Politični pregled.
Deželnozborske volitve na Koroškem. — „Mir" priporoča glede bodočih deželnozborskih volitev sledeče: 1 ) V vsaki občini naj se naši možje družijo že sedaj, da se pogovarjajo o volitvah, volilnih in zaupnih možeh itd. Posebno je paziti, da so vsi volilci tudi res zapisani pri županu v volilni zapisnik, da nobeden ni izpuščen. Vsak kdor plačuje 5 gld. direktnega davka in ni bil zavoljo tatvine ali goljufije zaprt, ima volilno pravico. Če je ta ali oni izpuščen, naj se takoj pritoži, da ga vpišejo. Vsaka pomota naj se pravočasno popravi. Če župan noče pomote popraviti, se je hitro pritožiti na c kr. okr. glavarstvo. 2) Pri izbiranju volilnih mož ni gledati toliko na to, kateri je bolj bogat, veljaven, marveč posebej na to, kdo je najbolj zanesljiv. Kdor se je že obnesel, volite ga zopet, kdor se je pa že enkrat izvil, tega ne volite več. Tedaj ne smete izbirati omahljivcev, liberalcev, šulferaj-novcev in sfidmarkijancev. 3.) Na dan volitve pridite vsi polno-številno k volitvi in izvolite vsi ene in iste može, kateri se vam prej priporočajo. Najboljše je voliti z listki, na katere so zapisani volilni možje. Nobeden ne sme prej proč iti, preden je volitev končana, da so vsi zopet navzoči, ko bi bilo treba iz katerega koli  uzroka v drugič voliti.   4.)   Sklicujte volilne
shode. Takih volilnih shodov, katerih se udeležujejo le samo volilci, ni treba med časom razpisa volitev do časa, ko so se iste izvršile, naznanjati okr. glavarstvom. V slučaju pa, da se dovoli vstop tudi nevolilcem, je treba take shode najmanj tri dni prej naznaniti z vlogo, podpisano od enega ali dveh moi, c kr. okr. glavarstvu V tem slučaju so vloge kolekovati s kolekom za 50 kr.
Folnegovič je naznanil svojim volilcem, da odloži svoj mandat Povod so znani razpori v hrvatski stranki prava. V posebnem pismu na svoje volilce, je natančno razložil, kaj je krivo da ostavlja politično življenje. Izjavlja pa, da je pripravljen zopet vstopiti v politično življenje ko bi to zahtevala stranka ali  pa volilci.
Italija. — Papežev poslanik, ki ima namen pri abesin-skem kralju Meneliku izposloviti prost odhod laških vojakov, ujetih v zadnji vojski, je dospel k Meneliku in je bil od tega prav prijazno sprejet Pričakuje, da bo papeževo delo imelo uspeh. — Z druge strani se čuje iz italijanske Afrike vest, da ni upanja, da bi se konečno sklenil mir mej Italijo in Abesinei Menelik dobiva velike množine orožja in municije ter organizuje skrivaj številno vojsko Italijanska vlada je vsle 1 tega sklenila, poslati čim prej mogoče jeden voj v Afriko, da brani Masavo.
Kreta. — Položaj na Kreti je nespremenjen. Krečani hrepene po združenju z Grško, velevlasti se temu upirajo, dočim Grška na tihem podpira vstaše. Posebno Anglija se upira vplivu Grške na Kreti Stoji pač na strani sultanovi, meneč, da ji to utegne prinesti koristi. Vzlasti neruski listi močno napadajo angleško vlado zaradi njenega postopanja v krečanskem vprašanji. Grški kralj sam tudi ni prav zadovoljen, da vlada podpira vstaše. Boji se, da ne bi vse to imelo zlih posledic za njega ko vidi, da so si velevlasti tako nejedine v tem vprašanju. Grški narod pa želi, da vlada podpira kre-čanske vstaše.
v                                                                                        v
Španija. — Mej tem, ko Španija že dlje časa bije odločilni boj proti vstaŠem na Kubi, pojavili so se zadnji čas resni nemiri in izgredi v Španiji sami v pokrajini Valencija. Pokazale so se močne roparske čete, katere premagati ni bilo moč žandarmeriji, temveč se je moralo vojaštvo mobilizovati proti njim. To pomeni za Španijo veliko novo skrb ker ji manjka še za Kubo vojakov, in niti teh ne more zadostno s potrebnim preskrbeti. Eoparske čete pa, ki so se pokazale, pa ni smatrati za navadne razbojnike, ker ti zasledujejo politično smer. Poroča se, da so pojav in nastop teh Čet vspodbudili vstaši na Kubi, zopet z druge strani se pa čuje, da imajo nastali nemiri republikanski značaj. Polje imajo ti uporneži jako hvaležno, kajti nezadovoljnežev je mnogo v Španiji in anarhizem je močno razvit ondi in vsi ti bodo pritegnili s temi vstaškimi četami, ki so menda dobro oborožene. Ker je Španija to-li preobložena s skrbjo za Kubo, utegne nova vstaja v Valenciji, če se je ne bo moglo v korenini zatreti, resne posledice imeti za Španijo. Država je financijelno propala, mo-narhizem se je ondi preživel in republičani silijo vedno odločneje na dan. Kuba je že malone zgubljena in zdaj še doma take homatije Oprezno in trdno se bo morala držati vlada, da premaga vse te težkoče.
------   324   ------