številka 40 četrtek, 14. oktobra 1993 70 tolarjev
I Canon f m EPSON® rUjllbU panasonic
PRODAJNO RAZSTAVNI SALON RAČUNALNIŠKE IN BIR0TEHNIČNE OPREME
RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, FOTOKOPIRNI STROJI, ATESTIRANI TELEFAXI, TELEFONI, P0TR0ŠNIMATERIAL
Del. čas: vsak dan od 8 do 13. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure FiMEX, Velenje. Tel: m/852 - 465, Fax: 063/856 ■ 313 SALON je v steklenem prizidku HOTELA PAKA, RUDARSKA 1
Nekoliko hladneje bo in večinom suho.
Festival veselja, zabave...
Kar je, je...
Ta ponedeljek je potekel rok, do katerega so lahko črnogradi-telji prijavili in tudi plačali predpisani depozit oziroma vložili zahtevo za odlog morebitne izvršbe. Ce tega do 11. oktobra niso storili, bo njihov nedovoljen poseg v prostor kaznovan z rušenjem črne gradnje.
Kot nam je povedala občinske urbanistična inšpektorica Milena Bajec - Kukovec, so se črnogra-ditelji v občini Velenje pozivu dokaj pridno odzvali. Do uvedbe "moratorija" (9. julija letos), je namreč plačalo depozit 112 občanov v skupni vrednosti približno 18 milijonov 300 tisoč tolaijev. Minimalni znesek je znašal 1500 tolaijev, najvišji pa tudi 482 tisočakov. Do 10. oktobra seje 112 pridružilo še približno 25 črnograditeljev. Vsaj toliko paje bilo oddanih tudi vlog za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del.
■ (tp)
V Velenju se že nekaj časa zavzeto pripravljajo na organizacijo mednarodne kvalifikacijske tekme za nastop na evropskem prvenstvo med reprezentancama Sleovenije in Norveške.
Srečanje bo v nedeljo, 24.oktobra, v Rdeči dvorani, v ponedeljek pa bodo že pričeli prodajati vstopnice za to vsekakor zanimivo in pomembno tekmo za obe ekipi.
M vos
Osrednja slovesnost ob prazniku občine Velenje je bilo svečano zasedanje zborov občinske skupščine. Na njem so podelili priznanja in nagrade občine. Prireditev, kije bila zelo lepa in slovesna, je bila množično obiskana, med drugim se je je udeležil predsednik Državnega sveta republike Slovenije dr. Ivan Kristan.
Vejnovič iz Ljubljane. Rezultati so, kljub temu da so naši prostori majhni, izjemno dobri. V prihodnjih dneh bomo začeli polagati radijsko napeljavo, nameščati opremo, opravili še nekatere preizkuse, nato pa se tudi oglasili od tam.
Nove prostore so si na dan občinskega praznika ogledali nekateri udeleženci slavnostnega zasedanja zborov velenjske občinske skupščine. Med njimi so bili tudi predsednik državnega sveta slovenske skupščine dr. Ivan Kristan, velenjski župan Pankrac Semečnik in žalski župan Milan Dobnik.
■ mz
Prejšnji teden je v Velenju minil v znamenju Pik in Pi-kotov oziroma 4. Piki nega festivala, ki ga je organiziral kulturni center Ivana Napotnika Velenje.
Od ponedeljka do sobote se je zvrstilo več kulturnih prireditev, "ful žur" pa je bil sobotni Pikin dan.
■ (tp)
Radio Velenje
Gradnja zaključena
Velenjski radijci smo v teh sklenili zelo zahtevno gradnjo (izvajalec je bil Vegrad) novih studijskih prostorov v Starem Velenju. Opravili smo tudi že akustične meritve, ki jih je vodil ing. Milan
Delegati In gostje, med njimi dr. Ivan Kristan v novih radijskih prostorih
■ mz
0, turistično •■t-* društvo -»X topolšica
Med prireditve ob letošnjem prazniku občine Velenje je sodil tudi 4.mali maraton, ki ga je v Topolšici in okolici pripravila tekaška sekcija Gorenje. Teklo je veliko starih in mladih ljubiteljev teka v naravi, domače turistično društvo pa je za udeležence teka pripravilo jabolka z zanimivim geslom "hitro tecimo - jabolka dobimo."
■ vos
- * <£ SUMA lilftn	13	D	I		14, oktobra 1993
					
NOriBe
Sklenili sejem elektronike
LJUBLJANA - V petek so na gospodarskem razstavišču v Ljubljani sklenili že štirideseti tradicionalni sejem elektronike, kije tokrat zabeležil pomemben razcvet. Vedno večje novih držav, vedno več raztavljalcev, pa tudi obiskovalcev.
Letos se je na sejmu predstavilo 441 razstavljalcev iz 21 držav, obiskalo pa gaje več kot 40 tisoč obiskovalcev.
NSZS o certifikatih
VELENJE - Nacional socialna zveza Slovenije je pripravila prejšnji teden, ko so v Sloveniji začeli deliti lastninske certifikate, novinarsko konferenco, na kateri so povedali, da so že pričeli aktivnosti za vložitev zahteve za razpis referenduma o razveljaviti zakona o državljanstvu in vseh odločb, ki so bile izdane na njegovi osnovi. Pred tem so zbrali več kot 46 tisoč podpisov podpore tej akciji.
Kot je povedal generalni sekretar te stranke Matjaž Gerlanc, so pri državnem zboru ostro protestirali, ker so v Sloveniji začeli deliti lastninske certifikate, kljub temu daje Nacional socialna stranka Slovenije že zdavnaj zahtevala, da se delitev zamrzne do izzida referenduma o razveljavitvi zakona o državljanstvu.
■ (mz)
Posvet s starši in strokovnjaki
VELENJE - Medobčinska organizacija slušno prizadetih Velenje bo danes, v četrtek, na sedežu organizacije na cesti Bratov Mravljakov pripravila posvet s starši otrok z motnjami sluha in govora. Sodelovali bodo tudi strokovnjaki in zdravniki s tega področja, med drugim Jože Zupančič, direktor Zdravstvenega zavoda Velenje, Peter Kovačič, sekretar sekretariata za družbene dejavnosti, direktor ZZZ Slovenije Franc Košir in drugi.
Pogovor bo vsekakor koristen in zanimiv, zato organizator vabi vse starše otrok, da se posveta udeležijo in sodelujejo.
H b.m.
Srečanje krvodajalcev
MOZIRJE - V slavje ob 40-letnici krvodajalstva v Sloveniji se bo vključil tudi občinski odbor Rdečega križa Moziije. Proslavo s kulturnim programom bodo pripravili jutri, v petek, v nazarskem delavskem domu, pričeli pa jo bodo ob 18.uri.
Glede na to, da krvodajalci v Zgornji .Savinjski dolini sodijo v sam slovenski vrh, je razumljivo, da bodo na slovesnosti podelili tudi priznanja krvodajalcem in organizatorjem te humane dejavnosti.
Jutri nadaljevalce
MOZIRJE - Pred štirinajstimi dnevi zaradi nesklepčnosti prekinjeno zasedanje zborov skupščine občine Moziije bodo nadaljevali jutri, v petek. Zasedanje bodo v nazarskem delavskem domu pričeli ob 7.uri in 30 minut, dnevni red nadaljevanja paje dovolj pomemben.
Omeniti velja zlasti poročilo komisije za lokalno samoupravo, saj je problematika dovolj pereča, potem poročilo sklada stavbnih zemljišč in določitev nove vrednosti točke za za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, tuje obravnava alpske konvencije, pa tudi finančno in materialno poslovanje v zdravstvenih zavodih občine Moziije.
mjp
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani
varčevalci!
Ste že razmišljali o tem, da bi povečali vrednost svojih deviznih prihrankov?
Pa ne veste kako?
Svetujemo vam, da jih vežete, saj so obrestne mere za vezane vloge tudi do trikrat višje od tistih, ki veljajo za vpogledne devizne vloge.
Izbirate lahko med kratkoročnimi in dolgoročnimi nenamenskimi vezavami.
Kratkoročno lahko vežete svoje devizne prihranke nad 1, 3 in 6 mesecev, dolgoročno pa nad 1,2,3,4 in 5 let.
Vabimo vas, da se glede najprimernejše vezave svojih deviznih prihrankov posvetujete v naših enotah.
Iz dela velenjske vlade
Rebalans proračuna
Na osnovi porabljenih proračunskih sredstev do konca septembra letošnjega leta, je pripravil sekretariat za finance velenjske občinske skupščine predlog rebalansa proračuna, izvršni svet pa gaje tudi že potrdil.
Skupščinski dejavnosti naj bi povečali sredstva za štiri milijone tolarjev in sicer namensko petsto tisočakov za nagrade funkcionaijem, potnim stroškim in povišanju nagrad neprofesionalnim članom. Preostanek paje namenjen pokroviteljstvu Skupščine občine Velenje, to pa zato, ker je bilo v tem letu več sodelovanja s partnerskimi mesti. Sprejeli so tudi več delegacij, ki so v naše mesto vozile pomoč za begunce. Ta sredstva naj bi pridobili iz nelimitiranih prihodkov najemnin in obresti.
Na področju izobraževanja so do konca septembra porabili že 92 odstotkov sredstev predvidenih za materialne stroške (nujno je bilo treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti, med drugim popraviti centralno ogrevanje na nekaterih šolah). V ta namen predlagajo v rebalansu proračuna povečanje te postavke za 6 milijonov tolaijev, ta sredstva pa naj bi pridobili z zmanjšanjem postavke subvencij v otroškem varstvu. Na tem področju so bile potrebe v letošnjih devetih mesecih manjše kot so predvidevali.
Rebalans proračuna bodo predložili v obravnavo in potrditev delegatom že na naslednjem zasedanju zborov občinske skupščine, ki bo predvidoma konec meseca.
Prostorski ureditveni pogoji mesta Velenja
Člani velenjske vlade so na zadnji seji razgrnili obsežno gradivo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za dele mesta Velenja s katerimi določajo, kje bo mogoče v prihodnje še posegati v že pozidane predele mesta Velenja. V gradivu so celovito obdelane tudi vse pripombe, ki so jih pojavnih razpravah v posameznih krajevnih skupnostih in pojavnih razgrnitvah teh prostorskih dokumentov, posredovali krajani.
Gradivo so potrdili in ga predlagajo v sprejem delegatom občinske skupščine.
■	(mz)
Stekla dela v obrtni coni Stara vas
38 novih gradbenih parcel
Po že pred nedavnim potijenem zazidalnem načrtu Stara vas bo tu na voljo 38 novih gradbenih parcel, od tega je enaindvajset takšnih na katerih bo mogoče zgraditi večje delavnice, na preostalih pa stanovanjske hiše z manjšimi delavnicami.
Predvidena je fazna izgradnja, tako da bo mogoče sosesko v bodoče dograjevati. •
"Pogoj, da lahko te parcele oddamo, je ureditev oziroma izvedba del po zazidalnem načrtu železnica," pravi predsednik velenjske vlade Srečko Meh. Izvajalec del je gradbeno podjetje Vegrad, posamezne naloge pa so opravili Komunalno podjetje, DES, ptt podjetje..., ki so prestavili svoje vode. Skupna vrednost vseh teh del je 104 milijone 96 tisoč tolarjev. Iz sklada stavbnih zemljišč so doslej poravnali dobrih 69 milijonov tolarjev, slabih 35, kolikor so še dolžni pa bodo do konca leta, po zaključnem popisu opravljenih del. Seveda upajo, da se bo nabralo dovolj sredstev.
Po zastavljenem planu bi morala biti cesta ob železnici dograjena prihodnji mesec, prihodnji teden pa jo bodo pričeli asfaltirati. Potem pa bodo nadaljevali še s sanacijo križišča.
Četudi so se pri gradnji srečevali z mnogimi problemi,
še zlasti ob prestavitvi komunalnih vodov, ocenjujejo, da bodo dela sklenili v zastavljenem roku.
■	(mz)
l\ NHHHr i												M i ■jUHHTS jI				
B\		1111	i..			m			i .JMhF		i 111					J^MBF / Ml i ll
Jutri otvoritev Centra za multiplo sklerozo
Topolšica - Približno leto dni je od takrat, ko sta Društvo multiple-skleroze Slovenije in Zdravilišče Topolšica podpisala dogovor o ureditvi centra za multiplo sklerozo. Sad skupnih prizadevanj bo jutrišnja (v petek) otvoritev centra za zdravljenje omenjene bolezni. Uredili so ga v depandansi Mladika, svečanost pa bodo pripravili v kongresni dvorani hotela Vesna v Topolšici.
Slovesnost bodo začeli ob 10. uri, slavnostni govornik pa bo mag. Herman Rigelnik, predsednik Državnega zbora.
■ (tp)
Velenje
88 «8 88 88 88 88 88»
Sodelovanje s Francijo
Na povabilo Gorenjevega podjetja Sidex iz Pariza, ki bo letos prodal v Franciji nad 200.000 velikih gospodinjskih aparatov, se mudi na obisku v Sloveniji skupina skoraj 100 trgovcev, vključenih v sistem Gl-TEM. Ta ima v Franciji 800 specializiranih trgovin za prodajo izdelkov bele in rjave tehnike, z njihovo prodajo pa bodo v letu 1993 kot računajo, dosegli okrog 800 milijonov DEM prometa.
Z Gorenjem Gospodinjski aparati sodeluje sistem Gitem pet let; začeli so z zamrzovalniki, letos pa so v ponudbo vključili tudi sušilnike perila, pri čemer poudarjajo, da kaže naraščanje njihove prodaje na dobro odločitev. Promet z Gorenjevimi velikimi gospodinjskimi aparati se veča še posebej zadnji dve leti, zahvaljujoč tudi kvaliteti izdelkov.
Gorenjevi veliki gospodinjski aparati, kijih prodaja sistem Gitem z blagovno znamko International by Gorenje, predstavljajo 8 % vse njihove prodaje izdelkov bele tehnike. Predstavniki sistema Gitem so med pogovorom z novinarji povedali, da pričakujejo, kljub recesiji pri prodaji bele tehnike tudi v Franciji, na večanje prodaje Gorenjeve bele tehnike, posebej še na račun nekaterih novih izdelkov.
Predstavniki sistema Gitem so med pogovorom z novinarji povedali, da so presenečeni nad Slovenijo. Svoja spoznanja bodo posredovali sodelavcem in drugim trgovcem, zagotovo paje, da bodo poslej še z večjim zaupanjem gledali Gorenjeve gospodinjske aparate in državo, v kateri so bili le-ti izdelani.
■ (ek)
Bo Velenje mestna občina?
O tem, kako bodo občine organizirane v bodoče v zadnjem času v vseh okoljih veliko govorimo, pa vendarje o tem še vedno bolj malo dorečenega. Še vedno namreč niso opredeljene pristojnosti državne uprave in bodočih občin.
Prejšnji torek je pripravil sekretariat za občo upravo velenjske občinske skupščine javno tribuno na temo bodoče lokalne samouprave. Udeležil se je je tudi predsednik komisije za lokalno samoupravo državnega sveta republiške skupščine dr. Ciril Ribičič. Zbrani so seveda pričakovali, da jim bo odgovoril na vrsto odprtih vprašanj, ta pa zaradi nedorečenosti na republiškem nivoju tega ni mogel, ampak je predvsem želel slišati mnenja zbranih.
Po njegovem z bodočo organiziranostjo ne bi smeli hiteti, ampak bi morali najprej usmeriti aktivnosti v dobro pripravo ustrezne zakonodaje in opredelil pristojnosti med bodočimi občinami in državo. Prav tako pa bi bilo treba doreči sistem financiranja na novo oblikovanih občin. Brez tega bodo te na nivoju sedanjih krajevnih skupnosti.
Predsednik velenjske občinske skupščine Pankrac Semečnik je opozoril, da bi radi nekateri ob reorganizaciji lokalne samouprave zmanjšali vlogo Velenja, s tem, da mu nebi dodelili sedeža upravnega središča. Poudaril je, da Velenjčani vztrajajo na zahtevi po sedežu upravnega okraja in to utemeljujejo z mnogimi argumenti. Po njegovem bi morali z novo organiziranostjo pohiteti še zlasti v takšnih okoljih kot je Velenje, kjer so že opredelili, da naj bi na prostoru sedanje občine oblikovali tri nove.
V razpravi jc zbrane še posebej zanimalo, kako bo v bodoče z organiziranjem tistih javnih komunalnih služb, ki so sedaj skupne za celo občino. Prevladalo je mnenje, da teh služb ne bi smeli pretirano drobiti, podobno velja tudi za nekere doslej regijsko organizirane, nikakor pa ne bi smeli dopustiti pretirane centralizacije. To še posebej velja za velenjski toplovod in vodovod ter odlagališče komunalnih odpadkov.
Zbrani so govorili tudi o temu, ali bo lahko Velenje postalo mesta občina. Te naj bi imele v prihodnje tudi upravljalske naloge. Ribičič je menil, da naj s tem ne bi bilo težav, saj so kriteriji za oblikovanje mestnih občin blagi.
Zaključkov niso oblikovali, več kot jasno paje, daje na področju bodoče lokalne samouprave še mnogo neznank, mnogo neopredeljenega, predvsem pa še niso razmejene pristojnosti med državo in bodočimi občinami, kar je vsekakor osnova zavsako nadaljnje dogovarjanje.
Koliko smo res vredni
Seveda bi lahko tudi tokrat pisali o naši bodoči lokalni samoupravi; za to imam dve oporni točki - posvet, ki se ga je od treh povabljenih v središču Šaleške doline udeležil le tisti, kije prej tarnal, da se ga bo najtežje, in pa velenjski občinski praznik, kjer v slavnostnem govoru župan tudi ni mogel mimo te problematike. Ne le to, tudi nič kaj praznično je okrcal svojega gosta z vrha Savinjske doline, glede njihovih povezovalnih načrtov po dolini navzdol. Ampak sem kljub vsem tem iztočnicam sklenil, da tokrat pričakovano akcijo, ko naj bi imele sedanje občine mlade, pustim ob strani. Saj se končno lahko tudi Zgodi, da bo lepo ostalo po starem,
saj je po mnenju nekaterih, to še edina rešitev v boju z vse bolj centralističnimi težnjami matere države. Manjše piščance bi pač še lažje spravila pod svoje peruti.
Za sedanji čas je pačmorda še primernejša tema za pisanje tista, ki nas je razvrstila po vrednosti in nam naložila v SDK po nekaj stotisoč tolarjev. Ob tem so vsaj enkrat nekateri porekli, da se splača biti malo bolj star. Ob nastajanju novih slovenskih stotisočakov namreč ne velja nič to, koliko časa si obdeloval, ampak koliko časa si teptal to našo slovensko zemljo. Kar naenkrat smo postali veliko več vredni, pa čeprav nam ni bilo treba za to nič storiti. In ob tem se bo še enkrat izkazalo, kar se je sicer v preteklosti že večkrat, da bomo imeli
več truda s tem, kako naj bi ta "denar" zapravili, kot pa s tem, kako smo od njega prišli. Ze zdaj nas namreč z več koncev opozarjajo, naj ne hitimo, naj se ne prenaglimo - dobro naj premislimo, kaj bomo s tem našim bogastvom.
Praksa nas namreč opozarja, da resnegreslepozaupatifinnain,kina videz sicer kažejo lepo perje, vprašanje trnje, kaj se skriva za njim. Saj veste, kaj se je zgodilo z znanim slovenskim paradnim konjem!?
Kot krilatica se je že tudi razširilo med /še/ zaposlenimi, da v svoje podjetje gotovo delavci ne bodo vlagali. Saj ga predobro poznajo, poznajo njihove vodje, in jim/seveda/ne zaupajo, tako smo zdaj sicer navidezno bogatejši, ne vemo pa, kaj bi s
tem bogast\'om. Nekatere je ob tej slabi informiranosti še strah, kako bo, če bodo svoje certifikate vložili v podjetja, ki bodo potem poslovala z izgubo. Bodo potem namesto pri dobičku soudeleženi pri pokrivanju negativnega stanja? Vprašanje je zdaj, se vidi, več kot primernih odgovorov.
Tako zdaj res ne vemo, koliko smo dejansko vredni. Naša vrednost je namreč odvisna od tega, kakšne vrednosti bodo podjetja ali skladi, kamor bomo vložili svoje certifikate. Pa se lahko zgodi, da tako kot pred lastninjenjem nismo imeli nič, tudi po lastninjenju ne bomo nič imeli. Ali pa še manj!
U Kr

Bi!
. _
VELENJE
mirnim
20 let Obrtne zbornice Velenje
iiiiiiiifiiiiiiiiimiliiiiiiii
S partnerstvom do razcveta
V dvorani velenjske občinske skupščine so se pred tednom na svečani seji zbrali člani skupščine Obrtne zbornice Velenje. Z njo so na skromen, predvsem pa delaven način obeležili 20-letnico delovanja te stanovske organizacije.
Skromnost nima svojih osnov v prizadevanjih, kajti doseženi rezultati so vse prej kot to. So odraz prizadevanj za dosego tistega, zaradi česar se je pred 20 leti 18 zanesenjakov odločilo za ustanovitev Združenja samostojnih obrtnikov občine Velenje kot predhodnico današnje Obrtne zbornice. Zbrali so se zato, da so lahko začeli organizirano govoriti o svojih uspehih, težavah in se povezovati s sebi enakimi v širšem slovenskem prostoru. Kot je na slovesnosti dejal predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev zbornice Danilo Pocajt, pot do današnjih rezultatov ni bila lahka. "Orali smo ledino, naleteli na trde grude, pa vendarle smo tu. Postajamo vse pomembnejši. Trdnega, uspešnega nadaljnjega razvoja si želimo. Seveda ob sodelovanju s tistimi, ki imajo škarje in platno v svojih rokah."
Od 106 obrtnikov, ki jih je takrat iniciativni odbor povabil k sodelovanju, se danes velenjska Ob-
rtna zbornica ponaša z zavidanja vrednim kapitalom. Vsi samostojni obrtniki, kar 687 jih je (poleg njih pa še 135 občanov opravlja dejavnost postranskega poklica), so združeni v strokovni stanovski organizaciji, na osnovi obrtnega zakona opravljajo vse dejavnosti, ki jih ta dopušča. Zbornica se kot naslednica združenja prav tako povezuje skupaj z ostalimi 61 zbornicami v Obrtno zbornico Slovenije. Ta združuje 70 tisoč nosilcev obrti in pri njih zaposlenih delavcev. Seveda posebej ne omenjamo
Med podelitvijo priznanj
njenega članstva v pospeševalni mreži za malo gospodarstvo pri republiškem Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, strokovne usposobljenosti za svetovanje v obrti in malih podjetjih ter vključitve v informacijski sistem INFO -HANDY. Ta ji omogoča povezavo z vsemi ostalimi zbornicami v Sloveniji ter podobnimi sistemi v Nemčiji, Italiji in Avstriji. Že danes predstavljajo obrtniki in mali podjetniki pomemben delež v slovenskem gospodarstvu. V prihodnje bo ta zagotovo še večji, saj so v
Gorenje iz Freistadta
» s $ m m «. m
Pomemben proizvajalec v Avstriji
Da bi spodbudili proizvodnjo in prodajo vgradnih velikih gospodinjskih aparatov se je Gorenje že leta 1977 odločilo, da začne tudi v Avstriji s proizvodnjo kuhinj. V tovarni v Feistad-tu, v bližini Linza ob avstrijsko češki meji, izdela zdaj 80 zaposlenih na leto 70.000 elementov oz. 5.800 vgradnih kuhinj. S to proizvodnjo je Gorenje v skupni avstrijski proizvodnji kuhinj udeleženo z 10%.
Zadnje novosti v proizvodnji kuhinj je Gorenjeva tovarna iz Freistadta predstavila na 8. Avstrijskem pohištvenem sejmu, ki je bil od 7. do 10. oktobra v Salzbur-gu. Letošnji sejem seje odlikoval po rekordni udeležbi razstavljalcev in obiskovalcev, med katerimi jih je vse več tudi iz Slovenije. Na Gorenjevem razstavnem prostoru seje bilo mogoče nazorno sezna-
niti z bogato ponudbo kuhinj. Odlikovala jih je, kot je že v navadi, brezhibna izdelava, barve so bile sodobne, sicer pa seje bilo mogoče prepričati, da se tudi v kuhinje znova vrača les. Med novostmi velja omeniti še posebej program "Solitar", posebej primeren za pisarne in samska oziroma manjša stanovanja. V Gorenju Handels na Dunaju, katerega obrat je tovarna kuhinj v Freistadtu, so prepričani, da se bodo na avstrijskem trgu uveljavili tudi z zadnjo novostjo, saj je bilo zanjo med obiskovalci sejma precejšnje zanimanje.
Prostori, ki jih ima Gorenje v Freistadtu, omogočajo nadaljnje širjenje proizvodnje. V Gorenju Handels se bodo zato morali že v kratkem odločiti, ali povečati obstoječo proizvodnjo kuhinj ali pa ob njej uvesti še nov program.
■ ek
Republikanska zveza Slovenije
Čim prej nove volitve
Prejšnji teden je sklicala Republikanska zveza Slovenije v Velenju tiskovno konferenco, na kateri so želeli novinarjem sporočili nekatera svoja stališča do aktualnih dcJ^ajanj. Stranko so zastopali Darko Zupan, Igor Namer in David Kamenik, saj je njihov predsednik Adolf Štorman na prestajanju kazni v celjskih zaporih, bil pa je to soboto prvič na dopustu.
Predstavniki Republikanske zveze so še zlasti izpostavili zahtevo po reorganizaciji sodstva in zamenjavi pravosodnega ministra. Našteli so več primerov njihovega neustreznega ukrepanja v zadevi Štorman, ki so ga v zaporih na Dobu obravnavali kot političnega zapornika, čeprav to ni. Še vedno se tudi ne strinjajo, da mu je višjestopensko sodišče v Celju v pol ure predvideno pogojno zaporno kazen spremenilo v zaporno in da so avstrijskim oblastem posredovali informaci-joo tem, kako nevaren je Štorman in so potem oni z njim grobo ravnali.
Povsem drugačen paje njihov odnos do policije, ki jo povsem podpirajo in se celo zavzemajo za njeno okrepljeno vlogo. Trdno podporo dajejo tudi notranjemu ministru Ivanu Bizjaku, napade nanj pa ocenjujejo za poskus Bavčarjeve vrnitve. Do njega imajo Republikanci zelo negativen odnos in ga tudi povezujejo z orožno afero. Tr-
govino z orožjem komentirajo zelo zanimivo, saj pravijo, daje bila Sloveniji nujno potrebna in so bili tudi sami vključeni vanjo. Brez nje se Slovenija ne bi bila mogla upreti sovražniku, vendar pa bi morali tisti ministri, ki so si privoščili kršenje pravil odstopiti, nikakor pa si dovoliti, da so se s tem celo osebno okoriščali.
Na novinarski konferenci so Republikanci odločno napadli VOMO. nemalo pa so bili novinarji, še posebej tisti, ki jih obrambno ministrstvo toži zaradi zapisanih izjav Republikancev, presenečeni nad tem, ko so jim povedali, daje njihov odnos do Janše zadržan. Podpirajo njegova prizadevanja po potrebnih spremembah, nikakor pa njegovega načina dela. Novinarje, ki se bodo zaradi Republikancev znašli na sodišču, bodo vsekakor podprli, so poudarjali, saj od izrečenih stališč ne odstopajo.
Darko Zupan je ob tem dejal, da je problem, ki ga ima z Janšo kot direktor firme Drug Impeks, povsem ločil od delovanja v stranki in da bo Janšo, če ta svojih izjav do 21. oktobra ne bo spremenil, tožil. Republikanska zveza vztraja pri čimprejšnjih volitvah in meni, da v bodočem parlamentu nikakor ne bi smel bitinihče, kije kdajkoli sodeloval z udbo.
■ Mira Zakošek
Instor Trgovina se usmerja tudi v izvoz
Četrtino prodajo na tujem
Peto leto mineva, odkar se je v Velenju pojavil Instor Trgovina, ki seje razvil iz Instroja. Ukvarjajo se z veleprodajo, s katero so prisotni v vsej Sloveniji in maloprodajo. V Instroju Trgovini je zaposlenih dvajset delavcev, po besedah Srečka Vetriha, pa v prihodnje ne nameravajo več zaposlovati. "Pravimo, da smo "zdrav" kolektiv in to naši kupci dobro vedo. Ne nazadnje to dokazujemo vsak dan, v stikih s kupci, ki smo jim vedno pripravljeni tudi svetovati."
Na Selu imajo organiziramo maloprodajo s 4200 kvadratnimi metri sladiščno prodajnih površin, kjer je mogoče kupiti večino materiala, ki ga ljudje potrebujejo pri gradnji. Kar četrtino svojega prodajnega asortimana pa Instor Trgovina izvozi. Zanimanja je veliko še zlasti za strešna okna, podstrešne stopnice, rezan les, vhodna in'garažna vrata.
Rudnik lignita Velenje
Obisk velenjske vlade
Člani velenjske vlade so minuli četrtek obiskali Rudnik lignita Velenje. Najprej so si ogledali delovišča v jami Pesje, potem pa so se z vodstvom odjetja pogovarjali o ekologiji. Rudniški strokovnjaki so članom vlade predstavili svoja prizadevanja za sanacijo negativnih vplivov pridobivanja premoga na okolje.
Rudnik lignita Velenje neposredno onesnažuje vode in degradira zemljišča. Zato imajo v podjetju že narejenih ali pa pripravljajo več sanacijskih programov čiščenja odpadnih vod, saniranja odlagališča pepela, zapolnjevanja jamskih prostorov s pepelom, zbiranja, sortiranja in odlaganja odpadkov ter rekultivacijskih načrtov ureditve območja jaška Škale, Pesja, mestnega stadiona in celotnega območja okoli Škalskega jezera. Poleg tega v Rudniku lignita Velenje vsako leto razpišejo preccj raziskovalnih nalog, ki se v veliki meri nanašajo tudi na varovanje okolja. Tesno sodelujejo z zavodom ERICo. V RLV namenijo na
današnjem trenutku aktualni lastninski certifikati, pa lastnina, ki kažejo, da obrtniki in mali podjetniki dobivajo ob sebi še mnoge, mnoge znane lastnike svoje lastnine.
Več pozornosti kot dosedanj i m rezultatom so udeleženci svečane seje namenili zastavljenim ciljem. Ti niso majhni. Temeljito nameravajo namreč spremeniti strukturo obrti tako, da bo iz obrtnih delavnic nastalo več malih in srednjih obrtnih podjetij, povečanje števila zaposlenih v naslednjih petih letih za približno 500, izvesti preoblikovanje šolskega sistema za potrebe obrti in povečati delež dohodka v občinskem proračunu. Da bi te cilje lažje dosegli, postavljajo tudi svoje zahteve. Odrazili so jih v partnerstvu v pravem pomenu besede. Ponujajo ga velenjski skupščini in njeni vladi. Povedano drugače - želijo biti prisotni pri dogajanjih v prostoru, pri kreiranju davčne politike ter pri vseh tistih odločitvah, ki bodo pripomogle k ekonomskemu razcvetu obrtnikov in seveda celotne družbe.
Ob koncu svečane seje so danes živečim 15 članom iniciativnega odbora za ustanovitev stanovske organizacije podelili še zahvalne listine.
■ t p
EEnHEEEEEBBH
Dosje o dosjejih
Njihovi letošnji plan je prodati za 10 milijonov nemških mark blaga. Danes sicer kaže, da plana ne bodo uresničili v celoti, se mu bodo pa močno približali. Njihovi načrti segajo, naprej. V prvi vrsti želijo potrošniku ponuditi vse, kar potrebuje pri gradnji stanovanjske hiše. Ko pravi vse, mislijo res na vse, od A do Z.
V Instor Trgovini prav ta čas poteka velika akcija, pričeli sojo 1. oktobra in jo bodo skleniH 1. decembra. Na tak način nagradijo zvestobo svojih rednih kupcev. Ne samo, da jim v tem času po izredno ugodnih cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji omogočajo nakup, izvajajo tudi veliko nagradno igro. Vsakemu kupcu, ki pri njih kupi za 3 tisočake blaga priložijo zraven darilo. Tisti, ki bodo kupili za več kot 20 tisoč tolarjev, pa bodo sodelovali v veliki nagradni igri z bogatimi nagra-dami.
