Osebne vesfi Novi okrajni cestni odboi Maribor. Ban je odposlal v okrajni cestni odbor nove člane in je slika odbora sledeča: Predsednik je mariborski župan dr. A. Juvan; podpredsednik: maiiborski podžupan Fr. Žebot; okrajni predsedniki: dr. Marijan Stupica (Št. Lenart), dr. Jernej Černe (Slov.. Bistrica) in Avguštin Jaunik (Limbuš); odborniki: Franc Gomilšck, župiiik in dekan pri Sv. Benediktu v Slov. gor., Ivan Muršak, župan, Št. Lenart okolica, Jožef Kajnih, župan pri Sv. Barbari v Slov. gor., Jožef Spindler, posestnik pri Sv. Ani v Slov. gor., dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, Ivan Vračko, lesni trgovec v Kamnici, Ivan Šerbinek, vel&posestnik v Vrtičah, Franc Šparl, župan v Jarenini, Miha Kovačic, posestnik in gostilničar v Št. Petru pri Mariboru, Alojzij Rebernik, posestnik v Zrkovcah, Jožef Petrun, učitelj pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Franc Koban, poses<tnik na Zgornji Polskavi,Ivan Hauptman, posestnik v Poljča-nah, in Franc Rečnik, posestnik v Račah. Nesreče. Hiša zgorela. V Tinovcab] pri Pragerskem je uničil ogenj hišo Francu Furmanu iz Studencev pri Mariboru. Hiša je ibila \ najemu. Tovorui avto se razbil. šofer lastnika opekarne Franca Sodina iz Ljubečne pri Celju je peljal s tovornim avtomobilom po cesti pri Št. Petru v Savinjski dolini. Hotel se je izogniti vozu, a je zaneslo avto tako ob rob ceste, da je zadel z vso silo ob dve jablani, kateri je prelomil. Sprednji del avtomobila se je čisto razbil, šofer je dobil lažje praske, njegov spremljevalec je ostal nepoškoclovan. Škoda znaša 40.000 Din. Bik smrtno razmesaril gospodarja. Pri Sv. Urhu v občini Zagorje ob Savi se je zgodila nesreča, da je postal ugleJen živinorejec smrtna žrtev pobesnelega bika. Jakob Kovač, po domače Martinovec, je imel veselje s plemenskimi biki in je znal vsakega ukrotiti. Sam je gonil živali napajat. Ko je gnal 23. 'Oktobra 5 letnega bika na napajališče, se je iz neznanega vzroka pobesnela žival lotila gospodarja, ga podrla na tla in ga tako razmesarila z rogi, da je po prenosu v domačo hišo preminil, ne da bi se bil zavedel in povedal, kako in zakaj je došlo do smrtne nesreče. Sreča v nesreči. V Ježici pri Ljubljani se je spustil avtobus s potniki preko železniškega tira v trenutku, iko je pripeljal večerni osebni vlak proti Kamniku. Šofer je zaokrenil voz v zadnjem trenutku na desno tako, da je zadela vanj lokomotiva od strani ter ga je pognala ob ograjo, na kateri je obvisel. Sreča v nesreči je bila, da ni bil nobeden od potnikov ranjen. Avtobus je seveda močno poškodovan. Lokomotivo je sunek toliko pokvar.il, da so jo morali zamenjati z drugo in poitern je šele lahko nadaljeval vlak vožnjo. Smrtonosen zagrab iransmisije. Pri g. Lorberjvi v Žalcu je bil zaposlen pri transmisiji 20 letni strugar. pomočnik Ferdinand Muškatevc. Transmisija ga je zagrabila, odrezalo mu je obe nogi in ga vrglo, da je revežu počila lobanja. Po prepeljavi v celjsko bolnico je prehudo poškodovani izdahnil. Težka železniška nesreča. Med postajama Stalač in Paračin v Srbiji se je zgodila 25. X. težka železniška nesreča. Na odprti progi je zapeljal ob treh zjutraj brzovlak v nasproti vozeči tovorni vlak. Razbili sta se obe lokomotivi in 7 vagonov. Nesreča jc zahtevala 4 mrtve, 4 težko in 3 lažje ranjene. Ravnatclj beograjske železni&ke direkcije se je odpeljal takoj s posebnim pomožnim vlakom na kraj trčenja in je vodil osebno zopetno ureditev proge. Nesreče je bila kriva megla. Celo taborišče odplavljeno. Ob bolgarski reki Strumi v Simetli sta dva hudournika radi silnih nalivov odplavila celo taboriščc brezposelnih, katere je najela država za gradbo ceste. Hudournik je presenetil delavce v ponočnih urah, ko so spali. Doslej so našli trupla 17 delavcev, a bo vseh smrtno ponesrečenih 40, rešilo se je samo 10 delavcev. Z . everjetno naglico naraslo vodovje je odneslo vse hiše, hleve, mostove in odtrgalo železniško