gorenje/nformafor 16 Ust za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mati gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 22. april 1987________ Delovni polet obeta ★ Naša pomoč delavcem Eka Sredi preteklega tedna je bila na obisku v Gorenju predsednica Zveze sindikatov Jugoslavije Marija Todorovič, ki jo je spremljal predsednik odbora sindikata kovinarjev Jugoslavije Slavko Uršič. Gosta sta si najprej ogledala proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Nazarjih, nato tovarno keramike v vasi Gorenje, v Titovem Velenju pa proizvodnjo pralnih strojev, štedilnikov in hladilnikov. Po ogledu tovarn so člani poslovodnega odbora sozda Gorenje predstavili trenutni gospodarski položaj Gorenja, orisali plodove sanacija od leta 1983 naprej ter spregovorili o nagrajevanju in razvojnih usmeritvah. O vlogi in delu sindikata je govorila Marjana Koren, predsednica koordinacijskega odbora sindikata v sozdu Gorenje. Marija Todorovič, predsednica jugoslovanskih sindikatov, je izrazila zadovoljstvo nad vsem kar je videla in slišala v nekaj urah obiska v Gorenju. Globok vtis nanjo je napravila delovna vnema delavcev, pa tudi celotna orientacija Gorenja v izvoz, najbolj pa prizadevanje za izpolnitev planskih ciljev in delovne sobote. „Vaše izkušnje in znanje naj bi bile dostopne drugim. Zato se zahvaljujem za izčrpno, tehtnd predstavitev vaših hotenj. Seveda pa vam tudi čestitam za uspehe, ki ste jih dosegli v zadnjem času..." je med drugim dejala Marija To dorovič. V ljudeh so neizčrpne možnosti, pravilno jih je treba motivirati, podobno kot v zadnji inovacijski akciji, je bila še ena izmed izrečenih misli gostje na pogovoru, ki so se ga udeležili še Miha Ravnik, Marjan Orožen, Ivan Kramar, Ciril Grebenšek, predstavniki samoupravnih in poslovodnih organov ter osnovnih organizacij sindikata tozdov i delovnih skupnosti Gorenja. V ponedeljek, 20. aprila 1987 so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine sprejeli sklep, da v delovni organizaciji E ko uvedejo ukrep družbenega varstva. Začasni ukrep družbenega varstva v E ko je bil sprejet tudi s kadrovsko in organizacijsko podporo delavcev Gorenja iz Titovega Velenja, saj je ta ukrep edina možna pot za rešitev iz krize. Kadrovska podpora se kaže tudi v te, da so predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa ter njegovi 4 člani delavci Gorenja ter v aktivnem vključevanju v vse Gorenjeve funkcije. Gorenje in E ko imata namreč več skupnih točk, saj proizvajajo nekatere komponente za Go- Menda se pojavljajo nekatere nejasnosti v zvezi z delom do konca meseca. Povsem po nepotrebnem! V temeljnih organizacijah Gorenja Gospodinjski aparati so delavski sveti sprejeli sklep, da bodo delali vse sobote do meseca aprila. Po terminskem koledarju bomo delali tudi tri dni v naslednjem tednu. Jubilanti dela Ob prazniku dela bodo jubilejne nagrade prejeli sodelavci delovnih organizacij in skupnosti Gore nja v Titovem Velenju, ki so od 1. julija do 31. decembra 1986 dopolnili deset, dvajset ali trideset renje Gospodinjski aparati, kompatibilna pa je tudi njihova proizvodnja z Gorenjem Procesna oprema, zlasti s pr o izvodnjo procesnih sistemov. Delavci Gorenja, ki smo bili sami deležni pomoči ožje in širše družbenopolitične skupnosti, nedvomno najlažje razumemo položaj, v katerem so se znašli delavci Eka. S prenosom izkušenj pri sanaciji, s kadrovsko, organizacijsko, tehnološko in razvojno pomočjo bomo to tudi dokazali. Pri izdelavi ocene stanja in pripravi sanacijskega programa lahko torej ZKPO in delavci Eka nedvomno računajo tudi na pomoč strokovnih delavcev Gorenja iz Titovega Velenja in širše. Na podlagi terminskega koledarja in sklepov delavskih svetov bomo torej v tozdih Gorenja Gospodinjski aparati delali v soboto, 25. aprila ter v dneh od 28. do 30. aprila. Ponedeljek, 27. aprila je seveda prost dan, saj na ta dan v Sloveniji proslavljamo dan ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije. let neprekinjenega dela v Gorenju. Slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja in nagrade, bo v petek, 24. aprila 1987, v prostorih Gostinske enote. Ob jubileju dela vsem slavljencem iskreno čestitamo. Marija Todorovič je v svojem prispevku na pogovoru večkrat omenila no vinarje. Posebej tudi to, da imamo inflacijo tudi ha področju pisanih tekstov, pravo poplavo papirjev na vseh področjih dela. Zato bi morali bolj izkoristiti informatizacijo in v halah postaviti več ekranov. Delamo kot smo se dogovorili gorenje seme gorenjeg@sp@dlhlslka sparafto Predstavitev novosti Pomemben je vsak posameznik Predstavniki Gorenja Servis so na tiskovni konferenci 10. aprila v Ljubljani spregovorili o svoji dejavnosti, podrobno so predstavili še novost pri delu serviserjev, to je radijsko zvezo med serviserji ljubljanske enote. Direktor Gorenja Servis To-dor Dmitrovič je na kratko predstavil veliki industrijski servis Gorenje, ki v Jugoslaviji zaposluje okrog 1450 delavcev. Vsak dan opravi 900 serviserjev s svojimi vozili približno 6500 posegov po vsej državi. Računajo, da je v gospodinjstvih približno 25 milijonov gospodinjskih aparatov. Vse več pa je starejših izdelkov bele tehnike, za katere Gorenje Servis zagotavlja rezervne dele in industrijsko obnovo vitalnih sestavnih de- lov. Posebej uspešna je tudi industrijska obnova slikovnih cevi za televizijske sprejemnike. Pri svojem delu na terenu je izredno pomembno tudi, da so serviserji med seboj tesno povezani. To Gorenje Servis skuša z vzpostavitvijo radijske zveze med vsemi enotami in delavci na terenu. Tako so že uvedli radijsko zvezo za ljubljansko enoto, ki pokriva ljubljansko področje, vključno z Gorenjsko, del Notranjske in Dolenjske. O izkušnjah je novinarjem spregovoril pomočnik direktorja Igor Simončič. S pomočjo radijske zveze bodo serviserji Gorenja postali še boljši, še lažje bodo izpolnjevali svoje naloge,se še bolj približali kupcem. Skratka, to je tudi korak k izboljšanju Gorenjeve celotne ponudbe. V enoti Gorenja Servis v Ljubljani so opremili prostor z radijsko zvezo in računalnikom, ki dopolnjuje celoten sistem poslovanja. 