ISSN 0350*5561
9 ..u^vu
ZB kOMc tedna
V petek bo oblačno Z maf^$imlpaoavinanv. V soboto se bo postopno zjasnilo.
številka 42
četrtek, 28. oktobra 2004
300 SIT
ItAIII»
Program
lopolšica« 26. <)kt(>bra - Trcs-
Ih se jc gora, rodila se je mis, je pregovor, ki se v vsakdanji praksi pogosto potrjuje. Nekaj takega bi lahko xapis^ili tudi za razplet izredne seje sveta javnega zavoda Bolnišnica IbpoLšica. Na njej so člani svela /avoda, tudi nekateri drugi delavci bolnišnice, predstavnik ministrsiva za zdravje in Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ravne na Koroškem osrednjo po/ornosi namenili razmeram v bolnišnici oziroma naj hi - po besedah predsednika sveta /avoda Damijana Justîneku. dr. med, specialista interne medicine-govorili predvsem o dveh vprašanjih: šestmesečnem operativnem planu in o delitvi vodilne funkcije na poslovnega in strokovnega direktorja. Po slabih šlirih urah scîse ra/.Çjiz enim samim sklepom. Naj spomnimo: povod za izredno sejo naj bi bile alarmantne razmere (Damijan Justinek), ki sose z odhodom
Spomini
Bo/ana Spegei
Po /zredn/ seji sveta zavoda: (od leve proti desni) Janez Potes, Damijan Justinek in Dorijan Marušič
vodje internega oddelka Apolona Marolta. dr. med., specialista interne medicine, ^e poslabšale. 7.dravniki naj bi bili namreč že pred tem preveč obremenjeni. Svoje nezadovoljstvo so najprej izrazili 7. zahlevo po odstopu direktorja, primarija Janeza Pole-
sa, dr. mod., specialista interne medicine, dan kasneje pa še z nezaupnico s 15 podpisi zdravnikov. 1/ročil mu jo je Justinek v imenu svela zavoda, čeprav naj bi bili z njo seznanjeni le nekateri njegovi člani.
(IVadaljevanje na 3. ^mtni)
31. okoLer 2004
1. november 2004
Spoštovane občanke, cenjeni olicani!
K«j si oklolior in novoml»'r \m\;\]i\ roke, v Slov^Miiji
<lan roformacije in dan spomina ua mr(v(;.
V Mostni uhC-ml Vrlitnjc l>t)mo
v nedeljt», 31. oklolira 2004. oh 18. uri na Tilovem Irgii ob .spomeniku Onemole puř^ko
|iri|)nivili kraj.so sliivcsnost. na kalcri so honio zavedli [«»mona roforniacijc za slovenski jfzik in pnóaslili sfjoniin na vso lislo, kijih i\i \vv moi! nami.
Oh loj priloznosli bo slaviUK^hii gr^'ornik 7.u|»an Moslno oUrino Volonjo Srečko Meh.
Za kulturni program bi^rlo poskrboli:
MoSki pevski zbor Kajuh Velenje
r/uMroui fl/rît/c»/// Auf/i'/'Jc Fi^erja in
dyaki Šolskega œntra Velenje {mhí »•(Mťom menhrícť Mfifkf ^rihj.
'rirotlitov ho jKAraniil Karel Drago Seme.
Vljiíílnn vabljoni, ila s svojij [nisol nosijo [loousiKo njihov spomin!
KAKO
PRIHRANITI KAKÍEN TOUR
Ob dnevu varčevajija smo zbrah ponudbo na naSem trgu, ki vam bo v pomoč pri izbiri, kam in kako naložili va^ privarčevani denar. Po-nujamovam tudi nekaj nasvetov. Piisebej predstavljamo vzajemne sklade, ki si počasi pridobivajo zaupanje naših varčevalcev. Za vse podrobnejše inlorma-cije je najbolje, da obiščete katero od bank oziroma finančnih točk, kjer vam bodo prijazno pomagali s kakšnim nasvetom.
