvršitev je za brezhibno izvedbo svetovnega prvenstva predpogoj. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda se naproša, da izposluje pri kr. vladi za izvedbo potrebne kredite in njih upoštevanju v proračunih prizadetih ministrstev že v proračunu za 1. 1939-40.
Hitrostne motorne dirke na Večni poti
Ljubljana, 6. novembra.
Motosekcija avtomobilskega kluba »Ljubljana« je priredila danes popoldne hitrostne cestnc dirke na Večni poti, za katere je bilo prijavljenih 41 dirkačev iz Ljubljane, Maribora, Kranja in Zagve-ba. Za dirke je bilo tudi med občinstvom ogromno zanimanje, saj jc bilo ob progi, zlasti pa startnih odnosno ciljnih mestih za naše razmere neverjetno veliko gledalcev, katere lahko računamo 5000. Zanimanje med našim občinstvom za ta šport je vedno večje, kar nam dokazuie.o vse zadnje dirke, pri katerih sc stalno veča število gledalcev. Današnja doba je pač taka, da prevladuje borbeni šport, med katerim zavzema motošport odlično mesto. Poleg tega sc pa dopadc gledalcu, če dirkač v divji vožnji 6igurno pasira na;nevarnejša mesta.
Proga današnje dirke je bila dolga 2.700m v eno smer, skupaj torej 5.400 m, ker jo je bilo prevoziti v obeh smereh. Najprejc so vozili dirkači od Mosteca do Podrožnika, kjer je bil najpreje cilj, nato so pa po kratkem odmoru zamenjali start s ciljem in dirka 6e je pričela v obratni smeri, torej iz Podrožnika proti Moetecu. Za piasman jc bil merodajen skupen čas, ki ga je dosegel dirkač pri ol eb vožnjah.
Od prijavljenih dirkačev se iih je pi javilo startu 23. Dirkač Puhar Franc od Hermesa, ki sicer izborno vozi, jc imel veliko smolo, kajti start se mu jc radi nefunkcioniranja motorja trikrat izjalovil. Še večjo smolo je imel »leteči Kranjec« Starič, ki se jc na progi takoj pri prvi vožnji ponesrečil, da ni mogel več nadaljevati tekmovanja. Prav proti koncu dirke se je isto zgodilo naslednjima dvema dirkačema. Proga sama, ki 6icer ni bila dolga, pa je imela zato več nevarnejših mest, ka-
tera so za to priliko še posebno zavarovali, Zihte-valaje od dirkačev največjo pozornost in popolno tehniko, in kadar gre za dragocene sekunde, tedaj kaj rada odpove ena ali druga 6tvar.
Organizacija tekme je bila prav dobra in vse je potekalo hitro. Tudi rediteljstvo je s pomočjo varnostnih organov v polni meri izvršilo svojo dolžnost. Izgleda, da bo treba take dirke večkrat prirejati, kajti zanimanje za ta šport je vedno večje. Poleg tega se pa tudi krog motociklistov širi iz dneva v dan in ne bo dolgo, ko bomo imeli na stotine dirkačev. Rezultati današnjih dirk pa izgledajo takole:
Turne kategorije do 125 ccm:
1.	Valter Fantini (Hermes) v 4:40 eno petino.
2.	Šimenc Hinko, (Hermes) v 4:42.
3.	Blatnik Franc (Hermes) v 4:44 tri petizne.
Turne do 350 ccm:
1.	Anžur Alojz (Hermes), DKW, 3.55 4 petine.
2.	Bar Vinko (Ilirija, Kranj), DKW, 4:37"/10.
3.	Djordjevič Franjo (Hermes), Triumf 4:42*/6.
Turne do 1000 ccm:
1.	Vidmar Stane ml.. (Ilirija), BMW, 3:37.
2,Hlebov	Aleks. (MK Pohorje), Puch, 4:72/s.