■ mkp
Slovenski ilegalni trg vsakovrstnih podatkov, primernih za dnevno aktualno politično ali drugačno rabo je na svetlo postavil nov izdelek, ki v marsičem prekaša nekatere prejšnje dosežke teh umazanih kanalov. Podrobno opisano biografijo Hermana Rigelnika od rojstva v Mežici do predsedovanja kon-cerna Gorenje in nazadnje slovenskemu državnemu zboru. Pa s kakšnimi pikantnostmi. Da ne bo pomote! Cisto nič nc jemljem v apriori zaščito Hermana Rigelnika ali kogarkoli drugega, ki je žc postal žrtev agresivnih krcatorjev slovenske dosje mode, ali pa sc mu to šele obeta. Tudi mene zanimajo vsa mogoča in nemogoča ozadja, kakršna slovenski politični analitiki vseh barv ponujajo kot možne motive za tovrstna početja. Ko so razmere na nekem prizorišču tako zapletene, da se zdijo banalno preprosteje kajpak sprejemljiva prav vsaka razlaga, prav vsak argument, prav vsak komentar.
Kar me pri tem in podobnih primerih najbolj zbada, jc nespoštovanjc enega elementarnih načel spodobnega funkcioniranja civilizirano urejene družbe. Pristajanje na anonimnost kot legitimen način komuniciranja, to paje silno nevarna manira, zaradi katere lahko za-bredemo v hudo globoko in smrdeče blato, iz katerega sami ne bomo mogli in nihče nas nc bo mogel iz njega potegniti. Tudi dosje Hermana Rigelnikajc namreč anonimka, ki jo jc podpisala nekakšna "Civilna inicijativa". Takoj so se oglasili ustanovitelji Odbora civilne iniciative in pojasnili, da z omenjenim spisom nimajo nikakršne zveze. Seveda jc razumljivo, da si podobnih
mastnih kosti željna javnost ne dela problemov s tem, ali so avtorji takšnih popularnih čtiv podpisani ali nc, ali so v njej zapisane trditve resnične ali ne, kakšne posledice povzročajo tako ali drugače prizadeti.
Povsem nerazumljivo pa se zdi, da se z. anonimkami polnimi nepreverjenih podatkov in neverjetno hudih obtožb ukvarjajo javni mediji, kot se dogaja pri nas. Nc lc s komentiranjem tovrstnih pojavov, ampak kar s podrobnim citiranjem poudarkov iz nepodpisanih gradiv. Na tak način se prcnckaterega lahko nonšalantno polije z gnojnico, ki mu je ne bo več spral / obraza noben poznejši demanti, opravičilo ali nemara sodba. Ali je res mogoče, da lahko vsak od nas v vsakem trenutku postane žrtev kateregakoli anonimnegajunaka, ki ga ni dovolj v hlačah, da bi se podpisal pod svoje puščice in s tem prevzel odgovornost za vsak svoj strel, pa naj gre v polno ali prazno?
Je mar mogoče, da tovrstnim podlim potezam dajejo potuho in jih z objavljanjem de facto priznavajo ustanove, ki so prve poklicane po profesionalni dolžnosti skrbeti za zaščito temeljnih človeških pravic? Očitno je in nič dobrega se potemtakem ne piše nam v takšni državi in njej sami tudi ne. Sicer pa, ne obre-menjujmo jo s takšnimi obrobnostmi. Marsikaj bo morala postoriti še pred tem. Na primer poskrbeti, da nc bo vsaka štrajkajočadruščina, ki seji tako zahoče, zapirala glavnih prometnih žil ali Bog ne daj celo državnih mej. Ko bo zmogla toliko dostojanstva zase, bomo morda na vrsti mi.
■ Jože Krajnc
Območna gospodarska zbornica Velenje
Vse manj optimizma
leto 3-5 % letnega prihodka za ekologijo.
Gostje so najprej izrazili zadovoljstvo s prizadevanji RLV za sanacijo okolja in povedali, da so se tega lotili na pravi način in dovolj zgodaj. Prav v tem bi morali biti zgled drugim onesnaževalcem okolja v dolini. Nato so povedali, kaj namerava velenjska vlada storiti za sanacijo okolja. Sanacijski program za zrak je sprejet, pripravljen je sanacijski program za vode, čakajo pa nas še odpadki. Ob tem so se gostje in gostitelji strinjali, da se je ekološka osveščenost največjih onesnaževalcev okolja v Šaleški dolini dvignila, da pa postaja mesto Velenje vse bolj umazano, neurejeno. Zato ima velenjska vlada že pripravljenih nekaj projektov, ki naj bi Velenje spremenili v bolj čisto, podjetniško in družabno mesto.
Ob koncu obiska v RLV so si člani velenjske vlade ogledali še odlagališča pepela in preurejen mestni stadion.
■ Diana Janežič
Rast industrijske proizvodnje, zmanjšanje zalog in rast plač so skorajda edini pozitivni kazalci gospodarjenja podjetij v velenjski in mozirski občini v tem letu. Rasti plač, ki sicer še najbolj razveseljuje delavce, pravzaprav ne bi smeli uvrščati med dobre stvari. Tako so namreč ob pregledu rezultatov gospodarjenja v velenjski in mozirski občini menili udeleženci razširjene seje upravnega odbora Območne gospodarske zbornice Velenje. Bila je pred tednom dni.
Pri tem so še zlasti opozorili na velik porast izgub, na zmanjšanje števila zaposlenih, prav nič spodbudno pa najbrž ni tudi to, daje bil uvoz večji od izvoza. Prejšnja leta je bilo namreč obratno. Zaman so iskali odgovor na vprašanje, kdo toliko uvaža, saj med industrijskimi podjetji izvoz ni padel. Kljub temu, da - kot menda ugotavljajo nekateri izvozniki - se računica zaradi precenjenosti tolarja, visokih stroškov ne izide več. Predsednik upravnega odbora zbornice Franjo Korun je ob tem dejal, da je med gospodarstveniki čutiti vse manj optimizma. Šc tako uspešnim ga jemlje neuresničevanje lastninske zakonodaje.
Po mnenju Rafka Berločnika, direktorja velenjske banke, primerjava regije in države zaradi različne strukture - vsaj za kratek čas - ni primerna. Pa naj velenjsko in mo/.ir-sko gospodarstvo še tako zaostajata za državo pri bruto dobičku na delavca, pri akumulaciji na zaposlenega, pri izgubi na delavca (v Velen-
ju 2,5 - krat višja) in pri višjih bruto plačah (Velenje) od republiškega povprečja. V Velenju je namreč treba upoštevati velik vpliv energetike, ki ima svoje zakonitosti, te pa niso skupne tržnim. V Mozirju vpliva na stanje in vzbuja pesimizem podjetje Glin Nazarje. Na to, da velenjsko gospodarstvo izkazuje pravzaprav kar "državno" izgubo, je opozorilo še več razpravljalccv. Zopet drugi pa so opozarjali na ničkaj spodbudne rezultate tudi če odmislijo energetiko. Marija Vrtačnik, direktorica Elkroja Mozirje, seje ob problematiki plač, ki sicer predstavljajo velik strošek in dražijo proizvodnjo (ob tem seje#prašala, ali si lahko privošči, da bi delavce prikrajšala zanje) dotaknila še zaposlovanja mladih izobraženih kadrov. Vsi niso pripravljeni delati, zanje pa rabijo vsaj leto dni, da jih za delo tudi usposobijo.
Na omenjeni seji, med drugimi se je je udeležil sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Janez Bedina, so udeleženci nekaj besedi namenili še pobudi velenjske Obrtne zbornice. Tajim predlaga, da bi čimprej sedli za skupno mizo člani najvišjih organov obeh zbornic ter se dogovori-li o skupnem nastopu za pomoč malemu gospodarstvu. Po mnenju sekretarke Obrtne zbornice Velenje Sonje Jamnikar je bilo doslej neformalnega sodelovanja veliko in čas je /a skupne konkretne akcije. Pobudo so snrejeli, proučili in se dogovorili o skupnem nastopu pa sc bodo, po obljubah, tudi kmalu.
m t p
? «.............
ugmm\ f \ Tvsl ™ \ K
Slavnostno zasedanje vseh treh zborov velenjske občinske skupščine
Utrditi mesto v
Sloveniji
Osrednja slovesnost ob letošnjem 8. oktobru, prazniku občine Velenje, je bilo petkovo praznično zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine. Pridružili so se jim direktorji podjetij, vodstva krajevnih skupnosti, predsednik državnega sveta Republike Slovenije dr.Ivan Kristan, z njimi pa so bili tudi župani občin Laško, Slovenj Gradec in Žalec ter predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje.
Zasedanjeje vodil podpredsednik velenjske občinske skupščine Anton Lovrec, slavnostni govornik paje bil predsednik občinske skupščine Pankrac Semcčnik.
Kritično seje v svojem govoru spomnil vseh volilnih obljub, ki
zdaj niso izpolnjene. Ocenil paje, da so v občini v zadnjem letu končno le dosegli tisto potrebno stopnjo politične strpnosti in soglasja, ki je nujno potrebna za delovanje skupščinskega sistema. Poudaril je nujnost čimprejšnje reorganizacije občin in izpostavil zahtevo po sedežu upravnega okraja, kar je utemeljil z mnogimi argumenti.
Med osrednja praznična sporočila je Pankrac Semečnik uvrstil pričeto gradnjo odžvepljevalne naprave četrtega bloka šoštanjskih termoelektrarn ter zaprtega krogotoka tehnoloških voda, za eno največjih nalog v bodočnosti pa opredelil izgradnjo čistilnih naprav na petem bloku TEŠ. Z zadovoljstvom je v svojem prazničnem go-
voru ugotavljal, da v občini, kljub temu da republika zagotavlja manj kot 90 odstotkov povprečne proračunske porabe na prebivalca,, zadovoljujejo potrebe občanov po urejenem bivalnem okolju. Še najbolj so bili v zadnjem obdobju prizadeti Velenjčani, saj v mesto zadnja leta ni bilo vloženega prav nič. To bo po besedah velenjskega župana treba popraviti, če bomo hoteli ohraniti sloves mesta in od tega vsi skupaj nekaj imeti. "Trenutno ta sloves še imamo, sodeč po zanimanju tujine za nas," jc dejal Pankrac Semečnik. "Naša evropska partnerska mesta Esslingen, Schiedam, Vien in Neath so se pokazala kot pravi naši prijatelji pri zbiranju pomoči za begunce." Posebej je omenil lady Miloško Not iz Anglije-, nato pa se kritično obrnil do države Slovenije, ki nima pravega posluha za reševanje velenjskih begunskih vprašanj, ki so drugačna kot drugje po državi.
Tako kot drugod po Sloveniji, tudi v Velenju problemov ne manjka, a gospodarski in socialni pokazatelji so še vedno ugodnejši kot povprečno v državi, je ugotavljal Pankrac Semečnik, ob tem pa z veseljem poudaril zagnanost in podjetniško iniciativo mnogih, ki ustanavljajo uspešna nova podjetja in obrtne delavnice.
Zbrani m je z veseljem sporoči 1 tudi:" Da seje nekaj zares premaknilo v naših glavah v pozitivno smer, govori dejstvo, da danes prvič v naši občini v spremenjenih družbenih razmerah podeljujemo priznanja občine Velenje in to soglasno vsi delegati vseh zborov skupščine. Kar tri leta namreč ni bilo pravega odziva na razpis za podelitev priznanj, v strankarsko sestavljeni komisiji za oblikovanje predlogov pa ne prave volje, da bi to storila sama. Zdelo se jc na trenutke, daje vsako delo storjeno v prejšnjih družbenih razmerah, ideološko obarvano in smo nekako čakali na nove zaslužne ljudi. Pa je prevladala pamet, kot to na dolgi rok vedno mora."
Čestital je dobitnikom letošnji h priznanj, obrtni zbornici za dvajsetletnico dela in vsem občanom za njihov praznik, 8. oktober.
■ Mira Zakošek
Čestitke
dr. Ivana Kristana
Predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan je pozdravil prisotne v velenjski skupščinski dvorani in čestital vsem občanom za občinski praznik. Poudaril je, da sovpada občinsko praznovanje v pomembno obdobje, ko izgrajujemo nov sistem lokalne samouprave, kar pravzaprav pomeni notranjo izgradnjo države.
Po njegovem pa z odločitvami na tem področju ne smemo hiteti. "Vzemimo si dovolj časa," je dejal dr. Ivan Kristan, "da oblikujemo občinske svete, ki bodo legitimni in imeli tudi dovolj energije za izpeljavo vseh potrebnih aktivnosti. Trenutno je v Sloveniji preveč nasprotovanj, predvsem pa ni dorečeno vprašanje pristojnosti in financiranja bodočih občin."
Čestitke za praznik:
Občanom Velenja in zbranim na svečanem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine so poslali čestitke za praznik predsednik slovenske države Milan Kučan, predsednik državnega zbora Republike Slovenije Herman Rigelnik, Občinski odbor svobodnih sindikatov Velenje, Splošna plovba Piran ter Skupščina občine Celje.
Info handy sistem obrtne zbornice
Obrtna zbornica občine Velenje slavi letos svojo dvajsetletnico delovanja. Med drugim sojo obeležili s pomembno pridobitvijo, računalniškim info handy sistemom. Predstavili so ga tudi udeležencem slavnostne seje zborov velenjske občinske skupščine, med njimi je bil tudi predsednik državnega sveta republiške skupščine dr. Ivan Kristan.
Info handy sistem jim omogoča priključitev na celovit informacijski sistem republiške obrtne zbornice od koder lahko ob vsakem času črpajo podatke o vseh obrtnikih v naši republiki, povezani pa so tudi z nekaterimi drugimi državami.
Zaenkrat so zbrali podatke o vseh
obrtnih občine Velenje, kasneje pa Mg(j pre(jsfavifvjj0 \nf0 Handv sistema obrtne zbornice Velenje
bodo organizirali tudi mrežo ponudbe	r	s	j	j
in povpraševanja. Neposredno se zav vključiti na info handy sistem ve- zainteresirani obrtniki.
bodo lahko preko modemskih pove- lenjske gospodarske zbornice tudi vsi	■ M. Zakošek
Priznanja in nagrade občine Velenje za leto 1993
Na slavnostnem zasedanju zborov velenjske občinske skupščine so podelili letošnja priznanja in nagrade občine Velenje, ki so jih soglasno potrdili delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine.
Za življenjsko delo
posmrtno priznanje
*«»*!****■*•»«*
Antonu Jelenu
Za življenjsko delo in pomembne dosežke na področju drevesničarstva in sadjarstva so posmrtno podelili grb občine Velenje Antonu Jelenu. Prejela ga je njegova žena.
Anton Jelen je vse svoje življenje posvetil naprednemu gospodarjenju na domači kmetiji, predvsem drevesničarstvu in sadjarstvu. Končal je kmetijsko, vinarsko in sadjarsko šolo. Po vojni je ostal edini drevesničar v občini Velenje. O svojem delu in kmečkem življenju je tudi pisal, članke pa objavljal v mnogih revijah in časopisih, napisal paje tudi igri Strah v Kožlju in Elektriko hočemo.
Grb občine Velenje je prejela žena pokojnega Antona Jelena. Zahvalila se je v upanju, da bodo imeli kmetje v bodoče
dovolj dobre pogoje za delo
Anton Jelen je vsem, ki so se zavedali, da morajo kultivirano naravo pomlajevati, plemeniti in obnavljati, več kot 70 let nudil vsa-
ko jesen na tisoče sadik. S svojim vztrajnim in marljivim delom je bil vzgled mnogim, ki so ga poznali.
Eden najbolje organiziranih občinskih štabov CZ
ssmtttii m & m m	m zim
Zasluge Petra Krapeža
Peter Krapež je bil poveljnik protiavionske zaščite (predhodnice civilne zaščite) od leta 1964. Od leta 1972 pa do lani je uspešno opravljal naloge poveljnika občinskega štaba za CZ.
Z veliko vnemo in pripadnostjo je reševal naloge, ki so bile postavljene pred sistem zaščite in reševanja v občini Velenje. S svojim delom jc pripomogel, da sodijo delovanje in organiziranost velenjske CZ med najboljše v Sloveniji, na ta način paje dal tudi pomemben prispevek pri razvoju družbenih dejavnosti občine.
•f ' i
Peter Krapež je vrtel taktirko velenjske CZ 28 let
V času od leta 1965 do 1969 je opravljal naloge podpredsednika in predsednika občinske skupščine. Obdobje njegovega predsedovanja je bilo znano po mirnem, strpnem in kulturnem dialogu. Takšen
je bil tudi kasneje, koje s svojim delom pomembno prispeval k razvoju občine Velenje. Za vse te zasluge je prejel grb občine Velenje.
Za mnoge človekoljubne zasluge
Grb OO RK Velenje
Predsednik občinske organizacije Rdečega križa Stane Zula se je za priznanje zahvalil v imenu več stotih aktivistov te organizacije
Med dobitniki letošnjih grbov občine Velenje je tudi Občinska organizacija Rdečega križa Velenje, ki sodi med največje tovrstne organizacije v naši republik, po obsegu in kvaliteti dela pa v sam vrh. Izjemne uspehe že dvajset let dosegajo na področju krvodajalstva. Pohvalijo se lahko z mnogimi preventivnimi zdravstvenimi akcijami in akcijami za preprečevanje odvisnosti in zbiranja ter delitve pomoči. Vključili so se v blažitev problemov ob vseh naravnih nesrečah in v času slovenske vojne. Poskrbeli so za vrnitev mnogih slovenskih fantov iz JLA in pomagali beguncem. To pomoč še vedno organizirajo, z vsemi možnimi sredstvi pa nudijo pomoč občanom velenjske občine, ki so pomoči potrebni. Le teh je iz dneva v dan več.
Za 22-letno dobro sodelovanje z Esslingenom
***K*»«t«»**»tt*K«*««*«*K**S«»**
Plaketa VVilfriedu Hemmerichu
Plaketo občine Velenje so delegate vseh treh zborov namenili VVilfriedu Hemmerichu iz Esslingena, kije zaslužen za dobro in vsestransko sodelovanje med tem mestom in Velenjem. V Esslingenu je vodil gibanje za mednarodno razumevanje in sporazumevanje, ob tem paje vzklilo tudi dobro sodelovanje z Velenjem. Ima največ zaslug, da seje sodelovanje z Velenjem razširilo in krepilo na kulturnem, športnem in gospodarskem področju in da je Velenje navezalo stike še z drugimi partnerskimi mesti Esslingena.
■ Mira Zakošek
Priznanje bo Wilfriedu Hemmerichu izročil predstavnik
Počitniške zveze Kažipot
t.% %ti W'- **I
OBČINA VELENJE
KS Šoštanj proslavila krajevni praznik
s ss & & & m m
Dan, ki ga v Šoštanju spoštujejo
Z izredno lepim in doživetim kulturnim večerom, ki so ga v Šoštanju pripravili v čast praznika, 8. oktobra, v dvorani doma kulture, v petek zvečer, so obeležili dogodek, ki ga v Šoštanju spoštujejo kot del preteklosti in zgodovine, s katero je treba živeti, da lahko spoštuješ sedanjost.
Matjaž Natek, predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj, je v svojem nagovoru to tudi poudaril. Predvsem paje poudaril, daje bila preteklost bogata, ni pa bila do vseh pravična. Tudi do Šoštanja ne. Premalo jc denarja za vse želje krajanov in za vse naložbe, ki jih načrtujejo v Šoštanju. Malo je ošvrknil tudi politiko, ki se zanima bolj za oblast kot za gospodarstvo, afere, ki jih meče na dan, pa odvračajo pozornost od problemov.
Ko so se ozrli na čas med enim in drugim praznovanjem so pravzaprav ugotavljali, da v.tem letu ni veliko novega, da paje pomembna vsaka stvar, ki sojo naredili, in ki jc še v delu: prizidek k
Matjaž Natek, predsednik sveta KS Šoštanj: "Preteklost je bila bogata, ne pa tudi do vseh pravična." (foto: Aljoša Videtič)
domu kulture, urejanje cest, zgradili so kabelsko razdelilni sistem, zdaj urejajo most čez Pako, gradili bodo stanovanjski blok... "Nismo povsem zadovoljni," je poudaril Matjaž Natek, "to bomo
šele, ko bomo za ureditev starega mestnega jedra dobili toliko denarja kot so ga sosedje."
Z veseljem in ponosom pa v Šoštanju ugotavljajo, da v kraju živijo ljudje, ki so pripravljeni za kraj nekaj narediti in njegovo ime po-nesti po Sloveniji. Tri takšne so v petek nagradili s plaketo in grbom mesta Šoštanj. Prejeli so jih: dve zborovod-kinji Danica Pirečnik, ki zdaj dirigira zboru Centra srednjih šol in Anka Jazbec, zborovodkinja mešanega pevskega zbora Svobode Šoštanj in "leteči" mikrofon, Toni Rehar, kot mu pravijo, znan po tem, da skorajda ni prireditve, zabavne, športne ali kulturne, ki jo v kraju ne bi vodil Toni. Tudi v petek je bil zaradi mikrofona odsoten, plaketo je v njegovem imenu prevzela žena.
Polno dvorano šoštanjskega doma kulture je nagovoril tudi
predsednik velenjskega izvršnega sveta Srečko Meh, ki je krajanom čestital ob prazniku, z željo, da bi
ga tudi v napej praznovali skupaj ali pa vsaj kot dobri sosedje. Za lep in doživet večer pa so v
Šoštanju tokrat tankočutno poskrbeli Šaleški oktet, zakonca Žličar in godba Zarja.
■ Milena Krstič - Planine
Ob prazniku krajevne skupnosti Šoštanj so podelili plakete in grbe mesta Šoštanj.
Morda prihodnje leto asfalt na cesti Penšek-iesenek v Topolšici?
& iSS 3S X <%. SS ŠS « «
Z veliko dobre volje bo šlo!
Četudi je bilo v občini Velenje zadnje leta zgrajenih veliko cest, se mnogi krajani še vedno vozijo tudi po takšnih poteh, ki si imena cesta niti ne zaslužijo. Takšna je tudi povezava od Penška do Jeseneka v Topolšici.
Cesta je resnično nemogoča. Le dva kilometra in 300 metrov je dolga, a tako težko seje peljati po njej, da ima človek občutek, da se vozi neznansko dolgo.
Približno na sredini omenjenega odseka je domačija Janka
Stakneta, še bolj poznana kot Vržišnikova kmetija, kjer se bodo v prihodnje, če bo šlo vse po sreči ukvarjali s kmečkim turizmom, že zdaj pa tu in tam pripravijo kakšno prireditev. Janko je tudi tisti, ki si najbolj prizadeva, da bi to cesto posodobili. Turistično društvo v kraju ga podpira, a kaj, ko denarja za takšne naložbe v teh časih ni.
A, Vrženišnikov Janko se ne da kar tako! "Pa organizirajmo kakšno solidarnostno prireditev," pravi in vse to zaupa Majdi in Bogdanu
A
v s
Menihovima.
Vse skupaj je od besed in velikih želja zdaj tudi že prešlo k dejanjem. Janko Stakne te dni že zbira podpisa lastnikov zemljišča, kjer bo cesta potekala, da so zemljo pripravljeni odstopiti. Ob enem zbira prispevke krajanov. Stekle pa so tudi že priprave na solidarnostni koncert za izgradnjo omenjene ceste, ta bo v velenjski Rdeči dvorani 27. novembra letos.
■ M. Zakošek
Traso nove ceste si je že ogledal tudi direktor obrata Gradenj celjskega cestnega podjetja Bogdan Kočevar. Ta firma naj bi bila tudi sponzor solidarnostnega koncerta. Na sliki med pogovorom z Jankom Staknetom, Majdo in Bogdanom Menihom ter sekretarjem sekretariata za
javne gospodarske zadeve občine Velenje Tonetom Brodnikom
Krajevna skupnost Velenje Šmartno
i® SS S8£
Teme ni več toliko, denarja prav tako ne
V minulem tednu sije krajevna skupnost Velenje Šmartno prav tako odela s praznično odejo. Letošnji krajevni praznik so obeležili s športno - rekreativnimi srečanji, otroškim živ -žavom, prejšnjo sredo pa so se zbrali še na svečani seji skupščine KS. Na njej so ocenili dosedanja prizadevanja ter se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih.
O krajanih krajevne skupnosti Velenje Šmartno, njihovem delu in uspehih, v zadnjem času nismo slišali prav veliko. Ali niso nič delali ali pa...?
Jože Srebotnik, predsednik sveta omenjene krajevne skupnosti nam je v pogovoru o dosedanjem delu zatrdil, da niso stali križem rok. Res paje, da nimajo samoprispevka in zato tudi akcij ni bilo zelo veliko.
Glavo pozornost so namenili komunalnemu področju. Torej tistemu, kjer se že nekaj let zapored srečujejo z najtežjimi vprašanji. Mednje sodijo stopnice pri Marketu, prehod med Efenk-ovo cesto in Cesto IX. divizije (uredili so ga z udarniškim de-
lom), tudi "muk", potrebnih za razsvetljavo Gregorčičeve ceste, je skoraj konec. Razsvetlitev pešpoti skozi Hrastovje, postavitev zaščitne ograje na križišču Šmarške in Gregorčičeve ceste, sanacija jarka ob Gubčevi cesti samo dopolnjujejo spisek opravljenih nalog v minulih mesecih. Prav tako naložbe v kabelsko -razdelilni sistem.
Če bodo finance dopuščale,...
Čeprav sodi krajevna skupnost Velenje Šmartno med primestne KS z dokaj dobro urejeno nadgradnjo, je težav, ki bi jih radi rešili v naslednjih petih letih, več kot preveč. "Krajani - vsaj v
Jože Srebotnik
večini - so pripravljeni poprijeti za krampe in lopate tam, kjer je treba. A, se bojim, da bo to premalo," pravi Jože Srebotnik. Če bodo finance dopuščale,
potem se bodo lotili že deset let načrtovane razširitve Efenkove ceste. Dokaj plodni pogovori z ustreznimi občinskimi organi so že stekli, rezultat tega pa naj bi bila uvrstitev te naloge v program že konec tega ali v začetku prihodnjega leta. Rekonstrukcija Kidričeve - njihove mejne ceste je poglavje zase.
Končno so se krajani dogovorili kako in kaj, sedaj čakajo le na denar. V velikih primerih so že "odpravili temo" na svojih ulicah, v drugih naj bi jo prav tako. "Precej dela bo še. Nekaj malega bomo lahko naredili, kaj velikega pa najbrž ne."
Prihodnji lokalni samoupravi posebej veliko časa in besedi do sedaj šc niso namenili. Preveč je
nedorečenosti, da bi se lahko bodo pokazale, v katero smer bo opredelili. Akcije in razplet stvari vejal zanje najugodnejši veter.
■ tp
Avto Celje
AVTO CELJE d.o.o., Ljubljanska 11, 63000 Celje Pooblaščeni trgovec vozil FORD za celjsko regijo
Cenjenim kupcem sporočamo, da imamo za takojšnjo dobavo vozila FORD FIESTA C, CL in CLXmodel 94.
Cena do registracije že od 18.250 DEM! Sprejemamo tudi naročila za ostale tipe vozil FORD, model 94.
Prodajo vršimo za tolarska sredstva, nudimo leasingza pravne osebe in obrtnike, posredujemo ugoden kredit, v račun vzamemo tudi rabljena vozila različnih znamk.
_I
OBČINA MOZIRJE"
Odpravljanje posledic naravnih nesreč
SŽ %

Ni vsak liter vode že poplava!
Zgornja Savinjska dolina je zadnja tri leta eno samo veliko gradbišče, ki bi moralo biti še večje, pa običajno seveda ni denarja. Ne glede na vse muke, ki spremljajo odpravljanje posledic poplav je bilo v dolini vendarle precej narejenega. Po treh letih spodnji del Ljubnega končno izgublja mučno podobo uničenja po poplavi in dobiva novo, povsem drugačno, predvsem pa lepšo. Gradnja obvoznice je sklenjena, le še prometna signalizacija in nekaj manjših del in okrog 20.oktobra naj bi bil tehnični pregled. Koliko je gradnja veljala? V letošnjem državnem proračunu je bilo za obvoznico namenjenih 90 milijonov tolarjev, za nadaljevanje gradnje ceste proti Lučam pa 100. Zaradi dodatnih stroškov je "cena" obvoznici narasla na 135 milijonov, zato bo letošnjih sredstev za nadaljnjo gradnjo toliko manj. Gre seveda za gradnjo 1.700 metrov ceste proti Lučam. Za izvajalca je bilo na podlagi javnega razpisa izbrano Cestno podjetje Celje, pogodbe z lastniki zemljišč so ure-
jene in pripravljalna dela se bodo v teh dneh pričela, gradnja pa naj bi bila končana predvidoma maja prihodnje leto. Promet se bo seveda med gradnjo moral odvijati, saj druge možnosti ni, "le malenkost bolj bo oviran kot je že sedaj", je malo za šalo in bolj zares dejal direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj Zgornje Savinjske doline Jaka Presečnik.
Cesta od Ljubnega do Luč je seveda upravičeno v ospredju pozornosti, njena izgradnja pa več kot nujna. Prvi del je torej že zgrajen z obvoznico na Ljubnem, drugi del je omenjeni 1.700 metrov dolg odsek, za tretji del pa že pridobivajo soglasja lastnikov zemljišč in izdelujejo glavni projekt. Vse je seveda odvisno od državnega proračuna, Jaka Presečnik pa pravi, da bodo storili vse, da sredstva bodo in da bodo bodoči odseki dolgi vsaj po 3 kilometre.
Podvolovljek bo varen
Po pomembnosti seveda tej cesti stoji ob boku urejanje Pod-
-j;gflMk..
Jez v Spodnji Rečici še opominja na leto 1990
4-' ' '^V--^'"""'..........' ' '
.-s.
Ljubno Je z obvoznico dobilo novo podobo
volovljeka, ki je v preteklosti tolikokrat razvnel strasti. Podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane izvaja dela, s katerimi bi uredili strugo Lučnice in obenem dokončno zavarovali cesto po vsej dolžini, kar je seveda ključnega pomena. Del sredstev bo zagotovil PUH iz svojega rednega programa, pri koncu so pogovori z Republiško upravo za ceste za 10 milijonov tolarjev, tretji del pa bo prispevala občina iz sredstev za sanacijo posledic poplav v lanskem letu.
Prekiniti s poplavno miselnostjo
Prav tako pomembno je vodar-sko področje, pri čemer pa se pojavljajo izjemni denarni problemi. Vodarji iz proračuna niso dobili niti tretjine sredstev, ki so jih načrtovali in obljubljali v začetku leta, pa še večino teh so morali usmeriti v urejanje Savinje in Ljub-nice na Ljubnem, saj je bilo to nujno ob gradnji obvoznice in mosta. Za nameček je še tam zmanjkalo denarja za prav tako nujno ureditev sotočja obeh rek, seveda pa je večina ostalih nujnih zadev ostala ob strani.
Ob vsem tem velja omeniti, da
so vodarji letos uredili Savinjo ob Savinjskem gaju in stopnja varovanja pred poplavo je na tem delu bistveno večja, ostaja pa velik problem Savinje od tu navzdol. V bližnji bodočnosti bodo sprejeli ureditveni načrt, ki predvideva tudi širitev Savinje mimo novega naselja v Lokah. Takšen poseg bo seveda terjal ogromne stroške, zato je veliko vprašanje kdaj bo sploh možen. "Po gradnji krvavo kliče še jez v Spodnji Rečici", pravi Jaka Presečnik. Dokler ne bo zgrajen, bosta v nevarnosti industrijska in obrtna cona v Nazarjah, vendarle pa ostaja upanje, da bi gradnjo pričeli prihodnje leto. Na koncu je tu še ureditev celotnega porečja Drete, saj posamezne in začasne rešitve ne rešujejo skoraj ničesar, Dreta pa na veliko mestih poplavlja in odnaša rodovitno zemljo.
Kljub vsemu narejenemu torej ostaja še veliko neuresneičenega. Še nekaj je poudaril Jaka Presečnik. Čas ni namreč že bil, da v Zgornji Savinjski dolini prekinejo s "poplavno miselnostjo", da se vrnejo v "normalno" življenje. Vsak liter vode namreč ni že poplava in ob tem ne kaže v nedogled čakati na poplavna sredstva.
Solčava
O sebi hočejo odločati sami
Razprave o bodoči lokalni samoupravi so posebej razgrele prebivalce Solčavskega. Ta krajevna skupnost je med tremi v vsej dolini, ki odločno vztrajajo na lastni (gorski) občini. Če to ne bo uspelo, jim je v Solčavi vseeno kako in kam bodo sodili, saj bodo v vsakem primeru spet le izkoriščani, pravijo. Razlogov za nezadovoljst-
vo in odločnost imajo precej. Domačine težijo mnoga dejstva. Veliko so v preteklosti dosegli, danes nazadujejo; število prebivalcev se niža, danes jih je manj kot pred drugo svetovno vojno; ne tako dolgo nazaj so imeli v kraju splošno in zobno ambulanto, žago, obrat Iskre, penzion Rinka in še kaj; danes je vse prazno in brez življen-
NOVOST PRI NAMAKANJU
Hmezad Inženiring je konec minulega tedna na Ljubnem ob Savinji na kmetiji Oskarja Slatinška pripravil praktični prikaz delovanja novega sistema za namakanje z vodo in istočasno uporabo gnojevke. To je prvi tak sistem v mozirski občini in šele peti v Sloveniji, zato je bilo zanimanje veliko.
