Leto XXVIII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljublanj TRGOVSKI LIST Casoois za trgovino. industriio Š t e v t* k » tf. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tal, 25-52. Uprava: G regor-čičeva ulica 27 Tel. 33-0$. Rokopisov ne vračamo. — Račun pr| poštni hranilnici v Ljubljani št. 11058 fzfr ur' vsako sredo Liuoiiana. sreda t4. marca 1945 Preis - Cena Seja izvršilnega odbora Zveze delodajalcev Te dni je bila 22. seja izvršilnega odbora Pokrajinske zveze delodajalcev, na kateri so razpravljali o zvišanju proračunov Zveze in včlanjenih združenj. Odobreni so bili novi proračuni in članski prispevki združenj. Izvršilni odbor je vzei na zna-uje predloge včlanjenih združenj za imenovanje predstavnikov v ravnateljstvo in nadzorni odbor Zavoda za socialno zavarovanje ter sklenil sporočiti te predloge šefu l>okrajinske uprave. Nadalje je izvršilni odbor v svrho tesnejšega sodelovanja z mladinskim uradom pri šelu pokrajinske uprave sklenil predlagati v posvetovalni odbor te ustanove svojega zastopnika. Končno je razpravljal o zahtevanih denarnih prispevkih za strokovno šolstvo ter ugotovil, da finančni položaj gospodarskih organizacij žal no dovoljuje večjega podpiranja strokovnega šolstva, vendar so organizacije že mnogo žrtvovale v ta namen, zlasti Združenje trgovcev, zavedajoč se velikega pomena strokovnega šolstva. Zapora lepenke Šef pokrajinske uprave je glede na petkov bombni napad na Ljubljano izdal naredbo s takojšnjo veljavnostjo, s katero se vse zaloge lepenke stavijo pod zaporo, ■o« se morejo pravično razdeliti \ sem onim, ki so prizadeti po bombardiranju. Prodaja lepenke je torej od danes naprej vezana na nabavnico, katero izstavi Pokrajinski gospodarski svet izključno le tistim oškodovancem, ki s potrdilom policijske: uprave ali protiletalske zaščite dokažejo poškodbe na oknih. Spričo majhne zaloge stekla se bodo razbite šipe večinoma nadomestile z lepenko. V zasebnih stanovanjih se more samo en del enega okna v kuhinji in v eni sobi opremiti s steklom, ostale poškodbe se pa začasno nadomestijo z lepenko. Na nadomestitev dvojnih oken seveda ni misliti. Prebivalstvo se v lastnem interesu poziva, da ne-"'udoma sname zimska okna (dvoj-"a °kua) ter jih po možnosti shra-vfrnem pred letalskimi napad, v kleti ali za pohištvom. Razdelitev IV. obroka drv Pokrajinski gospodarski svet ob-javlja: Za razdelitev IV. obroka drv, ki se je delil na odrezke za ja^ »uar in februar, je bilo potrebno uvoziti v Ljubljano za 25.000 do-mačinstev 5 milijonov kg drv. Zaradi izredno visokega snega in deloma občutnega mraza ni dosegel dovoz v januarju in februarju potrebne. količjne jn je koncem fe- iIUariLSrima"ikovalo za razdelitev se 820.000 kg drv za IV. obrok. liano™’Dovozne je deloma oviralo n ju, ,K,n,an! kanje priprege in voziti >V’ ,.e uajvečji del je mo- lal opravljati vojaška dela. ukrajinski gospodarski svet je > zato primoran raztegniti raz-< e i ev IV. obroka še na prvo po-ovrco meseca marca, da dobijo vsi upravičenci pri svojih .dobaviteljih pnpadajoča drva. Ker se je v mesecu marcu dovoz zboljšal, se pri- 03 u;'e, da bo mogoče uvoziti vso manjkajočo količino do srede marca ter da bo do 20. marca oddaja Delo Združenja trgovcev v Ljubljani Iz predsednikovega poročila za s e/o sveta Združenia trgovzev Cim večje težave je morala premagovati trgovina zaradi vojnih razmer, tem bolj intenzivno je bi- lo tudi delo osrednje trgovske organizacije v pokrajini, kar je danes Združenje trgovcev v Ljubljani. Zaradi vneme uprave Združenja ter njegovih vestnih nameščencev so bili doseženi tudi lepi uspehi, čeprav seveda ni bilo mogoče doseči vsega, kar bi bilo želeti. Lep uspeh poslovanja Združenja trgovcev v Ljubljani se zlasti nazorno vidi iz predsednikovega poročila na seji sveta Pokrajinske zveze delodajalcev. Iz poročila posnemamo za danes naslednje podatke o delu Združenja samega, dočim bomo o marljivem delu sindikatov poročali v prihodnjih Številkah. Kako vsestransko je moralo biti delo Združenja, kaže že statistika njegovega članstva Združenje je štelo v preteklem letu 2002 člana, od katerih je bilo 1450 trgovcev, 322 lastnikov gostinskih obratov, 63 pekov, 124 mesarjev in 43 slaščičarjev. Od vseh trgovinskih obratov je bilo 369 protokoliranih, 1080 pa neprotoko-liranih, vseh grosistov je bilo 143. Lani se je izbrisalo 33 trgovinskih obratov, na novo pa se je vpisalo 87. Število trgovinskih obratov se je torej zvišalo za 54. V trgovinskih obratih je bilo zaposlenih lani 950 trg. pomočnikov in pomočnic ter 30 vajencev in 72 vajenk. Posli Združenja so se lani povečali, ker so se zboljšale prometne zveze in je moglo Združenje obnoviti redno zvezo s poverjeništvi v Novem mestu, Kočevju in Ribnici, dočim so bili stiki s poverjništvom v Logatcu in na Vrhniki (z go-stin. odsekom) že prej normalni. Navzlic težavam pa se je posrečilo, da je bila s pomočjo Prevoda zagotovljena oskrba prebivalstva teh treh krajev z živili, dočim je Tekstilni konzorcij oskrbel te kraje s tekstilnim blagom, pokrajinska uprava pa z obutvijo. Nobenega stika pa ni bilo mogoče doseči s poverjeništvi v Črnomlju in Metliki. Združenje je skrbelo tako za reprezentativne, ko tudi materialne in socialne interese svojih članov ter za zboljšanje trgovinskih pogojev. 1 ako je kot reprezentanca trgovcev predlagalo svoje zastopnike v Svet Borze dela, predlagalo častne s'.J« ■Pr’s®^nike v trgovinskem sodišču v Ljubljani in Novem mestu ter pri vseh drugih javnih in socialnih korporacijah. Združenje se je po svojih zastopnikih udeležilo tudi vseh sestankov in zborovanj, ki so bili po- drv na ta obrok za stranke zaključena. Po zaključitvi oddaje IV. obroka bo gospodarski svet odredil oddajo V. obroka drv na odrezke za mesec marec. Dotlej je iz tehničnih razlogov nemogoče nakazovati predujme na peti obrok. membni za trgovski stan. V ta namen je tudi zelo pogosto interveniralo ustno in pismeno. Posebno mnogo intervencij je bilo pri VIII. in XI. oddelku pokrajinske uprave. Socialno delo trgovstva Poleg čisto stanovskih interesov pa je trgovstvo oz. Združenje posvečalo vso pažnjo tudi socialnim vprašanjem. Naj omenimo tu predvsem prispevek trgovstva za Socialno pomoč. Od 7 milijonov lir, ki naj bi jih lani zbrali vsi delodajalei v pokrajini, so dali trgovci 2,139.084 lir, poleg tega darovali blaga v vrednosti nad pol milijona lir, da se je zvišal ves njih prispevek samo za to socialno akcijo na 2 milijona 643.817 lir. Pri poletni akciji Socialne pomoči pa so dali trgovci še 735.733 lir, torej v celoti 3 milijone 56.576 lir. Za Socialno pomoč v 1. 