LISTEK. Inž. C J.: Naše podeželje, šola in učiteljstvo. Marsikdai sem se že prepričal. da je v našem kmetskem liudstvu mnogo več dobrih in lepih naenieni m dokai več duševnc moči in toplote nesro bi moeei soditi ipo tistih nevernikih. ki s podeželia uhaiaio v mesta. Pa se mi ie ondan sar.i od sebe o«:lasil krnetski fant z Ooren.iskcea ter mi z iskreno žalostjo pišc. kako kruto in narotoe ie živlienip marsikie no naši deželi in kako nam šp. manikaio zares pravi. verni in jjoreči pri.iatelii kmetske^a liudstva. Kar bi se moralo iavno poveličrui. se z vzeledorn prezira in zasmehuie. in kar bi sP moralo nhranitr in živeti med naini vsc večne čase. plašno umira v sainoti. Kai nam oo-majrajo razne »nrosvetnc« oreanizacife. ki Se hodiio solnčit n:i kmetska brda in poliane pa burkaio in love vetrove no kmetskih ostarijali. a np vidiio u^ašaiočeea sohca. ki še odseva iz kmetskih src! Vi preroki. ki hodite navduševat kmeta — preden izprceovorite. po«-',e.ite sebi v dušo: ali si:oštuiete in liubite kmetskesra človeka. niegovo živl.ienip in niegovo de!o? Vi eodrniači. kl vam ie delavnik nredole: in Sp eoljufivo bri-iute s kmetom nri čaši »vinca vincaca^ proč od kmeta1. Proč. poslanci brez liubezni; ne pohu.išui;e. ne ubijaite! Če še poznaš v sebi eorkoto in zdravie slovenske krvi. se ti nehote vsiliuie viorašanie- kai sp. srodi z našimi s!oveiiskhn; sinovi in dekleti. ki iih ie rodila kmetska tnati pa v mestnih šnlali pozabiio na moeočno prijatelistvn kmetskp erude? Kai nam manjka. da tako redko vstane iz nas domotož.ie in ljubeči snomin kmetskeea živlien.ia? Prelistai našp čitanke za osnovne šole: vs6 polno Jepih stvari naideš v niih. a nalmani ie v teh kniisah tiste beSede. ki fe naši tnladmi naiboli notrebna besede ki nai bi razvnemala in utrievala liubezen rio kmetske (lomačiie Te čitanke. narneri.iene na.iveč kmctskim otrokom. so pisane tako kakor da se bodo mladi liudie. ko dorasteio. ? vsern drusrim prei pečali neeo z obdelovan.iem zemlje. Poslušai profesorie po sredn.i;h šolah: vse znaio a desetkrat premaio noznaio zdravie. ki vabi in kliče sred žitneRa polja, in srečo tak tiho gorečo. k\ se smeie in creie iz domaoh vrtov. In na nčiteljiščili kier se vzsaia učiteliski naraščai v prvi vrsti za delo med narodom: vse druero sp /d: boli važno i.n neobhodno potrebno. a o kmetiist\ru in vrtnarstvu Pa lahko predava bodočim učiteliem kmetskeefa liudstva tudi vsak orofesor. ki nima niti veselja niti prave?a razurnevanifi za zemljedelsko stroko. čez 60'^ Slovencev s.e peča s poliedelstvom in 20% slovenske zemlje leži v niivali in vrtovih. A na našiti šolah misliio nekaterf. da ie popolnoma dovoli. če sp to de.istvo iemlie v poštev in omenia le mimo?rede pri zemliepisiu. Pove.Tmo na glas: na večli^ni naših učnih zavodov očitno man.ika eden tiaivažnejših vzgojevalnih elementov pri izobrazbi mladine. manika ž i v a s ila kmetskeea in vrtnarskega d u h a. Ali nai uči liubczni in navdušenia tisti. ki mia sam brazno srce? N? še dovoli. če se otrokom pokažeio 1e slike iz konfereie. sadjarstva itd. in čp se mladina na debelo poučuje le o »praktičnih« stvareh. marveč ip, treba mladini vcepiti predvsem tudi duha in liubezni za živlienie in delo na domači poliedelski erudi. Naši ljud.ie b? se morali naučiti že v rani mladosti zlasti že v šoli. suoštovania do kmetiiske^a dela. Z e mlada srca meščanskih otrok b i m o r a 1 a o z r e t i v r t n a r s k a i d e i a ter iih za vse živlienip požlahtniti z vrtnarskim duhom. Naravnost čudno ie. kako malo poiinujeio nekateri živlienie narave: sočustvovanip z naravo iim ie nopolnotna neznana' srčna potreba. Ondan smo brali v liubljanskem časopisu. da ie iz debel živih dreves Po tivolskih nasadih izruval letos mestni vrtnarskv nadzornik 310 žebliev. Pa sem slišal. kako se ie neki Sfospod začudil tei notici: »No radi teh 310 žebljev pa že ni vredno. da bi se človek razburial!« Meni se zdi iako slabo znamenje. da se. naše občinstvo nad diviaškim vandalizmom katereea sledove opazuiemo skorai povsod po naših iavnih nasadib tako malo razburja. (Dalje prih.)