■ foto:Jp
ja. V Solčavi se torej pripravljajo na trenutek odločitve. Danes trdijo, da bodo v morebitni samostojni gorski občini znova poprijeli za delo, kot so v preteklosti že velikokrat, le če bodo resn prepričani, da delajo zase, za svoje naslednike, za svoj kraj; prepričani so, da so sposobni lastnega preživetja.
Tudi za to trditev imajo utemeljene razloge. Kaj vse lahko domačini sami naredijo, dokazuje podjetje Logarska d.o.o., ki združuje lastnike tamkajšnjih zemljišč. Iz nič so v kratkem času naredili veliko, Logarska je vse bolj urejena, prebuja se v vseh pogledih in bo s pametnim podjetniškim pristopom dosegla še več. Dokaz za sposobnost preživetja je tudi kamp v Logarski dolini, ki ga vodi domačin.
Sami Solčavi kaj takega seveda
še manjka, vsega pa sami tudi ne bodo mogli urediti, to vedo že danes. Ti problemi so plaz visoko pod Olševo, ki jim kali vodo v pipah in tudi sicer grozi, cesta je zaradi tega že neprevozna; "urejanje" Pavličevega sedla za motorni promet traja in traja; zadeve okrog Rinke so se zaenkrat pomirile, problem pa nastaja z zadružnim domom, ki je v zelo slabem stanju. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga (lastnik) naj bi objekt popravila še v tem mesecu, da se škoda ne bo povečevala. Dom paje seveda potreben temeljite prenove, za kar je projekt sicer že narejen, poiskati pa bo treba sovlagatelje. Pri vsem in še čem bodo v Solčavi res rabili zunanjo pomoč, vseeno pa so prepričani v svoje sposobnosti, "če bodo le na svojem".
■J P
Seja izvršnega sveta SO Mozirje
Danes, v četrtek, bodo v prostorih skupščine občine Mozirje ob I l.uri pričeli redno sejo člani občinskega izvršnega sveta. Večina točk bo namenjenih delu upravnih organo¥, tu so še dopolnitev odloka o javnem redu in miru, veterinarske storitve in zdravstveno varstvo živali, predlog povišanja cen v Vzgojno-varstvenem zavodu, razvojni programi za Luče in Šmihel nad Mozirjem in druge točke.
■J P
za spremembe
Častniki mozirske občine niso ob strani zadnjim dogajanjem in predvidenim spremembam v svoji organizaciji O dokaj pereči problematiki je pred nedavnim razpravljalo tudi predsedstvo občinske organizacije Zveze častnikov Mozirje. Več ali manj je znano, da je 39 občinskih organizacij podpisalo zahtevo za sklic programske in volilne konference, ki naj bi odločala o vsebinskih in organizacijskih spremembah, prav tako o kadrovskih spremembah na vrhu Zveze častnikov. Pri organizaciji je med drugun pomembno to, da občinskih organizacij ne bi bilo več.
Mozirska občinska organizacija te zahteve ni podpisala. Njeno predsedstvo sicer podpira mnoge spremembe, pri nekaterih pa ima tehtne pomisleke in nasprotna mnenja. Člani so proti temu, da bi se častniki poslej organizirali in zdruievali le na ravni območij, pokrajin in države, saj častniki v takšni organizaciji ne bi videli svojega mesta in ne bi bili več pripravljeni sodelovati; tudi sprememba imena organizacije po njihovem ni potrebna. Moti jih tudi predviden neposreden vpliv ministrstva na obrambo, saj bi predvidene spremembe odpravile možnost "ugovarjanja" manjših organizacij, to bi poenostavilo sistem komuniciranja, za takšno in ostale spremembe pa je ministrstvo očitno zelo zainteresirano.
Se veliko so govorili o tej problematiki, na koncu pa so se ne glede na to dogovorili, da bodo prihodnjo nedeljo, 24.oktobra, na strelišču r Gornjem Gradu skupaj s strelci pripravili strelsko tekmovanje in družabno srečanje.
■JP
Modna konfekcija Elkroj
»&ŠSSSŽ&&&&SS8SS5St & X % m & ® US
Sedem stotnij "carieristov"
Letošnjega maja so se v Modni konfekciji Elkroj predstavili z novo blagovno znamko "carier". Namenili sojo sodobnemu potrošniku in njegovim željam po modnih in vrhunsko krojenih, udobnih hlačah iz kakovostnih materialov. Kolekcija zajema klasične modele za daljše modno obdobje in seveda modele, ki so skladni zadnjim modnim smernicam. Danes že vedo, da je bila usmeritev pravilna, Elkroj se s sodobnim tržnim pristopom uveljavlja naprej, temu primerni so tudi poslovni dosežki, ki se bistveno razlikujejo ob večine ostalih podjetij v mozirski občini.
Poseben tržni prijem je "klub carieristov". Hlače te blagovne znamke namreč prodajajo le na izbranih prodajnih mestih, vsak kupec lahko po želji izpolni anketni listič in pristopno izjavo in postane član kluba. Za vse člane bodo v Elkroju pripravljali žrebanja in nagradne igre, modne revije in druge oblike pozornosti do zvestih kupcev. Prvo takšno žrebanje je bilo na nedavnem modnem sejmu v Ljubljani, koje pet srečnih "carieristov" dobilo lepe nagrade, sicer paje članov trenutno že blizu 700.
■/P
PD "Jelka" Nazarje
Nov zamah kulture
Po poletnem zastoju dejavnosti so v nazarskem prosvetnem društvu Jelka na novo zastavili delo in se pripravili na jesensko sezono. Poiskati je bilo treba tudi nekaj kadrovskih rešitev. Po odhodu prejšnje predsednice so za novega predsednika izvolili Marka Finkšta. Novega režiserja za dramsko skupino, ki je ob odhodu prejšnje režiserke skoraj razpadla, bodo začasno poiskali zunaj društva, izvršilni odbor paje na nedavni seji opredelil tudi delovni program za nekaj naslednjih mesecev, saj kraj kulturne prireditve gotovo potre-
buje. Tako bo v Nazarjah še v oktobru gostovalo znano gledališče, v novembru bodo spet pripravili srečanje ostarelih krajanov, vsebinsko bogat pa bo december. Plesna skupina se bo predstavila s samostojnim nastopom, glasbena šola bo spet privabila množico ljubiteljev glasbe na božično - novoletni koncert, društvo pa bo pripravilo pester program za otroke. Opredelili so še naloge za zimsko obdobje, pomladanske in poletne prireditve pa bodo dorekli kasneje, čeprav je nekaj stalnih že znanih.
■JP
VEČJE POKOPALIŠČE
Največja akcija na Rečici ob Savinji je v tem trenutku pre-potrebna širitev pokopališča. Z njo bodo pridobili okrog 150 novih ohičajnihln žarnih grobov, poskrbeli za odvodnjtr.anje, poti in okolico, skratka - za celovito ureditev pokopališča, (foto:
RDEČI PAJEK
Aktualni komentar
Novice, ki odkrivajo tančice
Avtocesta drugače
Pregled zapisnika zadnje seje državnega zbora v Ljubljani nam pove, da se moramo zahvaliti dejstvu, da je sedež družbe za avtoceste prenesen v Celje dvema poslancema. Dr. Janezu Zupanecu za njegov prepričevalen nastop in Janezu Kopaču, ki je bil mnenja, da družba pač naj bo v Celju, če si to že tako želijo.
Čeravno je skoraj evidentno, da bo sedež v Celju predvsem simbolično, saj so na RUCu (Republiški upravi za ceste) za Bežigradom v Ljubljani že spraznili celo nadstropje, kamor bi se naj selili bodoči delavci avtocestne operative, seje nekaj le premaknilo v slovenskem parlamentu. Po treh letih brezkompromisne centralizacije, je prišlo do prvič skoraj soglasno sprejetega mnenja, da nekaj naj bo preneseno tudi na periferijo.
Družbo bo seveda ustanovila
vlada Republike Slovenije, torej na predlog Ministrstva za promet in zveze, katerega reprezent je iz stranke krščanskih demokratov. 11 članski upravni odbor pa bo potrjen tudi v državnem zboru. Da bo tukaj kar precej strankarskih kup-čkarij je pokazal že prejšnji teden. Dokaj suvereno se že govori o direktorju družbe, ki bi naj bil dolgoletni Celjan preseljen v Ljubljano, zaposlen nekaj časa v Ingradu in kasneje v SCTju. Kakor izgleda pa se bo bil krvavi boj za vsako mesto v upravnem telesu. In ker so SKDjevci računali, da bo sedež družbe v Ljubljani, pa se jim ni izšlo, bodo tokrat bolj malo pripravljeni popuščati pri mestu direktorja družbe.
Pomembno je, da bodo v Arji vasi spomladi 1994 brneli stroji.
■ Tekst: vuf, Slika: Ljubo Korbar
Ob tednu otroka
Zabava s palačinkami
V petek je Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec v športnem centru pripravila osrednjo prireditev ob tednu otroka. Medtem ko so po osnovnih šolah ves teden potekali razni kvizi in ko so otroški parlamenti razpravljali o tako resnih temah, kot je nasilje, je bilo sončno petkovo popoldne namenjeno zabavi.
Zanjo so organizatorji ob pomoči žalske šole poskrbeli z raznimi tekmovalnimi in šport-
nimi igricami. Otrokom so se predstavili plesalci mlajše jazz in športne sekcije Plesne šole Bo-lero iz Žalca ter Spidi in Gogi iz ansambla Čudežna polja.
Poleg ocvrtega krompirčka so se lahko najdeli palačink, ki sojih celo popoldne pekli župan Milan Dobnik, ravnatelj Franc Žagar iz Griž ter direktor Zavoda za izvajanje spremljevalnih dejavnosti Slavko Ambruš.
■ rox
Trnava
m M & m ®
2. mednarodni sejem tehnike za hmeljarstvo
Kmetijska zadruga Trnava -Gomilsko bo v soboto, 16. in nedeljo, 17. oktobra, pripravila v Trnavi 2. mednarodni sejem tehnike za hmeljarstvo. Sejem bodo odprli v soboto ob 9. uri, nato bo predstavitev mehanizacije, demonstracije strojev, Hmeljarska družba Slovenije pa bo razstavila vzorce hmelja letnik 1993. Drugi dan sejma v nedeljo bo programsko predvidoma enak prvemu dnevu.
Po besedah direktorja KZ Trnava - Gomilsko Toneta Vašla bo na 2. sejmu razstavljalo okrog 40 razstavljalcev iz Slovenije in tujine. Obenem bodo na sejmu pripravili tudi sejem rabljene kmetijske mehanizacije. Generalni pokrovitelj sejma je Hmezad ex-port - import Žalec sopokrovitelji pa Mercator mednarodna trgovina Ljubljana in KZTrnava-Gomilsko.
■ -er
Župan je sklical stranke zaradi avtocestne problematike. Ni si jim upal povedati, da sedež družbe za avtoceste, kije določen v Celju, pomeni, da bo v Celju le fikus in tajnica.
Krajani KS Vransko niso najbolj zadovoljni s traso avtoceste
skozi njihov teritorij. Nekaj malega se šušlja tudi o cestni zapori
****
V	ponedeljek zvečer naj bi bila zgodovinska košarkaška tekma sprave med LDS Žalec in zaposlenimi na občini. Bojda so si nekateri ldsovci ultimativno izbirali, katere člane vlade bodo pokrili.
V	državnem zboru se je poslanec dr. Janez Zupanec hvalil, da so v Žalcu poskrbeli za dva mala nova ldsovčka. Oglasil seje predstavnik SKD iz Krškega, da imajo tudi pri njih naraščaj. Zlobni jezik iz vrst Združene liste je dodal:"Še so dobri sosedje!"
Polzela
Regijska priznanja ob letu
Nevedna mladina
Hmelj tudi na Japonsko
turizma
Minuli teden je bila na OŠ Vere Šlander na Polzeli zanimiva turistična prireditev, ki so jo polzelski šolniki pripravili skupaj s celjsko turistično zvezo.
Starši in gostje so si v domu Svobode na Polzeli ogledali zaključek celoletnega ekološkega projekta Postanimo prijatelji zemlje, vodila pa ga je pomočnica ravnateljice šole Olga Hočevar. V bogatem kulturnem programu so učenci predstavili rezultate ekoloških prizadevanj. Posebnost le šole je, da pri vzgojno izobraževalnem delu vsako leto izberejo enotno temo, ki jo skozi vse leto razvijajo vsi učitelji in učenci glede na sposobnosti in interese, ne samo pri pouku, ampak tudi pri obšolskih dejavnostih. Tako so bila v minulem letu v ospredju ekološka prizadevanja, katerih rezultate so pokazali že na sejmu Vse za otroka v Celju ter zamejskim učiteljem v Rogaški Slatini.
Najboljši dosežki ekološke
vzgoje pa so tega dne predstavili na odru, v živo. Zgovorna je bila tudi bogata in izvirna razstava v avli šole (na sliki). Delo učiteljskega kolektiva je v imenu Ministrstva za šolstvo in šport pohvalila tudi pedagoška svetovalka prof. Vera Žužejeva. Povedalaje, daje polzel-ska šola prepoznavna, ne samo v širšem slovenskem prostoru, ampak tudi v zamejstvu. Do sedaj so izšle tri edicije projektnega dela na tej šoli, opis projekta Alpe Donava Jadran pa je bil objavljen v evropski reviji EDIT. Prav na prireditveni dan so kot predstavniki slovenske države učenci OŠ Polzela odšli na tridnevno tekmovanje iz poznavanja dežel Alpe Donava Jadran na Madžarsko. Torej ni naključje, da je celjska turistična zveza izbrala prav polzelsko šolo za podelitev regijskih turističnih priznanj za leto 1993.
Nekateri podatki v tujini kažejo, daje leto mladostnika, ki se spusti v aktivne spolne odnose, čedalje nižje. To pomeni, da mladostniki večinoma stopajo v spolne odnose že v osnovni šoli.
V Sloveniji je to še dokaj močna tabu tema, kajti le malo osnovnih šol je vpeljalo v svoj učni program tudi ure spolne vzgoje.
Tako so mladostniku, ob sicer naraš-čajoči socialni
■	krizi, ki je za H sabo potegnila H tudi krizo H odnosov v H družini, popo-
■	Inoma nedos-
■	topne informa-fp s
^	zaščite, tako v
"S^^^H^H smislu zaščite pred novo-\	j dobno kugo
* ^Mj AIDS"om in
L ^J*«*««	seveda pred
itL ,	nezaželeno za-
li sMBflflf	V
• občini imamo Telo ni več intima kar nekaj pri.
merov zgodnjih mamic, otroci pa se občasno pohvalijo tudi s svojim ranim vstopanjem v spolno življenje odraslih. Antropološko gledano je zgodnejše dozorevanje mladostnikov sicer trendne narave in je povezano s sicer sporednimi procesi v medijih, predvsem nerevidi--ranimi programi na televiziji in v revialnem tisku. Socializacija v svojem primarnem ciklusnem obdobju paje vendar proces, ki inštalira v našega mladostnika duhovno podobo, ki je bistvena Za njegovo personalno identiteto kasneje. Šola bi vsekakor kot eden najpomembnejših agensov socializacije morala korenito poseči tudi vc spolno dozorevanje otrok in s tem preseči tabu temo spolnosti, ki je ostala iz srednjega veka nedotaknjena in skrivnostna kot skrivnostna govorica mrtvih prednikov.
Če hočemo, da bomo postali družba osvobojenih posameznikom je potrebno več narediti tudi na ustvarjanju temeljev za srečnega posameznika, to je mater in očeta, ki si otroka želita in je sad njune skupne ljubezni. Popolnoma nepripravljen teren za stvarjenje družinske celice, socialna nedorečenost in standard odvisen od naklonjenosti in materialnega blagostanja staršev je le še dodaten de-stabilativen element v razpadu družinskih vrednot.
■ Tekst: Tea Rinček, Foto: Ljubo Korbar
Izvoz hmelja na Japonsko pomeni tako za Hmezad import -export v Žalcu kot za žalsko občino in Slovenijo kar pomembno postavko v izvozu.
Tudi pri hmelju so Japonci zelo zahtevni glede kakovosti. Zato se je minulo soboto v Žalcu mudila
skupina strokovnjakov, ki so vzorce hmelja pregledali, nato pa se bodo odločili, katere in koliko hmelja bodo kupili. Na vzorcih so opravili številne teste in po besedah vodilnih pri Hmezad import - export ga bodo letos kupili več sto ton.
■ Besedilo In slika: -er
Med pregledom vzorcev hmelja letnik 1993
Predsednik Celjske turistične zveze, Slavko Sotler in častni predsednik prof. Zoran Vudler, kije bil tokrat predsednik komisije za priznanja, sta obrazložila in podelila priznanja najboljšim.
V akciji je posebna komisija dvakrat obiskala vseh 35 krajev na celjskem območju in 61 šol, ki so se potegovali za naziv najlepše urejenega kraja oziroma šolskega okolja. V razpisu za najboljšo pisno nalogo in likovno delo na temo Leto turizma paje sodelovalo 23
šol, ki so poslale 48 nalog in 31 likovnih del. Za najmarljivejšega turističnega delavca je komisija izbrala in podelila priznanje Jožetu Fideršku iz Slovenskih Konjic, Laško je prejelo priznanje kot najbolj urejen kraj, osnovna šola Planina za najbolj urejeno šolsko okolje, Mihaela Šuster iz OŠ Podčetrtek za najboljšo pisno nalogo in Matej Kokot ter Jernej Zaje iz OŠ Polzela za najboljšo likovno delo.
■ Besedilo in slika: -er
Braslovče
3. likovna delavnica
Za slikarje, likovne pedagoge in nadarjene učence likovnike iz osnovnih šol je Limit Štore pripravilo v Braslovčah minuli konec tedna 3. likovno delavnico, ki se jo je udeležilo 20 slikarjev ter 35 pedagogov in učencev iz raznih osnovnih šol Slovenije. Vsi so dan preživeli v Braslovčah in njihovi okolici.
Po petih urah ustvarjanja so se zbrali na OŠ Braslovče ter pregledali, kaj so naredili in nato po kosilu imeli še kostanjev piknik. Po besedah Mihajla Lešanina, vodje likovne delavnice, so vsi, ki so bili na likovni delavnici, lahko preizkusili nove likovne materiale, za katere skrbi Limit Štore.
Izbrali so najboljša dela, ki jih bodo na OŠ Braslovče razstavili 21. oktobra. Prvi dve likovni delavnici sta bili na Dobrni in v Štanjelu na Primorskem. Iz teh dveh delavnic bodo pripravili razstavo najboljših del, ki jih bodo razstavili na Dobrni.
Otvoritev razstave bo 16. oktobra ob 19. uri. Pokrovitelj 3. likovne delavnice v Braslovčah je bila KS Braslovče, Ljubljanska banka in OŠ Braslovče. Nekatera dela iz vseh treh likovnih delavnic pa bo moč videti tudi na razstavah v ekspoziturah ljubljanske banke na celjskem območju.
■ Besedilo in slika: -er
I
Ob koncu Je nastal tudi tale skupni posnetek |
Krajani Velikega vrha zadovoljni
«X«XXXXX«XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXm
Voda - vir življenja
O veliki želji, še večji potrebi krajanov Velikega Vrha v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki smo pred časom že pisali. So namreč med tistimi, ki še nimajo, a si zelo želijo tudi v sušnih mesecih vodo na vodovodnih pipah ob vsakem trenutku.
Pred kako velikim zalogajem so, pričajo številke. Po prvotnem predračunu naj bi 46 gospodinjstev za to plačalo 63 milijonov tolarjev (vodo na "ključ"). Po najnovejši različici za 10 tisoč tolaijev manj. "Še bomo zmanjšali vrednost naložbe. Krajani so namreč pripravljeni zavihati rokave, že kar lep čas pa vsak mesec iz svojih žepov primaknemo po 5 tisoč tolarjev prav za izgradnjo vodovoda" pojasnjuje
predsednik gradbenega odbora Janez Kranjc.
Med drugim z zadovoljstvom ugotavlja, da aktivnosti za zdaj tečejo po zastavljenih smernicah. V rokah imajo idejni projekt, v teh jesenskih dneh pričakujejo še lokacijsko dovoljenje, tudi traso so že zakoličili.
Za primarni vod - če jim ne bo ponagajalo vreme, naj bi njegovo izgradnjo končali do novega leta -so kupi li že vse ce vi. " Upamo, da nam tisti krajani, ki se na nov vodovod ne bodo priključili, naših prizadevanj za čimprejšnjo položitev primarca čez njihovo zemljo, ne bodo ovirali." Sklep nedavnega sestanka -100 prostovoljnih ur za vsako gospodinjstvo -je trenutno določena
"norma". Ob koncu akcije bo gotovo vsaj dvakrat, trikrat višja.
Razgibanemu, tu in tam tudi zahtevnemu terenu bodo gotovo kos. Drugače paje s financami. Sami krajani bodo sicer prispevali za naložbo kolikor bodo lahko. Toda, če ne bo denaija še od kod drugod (podjetja in občinski proračun), jim bo "trda predla". Janez Kranjc nam je ob koncu pogovora dejal:
"Ne razmišljamo, da bi do tega res prišlo. Tudi mi si želimo lepšega življenja in razcveta. Brez vode v naših gospodinjstvih tega zagotovo ne bo. Že lanske, sploh pa letošnje izkušnje (vodo so jim gasilci vozili v cisternah še do prejšnjega tedna) to potrjujejo."
■ (tp)
Z društvom ekonomistov Velenje na Dunaj
Čas hitro teče in tako je minilo že devet let od našega zadnjega izleta. Ko sta nas Andrej Kržič in Bruno Zagode popeljala v Novo mesto, tovarno Krka in vinorodni Malkovec. Ob letošnji ponovni oživitvi dejavnosti društva, smo vključili v program tudi obisk Dunaja in dveh podjetij Gorenja. Zamisel smo uspešno izpeljali koncem septembra s pomočjo Gorenja GA in APS Velenje.
V množici raznih vtisov iz našega kar natrpanega enodnevnega programa, le nekaj bežnih opažanj. Do avstrijske prestolnice je po sodobnih cestah le 4 ure vožnje. Še leta 1965 smo po stari cesti potrebovali kar 12 ur. Mesto, v katerem živi skoraj četri-na državlčjanov, utripa uspešno in dinamično predvsem po zaslugi številnih deželnih, državnih in mednarodnih ustanov, tujih ambasad, mrežo fakultet pa tudi predtavništev mnogih domačih in tujih firm, pomembnih bank, trgovin, kulturnih objektov... O tem pričajo številne razkošne stavbe, pa tudi velike reklame. Na splošno so pročelja hiš solidno vzdrževana, ulice čiste, parki in kulturno zgodovinski spomeniki pa skrbno negovani. Tudi v
turizmu je Dunaj na samem vrhu te zelo in že dolgo uspešne avstrijske gospodarske panoge. V javnem prometu je še vedno zastopan tramvaj, cestni infakrt je preprečila pravočasno zgraditev podzemeljske železnice.
V Gorenju Handels - Gesellschaft m.b. H. so nas prijazno sprejeli. G.Ciril Paluc nam je pojasnil dosedanji razvoj podjetja, vrste dejavnosti in nekatere ambicije. Podjetje ustanovljeno leta 1975 (istega leta kot naše društvo) zaposluje okoli 150 ljudi, lanski promet je presegel 1,1 milijarde šilingov. Proizvodnjo in prodajo kuhinjskega pohištva imajo v Freistadtu, centralno skladišče, servis in trgovsko operati vo na Dunaju, razstavo servisne enote v Celovcu, Innsbrucku, Linzu in Gradcu. Izdelki Gorenja so na avstrijskem trgu udeleženi od 2% (pomivalni stroji) do 39% (električni štedilniki). Prodajo vršijo prek lastne blagovne znamke Gorenje bewusst robust.
Po ogledu podjetja, ki leži na dobri prometni lokaciji, nas je g.Pavle Silan kot odličen poznavalec velemesta in njegove zgodovine povabil še ha ogled nekaterih dunajskih znamenitosti, ki smo ga zaključili na Štefanovem trgu. Pri tem smo videli in slišali tudi nekaj
o vlogi Slovencev v preteklosti in sedanjosti. Na koncu pa si malo odpočili v tipičnem gostinskem lokalu, kjer smo bili deležni obilnega in okusnega kosila.
Popoldne nas je sprejel še g.Ivan Vitežnik v Gorenju Beteiligungs GMBH in pojasnil povezavo z GA in podjetji v tujini ter nekatera razvojna hotenja. Prejeli smo tudi zanimivo poslovno poročilo 1992, podpisan Milan Podpečan, v katerem so objavljeni karakteristični podatki za zadnjih 5 let. Sicer paje bilo to podjetje ustanovljeno leta 1986 kot 100% hčerska firma Gorenja Commerce, po reorganizaciji od leta 1992 v 100% lasti Gorenja GA.
Sledil je povratek proti domu. Obiskali smo še velik avstrijski nakupovalni center, ki je pustil zaradi svoje pristranosti, pa tudi odnosa osebja, različne vtise. Jesenski barvit Dunaj v soncu pa nam bo ostal v prijaznem spominu. Zahvala gre našim gostiteljem. Pa tudi našim organizatorjem Alojzu Kovšetu, Ivici Dolenc, Borutu Mehu in vozniku Paviču.
■ Miroslav Žolnir
Občinsko lovsko tekmovanje v Loki
V počastitev praznika občine Velenje je bilo v nedeljo pri lovski koči velenjskih lovcev v Lokah že 22.tradicionalno lovsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in streljanje v tarčo z malokalibrsko puško. Organizator tokratnega tekmovanja za prehodni pokal občine Velenje je bila lovska družina Oljka iz Šmartnega ob Paki, ta družina je namreč morala tekmovanje pripraviti v Lokah zaradi težav na svojem strelišču.
Tekmovanje je vodil Milan Po-korny, kije med drugim povedal: "Letošnjega tekmovanja so se udeležile lovske družine Velenje, Smrekovec iz Šoštanja in Oljka iz
Najuspešnejši med vsemi je bil Branko Vreš
Vinska Gora
Šmartnega ob Paki. V lepem sončnem vremenu je potekalo po načrtu, v tovariškem in športnem duhu. Želimo si, da bi s tem tekmovanjem nadaljevali še prihodnja leta. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti skupščini občine Velenje za pokroviteljstvo in seveda lovski družini Velenje, ki nam je omogočila, da smo tekmovanje lahko izvedli na njenem strelišču. Rad bi poudaril, da bi se naj prihodnjega tekmovanja udeležilo večje število lovskih družin iz naše občine."
Zapišimo, da seje tokratnega tekmovanja udeležil tudi novi
Pomeri in ustreli
predsednik Zveze lovskih družin Slovenije Franc Avberšek. Pa tudi to, da so se na koncu tekmovanja po stari navadi lovci pomerili še v streljanju na glinaste golobe na izpadanje; kdor je že prvič zgrešil je bil imenovan "ab-jajc".
Še rezultati - ekipno: l.LD Velenje I, 2.Oljka II, 3.Velenje II; posamično je bil najboljši Branko Vreš (LD Oljka), ki je prejel prehodni pokal, drugi je bil Marjan Rošer in tretji Jože Kvartič, oba člana LD Velenje.
■ B.Mugerle
Televizijski "Poglej in zadeni" vse do novega leta
Vsako soboto, do konca tega leta, bo v večnamenskem domu v Vinski Gori nadvse živahno. Razvedrilno TV oddajo mariborskega studia Poglej in zadeni, bodo namreč odslej v živo prenašali prav iz tega kraja.
Gostitelji vseh, ki bodo v oddaji nastopili in tudi tistih, ki si jo bodo v živo ogledali, bodo seveda nadvse prizadevni turistični delavci Vinske Gore. Nič presenetljivega, saj so doma in daleč naokoli poznani kot dobri soorganizatorji in odlični gostitelji.
Kaj pomeni to za sam kraj, za njegovo bližnjo in daljno okolico, za vse podjetnike in še koga, najbrž ni treba posebej poudarjati.
Gostitelji seveda tudi tokrat obljubljajo vrsto presenečenj. Da bi vsi, ki bi si radi v živo ogledali oddajo Poglej in zadeni (začeli jo bodo po 21. uri) pravočasno dobili tudi vstopnice zanjo, jih bodo ponudili v predprodaji. Na voljo bodo v hotelu Paka v Velenju in v Gostišču Kristina v Vinski Gori.
inslor
~rn~	Ml
d.o.o., Ef.nk<*» tttttttMe, p.p. 117 Podjetle za notama In »nn|a trgovino
VELIKA NAGRADNO PRODAJNA AKCIJA od 1.10. -1.12.1993
Izredno ugodne cene vodovodnega in toplovodnega instalacijskega materiala, plute, parketa in vsega gradbenega materiala, kot so strešna okna, stopnice, stavbno pohištvo, opeka itd.
Primeri: koleno Zn 1/2" 62.00 SIT, tuljava 3/4" 100.00 SIT, cev črna 5/4" 99.00 SIT, lok varilni 5/4" 108.00 SIT, cev PVC fi 75/300 400.00 SIT, WC deska 870.00 SIT, kad 170 modra 11.100.00 SIT, pluta 840.00 SIT, okno termo 120x 120 14.900.00 SIT, modul opeka (ristovec) 42.00 SIT.
Cene veljajo za gotovinska plačila, čeke in bančne kredite.
Pri nakupu nad 10.000.00 SIT boste sodelovali v
nagradnem žrebanju, ki bo 18.12.1993. Nagrade so
bogate, kot je strešno okno, 30 m2 plute, hišna kapelica
Aura in še veliko drugih lepih nagrad.
Vsak kupec nad 3.000.00 SIT pa dobi že takoj tudi lepo
darilo.
Pridite, kličite, sodelujte - zadovoljni boste !!!
Instor Trgovina SPC Selo Velenje tel. 063/852-781, 853-417, 853-250
l|l#W\ DEL ČAS:
El U ■■■ vsak dan od 7. do 18.,
M	sobota od 7. do 13. ure
Mastnak
Partizanska 7, Velenje, ^P855 380
•	SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZIL
•	VULKANIZERSTVO
•	TRGOVINA
•	RENT a CAR
m RAČUNALNIŠKA NASTAVITEV PREME (optika)
V trgovini vam ponujamo rezervne dele po izjemno konkureninih tenah.
PRI NAS KUPLJENE IZPUŠNE CEVI VAM V MESECU OKTOBRU BREZPLAČNO MONTIRAMO! Ugodna ponudba:
-	izpušni lonec za Z101 - zadnji 1620 SIT
-	izpušni lonet za Z 750 1980 SIT
-	izpušni lonec za R 4 GTL 2760 SIT
-	izpušni lonec za Golf JX 1860 SIT ter za vsa ostala vozila Na zalogi:
avtoplašči (obnovljeni, Sava, G00DYEAR) že od 2700 SIT dalje!
KAKOVOST IN KVALITETA SE POTRJUJE S 15 LETNO TRADICIJO.
PRODAJNI SALON
Mercedes - Benz HONDA UGODNI KREDITNI POGOJI
V naši prodajalni vam nudimo tudi:
GUME Michelin in Sava
vseh profilov in dimenzij Kvalitetna olja in maziva iz programa BP"
FORI d.o.o., Hrastovec 24, 63320 Velenje tel.: (063) 893 884, fax: (063) 893 715
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
NIZOZEMSKI PEVSKI ZBOR V VELENJU
V ponedeljek, 18. okt. 1993 ob 19.30, bo v dvorani Glasbene šole v Velenju koncert enega najboljših zborov na Nizozemskem CRES-CENDA (na sliki spodaj) iz mesteca Doenrade pri Maastridhtu. Zbor, ki šteje 65 članov je bil ustanovljen že leta 1947.
Danes mu dirigira Tone Kropivšek, kije slovenskega rodu. Njihov repertoar obsega odlomke iz oper in operet, kantate in motete ter narodne in sodobne pesmi. Zbor se udeležuje vseh mednarodnih tekmovanj, kjer je prejel visoka priznanja in je izredno mednarodno in evropsko usmerjen.
Vstopnice 300 SIT. Za pevske zbore, mladino in upokojence 200 SIT.