1944./45. pa so zbrali trgovci do 22. februarja 1945 še 2,876.900 Ur. Ti prispevki pač jasno dokazujejo socialno čutenje ljubljanskega trgovstva To čutenje se je pokazalo tudi pri sklenitvi kolektivne pogodbe za trgovsko osebje, ki je stopila v veljavo dne 1. februarja. S to pogodbo so se zvišale dosedanje neto-plače za 30%, minimalna plača pa je bila določena za uradnike na 1000 lir, za pomočniško osebje pa 900 lir mesečno. Ker se kljub vsemu prizadevanju Združenja ni posrečilo doseči primemo zvišanje prodajnih cen, so se zaradi tega režijski stroški za trgovce občutno povečali. Tu bi bilo še omeniti, da je izdal Vrhovni komisar mnogo novih odredb glede mezdnih in plačilnih ureditev, da je prepovedal samovoljno zviševanje plač in dajanje nagrad ter da potrebujejo sklenjeni mezdni dogovori za veljavnost njegovo odobritev. Prepovedano je bilo tudi pridobivati si delovnih moči z obljubo višjih plač. Vpoklici v delovno službo _ Vsa podjetja so morala predložiti sezname vseh družinskih članov in osebja. Ti seznami so služili kot podlaga za vpoklice na delovno službo. V zvezj z vpoklici je izdal 27. novembra 1944 Vrhovni komisar naredbo v materialni preskrbi na obvezno službo vpoklicanih oseb. Naredba zavaruje nesamostojnim uslužbencem vsaj isto plačo, kakor so jo imeli pred vpoklicem na delovno službo, samostojnim podjetnikom pa daje poleg zaslužka pri gradnji postojank še pravico do določenega izravnalnega zneska, ki se ravna po višini ocenjenega davčnega dohodka. Razliko v plači in znesek za samostojnega podjetnika povrne pokrajinska uprava, vendar v nobenem primeru ne za prvih 14 dni delovne službe kakor tudi ne z oz. na morebitne zvišane obratne stroške. Delovni čas in vajeniško vprašanje Predpise o tedenskem delovnem času je naredba Vrhovnega komisarja bistveno spremenila. Običajni 60urni tednik je bil za nekatere stroke (tako vrtnarje, šoferje) podaljšan na 72, za nekatere pa znižan na 48 ur (gostinska stroka). Zaradi tega se je zavlekel podpis onih kolektivnih pogodb, ki so bile sklenjene na bazi 60 urnega tednika. Nadure se po novih predpisih plačujejo ob delavnikih s 25, ob nedeljah in praznikih pa s 50 odstotnim poviškom. Pravni položaj vajencev ni bil z obrtnim zakonom popolnoma urejen. Zato skuša sedaj pokrajinska uprava ta vprašanja razčistiti ter ji je na njen poziv tudi Združenje jmslalo obširne podatke o sedanjih jrogodbah, ki naj služijo kot opora za določitev odškodnine za delo vajencev in za njih dopuste. Vrhovni komisar je določil za vajence obvezno izplačilo božične nagrade po prvem učnem letu. Za nekatere obrtniške in industrijske stroke so bile določene nove mezdne ureditve, tako za peke, mesarje in slaščičarje. Zveza delodajalcev si prizadeva, da nova določila ne bi imela vzvratno moč za 3 ali 4 mesece nazaj. Davčna vprašanja in socialni prispevki Po mnogih prizadevanjih se je vendarle doseglo — za kar gre zasluga zlasti Pokrajinski zvezi delodajalcev — da se je uslužbenski davek nekoliko znižal, da se je zvišal davka prosti minimum na 600 lir, avtonomne doklade da se plačujejo šele od mesečne plače 2500 Ur dalje, mestna socialna davščina pa od 3000 lir mesečne plače. Kakor ^ je pozdraviti to omiljenje uslužbenskega davka, je vendar treba pripomniti, da to omiljenje še ne zadostuje, ker se je zlasti pokazalo pri novi mezdni ureditvi cele vrste podjetij, ko gre skoraj ves povišek za uslužbenski davek in avtonomne doklade. Posebno pri višjih plačah je uslužbenski davek previsok, zlasti pa so previsoke avtonomne doklade. Delodajalci si tudi po pravici prizadevajo, da bi bili oproščeni 1 odstotnega prispevka za bednostni fond. Kot uspeh je zaznamovati tudi to, da se plačuje davek le od zadnje četrtine božičnice oz. samo od 48 urne mezde. V čast trgovstva moramo poudariti, da je izvedena anketa dokazala, da so skoraj vsa trgovska podjetja že prostovoljno dajala božične nagrade. Zavodi za socialno zavarovanje so predložili osnutek novih mezdnih razredov pri pokojninskem zavarovanju. Iz načelnih razlogov je moralo Združenje te razrede odkloniti, ker morajo delodajalci prispevati večji del zavarovalnih prispevkov. Ni tudi nobenega jamstva, da bi se istočasno zboljšala tudi izplačila rentnikom. Upati je, da bo stališče Združenja obveljalo, ker so istega mnenja tudi druga združenja in tudi Zveza delodajalcev. Združenje je predlagalo, da se denarni ekvivalent za dajatve v naravi po socialnem zavarovanju izenači s prejšnjimi dinarskimi zneski, vednar pa višji ekvivalent ne sme biti razlog za zvišanje plač oziroma mezd, ker bi delojemalci po novem ekvivalentu prejemali manjše neto-plače. Združenje si je prizadevalo, da se po sestavi posebne komisije za izdajanje novih obrtnih dovolil izdaja teh listov čim bolj omeji, ker morajo že sedanja podjetja premagovati velike težkoče. Trgovski obrati tudi nikdar niso ime- li odvišnega osebja in zato so razni vpoklici nekatere trgovce tako prizadeli, da so morali začasno ustaviti svoje obratovanje. Ureditev denarnega prometa Sredi lanskega leta je nastalo občutno pomanjkanje gotovine. Zato se je odredilo, da se morajo vsa plačila naših uvozinkov položiti pri Pokrajinski hranilnici v Ljubljani, hranilnica pa plačuje italijanskim dobaviteljem z našimi dobroimetji v Italiji. Ker se Italijanski dobavitelji niso takoj sprijaznili z nakaznicami Pokrajinske hranilnice, so se cene blagu dvignile. Plačevanje z vpisi dobroime-tij v tekoče račune se je začelo izvrševati tudi v naši pokrajini, čeprav ta način plačevanja ni bil publiciran. Ker se ta način plačevanja ni obnesel, je izdala Pokrajinska hranilnica denarne nakaznice po 1000, 500, 100, 50,1 in 0.50 lire, in sicer na podlagi svojih do-broimeUj pri podružnici italijanske emisijske banke v Trstu. Da bi se preprečilo vznemirljivo dviganje denarja, se je izdala prepoved neomejenega dviganja starih vlog iz denarnih zavodov in Poštne hranilnice. Združenje trgovcev je nadalje zbralo tudi vse |>odatke o terjatvah svojih članov v inozenrtvu, o višihi terjatev do dobaviteljev v Nemčiji ter