30 let dela Postali smo največji „ Naloge serviserjev Go renja so težke; serviser mora obvladati stroko, biti pa mora vsaj še voznik avtomobila, skladiščnik, komercialist, predstavnik Gorenja v pravem pomenu besede, saj je naše ime najbolj izpostavljeno prav preko njih," je dejala Ivanca Bajec, ki bo pred letošnjim prvim majem prejela priznanje za trideset let neprekinjenega dela v Gorenju. Ali je to sploh možno, da so minila tri desetletja, se je vprašala jubilantka ob našem obisku. Da čas tako hitro mine, je pač neizbežna resnica. Ivanka je v mladosti želela postati glasbenica; rada je igrala klavir. V Šoštanju je končala nižjo glasbeno šolo, v gimnazijo se je vozila v Celje. Študij glasbe pa bi morala nadaljevati v Ljubljani. Seveda Na uspešno uresničevanje naših delovnih načrtov in dolgoročnih hotenj pomembno vpliva disciplina v najširšem pomenu besede. Zanemarjanje kateregakoli elementa discipline oziroma dolžnosti pri delu in v zvezi z njim se nedvomno negativno odraža na poteku in učinkovitosti dela celotnega kolektiva. Posameznik v procesu resnično ni številka temveč pomemben dejavnik, nepogrešljiv člen v verigi. Samoupravni delavec se mora zavedati te dialektične povezanosti, na tej zavesti pa sloni njegova samoupravna etika. Ob koncu vsakega delovnega obdobja pripravljamo različne analize in poročila. Med te sodi tudi analiza o naši delovni disciplini, to je spoštovanju, uresničevanju oziroma odklanjanju delovnih dolžnosti. V največji Gorenjevi delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so v letošnjem prvem tromesečju zabeležili 192 zahtevkov zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Od tega so v 146 primerih izrekli ustrezne disciplinske ukrepe, v 13 postopek ustavili, ker kršitve ni bilo, 33 zahtevkov pa je še v postopku obravnave. Največ zahtevkov je bilo podanih zaradi neopravičenega izostajanja z dela en dan ali več, 79 primerov, in predčasnega zapuščanja dela, 24 primerov. Ne gre zanemariti tudi števila disciplinskih zahtevkov zaradi pretepa, nasilja in groženj (!), 9 primerov, opuščanja izvrševanja delovnih nalog med delovnim časom, 8 primerov, malomarnega in nevestnega opravljanja delovnih nalog, 9 primerov, ter vinjenosti na delu, 6 primerov. Po obravnavi disciplinskih zahtevkov so 19 delavcem izrekli prenehanje delovnega razmerja, 38 delavcem prenehanje delovnega razmerja pogojno za 6 mesecev in 37 delavcem prenehanje delovnega razmerja pogojno za eno leto. V 48 primerih so izrekli javni opomin, enega delavca so prerazporedili na druga dela in naloge, trije pa so bili denarno kaznovani. Ob teh številkah spoznavamo, da je bil naš delovni proces zaradi neodgovornih posamez nikov pretrgan, moten, manj učinkovit. Nizka zavest nekaterih o pomenu dela, reda, samoupravnega kulturnega vedenja v delovnem procesu in med sodelavci je moralno vprašanje. Pomanjkanje odgovornosti za početja med delom prav tako. S takšnimi svojeglavimi sebič-neži bo težko korakati k napredku. Napredek moramo doseči najprej v njih samih, saj gre za pomanjkanje osebnostnih vrednot. dz tega doma niso zmogli in naneslo je, da je Ivanka opravila stenodaktilografski tečaj. V vasi Gorenje so v takratnem okrajnem kovinskopredelovalnem podjetju iskali administratorko. „ Spominjam se tistega prvega decembra 1956, ko me je sprejel Vilko Krepel, ki je skrbel za komercialne posle. Bilo jih je šestnajst, postala pa sem prva uslužbenka v podjetju, kot smo radi govorili. Izdelovali smo sadne mline, pa tudi lesene pralne stroje in omarice za olje, ki so jih potrebovali v trgovinah. Kopali smo glino in pridobivali zeleni tuf. Leta 1958 sem bila prisotna pri prevze- mu proizvodnje štedilnikov v Šempetru. V lesenih in nekaj zidanih barakah je stekla že kar masovna proizvodnja štedilnikov na trda goriva. Zaposlili smo prve sodelavke v proizvodnji. Kmalu smo se preselili v rudniške prostore v Velenje." Tako je Gorenje začelo povečevati proizvodnjo. S tem pa se je pojavila tudi potreba po organiziranem servisu. Prvega aprila 1962 se je Ivanka vrnila s porodniškega dopusta, ki je takrat trajal le tri mesece. Ob nalogah tajnice komerciale je skrbela tudi za servisno administracijo. ,,Kmalu je prišel prvi serviser Cveto Glojek, po Jugoslaviji pa smo imeli pogodbena servisna podjetja. Kasneje, leta 1966, je vodja Gorenjevega Servisa postal Jože Kovač. Ustanavljati smo začeli lastne servisne enote, med prvimi so bile v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu. Rakič, Ivezič in Kupres so postali prvi sodelavci po Jugoslaviji." Gorenje je v tridesetih letih doseglo skokovit razvoj, servisna organizacija pa je ena najsodobnejših v Jugoslaviji, hkrati tudi naj večjih. V vseh petindvajsetih letih razvoja te pomembne dejavnosti pa je čreden tudi prispevek Ivanke Bajec. Medtem ko je sprva skrbela za vsa adminstrativna dela, ob tem pa pomagala v komerciali, hodila na zagrebške velesejme, danes skrbi za kadrovske zadeve Gorenja Servis. ..Trenutno smo razpisali prosta dela in naloge serviserja elektronike v Srbiji. Prijavilo se je 52 kandidatov. Treba je zbrati dovolj podatkov.psiho-logi opravijo testiranje kandidatov. Odločiti se moramo za enega. Glejte, mi želimo najboljšega, zato je naloga težka..." Hitro, prehitro je minilo Čudna in zamotana so pota življenja,na vse strani nas vodijo in le redki so gotovi, da so na križišču izbrali pravo smer. Cveto Glojek v svojih odločitvah ni veliko okleval in vse njegove poti se še danes, po tridesetih letih, iztekajo tu, v Gorenju. Najprej se je Cveto, še kot kratkohlačnik v tistih prvih povojnih letih, ko so bile številne grape, polne opuščenih vojaških vozil, odločil za motorje, kolesa, avtomobile. To je bil povsem drug svet kot doma na kmetiji, ki je preživljala pet otroških ust in, ker je bil Cveto najstarejši, je bila ta njegova odločitev prvi pravi spopad z ustaljenim in z načrtovanim Potem, ko je 1956 odslužil svojo vojaško obveznost, se je Cveto zaposlil v Gorenju. Danes pravi: ..Hitro, prehitro je minilo teh trideset let", in le težko si predstavlja, da bi takrat zavil kam drugam. Pa saj, če hočeš varno prevoziti na tisoče in tisoče kilometrov, kot jih je prevozil Cveto Glojek, moraš vedno vedeti, katera smer je prava in krmilo moraš držati trdno v rokah. „V vsakem delu lahko najdeš kaj dobrega. Vse, kar znaš je dobro in nič ne pozabiš," trdi Cveto, ki je vsa ta leta skušal čimbolj pametno izkoristiti. In priložnosti za učenje je bilo na pretek. V tistih prvih letih, ko je vozil kar je bilo treba, še največ pa tovor njak (z njim je prevažal delavce iz Šempetra v Gorenje, vmes pa je skočil po material za proizvodnjo), je moral vozila tudi popravljati. In, če je kje obstal.je lahko kar sam sebi pripisal, pa še za rezervni del je moral odšteti. Zato se je v tistih letih navadil tudi pozorno prisluhniti slehernemu šumu in to počne še danes, čeprav morajo za avto poskrbeti drugi. Po 6 letih dela v Gorenju pa je Cveto postal naš prvi"pravi serviser. Takrat so naše izdelke popravljale druge organizacije pogodbeno in, če so zapisali, da je napaka tovarniška ali pa za popravilo niso imeli rezervnega dela, je šel na pot Cveto Glojek. Tako je v spačku prepotoval vso Jugoslavijo. Vsak mesec jo je prekrižaril počez in podolgem. V ponedeljek je v tovarni prevzel delovne naloge, rezervne dele, pogledal malo po proizvodnji, da bi videl, kje nastajajo napake, potem pa pot pod kolesa in tako teden za tednom. Sprva je popravljal štedilnike in peči na trda goriva, pa plinske in električne štedilnike, kasneje še pralne stroje. Potem smo v Gorenju izračunali, da lasten serviser stane mnogo manj kot pogodbeni servis in Cvetu so se pridružili še številni drugi serviserji. Danes jih je že blizu 900. Mnoge med njimi je na prvi poti, spremljal in jih uvajal v delo prav Cveto In tako se je ob zaposlitvi v Gorenju Servis vsakdo