Športne kategorije do 350 ccm:
1.	Breznik Dušan, (Autoklub), DKW, 3:37*/s.
2.	Lajpajne Julij, (Ilirija) Horex, 4:34=/5.
Športne kategorije do 1000 ccm;
1.	Janko Šiška (Ilirija), BMW, 3:32*/s-
2.	Dr. Aleksander Hribar (MK, Zagreb) BMW, 3:39*/,.
3.	Pajer Polde (Ilirija), Standard, 3:542/s.
Najboljši čas dneva ima Šiška Janko v času
3:323/5, kar odgovarja povprečni brzini 91.400 km na uro.
Kljub dobremu rezultatu je Ljubljana zadnja
Deveto kolo ligaškega prvenstva je bilo v znaku tesnih rezultatov in tudi v znaku presenečenj. Eno presenečenje je prinesla naša Ljubljana, ki je sredi Belgrada izsilila od dobrega Baska neodločen rezultat. Zal, da tega nismo dosegli še v Skoplju ali pa v Varaždinu in tako Ljubljani ne bi bilo treba danes biti na zadnjem mestu v tabeli. Vkljub temu pa smo veseli uspeha našega ligaša, ki nam da skrbeti, da so črni dnevi in vedna nesreča, ki nas je spremljala, za nami in da gremo nasproti boljšim časom. Neodločen rezultat v Belgradu bo dal našim fantom še novih moralnih moči za bodoče tekme.
Skopljanci so, kot je bilo pričakovati, v Belgradu proti Jugoslaviji podlegli, pa to ni preveč hudo, kajti včerajšnji poraz jo proti kazenskemu rezultatu v Zagrebu proti Hašku naravnost blag. Z rezultatom 2:0 so skopijanski »purgerji« lahko zadovoljni.
BSK je včeraj igral drugo neodločeno tekmo v letošnji sezoni. Splitska tla so bila vedno vroča in je BŠK z rezultatom lahko zadovoljen. Gostovanje v Splitu se bo še marsikateremu klubu močno otepalo.
Zagrebški »derby< med Gradjanskim in Ha-škom se je končal s pičlo zmago Gradjanskega. Rezultat 1:0 povsem odgovarja moči obeh klubov, čeprav Gradjanski ni nastopil kompleten, ker so nekateri igralci poškodovani še od tekme v Sarajevu.
Belgrajsko Jedinstvo je moralo včeraj v nizu svojih zmag zadnjo nedeljo utrpeti svoj prvi poraz proti sarajevski Slaviji. Tudi ta rezultat 3:1 je povsem realen. Slavija je gotovo močnejša in še vedno se ne moremo otresti dojma. da so bili zadnji rezultati Jedinstva le bolj slučajni. Vče-rajšni poraz nam to mišljenje še potrjuje.
Največje presenečenje je pač pripravila svojim podžigačem zemunska šparta, ki je dobre Varaž-dince premagala v Varaždinu s 3:2. S to svojo prvo zmago si je tudi pomagala z zadnjega mesta in je z boljšo razliko v golih pred našo Ljubljano. Prepričani pa smo, da bomo mesti zamenjali že v nedeljo.
Ligaška tabela do prihodnje nedelje pa jc takal e::
1.	BSK	9	7	2	0	23:7	16 točk
2.	Jugoslavija	9	6	t	2	17:9	13 točk
3.	Gradjanski	9	6	0	3	24:8	12 točk
4.	llašk'	9	5	1	3	22:13	11 točk
5.	Hajduk	9	3	4	2	19:13	10 točk
6.	Bask	9	3	3	3	14:14	9 točk
7.	Jedinstvo	9	4	1	4	18:20	9 točk
8.	Slavija Sar.	9	3	2	4	15:17	8 točk
9.	Gradjanski S.	9	3	1	5	11:26	7 točk
10. Slavija Var.		9	2	1	6	16:21	5 točk
11.	Šparta	9	1 .	2	6	9:26	4 točk
12.	Ljubljana	9	1	2	6	6:21	4 točk
Spored prihodnjo nedeljo je naslednji: V Ljubljani Ljubljana:šparta, v Belgradu BSK: :IInšk in Jugoslavija:Grndjanski, v Varaždinu Sla-vija:Bask. v Splitu Hajduk:Jedinstvo in v Sarajevu Slavija:Gradjanski Skoplje.