glede predplačil v kli-ring za časa Jugoslavije. Od drugih akcij združenja naj omenimo še prizadevanja Združenja, da se najbolje prilagodi odpiralni čas v trgovinah in gostinskih obratih potrebnemu varčevanju s kurivom, plinom in električnim tokom in da se vse gospodarstvo čim smotrneje mobilizira. Uspešno je podpirala vsa prizadevanja Združenja Pokrajinska zveza delodajalcev, ki je dostikrat omogočila hitro in uspešno rešitev mnogih vprašanj. Za njeno podporo ji je treba izreči toplo zahvalo. Tudi »Trgovski liste je zvesto podpiral težnje trgovstva. Znova je treba opozoriti na nujno potrebo, da se vsi trgovci in obrtniki zavedajo pomembnosti svojega stanovskega glasila in naj zato »Trgovski list« v vsakem oziru podpirajo, tem bolj, ker je danes »Trgovski list« edino glasilo vseh gospodarskih ljudi v pokrajini. Končno naj še omenimo ustanovitev XI. oddelka na pokrajinski upravi za določanje in kontrolo cen. Novi oddelek vodi komisar za eene inž. Mežan. Združenje je zaradi novih cen ponovno interveniralo in dostikrat tudi uspešno. Za razumevanje za trgovske potrebe moramo biti komisarju za cene samo hvaležni. Delo Združenja trgovcev v lanskem letu je bilo izredno živahno in kljub vojnim težavam tudi primeroma uspešno. Intenzivnost dela se vidi tudi iz tega, da je tajništvo rešilo lani 3383 spisov in ni ostala niti ena vloga nerešena. Odredba © zapori radijskih aparatov in njih sestavnih delov Službeni list z dne 7. III. je objavil naslednjo tiaredbo šefa pokrajinske uprave p rezidenta div. gen. Rupnika: Clen 1. — Radijski aparati in njih sestavni deli se postavljajo pod zaporo na razpolago šefu pokrajinske uprave. Trgovci z radijskimi aparati in mehanične delavnice, ki se bavijo s popravili ali sestavljanjem teli aparatov, morajo v roku 5 dni od dneva uveljavitve te odredbe prijaviti natančno stanje zalog izgotovljenih aparatov z navedbo znamke kakor tudi nadroben seznam delov Pokrajinskemu gospodarskemu svetu. Olen 2. — Trgovci in mehanične delavnice, ki se bavijo s prodajo oziroma sestavljanjem ali popravljanjem radijskih aparatov, so dolžni voditi knjigo o prejemu in oddaji blaga, v katero morajo vpisati vsako spremembo v zalegi navedenega blaga in ki mora biti o vsakem času na vpogled državnim kontrolnim organom. Clen 3. — ()d dneva uveljavitve te odredbe je prodaja radijskih aparatov in njih sestavnih delov vezana na nabavnico, ki jo izda Pokrajinski gospodarski svet. Clen 4. — Pnekrški prednjih določb se kaznujejo po čl. 6. naredbe o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« za vojne namene z dne 27. avgusta 1944, Službeni list 180/71, z denarno in zaporno kaznijo ter z zaplembo neprijavljenih radijskih aparatov ali njih sestavnih delov. Clen 5. — Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu sefa pokrajinske uprave. Hrvatsko gozdno in lesno gospodarstvo »Iritfrnationaler HolztnarkU je se mora odložiti na mirnejše v izvlečku ponatisnil članek, ki ga ugodnejše čase. je objavil v »Spremnosti« hrvatski i V svojih izvajanjih o negospo-minister za gozdove in rudnike' darski uporabi drv po podežel-dr. Josip Balen, ki je znan kot od- skem prebivalstvu je opozoril mi-ličen gozdarski strokovnjak in ki' nister dr. Balen, da se tudi na je bil pred vojno redni profesor najbolj skromnem ognjišču na leto na gozdarski fakulteti v Beogradu, pokuri toliko lesa, kolikor bi za-Iz članka »Internationaler Hotz- j dostovalo n. pr. za proizvodnjo in ga programa, ki ga je označil minister z naslednjimi pregnantnimi besedami: inarkt« posnemamo: ene tone suhe umetne tkanine. V svojem članku naglasa dr. Ba-! Poseben pomen v vojnem gospo-len, da se njegova izvajanja ne darstvu gre proizvodnji tanina, smejo smatrati kot izčrpno poro-! Tanin, se na Hrvatskem pridobiva čilo o hrvatskem gospodarstvu, ' pretežno iz žlahtnega kostanja in ker ne dopušča vojna stroge ana- j hrasta ter potrebuje hrvatska ta-lize gospodarskega življenja, še umska industrija dnevno 50 vago-mani pa izčrpnih podatkov o sta- llov tega lesa. V spoznanju neiz- nju gospodarstva. Po mnenju dr. Balena je naloga gozdnega gospodarstva trajna p ra- 8ozc*no gospodarstvo kljub od izvodu ja, sortiranje in razdeljevanje onih predmetov, ki jih narod no gospodarstvo potrebuje v naj- širšem pomenu besede, da se kri- j i^triji potrebne surovine. S tem I .v nnn Ini n i n n • 1 r K « n Proizvodnja elektrike v Franciji Od predvojne proizvodnje električne energije v Franciji je ostalo samo še 10%. Proizvodnja se je namreč znižala na 0.9 milijona kWh od 0 milijonov kWh v zadnjem predvojnem letu. Vzrok te velike omejitve je v prvi vrsti pomanjkanje premoga. To pomanjkanje je tudi povzročilo, da (Sbra-tuje samo še 9 plavžev, dočim jih je bilo pred vojno v obratu okrog sto. [■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■»■■■••'•■■■■■■■•■■■■■■i Fr. Ljubljana, Mesini trg 8 Trgovina z Železnino LJUBLJANA Na drobno Na debelo i Elektro - podjetje j „BOKO« I Ljubljana - Bleiweisova SL 18 Palača Kmetske posojilnice » ..................... Joško Za c manufakturna trgovina t 3233 Ljubljana - Poleg tromostovja mernega pomena tanina za vojno gospodarstvo se ni ustrašilo lirvat- vojne povzročenem težkočam in nevarnostim nobenih žrtev in naporov, da je moglo priskrbeti tej prispeva v znatni meri k ohranitvi hrvatskega gospodarskega življenja. Odločilen vpliv ima gozdno gospodarstvo tudi pri izvršitvi meddržavnih obveznosti. Zelo pogosto morajo les in lesni proizvodi — in med njimi v prvi vrsti tanin — služiti do 70 odstotkov kot kritje z mednarodnimi trgovinskimi pogodbami prevzetih obveznosti. Gospodarsko življenje je neob-liodno navezano pri nabavi deviz in pri sedanjih razmerah ne neposredne kompenzacijske kupčije z inozemstvom. Tudi te omogočajo zlasti les in lesni proizvodi ter predvsem zopet tanin. V prizadevanju, da zadovolji potrebam narodnega gospodarskega življenja, je sklenilo ministrsko za gozdove in rudnike ob koncu I. 1043., da ustanovi tovarne za celulozo, da bi se na ta nači i rešita tudi razna gospodarska vnr i- I sanja, ki bodo aktualna tudi še , o vojni. S temi ustanovitvami se je izvedel del hrvatskega gozdarske- jejo tako potrebe preproste kmetske hiše ko tudi surovinske potrebe industrije. Vojno gospodarstvo pa ima nasprotno posebne potrebe na raznih predmetih in torej tudi na proizvodih