Boj soper zakon, sole in konkordat. Na cedilo djal. Branko - Čuš. (Dalje.) 3. Od kod pa je ta civilrii zakoa? Kdor misli, d;i je v g. dr. Miiblfeldovi glavi prvič zrastel, se aioti. ,,Zaplotaemu zakoau" je lepa Francoska raati, oče iuu je neverstvo, ktero je pred 100 leti oadi razsajalo ia v grozni prekuciji koačalo. Pač bi se aaj rsak previdai Avstrijaa za ušesi popraskal ia aekoliko premislil, kedar se am booe postav.i dati, kterajeizposojenaod takih ljudi. Nastala je oadi kmala huda zmešajava v zakoaskib rečeb. Marsikteri je bil 5 po 6krat zaporedoma ožeajea, akoravao so vse žeae živele. Posledajič je posvetaa oblast bila primoraaa aerazvezljivost zakoaa ukazati. Moj Bog! aerazvezljivost zakoaa je od Bekdaj katoliška tnisel, ia zato so Fraacozi sopet aiorali poprijeti, kar so po]>rej Bespametno 'zavrgli. Eaako bi se zaalo zgoditi pii nas. 4. Kaj je k temu reči, kaj storitiV Neki možiccli, ovači moj prijatelj, je vpil: ,,Slava Miihlfeldti —¦ zdaj bc bo treba fajnieštroni toliko plačevati, zdaj se bomo zelo ^fal žeaili!" Počkaj! Kdoje stareji: katoliška crkev ali Miihlfeld? Rečeš: crkev. Dobro; pa vedi, da bodc crkev dolgo, dolgo preživela .še Mtlhlfelda ia njegov civilni zakou, ia tudi tebe inožicelj. Iz tega pa sledi, da bo crkvena zakoaska postava vedao ostala. Sledi dalje, da bodo kristjaai vedao se v crkvi oklicevali ia poročevali; zalrtij med kristjaai je zakon zakrament, ia brez zakraraeBta ai zakon. Če tedaj tisti, ktere je župaa poročil, se ae bodo hotli tudi v crkvi poročiti dati, aiso nikdar zakoaski, aaipak oC-itni grešaiki, in jih zakoa je divji zakoa. Ljudje bodo imeli poteai tudi plačila ia več potov, kakor poprej; razun, če bo posvetaa gosposka zastoaj ia brez šterapelaov svoje opravljala. No, to pa ti bodi. Kakova dobrota bi tedaj bil ta aovi zakoa ? Bil bi takov zakoa sicer veljavea pred posvetao oblastjo; — pa druga je pred crkvijo, pred vestjo, pred Bogom. Ia eikakor ai dvomiti, da bodo previdai kristijani tudi za aaprej crkveae postave zastraa zakoBa spolnovali že zato, ker ajiai nerazvezljivosti zakoaa aihče drugi aa celem svetn Be zaraore zagotoviti. Ali kaj bi ti oča rekel, ki imaš pridno bčerko, pa bi prišel prihodnji zet ia bi prilično tako govoril: ,,Ljubi oee! aieai se dopade vaša Mica, jaz jo vzemen za žeBO, toda 8 fajtncštroin nečeai aič opraviti iraeti; ženim se [)o civilao!" Ali bi te ovaki saubač ae žalil, ia pošteni tvoji ičeri sraraotc ae delal? Po pravici bi mu jo otlrekel. Ia da bi zares zakoa po novetu kopitu skleaea pri marsikterih le kratko trpel, si labko že za aaprej izrajtamo, ako poaiisliaio, da ravno (aki lahkomišljeai žefliai ia aeveste, kterim bi civilai zakoa dosti dober bil, si ae bodo veliko drug drugeaiu prizaaašali, ampak bo hitro med ajimi rava ia kavs, ker bo meajkalo railosti ia blagoslova od zgoraj. Že zdaj se razdraženi zakoaski včasi težavao spravijo, kaj še le bo, kedar bo po postavi dopuščeao, zavolj razprtije se ločiti ia zopet dalej saubiti ?! V aaglici se brž reče ,,ui ini prestati več ?" ia ako se to trikrat pred posvetao gosposko stori, saie se zakoa razdreti, rekši: V sled §. x je zakoa iaed Balaževira Brckoai in Greakovoj Grčkoj razločen. Z otroki ia s premoženjem se iaiata deliti. Vsaki se saie zopet žeaiti ali možiti, ako mu je drago." Kaj pa bo z ubogimi otroki, kaj 8 kristijaasko odrejo? Zares, človeku se dozdeva, da kaj takega pri aas m inogoee. Pa pri naa se je že marsikaj zgodilo, česar se Bibče poprej nadjal Bi. — Kristijaaski zakoa (aerazvezljiv) jc naj boljša podlaga rodbiaski areči, to pričnjo vsa stoletja. Dobro odrejene rodbiue so pa podlaga sreči ia blagru cele države. Zalo se bojira, da po aovi zakoaski postavi krbajo in odpravljajo sopet drugl kaaien, aa ktereai je sreča ia blagor Avstriji pozidaaa. Žali Bog, da se to vjema z aašo notrajao politiko. — Menjšiae se šopirijo črez natorne večine. Tud Oflih število, kteri bodi si iz kakoršaega koli vzroka civil nega zakoaa potrebujejo, je vendar le majhflo. MeajšiBa s drzae ogromai večiai nekaj za zakoa vriaoti, čeear za zakoa flikdar spozaati ae more ia ne saie. Tako! ia to se reče ,,prostost vesti". Sieer še ta postava ai potrjeaa, — veada ko bi se to zgodilo, iraa gotovo večiaa katoličaaov pravici po postavai poti se upirati, dokler je ae podere. Vsak pa ima pravico tirjati, da ga vlada ae sili pred posvetno oblastj zakoaa sklepati, da tedaj crkveai zakoa pripozBava. Gotovo, da bo vojska za kristijansko odrejo v šolab veliko hujša, pa tudi hasaovitejša ia te važae reči prihodajič