16 17 IS 19
Ki) začnejo listi na drevju spreminjati barve v mdoiito pufeto rdeče-rjavih Umov, ko začnc odpadati in se spreminjati v Čudovite naramepreproge, ko se prehudim v mepjaiOy rosno j\itro, se zavem^ da se počasi />askiv/ja se eno koledarsko leto v mojem življenju. Ob pnili dežexnih dneiih, ki dišijo ix> šmi^ se včasih vame tihoprikmde otozna'^t. liidi oČi se mi orosijoy ponavadi, ko sem sama s .vir);/«?/ mtsHmi in spominih 'li tam okoli J, noivmbra še posebej bolijo. Se večkrat se prikradejo ivme. ..Za ene ho ponedeljkov L november k dela prost dan, za dm^e nikakor Medpn'imi so tisti srečneži, ki še ne poznajo bolečine, ki jo povzroči smrt IjMjene osebe, ki Še niso izffihili nikogar od ó^vje bližnje d mži ne alt ?x2S dohnh in iskrenih prijateljev Vsi ostali bomo v teh dneh pogO.'^teje kot sicer mislili na tiste, kijih ni več med nami. Na liste, ki so nam dali življenje ali pa ga zaznamovali s sxYjjim prijateljstx'om. Oh ofožnosti se nam ho zagotovo prikradel ti tdi kakšen nasmeh, saj se ponavadi spomnimo lepih stvari in dogodkov iz naših skupnih dni. (irenak nasmeh Zato, ker se h<}moob lem z/nvdii, da so spomini v glavi in tisti na fotografijah Še edini, ki nam ostajajo. In spel nam ho žal za vse (iste besede, kijih nikoli nismo spregovorili, ko smo za to še imeli priložnost. Kako težko nam gre z jezi hi, ko bi mdi komu priznali, da ga imamt) radi, da smo veseli, ker z njim delimo žii'ljenje in Cas/Zgodi xe, da tega mkoH nepo\emo, Kerjestnrt edina, ki nas bo vse doletela, pa nikoU ne vemo kdaj. Prav je, da spomini živijo. Pmvje, dit vsaj enknrt o leni na vseh grohoxih /ta pokopališčih, oh itíc/ř spomenikih borcev, gorijo sveče. Na nekaterih namreč bolj poredko, na dmgjh vse dni v letu. Se holj pw v pa je, da se zavedamo, kako minljivo je nase življenje. Kako malo so iredni medsosedski spori, tekmovanje, hlastanje za denarjem in blaginjo, iskanje smisla življenju, drobne napake, ki sijih mečemo pod nos ...Ste danes komu Že povedali, kako radi ga imate? In kako srečni ste, ker ga imate? Jaz sem. Ker vem, kako holi, ko pride smrt. In kako pmv zaradi nje nekoč veliki življe/tjski problemi izostanejo zelo nepomembni.
inovd'ODŠKODNINA
rSTE BIU POŠKODOVANI ^ V PROMCTNINEZÛODI? STE SE POŠKODOVALI PRI DaU?
UUBUANJt. C ( PRU, Odi^ 19 MAMCibrolteLlM KOKtinenkocTe J«BIA»MTA.Tr9SM9tl XSBWU'CrUoAotf
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
www.flovo odškodninami
s 080 20 21
Spet zimski čas
V noči od sobote na nedeljo bomo spet dlje spali, saj bomo ob 3. uri premaknili umi kazalec za eno uro nazaj.
GORENJE : BRESTSKI MEŠKOVO
'^Rdeča dvorana, sobota, 30.10. ob 17.30 url
www.rokometniklubgorenje.5i

ft
i
Prenovljeni Center v Šoštanju.
Samo 30. oktobra, vam ponujamo 10% otvoritveni popust na vse izdelke v prvi_etaži!
Vabljeni v soboto, 30. oktobra ob 9. uri, v družbo razigranih čarovnic, Goter - žur dua.