progo. V Simetlo je poslala vlada na pomoč in rešcvanje vojaštvo. Hazne novice. Promet z vinskim nioštom je v tekočem tednu skoraj popolnoma miroval. Slabo vieme plaši kupce, da ne gredo od doma, premočene in od vode razdraipane ceste pa onemogočijo odvoz mašta iz goric. Razven tega pa je večina vinskih moštev sedaj v takem etanju vrenja, v katerem ne more nihče pravilno presoditi bodačo kakovost vina. Ko naatopi zopet boljše vreme in ko se pričnejo m&šti čistiti se prčakuje zopet oživljenje vinske trgovine. Cene so ostale napram prošlemu tednu enake . Mošti iz mešanih nasadov z 19 do 20% sladkovja in se plačujejo od kupcev 3.25 do 3.75 Din, kvalitete »d 4—4.50 in 5Din naprej. Največji promet izkazuje doslej železniška pcstaja Ormož, ki je odpremi.la do danes okroglo 25 vagonov, večinoma v IJubljano in njeno okolico. Vineka trgovina je za prvo silo založena z novim pridelkom in bode nadaljevala nakup na.jhitre.je šele ko so mošti popolnoma zavreli in tse deloma očistili. Bojevniki! Ob Vseh svetih, ko se posebno iadi spominjajno bivšili našh umrlih vojnih tovarišev, spomnimo ee letos tudi našega bivšega duhovnega voditelja in vojnega tovaiiša blagopokojnega vojaškega kurata Franca Bonača in darujmo za njegov spomin majhen dar za spomeitiik vsem slovenskim vojnim žrtvam, ki se namerava postaviti prl Mariji Pomagaj na Brezjah. Nabrane prispevke izi-očite župnim uradora, ki jih odpašljejo odhoru 7.a, poistavitev spnmenika Fraiuu Ttonaču \p Krnnju, nli pn Zvezi bnjevniknv v I.jubljani. Rokodeldki dom, Komenakega ulica 12, z oz načbo »za apamenik na Brezjah«. Tovariši absolventje sloven jebistrisk > okraja. Dne 3. nove.m-hra t. i. se vrai ob 10. uri v hotelu »Beograd« uetaaiovrii oboni zbor podružnice Zveze absolventov kmet. Sol. Ker gre za ustanovitev lastne stanovs;ke organizacije, je v Vašeim iriiteresu, da se tega občne ga zboia v vefcini udeležite. Po 19 letih se vrnil peš iz ruskega ujetništva. Na Plaču pri Št. Ilju je zaclel na našo obmejno stražo Fr. Švarc. Rojen je 26. I. 1875 v Mestnem bregu pri Ptuju, po poklicu je mesar in pred odhodom v svctovno vojno leta 1914 je zapustil ženo pri Št. Janžu na Dr. p. V rusko ujetništvo je prišel 24. jul. 1916 kot ranjenec v Karpatih. Preživel je po raznih delih ogromne Rusije 19 let in to celo dobo ni bil v niikakih stikih z domovino in s svojci. Letos 5. maja jo zapustil peš Moskvo. Prchodil je peš Poljsko, Čehoslovaško in Avstrijo dr aaše incje pri Št. Ilju. Eomaj ušla grozni smrti. V Jauhovi pri Apačah sta šla spat v podstrešno sobo gospodarskega poslopja 481etni Štef. Kegl u\ 151etni Franc Klemenčič. Kegl jc ležeč v postelji kadil cigareto. Utrujen je hitro zaspal, goreča cigareta jc zanetila posteljnino in postcljno slamo. Zaradi zadušljivega dima sta se Kcgl in Klemenčič v zadnjem trenutku zbudila, liitela na prosto in poklicala ljudi na pomoč. Z združonimL močmi se je po- Angleški bivši zunanji mijiister Hendersou je umrl v starosti 72 lef. srečilo nevarnost požara, iki bi bil kmalu postal za ©ba usodepoln, preprečiti. Otvoritev nove ceste. Od Kapel do Dobrove pri Brežicah je bila slovesno otvorjena lepo zgrajena nova cesta, !ki bo v veliko pomoč celotnermi tamošnje•nu prebivalstvu. »Nebeska uš« je ime najmanjšemu letalu, fci je prifrčalo zadnje dni iz Čehoslovaške na naše letališče v Zemunu pri Beogradu. Nebeška uš je najmanjše in najlažje letalo na svetu. Pred raznimi strokovnjaki je izvedlo nad Zemuinom nekaj mojstrskih letov in odletelo proti Novem Sadu. Letalo stane 100.000 Din, goni ga motor od 65 k. s., doseže hitrost 150 ikm na uro in ga lahko porivata dva moža. Na uro porabi samo 10 1 bencina. Peres in zvezkov ni. »KornsomolskaJa Pravda« prinaša to-le sliko iz trgovin: »Ali imate peresa? Ne! Ali imate zvezke? Ne! Tudi črnila ni. Šolskih potrebščin nismo prejeli, odgovarjajo ravnodušno prodajalci. In mali kupec, §olar, razočaran zapusti trgovino. Tak razgovor — piše imenovani sovjetski list — se zdaj ponavlja brez konca in kraja po vseh trgovinah, iki trgujejo s čolskimi potrebščinami. In isto se pooavlja po vaških trgovinah. Na stotine otrok kolhoznikov je prišlo v šolo, a ne morejo ikupiti najpotrebnejših šol&kih reči.