Ljubljana: Bask 1:1 (1:1)
Belgrad. 6. novembra. Ljubljana je moštvo, ki zares nima sreče. Ze parkrat je zaslužila, da v Belgradu odnese zmago, vendar pa le zmage še nikdar ni tako zaslužila, kakor bi jo danes. V 20 minutah prvega polčasa bi se morala mreža Baska trikrat stresti. toda sreča, ki je vedno važen faktor v igri, ni bila naklonjena gostom. Oslri streli Janežiča in Erberja iz neposredne bližine
nasprotnikovega gola so šli v out. Ljubljana je danes igrala lepo, mnogo bolje nego njen nasprotnik. Pogrešali smo le pomanjkanje borbenosti pri Pupotu iil Smrekarju. Skupna napaka skoraj vseh pa je netočno oddaljenje žoge. V napadu je vnesel malo borbenost Hassl na levi zvezi, ki je lepo delil žoge, istočasno pa pomagal obrambi. Glavni nosilec vseh napadov pa sta bili izvrstni krili Janežič in Erber, ki sta pa imela danes neverjetno smolo pri streljanju. Trio je še vedno najbolj de-likatna točka našega moštva. Smrekar je premalo rutiniran za vodstvo napada, poleg tega pa je tudi fizično preslab, da bi vzdržal borbo z ostrimi branilci nasprotnika. Pupo na desni zvezi je bil boljši, vendar pa se je iz njegove igre opažalo, da je krilec, ker se je stalno držal obrambno. Krilsko vrsto je dobro vodil Šercer, kateremu sta lepo sekundirala Boncelj in Vodišek. Obramba s Pogačnikom na čelu je bila skoro nepremagljiva ovira, v kateri je zlasti bfiljiral Pogačnik s svojimi energičnimi intervencijami, ki so izzvale mnogokrat aplavz med Občinstvom.
Domači niso' nastopili kompletni. Manjkala sta Tomaševič in Tirnanič, vendar tudi kompletni Bask danes ne bi odnesei zmage nad Ljubljano. Duša vseh Baskovih napadov in najboljši novi igralec Baska je Slovenec Lah. ki je danes prvič nastopil proti matičnemu klubu. Poslal je par ostrih strelov v gol Ljubljane, ki pa so bili vsi plen izvrstnega Pogačnika.
Igra se je pričela ob tričetrt na 1 pred par sto gledalci pod vodstvom sodnika Nikole Popo-viča. Ljubljana jc prevzela igro v svoje roke in je že v 3. minuti Erber krasno preigral vso nasprotnikovo obrambo in centriral Janežiču, ki je žogo sprejel ter streljal krasno na gol, vendar pa je žoga šla malo iznad prečke čez vrata. Sledili so protinapadi Baska, ki so končali z osi rim strelom čabriča. Ljubljana je vedno nevarnejša in izsili par kotov. V 13. minuti .je Erber preigral obrambo in centriral. Topot je imel Janežič več sreče in je zapodil žogo oslro v mrežo. Ljubljana #vodi z 1:0. Sledijo spet ostri napadi naših in vse pričakuje drugi gol. V 19. minuti se je Erber spet s sigurnim dribiingom prebil. Sam je bil pred golom, toda streljal je čez prečko v out. Več smole ni mogel imeti izvrstni napadalec zelenih. Nato je prevzel Bask iniciativo. V 28. minuti je Lah streljal ostro v gornjo prečko. Minuto pozneje je padel izenačujoči gol, ki ga je zabil levi krilec Sarič, ki je iz krila poslal žogo v gol. Pogačnik je v padcu žogo lahko odbil, ni pa mogel preprečiti, da bi desni krilec Milič goi dokončno zabil.
V drugem polčasu igra ni bila več tako zanimiva in dobra. Igra je bila enakopravna do 35. minute, ko je Bask ostro pritisnil, da bi dosegel zmago. Ljubljana se je potegnila v obrambo ter pričela z zavlačevalno taktiko, ki je naletela na odobravanje celo pri občinstvu. Tako si je Ljubljana rešila eno točko, čeprav bi zaslužila več. Po igri je belgrajsko občinstvo naše igralce prisrčno pozdravljalo.
Belgrad, 6. novembra. JugoslavijaKiradjanski (Skoplje) 2:0 (1:0).