gozdnega gospodarstva. Za to se’ lesno gospodarstvo mora prav tako prilagoditi potrebam vojne, kakor se morajo prilagoditi posamezni ljudje in tudi narodi, ki so v vojni. Njih vojno geslo se zato glasi: Takojšnje kritje posebnih potreb! Uspeh vseh teh prizadevanj pa je odvisen cd določanih pogojev. Razen naravnih dogodkov in uporabljenih obratnih sredstev je človek ona važna komponenta, od katere za visi tudi uspeh v gozdnem gospodarstvu. Naloga človeka je tudi, da se proizvedeni predmeti uporabijo tako, kakor to najbolj ustreza načelom narodnega gospodarstva. Pri presojanju vloge gozdnega gospodarstva na Hrvatskem pa se morajo upoštevali nekatere okoliščine, ki načeloma predpisujejo državni upravi njene naloge. Tako na eni strani vsakodnevna potreba več ko 6 milijonov ljudi, nadalje potrebe hrvatske industrije, meddržavne obveznosti dežele in na drugi strani dejstvo, da je približ- Med surovinami, katerim je vojno 40 odstotkov vse površine gozd-1 na močno skrčila potrošnjo, je •natei ter da je 70 odstotkov najbolj j tudi kava. Svetovni pridelek ka- »Išcemo pot, po kateri bi v svoji deželi na lastnih tleh in v lastnih obratih proizvedli čim več proizvodov, ki jih potrebujemo. Predelava lesa v celulozo jo tudi pot, da pridemo do umetnih tkanin, ki jih danes tako zelo potrebujemo in ki nam bodo v bodočnosti še bolj potrebne.« Kot posebno važne postranske proizvode hrvatskega gozdnega gospodarstva je označil minister želode, šiške, užitni kostanj in razne gozdnei jagode, ki se dobe v velikanskih količinah in ki bi mogli biti pri pravilni njihovi uporabi posebne važnosti za gospodarstvo. Preddela za to so že uvedena in njih uspehi se bodo pokazali, kakor hitro bodo nastopile normalne razmere. Vloga državnega gozdnega gospodarstva se navadno presoja samo po njegovih finančnih uspehih. Ta vloga pa je mnogo bolj važna, če se pomisli, da mora zadostiti gozdno gospodarstvo mnogim potrebam (dobaviti drva, železniške tračnice, jamski les, brusni les, stavbeni les, surovine za tkanine, tanin, dati tvarino za suho destilacijo itd.). Minister je nato še enkrat poudaril posebni pomen hrvatskega gozdnega gospodarstva pri nabavi deviz in pri izpolnitvi mednarodnih obveznosti. Končno je poudaril minister dr. Balen, da se hrvatsko gozdno gospodarstvo pri sedanjih razmerah ne more prav razviti niti se posvetiti posebnim nalogam kakor n. pr. pogozdovanju Krasa. V kolikor pa vojne razmere dovoljujejo, se vse potrebno s preudarkom pripravlja in sposobno ter delavoljno po- zdarsko osebje je porok, da bo hrvatsko gozdno gospodarstvo izpolnilo svoje naloge. Državni dohodki od tovor-nin v Španiji Na podlagi carinske in zavarovalne statistike navaja špansko prometno ministrstvo naslednje državne dohodke od tovornin v lanskem letu: pri uvozu 256.8, pri izvozu 57.5, cd prtljage v deželo prihajajočih potnikov 3.9, od prtljage odhajajočih potnikov pa 6.7 milijona zlatih peziet. Zavarovalne premije blagovnih pošiljatev so pri uvozu znašale 28.6 milijona pezet za španske ter 5.7 milijona za inozemske zavarovalnice. Pri izvozu so imele domače zavarovalnice 6.6, tuje pa 0.9 milijona zlatih pezet dohodkov od zavarovalnih premij. Od prometnega davka v pristaniščih je imela španska država lani 37.8, prejšnje leto31.3, 1.194!. pa 23.7 milijona zlatih pezet dohodkov. Španska trgovinska mornarica je imela konec lanskega leta 946 ladij z 1.01 milijona ton. Izdelovanje lokomotiv na Portugalskem Portugalska železniška uprava je dala v promet prve lokomotive, ki so bile izdelane v domačih tovarnah. Te lokomotive imajo 1000 H P ter vozi jo s hitrostjo 80 kilometrov na uro. Doma izdelana lokomotiva stane okrog 890.000 eskudov in nemški listi naglašajo, da so sedanje portugalske lokomotive za 25°/o dražje od lokomotiv, kr jih je Portugalska zadnjič I. 1939. dobila iz Nemčije. dragocenih in najbolje upravljenih j gozdov v državni upravi. Vse to v j glavnem določa delovni program hrvatskega gozdnega ministrstva. Pri tem pa se mora upoštevati še to, da je podeželsko prebivalstvo navezano na gozd ne samo zaradi lesa, temveč še bolj zaradi živino-rejiF. Ce bi izgledalo hrvatsko gozdno gospodarstvo kljub svojini uspehom v gojitvi in proizvodnji dragocenih lesnih vrst vendarle nekoliko primitivno, je vzrok le v še vedno nerešenem vprašanju oskrbe z drvmi oz. z lesnim kurivom. Večji del hrvatske gozdne posesti služi ž,? od nekdaj kot edini vir za oskrbo lesnega kuriva ptedvsem za podeželsko, a tudi za mestno prebivalstvo. Ta izredno velika obremenitev hrvatskega gozda zahteva od gozdnega gospodarstva velike žrtve in povzroča težke skrbi. Vsi dosedanji poskusi, da bi se namesto drv uporabljal lignit ali da bi se potrošnja drv racionirala, so se ponesrečili in se ne morejo kar na lepem izvesti. Rešitev tega osnovnega vprašanja hrvatskega gozdnega gospodarstva f■■■■■■■■■■■■■■■ ZmBM&anpi pefrciinla kave število plantaž povečalo od 1.8 na 3.7 milijona. S povečanjem nasadov pa so bile združene tudi boljše metode pridelovanja in tako se je pridelek kave povsod močno povečal. V nekaterih deželah Afri- ve, ki je bil v povprečju zadnjih predvojnih let 23.6 milijona metrskih stotov, se je po dveh letih Koncentracija prometa, na Portugalskem Portugalska vlada je izročila parlamentu osnutek zakona o fuziji železniških družb. V osnutku tega zakona je tudi razdelitev dežele na prometne rajone, v katerih bodo smela delovati od vlade pooblaščene družbe z.a avtobusni promet.' Delokrog feh druzfrTjo določen tako, da bo odpravljena škodljiva tekma avtobusnih podjetij z železnico. Fuzija železniških družb je predlagana zaradi tega, ker je imela doslej večina železniških družb deficite, kj so bili povzročeni tudi zaradi premočne 'konkurence avtobusnih podjetij. S fuzijo železniških družb in z rajoniranjem avtobusnega prometa bo v deželi dosežena potrebna vzajemnost prometne službe. vojne znižal na 20 6 milijona, dojke so nastale tudi nove plantaže lani pa na 17.6 milijona metrskih j kave in tako se je I. 1930. delež stotov, torej skoraj za 25%. Tudi Brazilijo pri svetovnem pridelku te skrčene količine ni mogoče raz- kave znižal od 66 na 61%. prodati in nekaterim produkcij- Potrošnja kavo pa že dolgo ni v skim deželam so zaloge kave že|skladu s povečanim pridelkom. v veliko breme. Že pred vojno so j To ge je vjdei0 že v prvih letih v nekaterih deželah pridelovanje , |)Q prvi svetovni vojni, ko se je kave omejili, ker pridelovalci niso j pvidelek najbolj povečal. Tako na j primer jo bila potrošnja kave v Ivan | afoini ik dosegli primernih cen. Po prvi svetovni vojni se je razen v Aziji pridelovanje kave skoraj povsod povečalo. To kaže na-• led n ji pregled pridelka v metrskih stotih: Brazilija Kolumbija Salvador Guatemala Niz. Indija Haiti Kostarika Nikaragua Mehika Brit. Indija Kenija V Braziliji, skoraj dve tretjini svetovnega pridelka, se je od I. 1914. do 1938. 