najprej srečal z Ivanko. Prav zaradi njeoe prijaznosti, pa tudi strokovnega dela, jo vsi poznajo in cenijo. Zato je njen "telefon stalno zaseden. Za vse mogoče informacije jo kličejo. Pač pokličejo Ivanko, bo že vedela svetovati, pravijo. ..Navezana sem na ta kolektiv. V tridesetih letih bi ga lahko že kdaj zapustila. Toda na to nisem nikoli pomislila. S številnimi sodelavci po vsej Jugoslaviji smo dobri prijatelji. Trenutno imamo 78 izpostav, z vsemi vodji sodelujem dobro. Smo čvrsto povezani z vsemi servisnimi mrežami po republikah." Ivanko Bajec so sprejeli v Zvezo komunistov kmalu potem, ko je prišla na delo. To je dan prej, preden je napolnila osemnajsto leto. Tri desetletja je torej že aktivna v organizaciji. Sprva pa je seveda bila prizadevna v mladinski organizaciji, nato v sindikatu, bila je članica delavskega sveta, predsedovala komisiji za delovna razmerja. Ivanka Bajec je bila ob 20-let-nici Gorenja odlikovana z redom dela s srebrnim vencem. Takšen je le bežen portret slavljenke dela, ki ji veliko pomeni tudi to, da sta oba njena otroka zaposlena v Gorenju. Ob jubileju je pač lahko ponosna na vso prehojeno pot; od tedaj, ko jih je bilo šestnajst, do danes, ko jih je samo v Gorenju Servis tisoč-petsto in nad dvajset tisoč v sozdu Gorenje. hj Glojek, ki je potem 1969 prevzel novo dolžnost. Postal je osebni voznik, delo ga je vodilo še dlje od doma, po Evropi. Odprla so se mu nova obzorja. Toda tovarna, njeni ljudje, novi izdelki, ki v Gorenju nastajajo, vse to ga še vedno zanima. V tem času se je Cvetu povečala tudi družina, poročili sta se hčerki. In če ga je nekoč v tistih prvih letih, ko je Velenje šele dobivalo obrise mesta, mikalo, da bi se preselil, je danes vesel, da sta z ženo ostala na deželi. Na majhni kmetiji, za katero vsa ta leta skrbi žena (saj, kako bi pa gospodaril ko ga ni bilo skoraj nič doma), je življenje povsem drugačno. Manj hrupno, bolj umirjeno. Cveto ima rad svoje delo, razgibano in odgovorno, a malo miru in tišine po vsej tisti naglici in cestnem vrvenju, dobro dene. Potem je tu še jezero, tišina, ko se za hip ustavijo kolesa,in kakšen dober prijem. Jubileji so takšne priložnosti, ob katerih nam misli nehote uidejo nazaj. Cveto Glojek je v teh tridesetih letih, ko je rasel skupaj z Gorenjem, marsikaj doživel, srečal veliko ljudi, spoznal mnogo krajev, a ostal je prav takšen, kot je bil. Človek, ki skuša v vsem in v vsakem najti kaj dobrega, da mu je delo v veselje, življenje pa bogatejše in polnejše. bg Prejeli smo... Velenjska sekcija Društva onkoloških bolnikov Ljubljana nam je poslala pismo, v katerem se delovni organizaciji Gorenje Servis najlepše zahvaljuje za materialno pomoč pri ustanovitvi sekcije onkoloških bolnikov. Predlagaj nekaj koristnega gorenjeg©sp@dh|slkn sparaffio V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika je strokovna komisija pregledala 163 inovacijskih predlogov. Od tega je zavrnila 38 predlogov. Izdelava palet na kolesih za polizdelke, ki se signirajo Felicijan Alojzija 6530 25.000 din Priprava za natikanje vzmeti gumba termostata Gruden Milan 15312 12.500 din Skornšek Vinko 2668 12.500 din Namestitev posodic za material potreben za riklop VVelbilta tagoj Marjana 23584 25.000 din Povečati število hitrih priključkov Štagoj Marjana 23584 25.000 din Predhodni preizkus sit Felicijan Alojzija 6530 25.000 din Izdelava palet za popravilo vrat Potočnik Jožica 11967 25.000 din Namestitev dodatnih batov na točkalnik za podstavke Potočnik Jožica 11967 25.000 din Izdelava vozička za prevoz celic Zahirovič Rijaz 24031 25.000 din Fleksibilna linija sistema RASKIN ali VOEST ALPINE Čakš Ivan 22828 25,000 din Zatiskovanje polnilne cevi s kleščami Čakš Ivan 22828 25.000 din Zamenjava tesnil most guma 12x12 pri vaku-mirkah s silikonsko gumo Sekavčnik Brane 1773 12.500 din Rotovnik Branko 12.500 din Namestitev delovne mize na koncu traka za izdelavo surovih obodov Ovčjak Anton 1616 25.000 din Ureditev delovnega mesta varjenje povratnih cevi in kapilare v HL Krajcer Vlado 15720 25.000 din Ureditev delovnega mesta zbijanje embalaže za grupe poljska Krajcer Vlado 15720 25.000 din Vilice za montažo kompresorja Novak Toni 5356 12.500 din Krajcer Vlado 15720 12.500 din Postavitev vakuum kroga pri F1L na malem traku Krajcer Vlado 15720 25.000 din Vgraditev časovnih relejev v elektro omarice strojev Sikman Milan 11399 25.000 din Ravnanje in sekanje kapilare Pilih Franc 8306 25.000 din Izločitev U profila 25x40 IBM 68660 in profil 15x15 IBM 68663 Irgel Janez 8159 25.000 din Izločitev ročaja poglobljenega Irgel Janez 8159 25.000 din Sprememba pritrjevanja tipala termostata pri aparatih s komandami na vrhu aparata Meh Ivan 19191 25.000 din Čiščenje tal v hali z vozilom sesalcem Tamše Terezija 8937 25.000 din Zmanjšanje debeline izolacije med kompre- sorskim prostorom in celico Florjančič Jože 26112 25.000 din Podaljšanje življenjske dobe lakirniškega traku Podpečan Franc 26293 25.000 din Rekonstrukcija maske za polnjenje obodov ZO Rozman Miro Gašper Danilo Privšek Božo Kramar Mladen 6811 6.250 din 18837 6.250 din 20570 6.250 din 26282 6.250 din Montaža pipic za pretok olja iz sodov Majhen Boris 26639 25.000 din Izdelava posode S pohodno mrežo na prostoru pri olju Majhen Boris 26639 25.000 din Izdelava palet za prevoz in transport PVC Stvarnik Pavla 4612 25.000 din Izdelava palete za transport obloge ZS Stvarnik Pavla 4612 25.000 din Kontrolni nastavek za žarnico Plahuta Pavla 7627 25.000 din Šablona za montažo termostata Brunšek Jožica 9397 25.000 din Sprememba dvižne naprave pri vijačenju podstavka pri ZS Jeriha Dušan 26648 8.333 Zemljak Anton 17834 8.333 din Pintarič Jože 9139 8.333 din Preureditev kabine za popravilo laka ZS Matko Zdenka 20190 12.500 din Felicijan Rafael 2203 12.500 din Montaža krogelnih koles na orodja pri vaku-mirkah Rehar Stane 14137 12.500 din Bercko Franc 3703 12,500 din Izdelava vozičkov za prevoz izparilcev iz male lakirnice na PUR ZO Berčon Zlatko 14356 25.000 din Izdelava polic za sita v prostorih signacije Felicijan Alojzija 6530 25.000 din Izdelava predalov za orodje na mizah za sig-niranje Felicijan Alojzija 6530 25.000 din Na 1. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA, v tozdu Štedilniki kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: Sprememba konstrukcije odvoda iz fosfatne bane na toplotni izmenjevalec, ter dodelava zapornega čepa na istem odvodu German Rudi 1745 12.500 din Stres Janez 1436 12.500 din Zamenjava materiala za zvezdo za obračanje obešal v lakirnici, namesto litine na poboljšano jeklo in vgradnja elementa za mazanje zvezde Večernik Edo 1346 8.333 din German Rudi 1745 8.333 din Jeromelj Drago 19542 8.333 din Nov način pritrjevanja stekla na pokrov vrat 600 Tiršek Anton 12509 25.000 din Pripomoček za vezavo digitalne programske ure Tiršek Anton 12509 25.000 din Zračnik iz enega komada Tiršek Anton 12509 25.000 din Sprememba nosilca stekla zgornjega EM za 500, 600 in 900 program Tiršek Anton 12509 6.250 din Novak Izidor 2612 6.250 din Borovnik Dušan 10848 6.250 din Jerabek Boro 15494 6.250 din Sprememba blažilca pokrova Tiršek Anton 12509 25.000 din Avtomat za sestavo čelnih plošč Tiršek Anton 12509 8.333 din Arlič Ludvik 9411 8.333 din Pocajt Edi 19060 8.333 din Valjčnica za montažo na integr. DM z giblji-, vimi mizami Tiršek Anton 12509 8.333 din Pocajt Edi 19060 8.333 din Arlič Ludvik 9411 8.333 din Gnani transporter pri izdelavi plinskih armatur po kontroli do zlaganja Pocajt Edi 19060 25.000 din Viseči transporter za odvoz vgradnih pečic in vsadnih plošč v centralno skladišče Pocajt Edi 19060 25.000 din Dekorativna plošča Čakš Ivan 22828 12.500 din Gavez Alenka 26719 12.500 din Izobraževanje mojstrov ob delu Čakš Ivan 22828 25.000 din Strežna naprava (robotske roke) na 250 t stiskalnici Knez Jernej 25779 12.500 din Gavez Alenka 26719 12.500 din Predelava 500 t stiskalnic Ravne na sistem hitro vpenjanje orodij Knez Jernej 25779 12.500 din Gavez Alenka 26719 12.500 din Povezava treh 250 t stiskalnic s strežno napravo Knez Jernej 25779 12.500 din Gavez Alenka 26719 12.500 din Izdelava tunela, zaščite od kabine male barvne linije do sušilne peči v emajlirnici Tamše Franc 1156 25.000 din Izdelava novih palet obloženih z gumo za transport emajliranih polizdelkov v montažo Tamše Franc 1156 25.000 din Dodatni kavlji na obstoječih obešalih na beli žgalni peči za čelne plošče EVP Tamše Franc 1156 25.000 din Uvedba vijaka z nasekano glavo v montažo štedilniki Knez Jernej 25779 12.500 din Gavez Alenka 26719 12.500 din Polavtomatski podajalci za vijake in matice Tiršek Anton 12509 8.333 din Pocajt Edi 19060 8.333 din Arlič Ludvik 9411 8.333 din Nosilec ročaja, ploščica nosilca ročaja Pocajt Edi 19060 25.000 din Vijačenje nosilca grla s 4,2x13 v 3,9x9,5 Pocajt Edi 19060 25.000 din Plastično vodilo za izvijač ob DM Pocajt Edi 19060 25.000 din Zmanjšati število vijakov za pritrditev ščitne stene iz 8 na 6 Blagovič Silvo 12693 25.000 din Sprememba oblike ojačitvenega vtisa na posodi predala 500 Kovač Čedomir 4316 25.000 din Skladiščenje izsekov za nadaljnjo uporabo v surovinskem oddelku Videmšek Rafaela 5137 25.000 din Izboljšava na orodju za stranico 500 in 600 Zagoričnik Stane 6083 25.000 din Zračna prištola za dvig in spuščanje gonilnega paha-vretena Rizmal Stojan 18172 25.000 din Nosilec posode predala Borovnik Dušan 10848 25.000 din Izdelava priročnika za nastavitev pravilne dolžine na„podajalni napravi Kovač Cedomir 4316 25.000 din Na 4. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: 2171 Postavitev nadstrešnice za centralnim skladiščem gotovih izdelkov za skladišče ZS Pečovnik Tomaž 25878 25.000 din 2005 Namestitev magnetov na stranske letve upo-gibnega stroja za obod ZOS 201 HTV, HTI Ribič Rajko 1496 25.000din 2287 Rekonstrukcija stroja za preoblikovanje iz-parilcev v obratu ZO Kričej Dominik 25862 12.500 din Pušnik Mirko 3987 12.500 din 2332 Dobava komponent hladilnega sistema - kondenzator kompresor - vakuumirana Merva Drago 14761 25.000 din 2346 Izboljšanje kontrole tesnosti izparilcev Strahovnik Stane 749 12.500 din Meža Alojz 1772 12.500 din 2367 Sprememba obešala za stranico ZS - fos-fatiranje German Rudi 1745 12.500 din Maršnjak Stane 2827 12.500 din 2380 Razprševalec za emulzije, olja, silikone, ločilna sredstva Pečarič Niko 6540 12.500 din Kolenc Alojz 7242 12.500 din 2384 Avtomatsko dolivanje vode v zaprti sistem hlajenja valjev na ekstrudorju REIFENHAUSER Zaljuberšek Jože 21116 25.000 din 2388 Stopničasto skladišče za orodje v obratu PL Zaljuberšek Jože 21116 25.000 din 2390 Statistično zasledovanje izmeta v toku proizvodnje in računalniška obdelava dobljenih podatkov Marovt Matjaž 27271 25.000 din 2456 Uporaba rokavic pol usnje - pol platno Poznič Viktor 1027 25.000 din 2472 Sprememba osvetlitve oziroma grla in žarnice Jeriha Dušan 26648 12.500 din Zemljak Anton 17834 12.500 din 2612 Podaljšanje razmika obešala za vrata Jakob Franc 9864 12.500 din Justinek Peter 13007 12.500 din 2614 Poenotenje pritrdilnih lukenj na pripravah za signiranje Blatešič Slavica 5776 25.000 din 2641 Priprava setov za HBS 201 in HTP 101 Javornik Maks 3110 25.000 din 2642 Ureditev tehnološke dokumentacije v HL Javornik Maks 3110 25.000 din 2643 Uvedba pnevmatskih klešč za zapiranje hladilnega sistema Skornšek Vinko 2668 25.000 din 2645 Kontrolirati temperaturo v ZS - 100 % kontrola - z digitalnim termometrom Gradišnik Vlado 13731 12.500 din Gruden Milan 15312 12.500 din 2646 Sprememba dvoročnega vklopa Perkovič Zlatka 13167 25.000 din 2648 Uvedba lijakastih posod za shranjevanje vijakov Goznikar Angela 13677 25.000 din 2649 Uvedba elektro magnetnih plošč na stalaže za vijake Goznikar Angela 13677 25.000 din 2652 Zaščita gorilcev in peči pred pregrevanjem -lakirnica Drolc Vili 1465 6.250 din Koren Roman 1602 6.250 din Borovnik Bojan 24034 6.250 din Kovač Slavko 9480 6.250 din 2653 Merilec nivoja komponent za PUR s signalizacijo - ZO Drolc Vili 1465 12.500 din Koren Roman 1602 12.500 din 2654 Menjava uvoženih filtrov z domačimi na vakuum črpalkah S 30 A Rehar Stane 14137 12.500 din Verbič Ivan 8036 12.500 din 2655 Vodila za vpenjanje orodja na vakuumirki ILLIG v hali 3 Rehar Stane 14137 12.500 din Bercko Franc 3703 12.500 din 2656 Podalšek transporterja za povečanje števila obešal za 100 % kontrolo Praznik Danilo 8467 8.333 din Voler Jože 14509 8.333 din Brezovnik Milan 64 8.333 din 2657 Rekonstrukcija pogona za beli trak v lakirnici Koren Roman 1602 8.333 din Mikek Vinko 19699 8.333 din Pungartnik Pavel 2808 8.333 din 2659 Izdelava in menjava odvoznega traku Praznik Danilo 8467 8.333 din Mandelc Božo 21729 8.333 din ČretnikAoman 13554 8.333 din 2660 Transportna linija od TITAN avtomatov do odvoznega traku Praznik Danilo 8467 8.333 din Florjane Emil 24855 8.333 din Kukavica Stojan 18623 8.333 din 2661 Namestitev visokonapetostnega kabla ter cevi za lak Pečečnik Jože 11323 25.000 din ‘ 2662 Montaža pnevmatskih cilindrov za pomik pakir-nih avtomatov Praznik Danilo 8467 8.333 din Mandelc Božo 21729 8.333 din Jukan Mersad 26024 8.333 din 2663 Dodatno varovanje spodnjih grelcev na vakuumirki Hriberšek Miran 18781 25.000 din 2664 Podaljšek transporterja za povečanje rezerve pri izstopu iz 100 % kontrole Praznik Danilo 8467 8.333 din Brezovnik Milan 64 8.333 din Jakob Helmut 3100 8.333 din 2665 Obrazci za zasledovanje proizvodnje - mesečni zbirniki podatkov Klopotan Stjepan 10396 25.000 din 2681 Sprotno avtomatsko opozarjanje delavcev na napake, ki jih delajo na posameznih za funkcijo izdelkov vitalnih operacij Rozman Herman 7359 25.000 din 2733 Zamenjava vakuum črpalke na vakuum mizi-za vijačenje vrat z delovnimi valji §ikman Milan 11399 25.000 din 2734 Nosilna plošča zadnje stranice z regularnimi vijaki na avtomatski masi za obode PUR, ZO, HL Sikman Milan 11399 25.000 din 2737 Postavitev javnih telefonskih govorilnic v obratih TOZD ZHT Kretič Milan 9518 25.000 din 2739 Sprememba demontaže in montaže