ABONMA 93/94
Še vedno vpisujemo v Gledališki, Mladinski in Pikin lutkovni abonma, medtem ko je Oranžni abonma že razprodan.
Vpisujemo vsak dan od 9.00 do 15.00 ter v sredo do 17.00. Prva gledališka predstava bo v petek, 29. oktobra 1993, ko bo nastopilo SSG Trst s komedijo VSEGA JE KRIVA MARJANA DERŽAJ.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in TV kanalu 08, opcija 87 ali 88 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 10. oktobra nismo pohiteli na Tahiti, zato pa so pohiteli s to pesmijo Henčkovi fantje na prvo mesto. Lestvica:
I .HENČEK: "Ne hiti na Tahiti"	6 glasov
2.KLINC: "Za mam'co mojo"	3 glasovi
2.SUMAH: "Ljubezen je bolezen"	3 glasovi
4.BRAJKO: "Ma oštja, kakšen kapitan" 2 glasova 5.SLOVENIJA: "Naš maček"	1 glas
Predlogi za nedeljo, 17. oktobra:
1.BENEŠKI:	" Gor an dol po pot"
2.CVERLE:	"Na kmetiji"
3.FANTJE	Z VSEH VETROV: "Ej, oča povejte"
4.NIPIČ:	"Heja-heja".
5.PLANŠARJI:	"Zaljubljeni planšar"
■ ViliGrabner
Srečanje
Oskar Sovine
Doma je v Škalah. Tu ima svojo zvesto družinico in svoj dom. Rad jih ima, čeprav se v mislih večkrat ukvarja z bojaznijo, da manj kot svojo umetnost - slikarstvo. Kot balzam za njegovo dušo, za izražanje svojih sposobnosti so prvine s tega področja. Poskusil se je v vseh. Še najgloblje, in to uspešno, paje prodrl v svet akvarela.
Oskar pravi, da mu "leži" najbolje pravzaprav ena najtežjih slikarskih tehnik. Ne pusti, da bi jo umetnik utrudil, hkrati pa mora slika zaživeti v prosojnosti, lahkotnosti. "Vedeti moraš, kdaj je pri akvarelu dovolj, da ga ne zapreš, vse skupaj zamoriš. In to je včasih kar težko."
Da se konjičku, ki prerašča svoje okvirje, razdaja, ni težko ugotoviti. Le pozorneje seje treba ozreti okoli sebe, mu prisluhniti in veš, s kom imaš "opraviti". S tolikšnim zanosom govori o vsem
tem, da bo večkrat izrečena besedica "draž" kar prava za njegove odzive na izzive. Najbrž ima prav tudi, ko ugotavlja, da bi bil brez svoje prve, druge ljubezni pokopan. Njegovi ga razumejo in mu pri tem po svojih močeh tudi pomagajo.
Ljubi naravo, znajo opazovati, svoja videnja pa spretno prenesti bodisi s čopičem in barvami, glino ali s čim drugim na pravo mesto. Najrazličnejša izobraževanja v slikarstvu, ki se jih je in se jih še Oskar udeležuje povsod po Sloveniji, mu pri tem pomagajo. Zadovoljstvo, ki ga občuti ob risanju, kjer poskuša najti v določenem elementu tudi samega sebe, je popolno. Dela so odraz tega. Tudi v poklicu mu vse to "izide",-saj se njegovo aranžerstvo meša s slikarsko ustvarjalnostjo.
Njegova prva mentorica je bila Dora Plastenjak, njegov prvi mentor France Slana.
Čas, ko je postal eden od soustanoviteljev Društva šaleških likovnikov, Oskar uvršča med najbolj plodno obdobje.
"Ampak, moja ustvarjalnost še ni dosegla viška. Še vedno hlepim za spoznavanjem raznih slikarskih tehnik, utesnjen nisem z ničemer in moj čas šele prihaja."
Celo življenje živi z barvami. Te mu vlivajo voljo, ga navdajajo z optimizmom. Življenje mu je prehitro pokazalo svoje roge, da bi nanj gledal s pesimizmom. "Človek do sočloveka človek pomeni, da je zanj vsak dan, ki ga zna gledati, v drobnih stvareh uživati, lep."
Redki so taki, ki to zmorejo. Zato Oskar, še veliko uspehov in na svidenje spet na kakšni skupinski ali samostojni razstavi.
■ tp
Oskar Sovine ob zadnji slikarski "preizkušnji"
v svojem ateljeju
Zgodilo se je...
14. vinotoka
LETA 1872
Ženitne oglase, ki so jih polni skoraj vsi današnji časopisi, so že pred več kot stotimi leti objavljali tudi v časopisu Slovenski narod: "Oženiti se misli po tej poti privaten uradnik, 30 let star, z letno plačo gl.550 in svojim imetkom gl. 2000. Želi se deklica med 20. in 30. letom, ne stareja, dobro odgojena, v domačih in ročnih delih izurjena, z ne ravno veliko, nego premoženju ponudnika primerno doto. Ponudbe, ako mogoče s fotografijo, opravništvu tega lista pod šifro "Slavanjski"".
Bodoča nevesta, ki je v tistih časih lahko poslala svojemu potencialnemu ženinu in soprogu fotografijo, je bila zares, premožna in vsaj s tega vidika tudi zelo zanimiva in primerna življenjska sopotnica.
LETA 1895
Novico z naslovom "Išče se neumnež", smo prav tako našli v Slovenskem narodu: "Takole seje čitalo te dni v nekem bero-linskem listu: "Kot soigralca za loterijsko srečko iščemo neumneža, da bi jo gotovo zadel. Kot dokaz sposobnosti naj založi potrebni denar do prvega velicega dobitka.""
Skoraj prepričan sem, da se je tak neumnež zares našel, oziroma, da se takšni "neumneži" najdejo še danes!
LETA 1898
Ker je bil oktober izgleda primeren mesec za sklepanje ženitnih pogodb, smo v Slovenskem narodu, ki je izšel nekaj let kasneje, našli še eno zanimivo ženitno ponudbo: "ŽENIT-NA PONUDBA. Samec star 34 let, v jako dobri službi, v prijetnem kraju, želi se poročiti z gospodično, ki je čedne vnanjosti, stara do 30 let, pevka (sopranistinja) ter zna šivati in gospodinjiti ter ima do 1000 gld premoženja. Le resne ponudbe s fotografijo pod šifro: "LIRA" poste restante Maribor."
Zahteven ženin, ni kaj!
LETA 1968
Za konec pa še veliko mlajšo novico, ki jo je objavil mariborski Večer: "V počastitev 50 -letnice smrti Ivana Cankarja bodo v organizaciji kulturno - prosvetnih društev Velenja izvedli literarni večer pod naslovom Hlapec Jernej. S to prireditvijo nameravajo gostovati tudi v drugih krajih velenjske občine."
■ Damijan Kljajlč
* GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE *
Pred kratkim je Jonas Žnidaršič, eden najpomembnejših in najboljših zabavljačev, kar jih premore Slovenija in jih je mogoče videti na naši nacionalni televiziji, izjavil, da se Slovenci glede na to, kako slab televizijski program imamo, znamo kar dobro zabavati. Vprašanje paje, ali smo res tako zabavni, da nas še tako dober program ne bi mogel prikleniti pred televizijske sprejemnike, ali paje naš TV program res tako zanič, da nas od njega odvrne še tako povprečno (in nemalokrat zelo podpovprečno) zabavnjaš-tvo. Odgovor je verjetno vse prej kot vzpodbuden. Ne samo, da nismo taki talenti, da bi nam venomer padalo na pamet kaj takega, s čimer bi zabavali ljudi, ampak smo celo tako nezahtev-
ni, da požremo in prebavimo večino tistega kar nam nacionalna televizija ponudi pod imenom zabavnega in razvedrilnega programa. Pod to blagovno znamko nam poskušajo prodati vse, kar naj bilo vsaj malo podobno tistemu, kar po nekih uveljavljenih standardih velja za zabavno oddajo. Če morda lahko ugotovimo (pogojno), da so glasbene oddaje na TVS tiste (čeprav še zdaleč ni nujno, da so tudi zabavne), ki nekako še ustrezajo merilom, ki za podobne oddaje veljajo, pa kaj takega ne moremo trditi za tako imenovane razvedrilne oddaje. Med tistimi, ki so si uspele pridobiti sloves najbolj neposrečenih oddaj tega žanra je prav gotovo oddaja "Poglej in zadeni", katere obliko kreirajo v mariborskem TV studiu, na sporedu pa jc vsako soboto v elitnem večer-
nem terminu na drugem programu TVS. Dejstvo, da nastaja oddaja prav v mariborskem studiu nas skoraj rfavdaja z nekakšno žalostjo, saj si včasih kot Štajerci, ki nas venomer preveva občutek zapostavljenosti s strani prestolnice in vsega z njo povezanega (še posebej to velja za televizijo), želimo, da bi nam uspelo narediti kaj enkratnega, s čimer bi se lahko potrdili in dokazali (kar mariborskemu studiu s "Poslovno borzo" tudi dobro uspeva). Žal pa oddaji "Poglej in zadeni" to ne bo nikoli uspelo. Če izvzamemo dobro tehnično produkcijo, o čemer smo se lahko prepričali tudi ob spremljanju zadnje oddaje iz Vinske gore, kjer je delavcem mariborskega TV studia uspelo za te namene neprimerno vinskogorsko dvorano spremeniti v dokaj ugleden prireditve-
ni prostor, pa v vsebini oddaj samih žal ne moremo zaslediti kaj posebnega. Koncept, ki poskuša (slabo) posnemati podobne oddaje nemške, švicarske in avstrijske TV produkcije v režiji bledega in neprepričljivega moderatorstva na večini gledalcev pušča mlačen vtis, ki spričo neinventivnih nagradnih iger in nekakšne provincialne zadržanosti tistih, ki v teh igrah sodelujejo postaja prav nikakršen, kar je še slabše kot slab. Gledalcu tako preostane le, da se ob gledanju teh "zabavnih" oddaj zabava na račun njihove neza-bavnosti in se smeji bolj napakam in nerodnostim tistim, ki v njih nastopajo, kot pa njihovim res navdušujočim spretnostim. Taka zabava pa ima vselej kiselkast priokus.
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
PAULA ABDUL
30-letna ameriška pevka, plesalka in koreografinja Paula Ab-dul je krenila po poti svojih bolj slavnih kolegic Whitney Hous-ton in Janet Jackson. Tudi ona se bo namreč poizkusila kot igralka. Nastopila bo v filmu "12 bar blues".
S prihodom filma v kinematografe bo izšel tudi soundtrack z novim materialom te ameriške pevke, ki zdaj, potem ko seje po poroki z znanim igralcem Emiliom Estevezom nekoliko umirila, spet dela s polno paro.
EAST 17
l.oktobra je izšel novi single britanske skupine East 17. Njegov naslov je "Gold", to paje že četrta uspešnica z njihovega al-
buma "Walthamstow". Trenutno je peterica mladeničev v Londonu, kjer v tamkajšnem studiu pridno sn-nemajo material za novi album. SUSANNA HOFFS Bivša članica skupine Bangles in uspešna samostojna pevka Sus-anna Hoffs seje poročila. Nežni "da" je ta 32-letnica dahnila konec avgusta in s tem obljubila večno zvestobo scenaristu in producentu M. Jay Roachu. Na veličastni poroki v s svečami obsijanemu templju v Los Angelesu se je zbralo okrog 250 družinskih članov in znanih osebnosti, ki so mladoporočencema zaželeli srečo v zakonu. GUNS'N'ROSES V kako sovraštvo se lahko spremeni nekdanje prijateljstvo lahko lepo vidimo v primeru spora biv-
šega bobnarja skupine Guns'n'Ro-ses Stevena Adlerja z ostalimi člani skupine. Spor, ki se že nekaj časa vleče na sodišču v Los Angelesu namreč postaja vedno bolj oster in neprijeten. Axl Rose je na eni zadnjih razprav svojega bivšega kolega označil za "navadno, po denarju pohlepno irsko rit" in mu očital, da po glasbeni plati za skupino ni bil uporaben (za svoj zadnji album "Use your illusion" so namreč morali bobnarski del sestaviti kar iz 60 različnih posnetkov). Proces, težak nekaj milionov dolarjev, se bo nadaljeval še ta mesec.
NKOTB
"Face the music" je naslov najnovejšega albuma skupine New Kids On The Block, ki se bo v prodajalnah s ploščami pojavil 16.
novembra. Po besedah članov skupine bo to njihov najboljši album do sedaj. Uverturo v njegov izid predstavljata dva nova sin-gla, ki bosta izšla še v tem mesecu. To sta: "DIrty Dawg", ki gaje produciral Donnie Wahl-berg in pa skladba "Never let you go", katere producent je Ted Riley, sicer producent Michaela Jacksona. Od 20. oktobra do 10. novembra bo skupina na krajši promocijski turneji po Evropi, velika svetovna turneja pa jo čaka v začetku prihodnjega leta. Po koncu te turneje se nameravajo člani NKOTB bolj posvetiti samostojnim projektom, kot skupina pa bodo delovali le še pri snemanju albumov.
■ Mitja Čretnik
10 mSTAS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
14. oktobra 1993
Ivan Napotnik posmrtno v Ljubljani
V galeriji Ilirija v Ljubljani, bodo prvič po smrti akademskega kiparja Ivana Napotni-
ivan Napotnik: Rodovitnost bron, 1921
ka leta 1960, odprli razstavo izbranih del iz stalne Napotnikove galerije v Šoštanju.
Zadnja razstava Ivana Napotnika je bila njegova retrospektivna razstava leta 1959, v Narodni galeriji v Ljubljani. Tokrat bo v galeriji Ilirija na ogled 16 izbranih del v lesu in bronu.
Razstavo, ki jo bodo odprli v četrtek, 14. oktobra, ob 18. uri, je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik iz Velenja, odprla pa jo bo voditeljica galerije tega centra, umetnostna zgodovinarka Milena Koren - Božiček.
Tokratna razstava Napotnikovih del, bo po več kot treh desetletjih za Ljubljančane prav gotov izjemen kulturni dogodek. Milena Koren -Božiček je v katalogu med drugim zapisala tudi sledeče zelo pomembne besede: "Ivan Napotnik v svoji skromnosti in zaprtosti ni izstopal v času življenja, vendar pa sedaj vse bolj vstopa v zgodovino umetnosti svojega in sedanjega časa."
Razstava kiparskih del našega znamenitega rojaka Ivana Napotnika, ki se je rodil davnega leta 1888 v Zavodnjah nad Šoštanjem, bo vsekakor prispevala k ugledu Kulturnega centra Ivan Napotnik iz Velenja. Razstava v Ljubljani bo odprta do 4. novembra 1993.
■ Viktor Koje
Krajevna skupnost Konovo
Cesta za praznik
S hitro, skoraj "bliskovito" gradbeno akcijo so v naselju Bojnica v krajevni skupnosti Konovo, uredili vse potrebno, daje skoraj šeststo metrov dolg odsek cestišča dobil asfaltno prevleko. Da je bilo poleg pomoči občine Velenje in krajevne skupnosti Konovo veliko srčnosti predvsem s strani krajanov, smo se prepričali tudi sami.
Gradbena dela do polne finali-zacije cestišča so potekala zares hitro in kljub slabemu vremenu je
bila cesta zgrajena pred praznikom občine Velenje.O gradnji nam je predsednik gradbenega
viti pomembno delo. Od občinskega praznika dalje je tako 565 metrov dolgo cestišče asfaltirano,
Gradbena dela so opravili delavci Cestnega podjetja Celje
Jože Meh, predsednik gradbenega odbora
odbora Jože Meh povedal: "Dolgoletna želja krajanov Bojnice, da bi ta del makadamskega cestišča posodobili, se je končno uresničila. Sami smo zbrali pol sredstev, drugo polovico sta zagotovili krajevna skupnost in Občina Velenje. Z velikim fizičnim prispevkom oziroma delom smo naložbo pocenili in tako smo uspeli ob odlični gradbeni akciji Cestnega podjetja Celje opra-
ima urejene bankine, jarke in odtoke. To je za nas pravi praznik!"
Ob odprtju ceste, prav na dan občinskega praznika, so bili prisotni predstavniki Izvršnega sveta, izvajalcev del, Skupščine občine Velenje ter strokovnih služb, cesto pa so simbolično odprli kar kolektivno, ob pomoči dveh učencev prometnikov.
■ Jože Miklavc
Z društvom za opazovanje in proučevanje ptic ob Šoštanjskem jezeru
Ptice so okras in odgovornost dežele
V soboto in nedeljo je na različnih lokacijah v Sloveniji potekalo opazovanje ptic, ki ga je pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Odvijalo se je v okviru svetovnega dneva opazovanja ptic pod koordinacijo medna-
Luka Božič: "Osnovni namen je seznaniti ljudi z opazovanjem ptic kot dejavnostjo."
rodne organizacije BirdLife International s sedežem v Veliki Britaniji.
Šlo je za široko zastavljeno akcijo, ki je hkrati potekala v devetdesetih državah širom po svetu. Ena od štirih lokacij, kjer so ob koncu minulega tedna opazovali ptice je bilo, ob Zbiljskem jezeru.
Račkih ribnikih in Ptujskem jezeru tudi Šoštanjsko jezero.
Luka Božič, član društva, ki je prišel iz Maribora, nam je povedal, da je namen tokratnega opazovanja ptic, seznaniti ljudi z njihovo dejavnostjo, z opazovanjem in proučevanjem ptic, z ornitologijo. "Društvo obstaja trinajst let Člani hodimo po terenu in opazujemo ptice pri selitvi, gnezditvi, prezimovanju... Rezultati opazovanj so različni projekti: gnezditveni atlas ptic Slovenije, zimski ornitnološki atlas, v katerem so zajeti vsi ptiči, ki pri nas prezimujejo in njihov status. Pripravljamo različne akcije, predvsem z naravovarstveno problematiko." Društvo se že pripravlja na projekt "Drava in Mura", s katerim prične prihodnje leto. Popisali bodo ptice teh dveh edinstvenih nižinskih rek.
Veliko ljudi, kije v soboto zbralo ob Šoštanjskem jezeru, se z opazovanjem ptic ukvarja ljubiteljsko, za svoje veselje. Denis Vengust, dvanajsletni učenec osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja, se je v društvo včlanil pred dvema letoma. Zdaj ne mine teden, da ne bi obhodil vseh treh velenjskih jezer in opazoval ptice.
"Obhodim jezero in z daljnogledom in teleskopom opazu-
jem, vsa opažanja pa pribe-ležim v ornitološkem dnevniku." Ne samo, da Denis Vengust
Denis Vengust: "Poznam blizu 200 vrst ptičev."
navduši z znanjem s tega področja, začudeni smo bili nad podatkom, da pozna skoraj dvesto vrst ptic in še bolj, ko nam je razložil, da v Velenju, po njegovih podatkih živi okoli 130 vrst ptic,
gnezdi pa jih vsaj 75. Če česa ne ve, si pomaga z dvema knjižnicama, ornitološko, ki je na sedežu društva v Ljubljani in Univerzite-no v Mariboru. Neprestano je v stiku s člani društva, nekaj literature s tega področja pa ima tudi sam.
Nismo si mogli kaj, da Denisa nebi vprašali, ali bodo tudi njegovi nadaljnji koraki povezani z ornitologijo. "Profesionalno verjetno ne, ker ni dovol j zaposlitev v tem poklicu, amatersko pa vsekakor."
Zvone Lončarevič iz Celja je obročkovalec. Sodeluje z Ornito-loškim zavodom Ljubljana. Letno obročka od 300 do 400 ptičev. "Ptiče ulovimo v posebne mreže, kijih kupimo v Nemčiji. Dolge so 12 metrov in 3,6 metra visoke. Najti je treba primeren prostor, da ptiči neopazno padajo v mrežo. Potem pa jih obročkamo." Za to je seveda potrebno imeti posebno dovoljenje.
Zgodi se, da se v mrežo ujame
tudi kakšen ptič, ki je bil že
Zvone Lončarevič: "Ptič, ki sem ga obročka! v Šempetru, je priletel na Malto." ■
obročkan. Takrat obročkovalec ptiču sname obroček in ga vrne v matično bazo, sam pa namesti novega, s katerim ptica nadaljuje pot. "Pred leti sem obročkal ptiče v Šempetru, slab dan je bil. Bil sem žalosten, le majhno število ptičev seje ujelo. Čez 31 dni
pa seje ptica, obročkana v Šempetru, znašla na Malti, ujel jo Anglež in to je bilo zame izredno veselje."
V soboto dopoldne se je ob Šoštanjskem jezeru zbralo kar precej ljubitelj ptic. Kot že povedano, je bil osnovni namen seznaniti ljudi z opazovanjem ptic kot dejavnostjo, predvsem pa opozoriti na naravovarstveno problematiko ptic, še posebej selivk in pri ljudeh vzbuditi zavest, da so ptice okras in hkrati odgovornost naše dežele.
Če smo komu od bralcev vzbudili zanimanje in bi se rad pridružil Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, naj jim piše na sedež, ki ga imajo na Langusovi 10 v Ljubljani, lahko pa se obrne tudi na simpatičnega Denisa Vengusta z Rudarske 2c v Velenju, ali ga, tako nam je naročil, pokliče po telefonu 853-644.
■ Milena Krstič - Planine (foto: Stane Vovk)
Ob Jezeru Je ptice lažje opazovati kot v gozdu.
Velenjsko jezero
888
"So bile že veliko težje"
Prejšnjo soboto je bilo ob Velenjskem jezeru znova živahno. Tu je namreč potekalo občinsko tekmovanje v ulovu največje ribe, kije sodilo v splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Tradicionalnega tekmovanje - bilo je že sedmo po vrsti - seje udeležilo 49 tekmovalcev. Lani je bila udeležba precej boljša, kljub vsemu paje bilo zanimivo in razburljivo. Le kdo od sodelujočih si ne bi želel potegniti iz jezera najtežje ribe in tako postati prvak. Najbrž sije tega želel tudi predsednik Ribiških družin Celje Franc Ocvirk, ki je bil prav tako med tekmovalci.
Največ ribiške sreče je imel tokrat Zeljko Hižar iz Pesja, sicer
član Ribiške družine Novo Mesto, kije iz jezera potegnil najtežjega krapa (1,5 kg). Drugo mesto je dosegel Silvo Koželjnik, član RD Šoštanj, tretje pa Zvone Vinček, član RD Velenje. Seveda so tekmovalci takoj po tehtanju ulova vrnili ribe nazaj v jezero.
Organizatorka tekmovanja na Velenjskem jezeru je bila Ribiška družina Velenje. Njen predsednik Jože Šumah je po tekmovanju povedal: "Ulov rib ni bil tako uspešen kot smo pričakovali. Pred leti so namreč ribiči ulovili tudi že precej težje ribe. Letos vreme ribičem ni bilo najbolj naklonjeno, kajti hladno vreme je že čas, ko se ribe odpravljajo na zimski počitek. Žal,
nam je tudi, da se je letošnjega občinskega tekmovanja udeležila le ena ženska, prejšnja leta jih je bilo mnogo več. Mordajim ne dopušča čas. Menim pa, daje
to športna dejavnost, na kateri bi moralo sodelovati večje število ženske, saj tudi ribolov nudi razvedrilo in veselje."
■ (bm)
14. oktobra 1993
OD TU IN TAM
KAS OS 11
Neznanec(i) zažgal(i) vrata
Kaj se dogaja v Velenju!?
Je življenje nekaterih v Velenju ogroženo? Kaj človek postaja človeku, se lahko sprašujemo po dogodku, ki se je zgodil malo pred polnočjo minuli četrtek. Poklical nas je stanovalec Šaleške 19 Slavko Aubreht in povedal kaj se mu je zgodilo. Točno 15 minut do polnoči je odšel spat. "Navado imam, da vedno pogledam na ure." Po nekaj minutah je zaslišal nek šum. Tedaj še ni vedel za kaj gre in je seveda vstal ter stopil v dnevno sobo misleč, da šum prihaja iz kakšnega stanovanja pod njim, ali pa celo iz KSC- ja, ki je v pritličju te stol-
pnice, njegovo stanovanje paje v desetem nadstropju.
Nič ni opazil in je odšel v predsobo, tam ja že zaslišal šum, ki nastaja ob gorenju in opazil, da skozi robove vrat uhaja dim. Kaj če gori na hodniku, ali v stanovanju na drugi stran? Hitro je želel odpreti vrata, da bi pogledal, vendar je še hitreje odmaknil roko, saj je bil ključ zelo vroč. "Pljunil sem v prste, odvrtel ključ, zagrabil za kljuko in moral kar močno potegniti, saj so bila vrata takorekoč prilepljena na okvir in zagledal, da na zunanji strani okrog kljuke gorijo. Ogenj je uničil kljuko in poškodoval del vrat okrog nje."

Kaj bi se bilo zgodilo, če ne bi bil pravočasno slišal, če v stanovanju ne bi bilo nikogar, če bi bita v stanovanju samo otroka?
Slavko Aubreht je na tleh opazil mali klopčič vrvice in sklepal, daje ta služil neznancu za zažig. Po njegovem je bil ta klopčič zataknjen za vrata ali v odprtino ključavnice, na vratih pa je bil narisan še znak, ki ga kaže naš posnetek.
"Takoj sem poklical na policijsko postajo, kjer pa so mi odgovorili, da stavkajo in obljubili, da bodo prišli, ko bo stavke konec. Zal, jih še do danes ni bilo," nam je povedal v ponedeljek zjutraj v uredništvu. "V petek sem odšel tudi k sekretarju sekretarita za notranje zadeve, kipa me ni mogel sprejeti zaradi obveznosti ob občinskem praz-' niku. Dejali so mi naj pridem v ponedeljek, tedaj pa je bil, kot so mi povedali, na dopustu. Ne vem, kdo bi lahko to storil; je bil to otrok, starejši človek, jih je bilo morda celo več? Z nobenim nisem v slabih odnosih, daleč od tega, da bi se s kom kregal. Ne morem tudi razumeti, da nikogar od policije do danes še ni bilo blizu, saj gre vendar za kriminalno dejanje," je poudaril
GOSPOD MARtVOMČ
TI HMATkOj» HOČEDAOTHEMtV BOSUU IDAPRiSVOSl HRVATSkoj MORA? DOVlJCft 2DOOO Dtt
VPMUV SDApnZteZrffi« VMkU OoSOAl/A roAusroH KAFICU SOlJEl/riNlJE PtOOA-JES Pice HOfUtiAMHA
hoA u PEJA K 2A11 jepi j piAkAT
SAh/AOPliOH S-0?.3EVriUi]E ZA MOSllMANč
akotoheuradiš RiieiTi / ynooiauw, 0lRAm
ALLAHU
EKBER
Slavko Aubreht. Povedal paje še dodatno zanimivost. "Podoben znak, ampak veliko večji kot je bil v četrtek, je bil na mojih vratih že v torek, dva dni pred tem. " Ko smo slikali njegova vrata, je prišel do nas eden izmed stanovalcev, ki prav tako stanuje v desetem nadstropju in nam pokazal list papirja (na sliki), ki ga mu je nekdo podtaknil pod vrata.
Torej ju!?
kaj se dogaja v Velen-
vos
Je narava čisto ponorela?
Gobe še kar najprej rastejo in rastejo v veliko veselje gobarjev. Narava pa ne spreseneča samo z gobami. Tako smo pred nekaj dnevi odkrili tudi trobentico, ki je takole junaško pokukala na dan ob gobah, ki rastejo v sadovjaku in seveda ob jabolkah. Sedaj še čakamo, da bo junaško prilezel na dan še kakšen zvonček . Da, da jesen je vse bogatejša in tudi lepša.
■ (vos)
Nasveti za vrtičkarje
*Xlt8K888888888888888«8
Kako urediti grob?
Urejen grob ni samo naš odnos do pokojnika, je tudi del splošne kulture. Zato moramo temu mestu posvetiti vso pozornost skozi vse leto, še posebno pozno pomladi in zgodaj jeseni, ko je najprimernejši čas za sajenje cvetlic na grobove. Končno se bliža tudi dan mrtvih, ko se še posebej spomnimo in uredimo zadnje bivališče naših dragih, sorodnikov in prijateljev.
Kako urediti grob, je bilo vprašanje, ki smo ga postavili našemu sodelavcu in strokovnjaku Stanetu Vanovšku.
"Splošnega pravila kako urediti grob ni. Naj nas vodia načerlo, da je vsak grob urejen že takrat, ko se vidi prisotnost ljudi. Pa pojdimo po vrsti. Svež grob z gomilo pričnemo urejati takrat, ko se zemlja nekoliko sesede. Običajno imamo na pokopališčih težjo zemljo ali kar zemljo, ki ni ravno primerna za sajenje rastlin. Zato ta zgornji del neplodne zemlje odstranimo in zamenjamo z drugo in plodnejšo. Pri tem opravilu si zapomnimo, da rastline rabijo vsaj 20 - 25 cm rastne globine. Torej ni dovolj samo po površini potrositi
raznih "temnih" substratov. Lotimo se tega opravila kot priprave vrta. Globoko prelopatamo in vnesemo v tla razna gnojila kot so kompost, biopost, R-substrat, sam površinski sloj pa obogatimo z agrovitom, ki bo zemljo biološko aktiviral. Če bomo zemljo res dobro pripravili, nam poznejši uspeh ne bo izostal - to paje lep izgled. Pri "svežih" grobovih pustimo zemljo nekaj višje, pri starejših pa kakšen centimeter pod robom.
Tudi pesek je skoraj nepogrešljiv element pri ureditvi groba. Podlago za pesek dobro utrdimo in izravnamo kakšnih 5 -10 cm pod višino robnika. Na to podlago položimo PVC folijo, ki bo preprečevala mešanje peska z zemljo in rast plevelov. Na to podlago potem nasujemo pesek po svojem okusu. Ta je lahko droben, grob, bel, črn, siv, tjav. Pred samo saditvijo rastlin si najprej naredimo načrt, ali bolje skico zasaditve. Pri tem upoštevajmo, da se rastline razrasejo. Na grobove običajno ne sadimo rastlin, ki zrastejo prevelike, če pa že, jih moramo pozneje redno obrezovati. Izbira rastlin je velika, od nizko plazečega brina (juniperus horizon-
talis - "glavca") vse do povesujoče vrbe (salix caprea - "pendula). ne smemo pozabiti tudi na trajnice, mah in seveda vso bogastvo cvetočih eno in dvoletnic. Sedaj v jesenskem času so to mačehe, knofeki in spominčice. Vmes, ali kot samostojno zasaditev, pa uporabimo tudi tulipane in druge čebulnice.
Po zasaditvi površino prekrijemo s "črno" zemljo. V te namene je na tržišču nekaj preparatov, ki več ali manj zadovoljujejo naše potrebe. Eden redkih in kvalitetnih je "substrat za grobove", ki je barvan z naravnimi barvili in ne maže rok, niti svetlejših površin na grobovih. Po končanem delu nikar ne pozabite zaliti rastlin in očistiti tudi neposredno kolico groba, saj tudi ta spada k urejenemu videzu.
Tako, nekaj osnovnih načel za ureditev groba sem vam podal. Če pa nimate možnosti sami urediti groba, nikar ne odlašajte. Oglasite se v cvetličarni "Beli cvet" v veleblagovnici Nama. Tu vas čakajo nasvet, skica in pridne roke vrtnarja. In to ne samo danes, temveč skozi vse leto."
ZA SALO
Hvaležnost
"Kar je preveč, je preveč," zarenči jezno Gorenjec. "Saj ste mi prinesli samo polovično porcijojuhe."
"Dajte no, dajte,"meni ljubeznivo natakar, "ko jo boste poskusili, mi boste lahko hvaležni."
Odvadil se je
Drago ves čemeren sreča prijatelja Gorenjca ter ga nago-vori:"Pavle, mi daš cigareto?"
"Oprosti, Drago, odvadil sem se," je nekako obotavljaje odgovoril prijatelj.
"Česa? Kajenja?" je bil ta ves začuden. "Ne, dajanja,"je rekel Pavel.
Kar pusti
Micka:"Oh, Janez, spet je žarnica pregorela!"
Janez:"Kar pusti jo, Micka, Podnevi bo že še dobra!"
To je pa res iahko
Kako na morju med plavalci v vodi spoznaš Gorenjce? Ker drže obleko v zobeh.
Nesreča
Janezek priteče k očetu:"Očka, očka, sedaj lahko iztakneš prst iz vodovodne pipe!"
"Ah, vendar je prišel vodovodni inštalater." "Ne, to ne, ampak hiša gori."
Nesporazum
Učitelj razlaga prilagajanje oči na svetlobo in temo ter reče:
"Kaj se zgodi, ko pride vlak iz tunela?"