1913 1925 ',585.199 8,535.889 463.496 1,329.375 292.612 408.137 304.775 404.969 212.938 386.020 348.319 294.0°2 128.650 182,108 85.617 185.757 222.200 143.990 126.005 106.290 8.080 101.352 na katero prideta Združenih državah Severne Amerike 1. 1913. okrog 9.8, 1. 1925. pa samo 6.1 milijona metrskih stotov. Tudi v Nemčiji se je v tistih letih potrošnja znižala od 1-8 na 0.9 milijona metrskih stotov, nekoliko zvišala pa se je samo v Franciji, Belgiji in Italiji. V Nemčiji je prišlo na vsakega prebivalca l 1913. še 2.44 kg kave, 1.1925. pa samo 1.42 kg. Moda ■ mesarita in izdelovalnica vsa- • | kovrstnih mesnih Izdelkov iz ■ svežega in suhega mesn I <9 ^ • lastna moderna hladilnica : i : Ljubljana : Domobranska 7 in Wolfova 1 j i T. EGER Ljubljana, Sv. Petra c. •■■■■■a■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■i Milni pralni prašek dim »MAJDA : P. Česnik - Ljubljana j.................................. na ra: za en tu ce os ga de ša ca na od kr ra ja P< so ar ša ra se Vačela ameriške trgovinske politike šef ameriškega državnega trgo-insko-političnega oddelka, je izjavil, da mora biti vsak načrt ame-iške povojne trgovine presojen i:i ocenjen po naslednjih treh vprašanjih: 1. ali jamči, da bo trgovina od svoje predvojne stopnje vsako leto napredovala? — 2. ali je tudi v interesu prijateljskih narodov ki držav? — 3. ali predvideva večjo državno kontrolo ameriške zunanje trgovine, kakor pa je bila pred vojno? Načrti, ki ne odgovorijo pozitivno na vsa ta vprašanja, so slabi. Kakor se viidi, bodo ta načela ostala samo v teoriji, kajti zavezniki in nevtralci se že zdaj močno pritožujejo zaradi brezobzirnosti ameriških izvoznih načrtov. Nikola Romčevič \ m trgovina z usnjem : • 0 0 Ljubljana, Puharjeva ulica 3 j s P. Magdič j ■ • ■ * ! Ljubljana, Ulica 3. maja I ■ 0 ■ • •■■■■■(■■■■■■■■■■■■■■■a■■■■■■■■*•«■■■■■■■■■■■■■■* za ni za ča v Pi m kc k< ni Pi to P< ai n kc v iz d gl b H Oi z; si V' sl v S( Zi Š' si Poročilo švicarske narodne banke navaja, da je obtok bankovcev na-rastel na 3550 milijonov frankov, za 500 milijonov več kakor pred enim letom. Obtok se je zvišal tudi zaradi tezavriranja bankovcev. Nakupna cena za zlato je ostala s 4869,3 franka za kg čistega zlata nespremenjena. Zlata in devizna rezerva banke se je zvišala za 415 milijonov frankov. Švicarski državni izdatki so narasli na 7.2 milijarde frankov. Le 30 odstotkov vseh izdatkov je mogla kriti država z davki. Vlada je morala poleg tega izdati za 1 milijardo frankov zakladnih bonov. Poročilo banke tudi naglaša, da so se izjalovili upi, da se bo po anglosaški zasedbi Francije zboljšala oskrba Švice. Zgodilo se je ravno nasprotno in prehrana Švice se je zelo resno poslabšala. Mezde v brusilnicah diamantov V Južni Afriki so se v obratih za brušenje diamantov delavske niezde v zadnjem letu znižale že za 25%, znižanje mezd pa se pričakuje tudi v industriji diamantov v USA. Do tega znižanja mezd je prišlo zaradi tega, ker se je promet draguljarskih diamantov ne-koliko omejil po svoji zelo visoki konjunktura v prejšnjih letih, glavni vzrok pa je v tem, ker je za proizvodnjo industrijskih diamantov dovolj delovnih moči na raz-]K>lago. Samo v Antwerpnu ima anglo-amerišfea vojna industrija na razpolago okrog 4000 strokovnjakov za brušenje diamantov. Posledice stavk v Angliji Mezdni spori in stavke delavcev v Angliji so lani povzročile toliko izgubo delovnega časa, da je bilo doseženo in morda celo v tem pogledu preseženo leto 1926., ko je bila v Angliji generalna stavka. Hteviio stavk pa je bilo naivišie od 1. 1932. Te ugotovitve so pomebne zlasti zaradi tega, ker lani pri mezdnih sporih in stavkah niso bili na prvem mestu gmotni ali celo delavski eksistenčni razlogi. Od povprečja zadnjih predvojnih let so se namreč v Angliji mezde zvišale za 45 do 40%, če se pri tem upoštevajo tudi mezde v vojni industriji ter plačila čezurnega dela. j L1. W\ sinova! ■ vodovodna inštalacija in kleparstvo : ■ S Ljubljana - Slomškova 4 £ : : j Movina z usnjem in knžami I lože Klanjšček j Ljubljana - Gosposvetska c. 1 \ j (Levo dvorifice Figovec) [ K. Pečenko I : usnje in čevljarske potrebščine j , Sv. Petra c. 41 j ■ ■ • ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ : Ljubljana - Mestni tre : : : .............................. "•••iiiaiin | Blaznik Anion j : sofooslikarstvo in pleskarstvo j a m i Ljubljana, Poljanska 43 \ Zavarovanci in zavarovalnine Pokojninskega zavoda Splošnemu pregledu zavarovan- cev in zavarovalnih prispevkov Pokojninskega zavoda (»Trgovski list« štev. 7 od 14. februarja) do- dajemo iz poslovnega poročila PZ za leto 1943. razpredelnico, ki kaže tudi podrobno razdelitev službo- dajalcev in nameščencev v Ljub- ljanski in Reški pokrajini po go- spodarskih strokah, kai je važno za proučevanje gospodarske struk- ture. > o s •25« > 3‘čs u ® c ’> «5 ^ »«■3 •OT *-> •C0 1. Denarni in zavaro- valni zavodi 55 635 2. Trgovina (razen trg. pomočnikov) 269 753 3. Trgovski pomočniki 342 790 4. Lekarna - drogerije 26 59 5. Javni promet 1 4 6. Zasebni promet 12 70 7. Rudarstvo 8 89 8. Industrija kamenja in zemlje 16 35 9. Kovinska industrija 10 55 10. Gradnja prevoznih sredstev 1 11 11. Kemična industrija 20 113 12. Centrale za proiz- vodnjo sile 1 39 13. Tekstilna industrija 13 120 14. Industrija papirja 3 119 15. Industrija kože in gume 4 24 16. Predelovanje kož in njenih surogatov 2 3 17. Gozdno-žagarska in- dustrija 49 187 18. Industrija in prede- lovanje lesa 8 36 19. Industrija brane in pijače 31 131 20. Gostilne, hoteli, ka- varne 11 20 21. Oblačilna industrija 111 čiščenje i 26 22. Gradbena podjetja 29 10S 23. Grafična industrija: tiskarne, knjigovez- nice 19 141 24. Higiena: zdravilišča, sanatoriji 2 10 25. Učni zavodi 7, 24 26. Časopisi 4 54 27. Gledališča, kino 7 55 28. Advokati, notarji 72 91 29. Župne cerkve 44 45 30. Županstva 78 411 31. Socialni zavodi in ustanove 16 254 32. Zobni tehniki 20 33 33. Ostali poklici 122 490 Skupaj 1309 5035 Po plačnih razredih so staroob- vezni zavarovanci v Ljubljanski po krajini razdeljeni takole; 1. razred (27 ali 0.6°/o), H. (84 ali 2«/o), ITI. (312 ali 7.4 »/o), IV. (587 ali 13.8 »/o), V. (888 ali 20.9 Vo), VI. (617 ali 14.6o/o), VII. (456 ali 10.7%), VIII. (274 aH 6.5%), IX. (255 ali 6 o/«), X. (741 ali 17.5 Vo). Zavarovalni prispevki pa so bili 1. 