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
'^H'jAS 28. oktobra 2004

lokalne novice
Dobri odnosi z investitorji
BiulimiH-^ia 'Gorenje jc na Irclji letni Konferenci za oUnc^/ invcsUuiiji za področje Ceniralnc in Vzliodnc Evrope, prejelo nagradil za drugo mesto v kíUegoríji NajboIjí>i odnosi z invcsti-lorji med slovenskimi podjetji (Be.^i IR from a Skwenian c<îm-pany). Bojana Roje. direktorica Odntisov z investitorji v Gorenju, je ob tej priloî^ni'Ki i povedala: »Nagrađuje odsev mnenja o Gorenju v očeh mednari^dne investicijske skupncsli 1er pomeni pravilnost naše usmeritve k ćim bolj popolnemu in transpa-rcnlnemu poročanju finančni in drugi zainteresirani javnosti.«
■ mz
StrokoMii seniimu^ o tržnici priliocinosti
Velenje/Z€lt>»'eg- v petek se je župan Meslnc občine Velenje Srečko Meh s sodelavci udeležil strokovnega seminarja na temo »OWikovanje tržnice prilKKlnosrt« v avstrijskem /elt\wgu. Na njem so predstavili naCrt, kako oblikovati moderno trtnico. Poudarili so, naj tr/nica v mestu predstavlja stičišče, ki ni namenjeno samo nakupovanju, ampak tudi srečevanju ljudi. V Zeliwegu se namreč ponašajo z eno najsodobnejših tržnic v Avstriji. V celoti je pi)krila z airaklivno tekstilno membrano ter programsko vodenim sisiemom svetlobnih efekuw.ki daje tržnici zvečer §e pasehen pečal. Je manjAa in odprta samo ob petkih, vendar je dobm obiskana in ima kvaliletno ter pestro pvinudbo, o čemer so se prepričali ludi gostje sami. Tržnica deluje kot društvo, v katerega so včlanjeni vsi prodajalci, imajo tudi svojega predstavnika, ki skrbi za irženje ter promocijo, tako da iri^nica nastopa pod enotno blagiwno znamko.
Razprava za kompostarno
.Št»stanj.20. oktobra - Med 15. in 30. oktobrom je v prostorih Občine Sošlanj javno r<izgrnjcn predlog sprememb in dopolnitev odloka o ureditvenem načrtu odlagalií^ča pepela, žlindre in drugih produktov odžvepljevanj z grafično prilogo prikaza lokacije komp^Klarne. V sredo so o dokumenlu pripravili javno obravnavo. Gre za to, da bi na delu odlagališča pastavili manjšo kompostarno, namenjeno odlaganju bio- in zelenega odreza. Ker je ireba uredili odvodnjavanje, je treba izvesti ves postopek sprememb veljavnega dokumenta.
■ fnkp
Znova med najlepšimi
Rečica ob Savinji - Turistična zveza SIcwenije v svojo akcijo »Moja dežela- lepa in gostoljubna« vključuje tudi šole, prostore v njej in urejenosl okolice. Dobra novica je. daje i>snavnašola z Rečice ob Savinji vse txlzačeika svojega delovanja v letu 2()0(.) vsako leto med najlepj^ urejenimi. Leta 2001 sojo razglasili celo za najlepSe urejenovSloveniji,pnsIehememtKcnjevanjupa je dc^lej prLšla v najožji izbor med vsemi slovenskimi osnovnimi .šolami. Enako je bilo lete«, saj je v kategoriji Sol, zgrajenih po letu 1980, osvojila zavidljivo ireije mesto. Najlepša je bila tokrat osnovna Sola v 1'rtiču, kjer st") tudi podelili priznanja.
■ J P
Obisk učiteljev iz Srbije in Romunije
Velenje - Na Šolskem centru Velenje so pred časom gostili skupino 56 učiteljev, strokovnjakov za programe poklicnega izobraževanja iz Srbije. Slovenijo in s tem tudi Velenje so obiskali predvsem zato, da bi spoznali proces poklicnega izobraževanja, ki ga v Srbiji prenavljajo pod okriljem Agencije EU za obnovo v programu pristopne pomoči državam Jugov/hodne Evrope. Vclenj.ski šolski center so izbrali kot primer dobre prakse pri izvajanju praktičnega izobraževanja. Na strokovnem .srečanju na centru so jim med drugim prikazali izvajanje praktičnega pouka v strojništvu in elektrotehniki v prostorih medpodjetniškcga izobraževalnega centra. Na srečanju, ki so se ga med drugim udeležili ik^ predstavniki kadrovskih služb iz Gorenja in Premogovnika Velenje, so se dogtivorili za nadaljnje sodelovanje pri različnih mednarodnih projektih. Od ponedeljka do četrtka prejšnji teden, pa se je na šolskem cenlru mudila učiteljica Camélia Ciordanu iz Cluja (Romunija). V začetku oktobra je namreč center začel sodelovati s partnersko Solo ( olegiul 'lehtnic de irans-porturi »Trausilvania« v mednarodnem progr*imu enoletne izmenjave dijakov Socrates - Comenius, V tem projeklu sodelujejo dijaki Poklicne in lehniške rudarske šole, Poklicne in tehniške strojne .Sole in Poklicne in tehniSke sole za storitvene dejavnosti. Njen obisk je sodil vsplet priprav na obisk 15 dijakov iz partnerske romuaske ^ole, ki b(^do .sodelovali v projektu Tradicionalni narodni prazniki v Sloveniji in Romuniji. V Velenju bodo od 22. novembra do 4. decembra letos.