zaščitnega pokrova na pečeh v lakirnici. Menjava vijakov s kovinskimi sponkami Antloga Marjan 15928 12.500 din Jazbinšek Darko 20298 12.500 din 2740 Sprememba pritrditve zaščit za verigo na maskah za poliuretan Pungartnik Pavel 2808 12.500 din Jazbinšek Darko 20298 12.500 din 2741 Priprava za lažjo menjavo orodij Rotovnik Branko 2340 12.500 din Sintler Franc 1640 12.500 din 2764 Uvedba delovnih skic v proizvodnjo Zajc Jože 2690 12.500 din Glinšek Ivan 11695 12.500 din 2765 Nastavitev kopeli v fosfatirnici ZO Barle Ivanka 3964 25.000 din 2767 Filtriranje in destiliranje vode za hlajenje orodij Klopotan Stjepan 10396 25.000 din 2768 Izdelava omejilca za SCHLATTER iz tekstolita Rozman Miran 6811 25.000 din 2769 Izdelava novih KOP za lakiranje Rozman Miran 6811 25.000 din 2790 Predlagam izvedbo pokrova ZS brez robnikov in profilov za ojačitev Irgel Janez 8159 25.000 din 2791 Zamenjava uvoženih natičev in kabelskih čevljev z domačimi Podkoritnik Jurij 24421 25.000 din 2814 Izdelava vakuumskih gumic za pobiranje plastičnih plošč na vakumirki ILLIG Koren Roman 1602 8.333 din Drolc Vili 1465 8.333 din Verbič Ivan 8036 8.333 din 2916 Racionalizacija lakiranja spodnjih ploskev na sprednji in zadnji steni ZS Zapušek Zdravko 17513 25.000 din 2917 Pritrjevanje# lakiranih polizdelkov v palete z gumijastimi trakovi namesto s selotejpom Zapušek Zdravko 17513 25.000 din 2921 Računalniško zasledovanje porabe lakov Zapušek Zdravko 17513 12.500 din Fijavž Slavko 3584 12.500 din 2922 Avtomatsko izračunavanje razmerij poliuretanskih komponent Fijavž Slavko 3584 12.500 din Zapušek Zdravko 17513 12.500 din 2926 Lakiranje okvirja vrat za vgradne hlladilnike skupaj z obodom v lakirnici štedilnikov Fijavž Slavko 3584 12.500 din Zapušek Zdravko 17513 12.500 din 2927 Naprava za termično sežiganje topil v lakirnici ZO Fijavž Slavko 3584 12.500 din Zapušek Zdravko 17513 12.500 din 2930 Prečrpavanje fosfata iz kontejnerjev v mešalni rezervoar s črpalko Zapušek Zdravko 17513 25.000 din 2931 Ultrafiltracija detergenta v lakirnici Fijavž Slavko 3584 25.000 din 2937 Predlog uvedbe trajnostnih testov Glinšek Ivan 11695 25.000 din 2938 Izdelava mize za odlaganje termometrov Kores Sabina 7629 25.000 din 2939 Sprememba podstavka v koritu za vijačenje filtrov in pritrjevanje kapilar Kores Sabina 7629 25.000 din 2940 Popravilo počenih protivrat in celic Berbič Mujo 13365 12.500 din Bedenik Marta 5911 12.500 din 2941 Ojačitev protivrat HBS, HBP, HTS, HTP in ostalih tipov Rakovnik Jakob 8132 25.000 din 2942 Sekanje božirne cevi pri samem dobavitelju Katanec Ivan 430 25.000 din 2944 Namestitev dodatnega stikala na pakirni liniji za ustavljanje obračalne mize PRIMAT in prevezava krmiljenja Čretnik Roman 13554 12.500 din Voler Jože 14509 12.500 din 2742 Priprava za zlaganje ekstrudiranih plošč na OMIPI TR 120 Klančnik Stanko 20690 12.500 din Semenc Marjan 6852 12.500 din 2750 Kovinske stopnice iz rampe obrata HL - odmik od industrijskega tira Ernst Ferdo 199 25.000 din 2753 Uporaba PVC vrečke 700 x 450 Krenker Marta 4500 25.000 din 2755 Odprava zastojev pri črpanju komponent zaradi zračnega mehurja Pintarič Jože 9139 25.000 din ' 2756 Ukinitev luknje 0 20 Grešak Cveta 9870 25.000 din 2758 Uvedba čajne kuhinje v obratu ZS Ramšak Franc 4807 25.000 din 2945 Namestitev dodatnega stikala na vodilu košare v nakladalnih linijah Voler Jože 14509 12.500 din Čretnik Roman 13554 12.500 din 2006 Sprememba terminske izdelave obodov ZOS 201 Ribič Rajko 1496 25.000 din Na — 2. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA", v tozdu Štedilniki kot smiselne ocenila In nagradila naslednje predloge: 2759 Izvlek lukenj za pritrjevanje UL priključnice Mrak Leopold 9264 25.000 din 2762 Signiranje z originalno barvo brez redčenja Goršek Danica 3977 25.000 din 2763 Oprema sitotiskarskega stroja z vakuumirskim sesalnikom za boljše pritrjevanje protivrat ZO Meh Viktorija 863 12.500 din Delčnjak Božo 7529 12.500 din 1895 Nanos pirokatalitičnega emajla direktno v notranjost pečice Jug Drago 4746 25.000 din 1896 Poenotenje zadnjih sten na štedilnikih koncepta AEG z ventilatorskimi (ki imajo vtis) in vgradnih pečic Jug Drago 4746 25.000 din 1903 Rekonstrukcija električnega krmilja na kretnicah transporterjev TRM 11, 12, 13 Rošer Anton 3894 8.333 din Bercko Franc 3703 8.333 din Puncer Franc 8.333 din 1974 Enotna ocenitev barvanja transportnih poti v celotnem tozdu Klug Peter 5063 25.000 din 1976 Sprememba ozemljitvenega vodnika na vsadni plošči KKP š. vodnika 87301 Poznič Biserka 9093 25.000 din 2450 Preiti na stekleno volno „Krka“ Novo mesto pri vseh štedilnikih in vgradnih pečicah Piki Jože 25.000 din 2451 Izboljšanje nosilne konstrukcije okvirja brizgalnih pištol in nosilnih izolacijskih rok ter spoja nosilne roke z pogonskim delom Jeromelj Drago 19542 8.333 din Škrinjar Milan 9294 8.333 din Juršič Emil 5265 8.333 din 2452 Sprememba ležišča pnevmatskega izvijača Jelen Stanko 9174 25.000 din 1981 Zaščita pred varovanjem gum na orodjih Zagoričnik Stane 6083 25.000 din 2003 Boljše transportiranje od orodja do zaboja -za vse polizdelke Mihelak Janez 13112 25.000 din 2046 Menjava kniping vijaka A4, 2x13 z A4, 2x9,5 pri vijačenju ščitne pločevine, nosilnosti vijakov, ščitna pločevina in steklena volna Sila Branko 25949 25.000 din 2107 Tehnološka sprememba obdelave nosilcev gorilnikov (BT, BTV, AT, ATV, HT, HTV;) Suhadolnik Miran 846 12.500 din Kos Igor 23260 12.500 din 2159 Sestava plinskih pip s pnevmatsko šablono, sedaj ročno Pocajt Edi 19060 25.000 din 2228 Izdelava vsadne plošče na 500-tonski stiskalnici skupaj z letvami Knez Jernej 25779 12.500 din Gavez Alenka 26719 12.500 din 2366 Pregrada koagulacijske kopeli v ročni kabini German Rudi 1745 25.000 din 2414 Izdelava in montaža poravnal na transporterje TRM 11, 12 in 13 Rošer Anton 3894 12.500 din Helmut Jakob 3100 12.500 din 2428 Uvedba kovinskih okvirjev za izdelavo sitotis- karckih cit Meh Viktorija 863 12.500 din Tamše Franc 1156 12.500 din 2429 Uvedba v proizvodnjo domače poliester tkanine firme Donit, za sejanje emajla Tamše Franc 1159 25.000 din 2444 Ohranjevanje oziroma podaljševanje uporabnosti procesnih raztopin - detergentov Sekavčnik Milena 2960 25.000 din 2445 Hitra priprava oziroma mletje emajlov Sekavčnik Milena 2960 25.000 din 2446 Vgraditev zračnega rezervoarja za dvig mize Hudovernik Franc 322 25.000 din 2449 Izboljšati funkcionalnost kabine za namakanje polizdelkov Katič Ivan 1812 25.000 din 2489 Uvedba sitotiskanih strojev za tiskanje emajliranih polizdelkov Meh Viktorija 863 8.333 din Tamše Franc 1156 8.333 din Kandič Vasilije 1959 8.333 din 2490 Avtomatsko obračanje šablone pri točkanju. plinske pečice Zager Mira 15276 25.000 din 2491 Šablona za sestavo ročaja pekve Zager Mira 15276 25.000 din 2509 Preureditev elektrostatskih pištol za brizganje emajla v emajlirnici štedilnikov Kandič Vasilije 19595 8.333 din Bezgovšek Breda 12966 8.333 din Novak Izidor 2612 8.333 din 2510 Zamenjava načina