Zagreb, 6. nov b. Gradjanski ; Hašk 1:1 (0:0).
Split. 6. nov. b. BSK : Hajduk 2:2 (1:1).
Sarajevo, 6. nov. b. Slavija*: Jedinstvo 3:1 (1:0).
Varaždin, 6. nov. b. Sparta (Zemun) : Slavija (Varaždin) 3:2 (2:2).
Belgrad, 6. novembra, m. Dopoldne se je poročil stari mednarodni igralec BSK Boša Marjanovič s Planinko Curič iz Splita. Praga, 6. nov. b. Šparta : Židenice 3:1 (1:0).
Dvakrat po 4:1 In enkrat 3:2
Ljubljana, 6, novembra.
Nogometni športni program v Ljubljani sc je danes razvijal lepo v redu in sicer po temle razporedu:
Jadran : Kovinar 4:1
Ob pol 10 dopoldne 6ta v Kolcziji nastopili prvorazredni moštvi Jadrana in jeseniškega Kovinarja. Nogomet, ki sta ga dane6 pokazali ti dve prvorazredni enajstorici, ni bil po kvaliteti niti drugorazreden. Igralci obeh moštev so imeli pred o.čmi samo eno nalogo, ki so jo izpolnjevali prav z vzgledno zvestobo: znebiti se žoge čimprej, vseeno kam, samo da čim dalje preč. Tolkli so po usnjeni dinji kakor za 6tavo, žoga jc letala sem in tja, gori in doli, naprej, nazaj, v vse smeri, nad tem gibanjem pa je mogočno kraljeval slučaj. Tako slabega nogometa v Ljubljani žc dolgo nismo videli. Tekma jc v mnogočem povrhu trpela še radi tega, ker 60 Jeseničani nastopili 6kraja z osmimi možmi, nato se je odnekod vzel še njihov deveti brat, ki 6e jc trudil in tekal v potu svojega obraza. Jasno je, da Jadranovci stvari ob teh okoliščinah niso vzeli hudo zares. Niso sc pretegnili in radi današnjega tekanja prav gotovo nihče med njimi nc bo dobil 6rčne napake. V prvem polčasu so padli trije goli, v drugem pa še na vsaki 6trani po eden. Tekmo je sodil prav dobro in objektivno g. Mac-corati.
Svoboda : Mars 3:2
Marsovci so vodili že z 2:1, pa so bitko nazadnje le morali izgubiti. Svobodnjaki so žilavi, ne dado se tako zlahka ugnati v kozji rog. Po malem so izenačili, nazadnje pa so zabili še zmagoslavni gol. Igra sama ni bila na posebni višini. Obe moštvi sta imeli dokaj dobri obrambi, solidno in čvrsto ha!flinijo, pa preccj široka, čeprav na vso moč prizadevna napada.
Reka : Hermes 4:1
Rečani zadnje čase niso od muh. Njihov »Pitagorov izrek«, ki je kaj lakoničen (»Reka vse naseka«), se je nekako začel uveljavljati. Kar po vrsti v zadnjih tekmah zmaguje nad svojimi nasprotniki. Lepo pleza po prvenstveni lestvici do novih uspehov. Na vrhu lestvice morda ne bo ostala trajno, zdi pa se nam že kar precej gotovo, da se bo obdržala blizu vrha vse do ožjega tekmovanja za naslov podzveznega prvaka. Današnja tekma, ki je bila ves čas izredno živa in napeta, je Rečanom prinesla nov pomemben U6peh. Z velikim rezultatom — 4:1 — so premagali svoje rivale Herme-žanc ter si priborili novi dve dragoceni točki; povrhu jc Reka odigrala tudi še tekmo manj kot ostali njeni konkurenlje. V prvem polčasu so Rečani od kraja pritisnili z vso silovitostjo, neprestano so napadali, si izdelovali in dvakrat prav na neverjeten način skvarili šanse. Končno pa se je sreča nasmehnila Slanini, ki je zabil dva prav lepa in učinkovita gola. Hermes je proti 6redi polčasa izgubil enega moža, centerhalfa Bogmeta in je vso tekmo moral odigrati z desetimi možmi. Kljub visokemu porazu ni igral podrejene vloge; ves čas je bil nevaren in marsikateri napadi 60 reški obrambi jemali sapa Napadalci pa niso znali izkoristiti prilik; često so v situacijskih obratih, ki so bili videti nujni in pametni, kombinirali prav tja, kjer je bil neuspeh tudi laiku-gledalcu že vnaprej povsem jasen. Trda borba je šla za terp, d,a,;t>i Hermežani izenačili. Zabili so po Erženu častni gol, nato pa je Thuma še dvakrat zazibal mrežo in poistavil končni rezultat 4:1. Občinstvo je AWje ljubljence po zmagi navdušeno pozdravilo. ,Jo,rtekr mo je sodil prav dobro in objektivno g. Vrhovnik, zdi pa se, da ni bil povsem zanesljiv pri presoji nekaterih offsideov in tudi foulov.