■ tp
Pridobitev za šolo, učitelie, dijake in občane
/i e-soio so na Šolskem reiilni Velenje še širše odprli viaui ztianja zeljnim - Rarunalniška urilnira, v kaleri bodo uporahniki lahko brezplačno opravljali slorilve, ki jih ()iiioi»oca svetovni splet, l)o odprla \sak (k^lovni &<m in tudi oh sobotah
Tatjana Podgoršek
Velenje, 20. oktobra - V avli Poklicne in tehniške eicktro in računalniške Sole Šolskega centra Velenje je bila priložnostna slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu e-Solo. Novo okno v svet informacijskih in komunikacijskih
ministrstvu za Šolstvo, znanost in Spori, je pridobitev pomembna za ustanovo, učitelje, dijake in občane, ki bodo opremo uporabljali za dvig kakovosti izobraževanja. »To je orodje v v,se- življenjskem učenju. Živi pa tam, kjer jesiner-gija med ministrstvi, šolo in lo-
bnih informacij.skih znanj tudi vsem ostalim zainteresiranim občanom ne glede na starost. >» V Šolskem centru se že več kot 45 let zavedam<i, da ni nič bolj povezano s prihodno.stjo kot znanje posameznika 1er da v sodobni družbi zmaguje predvsem tisti, ki več zna. V vseh
Sodobna računalniška učilnica e-sole Je na votjo dijakom, učitetjem in tudi ostatim občanom,
ne glede na starost
tehnologij je rezultat skupnega projekta Šolskega centra, Mestne občine Velenje ter ministrstev za informacijsko družbo 1er za šolstvo, znanost in Spori.
Ivan Kotnik, direktor Šolske* centra. Je oh tej priložnosti naglasil, da so z e-šolo še širše odprli vrata ustanove za zna« nja željne ljudi. Z informacijsko tehnologijo in njenimi sto* ritvami l>odo lahko nudili potrebna znanja učiteljem, dija* kom« občanom. Predstavnica ministrstva za informacijsko družbo Maš» Zale/nikje povedala, da v Sloveniji že deluje 28 e-šol. Poleg možnosti, ki jih omogoča uporabnikom, ne smemo prezreti, da je slednjim zagotovljena strokovna pomt>č in daje v njih pristop do Interneta brezplačen. Po besedah Elida Ban* dlja. državnega sekretarja na
kalno skupnostjo. Velenje bo gotovo med tistimi v Sloveniji, kjer bo projekt dajal sadove.« Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje,je menO, daje vseživljenjsko učenje izobraževanje za delo, »V naSi sredini moramo poiskati možnosti. ki jim imamo - opremo in kadre. Pri tako zastavljenih aktivnostih nam nihče ne more preprečiti uspeha v prizadevanjih, da postane Velenje sre-diSče, v katerem bo vredno živeti in delati.« Na razpis ministrstva za informacijsko družbo za e-Solo januarja letos se je prijavilo 17 Sol, izbranih je bilo pet. Med njimi tudi Poklicna in tehniška elektro in računalniška Sola Šolskega centra. Njen ravnatelj mag. Tone Gams je ob tem izrazil zadovoljstvo, saj bodo sedaj lahko uresničili željo -brezplačen dostop do sodo-
teh letih smo se odzivali na potrebe okolja 1er uporabnikov. Računalnik kol učni pripomoček namreč uspeSno uveljavljamo tudi v vseh ostalih programih in ne le pri računalniških tehnikih. Računalniške sisteme vključujemo v učno opremo, ki jo razvijamo in izdelujemo ter z njo opremljamo specializirane učilnice v vseh slovenskih elektro .šolah in na obeh elektro fakultetah.« Kol je Se naglasil Tone Gams, so doslej širili znanja za uporabo računalnika na delovnem mestu ali v domačem okolju ne samo dijakom. Študentom, ampak tudi 241)1) udeležencem v programih izobraževanja odraslih"!