« Rnska armada. Tuhačevskij, pomočnik ikomisarja za vojsko Vorošilova, je izjavil na kongresu sovjetov, da je v sovjetski armadi 49% komunistov ter (komsomolcev, med oficirji je 68% ikomunistov, med komandiri polkov 90% in med poveljniki polkov je 100% ikomunistov. Ruska armada torej ni narodna armada, marveč armada za prospeh III. internacijonale, ker je med poveljniki 100% ikomunistov. Slovenske gorice v fotografiji. Prejeli smo Izredno lepe posnetke sledečih krajev: Sveti Miklavž pri Ormožu, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah, Sv. Jurij v Slov. gor, Sv. Andraž v Slov. gor., Svetinje, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Tomaž v Slov. jor, Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Anton v Slov. gor, Velika Nedelja, Kapela. Oglasite se, kjer |potrebujete v teh krajih razglednice, navadne ali fotorazglednice, od 100 komadov dalje vam jih nabavimo. Vprašajte za ceno! = Tiskarna ^v. Cirila v Mariboru. Blaznikova »VeUka Pratika« za Ieto 1936 je izšla in se dobiva pri založniku, tiekarai J. Blasnika nasl. Ljubljana, Bieg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši elovenski ljudski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Poklon Modrih«. Proti zapitju, motnjah in prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josef grenčice. Odobreno od ministretva socialne politike in narodnega zdravja, S. br. 15.485 od 25. maja 1935, Obžalovanfa vredni slučaji. Obupna dejanja radi prepira. Pozno na večer 23. X. je izbruhnil v Mariboru v Jezdarski ulici ogenj pri Ivanu Kovaču. Gorela sta hlev za ikonj« in šupa za voze, ikateri je imel v najemu 581etni izvošček Konrad Pukl. V šupi je bilo shranjeno poh&štvo kuharice Uršule Reisman/ s ikatero se je hotel Pukl poročiti. Gasilci so ogeiij pogasili in začeli so iskati izvoščeika, katerega ni bilo nikjer. Reismanova je izjavila, da sta se sprla s Puklom in radi tega je padel nanj sum požiga. Pukla je prijela policLja 24. X. zjutraj. Priznal je, da je iz obupa ter žalosti zažgal pohištvo zaročenke, iki mu ni hotela dati denarja, da bi bil pre^zel voz od kolarja. Iz žalosti in obupa je podtaknil ogenj v šupi in se je še poskusiil obesiti, ikar pa mu ni uspelo. Pukla so pridržali v zaporu. Neznan tat je izmaknil iz predala pi-1 sarne tvrdke Josip Bauman v Št. Ilju 2.300 Din. Čudno je, da se ni dotaknil 15 tisoč Din, ^ki so tudi bili v predalu. Tatvina je bila izvršena, iko se je mudila ženska pisamiška moč pri kosilu. V prsa zab&den lovski paznik. V noci se je vračal proli domu lovski paznik Anton Šegula po glavni cesti v Dornovi pri Ptuju. Iz zasede ga je napadel nenadoma neznan moštoi1, (ki ga je zabodel večkrat z nožem v prsa in mu Ąiiiar je potjnal na severu na kopno franccski parnik »Adrar«Angleški rušilci v grški luki PirJius, ranil pljuča. Paznika so prepeljali v brezupnem stanju v ptujsko bolnico. Tat se obesil v zaporu. Iz Ptuja poročajo: Dno 24. oktobra se je obesil v zaporih tukajšnje policije Krapša Ivan, zaian dolgoprstnež in tat. Krapša je rodom iz Krčevine pri Ptuju in star 30 let. Istega dne zjutraj so ga orožniki pripeIjali v Ptuj s Pragerskega, da bi ga zaslišali radi nekih ponovnih tatvin. Ko je hotel orožnik zaslišati Krapšo in je vstopil okrog 10. ure dopoldne v polic. zapor, je Krapša ležal in imel krog vratu vrvico, iki je bila pritrjena na okrogel železen obroč. Poklicali so takoj g. dr. Vrečka, iki je vse poskusil, da bi obešenca spravil k življenju, toda to se mu ni posrečiilo. Krapša se je najbrže &odil sam za svoje grehe in se v trenotnem obupu nad samim s&boj obesil. Dolžili so ga, da je izmaknil v Ptuju in iV Mariboru 20 dvokoles. A . ^