"Moški si popravljajo kravate, ženske pa frizure."
OPTOMSTEČ
Skupaj v 00?
Na eni od velenjskih osnovnih šol so se odločili, da bodo učitelji in tam zaposleni pravi vzorniki svojim učencem. Prepovedali so si kajenje v prostorih šole. Zadnjič pa je bilo opaziti, se govori, da se je iz enega od straniščnih oken hudo kadilo. Da bi tak dim spravil skupaj šolar? Res ga ni. So pa menda na stranišču pri tem grdem početju zalotili učiteljico. Optometer zdaj skrbi, da ne bodo na šoli ustanovili kakšnega tajnega združenja kadilcev, v katerem bodo člani eni in drugi.
Vsi so bili službeno odsotni
Za večino ljudi je ponedeljek najdaljši dan v tednu. V primerjavi Z njim, je petek pravi raj. Verjetno je takrat veliko zaposlenih že z eno nogo na vikendu. Ponekod pa znajo vzeti stvar v roke in že stopiti v vikend, z obema nogama, kakšno uro prej. Recimo. Na klic v eno od velenjskih podjetij, v petek ob 13. uri, smo dobili pojasnilo: "V inžiniringu ni nikogar, vsi so trenutno službeno odsotni."
Grazia stisnila gospodarstvo
Na velenjski gospodarski zbornici dajo vedno priložnost podjetnikom in podjetništvu. Tudi na svoj račun in tako dokazujejo, kako so z razvojem podjetništva v Velenju mislili resno. Tako so se pustili izzvati podjetni Graziji, ki so ji prepustili svoj prostor pod soncem, sami pa so se skromno umaknili v manjše prostorčke. Zdaj pa ene že skrbi, kje jih bodo našli, ko bodo sami potrebovali kakšen meter več.
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
OBMOČNA ORGANIZACIJA VELENJE
Stev.i 11/17-MV
Datumi 07.10.93
HROVAT JANEZ
KARDELJEV TRG 10, VELENJE
Ugotavljamo,da niste poravn. zdravstveno zavarovanj« za:
mesečne premije za prostovoljn
678.50 678.50
678.OO 67B.00
1357.00 SIT
1356.00 SIT
Ob podpisu izjave za prostovoljno skupinsko zdravstveno zavarovanje ste podpisali tudi dodatno izjavo, s katero ste se ?avrrali,d* boste r w!no do 28. v mesecu, nakazovali iresecne premijo.
V kolikor zaostale mesečne premije ne boste poravnali do 13.10.93 in naslednje v zgoraj navedenem roku, vati bomo ertali s seznana zavarovancev in od v«»s zahtevali vrnitev izkaznice za PZZ ter o t.em obvestili ZAVOD Z< ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE - OBMOČNO ENOTO RrtVNE NA KOROŠKEM.
LEP POZDRAV
MIRA VI DEitNIK
Pripis Optometra: Znamka je vredna 8 tolarjev
Ima kdo večjega?
To smo enkrat že vprašali, zdaj vprašanje ponavljamo, čeprav nas posamezniki že obsojajo, da z objavljanjem takih in podobnih primerkov delamo "reklamo" za pustošenje gozdov. Delček resnice mordaje v tem pustošenju, krivca za kaj takega pa bo treba poiskati izven uredništva. Kakorkoli že, takšnega orjaka se ne bi sramovala niti mati narava, kaj bi se ga mi, ali Jože Mulej iz Cirkovc, ki gaje prinesel "na slikanje", našel pa gaje sicer brat Franci. V višino 30, premer dobrih 35, obseg beta pa 38 centimetrov, teža dobra 2 kilograma.
■ (foto: vos)
Za ureditev spomenika v Šembricu
Konovo - Spomeniški objekt v Šembricu v KS Konovo je potreben obnove. Krajani to dobro vedo, vendar akcije zaradi pomanjkanja denarja ne morejo začeti.
Da bi pred nadaljnjim propadanjem rešili vsaj nekaj, bodo to nedeljo (17. oktobra) pripravili koncert. V šembriški cerkvi se bosta predstavila konovski tamburaški orkester in tamkajšnji mešani pevski zbor. Koncert bodo začeli ob 15. uri.
■ (tp)
KAA liHn
>&JlQDijlLiJ
14. oktobra 1993
I
Sporočilo za javnost
29. septembra letos je mladoletni pripornik A.A (17 let, moj sin) spontano napovedal gladovno stavko in jo 30. septembra začel tudi izvajati. Na ta način protestira proti površnemu delu celjskih sodnikov. Zaradi površnosti oziroma nezakonitosti dela le teh, mu je bila že drugič odvzeta pravica do šolanja, s tem pa tudi Zoisova štipendija. Kakšen je razlog in v čigavem interesu je popolnoma zlomiti mladega in perspektivnega fanta, pred katerim je bila obetavna prihodnost in dokaj lepa kariera (želel si je študij medicine) - seveda pred storjenim dejanjem 29. junija letos - naj o tem razpravljajo strokovnjaki. Tudi koliko in kaj je potrebno, da se potencialni samomorilec v trenutku spremeni v morilca. Mnogi se še spomnijo tragedije na Trgu mladosti v Velenju. Ne poznajo pa, seveda, ozadja in vrsto nesrečnih okoliščin, ki so pripeljale do dogodka. Tu bi rada opozorila, da ima resnica zmeraj dve plati, ter da z dobro organizacijo in povezavami lahko pride na površje (v javnost) le ena plat, ki je bolj prijetna za mnoge, direktno ali in-direktno vpletene.
Mogoče je zato tudi v interesu, da gladovna stavka (od 30. septembra in se še nadaljuje) nikakor ne pride v javnost: za ene javna sramota, za druge... Vprašanje?
Pripornik se sklicuje na ustavo, na temeljne človekove pravice in svoboščine. Sporoča, da ne bo odnehal, dokler ga ne ODNESEJO VEN, ker je že tako ali tako zlomljen in uničen, da ga bolj oblatiti in ponižati nič več ne more, ter da mu je popolnoma vseeno, kaj bo z njim. Mnogim (tudi v celjskih zaporih), je jasno, da gre za močan pritisk "od zunaj". Zakaj in kako - odgovor prepuščam bralcem.
Sama sem ugotovila, da so se takoj na začetku odprla vrata neresnici in lažem, ki se sedaj uporabljajo za dokazovanje resnice ter v interesu (čigavem) tako tudi naj ostane in se konča.
Lahko navedem še nekaj primerov nepravilnih postopkov zoper mlade pripornike: primer 14 - letnega pripor-nika, primer K.Ž., primer B.M. (njihove usode, na žalost, več ne morem spremljati).
Ne apeliram na vest nobene humanosti ali pravičnosti kot človeške vrednote. Želim vas spomniti, da so življenska pota polna obratov in presenečenj. Nikoli ne vemo, kaj lahko danes - jutri doleti posameznika, posebej najstnike, ki preživljajo najtežje življensko obdobje - odraščanje. Njihova osebnost je še v razvoju in kako lahko okolje vpliva prav na njih. Povsem razumljivo je, da prav oni (ranljivi, neizkušeni) najprej podležejo čustvom, potem šele razumu, ko iščejo ravnovesje med sabo in okolico, se poskušajo socializirati in dokazovati, da so prav oni na kakršenkoli način žrtve patoloških odnosov in patološkega okolja.
Velikokrat starši sami nismo zmožni pomagati svojemu odraščajočemu otroku. Ali ga lahko zaupamo strokovnjakom?
■ Naslov v uredništvu
Sprenavedan* ja g. Gošnika
Gospod Gošnik v prejšnjem Našem času pod naslovom "G. Bartolca labodji spev" zatrjuje, da sem javnosti znan predvsem po prestopanju iz stranke v stranko. Jaz Vas g. Gošnik tokrat javno lepo prosim, da v naslednjem Našem času javnosti, kateri sem znan po teh prestopih, postrežete z vpisnicami ali pristopnimi izjavami za naštete stranke. Tudi osebno bi rad zvedel, kdo meje in kdaj vpisal v ZKS, DSS in NDS. Če tega ne boste storili, bom smatral, daje to spet eno od Vaših velikih laži in si jo bom kot tako tudi evidentiral.
Še enkrat prosim, preberite moj članek in ne sprenevedajte se, da sem v članku ponižujoče uporabil besedo komunist in, da se meni zdi grozno, da ste Zeleni z njimi v koaliciji. Jaz sem samo naštel dejstva. Zakaj ste Vi zaradi tega užaljeni, je pa vaša stvar in je ni treba meni pripisovati. Besedo komunist sem uporabil zato, ker mi je kar nekaj vidnih članov SDP ali združene liste povedalo, da niso nikakršni pre-
novitelji, ampak komunisti. Kolikor je meni znano, je bila beseda komunist pred nedavnim še spoštovanja vredna in znamenje elitnosti v družbi, zato ne vem, kdaj naj bi postala splošna zmerljivka.
Kdo se je šel labodjega speva, naj bralci sami presodijo. Po mojih podatkih, tako kot sem to že zapisal v članku pod naslovom "Kdo so člani elitnega jurišnega oddelka", je bila cela zadeva v krogu Vaših prijateljev dogovorjena, ker sem začel v Skupščini oporekati politiki tega izvršnega sveta. Bartolca je treba ugasniti, je bil zaključek.
Orožarsko afero pa ste zamislili približno takole: G.Gošnik v alarmantnem slogu postavi na seji DPZ dne 29. junija delegatsko vprašanje. G. Se-menčniku se pri obrazložitvi na isti seji "zareče", daje prejšnji IS sprejel sklep, da se enemu članu IS kupi novo pištolo znamke Magnum. G. Gaberšek takoj protestira proti takšnemu načinu kupovanja orožja in predlaga, da se o tem obvestita Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti. G. Se-menčnik pozneje sicer prekliče to svojo neresnično izjavo, toda cilj je bil že dosežen. Sekretar za obrambo g. Trnovšek sicer z zamudo toda posreduje odgovor. G. Gošnik kljub temu ponovno postavlja vprašanje, tokrat še z novimi zahtevki, da bi zadeva bila čim dlje prisotna v javnosti, in da bi dobila pečat trdovratnosti in čim večje skrivnostnosti. Alarmantnost se stopnjuje toda Bartolac se nepredvidljivo oglasi v sredstvih javnega obveščanja.
V vašem članku g. Gošnik je čista insinuacija, daje bilo treba to zadevo razkriti, in da sem se jaz zaradi tega hudoval. Ta zadeva sploh ni bila nikakršna skrivnost. Sklepi so se sprejemali na za javnost odprtih sejah IS, upravni postopki vodili povsem običajno in dokumentacija o tem shranjevana tako kot vse ostale. Če je bilo kaj pri tej zadevi podobno labodjemu spevu, je to prav gotovo Vaše "odkrivanje" odkrite zadeve.
Gospod Gošnik, zdaj že skoraj dve leti vneto in agresivno trudite, da bi mi dokazali nekakšno osebno okoriščanje v času mojega mandata predsednika IS. Ker Vam očitno to ne gre in ne gre od rok, potem me še živega pokopavate in opletate z mojim bližnjim in daljnim sorodstvom. Čeprav so takšne metode za diskvalifikacijo človeka znane iz naše bližnje preteklosti. Vas vseeno prosim v imenu skoraj sedemdeset let stare mame, da poveste že enkrat, kje je to stanovanje. Povsem Vam, mama bo tega zagotovo zelo vesela. Bratova parcela, kolikor jaz vem, ni bila nikdar v občinski lasti, da bi bilo lahko prišlo do škodljivih pogodb za občino ali kaj podobnega. Če si jo pa Vi lastite, potem .prosim, to dokažite mojemu bratu. Ne vem, kaj naj bi jaz imel s podjetjem Pluton. Tudo domneve g. Gošnik, če jih imate, morajo biti pri resnih ljudeh argumentirane. Zato argumentirajte že enkrat za božjo voljo to mojo domnevno povezavo. V nasprotnem bom sklepal, da je to opletanje s podjetjem Pluton z namenom, da prikrijete dokazljivo podjetniško organiziranost nekaterih članov sedanjega IS in se bom temu potem tudi nekoliko bolj posvetil.
Ne vem, v kakšnem kontekstu omenjate mojo hišo, na katero sem začel "jurišati" leta 1984. in je še danes, na žalost, ne povsem končana. Če jo po vašem ne bi bil smel začeti graditi 1.1 984, ampak več kot šest let pozneje, oziroma novembra 1990, ko sem nastopil kot predsednik IS, mi to naravnost povejte. Če mi jo pa morebiti zavidate. Vam povem, da ste tudi Vi imeli relativno enako možnost kot jaz ali celo boljšo. V kolikor imate kakšen drugi razlog, potem ,prosim, papirje na svetlo. Res je, g. Gošnik, da sem imel prometno nesrečo s službenim avtomobilom. Res je tudi to, da v tej prometni nesreči ni bil nihče telesno pškodovan, in da nisem zbežal s kraja nesreče tako kot... Čudno je g. Gošnik, da Vas razbijanje službenih avtomobilov pri vaših prijateljih iz vrst sedanjega IS prav nič ne moti. Prav tako je čudno, da Vas prav nič ne moti proti-statuarno in stem protizakonito imenovanje funkcionarjev upravnih organov na seji skupščine 18. februarja letos. Namreč, takrat je predsednik IS g. Srečko Meh (predsednik iz vrst vaše koalicije) na podlagi drugega odstavka 77. člena Statuta občine (prečiščeno besedilo, Uradni vestnik občine Velenje št. 15/91) predlagal skupščini imenovanje funkcionarjev upravnih organov izmed članov izvršnega sveta. Dejstvo pa je, da g. Peter Rezman ne izpolnjuje pogojev iz 78. člena Statuta (prečiščeno besedi-
lo) za funkcionarja upravnega organa za varstvo okolja. Prav tako ne izpolnjuje pogojev izomenjenega člena statuta 9. Anton Brodnik za funkcionarja upravnega organa za javne gospodarske zadeve. Pogoji iz tega člena so tako jasni, da jih ni možno politično zamegljevati. Ne moti Vas tudi vodenje upravnega organa za notranje zadeve s strani nepooblaščene osebe, kajti g. Bojana Trnovška skupščina ni imenovala za funkcionarja upravnega organa za notranje zadeve.
Naj Vas, spoštovani g. Gošnik spomnim, da ste po našem odstopu javno razglašali, da ker ste prejšnji IS ostro napadali zaradi nezakonitih poslov, morate prevzeti oddgovornost in stopiti v vladno koalicijo, da bi dokazali, kako se posluje v skladu z zakonodajo in občinskimi akti. Če bi bili vsaj malo dosledni svojim javnim izjavam, bi Vas te protizakonitosti prav tako morile, ne glede na to, da je sedanji predsednik IS g. Srečko Meh iz vrst Vaše koalicije.
Za menoj so po Vaših besedah g. Gošnik ostala sama pogorišča. To Vaše stališče me ne preseneča. Celo meje razveselilo, kajti upam, da bom imel priložnost in čast pokazati ga, če ne drugemu, potem svoji starosti slovenske arhitekture gospodu prof. dr. Pogačniku, ki je javno v časopisu Delo obnovo Starega Velenja opisal kot vzgled celi Sloveniji, kako se obnavljajo stara mestna jedra. Ne glede na to, daje v obnovo vgrajen vsaj delček mojih prizadevanj, mi je dražje stališče g. Pogačnika, kot Vaše g. Gošnik o pogorišču.
G. Gošnik, vsa Vaša sprenevedanja in' laži bi še človek-nekako razumel, da si mrzlično iščete možnost političnega preživetja, ker kaj drugega v svojem življenju poklicno itak niste delali. Ampak to, da se prav Vi postavljate kot pošten skrbnik denarja davkoplačevalcev, Vi g. Gošnik, ki ste si uredili, da za dve leti in pol poslanskega mandata dobivate še eno leto poslansko plačo po prenehanju mandata in to nekoliko manj kot 3.000 DEM mesečno. Za Vas je ta nagrada za dve in polletno poslansko delo, ki bo davkoplačevalce stala približno 60.000 DEM. očitno normalna in sama po sebi razumljiva. Mi, ki smo si iz lastnega žepa kupili darila kot spomin na skupno delo v IS in iz lastnega žepa plačali pogostitev sodelavcev ob našem odhodu, smo ropotali po žepih davkoplačevalcev. Vas so pa g. Gošnik verjetno davkoplačevalci najeli za 60.000 DEM, da preganjate take lopove. Želim Vam pri tem veliko uspeha.
In še to. Ko ste se lotevali velenjske orožarske afere, ste morali g. Gošnik kot "vneti" zagovornik pravnega reda svojo "pozabljivost" popraviti in vrniti pištolo, ki ste jo prijeli iz rok g. Bogataja, takratnega namestnika obrambnega ministrstva.
Tako, kot ste Vi g. Gošnik prejšnji članek začeli s pregovorom, naj jaz tega končam z ljudskim rekom, ki ga Vi preveč dobesedno upoštevate: Pometati pred tujim pragom je lepo in lahko koristno, tudi če ni smeti, samo da se maha z metlo.
■ Franjo Bartolac
Preureditev štiripasovne vpadnice iz celjske strani v Velenje
Z mnenjem g. Kneževiča (Zavod za urbanizem) glede preureditve štiripasovne vpadnice v Velenje iz celjske strani se nikakor ne moremo strinjati.
S pomenom magistralne ceste M 10-8 v sistemu cestne mreže v Sloveniji in njene funkcijske povezave smo v celoti seznanjeni. Avtor v opisu govori o obvoznici, o preložitvi te ceste na manj izpostavljene odseke, nikakor pa se ne strinja z zmanjšanjem števila voznih pasov, pri tem pa rešitev, ki bi jo bilo možno izpeljati, ne navaja.
Prometna komisija je na svoji 18. seji, dne 12. julija predlog za zaris 2-pasovne ceste podprla in predlagala upravnemu organu pristojnemu za promet izdajo ustrezne odločbe ob predhodni pridobitvi soglasja republiškega ministrstva za promet in zve-
ze - Republiška uprava za ceste, ki je tudi pridobljeno. Prav tako je Republiška uprava za ceste naročnik in plačnik spremenjene talne in vertikalne signalizacije.
Število voznih pasov ni vezano na funkcionalnost oz. kategorijo ceste. Število voznih pasov je v direktni od-visnoti od prometne obremenitve.
Obravnavani odsek predstavlja samo podaljšek dvopasovnice. Med prikljčukom za naselje Gorica in Šaleško cesto je na obravnavanem odseku obremenitev prometa konstantna, zato na tem delu ni smiselno povečanje število voznih pasov, v kolikor v principu zadostujeta dva vozna pasova. Po podatkih Republiške uprave za ceste pa je na tem odseku cca 8000 vozil dnevno, kar po vseh kriterijih zadostujeta dva vozna pasova.
So pa na predmetnem odseku ceste locirane tri atraktivne lokacije na levi strani, in to: parkirišče pri bivšem HPH, Policija in Bencinska črpalka, kamor se zaradi 4-pasovnega vozišča ni smelo zavijati levo, medtem ko se na 2-pasovnem vozišču lahko, če ni izrecno prepovedno.
Zaradi kratkega odseka te vpadnice je iz stališča prometne varnosti gotovo boljše s posebnim voznim pasom regulirati leve zavijalce, kot pa brez potrebe povečati propustnost ceste s 4-voznimi pasovi, pri tem pa promet ostane nekanaliziran in levi zavijalci nekontrolirani.
S tem ukrepom bo možno, da bodo občani (njihova večletna želja) vsaj na 1 črpalki lahko zavijali levo na črpalko iz smeri Celja in levo iz črpalke za smer center, enako pa iz parkirišča pri bivšem HPH (javno parkirišče) in pri Policiji.
■ Predsednik prometne komisije: Peter Kosi, dipl.ing.org.
Odprto
pismo
delegatom,
predsedniku
in IS SO
Velenje
Spoštovani delegati, vidim, da so vas v večini dobro vzgojili in se zavedate, da ima oblast vedno prav. Veste, časi gredo naprej, od izvolitve vašega mandata so že bile nove volitve, vi pa ste k sreči še vedno isti in poslušate nestrokovni IS ter potrjujete njihove predloge. Ali se boste vi zagovarjali namesto IS, ki vas je peljal žejne čez vodo. da ste potrdili tako neumen in nestrokovni proračun. Česa vas je strah, da nihče ne zahteva poročila o zapravljenih sredstvih iz nelimitirane-ga dela in izgradnje ceste ob železnici (podaljšek Tomšičeve)? Ste prejeli tako visoke nagrade, ali kaj? G. Meh predsednik IS zavaja javnost preko sredstev javnega obveščanja, da je IS celo poletje delal brez dopusta, kar je seveda laž. Osebno vem, daje bil prost tako ali drugače, ko se je pripravljal proračun, kar bodo potrdili tudi člani IS, v službi ni bil, ko seje izvajala najbolj umazana politika zadnjih 40 let proti Staremu Velenju - Poletje v Starem Velenju in še večkrat. Kako ste spoštovani delegati in seveda g. Semečnik zahtevali od prejšnje vlade toliko poročil? Jc ta vlada tako dobra, ali ste spoštovani delegati dobro neuradno nagrajeni, ali pa ta vlada nič ne dela, razen išče nepravilnosti prejšnje vlade? G. Semečnik, veliko pripomb ste imeli, ko se je g. Bartolac vozil s službenim avtomobilom domov. Ali je Rekreacijski center jezero in gostišče Vila široka, v opisu delovnega mesta članov IS, da so službeni avtomobili tolikokrat tam parkirani? Vi, ki bi morali biti pravičen, pa ste seveda tiho. Upam, da vas niso prepričali, mene sigurno niso, da ni možno izvesti varnega prehoda za pešce preko Foito-ve in Ceste talcev. Ko seje g. Kosi učil z g. Iskračem risati na Partizanski cesti, sem jim predlagal varianto zarisa, ravno takšno, kot sojo uporabili na Policijski postaji. Seveda je prometni strokovnjak g. Kosi počakal, da sem odstranjen iz političnega prizorišča tako ali drugače, ter prodal mojo idejo, ki sem jo predlagal na Ministrstvo za promet in zvezo v Ljubljani in na občini Velenje. Pa nič zato, bil sem in sem še vedno pripravljen narediti kaj
za boljši jutri tega mesta, zato upam, da bo tudi v kratkem realiziran prehod za pešce preko Foitove na enak način, kot pri Policijski postaji uvoz (dvopa-sovnica-zavijalni pas).
Ker nas je ta IS več kot 6 mesecev zavajal tako ali drugače (jahal) z dvigom cen, takšnih in drugačnih, naj bodo tokrat zgoraj občani, IS in njihovi delegati, ki podpirajo vse neumnosti pa spodaj, pa boste videli, kako je občanu, ki sprejema položnice in se nima kam pritožiti.
G. Brodnik ne zavajajte ostalih predsednikov KS, da ni sredstev, ker je Sever porabil denar za 5 let naprej. Teh očitkov ne mislim več sprejemati in prosim, da skličete sestanek z vsemi predsedniki KS in si nalijmo čisRga vina. Prijave na UNZ Celje, telefonski klici po naročilu z grožnjami in hvalo vas, saj veste v vašem jeziku, me ne bo zaustavilo, da odkrijem razna umazana dela proti meni osebno in KS. Tudi naloge, daje potrebno Severja odstraniti z vseh vidnih funkcij, so zaman. Ti, ki bi me morali odstraniti, so z IS skupaj prepočasni.
Kar zaužijte si slast oblasti še teh par mesecev, ki jih pa ne boste več tako
mirno spali kot sedaj, saj bo potrebno predložiti poročila izvršenih del in porabljenih sredstev. Razmišljajte kako bo drugo leto, če se bodo drugi ukvarjali z vašimi nepravilnostmi, kot se ta IS že šest mesecev zaganja v Staro Velenje. Ali smo delali pošteno? Ali smo bili mi tako sposobni? Ali ste pa vi tako nesposobni? Res še nimam razčiščeno glede Komunalnega podjetja, v katerem ste bili zaposleni, ker se v dela katera je izvajalo detaljno zanimam šele sedaj. Ne bom dovolil, da bi se material, ki se govori, daje preveč knjižen na izvršenih delih v Starem Velenju, kar tako zamolčalo. Kot sem trdil, v Starem Velenju mora biti denar racionalno porabljen.
■ Franc Sever
107,8 MHz
KAItlO VELENJE
OBČINA VELENJE
Izvršni svet Skupščine občine Velenje
objavlja
JAVNI RAZPIS
za izbiro izvajalca za sanacijo sanitarij v eni etaži stavbe Skupščine občine Velenje
t. PREDMET RAZPISA je sanacija sanitarij ene etaže v stavbi Skupščine občine Velenje, Titov trg 1 v Velenju po popisu del, ki gaje pripravil Zavod za urbanizem Velenje.
2.	PRIČETEK DEL je takoj po izbiri izvajalca.
3.	VSE POTREBNE INFORMACIJE IN POPiS DEL dobijo ponudniki na Sekretariatu za občo upravo Občine Velenje v V. nadstropju soba št. 2.
4.	MERILA ZA IZBIRO ponudnika so cena in plačilni pogoji ter druge ugodnosti, ki jih nudi ponudnik.
5.	Ponudniki naj PONUDBE ODDAJO v roku 15 dni od dneva objave v zaprti kuverti na naslov: Izvršni svet Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, Velenje s pripisom: "PONUDBA SANACIJE SANITARIJ - NE ODPIRAJ".
6.	ODPIRANJE PONUDB bo 18.10.1993 ob 8. uri v sobi št. 21/1, Občina Velenje.
7.	Ponudniki bodo 0 IZBIRI OBVEŠČENI v 8 dneh od dneva odpiranja ponudb.
Podjetje M CLUB, Tovarna konfekcije, p.o. Velenje
na podlagi sklepa delavskega sveta ter 18. in 22. člena Statuta podjetja, razpisuje delovno mesto direktorja za mandatno dobo štirih let
Za direktorja podjetja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
-	da ima srednjo ali višjo izobrazbo konfekcijske smeri
-	da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na delih s posebnimi pooblastili v gospodarstvu
-	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
-	da predloži program dela iz katerega bo razdvidna strategija dela in razvoja podjetja
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako "Za razpisno komisijo" na naslov:
M CLUB, p.o. Velenje, Koroška 37/a.
M CLUB, p.o. Velenje
Policijska postaja Velenje
Trije poškodovani v Arnačah
V	nedeljo, 10. oktobra, nekaj po 12. uri, seje v Arnačah pripetila prometna nezgoda, v kateri so se tri osebe lažje telesno poškodovale. Na zdravljenje so jih odpeljali v celjsko bolnišnico.
Boštjan Repas, 18 let, iz Velenja, je vozil osebni avto po lokalni cesti iz Laz proti Velenju. V ostrem desnem ovinku je zapeljal na levi vozni pas, v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila 32-letna Marjana Bračič iz Pake pri Velenju. Kljub njenemu umikanju skrajno desno, sta vozili trčili.
V	nezgodi je bila poškodovana voznica Bračičeva in njena sopotnica 31-letna Jelka Božič iz Šaleka ter sopotnica v Repaso-vem vozilu 18-letna Nevenka Rožej izTopolšice.
Po ogledu nezgode padel v globino
Nenavadna nezgoda seje 7. oktobra pripetila 22-letnemu vozniku Ivanu Pirečniku iz Dobriča v žalski občini. Vozil je po lokalni cesti iz Lokovice proti Šoštanju po strmem klancu navzdol. V ostrem desnem nepreglednem ovinku, ga je zaneslo na levo stran ceste, tam paje trčil v obcestno zaščitno ograjo, nato pa še v gospodarsko poslopje ob cesti. Po nezgodi je stopil iz vozila in si ga naj-veijetneje ogledoval, pri tem pa padel s škarpe 6 metrov globoko na dvorišče bližnje stanovanjske zgradbe. S telesnimi poškodbami so ga odpeljali v bolnišnico Celje.
Ena oseba poškodovana, za 850 tisoč tolarjev škode
V	petek, 8. oktobra, okoli 17.30. ure je Srečo Rikič, 21 let, državljan BiH, na začasnem delu v Avstriji, vozil iz smeri Slovenj Gradca po Šaleški cesti v Velenju. V križišču s Kopališko cesto je zavijal levo in zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Tomažu Jenšterletu, 18 let, iz Velenja, ki je pripeljal iz nasprotne strani. Vozili sta trčili, pri tem paje Jenšterletov avtomobil najprej odbilo v rob desnega pločnika, od tam paje zapeljal na levo stran ceste čez pločnik in obstal na travniku pred zgradbo PTT.
V	nezgodi se je telesno poškodoval sopotnik v Jenšterletovem vozilu Tadej Hlastec, 18 let, iz Mislinje. Na obeh vozilih paje nastalo za okoli 850 tisoč tolaijev škode.
Na hitro pred sodnika za prekrške
Tujci imajo, kot smo že pisali, pri sodnikih za prekrške prednost. Prejšnji teden so obravnavali 32-letno Mirasado S., državljanko \ BiH, kije 6. oktobra, okoli 11. ure posredovala pri sporu učencev v razredu, ki ga obiskujejo begunci. Posredovanje pa ni bilo najbolj primerno, saj je vlekla za roko in večkrat udarila enega od otrok.
Po hitrem postopku je stopil pred sodnika za prekrške tudi 40-letni Faud S., ki je 10. oktobra, okoli pol devetih zvečer razgrajal v Domu učencev na Efenkovi, kjer začasno živi. Policijska postaja Moziije
Nedotakljivost stanovanja in nasilna vselitev
Mozirski policisti so v preteklem tednu obravnavali dva dogodka, ki sta tako ali drugače povezana s stanovanji. Viktor T., 32 let, iz Gornjega Grada je obiskal stanovanje Ljudmile P., 61 let. Kljub temu, daje večkrat zahtevala, naj se iz njenega stanovanja odstrani, tega ni storil, zato ga bodo s kazensko ovadbo kršitve nedotakljivosti stanovanja predali tožilstvu.
V	drugem primeru pa bodo zaradi nezakonite vselitve v občinsko stanovanje v Nazaijah, tožilstvu napisana ovadbo zoper 23-letnega Andreja K. in 20-letno Andrejo S.
Tatvina kolesa
V	Ljubnem ob Savinji je 7. oktobra, okoli pol osmih zvečer ostal brez kolesa Anton B. iz Ljubnega. Pustil gaje pred gostilno Kegljišče.
Dve nezgodi z materialno škodo
Na območju mozirske občine sta se pretekli teden pripetili dve prometni nezgodi z materialno škodo. 5. oktobra sta se sredi vozišča pretesno srečala Stanko Z. in Alojz D., 39 let, oba iz Ljubnega ob Savinji. Zdaj ju čaka sodnik za prekrške.
Zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila Janeza Ž., 60 let, iz Gornjega Grada vozniku Robertu Č., 25 let iz Tiroseka, pa seje prometna nezgoda z materialno škodo pripetila v Šmiklavžu. Prvega čaka sodnik za prekrške.
Velenjske policiste dobite na številko 859 000
Številka 92, s katero smo doslej klicali tudi velenjske policiste, je že nekaj časa vezana na Operativno komunikacijski center na Upravi za notranje zadeve v Celju. Na tej številki še vedno lah-ko prijavite vse dogodke, za katere nujno potrebujete pomoč policistov.
Za vse druge informacije, ki jih potrebujete, ali s katerimi želite seznaniti policiste velenjske Policijske postaje, ali prijaviti dogodke, za katere potrebujete pomoč velenjskih policistov, pa morate odslej uporabiti drugo številko. Kličete jih po telefonu 859 000.
■ mkp
V Velenju so se spravili nad Katre
Pisali smo že o tem, kako so se neznani storilci v Velenju, "spravili" nad Katre. Vozila, znamke R-4, da ne bo pomote. To nasilje nad njimi pa se še kar nadaljuje, kot opažajo mnogi lastniki teh vozil in kot potrjujejo na velenjski Policijski postaji, kjer pa so že naredili korak naprej.
Imajo podatek, ki ga seveda dograjujejo, da so bile v bližini vlomov v ta vozila, kar nekajkrat po čudnem naključju opažene tri mlajše osebe v osebnem avtomobilu R-4, rdeče barve s slovenje-graškega registerskega območja. Ali imajo tudi kaj opraviti pri nečednih poslih, pa še raziskujejo. Policisti bi radi, če ste morda opazili kaj zanimivega, kar bi jih lahko privedlo na bolj jasno sled, da jih pokličete ali obiščete.