1943. razdeljeni takole: prispevki 10.49, doklade 1.88, skupaj 12.37 milijona lir. Od tega je prišlo na Ljubljansko pokrajino 10.95, na Dalmacijo, kjer je bil predpis 1. oktobra ustavljen, 1.40 milijona *ir> na Nemčijo in Madžarsko 13.798, lir in na Hrvatsko 638 lir. Od prispevkov in doklad je pri- močnike pa 1.28 milijona lir, v Dalmatciji pa na staroobvezance 1.25 in na trgovske pomočnike 0.15 milijona lir. V primerjavi z letom 1942. se je v Ljubljanski pokrajini predpis prispevkov in doklad zvišal za 2.01 milijona lir ali za 21.4%. Skupni predpis doklad samih «e je zvišal od lir 700.901 v letu 1942. na lir 1,882.295, torej za lir 1,181.393 ali za 168.7 %. Ta razlika je v glavnem nastala zaradi tega, ker je bil predpis doklad v letu 1942. uveden šele s 1. julijem, dočim se je v letu 1943. izvajal v Ljubljanski pokrajini vse leto, v Dalmaciji pa do meseca oktobra. V oddelku za neobvezno zavarovanji' je znašal v letu 1943. predpis prispevkov in doklad 141.819 lir. Ta predpis je bil v celoti izvršen v Ljubljanski pokrajini. Proti letu 1942. se je znižal ta predpis za lir 32.093 ali za 18.4%. Skupni predpis prispevkov in doklad obeh oddelkov je znašal v letu 1943.: a) na prispevkih 10.655, b) na dokladah 1.89, skupaj 12.52 milijona lir. družba britanske admiralitete. Američani se poleg te družbe niso mogli uveljaviti, ko so pa sovjeti zahtevali petrolejske koncesije, je prišlo do krize v iranski vladi ter do stavk in drugih nemirov v deželi, iz česar se da sklepati, da do izpolnitve sovjetskih zahtev ni več daleč in da je nastala že zdaj velika nevarnost za britansko petrolejsko oskrbo. Sovjetski'vdor v petrolejsko gospodarstvo Irana je londonski gospodarski tisk zamolčal, ogromna nevarnost, ki jo predstavlja, pa je dovolj razvidna iz naslednjih podatkov: V Abadanu je rafinerija olja >■ letno kapaciteto 12 milijonov ton, ki je največja na svetu. L. 1939. so izvozili iz Abadana 10.5 milijona V letu 1943. so zavarovanci vpla- J U)u nafte A liJa je prevze]a 8-3 PremiJsko rezervo za dokup-(Egipt i.2, britanska področja čal ljena zavarovana leta 185.969 lir, v letu 1942. pa samo 65.486 lir. Borba za petrolej »Deutsche Adria-Zeitung« je zanimivo opisala nadaljevanje tekme in borbe za petrolej, čeprav so Angloameričani med sedanjo vojno priredili pred šestimi meseci že drugo »svetovno« petrolejsko konferenco v Washingtonu. Po tej konferenci se je borba za petrolej še bolj zaostrila in ni videti, da bi moglo priti do soglasja med tako zvanimi petrolejskimi silami. Po prvi svetovni vojni je postal popularen izrek francoskega ministra Tardieuja: »Do zmage smo priplavali na valovih petroleja.« Zdaj pa je situacija taka, da se lahko pričakujejo spori in spopadi med današnjimi zavezniki zaradi petroleja. Svetovna proizvodnja nafte, iz katere se v največji meri pripravljajo uporabna tekoča goriva, je po prvi svetovni vojni močno narasla, razmerje med največjimi producenti pa se je šele v zadnjih letih močno spremenilo ter se še spreminja. Do 1. 1870. je znašala svetovna proizvodnja nafte samo 0.5 milijona ton, 1. 1913. že 52 milijonov, v prvem letu pb vojni 79 milijonov, I. 1925. že 146 milijonov, po desetih letih 234 milijonov, v zadnjem predvojnem letu pa okrog 300 milijonov ton. Na ameriške države je prišlo od tega nad 200 milijonov ton, delež Sovjetske unije pri svetovni proizvodnji pa je bil samo kakih 11 %, čeprav so cenili zaloge njenih petrolejskih ležišč na 6 milijard 360 milijonov ton, kar predstavlja nekaj več ko polovico domnevnih svetovnih zalog. L. 1938. je od svetovne proizvodnjo nafte 300 milijonov ton prišlo na Sovjetsko unijo 30, na Iran 10.2, na Romunijo pa 7.2 milijona ton. Na drugi petrolejski konferenci v VVashingtonu predstavniki USA niso prikrivali svojih imperialističnih teženj, ker pa so britanski predstavniki kazali močno odpornost, je bila vsa konferenca obeležena z nesoglasjem in neslogo dveh, ki jo tretji izkorišča. To izkoriščanje je postajalo po konferenci bolj in bolj očitno in zdaj po šestih mesecih so v USA in v Angliji vznemirjeni zaradi razmer v romunskem petrolejskem področju, ki je prišlo pod sovjetsko režijo in iz katerega so že na Kavkaz in Ural odpeljali razile na- prave, ki so bile lastnina z anglo-ameriškim kapitalom delujočih petrolejskih družb v Romuniji. Sovjetska unija ni postala samo močna petrolejska sila, temveč tudi nevarna tekmovalka, kar je pač hudo razočaranje po poželjenju, ki so ga imeli Angleži in Američani do zastopstvo in varstvo interesov an- Aziji 1.5, britanska področja v Afriki 1, Avstralija 0.5 milijona ton, kar pomeni, da je k britanski letni potrošnji nafte, ki znaša okrog 30 milijonov ton, prispeval Iran 27 o/o. Tudi v Romuniji, kjer so bili močno ud«* leže ni angloameriški petrolejski koncerni, so Angleži in Američani zdaj brez moči proti sovjetom, ki niso pustili v deželo niti članov komisije, določene v bogatih kavkaških petrolejskih izvirov. Velikega pomena v svetovnem petrolejskem gospodarstvu so tudi dogodki v Iranu. S svojo letno pro- gleških in ameriških družb. Pomanjkanje odpora proti sovjetskemu ogrožanju in vedno večji omejitvi britanskih in ameriških interesov ni samo posledica šibki izvodnjo nafte nad 10 milijonov politične pozicije Londona in \Va-ton ima Iran pri vsej proizvodnji shingtona proti Moskvi, temveč mineralnega olja okrog Perzijske- tudi izraz starega razdora in staro ga zaliva pomemben delež, ki pre-1 zavisti, s katero so Angleži rn sega 60%. Vsa iranska petrolej-j Američani že prišli na \vashington-ska industrija je bila doslej v ro- sko konferenco ter povzročili njen kah Anglo-Iranian-Oil Co., ki je neuspeh. Nove smeri švedske gospodarske politike LJUBLJANA TAY? noRnJRM^ 7 * BLElWEISOVA2A NA DROBNO * NA DEBELO •■#■■■■■■»•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aaavaaasaaiBaaaaaaaaBaaBaaaaa,Ba | KARL PRELOG LJUBLJANA »Das Reich« opisuje ozadje in bistvo gospodarsko-političnih debat, ki so se na Švedskem razvile v zvezii z razniimi povojnimi načrti, ter označuje takole nove smeri švedske gospodarske politike: Že nekaj mesecev so na Švedskem živahne gospodarsko-politič-ne razprave. Vlada je ustanovila »investicijski svet«, kii naj bi po vojni nadziral in vodil državne in privatne vloge kapitala, pred državnim zborom pa jo zakonski osnutek za podržavljenje nekaterih rudnikov, ki naj bi bilo izvedeno že letos. Predsednik »Komisije za gospodarske povojne načrte« prof. Myrdal ima načrt velike povojne oddaje premoženja, socialni minister Moller pa je izjavil, da bo podržavljeno vse zavarovalstvo. Poleg tega so še razni drugi načrti o močnejšem posegu države v gospodarsko življenje. Za velik dol švedske javnosti so ti načrti veliko presenečenje. V zadnjih desetletjih je v vseh slojih švedskega prebivalstva, tudi pri delavstvu prevladoval liberalizem, ki nasprotuje okrepitvi državnega vpliva. Praktična gospodarska politika pa ni bila v tem duhu in v tej smeri, čeprav tiz strokovne literature in iz časopisja to ni bilo razvidno. Že v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko se je dežela industrializirala, je švedska država z uvozno in izvozno carino ter s predpisi o koncesijah imela v svojih rokah sredstva z>a vplive na gospodarstvo. V industriji do že zgodaj nastale organizacije, ki niso v skladu z načeli liberalizma. Tako so švedski plavži že od 1. 1747. združeni v zvezi, ki določa cene železa. Zgodaj so se organizirali tudi delavci ter močno razvili svoje strokovne in zadružne organizacije. Celo švedsko kmetijstvo nima »svobodnega« gospodarstva, kajti že od 1. 1931. določa država smernlice pri proizvodnji in potrošnji, kar v bistvu ni tako daleč od izrazitega državnega gospodarskega vodstva. Popuščanje in odmikanje od liberalizma je bilo v gospodarskem življenju Švedske doslej samo prti-krito. Nesoglasja med teorijo in prakso so bila spregledana ali pa se je smatralo, da niso posebno važna, ter da so raznj državni ukrepi samo začasni in da bo prej ko prej spet prišlo do svobodnega tržnega gospodarstva. Zdaj pa bo tudii tega navideznega soglasja konec, kajti delavske množice so se močno radikalizirale. Socialni demokrati, ki so icer že zgodaj opustili svoje geslo in svoj cilj »socializacije« gospodarstva, so pred nekaj meseci vzajemno s strokovnimi organizacijami sestavili »povojni program delavskega pokreta«. Ta program sicer ni preloiu s politiko »liberalne« dobe, ima pa v ospredju vrsto zahtev podržavljenja in drugih davčnih ukrepov. V uvodu naglaša, naj pride »gospodarska moč v roke večine ljudstva,« potem psi zahteva kontrolo investicij, ustanovitev centralnega organa za širokopotezna javna dela, državno banko ter podr/avljenje zavarovalstva. Tudi v krogih, ki nimajo ničesar skupnega s stranko dn zahtevami socialnih demokratov, se je v zadnjih letih po zgledu v drugih, državah udomačilo razmišljanje o državnem gospodarskem vodstva ne samo pod silo razmer v vojn!, temveč tudi za mirno dobo. Bolj in bolj se utrjuje misel, da ne bo* več mogoča vrnitev k nekdanjim oblikam tržnega gospodarstva. To misel so utrdili neuspehi mednarodnih gospodarstoih konferenc, kii so jih sklicale Zdruaene države Severne Ameriike in Anglije, a tudi drugače je na Švedskem dovolj povoda za skrb in strah pred ostro mednarodno gospodarsko borbo po vojni. V tej zavesti in v teh. skrbeh so bili zasnovani tudi načrti, ki jih predlagajo nasprotniki socialnih demokratov, komisija za povojno gospodarsko vodstvo si pa prizadeva, da hi s kompromis'! zravnala razna nasprotja. GosliUčarski vestnik mmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmm Nove mestne trošarine Z veljavnostjo od 1. marca 1945. naprej stopijo v veljavo nove mestne trošarine v naslednji vi-ii*i: 1. od hektolitrske stopnjie: a) z.a rum, brandy in likerje od lir 16 na lir 85, to je za 19 lir višje, b) za špirit od 10 na 22 lir, to je za 12 lir višje, •) za žganje od 12 na 27 lir, to je za 15 lir višje. 2. od litra: a) za vino v sodih in steklenicah od 2.50 na 6 lir, to je za 3.50 lire višje, b) za ljubljanski vermut do 16»/» od 3.50 na 8 lir, to je za 4.50 lire višje, o) za izven-ljubljanski vermut, prošek in bermet do 16*/» od 5 na 11 lir ali ta 6 lir višje, •) za vermut, prošek itd. nad 16*/# alkohola in nad 5* sladkorja in vsa peneča vina do fakturne cene lir 200 od 5 na 11 lir, ali za 6 lir višje, i?. §d steklenice 7/io 1: a) za inozemski šampanjec od 30 na 66 lir, to je za 36 lir višja, b) za domač šampanjec od sedanjih 15 na 33 lir, to je ta 18 lir višja. N« pivo ostane mestna trošarina nespremenjena v dosedanji višini Ur 2 od litra, kakor j© bila uveljavljena s 3. majem 1944. Državne in pokrajinske trošarine ostanejo neizpremenjene. Mestna občina ima pravico pobrati višjo trošarino na obstoječe zaloge pri trgovcih in gostinskih obratih ter v ta namen popisati obstoječe zalogie. Obrati imajo pravico za plačano razliko višje trošarine zaračunavati toliko višjo prodajno ceno brez predhodne odobritve komisarja za cene na sedaj obstoječe veljavne prodajne cene. Vsako višje zaračunavanje je kaznivo. Sindikat gostinskih podjetnikov. i“'............................**• 1 FOTO-STUDIO 1 S .1 i iz finančnega poročila Borze dela Sestav bilance Borze dela za poslovno leto 1943. nudi naslednjo sliko (v oklepaju podatki za leto 1942.): nepremičnine......................lir 5,014.426.71 inventar...........................„ 86.062.09 dolgoročna posojila .... „ 3,514.938.— kratkoročna posojila . . . „ 839.200.— vrednostni papirji .... „ 130.000.— Od prometne naložbe v iznosu 8.66 milijona lir .je prišlo na terjatve 62.75% (51%), na gotovino 1.09% (0.3%), na bančne naložbe 30.53 % (47 %) in na depozite 5.63% (0.3%). Bilančna pasiva nudijo konec Trojna naložba v iznosu 9.08 milijona lir je bila sestavljena 'vl naslednjih naložbenih vrst: Gosnodarske vesti 55.19% 0.95% 38.70% 3.73% 1.43% (43%) (-) (52%) (4.5%) (0.5%) MIRA GRAD Ljubljana, Miklošičeva c. 20 Dattum 9. aprila 1941............ 31. decembra 1941 . . . 31. decembra 1942 . . . 