doziranja emajla v emajlirnici štedilnikov, črpalke namesto tlačnih posod Bezgovšek Breda 12966 8.333 din Novak Izidor 2612 8.333 din Kandič Vasilije 19595 8.333 din 2511 Zamenjava obstoječe 4-transportne verige s 3 na liniji za nanos direktnih emajlov Bezgovšek Breda 12966 8.333 din Novak Izidor 2612 8.333 din Kandič Vasilije 19595 8.333 din 2512 Povečanje površine obešal za nanos emajla na direktni beli liniji v emajlirnici štedilnikov Bezgovšek Breda 12966 8.333 din Novak Izidor 2612 8.333 din Kandič Vasilije 19595 8.333 din 2514 Dodatno izpiranje z demineralizirano vodo po nevtralizaciji pri predobdelavi pred direktnim emajliranjem Novak Izidor 2612 8.333 din Bezgovšek Breda 12966 8.333 din Sekavčnik Milena 2960 2515 Sprememba postopka predobdelave v prime- ru uporabe emajla kvalitete „Lyberty coat“ Bezgovšek Breda 12966 8.333 din Novak Izidor 2612 8.333 din Sekavčnik Milena 2960 8.333 din 2523 Uporaba temeljnega emajla v prahu za emajliranih notranjih delov štedilnika Bezgovšek Breda 12966 12.500 din Novak Izidor 2612 12.500 din 2524 Uporaba avtomatske prenašalne naprave z linije preobdelave na linijo direktnega emajliranja Novak Izidor 2612 12.500 din Bezgovšek Breda 12966 12.500 din 2573 Sprememba formule in mletje emajla GOS 872 Sekavčnik Milena 2960 8.333 din 2574 Nemška glina MT 510 za pripravo emajlov Cokan Oto 122 8.333 din Huš Slavka 353 8.333 din Sekavčnik Milena 2960 8.333 din 2575 Poraba temeljnih frit - Hutta silesia Poljska Cokan Oto 122 8.333 din Huš Slavka 358 8.333 din Sekavčnik Milena 2960 8.333 din 2577 Sprememba obešal za lakiranje vgradnih aparatov - lakirnica štedilniki Božnik Miran 20564 25.000 din 2588 Posoda z grelno ploščo za enakomerno temperaturo emulzije za mazanje pločevine za pekvo Nadelsberger Stanko 26456 25.000 din 2591 Stroj za upogibanje stekla pečniške podloge Brodej Marija 2011 25.000 din 2593 Povečanje transportnih košar iz emajlirnice v montažo Brodej Marija 2011 25.000 din 2701 Vstavljanje vzmeti na signalno lučko Palfi Mihael 9194 25.000 din 2703 Pnevmatsko pritrjevanje veznega člena Palfi Mihael 9194 25.000 din 2707 Zmanjšati delež ročnega dela Kalič Marjan 15551 25.000 din 2709 Uporabiti še tisto, kar je v izmetu Kalič Marjan 15551 25.000 din 2713 Izdelava stroja za luknjanje pokrova predala 500 in 600 Mihelak Ivan 1512 25.000 din 2714 Luknjanje pokrova predala 500 na luknjalnem stroju za zgornji pokrov 500 Kovač Čedomir 4316 25.000 din 2785 Dopolnitev preizkusnih naprav za preizkušanje tesnosti plinskih aparatov Dedič Baltazar 167 25.000 din 2832 Ciklopiranje štedilnikov 600 programa na obstoječi ciklopirni liniji Markovič Josip 4843 25.000 din 2833 Pritrjevanje dveh vijakov z že privitima maticama z enkratnim vijačem Stalevska Nada 5679 12.500 din Skrbič Antonija 9726 12.500 din 2883 Ponovna uporaba odpadnega emajla BK-010 Cokan Oto 122 25.000 din 2887 Kvalitetnejša embalaža Gorišek Mirko 238 25.000 din Preživeta določba ovira inovativnost Na pobudo slovenskih sindikatov naj bi se znesek, zaradi katerega mora občan odpreti žiro račun povečal s 5.000 na najmanj 50.000 dinarjev (ab) LJUBLJANA, 14. - V osemtisoččlanskem kolektivu DO Gospodinjski aparati Gorenja iz Titovega Velenja je izredno uspela akcija „Predlagaj nekaj koristnega”, ki bo trajala do 15. junija. Od 1000 predlogov jih je namreč kar polovica uporabnih, delavci pa naj bi za vsak predlog prejeli po 25.000 dinarjev nagrade. To sicer ni noben poseben znesek, zapletlo pa se je že, ker delovna organizacija delavcem zneska ne more izplačati drugače, kot preko žiro računa. Delavci naj bi torej odprli žiro račun, pa čeprav jim niti prej niti kasneje nanj ne bi nič več „kapnilo”. Takšnemu nesmislu je na pobudo odbora za inventivno dejavnost pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije napravilo ko-, nec predsedstvo slovenskih sindikatov. Člani predsedstva so namreč dali pobudo za spremembo odloka o pogojih za odpiranje žiro računov občanov. Pobudo podpira tudi slovenski izvršni svet in tako naj bi do spremembe odloka prišlo v najkrajšem možnem času. (DNEVNIK, 14.4.1987) Pregled predlaganih in sprejetih inovacijskih predlogov od 1.3. do 15.4.1987 35885 II !! Mi II Hi 878 554 104 935 S* 1 §! ***** ll §! 507 204 Pral no- pomivalna tehnika 1 'tedilniki 1 1 II 1 E II !! E 1 1604 1082 516 Zamrzovalna in hladilna tehnika Število delavcev Število predlogov Število sprejeti r inovacij 275 74 25 Gal vana ■ 1111111 IB gorenjesems Na poti tehnološkega razvoja Šport in rekreacija Nadaljevanje iz prejšnjega Infor matorja Četrta faza rekonstrukcije zajema poslovno in procesno informatizacijo skladišča, uvedbo transportnega sistema v vhodnem in izhodnem delu skladiščnega procesa in dokončno ureditev logičnega pretoka servisnega materiala, embali-tanja in označevanja vsega materiala v skladiščnem poslovanju. Četrto fazo sestavljajo 4 podprojekti: poslovna informatika in organizacija procesa, tehnologija skladiščenja in embaliranja, integrirani procesni informacijski sistem in notranji transport. V celotnni četrti fazi je le 5 odstotkov gradbenih del. 95 odstotkov vlaganj pa bo namenjeno ra znojni tehnologiji V pripravljalnem delu za četrto fazo so že oblikovali strokovni tim, opredelili vsebino projekta, zbrali podatke, ogledali določena servisna skladišča. Dokončna idejna zasnova posameznih podprojektov bo znana do letnega dopusta, celotna priprava podprojektov četrte faze pa naj bi bila zaključena predvidoma konec letošnjega leta. V skladiščih servisnih izpostav po Jugoslaviji so rezervni deli, ki nimajo dinamike gibanja na tem področju, v drugem delu države pa bi jih nujno potrebovali. Takšni rezervni deli tvorijo zalogo, ki je prej strošek kot potrošna roba. Zato bodo z dokončno ureditvijo centralnega skladišča rezervnega materiala po servisnih izpostavah preprečili neučinkovito skladiščenje materiala, na ta račun pridobili več delovnega prostora. Predvsem pa bodo dosegli hitrejši in učinkovitejši pretok in uporabo materiala, lažje uresničevanje zamisli dostave rezervnih delov v 24 urah v katerikoli kraj Jugoslavije, natančen pregled obsga in vsebine zalog in s tem njihovo ekonomsko upravičenost. Med drugim je pomembno tudi povečanje obračanja zalog, zmanjšanje in preseganje inventurnih razlik, saj bo možno redno in tekoče spremljanje stanja. Ker je četrta faza izredno zahteven del celotnega projekta, bo potekala v odvisnosti od poslovne uspešnosti in sočasno z vsemi spremljajočimi dejavniki. Najpomembnejši je vsekakor nenehno in ustrezno izobraževanje in usposabljanje kadrov za učinkovito delo v računalniško vodenem, avtomatiziranem delovnem procesu. 