Policija svetuje
®S3S88SSSWS8S3SS38 88 8SS8S8S8!8S
Otroci in kazniva dejanja
Med storilci kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, so tudi otroci in mladoletniki. Tako smo v preteklem letu obravnavali med 674 polnoletnimi storilci, 194 mladoletnikov, starih med 14. in 18. letom starosti. Poleg teh smo obravnavali tudi 293 otroke do 14. leta, ki so storili 102 kazniva dejanja. Letos smo obravnavali 20 kaznivih dejanj, ki so jih storili otroci. V to številko niso všteti primeri, ko v trgovinah zasačijo otroke, ki kradejo predmete manjše vrednosti (sladkarije, manjše igračke).
Pri obravnavah.otrok, ki storijo kazniva dejanja, tista, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, uporabimo skoraj enake ukrepe, kot pri polnoletnih storilcih. Zberemo potrebna obvestila in dokaze ter podamo poročilo na
Temeljno javno tožilstvo, ki zadevo obravnava. V posameznih primerih se preiskovalni sodnik lahko odloči, da v obravnavi vključi druge strokovne delavce, da ne bi nastale škodljive posledice za otroke. Med obravnavo v večini primerov obveščamo starše, zakonite zastopnike ali sorodnike, ki jih seznanimo z dejanji. Pri tem staršem svetujemo nadaljnje ukrepe, s katerimi lahko sami preprečijo nadaljnje deviatitno obnašanje otrok. Hkrati jim nudimo vso pomoč.
Med ukrepi, ki jih svetujemo staršem, so posvetovanje s socialnimi in strokovnimi delavci, po osnovnih šolah. Najboljša pa je seveda pripravljenost staršev, da pomagajo otroku premagati krize, da lahko normalno in brez večjih
težav opravljajo svoje šolske in domače obveznosti.
Med zadnjimi primeri smo obravnavali skupino mlajših otrok, ki so izsiljevali vrstnike, da so jim prinašali denar. Takšnih primerov je verjetno še več, le da niso odkriti.. Do prvih zaznav lahko pridejo starši otrok in učitelji v osnovnih šolah, saj se večina takšnih izsiljevanj dogaja na šolah. Glede na to, da smo doslej zelo uspešno preprečevali nadaljnja izsiljevanja in vplivali na to, da se takšni pojavi niso še bolj "razširili", prosimo, da nas o takšnih pojavih obveščate. Določene nepravilnosti resnično lahko preprečite sami, znotraj doma ali pa znotraj šole. Če se negativni pojavi odkrijejo pravočasno, so tudi rešitev najboljše. Če pa boste potrebovali našo pomoč, vam jo bomo vedno nudili.
Črni prometni vikend v Velenju
ltlt>i>SI»>III>SIIII!lll««>SIIIiillIl
Umrl med
prevračanjem
vozila
Na cestah v velenjski občini, se je v tednu dni, od 4. do 11. oktobra, pripetilo 32 prometnih nezgod, od tega ena, v kateri je ena oseba izgubila življenje.
27 prometnih nezgod se je končalo z materialno škodo, v štirih prometnih nezgodah pa se je lažje telesno poškodovalo 7 oseb.
Huda prometna nezgoda se je pripetila v petek, 8. oktobra, okoli 19.45 na regionalni cesti zunaj naselja Ložnica.
59-letni Ivan Plahuta s Polzele je vozil osebni avto iz smeri Velenja proti Polzeli. Ko je pripeljal izven naselja Ložnica v blagi ovinek, gaje zaneslo na desno banki-no, od tam pa levo čez vozišče.
Vozilo je iz bankine zaneslo po travnatem pobočju navzdol, pri tem pa se je večkrat preobrnilo. Med prevračanjem je voznik Ivan Plahuta padel iz vozila in se pri tem tako hudo poškodoval, da je kraju nezgode umrl.
■ mkp
i= zavarovalnica triglav d.d.
IJOjf OBMOČNA ENOTA CELJE
^^^ 6300 Celje, Mariborska c. 1
objavlja
naslednja prosta delovna mesta
1.	ORGANIZATORJA - PROGRAMERJA V AOP
2.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZAST0P CELJE
3.	ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZADREČKO DOLINO (BOČNA, ŠMARTNO OB DRETI)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1)
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo - smer računalništvo ali informatika
-	dve oz. tri leta delovnih izkušenj
-	poznavanje osebnih računalnikov, programskega jezika COBOL in NOVELL mreže
pod 2 in 3)
-	da imajo srednjo izobrazbo (V. stopnja)
-	eno leto delovnih izkušenj
-	stalno prebivališče na področju zastopa Delovno razmerja za vsa tri delovna mesta se sklepa za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom. Po poteku delovnega razmerja je možnost zaposlitve za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev se sporejemajo 8 dni od dneva objave na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Celje, Mariborska cesta 1, Celje
Nazarje
8888888888 88»
Kolesar
podlegel
poškodbam
V ponedeljek malo pred 21.uro seje na regionalni cesti v Nazarjah zgodila huda prometna nesreča. 62-letni Pantelija Mitrovič je s kolesom brez prižgane luči pripeljal z bencinskega servisa in zavijal levo na regionalno cesto.
Tedaj je iz smeri Ljubnega pripeljala z osebnim avtom 18-letna Ber-nardka Zagradišnik iz Florjana pri Gornjem Gradu. Pri trčenju je kolesarja vrglo prek avtomobila na vozišče. Poškodbe so bile tako hude, da je kmalu po nesreči med prevozom v bolnišnico umnrl.
■ jp
TRGOVINA KOŠARICA
Pernovo 11 a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-220
sladkor 50/1 kg moka T500 25/1kg moka T850 20/1kg olje Zvezda 11 testenine 1/2 kg riž it al j. 1 kg kava Bar cela 1 kg Vegeta 1kg čebula 10/1kg krompir 30/1 kg
71,90 39,90 32,90 127,90 59,90 85,00 539,00 699,00 47,90 28,90
pivo 1 zaboj Radenska 1 zaboj Jeruzalemčan 11 Grajski rizling juice Fructal 11 prašek Oskar 3kg prašek Waiser 'rse 3kg prašek Persil 3 kg toal. papir 10 kom umetno gnojilo NPK
1225,00 480,00 233,00 99,90 89,90 495,00 675,00 839,90 169,00 1200,00
Zelo ugodne cene živinske krme, krmil, motornih žag, verig, drobnih aparatov in el. orodja. Po nakupu vas vabimo v Bistro, kjer se boste odžejali in poskusili raznovrstne sladice. Vljudno vabljeni!
Svet vzgojnoizobraževalnega javnega zavoda OŠ Šalek, Šalek 87, Velenje
objavlja v skladu z določili statuta zavoda razpis za imenovanje ravnatelja osnovne šole Šalek
Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne z
zakonom določene pogoje in posebne pogoje, ki so:
-	da je delavec v osnovni šoli in ima pedagoško izobrazbo,
-	da ima opravljen strokovni izpit,
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojnoizobraževatnem zavodu,
-	daje pri svojem pedagoškem delu dosegal delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim
delovnim časom.
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi na naslov zavoda.
IHciecsikcip
°f Oven od 21. marca do 20. aprila
V vašem vsakdanjiku tudi v prihodnjem tednu ne bo pravega mira. Še naprej bo vsa okolica slabo vplivala na vaše počutje, saj boste ves čas na tnih in v nekakšni negotovosti, pa še sami ne veste, koliko k temu prispevate sami. Seveda se trudite, da bi vse, kar počnete, naredili kar najbolje, vendar vam zvezde spet ne bodo najbolj naklonjene. Za tiste, ki vam gredo močno na živce, ne trošite svoje energije!
Bik od 21.aprila do 20.maja
Pred vami je prav naporno obdobje velikih obremenitev, zato nikar ne počnite ničesar samo po občutku, ampak vzemite pamet v roke. Čeprav ste svojo jasno odločitev zelo dolgo odlašali, boste sedaj morali povedati partnerju, kako si vajino zvezo zamišljate v bodočnosti. Nekaj neprespanih noči ne bo pomagalo, odločiti se bo treba. Če boste tehtali pravilno, boste ugotovili, da odločitev niti ne bo tako težka.
H Dvojčka od 21.maja do 21.junija
Dokaj lep teden je pred vami. Na delovnem področju boste precej uspešni, vendar vam to ne bo kaj veliko pomenilo. Vzrok temu bo vaše slabo počutje, zdravje je precej načeto in kaj lahko se zgodi, da boste pristali v bolnici, če ne boste takoj nekaj ukrenili. O ljubezni boste bolj malo razmišljali, vzrok bo v vašem počutju.
G Rak od 22.junija do 22.julija
Čeprav ste imeli kar nekaj težav v preteklosti, ste zmogli premagati največje izmed njih. Nadaljevali boste z novim elanom, ki hga boste našli v tistih, ki so za vas neprecenljivi. Toliko miline in ljubezni bo v vas, kot že dolgo ne. Zato bodo sploh večeri lepi in kar prekratki. Kar pa se finančnega stanja tiče, to ne bo najboljše, zato pamet v roke in v nakupovalne košare.
Lev od 23.julija do 23.avgusta
Prednost v naslednjih dneh bo imela družina in partner, čeprav tudi pri delu ne bi smeli popustiti. So pač trenutki v življenju, ko se ambicioznost postavi na drugi tir in pri vas bodo nastopili prav v teh dneh. Koliko vam pomenijo domači, boste ugotovili v soboto, ko se bo v vašem življenju nekaj močno spremenilo. Pa še nepričakovana vsota denarja vas bo v kratkem razveselila.
Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Planeti bodo še vedno v takem položaju, da vas bodo ves časi gnal i k novim dosežkom. Izžarevali boste pozitivnoenergijodobro voljo in nasmehe. Verjetno se boste v naslednjih dneh odločili za izlet ali pa boste dobili težko pričakovan obisk. Kar koli že bo, veseli boste in dobre volje, stvari vam bodo šle odlično od rok.
Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
Sedaj jc pravi čas, da utrdite svoj položaj, ki ga niste tako z lahkoto dosegli. Mrasikaj se bo razjasnilo v prihodnjih dneh in čeprav si boste želeleli počitka, časa zanj ne bo pravega. Ne bo vam težko, saj boste končno začutili, da se približujete željenemu cilju. Vsi, tudi partner, vam bodo v naslednjih dneh veliko pomagali.
1TL Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Kar nekaj priložnosti, da boste močno izstopali boste imeli. In kar nekajkrat boste glasno povedali, kaj mislite in kaj čutite. Zato lahko pričakujete tako odobravanje kot polena pod noge. Glavno paje, da končno veste, kaj si želite doseči v prav kratkem času. Če bo šlo tako naprej, bo cilj vedno bliže.
^ Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Predolgo je šlo vse lepo, da bi lahko pričakovali, da bo to kar trajalo. Najprej se bo zalomilo tam, kjer ste najmanj pričakovali -v vašem odnosu s partnerjem. Težava je v tem, da včasih ne znate najti ločnice med pretiravanjem in mejo normale. Če bi se znali le malo vživeti v partnerjev položaj, bi se obnašali drugače in težav ne bi bilo.
^ Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
Največ težav boste imeli na delovnem mestu, kjer se boste še vedno vrteli v začaranem krogu želja in vaših možnosti. Če bi manj sanjali in več konkretnega naredili, bi bila situacija bistveno drugačna. Tako pa... kaj morete, ste pač sanjač. In zato trpijo vaši in partnerjevi živci. Njegovi celo bolj, zato bodite pozorni in pazite, kdaj bo njegovo potrpljenje na meji izbruha.
^ Vodnar od 21.januarja do 20.marca
Če boste želeli, da se vam v kratkem v življenju zgodi nekaj lepega, že dolgo željenega, boste najprej morali čez mlin, ki vam bo prinesel marsikatero neprijetno preizkušnjo. Tu in tam boste omahnili, zato bo napredek bolj počasen. Partner vas i8ma počasi dovolj, zato si vzemite čas tudi zanj. Na uradno povabilo se tokrat morate odzvati.
K Ribi od 21.februarja do 20.marca
Vse tiste ribe, ki ste poletje preživele osamljene, imate v naslednjih dneh veliko možnosti, da se krepko zaljubite. Že vezane te sreče ne bodo imele, verjetno prej nekaj krepkoh težav, ki jim bodo krive tudi same. Tudi zato, ker bodo bolj kot na partnerja mislile na zanimivega novega znanca. Finančno stanje ne bo bleščeče.
Moda
Mehki dodatki
Še vedno velja, da lahko še tako neopazen kos garderobe z malo domišljije in dobre volje spremenimo v učinkovito opaznega prav z modnimi dodatki. Letošnja jesensko zimska sezona jih pozna in priznava kar nekaj, z nekaterimi od njih pa lahko kakšen star kos garderobe, ki že nekaj časa leži neopazen in nam nič kaj privlačen v vaši omari, čisto drugačen izgled. Saj veste, določenih stvari se naveličamo, včasih je potrebno res čisto malo, pa jih spet vzljubimo.
Prav gotovo imate doma kakšen toplejši kostim, ki vam je s časom postal nekako odveč in nimate več prave volje, da bi ga oble-
kle. Že zato, ker se vam zdi, da ga že vsi poznajo. Le malo maske potrebuje, pa bo spet kot nov. Pobrskajte po omari ali pa stopite v kakšno bolje založeno trgovino z meterskim blagom ali drugimi modnimi dodatki in poiščite prave ali umetne krznene obrobe. S temi lahko kar široko polepšate rokave jakne, če se vam ne bo zdelo preveč pa tudi ovratnik. Ker krzno prekriva, lahko ovratnik oblikujete povsem drugače. Letošnja moda krznene obrobe naravnost obožuje, zato jih ne prezrite tudi takrat, ko si boste izbrale nov kostim, pa naj bo to v trgovini, ali pa ga sešijete same ali vaša šivilja. Morda vas
Novo na vašem jedilniku
Skrivnost dobre omlete
Mornarska omleta
Potrebujemo: 6 jajc, 2 žlice mleka, sol, poper; za nadev - 1 kg školjk, žlica nasekljonega petrešilja, 2 zrna česna, 4 žlice olivnega olja, I del belega vina, olje za proženje.
Školjke
dobro operite in segrejte v loncu brez maščobe in vode, da se odprejo. Potem jih izluščite, prepražite na olivnem olju s peteršiljem in strtim česnom, veš čas pa zalivajte z vinom, potem pa še s tekočino, ki sojo školjke spustile. Stepite trd sneg iz beljakov, dodajte rumenjake, kijih pomešate z mlekom, soljo in poprom. Specite tri omlete. Na vsako razporedite del školjk in prepognite. Preostale školjke ponudite k omletam kot prilogo.
Omleta z jetrci
iS SS Si S! ®
Potrebujemo: 6 jajc, 40 dag jetre, 8 dag masla ali olja, sol, poper in maščobo za pečenje
Jetrca operite in jih narežite na kockice. Hitro jih prepražite na maslu ali olju. Posolite in popoprajte. Iz beljakov stepite trd sneg, dodajte rumenjake in sol in specite 4 tanke omlete. Na vsako raporedite delček pripravljenih jetre, če vam jih kaj ostane, jih dodajte kot prilogo. Zraven lahko postrežete s svežo solato.
Omleta s čebulo
Potrebujemo: (za 6 oseb): 4 velike glave čebule, 10 jajc, 3 dag masla, I del olja, sol, poper, sveženj peteršiljevih listov
Čebulo olupite in jo narežitre na koleščke. Prepražite na mešanici olja in masla in to na nizki temperaturi, da postane prozorna in čisto malo porumeni. Nekaj peteršilja si prihranite za okras, ostalega pa drobno nasekljajte in dodajte čebuli. Posolite in popoprajte, potem pa umaknite s štedilnika. Stepite jajca in specite 6 omlet, v vsako pa dodajte del prepražene čebule. Preložite jih in okrasite s preostalo čebulo ter peteršiljem.
Imenski koledar
7.10. Zdenka, Bert (Engel-bert), Vili
8.10. Bogo, Vilma, Mira (Bogomira)
9.10. Božo, Neva(Nevenka), Dore
10.10. Andrej, Leon, Andreja, Mitja
11.10. Martin, Davorin, Tina (Martina)
12.10. Emil, Joco, Tinče, Tinka
13.10. Stane, Didak, Bric, Staša
O Lunine mene
8.10. zadnji krajcc ob 20.35
OS Vremenska BO
prorokovanja v obliki pregovorov Vinotok
Če zima s početka ne piha, rada pa z repom udriha.
Če vinotoka mraz in liuda burja brije, pa prosinca in svečana ljubo solnce sije.
Ko žerjav leti na tuje, brž se zima približuje.
Listje če zgodaj odpade, sneg potem skoro zapade.
bodo prvič malo čudno pogledali, prav gotovo pa bodo imele tiste, ki se bodo za to modno muho prve odločile, že kmalu veliko posnemalcev.
Dobro je vedeti
Oh, te dežne kaplje!
Da je jesen tu, nam, tudi če nočemo verjeti, prepričljivo povedo tudi vedno bolj pogoste dežne kaplje, ki nas (ne)razveselju-jejo tako podnevi kot ponoči. Ce je naliv še tako močan, se naše življenje ne ustavi. Moramo iz varnega zavetja doma in zato imamo pogosto problemčke z dežnimi kapljami na naših obuvalih in oblačilih. Kam z njimi?
•	Vse sledi dežnih kapel boste uspešno odstranili, če jih zmočite z salmonijakom, nad vroč štedilnik damo mokro krpo in tkanino povlečemo po njej.
•	Moker dežnik najprej postavimo na ročaj, da se voda odce-di in ga šele potem odpremo, da se posuši. Če ga boste postavili obratno, bo tkanina hitro pričela trohneti in se trgati.
•	Moker kožuh -Najprej ga sšistimo s ščetko in potem pustimo, da se posuši. Potem ga dobro stresemo in skrtačimo, da dlaka spet dobi sijaj.
•	Nepremočljiva koža- Takšna bo ostala le, če jo bomo pogosto namazali z glicerinom.
Kmetijski nasveti
Vsebnost beljakovin in maščob v mleku
Od 1. julija velja za proizvajalce mleka, ki oddajate mleko preko zbiralnic v mlekarne, nov način o določanju odkupne cene kravjega mleka. Cena se sestoji iz bazne cene, katere osnova je tolšča, dodatka na beljakovine, dodatka za higieno in republiške premije. O tem ste bili seznanjeni tudi na zbiralnicah. Danes bi vam nekaj več povedala o tem, kaj vpliva na vsebnost beljakovin in maščob v mleku.
1.	Pasma
Vsebnost mlečne maščobe in beljakovin v mleku se med pasmami precej razlikuje. Glede na to, jih lahko razdelimo v tri skupine: z visoko, srednjo in nizko vsebnostjo mlečne maščobe in beljakovin. Rjava pasma, ki prevladuje v naši dolini, spada v skupino s srednjo vsebnostjo, ravno tako kot lisasta pasma. Črno bela pa spada v skupino z najnižjo vsebnostjo mlečne maščobe in beljakovin. Za rjavo in lisasto pasmo so ugotovljene najvišje vsebnosti, če je starost ob prvi tel i t vi 30 - 36 mesecev, pri črno beli pasmi pa 28 - 30 mesecev.
2.	Čas po telitvi
Takoj po telitvi je vsebnost mlečne maščobe in beljakovin najvišja. Sledi hitro padanje vsebnosti, obenem pa narašča količina mleka. 35. do 50. dan po telitvi dosežemo vrh laktacije in takrat je vsebnost beljakovin in maščob najnižja. Nato prične mlečnost padati, vsebnost beljakovin se zelo počasi dviguje, nekoliko hitreje pa narašča vsebnost mlečne maščobe. Večji porast vsebnosti je zaznaven po 250. dnevu laktacije in narašča do presušitve.
3.	Prehrana
Izredno velik vpliv na vsebnost maščobe in beljakovin v mleku ima prehrana. Posledice neprimerne in nezadostne prehrane so nihanja v vsebnosti maščobe in beljakovin v posameznih obdobjih. Z boljo prehrano ne izboljšamo samo sestavo mleka, ampak tudi mlečnost, plodnost in splošno zdravstveno stanje krav.
Na povečanje mlečne meščobe v mleku lahko vplivamo, če je v obroku dovolj voluminozne krme in delež surove vlaknine v obroku ne pade pod 18 %. S primerno vsebnostjo "strukturne vlaknine" v obroku zagotovimo normalno prežvekovanje in nastajanje sline. Surova vlaknina v močni krmi in v kratko zrezani silaži ni enakovredna surovi vlaknini v senu ali nezrezani krmi.
Na vsebnost beljakovinama največji vpliv oskrba krav z energijo. Dobra preskrbljenost krav z energijo omogoča maksimalno sintezo beljakovin v vampu. Torej je poglaviten vzrok za zmanjšanje beljakovin v mleku nezadostna preskrba krav z energijo in to posebno v prvih 3 mesecih po telitvi.
Svetujem vam, da pričnete s tehtanjem pokladane krme in izračunavanjem obrokov. Za izračun obrokov se lahko obrnete na kmetijsko svetovalno službo na svoji zadružni enoti.
Anica Ugovšek, Ing. kmetijstva
lili mu inii1 iii ■ir i
iUMilli
ČETRTEK, 14. OKTOBRA
SLOVENIJA 1
10.30 Video strani 11.05 Zgodbe iz školjke
11.55 Poj in piskaj prelepo na
to staro žveglico 12.30 Analitična mehanika, 36/52
13.00 Poročila 13.05 Po domače
15.55	Akcent, ponovitev 17.00TV dnevnik 1 17.10 OtroSki program sledi ŽIVŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Besede, besede, besede
19.10 Risanka
19.30TV Dnevnik 2,vreme
19.56	Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Žarišče
20.35 Četrtek v cirkusu, 2. oddaja 21.25 Tednik
22.20 TV Dnevnik 3,vreme sledi TV šport 22.55 SOVA:
sledi Hiša naprodaj, 1/21
23.20 Severna obzorja, 1/29 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
17.00 Videostrani 17.30 SOVA, ponovitev sledi Hal Roach predstavlja, 23,del
17.55 Vrtinci,francoska nadalj., 10/10 18.45 Že veste 19.15 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport
20.10 Elitne bojne enote, dok.se rija, 1/8
21.05 Umetniški večer 23.00 Videostrani
HRVAŠKA 1
<5ftft00troški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Huckleberry Finn in prijatelji 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.05 Mačke, 5/5 14.35 Murphy Brown, serija 16.50Spoznavajmo Hrvaško 17.20 Hrvaška zemlja in ljudje 18.05 Iz sveta znanosti 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 V iskanju... 21.10 Pula '93, glasbena oddaja
21.40 Ekran brez okvirja 22.40 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko
Petek, 15. oktobra TVSl 20.30
H0, francoski film Igrajo: Jean Paul Belmondo, Joanna Shimkus, Sidney Cha-plin
Režija: Robert Enrico
V filmu igra Jean Paul Belmondo gangsterja Holina - nekdanjega avtomobilističnega dirkača. Po prijateljevi smrti opusti ta nevarni šport in postane voznik gangsterske tolpe. Ker živi na veliki nogi, je njegova prijateljica manekenka in totomodei Benedicta prepričana, da se še vedno ukvarja z avtomobilizmom. Ko je padel šef, se Holin noče pokoriti bratoma Schwarz, ki sta prevzela posle. Zaradi kraje avtomobila pride v zapor - po vrnitvi pa se na svojo pest loti akcije, ki mu prinese kup milijonov. Toda bivši pajdaši ga niso pozabili in mu pripravljajo past. V obračunu nima velikih izgledov - pa vendar bi se skoraj izvlekel, če ne bi zajeli njegovega dekleta. Težko ranjen še zmore obračunati s tekmeci preden ga ujame policija...
Sobota, 16. oktobra TVSl 11.25
USPEHU NAPROTI, kanadsko romunski film, 1991
PETEK, 15. OKTOBRA
SLOVENIJA 1
09.30 Video strani 10.05 Priča, norveška nadalj., 3/4
10.35 Nevarno mesto, amer. film
12.30 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 13.15 Umetniški večer: Jože
Snoj Stal ker 16.15 Osmi dan 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK, oddaja za
mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Besede, besede, besede
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
20.00TV nocoj
20.10 Forum
20.30 Ho, francoski film
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.32 Šport
22.40 SOVA:
sledi Severna obzorja, 2/29
23.30 Ciklus filmov Boštjana Hladnika: Ples v dežju, slovenski film
01.00 Video strani
SLOVENIJA 2
16.00 Video strani 16.35 Četrtek v cirkusu, 2. del
17.35 SOVA, ponovitev sledi Hiša naprodaj, 1/21
18.00 Severna obzorja, 1/29 18.45 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.10Znanost, 27. oddaja 20.35 Večerni gost: Tatjana Globokar
21.40 Grajske poletne prireditve v Laškem 222.55 Kristjani, 13/13
23.50 Video strani
HRVAŠKA1
09.00 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Huckleberry Finn in prijatelji 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Zgodbe Iz Monticella 14.35 Murphy Brown, serija 16.10 Bettyna družba, 3/13 17.15 Hrvaška in ljudje 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.10 Čudoviti objekt, amer. film
21.50Bourvill, film. dokumentarec 22.50 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko
Igrajo: Izabela Moldovan, All-na Izvoranu, Carmen Galin Režija: Elisabeta Bostan
Zgodba govori o desetletni Cori-ni, katere življenjska želja je v tem trenutku, da bi postala vrhunska telovadka. Deklica, ki jo podpirata tudi oče in mama, predvsem pa krajevni telovadni učitelji, ve, da mora prebroditi, ostre selekcije in se v ostri konkurenci drugih deklic iz vse Romunije uvrstiti med učenke športne šole Deva. V prvo Corini ne uspe, toda naslednje leto je uspešna in skupaj s prijateljico Mario postaneta učenki šole Deva. Seveda pa je to šele začetek naporov in odpovedovanja polne športne poti, na kateri Corina ne sme zanemariti tudi šole. Toda ob naklonjenemu trenerju Mitranu bo Corini z voljo uspelo seči do neba...
TVSl 22.40__
OTROK DR. FRANKENSTEI-NOVE, ang. film, 1990 Igrajo: Nigel Planer, kate Buf-fery, Yvonne Bryceland Režija: Robert Bierman Vsake toliko se med filmskimi zgodbami znajdejo take, ki so zares nenavadne in šokantne, pri čemer se ponavadi na začetku celo zdi, da gre za čisto običajne teme. Tako sta tudi Paul Hoching in njegovo dekle Jane par kot toliko dru-
SOBOTA, 16. OKTOBRA
SLOVENIJA 1
08.05 Radovedni Taček 08.20 Lonček, kuhaj:
pšenična solata 08.30 Otroci širnega sveta 09.00 Klub klobuk 09.50 TOT TOK 10.40 Zgodbe iz školjke, pon. 11.30 Uspehu naproti, kanad.
film 13.00 Poročila 13.05 Tednik
13.45 Večerni gost: Tatjana
Globokar 14.45 Video strani 15.15 Ho, francoski film 17.00 TV dnevniki 17.10 National geographic 18.00 Reg. studio Ljubljana 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.30 Tvariete
21.35 Domače obrti na slovenskem
22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA:
sledi Severna obzoija, 3/29
23.10 Frankenstein's baby,
angleški film 00.40 Video strani
SLOVENIJA 2
13.30 Video strani 13.55 Človek in glasba: Gre-gorijanski London, 3.del
14.50 SOVA, ponovitev: sledi Severna obzorja, 2/29 15.35 Igrani film 17.10 Športna sobota sledi Kvalifikacije za SP v nogometu Irska: Španija 18.45 Divji svet živali, 22/25 19.30TV dnevnik 2, vreme 20.10 Ljubezen boli, ang. nadalj., 9/10 21.00 Veliki zločini in procesi
20. stoletja, 3/10 21.30 Poglej in zadeni 22.30 Sobotna noč sledi Festival narečnih popevk
Maribor '93 OO.lOVideostrani
NEDELJA, 17.OKTOBRA
HRVAŠKA 1
09.00 Otroška oddaja 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.15 CROPOPROCK 12.05 Goldy- amer. film 14.00 Smrkci 14.25 Zvonili ste, milord? 17.10 Tajno življenje T.K.Dea-
ring, amer. TV film 18.20 Santa Barbara 19.30 TV dnevniki 20.05 TV tednik 20.35 Sedem dni v Japonski,
britanski film 22.45 TV dnevnik 2 23.20 Slika na sliko
gih, le da se zaradi kariere in predvsem Janenine predanosti delu, ne moreta odločiti za otroka. Nekega dne pa pride v bolnico, kjer Paul obiskuje svojega očeta, mladi moški v roke "demonični" zdravnici dr. Fran-kensteinovi. Pod nekakšno za lase privlečeno pretvezo opravijo na njem operativni poseg. Nekaj tednov po nenavadnem dogodku v bolnici Paul izve, da je noseč. Prvi šok je seveda hud, potem se pa kar vda v usodo in z obrnjeno vlogo se sprijazni celo Jane, čeprav si zdaj tudi ona zaželi, da bi rodila otroka. Poročita se in se tako kot običajni pari pripravljata na srečni dogodek.
TVS2 15.35_
ČAROBNI TRENUTKI, ang. film, 1988
Igrajo: John Shea, Jenny Sea-grove, paul Freeman Režija: Lavvrence Gordon Clark
Mlada in častihlepna Melanie James dela za mogočnega gledališkega televizijskega in filmskega podjetnika Briana Seanna. Melanie hoče postati vrhunska televizijska produ-centka, vendar j i šef, čeprav jo ima očitno zelo rad, doslej ni pustil prostih rok. Ko si ogleda predstavo ameriškega iluzioni-sta in čarovnika, se odloči za
SLOVENIJA 1
08.40 ŽIVŽAV
09.30 Pozabljena zgodba, 6/6 09.55 Sezamova ulica 11.00 22. srečanje ljubljanskih zborov, 4. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Slovenci v zamejstvu 12.30 Divji svet živali, 22/25 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 13.40 Gunsmoke: Zadnji
apači, amer. film 15.10 Kennedyji, 4/4 16.05 Edvard VII., 3/13 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Nedeljskih 60 21.30 Preživetje v avstral. divjini, 13/15 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA:
sledi Mojster in Margareta, polj.nad., 2/8
sledi Severna obzoija, 4/29 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2
10.30 Videostrani 11.00 Hlapčič, 1/4 11.55 Tvariete 12.55 Poglej in zadeni 14.00 Športna nedelja sledi Odbojka - povratne tekme evrop. prvakov 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
20.10 Alpe-Donava-Jadran 20.40 Dersu Uzala, japonsko sovjetski film
22.55 Športni pregled 23.40 Video strani
HRVAŠKA1
10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30Sezamova ulica 12.05 Sadovi zemlje 13.30 Duhovni klic 13.45 Mučke, nanizanka 15.10 Andersenove pravljice 17.15 Blanche Fury, britanski film
18.50 Leteči medvedki 19.30 TV dnevniki 20.10 Dinastija Strauss, 5/6 22.40 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko
najdrznejši korak v svoji kratki karieri: Gardnerja bo poskušala pridobiti za nastop pred televizijskimi kamerami -to je namreč doslej vztrajno odklanjal. Posreči se ji. Gardner ne le privoli, ampak celo postavi pogoj, da mora biti ona producentka oddaje. Melanie je lahko zadovoljna s sabo. Toda še prede se zave, se tudi do ušes zaljubi v očarljivega čarovnika. Zdaj se vmeša njen mogočni šef Brian Swann, ki ljubosumno bdi na svojo varovanko in je ni pripravljen brez boja prepustiti drugemu...
Nedelja, 17. oktobra
TVSl 13.30_
V DIMU SMODNIKA-POSLEDNJI APAČ, amer. film
Igrajo: James Arness, Richard Kiley, Michael Learned Režija: Charles Correll
Matt Dillon se, dve leti potem, ko je zagotovil mir v Dodge Ci-tyju odpravi na Yardnerjevo farmo v Arizoni. Prišel je prepozno, saj so Apači maloprej požgali posestvo in mladi apaški bojevnik Volk je ugrabil 21-letno Beth. Njena mati obupana šele zdaj prizna Mattu, da je on njen oče. Skupaj s prijateljema se Matt odpravi po sledi za indijanci...