Drugi razred
Adrija:Grafika (Adrijc že drugič ni bilo na igrišče).
Korotan :Mladika 3:1. Ostra In zanimiva tekma,
Juniorsko prvenstvo
Korotan :Hermes 1:0,
Reka:Jadran 3:0.
Obe tekmi sta pokazali, da so mlade moči prav dobre.
Mariborski šport
Medklubska in klubska kolesarska dirka SK železničarja
Maribor, dne 6. nov.
Kot edina športna prireditev današnjega dne se je vršila na progi Maribor-IIajdina-Pragersko--Slovenska Bistrica-Maribor medklubska in klubska kolesarska dirka SK Železničarja, ki je bila obenem zaključna letošnja kolesarska tekma. Start in cilj sta bila pri Železničarjevem stadionu na Tržaški cesti. Prijavili so se na startu samo trije dirkači — znak, da je za pozno jesen zanimanje za takšne prireditve že upadlo, pa tudi zaradi slabega stanja naših cest nazaduje zanimanje za kolesarski šport. Vozili so vsi trije tekmovalci večji del proge skupaj, na polskavskem hribu pa sta se odcepila Oskar Rozman in Sodeč. Po hribu navzdol pa je Rozman z roko sunil Sodeča ter ga podrl na tla, da si je pri padcu težko poškodoval roko in zlomil kolo. Rozmanovo dejanje pa je videla kontrola, ki je bila jedva 20 metrov za obema vozačema. Na cilju je bil Rozman potem diskvalificiran. Zasluži pa takšno nešportno dejanje ekseniplarično športno obsodbo, da se v bodoče ne bo več pojavljalo. Sodeč je moral zaradi poškodb odstopiti. Zmagal je potem tretji dirkač Rozman Alojz (SK Železničar) v času 2:16.
V	vodstvu dirke so bili Glavič, Fišer, kot zastopnik podzveze Šapec.
SK Celje : SK Jugoslavija 12:0 (4:0)
Celje, 6. novembra.
Popoldne se je odigrala na Glaziji prvenstvena podzvezna tekma med gornjim kluboma. Jugoslavija je po svojem nedeljskem uspehu proti Atletikom danes zelo razočarala gledalce. Prvih 15 minut je bila igra izenačena. V 13. minuli je diktiral sodnik enajstmetrovko proti Celju, toda Jugoslavija je poslala žogo mimo. Po tem neuspehu jc Jugosiavija začela popuščati in se do konca ni več znašla. Celje je prešlo v lahno premoč in zabilo do odmora štiri gole. V drugem polčasu ie Jugoslavija popolnoma odrekla in Celje je diktiralo igro po mili volji. V zadnjih 14 minutah je Celje sedemkrat potreslo mrežo Jugoslavije. Sodnik g. Reinprecht je bil sicer zelo objektiven, toda spregledal je mnogo napak in ni znal preprečiti ostre igre.
V	predtekmi je mladina SK Celje premagala mladino SK Jugoslavije s 3:1 (1:0).
Atletiki :01imp 1:0 (1:0).
Udaj« konscrcij »Ponedelisketfs Slovenca«. Zutoonlk Miha Krek
•Iren,je Ciril Kočevar
Tttta Jugoslovanska tiskarn«. Zastopniki K_ C*.