24. lesariada Prejšnji mesec, 20. in 21. marca, so se 24. republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev Slovenije na Rogli udeležili tudi štirje delavci in dve delavki Gorenja Notranja oprema. Na lesariadi se je iz 46 ekip pomerilo 476 tekmovalcev, večina v veleslalomu, nekaj pa tudi v smučarskih tekih. Letos je to tekmovanje organizirala Gozdno gospodarstvo Celje, LIP Slovenske Konjice, s športnimi boji in prijetnim vzdušjem na zaključni prireditvi pa so bili zadovoljni tako organizatorji kot tekmovalci. V veleslalomu je v kategoriji žensk od 26 do 35 let Alenka Sovič med 33 smučarkami dosegla z rezultatom 43,53 odlično četrto mesto, v kategoriji žensk do 25 let pa je bila med 32 tekmovalkami Heda Plevnik s 44,31 šestnajsta. V kategoriji moških nad 45 let je med 32 tekmovalci Jure Veršec z rezultatom 38,43 zasedel 4., Franc Kompare pa 16. mesto z 41,75. Med moškimi od 36 do 45 let je Franc Ravnjak med 64 smučarji bil 24., progo je presmučal v 36,7 sekundah, Ivan Korbar pa je v kategoriji moških do 25 let med 59 smučarji zasedel 34. mesto z rezultatom 45,1 7. dr POKAL GORENJA V 'ŠAHU Vrstni red na šahovskem turnirju za mesec marec je naslednji: 1. Kristan, 1 2 točk, 2. Kovač,8,5 3. Poljak,8,5, 4. Ostruh,7, 5. Guštin, 7, 6. Alihodič,6,5, 7. Rupnik, 6,5, 8. Dordevič, 5,5, 9. Jelšnik, 5, 10. Merzdovnik,4,5, 11. Avsec, 4,5, 12. Jamnikar, 1,5 in 13. Nakič Itočka. Skupni vrstni red po treh mesecih pa je: 1. Kovač Ivan, PPT 59 točk, 2. Rupnik Gregor, DSSP 39, 3. -4. Guštin Igor, štipendist 37, Ostruh Srečko,Servis 37, 5. Dordevič Miki, PO 29, 6.-8. Jelšnik Alojz, DSSS GA 23, Merzdovnik Rudi,Servis 23, Kristan Drago,P O 23, 9. Čulk Srečko, Galvana 22, 10. Poljak Peter, ZHT 19 točk Milan Goršek USPEHI ČLANOV TEKAŠKE SEKCIJE Konec tedna je petnajst članov tekaške sekcije Gorenje, sodelovalo na tradicionalnih tekaških prireditvah v Radencih in na Muti. Tekmovanje v Radencih je štelo za prvenstvo Slovenije v malem maratonu. V kategoriji do 40 let je Sead Baručič bil enaindvajseti, Darko Fijavž 82. med več kot tristo uvrščenimi, v konkurenci veteranov nad 40 let je Hinko Jerčič bil na 14. mestu med več kot 1 50 uvrščenimi, Edita Jerčič 30. v ženski konkurenci do 40 let. med okrog sto uvrščenimi in Slavka Mi-joč 23. med veterankami. Lep uspeh članov tekaške sekcije Gorenje sta dopolnila še maratonca Martin Lah in Roman Goršek. Že naslednji dan pa so člani tekaške sekcije Gorenje sodelovali na 25. jubilejnem taborniškem teku na M Uti, kjer so na 8,5 km dolgi progi dosegli izredne uspehe. Dragan Anič je zmagal z najboljšim časom 26,34, tretji v skupini starejših članov je bil še Spasoje Te-šanovič z 29,01 in 11. Obad Lazič s 30,14. Med mlajšimi člani je bil drugi Kite Stojanovski s 27,07, med mlajšimi veterani Hinko Jerčič sedmi s 35,38 in med starejšimi članicami Edita Jerčič druga s časom 47,29 Interna 133 Zakaj ni soli ^ dz Pri rekonstrukciji so mislili tudi na mikroodmore delavcev v gorenje dg§) ■ Izobraževalni center Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Tečaj Osnove vakuumske tehnike Ljubljana 19.-21.5. 1987 vzdrževalcem in razvijalcem vakuumskih naprav Problematika proizvodne in trgovinske dejavnosti naših organizacij združenega dela v tujini Radenci 5.5.1987 — zunanjetrgovinskim delavcem Seminar za usposabljanje izva- Maribor jalcev proizvodnega dela in delovne prakse in mentorjev pripravnikov 13.,14.,1 5.,5. 1987 1 3.5.1987 izvajalcem proizvodnega dela, delovne prakse in mentorjem pripravnikov Poglobitev informiranosti v zunanji trgovini — B1 Radenci 11.5.1987 — kadrom v zunanji trgovini Izvozni marketing Brdo/Kranj 4.-8.5.1987 — strokovnjakom na področju izvozne- ga trženja Pravna zaščita produktov informacijskih tehnologij No\fl Gorica 1 2.5.1987 30.4.1 987 pravnikom v OZD Tečaj za kontrolorje IC 4.-12.5.1987 24.4.1987 kontrolorjem Zdravko Golob iz sektorja tehnologije sprašuje, zakaj na mizah v jedilnici skoraj ni več solnic, saj vsi, kot pravi, niso ledvični bolniki in marsikomu nesoljena pečena jajca ne ugajajo. V Gostinski enoti pa smo dobili takšen le odgovor: „ Na mizah smo imeli plastične in tudi steklene solnice, pa so jih nekateri ..pošteni" delavci na žalost preveč pridno odnašali iz jedilnice, steklene solnice pa tudi vse preradi uporabljali namesto pepelnikov. Sol so nato nekaj časa imele na desertnih krožnikih delilke malice, mogoče pa bi razmislili tudi o bolj higienskih mini zavitkih soli, ki bi jo lahko posameznik kupil. Takšne zavitke soli pa lahko zaenkrat kupite poleg ostale hrane na posebni liniji." utrip—utrip—utrip—utrip—utrip— V ponedeljek, 20. aprila je bil v tozdu Štedilniki, zaradi uhajanja propan butana v popoldanski izmeni moten proizvodni proces. Vodja tozda Štedilniki Jože Piki je dejal, da je do neljubega dogodka rišlo, zaradi nepazljivosti delavca, ki opravlja popravila plinskih štedilni-ov. Le-ta se namreč ni prepričal o pravilnem izpustu plina na jeklenkah, niti ga ni preveril, ko so delavci zavonjali plin. Ker je plinska napeljava sodobna in tehnično brezhibna, ni bilo nevarnosti eksplozije. Tam manj, ker koncentracija plina ni bila nevarna, niti zdravju škodljiva. Povzročila je le slabo počutje, glavobol in psihozo pri nekaterih delavcih. Dežurni zdravnik je tri delavke, zaradi zanesljivejše diagnoze napotil na toksiološki pregled v Celje. Zvečer so se vse tri vrnile domov, po izjavah zdravnikov pa za n|ihovo zdravie ni nobenih škodljivih posledic. Tudi v črnomaljski občini se iztekajo delavske športne igre, v katerih so se kot ponavadi tudi letos odrezali delavci našega tozda Kompresorji Sodelovali so v vseh igrah z žogo ter bili najuspešnejši v odbojki, kjer so osvojili drugo mesto. Dobri so bili tudi smučarji, med njimi Anton Stajdohar, ki je že vrsto let med najboljšimi. V tozdi Kompresorji pravijo, da zato, ker se mora kot predsednik njihovega delavskega sveta, dokazovati tudi na drugih področjih. V prvih dneh junija naj bi v tozdu Kondenzatorji v Rogatcu končali z izgradnjo 300 m2 velikega skladišča gotovih izdelkov in reprodukcijskega materiala. Na ta način bodo sprostili površine, ki jih potrebujejo za razširitev proizvodnje novega programa kondenzatorjev. Izboljšali pa bodo tudi urejenost delovnih mest, zmanjšali izmet in povečali kakovost svojih izdelkov, saj bo reprodukcijski material pa tudi gotovi izdelki pravilno skladiščeni. Na kratko, oblikoval se bo pravi tehnološki red. V tozdu Kompresorji že nekaj časa vsak koristen predlog v oddelku zabeležijo v poseben zvezek. S tem so nadaljevali tudi sedaj, ko pri njih teče akcija Predlagaj nekaj koristnega. Delavci so predlagali že 40 koristnih predlogov in Martin Malerič, ki pri njih skrbi tudi za množično inventivno dejavnost, pravi, da jih bo približno 40 % teh predlogov dalo svoje rezultate tudi v proizvodnji. Tako je akcija Predlagaj nekaj koristnega ponovno oživela in spodbudila inventivno dejavnost, ki je v tozdu Kompresorji bila že nekdaj kar razgibana. Stoječi zajtrk so uvedli tudi v tozdu Kompresorji v Črnomju, kjer so delavci, med njimi je tudi precej vozačev, lahko že prej ob 7. uri popili čaj. Za razliko od ostalih tozdov, kjer imajo stoječi zajtrk, v tozdu Kompresorji zajtrk postrežejo kar v jedilnici, saj bi bilo nesmiselno, da bi v tako majhnem tozdu zajtrk razvažali. Cas, ki je namenjen mikro odmoru, sedaj porabijo