PONEDELJEK, 18. OKTOBRA
SLOVENIJA_
11.15 Znanost, 27. oddaja
11.40Znanje za znanje, učite
se z nami 12.10 National geographic, 6/6 13.00 Poročila 13.05 alpe-Donava-Jadran 13.35 Športni pregled 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.30 Otroci širnega sveta,
23/26 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Mednarodna obzoija
20.55 Televizijska konferenca
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.40 SOVA:
sledi Collinsova in Covvard, 7/8
sledi Severna obzoija, 5/29 00.20
SLOVENIJA 2
TOREK, 19.OKTOBRA
14.05 Forum 14.20TV mernik 14.35 Utrip 14.50 Zrcalo tedna 15.05 Nedeljskih 60 16.05 Obzorja duha 16.35 SOVA, ponovitev sledi Severna obzorja, 3/29 17.15 Mojster in Margareta, 2/8
18.05 Severna obzorja, 4/29 18.50 Podjetniška mreža 19.20TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 J.Mortimer: Titmussove skušnjave, 3/3, drama 21.30 R + R, izobraž. oddaja 21.55 Studio city 22.55 Brane Rončel izza odra 00.15 Videostrani
HRVAŠKA 1
09.00 Ali ste vedeli, oddaja za
otroke 09.15 Otroški program 11.30 Huckleberry Finn in prijatelji 12.05 Zvezda vodilja 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.05 Dobri fantje, serija 16.10Otroški program 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Hrvaška in svet 21.00 Dressed to Kili, amer. film
22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko
TVS2 20.40_
DERSU UZALA, ruski film, 1975
Igrajo: Jurij Solomin, Maksim Munzuk
Režija: Akiro Kurosavva
Dersu Uzala vse življenje živi v tajgi kot lovec. Neusmiljena narava ga je utrdila, obenem pa ve, da je ob njej nemočen in ubog, zato je tudi vraževeren.
SLOVENIJA 1
09.50 Pamet je boljša kot
žamet 10.00 Sezamova ulica 11.00 Podjetniška mreža 11.30 R + R, izobr. oddaja 12.00 Titmussove skušnjave,
3/3 13.00 Poročila 13.50 Sobotna noč sledi Festival narečnih popevk
Maribor '93 15.15 Michelle 16.10 Sedma steza 16.25 Mostovi 17.00TV dnevnik 1 17.10 Generalka, igrani film 17.40 Lonček kuhaj: sadna solata
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, Tv igrica
19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Magija in moda 21.30 Osmi dan Video^ 15 jv dnevnik 3, vreme 22.55 SOVA:
sledi Medvedja usluga, 2/6
sledi Severna obzorja, 6/29 00.20 Video strani
SLOVENIJA 2
16.45 Slovenci v zamejstvu 17.25 SOVA, ponovitev sledi Collinsova in Covvard, 7/8
17.50 Severna obzorja, 5/29 18.45 Iz življenja za življenje,
da ne bi bolelo 19.05 Poslovna borza 19.15 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Po vojni, 4/10 21.05 Pro et contra 22.05 Videošpon 23.00 Svet poroča 23.35 Video strani
HRVAŠKA 1
09.00Otroški program 11.30 Huckleberry Finn in prijatelji 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.35 Murphy Brovvn, serija 15.15 Ravnodušni ljudje, 1/4 16.10 Neznanci, serija 17.15 Hrvaška zemlja in ljudje 18.35 Santa Barbara 19.30TV dnevnik 1 20.10 Tuja dokumentarna oddaja
21.05 V ospredju
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko_
Življenje v tajgi ob vsej spremenljivosti vremena ne odpušča napak. Le najbolj utrjeni in močni preživijo. Harmonija z naravo je torej le navidezna in pogojna vsej lepoti navkljub. Dersu Uzala se tega zaveda in ve, da je prijateljstvo s sočlovekom pogoj za preživetje, še posebej če bodo nadloge staranja vse bliže in
SREDA, 20.OKTOBRA
SLOVENIJA 1
10.10 Biskvitki, ameriška risana serija 10.35 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Veliki zločini in procesti
20. stoletja 12.30 Preživetje v avstralski divjini, 13/15
13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.25 Po vojni, 4/10
17.00 TV dnevniki 17.10 Klub klobuk 18.15 Regionalni program Ljubljana
18.45 Štiri v vrsto, Tv igrica
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
19.59 TV nocoj
20.10 Žarišče
20.35 Film tedna: Au revoir, francoski film
22.15 TV dnevnik 2, vreme
22.40 SOVA:
sledi Hal Roach predstavlja, 24. del
sledi Severna obzoija, 7/29 23.50 Video strani
SLOVENIJA 2
15.20 Magija in moda 16.10Televizijska konferenca 17.25 Medvedja usluga, 2/6
17.55 Severna obzoija, 6/29
18.45 Analitična mehanika, 37/52
19.15TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
20.10 Športna sreda
sledi 2. kolo EP v nogometu
22.30 Oči kritike
HRVAŠKA1
09.00 Otroški program 11.30 Huckleberry Finn in prijatelji 12.05 Vodilna zvezda 13.35 Zgodbe iz Monticella 14.35 Murphy Brovvn, serija 15.15 Ravnodušni ljudje, 2/4 16.45 Učimo se o Hrvaški 18.05 Sto let avtomobila 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 1 20.10 Francoski film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko
vse pogostejše. Ena najusodnejših nadlog, kiga lahko doleti je opešan vid. Lovec, ki ne vidi v tajgi nima kaj početi. Dersu nazadnje ni žrtev vremena, divjine, ampak roparske tolpe. Film je prejel medaljo za najboljši film na festivalu v Moskvi 1975. leta, naslednje leto pa je prejel OSCARJA za najboljši neameriški film.
ri
ERA
Gradbeni material, Koroška 2 a
NOVOTERM - MEHKE PLOŠČE 10 cm ni STREŠNA LEPENKA 10/1 ROLA VOBITEKT SV-4 ROLA DRENAŽNA CEV o 65 trn KERAMIČNE PLOŠČICE 30 X 30 AC-70 ni
POKLIČITE NAS! TelL (063) 853-448
424,44 SIT 616,95 SIT 1.846,53 SIT 40,05 SIT 1.025,30 SIT
CENE 50 S PROMETNIM DAVKOM IN VELJAJO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO NAD 10.000 SIT
SPOlff
• r- ■

lzola:Rudar 1:3
V nedeljo dan D?
Stopimo sedaj na zelene travnate površine. V prvi državni nogometni ligi so minulo soboto in nedeljo odigrali 8. kolo.
Zeljko Spasojevlč -za zdaj edini, ki zna zadevati ■ foto: vos
Velenjski črno-zeleni so doživeli nov poraz. Včeraj so v Izoli izgubili z 1:3. Velenjčani za sedaj nadaljujejo neslavno tradicijo letošnjega prvenstva, saj je bil to že njihov šesti poraz. Edini zadetek je dosegel Spasojevič z bele točke v zadnji minuti.
Ta igralec je še naprej edini Rudarjev strelec, vseh šest zadet-
kov paje dosegel s prostih strelov, od tega dva z enajstmetrovke. Zanimivo je, daje na lestvici strelcev trenutno na tretjem mestu. V nedeljo bodo Rudarji gostili prav tako ranjeno Primorje, vseeno pa Rudarjevi privrženci upajo in pričakujejo, da se bo v nedeljo zgodil dan D.
ERA Šmartno:Korotan Suvel 1:1 (1:0)
Vsakemu točka in kup kartonov
V derbiju 2.državne lige je bil že začetek izredno buren, pravo nogometno vzdušje pa so napravili navijači obeh moštev. Domačini so prevzeli pobudo in najprej je Delameja zadel vratnico, nato paje podajo s krila prestregel Druškovič in v 18.minuti povedel domače v vodstvo. Pobudo so imeli še naprej domačini, gostje so se dobro branili, vendar so imeli domači v 33.minuti izredno priliko, strel Stojka paje gostujoči vratar ubranil. Zadnjih deset minut pred odmorom so pobudo prevzeli gostje, domača obramba paje bila vselej na mestu.
Drugi polčas je prinesel slabši nogomet, osrednja osebnost na igrišču paje bil sodnik Vujasin, ki je delil kartone po mili volji. V 50.minuti je izključil domačina Mašiča, gostje so močneje napadli, v 60.minuti paje izključil še gostujočega igralca. Ob ponovno enakem številu igralcev so gostje v 67.minuti izenačili. Obe moštvi sta do konca srečanja napadali, vendar brez uspeha, v 88.minuti je sodnik izključil še R.Rudnika, ob tem paje na srečanju pokazal še osem rumenih kartonov. V nedeljo bodo Šmarčani gostovali pri Steklarju v Rogaški Slatini.
Mladinci ERLi Šmartno so pripravili veliko presenečenje v pokalnem tekmovanju, saj so premagali vrstnike Publikuma z 2:0. V finalu tekmovanja na področju MNZ Celje se bodo sedaj pomerili z zmagovalcem srečanja med Rudarjem in Hrastnikom.
■ Janko Goričnik
Sevnica:Gorenje B 24:22
Veterani niso uspeli
Veterani Gorenja se niso uvrstili v 1 .kolo slovenskega pokalnega tekmovanja. Povratno srečanje v Sevnici so z istoimensko ekipo, ki jo trenira Tone Tiselj, izgubili z 22:24, doma pa so zmagali le za zadetek. Gostitelji so v drugem polčasu povedli že z 22:17, vendar so gostje še enkrat zagrizli, žal pa ni bilo več moči, da bi napravili presenečenje. Po njihovih besedah pa sta bila temu kriva tudi nekorektna sodnika.
■ vos
Elektra:Seltron Ruše 129:63 (54:29)
Katastrofa gostov
Košarkarji šoštanjske Elektre so v 5.prvenstvenem kolu brez težav in z rekordno razliko premagali goste iz Ruš, razlika je bila debelih 66 točk. Odlika domačinov je bila spet velika borbenost do zadnjega sodnikovega žvižga, posebej pa seje odlikoval Sašo Tajnik. Gostom morda v opravičilo le to, da niso nastopili v popolni postavi.
ELEKTRA: Tajnik 37, Rizman 26, Mlinšek 18, Plešej 14, Leskošek 10, Mrzel 8, Brcšar 6, Mackovšck 6, Delič 2 in Maličevič 2.
Medobčinska nogometna liga
SS!SSSSSSSBS!!Sf;SSSS#3SS88»S8SfSS8SS!t(SSSSSa>i»SS
V soboto derbi na Ljubnem
V medobčinski nogometni ligi so odigrali 6.kolo. Usnjarje bil uspešen doma, Ljubno nesrečno izgubilo v Zrečah, Elkroj paje bil prost, ker je Rudar iz Senovega izstopil iz lige. Zaradi tega bodo šoštanjski nogometaši prosti v naslednjem kolu, po mnogih letih pa bo v soboto na Ljubnem spet na vrsti derbi med domačini in igralci Elkroja.
Usnjar:Hrastnik 5:2
Domačini so prikazali eno boljših iger doslej na svojem igrišču ter z napadalno in učinkovito igro ugnali nasprotnika iz Hrastnika, že v 5.minuti je Plešnik prvič zadel v polno, v 60.je bil strelec Mrkon-jič, še tri zadetke paje v 70., 75.in 82.minuti dodal Kovačevič.
Unior Zreče:Ljubno 1:0
Ljubenci so gostovali v Zrečah pri favoriziranih domačinih in nesrečno izgubili. Nesrečno zaradi sodnika, ki je tekmo "vlekel" tako dolgo, da so domačini le dosegli zmagoviti zadetek. Bilo je to v 95.minuti po prekršku nad gostujočim vratarjem in takoj nato je odpiskal konec tekme.
Reprezentantu Borutu Piaskanu premalo uporabnih žog
Gorenje:Fructal 22:20 (13:9)

Morajo in znajo še več
Velenjski rokometaši so se v petkovem 2.kolu prvič predstavili
svojim gledalcem. Njihov nasprotnik je bila ekipa Fructala i/. Ajdovščine, ki seje predstavila kot zelo trd nasprotnik in se vse do zadnje minute srečanja ni predala.
Gostje so začeli zelo zavzeto, na začetku celo vodili z 2:0 in 3:1, nato pa so se domači vendarle zbrali in ob polčasu imeli štiri zadetke prednosti. Dobro polovico drugega dela igre so igralci Gorenja na trenutke igrali zelo dobro, izvedli nekaj lepih kombinacij, gledalci so videli tudi "cepelinčka", dobrih 10 minut pred koncem so vodili še z 18:13. Blizu 400 gledalcev je poričakovalo, da bodo do konca srečanja to razliko še povečali, zgodilo pa seje nasprotno. Nekoliko so domači popustili, gostje zaigrali zelo agresivno, v zadnjih dveh minutah celo mož na moža in namesto relativno visokega so doživeli poraz s samo dvema zadetkoma razlike. Sodnika Jovanovič in Čeak nista varčevala z izključitvami, saj so morali domači igralci kar 22 minut presedeti na klopi, gostje pa 18. Zanimivo, Velenjčani niso izvajali nobene sedemmetrovke, gostje pa kar 6, od tega so bili petkrat uspešni. Tekmo 3.kola z Dravo na Ptuju so odigrali že včeraj (sreda), v 4.kolu pa bodo v soboto ob 19.uri v Rdeči dvorani pričeli tekmo z Ribnico.
Gorenje: Stropnik, Meolic 5, Krejan, Ocvirk 3, German 1, Ojsteršek, Plaskan 3, Redžebašič, Rozman 4, Tome 2, Lapajne, Cvetko 4.
■	vos
Kočevje:ŽRK Velenje 30:18 (14:9)
Visok poraz zaradi neizkušenosti
V	1. ženski slovenski rokometni ligi so odigrali šele prvo kolo, drugo pa so preložili zaradi obveznosti reprezentance.
Rokometašice Velenja so minulo sredo gostovale v Kočevju in izgubile kar za 12 zadetkov razlike. Visokemu porazu je seveda botrovala mladost in neizkušenost, saj Velenjčanke letos nastopajo brez ključnih igralk minulega prvenstva.
■	vos
Končana liga "Škale 93"
ss&SBSSiSSBSssiSiSismssssiiBsaitssssssass
Gostitelji tudi zmagovalci
V	soboto so odigrali še sklepni del lige malega nogometa
"Škale 93",
ki jo je že tretjič zapored organiziral KMN Fori Škale. Od sedem tekem za uvrstitve med 7.in 19.mestom so odigrali le tri, najboljše tri ekipe iz obeh skupin pa so odigrale izločilne tekme za uvrstitev v finalno skupino. rezultati: Mister X:Vigo Vinska Gora 0:2, Saloon Konovo:BistroDon Juan 0:1, Prijatelji:KMN Fori Škale 1:4; rezultati finalne skupine: Vigo Vinska Gora:Bistro Don Juan 0:1, Bistro Don Juan:KMN Fori Škale 0:1, KMN Fori Škale:Vigo Vinska Gora 3:1.
Končna lestvica: l.KMN Fori Škale, 2.Bistro Don Juan, 3.Vigo Vinska Gora, 4.Prijatelji, 5.Saloon Konovo, 6.Mister X, 7.Lipov list, 8.Mušketirji, 9.Madl Brokat, 10.KMN Bambino, 1 l.KMN Podkraj, 12.Plešivec, 13.Šentilj, 14.Texas, l5.Zlatorog Škale, 16.Topolšica, 17.Tempo Florjan, I8.LIR, 19.Iron Men, 20.ŠK Cirkovce.
Najboljši strelec lige je bil s 27 zadetki Rudi Hudarin (Mister X), 20 jih je dosegel Marko Kljajič (Madl Brokat), 18 pa Andrija Kovačevič (Mister X); najbolj športni so bili nogometaši ŠK Cirkovce, ki v vsej ligi niso prejeli nobenega rumenega ali rdečega kartona. KMN Fori Škale seveda že vabi v ligo "Škale 93".
Priprave na tekmo Slovenija:Norveška v polnem teku
Pričakujejo velik obisk in dober izid
Poročali smo že, da se ljubiteljem rokometa v šaleški dolini obeta vrhunski rokometni dogodek. V nedeljo 24.oktobra se bo slovenska rokometna reprezentanca v tretji kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu srečala v velenjski Rdeči dvorani z Norveško. Pričetek srečanja bo ob 18.uri.
Skandinavci so ob Madžarih najnevarnejši konkurent reprezentanci Toneta Tislja in njegovega pomočnika Mira Požuna v kvalifikacijah. Zmaga nad Norvežani bi Slovencem na široko odprla vrata za dosego željenega cilja.
V prvi tekmi je naša reprezentanca premagala Litvo z, nato pa še Madžarsko. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Franca Plaskana (na sliki) so priprave na to tekmo v Velenju v polnem zamahu, šc zlasti za zagotovitev potrebnih sredstev. Zadovoljni so, ker so mnoga podjetja podprla to pomembno mednarodno srečanje. Tu je vrsta glavnih pokroviteljev, kot so Gorenje, Kovinotehna, Mura, Pivovarna Laško, Vegrad, SCT, Gorenjka in še veliko manjših. "Pričakujemo veliko gledalcev, ljubiteljev rokometa iz Šaleške doline, savinjsko -celjskega območja ter s Koroške, kjer je kakovost rokometa največja in od koder je tudi največ reprezentantov," je poudaril Franc Plaskan.
Reprezentanca Slovenije se bo že v ponedeljek zbrala v Termah v Topolšici, trenirala pa bo v Rdeči dvorani vse do nedelje. Norveški reprezentantje bodo prispeli v prihodnji četrtek in bodo prav tako nastanjeni v Topolšici.
Od ponedeljkadalje v Rdeči dvorani že lahko kupite vstopnice za to mednarodno rokometno srečanje. V predprodaji bodo po 500 tolarjev, na dan tekme pa po 700. ■ vos
Franc Plaskan
Miting prestavili na pomlad
Martin Štajner: Komu koristijo laži!?
V Velenju bi morala biti minulo soboto velika atletska prireditev, povezana z otvoritvijo prenovljenega mestnega stadiona. Zal, sojo morali prireditelji zadnji trenutek odpovedati. Vse je kazalo, da prireditev vendarle bo, v Velenje je prišla tudi posebna ekipa nemškega izvajalca Bal sam. da bi začrtala proge na stezi in označila druge naprave. Za to delo je potrebna popolnoma suha proga, vemo pa, daje tiste dni nenehno deževalo. Kot zanalašč od petka opoldne
naprej ni padla niti kaplja dežja in v ponedeljek je bilo Hj delo že gotovo, saj je za to HRIIM^HI^ opravilo potrebno dva do tri ^BP^^^ U dni. »^MH^^BSekretar sekretariata
■Bh^VBlJMI Atletskega kluba Velenje
~V^BBhi	Ijl Martin Stajner je povedal,
-^^HBPHHK	da*bo slovesna otvoritev sta-
EV-mS diona spomladi, seveda pajim
V » JLl je, tako kot drugim ljubiteljem OMaV atletike, žal, da so morali mit-
JBBIr*	MP ing odpovedati, saj se je zanj
|H» prijavilo več kol 200 atletinj JB in atletov iz Slovenije, Italije HJB^^^Jjk JHfl in Avstrije. V zvezi s stezo pa ■ ™jUjfl je Martin Štajner dejal še na-
HJHBH slednje:
^IH^^B JIH "Ne vem, komu služijo
Martin Štajner ^namerne laži v javnosti, da se je steza dvignila, ko pa je prav nasprotno. Po izjavah uglednih atletskih strokovnjakov je to moderen stadion, na katerem bo moč dosegati tudi svetovne rekorde. To so med drugim zatrdili Milan Lorenci. direktor AZS, Jure Kastelic, trener Brigite Bukovec in tudi g.Walmeir, strokovnjak firme Balsam iz Nemčije, ki je prišel pregledati stezo."
■ vos
I Damjan Glinšek I
Topolšica, Šoštanj
Na svetovno prvenstvo ; Odbojka na novi poti
Že enaist let ie minilo kar je	_	reprezentance.	j Minulo soboto so pričeli s tek- še enega člana, ki je poslej dvokrožno, osnovni cilj
I I
Že enajst let je minilo, karje | Damjan Glinšek iz Škal vzljubil
■	prostranstvo neba. No, verjetno I je ta tihe želja tlela v njem že ve-| liko prej, toda takrat se je napo-| tilnaletiščeinpovedal.dabi rad
■	postal letalec. Mladostne sanje so ' se mu začele uresničevati in I medtem je opravil že 420urmo-| tornega letanja. Rad pove. daje
■	"živeti" v zraku nekaj izjemne-J ga, kar sc ne da opisati; to jc tre-I badoživeti.
Hitro se je izšolal za za I jadralnega pilota, nato pa opravil I seveda šc izpit za motorno leten-I je. Ko se je v torek zjutraj ogla-| sil v našem uredništvu, se mu je | zelo mudilo na Brnik. "Tam
■	opravljam izpit iz instrumen-' talnega letenja, karje nujno za I poklicnega pilota. Ja, mislim I biti poklicni pilot," je Damjan
■	odločno pristavil.
Sploh je zadnje dni zelo I "zaseden". Z mislimi je namreč | že nekaj časa v Čilu. V tej i južnoameriški državi bo od 2o. | do 3o.oktobra 18.svetovno • prventvo v letalskem rallyju. | Prvič se ga bo udeližila tudi Slo-
gffK
venije.sn sicer dve posadki. Skupaj z Damjanom bo v letalu Leon Bauer, član celjskega aerokluba.
Konec minulega tedna so v Slovenj Gradcu končali letošnje državno prvenstvo. Damjan je osvojil četrto mesto, čeprav se mu je nasmihala še boljša uvrstev. Paje bil tega mesta zelo vesel, saj mu je zagotovilo, da bo še naprej član državne reprezentance, letošnje mesto v njej pa si je pritekmoval lani, enako preostali trije člani
reprezentance.
Nismo ga posebej spraševali o željah, saj je razumljivo, da si bodo naši junaki širnih višav prizadevali kar najbolje uvrstiti. "Zelo vesel bom, če se bova z Leonom uvrstila med prvo tretjino tekmovalcev, gotovo pa si bomo vsi štirje pridobili pomembne izkušnje," je dejal.
Na dolgo pot bodo odpotovali brez svojih letal, saj si jih bodo izposodili v Čilu. Jim pa ne bodo povsem tuja, saj bodo enaka, kot jih imajo doma.
Damjanu seje že zelo mudilo na Brnik, preden paje odšel, je še povedal, da se zahvaljuje velenjskemu aeroklubu, Gorenju, ljubljanskima Metalki in Olmi, ki bodo pokrili stroške potovanja. Im med vožnjo na Brnik je gotovo razmišljal tudi o Čilu, o tem, kako bo, ko se bodo s stare celine pripeljali v pomladni maj.
Fantje želimo vam, da bi dobro prestali to vašo prvo preizkušnjo na svetovnem prv enstvu. Srečno!.
■ S.Vovk |
4. mali maraton za pokal Gorenja
IIIIIIISIIIXSSRHIiVllK>IXXSKRI
Kejžar in Pozničeva
Sobotnega malega maratona za pokal Gorenja seje udeležilo 120 tekačev iz treh držav, največ paje
bilo članov Tekaške sekcije Gorenje, ki je začela z organizacijo celoletnega tekmovanja za tekaški pokal novo poglavje v svoji pestri dejavnosti.
Mali maraton je potekal po slikoviti, razgibani poli, za katero 'jeStane Rozman dejal, da ni tako težka, kot je pričakoval, Janez (Jmek paje sodil, daje ta proga najlepša v Sloveniji! Absolutni zmagovalec Roman Kejžar bo progo lahko preizkusil ob koncu tedna, bivanje v hotelu pa si je pritekel prav tako kot Slavica Poz-nič med ženskami, pri katerih pa velja zlasti uspeh mladinke Veronike Zupane. Omeniti velja še desetletnega Domna Peera, kije z očetom pretekel progo v manj kot eni uri in 50 minut. Solidno pa so tekli tudi veterani in kaveljci in korenine, ki jih je kljub petkovemu terminu prišlo lepo število.
Rezultati: mladinci - 1. Dejan Glavnik (Triatlet Celje) 1:22,50; 2. Djoni Kočivnik (Gorenje) 1:26,40; 3. Branko Granberger (Dinamo Zagreb) 1:30,20; mlajši člani: 1. Roman Kejžar (Žak Lj.) 1:08,27; 2. Jože Čeh (TS Radenska) 1:09,02; 3. Janez Vovk (Proline Lj.) 1:11,35; starejši člani: 1. Stane Rozman • (Kladivar Celje) 1:08,35; 2. Ivan
Golob (TK Maraton) 1:09,43; 3. Stanko Barber, Branko Krajnc (oba TS Gorenje) 1:13,09; mlajši veterani: 1. Janez Umek 1:16,38; 2. Drago Motoh (Dolina Šmartno) 1:17,45; 3. Jože Uranjek (TS Gorenje) 1:18,17; starejši veterani: 1. Ivan Bartol (Ljubljana) 1:21,05; 2. Albin Struna (TS Gorenje) 1:32,15; 3. Rudi Škapin (Triatlet Celje) 1:33,50; super veterani: 1. Alojz Gologranc (TS Gorenje) 1:30,25; 2. Josip Gjungjek (Varaždin) 1:36,23; 3. Janko Kovačič (Ljublj.) 1:43,57;
Ženske - mladinke: 1. Veronika Zupane (TS Gorenje) 1:35,40; 2.
Minulo soboto so pričeli s tekmovanjem v 2.in 3.državni odbojkarski ligi, to soboto pa se bodo za točke v prvem kolu pomerili še v 1 .ligi. Odbojkarski klub Topolšica v treh ligah zastopajo tri ekipe. Moška prva ekipa nastopa v prvi ligi, druga v tretji, dekleta pa v drugi. Trenutno vse tri ekipe tekmujejo v Šoštanju, saj telovadnica v Topolšici šc vedno ni prenovljena. Vendar tudi po prenovi fantje v njej nc bodo mogli tekmovati, ker nc ustreza predpisom in zahtevam tekmovanja v 1.državni ligi. Sicer so v topolškcm klubu računali na selitev v Šoštanj, saj s svojo dejavnostjo želijo pokrivati zaledje Šaleške doline z Velenjem in okolico. Želijo seveda tudi, da bi se vsaj druga ekipa lahko čimprej vrnila v domačo telovadnico, saj kraj mora živeti z ekipo in ekipa z njim. Ob zanimanju za odbojko v Topolšici bi radi to zanimanje okrepili tudi v Šoštanju, pri čemer računajo na "prodor" z najmlajšimi, saj menijo, da sta srednja in malo starejša šoštanjska generacija prežeti bolj z rokometom in košarko, je med drugim poudaril predsednik OK Topolšica Branko Sevčnikar.
Klub je sicer dobro organiziran, se pa kot vsi drugi klubi seveda otepajo z denarnimi težavami. Pretežni del sredstev prispeva država, drugo pa sponzorji, čeprav "generalnega" še niso uspeli pridobiti. V že sicer dobro delo upravnega odbora kluba so pridobili
še enega člana, ki je poslej zadolžen za sistematično delo na področju marketinga. Kljub vsem težavam vidijo izhod iz krize.
In kakšni so tekmovalni načrti topolških ekip? Fantje prve ekipe so lani uresničili osnovni cilj in se iz druge uvrstili v prvo državno ligo. Letošnji cilj je tako obstanek v ligi, vendar obstanek z uvrstitvijo do vsaj 6.mesta. Prihodnje leto bodo namreč reorganizirali tekmovalni sistem in 1 .državna liga bo štela le 6 ekip, ki bodo igrale
IjHiBmBagl
& m
dvokrožno, osnovni cilj paje preprosto - dvig kakovosti odbojke.
Drugo moško ekipo sestavljajo mladi obetavni fantje, ki se v tej ligi predvsem vzgajajo in kalijo za igranje v prvi ekipi. Dekleta so lani izpadla iz prve lige in letos nastopajo v drugi. Prav pri ženski odbojki so krenili na novo. dolgoročno pot, ki sojo zastavili na delu z množico najmlajših, zato vidnejše rezultate pričakujejo v prihodnjih letih, saj so prepričani, da se bo takšno delo zagotovo obrestovalo.
Trener prve moške ekipe je Janko Kugonič, kapetan Janez Nahtigai, ostali igralci pa Janez Jezeršek, Sebastjan Sevčnikar, Vito Mihalinec, Niko Jerončič, Robi Kugonič, Igor Medved, Aleksander Žigon, Gorazd Britovšek, Haris Zulič in Miran Gros, kije letos prišel iz ravenskega Fužinarja in okrepil moštvo
■ foto: vos
Junak maratona je bil gotovo še ne desetletni Domen Peer iz Velenja
Katja Kušej (Libeliče) 2:10,30; mlajše članice: 1. Nataša Hribar (Kamnik) 1:37,39; starejše članice: 1. Slavica Poznič (AK Velenje); 2. Anka Pugelj (TS Gorenje) 1:43,47; 3. Ljubica Dolovski (TS Gorenje) 1:49,08; mlajše veteranke: 1. Hed-vika Kotar (Jamutron) 1:38,04; 2. Magda Menegalija (Duplje) 1:45,08; 3. Ana Hageman (Petrijan-ec) 1:45,58; starejše veteranke: 1. Kazimira Lužnik (TS Gorenje) 1:39,17; 2. Marija Vencelj (Pekarna Grosuplje) 2:04,26; super veteranke: 1. Helena Žigon (TS Gorenje) 2:00,53.
■ Hinko Jerčič
Sah
SSS^SS
Žalski šahisti tretji
V drugem delu 1.slovenske šahovske lige je v Murski Soboti nastopilo osem ekip. Zmagala je ekipa Inntala iz Maribora, za kalero igra tudi nekdanji igralev Žalca Marjan Črepan, Žalčani pa so bili odlični tretji, z enakim izkupičkom točk kot druga Radenska, vendar so bili Žalčani v medsebojnem srečanju slabši. Vrstni red: l.lnntal Maribor 13 (50), 2.Radenska 11 (43,5), 3.Žalec 1 I (43,5). V žalski ekipi je bil pri članih najboljši Dani Vombek, pri članicah pa Suzana Urisek in Mojca Zorko. Vsekakor so v žalskem klubu zadovoljni z lepim uspehom, vseeno pa se čudijo, daje firma Inntal iz Petrovč prevzela pokroviteljstvo nad mariborskimi šahisti, ki so se s tem močno okrepili in zmagali.
■ Jože Grobelnik
Šahovske novice
Prvi krog 2. slovenske lige
■	V soboto, 2. oktobra so velenjski šahisti odigrali prvi krog 2. slovenske lige (vzhodna skupina). Gostili so ekipo iz Gornje Radgone. Boljši so bili gostje, ki so zmagali z minimalno prednostjo 3.5:2.5. V soboto, 9. oktobra pa bi morali gostovati v Radljah, vendar so domačini izstopili iz lige.
Milan Goršek odličen
■	Milan Goršek se je odlično odrezal v petek,
8.	oktobra v Šentjurju na hitropoteznem turnirju v počastitev občinskega praznika, saj je med 29. nastopajočimi šahisti zmagal. Odigrali so 13 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Milan Goršek 10.5 (Velenje), 2. Marjan Črepan (Petrovče) 10, 3. Dani Vombek (Žalec) 9,4. Milan Matko (Velenje)
9,	5. Igor Šitnik (Celje) 9 itd.
Hitropotezni turnir za prehodni pokal
■	V četrtek, 7. oktobra je bil redni mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD. Zbralo seje 20 tekmovalcev, ki so odigrali 8 krogov po švicarskem sistemu. Tempo igre je bil tokrat za spremembo 2 x 10 minut. Vrstni red: 1. Franc Zupane 6 točk, 2. Andrej Novak 6, 3. Milan Matko 5.5, 4. Radiša Rajkovič 5.5, 5. Milan Goršek 5.5 itd.
Serija tedenskih nagradnih turnirjev
■	Danes ob 17.00 nad okrepčevalnico Šahec je na sporedu nagradni hitfopotezni turnir. S tem turnirjem se bo začela serija tedenskih nagradnih turnirjev v zimski sezoni, ki bodo organizirani vsak četrtek. Vabljeni so vsi ljubitelji šahovske igre.
■ Andrej Novak
Kegljanje
Prvič sploh tudi ženske
Šoštanjski kegljači so popravili slab vtis iz 2.kola in dokazali, da so imeli v Hrastniku res slab dan. V 3.kolu so doma visoko premagali novinca v ligi, ekipo Lendave. Zmagali so s 7:1, rezultat je bil 4.888:4.749, ali 139 kegljev prednosti za domačine. Ekipa Šoštanja, njen pokrovitelj je VEL-VAR, je nastopila v postavi: Sotler 812 (1), L.Fidej 807 (0), Kramer 867 (I), S.Fidej 809 (1), Hasičič 811 (1) in Glavič 782 (1).
Tudi srečanje 4.kola bodo Šoštanjčani v soboto odigrali doma, ko se bodo ob 16.uri srečali z ekipo MTT iz Maribora. Prvenstvo pa bodo nadaljevali že kar v nedeljo, ko bodo ob lO.uri pričeli tekmo z Bratstvom na težavnem kegljišču v Hrastniku, od koder pričakujejo boljše novice kot pred 14 dnevi.