E-Šolaje (J(»poldne namen^je-na pedagoškemu procesu, v popoldanskem času pa vsem ostalim občanom. Njena vrata so odprta vsak delovni dan
REKLi SO
Oto Brgiez
O pomenu e-Sole:«Za dijake bo e-šola prostor, kjer bomo lahko v popoldanskem času preživeli kakšno uro ob računalniku, imeli dostop do spleta, do najsodobnejše tehnologije, ki je na voljo. C-šola bo lahko pripc^mogla h kakovostnejšemu pouku predvsem s tehnologijo, saj imamo na centru najbolje opremljeno učilnico v Šaleški dolini (poleg računalnikov Se kamero, fotoaparat, grafične tablice, vso podporo za delo z videom, fotografijo). Tu se da početi veliko stvari, ki jih doma mnogi ne morejo zaradi stroškov. Menim, da bodo sošolci s pridom uporabljali možnost sodobne tehnologije za pridobitev dodatnih znanj. Učilnica ni daleč od centra, pa tudi oktilje je dokaj prijazno. Kaj mene najbolj zanima na medmrežju? Ukvarjam se predvsem z gradnjo zahtevnih spletnih aplikacij. Tudi v tej e-šoli sem zgradil eno spletno aplikacijo - tako imenovano e-vrat.a. Skrbela bo zalo, da bodo lahko odgiwome i»ebe imele nadzor, kdo je bil v učilnici, kdaj, in če bi .se morda kdaj kje kaj zapletlo, da lahko posredujejo.«
od 15. dt» 19. ure, oh sobotah od 9. do Iv^. ure. V njej je 17 zmogljivih računalniških si« stemov, povezanih v med-mrežje, videokonferenčni si« stem, Intrvni in laserski tiskalnik, optični Čit^ilnik, LCD projektor, Pri izvajanju storitev, kijih omogoča svetovni splet. Je iiporahnikom brezplačno na voljo tudi strokovna pomoč skrhnika učilnice.
Upokojenci v počastitev občinskega praznika
Šmartno oh l^aki - Tudi letos so splet prireditev ob prazniku občine vSmartno ob Paki začeli Smarški upokojenci. Na igriščih pri draStvenih prostorih so pred tednom dni pripravili športno srečanje, udeležile pa so se ga - poleg domačinov -še ekipe društev upokojencev Pesje, Prebold in Skale.
lekmovali so vpetih disciplinah. Gostitelji so bili najboljši v streljanju z zračno puSko in v balinanju, Skalčani so zmagali v kegljanju s krogjo na vrvici in v metanju krogov na klin, športniki Pe.sja so bili najboljši v pikadu, ekipa Prebolda pa je vsvo-jo zbirko uspehi:jv dopolnila s priznanjem za sodelovanje.
Udeležence športno-rekrealivnega srečanja je pozdravil ludi šmarški župan Alojz Podgoiiek.	■ tp
5 srečanja
rn^đn^ SilX fills řzdaía: éa$opl$na*alo2níšla In RTV màÊJLliJ {|ru2ba,ito.o. Velenje izhaja občairttih. Gena posarmznega izvotfat^SOOSlT. maseína naroCnins 1 200 Siï. trimesečna naroćnlna 3.450 SU, poUetna naročnina 6.650 Sff. letna narocnlnâ 12.600 SÍT.
Uredníitvo: Bons ZaKošeK (dii^ldor), Stane VovK (oûgovomr ui^dnlk), Milena K5tlC-Planlnc (pomoCnica urednika), Janez Plesnlk, Tabana Podgoršek. S^na ápegal (novinarji), Mira ZakoSak {ir^dnics radl(a). Janja Koái;ta*ápegel (tahnICna urednica). Toma2 Gi^aK (oblikovalec), Propagerula: Nina Ju9 (vo(i|a propagande), SdioKonatnik. Jure
BertCnik (propagandista),
Sedeî uredniltva In uprave; 3320 Velenje, KkiriCeva 2a, p. p. 202, letelon (Oa) m 17 50, lelelax (03) 897 46 43. TRR • Nova LB, Velsi^e: 02426-0020133$54 Small: press ©nascas si
Oblikovanje in grsf. priprava: Naš Us d o o.
Tisk TlsXama SET d.d., Naktada: 5.400 w/oúw
Nenanćeniti íoiogfafQ In rokopisov ne vraćamo!