31. decembra 1943 . . . Imovina Borze dela se je v letu 1943. zvišala za 3.16%, v primerjavi s stanjem od 9. aprila 1941. pa za 3.72%, kar je tudi dokaz, da leta naslednjo sliko: rezervni sklad 17.56 milijona lir ali 97.9%, ostale obveznosti pa 0.38 milijona ali 211 odstotka. V letih 1941. do 1943. je bil razvoj rezervnega sklada naslednji: Zvišanje ali zni-Borsa dela rin Pakr. tanje proti prejš. r*T. dela njemu letu v “/• Ur 16,939.002.62 — „ 16,739.022.18 — 1.18 „ 17,013.101.09 -f 1.63 „ 17,567.744.60 + 3.26 se je zaposlitev delovnih modi v 1. 1943. ustalila. Obrestovan je posameznih naložbenih vrst je bilo v 1.1943. naslednje: Vrsta amovin® BiUunfina vrednosk 0¥re«t. v % Posestvo v Slomškovi ul. 16 . . lir 1,425.228.- 0.71 Posestvo Slape 3,589.198.71 0.41 Posojila 3,854.138.— 2.80 Efekti 130.000.— 5.10 Vloge . . . 2,250.708.01 3.87 Skupaj . . lir 11,249,272.72- 2.02 Romunija ho plačala vojne reparacije Sovjetski uniji (300 milijonov dolarjev v šestih letih) predvsem z dobavami mineralnega olja, žita, lesa in lesnih izdelkov ter z dobavami ladij in strojev. Belgija in Francija se morata po izjavi nameslnika predsednika ameriškega produkcijskega urada vpreči za industrijo zaveznikov, da bi s tem pripomogle k rešitvi zavezniških vprašanj glede delovne sile. 450.000 brezposelnih je v Franciji, ker primanjkuje tovarnam surovin in raznih produkcijskih pripomočkov. Ameriške vojaške oblasti v Franciji se pritožujejo zaradi ilegalne trgovine, 'ki jo vodi civilno prebivalstvo z ameriškimi vojaki. Na črni borzi so predvsem živila in goriva, a tudi vozila in vojaška oprema. Skrajno varčevanje s plinom so odredile švicarske oblasti, ker že od novembra ni prišla v Švico nobena pošiljka premoga za plinarne. Kov« omejitve v potrošnji živil je morala odrediti washingtonska vlada zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev in vedno večje potrebe evropske fronte. Tako se je znižal obrok sladkorja za 10%, obrok svinjske masti od 5.4 tla 4.5 kg letno, surovega masla' za 10*/o itd. Med Španijo in USA so se začela pogajanja zaradi maikupa španskih pomaranč. Amerikanci bi potem nakupljene pomaranče prodajali naprej v deželaii, iki eo jih aasedld. Iz Washinglona so opozorili južno-ameriške države, da ee bodo IJS A-dobave za civilno potretoo zjiova zmanjšale, in sicer za 50 do 85 odstotiko*' doeedaj dogovorjenih ikontingenlov Kot vzrok se navaja koncentracija ameriške trgovinske mornarice za voji ji e transporte. Združene države Sev. Amerike so izvozile lani blaga za 14.06 (predlani za 12.71) milijarde dolarjev (vštevši, z dobavami po zakonu o poaoji in zakupu). Vrednost uvoza pa je lani narasla od 3372 na 3911 milijonov dolarjev. V Avstraliji se s 25. februarjem raciomira potrošnja mesa za civilno prebivalstvo. Dcsedaj je bila potrošnja mesa popolnoma prosta. N) (a t* 1! I ■ F«. P ZA | EC izprašan opt k in urar Ljubljana, Stritarjeva ulica 6 Tel. 44-86 (pri irlmostovlu) Koneo poslovnega leta 1943. je imela Borza dela za skoraj 35% manj likvidnih sredstev ko ob koncu 1. 1942. Padec likvidmih sredstev je treba pripisati prenosu v trajno naložbo (dokup nepremičnin v Slapah v vrednosti 1.92 milijona lir in dotaciji Zimski pomoči 1 milijon lir). Ce tega izdatka ne bi bilo in če se upošteva, da je bilo 1. 1943. izplačano na podporah, samo 6.33 milijona lir, to je Vrsta Samouprava .... Osebnii stroški . . • Stvarni stroški . . 5% bonif. zav. org. . skupaj . Od vseh predpisanih doklad je prišlo na skupno upravne stroške 37.3%, kar je za 8.4% več ko prejšnje leto, Poslovanje javne službe posredovanja dela v Ljubljanski pok ra- za 1.17 milijona manj ko prejšnje leto, bi bilo stanje likvidnih sredstev celo znatno ugodnejše kakor konec 1. 1942. Kosmati dohodki nepremičnin so znašali 58.554 lir, .izdatki 32.811 lir, čisti donos nepremičnin pa 25.743 lir ali 0.51% od bilančne vrednosti nepremičnin. Upravni stroški so bili v primerjavi z letom 1942 naslednji: lir Upravni stroški’ Zvijanj« 25.425.25 75.974.98 199 573.373.98 704.578.42 23 90.191.74 109.247.12 21 120.009.27 136.277.58 14 lir 809.000.24 1,026.078.10 28 jini je bilo v poslovnem letu 1948. zaključeno s prebitkom v znesku 554.643 lir, kar je v glavnem posledica zvišanega predpisa doklad in večjega uspeha pri obrestovali ju posojil in efektov. Nalagajte w MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO I j Pupilarno vama. - Za vse vloge jamči Mestna občina ljubljanska. [ Fr. Brcar Ljubljana — Kolodvorska ulica 35 — Telefon 27-25 priporoča mlinske kamne in mlinsko-tehnilne potrebščine Moda I. EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta j I STEK 1» O PORCELAN | AVGUST AGIMOLA 1 Ljubljana — Dunajska cesta 5t. lO LEN ASI & GERKMAN MANUFAKTURA Clubljantz — Slvilavjeva ulica \ ........ *--------------------------------- J.. J. NAGLAS IZDELOVANJE POHIŠTVA — LJUBLJANA Stefan Puhan krojaštvo Ljubljana, Petrarcova št. 18 Armič Slavico j specialna fttetaraka delavnica Izdeluje ' omela, Metke I. t. d. po naročila Ljubljana - Tržaška cesta 47 J \__________...............----------- »J Ameriške dobave zakupa in posoje Po poročilu, ki bo predložen kongresu Združenih držav Sever-j ne Amerike, so bile ameriške dobave po sistemu zakupa in posoje od marca 1940. do konca lanskeg« leta vredne 35.38 milijarde dolarjev. Za odplačilo in povračilo so Združene države dobile od zavezi nikov okrog 4 milijard® dolarjev) Približno 90% dobav po sistemu zakupa in posoje so dobile Anglija, Sovjetska unija, Kitajska in Francija, pri čemer pa ni vštetih 700 lokomotiv, ki jih je za 84 mil lijonov dolarjev naročila v USA; Francija. ARBOR letna trgovska in industrijska družba z o. z. LJUBLJANA Restavracija, Ljubljana, Dunajska c. 12 WMBBVMMaaa»s«aaaBBaBaaB*a«aaaaa*a**SBaBBaaBBaBBBaaBaB"aasaaaaassaaaaaM*MIMI"Ma,>a' hovščini za vso tolažbo in spremstvo-»Saturnusu« za vso pomoč v težkiH dneh, poklonjene vence in spremstvo na zadnji poti, posebej še g. predi sedniku Karlu Čeču za vso njegov« plemenitost, ki jo je izrekel ob grobu našemu ljubemu pokojniku v spomii1 in slovo ter nam v tolažbo. Bog plačaj! Ljubljana, Škofja Loka, 12. 3. 1945 Družine Sušnik, Okoren, Simonič, Planin* I Roker! Goli j Ljubljana, Šelenburgova ul. Za konzorcij »Trgovski litrt< kot izdajatelj: dr. Ivan Plese. - Urednik: Aleksander Železnikar. - Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. - Vsi v Ljubljani. i