Za vse ljubitelje ženskega kegljanja pa vest, da bodo prvič v zgodovini kluba s tekmovanjem v me-dregijski ligi pričele tudi članice šoštanjskega kluba. Ekipo je pred 6 meseci pričela pripravljati Marjana Hojan, ki pravi, da so kegljačice dobro pripravljene in lahko v soboto v srečanju 1 .kola v Slovenskih Konjicah presenetijo domačinke.
■ L.Fidej
Namizni tenis
Premagali prvega favorita
Minuli vikend so se igralci ERE z dveh gostovanj vrnili s polnim izkupičkom. Najprej so v Skofji Loki s kar 7:0 premagali domači EGP, popoldne pa v Hrastniku poskrbeli za prvovrstno presenečenje. Domači Kemičar, ki jc po vrnitvi Markoviča iz Italije prvi favorit v ligi, so premagali s 4:3, odločila paje šesta igra v kateri je kadetski reprezentant Uroš Slatinšek premagal prav Markoviča.
Pod vodstvom trenerja Rampreta so mladi upi pričeli tekmovanje v ligi mladih. Ta liga združuje 10 klubov (združenje štajerskih klubov), v njej pa nastopajo mladi igralci, ki še niso nastopiLi v članskih ligah. Velenjski igralci so nastopili proti mladincem TAM-a iz Maribora in izgubili z 0.10, vendar rezultat tu ni najpomembnejši, saj je osnovni cilj te lige nabiranje prepotrebnih izkušenj.
■ A.Vodušek
Smučarski skoki
Smola Miklavžine
V nedeljo je bilo v Ljubljani na mostecu letno državno prvenstvo z.a dečke do 15 let. Nastopilo je 70 tekmovalcev iz 12 slovenskih klubov. Zmagal je Žonta (Dolomiti), Globačnik je bil deveti, Zapušek enajsti, dvanajsti pa Miklavžina, ki je po prvi seriji vodil, v drugi paje pri najdaljšem skoku tekme padel.
■ J. O.
•i O tfftiš
18 osna iA»


* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Ko ima napovedovalec rad domačo glasbo
"V Našem času ste nam predstavili vaše tehnike, ki ste jih zelo pohvalili. Sedaj pa nam predstavite še vaše odlične napovedovalce." Razglednico s takšno vsebino nam je poslala Jerica iz Mozirja.
Ja, Jerica, saj jih pravzaprav ves čas predstavljamo. Res paje, dajih je toliko in to odličnih, da bi vse na eno fotografijo težko spravili, zato napišemo enkrat kaj o tem, drugič kaj o drugem. Pridejo pa na vrsto, brez skrbi, vsi.
Danes je to Vili Grabner, ki je z nami že zelo dolgo. "Uhh..." je vzdihnil, ko sem ga vprašala koliko radijskih let je za njim. "Uhh...", Ni se mogel spomniti. Poslušate pa ga največkrat ob nedeljskih popoldnevih, ko čestitain pozdravlja, in ko vodi radijsko oddajo Minute z domačimi ansambli. Tudi z njo je že kar nekaj
let, le daje ta v zadnjih dveh letih dobila drugačno podobo. Gre pravzaprav za lestvico domače glasbe in domačih ansamblov. Vsako nedeljo ob pol šestih je naval nepopisen.
Kako seje začelo? "Pred dvema letoma sva s tehnikom sprejemala glasbene želje in to želje po domači glasbi. Poslušalcem sva obljubila, da bova izpolnila deset želja. Ker pa sva ob sprejemanju ugotovila,
Vili Grabner
da jih toliko v program ne bo šlo, sva sklenila že pri deveti odnehati. Takrat pa je poklical poslušalec in se upravičeno razjezil, ker ne drživa obljube. Sprejela sva tudi njegovo željo, obenem pa ugotovila, da je del poslušalcev, ki imajo radi to glasbo, in ki imajo radi tudi kakšen ansambel, ki v radijski program ne pride prav velikokrat. Tako se je začelo in tako zdaj traja."
Kličejo pa ga, tiste pol ure, poslušalci iz Velenja, Koroške, Spodnje in Zgornje Savinjske doline, celo z Dolenjske.
Viliju Grabnerju je oddaja Minute z domačo glasbo pisana na kožo. Tudi sam ima to glasbo zelo rad, še najrajši pa Avsenike. Doma ima sedemdeset njihovih plošč. Manjka mu le nekaj najstarejših, ampak tudi tiste misli še kje stakniti.
M mkp
mali OGLASI
POSLOVNI PROSTOR 35 m2 oddam. « 858-293. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 17.10.1993 od 8.30 do 9. ure prodajala kokoši nesnice, cepje-ne, krmljene s koruznim šrotom, ki že nesejo. Prodajalajih bo pri Stropniku v Šaleku. S 0602-61-202.
UVOŽEN, KOMBINIRAN VOZIČEK z zimsko vrečo, zimsko konfekcijo in hojco, prodam. S 851-680 popoldan.
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE TVT CENTRAL 23 KW prodam.» 857-736. MLADI PAR IZ VELENJA, prevzame skrb za upokojneca v Velenju ali okolici do 30 km. V upoštev pride tudi kmetija. Zvonko Hranjec, Prešernova 4, Velenje.
prodam za 35.000 sit. S 858-534 od 19. do 20. ure. PRALNI STROJ 663 BIO S, generalno obnovljen prodam. 8 856-126 po 16. uri.
ODDAM OPREMLJENO GARSONJERO V ŠOŠTANJU. Zaželjeno predplačilo. S 850-727. RABLJEN PRALNI STROJ IN ŠTEDILNIK 2+2 prodam za 25000 SIT. S 854-034.
ROLETE, ŽALUZIJE V VEČ BARVAH IZDELUJEM IN MONTIRAM. 8 0609-612-634. Andrej.
NOVI DOM, PROMET NEPREMIČNIN, SERVIS DVIGAL. Naprodaj imamo več stanovanjskih hiš v Velenju in bližnji okolici. Kupimo stanovanjsko hišo v Velenju. Prodamo garsonjero in enosobno stanovanje v Velenju. Po ugodnih cenah servisiramo in popravljamo osebna dvigala. Delovni čas od. 7. do 14. ure, Trg mladosti 6, » 856-899.
OSEBNI AVTO ALFA 33 1,2, 1987/11, prevoženih 55.000 km, prodam, » 858-046. STOPNICE BETONSKE-OKROGLE 15 kom, termo okna 80 X140, kritina opeCni zarezniki 2100 kom, ugodno prodam. B 852-273 popoldan.
STANOVANJE V VELENJU 44 m2 prodam ali zamenjam za vikend. » 852-504.
SKORAJ NOVO, NUTRIJA KRZNENO JAKNO, št.44, temno rjavo, prodam. S 851-863. NIKON F 601, nov prodam in kotno sedežno garnituro. S 854-181 interna 239 ali 858-810.
ČRNO PLOČEVINO V PLOŠČAH 3000 X 1500 d=5mm 1200 kg, primerno za rezervoar kurilnega olja, ugodno prodam. S 850-853. GOLF, letnik 1987, bele barve, prodam za 10.500 DEM. S 858-265.
PEČKO NA SVETILNI PETROLEJ, 200 litrov svetilnega petroleja,
STANOVANJSKO PRAVICO ODKUPIMO. « 852-273.
IŠČEMO ZAVAROVALNIŠKE ZASTOPNIKE za področje Velenja, Slovenj Gradca, Raven na Koroškem, Črne na Koroškem, možna je redna zaposlitev. S 714-657.
UJOftU> HOUDflV INV€STM€NTS
d.o.o. Koper, Pristaniška 14
TURISTIČNO PODJCTJC IŠČ€ NOV€ D€IAVC€ Zfl DCLO Z UUDMI NR TCRCNU NR OBMOČJU VCLCNJR.
Č€ SI MLAD, KOMUNIKATIV6N IN PRIJCTN6 ZUNANJOSTI, POKLIČI NA T6L: 066/37-269 OD P0N€D€UKA DO P€TKA OD 9. DO 17. UR€.
TRGOVINA NOČNI ŠKRAT razpisuje prosta delovna mesta: 4
1.	POSLOVODJA
-	zahtevana srednja šola ekonomske oziroma komercialne smeri ali višja šola enake smeri , zaželjene delovne izkušnje (1 delovno mesto)
2.	PRODAJALEC
-	zahtevana trgovska šola ali ekonomska srednja šola, zaželjene delovne izkušnje (7 delovnih mest) Prosta delovna mesta so na Koroški 44 in na Foitovi 4 v Velenju.
Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite v roku osmih dni od obja ve na naslov
Trgovina Nočni Škrat, Foitova 4 Velenje
Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen oziroma določen čas.
Informacije na tel: 0609/613 - 842.

I1IIIMIII
KINC KINC KINC
DOM KULTURE VELENJE

Nedelja, 17. oktobra ob 10. uri PREDPREMIERA (ni
matineja)
ZADNJI DOBRI MOŽJE • sodna drama
Režija: Rob Reiner(Misery...) Vloge: Tom Cruise, Jack Nichol-son, Demi Moore, Kiofer Suther-land, Kevin Bacon, James Marshal Jack Nicholson mora kot odvetnik ameriške mornarice v neprijetnem sodnem procesu ugotoviti, kaj seje pravzaprav sploh zgodilo. Priporočajo nakup vstopnic v pred-prodaji! Cena vstopnice 400 SIT!
Nedelja in ponedeljek, 17. in 18. oktobra HIT FILMI LETA:
3C»«*tt«x&«xt»a*ttft*»ftx»ftxt»ftS
Nedelja, 17. oktobra ob 17.
uri VEČNO MLAD, melodrama (vlogi: Mel Gibson, Jamie Lee Curtis)
Nedelja, 17. oktobra ob 20. uri PRVINSKI NAGON, triler
(Vlogi: Sharon Stone, Michael Douglas)
Ponedeljek, 18. oktobra ob 17. uri TELESNI STRAŽAR, melodrama
(Vlogi: Whitney Houston, Kevin Co-stner)
Ponedeljek, 18. oktobra ob 20. uri NESPODOBNO POVABILO, drama Naslednji filmi: SOSTANOVALKA (23., 24.10.), RT STRAHU (25.10.), NUNE POJEJO (24. - 26.10.)
FIRST
ROTOTEHNIKA
(g) Radegunda 54, 63330 Mozirje, SLOVENIJA, Tel: 832 222 Tel. & Fax: 063/831 697
ZAPOSLIMO ELEKTRONIKA
z izkušnjami na področju razvoja, testiranja in kontrole elektronskih komponent.
Zaželjena VI ali VII stopnja izobrazbe.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 4. 10. do 10. 10. 1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindust.,zaščitena in rekreacijska območja v naslednjih dneh:
niso presegale
M SEKRETARIAT ZA VARSTVO OKOUA
MAKS. POLURNE KONCENTR.
od 4. 10. do 10. 10. 1993
konc. SO 2 (mo/m3)
308. TOP. V.V. ZAV. VEL.
MERILNE POSTAJE
0.0.
n 4.10.	m 5.10.	ED	6.10.	■i 7.10
ElD 8.10.	a 9.io.		10.10.	
TJ
>91* VE I
F. J
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 14.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 15.0KT0BRA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 16.OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK,18.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 19.0KT0BRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 20.OKTOBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi (govorili bomo o lastninskih certifikatih); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
CVETLICARNA KORADEJ
(Pri pokopališču v Podkraju), Tel: 855 - 264
-	sadike
-	nagrobni pesek, bel
-	vse vrste cvetličnih aranžmajev
-	rezano cvetje	marmor
-	sveče
Za obisk in naročila se priporočamo I
Vabimo vas da se okrepčate v naši okrepčevalnici!
fivuT Marko Celje
63000 Celje, Grevenbroich 13 Tel/fax: 063/32-320 (nakupovalni center NOVA VAS)

Trgovina z rezervnimi deli
*	ZASTAVA
*	LADA
*	GOLF
Velika izbira:
-rezervnih delov
-	potrošniškega materiala
-	avtokozmetike
Možnost nakupa materiala tudi za ostale DOMAČE in UVOŽENE avtomobile. Posebno ugodno:pločevina, gume, prevleke, akumolatorji itd. Izjemna ponudba nemškega motornega olja SAE15W-40 ■ cena le 270,00 SIT!!!
Republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VELENJE IZVRŠNI SVET
OBVEŠČA da je pričela z delom energetsko svetovalna pisarna, ki bo odprta načeloma ob torkih in četrtkih popoldan od 15h do 18h v prostorih SO Velenje, soba it. 22. Obisk in nasvet bo možen le po predhodni prijavi.
Prijave sprejema tajništvo IS SO Velenje
vsak delavnik med 7. in 15. uro na telefonski številki 854-639 ali 856-151 int 224. VABLJENI!
14. oktobra 1993
> * - I......!
Občina Velenje
Zdravstveni zavod Velenje ima organizirano NUJNO MEDICINSKO POMOČ za celotno območje občine Velenje v Zdravstvenem domu Velenje in to 24 urna dan (podnevi in ponoči - ob delavnikih in praznikih).
Pomoč poiščite osebno v Zdravstvenem domu Velenje ali po telefonu na številko 94 ali 856-711. Zdravniki: Četrtek, 14. oktobra -dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Urbane in dr. Pir-tovšek
Petek, 15. oktobra - dopoldan dr.
DEŽURSTVA
Friškovec, popoldan dr. Žuber, nočni dr. Kozorog in dr. Rus Soboto, 16. oktobra in nedeljo, 17. oktobra - dr. Urbane, dr. Stu-par in dr. Vidovič Ponedeljek, 18. oktobra -dopoldan dr. V.Renko_, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Žuber in dr. Lazar
Zobozdravstvo: Soboto, 16. oktobra in nedeljo, 17. oktobra- dr. Eta Rogan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 15. oktobra do 18. oktobra -Milan Matko, dr.vet.med., Topolšica 15, tel.: 892-236. Od 18. oktobra do 22. oktobra -Franc Blatnik, dr.vet.med., Stane-tova 46, tel.: 587-875.
Občina Mozirje:
S88KS88SM

Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 17. oktobra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., gubija, tel.: 831-219. Od 18. oktobra do 24. oktobra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410.
Občina Velenje
t » B S R B B i
Ig******«*«**!
Poroka: Miran Sitar, Andraž nad Polzelo št. 22 in Brigita Skaza, Andraž nad Polzelo št. 50. 50-obletnico skupnega življenja sta praznovala zakonca Pavla in Franc Delčnjak iz Hrastovca št. l/a. Smrti: Anton Osolnik, roj. 1921, Velenje, Prešernova c.št. 2; Marija Priča, roj. 1910, Okonina št. 4; Tomaž Kulovec, roj. 1940, Velenje, Šercerjeva c.št. 20; Marti-
na Tihole, roj. 1952, Jurklošter št. 14; Franc Čuk, roj. 1926, Zg. Hudinja št. 57; Amalija Cigale, roj. 1912, Potok št. 15.
Občina Žalec
Smrti: Elizabeta Strouhal, stara 80 let, upokojenka, Celje, Hribarjeva 11; Matilda Kraljič, stara 86 let, upokojenka, Ljubljana, Ferberjeva 19.
Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec
Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261, 714 686
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	veliko izbiro krst in opreme
-	prevoz z avtofurgonom (vključno rta upepelitev)
-	dekoracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam in ureditev grobov
-	postavitev žarnih hiš
- nudimo tudi vence m cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg!
Na uslugo smo vam ob vsakem času.
Hvala m zaupanje!
Specializirana trgovina z barvami in laki
A&tK
OOBHIŠA VAS 18
PETROVCE
(PRI ZLATEM KRlZU) Tel.: 0609/612-240
NOVOST U ARI:
Prvi na celjskem območju ponujamo 600 RAZLIČNIH Ni ANS BARV ZA LES. KOVINO, STENE. FASADE. . .
Včeraj na televiziji, danes v ARI!
VELIKA KNJIGA BARV - SISTEM UNICOLOR
Odpiralni čas:
delavnik od 9. do 18., sobota od 9.-15.
ZASTOPNIK
d.o.o. Trzin PRODAJALNA VELENJE KARDELJEV TRG 10 (bivši Cukrček)
ŠIROKA PONUDBA BLAGA IZ UVOZA IN CARINSKO ZASEŽENEGA BLAGA po izjemno ugodnih cenah!!!
*	AKUSTIKA: stolpi, kasetniki s CD-jem (že za 17.900 sit), videorekorderji, TV (že za 32.000 sit), walkie - talkie...
*	KOZMETIKA: izredna izbira visoko kvalitetne ženske in moške kozmetike (kreme, deodoranti...)
*	PRASKI: za strojno pranje (Persil, tekoči Ariel in Ariel, Ftondomat, Orno...) in pomivalne stroje (Calgonit in Finish)
*	ZA ŠPORT: trenerke (bombažne in mečkanke), športni copati (že za 1.300 sit)
*	IGRAČE: TROOLS-i (le 990 sit) in še kaj
*	JEANS: kavbojke in jakne
*	kava, sladkarije, Pampers, posoda in še
vrsto drugih artiklov!!!
He potrebujete Špara v Avstriji In ne Interšpara v Ljubljani- za rasle poskrbela trgovina ZASTOPNIK! Tudi brez popusta smo NAJCENEJŠI!!!

MATJAŽ MARKETING
W POLZELA, 'I informacije
Odpiralni čas: tel.: (063) 721-052 deiavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h
ZASTOPSTVO ZA VOZILA SUBARU, DAIHATSU, ROVER, 0EAW00, FIAT, ALFA ROMEO, LANCIA, TAVRIA
Pohitite, da ne zamudite!
® cena do reg. Daihatsu charade 1,0 TS 15.280 DEM (na zalogi samo še nekaj vozil) Ljubitelji vozil ALFA ROMEO - pozor! Izredno ugodne cene, mnogo dodatne opreme	cena do reg.
Alfa Romeo 33 1,7IE CAT 24.430 DEM Alfa Romeo 331,3 šport W 20.180 DEM Alfa Romeo 155 V6 CAT 36.440 DEM Alfa Romeo 155 Q4 44.650 DEM Alfa Romeo 164 T. Spark 33.420 DEM
Ugodna ponudba rabljenih vozil:
1.	Uda Riva 1300 letnik 88 3.500 DEM
2.	Opel Kadet	86 11.300 DEM
3.	Opel Corsa 1,4 i.e. CAT 91
14.000 DEM
M
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 72 letu starosti zapustil naš dragi
ANTON OSOLNIK
od njega smo se poslovili 8.10.1993 na pokopališču v Podkraju.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno
sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju ZZ Velenje, Topolšica za pomoč med njegovo boleznijo in govornikom za izrečene besede ob slovesu.
VSI NJEGOVI
107,8 MHz
RADIO VELENJE
TRG 26 VELENJE
Tel.: 063/851 458
'':WSmšiW$MM.......te
Del. čas: vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
karnise	tapedrano blago
zavese	pena
dekorativno blago zaključne letve
Cvetličarna "CVETJE"
Velenje Stantetova 11 (Kardeljev trs) Tel. 855-110 (izven del. časa 856-065)
Odp. čas: del. 7. -19., sob. 7. -14. ure
Ob 1 novembru bogata izbira:
*	izdelava vseh vrst cvetličnih aranžmajev po naročilu
*	sveče več velikosti & mačehe
Ob ostalih priložnostih vam nudimo tudi žalne vence, poročne šopke in dekorativno cvetje ob porokah, aranžiranje šopkov in daril ter še kaj. ... Cene so usodne, NAROČENO LAHKO "RJDI DOSTAVIMO!
ZA NASE ZVESTE STRANKE IN ZA VAS, KI NAS DO SEDAJ SE NISTE POZNALI!
Trgovsko podjetje d.o.o. "INTRADE"
Mlinska 22, Maribor,Tel. 062/22 66 00, Tel. & Fax: 062/22 42 80 Nudimo vam atrikle svetovno znanega Korejskega^ proizvajalca audio in
Prodajni pogram:
'TELEVIZORJI:
video tehnike ~ m m A fl
SAMSUNG
'VIDEOREKORDERJI
VX 300 = 2 glavi, VPS za 37.110,00 sil M 350 = 4 glave, VPS za 41.800,00 sil
CB335IXHU 37 cm, I. tekst za 35.720,00 sit (B 5051 AT=51 cm, t. tekst za 43.700,00 sit CB5314AT= 55 cm, I. tekst za 50.835,00 sit a 6229 Z = 63 cm, M0H0 za 58.680,00 sti a 6226 Wl =63 cm, t. tekst za 85.054,00 sit CX7226 WI=72 cm, t. tekst za 89.800,00 sit * HI- f I STOLPI
m 340 = radio, CD, 2x60 daljinski za 42.024,00 sit MAX 460 = radio, CD, 2x120 H( daljinski za 61.150,00 sit SCM 7800= radio, CD, 2x60W, daljinski za 44.175,00 sit SCM 8100= radio, CD, 2x60% daljinski za 40.707,00 sit SCM 8550= radio, CD, 2x120 W, daljinski za 56.207,00 sit ♦RADIOKASETOFONI:
RCD1400 & RCD1360 i RCD 980 = CD, 2x75 Wže od 6.500,00 sil A¥!0KADI0Q5300 = 2x25W, DIGITAL, L0UDHESSza 16.075,00sit Nudimo vam io vtliko izbiro:
Infrahalogen grelec 1100 W ie za 33.966,00 sit Jedilni pribori Solingen od 20.868,00 do 26.492,00 sH Posode Golden Crovm od 21.608,00 do 29.082,00 sit Servirmpladnji ie za 9.028,00 sit Desertni pribor že za 5.920,00 sit
PRODAJA NA 3 ČEKE! Pri nakupu nad 5.000 sit presenečenje! Za stranke oddaljene vet kot 30 km ie dodatnih 500,00 sit popusta! Priiakujemo vas v Minski ulid 22, vsak dan od 9. -12. in 15. -19. ure, v soboto od 9. ■ 12. ure! Garanaja in servis v Mariboru!
PO CENAH KOT SE NIKOLI V SLOVENIJI!
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
TEL. 063/881-204, 881-241
Hranilno kreditna služba Šoštanj v mesecu oktobru obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami:
Letna obr. mera
Mes.obr. mera
Hranilne vloge na vpogled	11,25	0,94 Depoziti vezani nad 31 dni
-	depoziti do 50.000 sit	29,88	2,25
-	depoziti od 50.000 do 100.000 sit	32,31	2,41 -depoziti nad 100.000sit	34,14	2,53
Depoziti vezani nad 91 do 180 dni	36,58	2,68
Depoziti vezani nad 181 do 360 dni	40,24	2,91
Hranilne vloge vezane nad 12 mesecev	46,34	3,29
Hranilne vloge vezane nad 24 mesecev	52,44	3,65
Tekoči računi občanov	11,52	0,94
Žiro računi občanov	11,52	0,94
Dovoljena prekoračitev stanja na TR	39,02	2,84
Nedovoljena prekoračitev stanja na TR	63,41	4,26
Priporočamo se za obisk na svojih poslovnih enotah: Velenje, Prešernova 10 Šoštanj, Trg svobode 12 Šmartno ob Paki 139_
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik),	Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89,	Rač. prelom in oblikovanje: K«I I MM« »
Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena	telefon (063) 85*451,854-761,856-955.	in LUMINA
Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik,	Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482.	Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk
Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi- Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev,	Maribor.
narji), Peter Rihtarič (oblikovalec).	trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.	Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
r
Četrti Pikin festival v Velenju
»»»»»»»»»»»■»»■»»lil!*«*««««««*«««««*«*«"
Festival igre, veselja,...
"Veliki ljudje nimajo nikoli nič prijetnega. Imajo cel kup dolgočasnega dela in smešne obleke in kurje oči in komunalne davke..."
Tako pravi Pika Nogavička, vedno nasmejano, igrivo in navihano dekle nadnaravnih sposobnosti, ki vedno stori kaj nepredvidljivega. Hkrati je to tudi dekle, ki ljubi poštenje, mir in otroško svobodo. Zato prav nič ne preseneča, da je postala Pika simbol otroškega festivala, ki ga je prejšnji teden že četrtič zapored pripravil Kulturni center Ivana Napotnika iz Velenja.
Bil je to festival v pravem pomenu besede in najbrž ne bomo udarili mimo, če ga označimo za največjo otroško zabavo v Sloveniji. Veselja, prireditev, ...je bilo na pretek. Dogajalo seje čuda in čuda stvari. Razumljivo, največ zadnji dan v soboto, ko je največja slovenska otroška zabava dosegla svoj vrhunec. Pika Nogavička je tako in tako že sama polna najrazličnejših vragolij in norčij. Če pa v goste povabi še nekaj svojih prijateljev, paje tako oh in sploh. Teh je bilo od ponedeljka do zadnjega dne veliko. Omenimo naj Pikinega gosta
Velika cerkniška čarovnica je bila prava atrakcija ne samo za otroke, ampak tudi njihove odrasle spremljevalce
Martina Krpana (na Krpanovem večeru so o njem spregovorili Polde Bibič, Maijan Baček, Bogomir Veras), pevce, plesalce, gledališke skupine.
Na Pikinem odru v velenjski Rdeči dvorani se je samo v soboto zvrstilo več kot 100 nastopajočih. Ker Pika ne mara lenuhov, je za ta dan pripravila kar 21 ustvarjalnih delavnic. Vse so bile zanimive in vse so privabile pozornost mnogih obiskovalcev Pikinega dne. Nič drugače ni bilo s cerkniško čarovnico, vilo Čira - čara, gobarsko razstavo pred Rdečo dvorano v Velenju, zanimivim Pikinim avto-
busom iz leta 1951, ki je mladež vozil po ulicah Velenja. Lahko bi takole naštevali še in še, pa z besedami vsega ne bi znali opisati. Tre-baje to doživeti. Zato, daje bilo ves dan "super", sta poskrbela še Klo-bučnika Meta in Robert, za prijeten zaključek pa Čuki in njihovi Krokodilčki.
Pokroviteljica letošnjega Pikinega festivala je bila prva dama Slovenije Štefka Kučan. Udeležila seje Pikinega dne, s sabo paje pripeljala prijateljici Ljerko Mrzel in Polono Vetrih. Najbrž je vsaj omembe vredno to, daje miru naproti, s pomočjo treh Pik, poslala
Slabi vremenski obeti so zagodli organizatorjem. Središče dogajanja Pikinega dne Je bil tako namesto Pikinega trga prostor pred in v Rdeči dvorani v Velenju. Zato tudi Piklna parada nI "ubrala" velenjskih ulic, ampak se Je s prostora pred Rdečo dvorano "preselila" v njeno notranjost. Na njenem čelu so bile njažuretke. Spremljala jih je
godba na pihala iz Radeč
približno 250 golobov, in daje ga festivala podarila verižico z obe-Marjanu Marinšku - očetu Pikine- skom srebrnegagolobčka.
■ (tp)
Častna pokroviteljica 4. Pikinega festivala Je bila Štefka Kučan, kije na Plkln dan poslala miru naproti približno 250 golobov. Ob tem Je vsem zaželela veliko razumevanja, veselega In ustvarjalnega otroštva
Nova cesta in širša križišča
Aktivni Veter lomi gas,lc' drevesa
Pri občinski gasilski zvezi Žalec bodo v tem mesecu, mesecu požarne varnosti pripravili vrsto aktivnosti. Po sektorjih potekajo tečaji za izprašane gasilce, strokovna predavanja se vrstijo po vseh OŠ občine, pregledali bodo tehnično opremljenost društev, urejenost in strokovna pripravljenost ob morebitnih intervencijah. V soboto, 16. oktobra, pripravlja zveza srečanje mladih gasilcev na Gomilskem, kjer bo žur s Čudežnimi polji, Ireno Vrčkov-nik, nastopili bodo pevci, isti dan bo v Žalcu srečanje gasilskih veteranov.
Osrednja občinska vaja pa bo na Čmakovi žagi na Gomilskem 23. oktobra, kjer bodo preveijena strokovna usposobljenost gasilcev sektorja Gomilsko inprioritet-nih društev. Po vaji bo tudi proslava ob 90. letnici GD Gomilsko s prevzemom novega orodnega vozila.
s Koroško mimo Toplotne oskrbe do ceste Simona Blatnika. Preuredili bodo tudi križišče Tomšičeve s Koroško in križišče nove ceste ob železnici s cesto Simona Blatnika. Poleg tega bodo ob železnici zgradili nov 3,5 metra širok del ceste, po katerem bo poslej tekel promet za potrebe železnice. Povedati velja, da bodo imeli stanovalci Koroške 8 preglednejši in varnejši izvoz na cesto. Izvajalec omenjenih del je GIP Vegrad. Vodja gradbišča Irena Kegel je še povedala, da so na križišču Tomšičeve in Koroške načrtovani tudi semafotji, vendar jih ne bodo postavili takoj po končanih delih, nekaj časa bodo namreč nadzorovali potek prometa in se šele nato odločili, če so semafoiji sploh potrebni.
■ B. Mugerle
Stari vasi v Velenju srečujejo z veliko težavo. Gre za to, daje Koroška cesta med najbolj obremenjenimi, predvsem zaradi to-
vornega, seveda pa tudi zaradi osebnega prometa. Zato so toliko bolj veseli, da so pričeli z gradnjo nove ceste od križišča Tomšičeve
Cesta In križišči naj bi bili končani do 30.oktobra
Piklna gumbošlvnlca, Plkina kltopletnlca, Piklna slikarnlca, Piklna zobo-pomagalka,.... Skratka, vseh 11 Piklnlh delavnic Je bilo dobro obiskanih
Zlasti v središču Velenja smo veter klestil ali lomil drevesa, bili letos že večkrat priča, ko je Spomnimo se samo dogodka
pred KSC, ko se je razpolovila velika platana. Podobne stvari se pojavljajo tudi v teh dneh. Kaže, da se vetru najtežje upirajo vrbe žalujke.
Naš posnetek kaže, kako jo je v močnem vetru "skupila" takšna vrba ob Paki nasproti stavbe sodišča v Velenju. Res škoda, da lepa in redka drevesa takole končajo.
■ (foto: bm)
No, končno so si nekateri uporabniki Celjske ceste med gostilno Zaje in Foitovo cesto oddahnili. Delavci celjskega Cestnega podjetja so po povsem novem načrtu prepleskali štiripasovnico v dvopasovno cestišče s številnimi odcepi za zavijanje v levo in vključevanje s stranskih cest in od bencinskega servisa na Celjsko cesto. Novost je tudi uradni priključek stranske ceste na prednostno od Policijske postaje.
Čeprav se bodo tudi ob takšni rešitvi našli posamezniki, ki jim nova ureditev ne bo povsem po volji, gre vendarle za pomemben premik v reševanju dosedanje tehnike urejanja cestno prometnega režima. Ker je omejitev hitrosti na celotni dolžini Celjske in Foitove ter "legendarne" Partizanske zelo nizka, ni prejšnja štiripasovnica reševala ničesar. Po desetletju prepričevanja pa bo potrebno le nekoliko več prometne kulture in malo manj plina.
Dobro oglje v novih Lokali
Prav gotovo bi lahko razmišljali tudi o tem, kako bi razbremenili prometne konjiče iz osrednjih smeri (Rudnik, Gorenje), vendar pa to brez denaija in na "ho- ruk" metode ni mogoče. Obstaja projekt prometne ureditve mestnega jedra, ki pa bo najbrž še nekaj časa brez pomembnejše realizacije, rili na problematično križišče
Prešernove in Ceste talcev v Velenju (pri Steklarju) ob povečani frekvenci (14.do 14.3oure). Intervencija prometnikov ne bi škodila. saj bi lahko reševali prometne zagate sproti.
■ Jože Miklavc
Cestarji so "poslikali" Celjsko cesto
Prihodnje dni se bo najbrž marsikdo malo začudil, ko bo v NOVIH Lokah pri Mozirju opazil pravo kopo, marsikdo kuhanja oglja tudi ne pozna, pa najbrž ne samo najmlajši.
Anton Ramšak bo namreč konec tedna zakuril kopo, ki jo je v minulih dneh pridno nalagal, pomagali pa so mu najmlajši in pri tem gotovo spoznali kaj zanimivega, česar vrstniki nimajo prilike.
Anton se s kuhanjem oglja "poklicno" ni ukvarjal, pač pa jetopočelvrosnihletihnaveli-ki domači kmetiji na Dobrovljah, pred kakšnimi desetimi leti paje nekaj velikih kop zakuril v Logarski dolini. Zdaj
gre malo za razvedrilo in malo za kori st. Prvo kopo je pred ne-davnim napravil na prošnjo kovača v soseščini, ki še kako
potrebuje čisto ta pravo Oglje, druga je prav tako nastala po naročilu.Prihodnjednibotorej šlo zares in še veselo bo.