za zajtrk. In, ker imajo malico potem ob 9.30 so že razmišljali, da bi jo prestavili na poznejšo uro, če bo potrebno. V tozdu Kompresorji bodo z montažno nadstrešnico končno rešili problem skladiščenja reprodukcijskega materiala, kompresorjev pa tudi kovinskih odpadkov. Tako bodo proizvodni prostori bolj urejeni in proizvodnja nemotena. Z izgradnjo nadstrešnica, ki jo bodo naredili vzdolž proizvodne dvorane in bo široka 8 metrov, pa bodo v tozdu prispevali tudi k varstvu okolja. Streha bo namreč preprečevala, da bi dež izpiral milnico s kovinskih odpadkov v zemljo. Do 16. aprila so delavci tozda Pralno-pomlvalna tehnika izdelali 20.601 pralni stroj im za 1001 aparat presegli načrtovano terminsko dinamiko proizvodnje. Če bodo tehnološke okoliščine ugodne, ocenjujejo, da bodo mesečni načrt proizvodnje pralnih strojev v aprilu presegli za približno 5 odstotkov. Zmanjšanje števila zaposlenih v tozdu Pralno-pomlvalna tehnika ne nadomeščajo z novimi,temveč s številnimi v proizvodnjo vključenimi izboljšavami presegajo načrtovano dnevno proizvodnjo pralnih strojev tudi do 150 izdelkov. Ocenjujejo, da bodo z delom ob dodatnih sobotah izdelali več pralnih strojev, kot če bi delali v 12-urnih izmenah. Delavci sektorja obnove in proizvodnje rezervnih delov v Gorenju Servis so letošnji trimesečni delovni načrt presegli za 16 odstotkov. K temu je pripomogla zelo uspešna realizacija obnove barvnih slikovnih cevi, ki je 14 odstotkov nad načrtovano, programatorjev, 9 odstotkov nad načrtovano, modulov RPS 800, 76 odstotkov nad načrtovano. V Gorenju Gospodinjski aparati je dokončno sprejeta odločitev o nakupu popolnoma avtomatizirane oziroma robotizirane linije za proizvodnjo nerjavečih kadi in bobnov za pralne stroje. Proizvodnja na novi liniji, z njo naj bi začeli leta 1989, bo odpravila zelo težka fizična dela pri dosedanji proizvodnji kadi in bobnov v tozdu Praino-pomivalna tehnika. Program industrijske obnove in proizvodnje rezervnih delov v Gorenju Servis pospešeno dograjujejo. Konec aprila bodo pričeli z obnovo stikal za vrata z zaporo pri pralnih strojih in kompresorjev za hladilno zamrzovalne aparate, maja pa načrtujejo uvajanje obnove odvodne črpalke za pralne stroje. Kljub zagotovilom delavcev nabave v Gorenju Commerce, da bodo z oskrbo sledili povečanemu proizvodnemu načrtu tozda Pralno-pomlvalna tehnika marca in aprila, je v četrtek, 16. aprila izpadla celotna proizvodnja pralnih strojev v drugi izmeni zaradi pomanjkanja sestavnih delov iz tehnične gume. V tozdu Praino-pomivalna tehnika so v času akcije ..Predlagaj nekaj koristnega" zabeležili približno 500 inovativnih predlogov, strokovno so jih proučili 150. Od tega so jih polovico sprejeli kot smiselne. Že pred akcijo so sprejeli in v proizvodnji realizirali 30 inovativnih predlogov, v času akcije pa še dodatnih 9 predlogov. Tako so inovacijski dejavnosti dali pravi smisel in pomen, saj utemeljenim predlogom vdihnejo življenje. V Gorenju Bira uspešno dela pet strojev „mask" za polnjenje ohišij hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki so jih zasnovali in izdelali delavci strojegradnje Gorenja Procesna oprema. Dva takšna stroja so ta mesec izdelali tudi za tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika. Pripravljajo še izdelavo dveh takšnih ter en stroj za polnjenje vrat. Ti stroji bodo del opreme projekta 1000 zamrzovalnih skrinj v dveh izmenah. utrip - utrip - utrip - utrip Nov stroj za upogib dna in obloge celice za zamrzovalne skrinje, ki so ga po naročilu tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika izdelali delavci,; Gorenja Procesna oprema, bo omogočal izdelavo teh elementov tudi za debeloslojne zamrzovalne skrinje. Tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika je stroj tehnično prevzel, v kratkem ga bodo postavili in vključili v proizvodni proces. Pred kratkim so delavci tozda Pohištvo delovne organizacije Gorenje Notranja oprema vključili v proizvodni proces nov stroj za robno lepljenje oblikovanih robov italijanske znamke Fravol. Z uvedbo novega stroja so odpravili odvečne postopke pri menjavi šablon in dosegli pomemben prihranek časa. Stroj ima vgrajen nanos lepila na robni trak ali pa na obdelovalni predmet, lahko pa lepi tudi poljubne oblike brez menjave šablone. Prejšnji torek je 1 2 režijskih delavcev tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika udarniško delalo v drugi izmeni v obratu zamrzovalnih omar. Z združenimi močmi so skupaj s proizvodnimi delavci izdelali 300 kombiniranih hladilnikov in tako pripomogli k čimboljšemu doseganju pogumno zastavljenega proizvodnega načrta za mesec april, 23.690 izdelkov. Ker so zahtevnejši del proizvodnega načrta že uresničili, vse kaže, da bodo tudi mesečnega zagotovo dosegli. V toz^u Kondenzatorji, si že nekaj časa prizadevajo zmanjšati odstotek bolniških izostankov, ki se je lani povečala za več kot 100 % (1985 je bila 4 %, lani 8.2 %) in je precej višja kot v ostalih tozdih Gorenja Gospodinjski aparati. Tako so se pred kratkim sestali predstavniki tozda, delavci službe varstva pri delu, socialni delavec ter specialist medicine dela iz Rogaške Slatine, kjer zanje opravljajo tudi zdravniške preglede ob sprejemu na delo. Odločili so se, da bodo pozorneje spremljali delavce, ki so že dalj časa v bolniški, dodatno bodo evidentirali delavce, ki so največ odsotni. Naši delavci bodo imeli od 9. do 10. ure tudi prednost v ambulanti. Z zdravstvenim domom pa bodo sklenili tudi samoupravni sporazum o sodelovanju, ki ga bodo letno dopolnjevali. V tozdu Kondenzatorji si obetajo, da bodo s skrbnejšim spremljanjem vzrokov bolniške in s skupnim sodelovanjem uspeli razrešiti problem velikega števila bolniških izostankov, ki onemogača tudi doseganje/ta-črtovanih rezultatov. Odpiranje novega obrata v Slovenski Bistrici Vabilo k sodelovanju Gorenje bo v Slovenski Bistrici odprlo obrat za proizvodnjo programatorjev za pralne stroje. Tako bomo v Gorenju sami začeli izdelovati in razvijati še eno pomembno komponento naših aparatov za gospodinjstvo. Prav zato potrebujemo za obrat v Slovenski Bistrici delavce z višjo, srednjo in poklicno izobrazbo elektro ali strojne smeri, ki bodo sodelovali pri uvajanju nove, zahtevne proizvodnje in seveda tudi pri nadaljnjem delu obrata. Gre za dela vodenje obrata, tehnologije, vzdrževanja, kontrole kakovosti, za dela mojstra, programerja proizvodnje, skladiščnika in podobno. Vabimo delavce Gorenja, ki bi želeli delati v obratu v Slovenski Bistrici, da se oglasijo v kadrovskem oddelku Gorenja Gospodinjski aparati, kjer bodo dobili podrobnejše informacije. <--------------------------- Malica OD ČETRTKA DO ČETRTKA malica dieta petek pečenica, kislo zelje rižev narastek, kompot sobota šunka, solata šunka, solata torek kranjska ali hrenovka, gorčica hrenovka, gorčica sreda pečen piščanec, rizi-bizi pečen piščanec, rizi-bizi četrtek goveji golaž goveji golaž IN FORMA TOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974.