Po zakonu ûÛDV^ 'NaSCas' uvrščen meci proizvode infonnaltvneQa
znsCala za kmt se piaCuje davek po 8,5% znižam stopnji
DOGODKI
Program ukrepov čez teden dni
Na izredni seji svela zavoda Bolnišíiíca To[)olšiea le skk^p o piipra-\ i pio^rania ukK^pov m l esilev položaja - PîM)l)loin je velik, ki^at-koroeiîo n^šljiv, dolgoioeno pa bo pol,i (îben širši konsenz
Tatjana Podgoršek
TopolMCSi, 26. oklohM - Tresla se jc gora, rodiia sc je mK, je pregovor, ki se vv.sakUanjj praksi pogosto polrjii>\ Ntikaj lakoga bi lali-ko zapisali ludi razplei izre Jnc seje sveta javnega ziiwdaBoinjšn j-ca'IbpoKiCH. Na njej so člani sveta zavoda, ludi nekiiteri drugi delavci bolnišnice, predstavnik mi-nlslrsiva za zdravje in Obmtičnc enote Zavoda za zdravslveno za-viirovanje Slovenije RavTie na Končíkem osrednjo p^^zomc^si namenili razmeram v bolnii^nki oziroma naj bi - pt> besedaJi predsednika sveta zavoda l)ami>ana.lus(mv-ka, dr. med. sped aJisla inlerne medicino -govorili predvsem o dveli vprašanjih: šest mc.se<? nem opera-ijvncm piniiu in o delitvi vodilne funkcijo na poslovnega in strokovnega direktorja. PosJabih Štirih urah so se razšli z enim samim
sklepom.
Naj sponininii»: p<w(^d iz izredno sejo naj bi bile ak-irmanlno razmere (Damijan .lastinek), ki so se z odhodom vodje inicrnega <^ddel-kď Ap^^lona Man»lta. dr. med..spe-cialisla inlorne medicino, so poslabšale. Zdravniki naj bi bili namreč že pred lom preveč obremenjeni. Svcije neza<kwi>ljsMi so najprej izrazili 2 zahltfvo po odsiopu direktorja, primarija Janeza I'ïjIc-sa, dr, med.» specialista interne medicine, dan kasneje pa Še z nezaupnico s 15 podpisi zd ravnike Izročil mu jo je Ja^ilinekv iinenu svcia zavoda. Čeprav naj bi bili z njo seznanjeni le nekateri njegovi člani.
»DirekUir jc odit^viH rrn. ni i><i edini!«
Izrodnaseja svela zavi^daje pt>te-kala za zaprllml vrali. Po končani seji je Jusiinek povedal, da so spre-
jeli en sklep: »Svet zavoda pooblašča strokcwni svet bolnišnice, da v lodnu dni pripravi program ukrepov za reševanje nastalega položaja. Strokosni svet vodi direktor bolnišnice, v njem pa so predstojniki ixldelkov.Ti biidoza-sti'ipali zdravnike .'lakoj, ko ga bodo pripravili, ^ bodo obravnavali na seji zavoda.« Kadn>vsko p>d-hranjenost naj bi re.Ševali s svojimi specializant I vsc.idekwanju sso-sctlnjima bolnišnicami, ssekunda-riji - najmlajši zdravniki v sistemu» ki so jih doslej zaobšli, sprejeli pa naj bi Še nekatere notranje ukrepe. »Seja sploh nI bila namenjena pranju umazanega perila, čeprav pa se ob lakih priiažncxsiih Izrečejo bei»ede, ki m^^goče nlsc^ nujne. V glavnem smo se vsi zavzeli za dobre ukrepe in nezaobio/be zana-ziîj,« je še poudaril Damijan Justine k.
Na vprašanje, ali so načeli vpraš-
anje odgcwornosti direktorja zaradi kadRwskih razmer v hiši. pa je .1 ust Inek odgovoril: »Smo, saj je direktor kot vodilni c^rgan odgovoren, nI pa edini.«
»h)stoi>ek ji* sel niinio ustaljene pnikse«
Po navedbah sekretarja za bolnišnice na ministrstvu za zdravje Dorijana M^rušlčase je svet zavoda lotil reševanja pt)ložaja mimo ustaljenega pc^stopka, mimo organa, ki je odgovoren za poslovanje bobišnitv. «n>,očomerje.svei razpravljal danes, bi marali na redni seji. Na seji se je izkazalo, da člani sveta sami niso bili dobro seznanjeni z razse^iîostjo težavo oziroma kolikšen je dejanski kadrov-skl primanjkljaj.« Obljubil jc, da bo ministrstvo pomagalo pri krat-koročiicm rc.Ševanju kadrovskih vr/oli s specializanti, ki naj bi v bolnišnici oslali dlje Casa kol sicer, z zdravniškem zbornico pa naj bi se dogovorili za več sckundariala mlaj.ših zdravnikov. »Dolgortíčno pa je pomanjkanje zdravnikov širši problem, i'utijo ga povsod, v manjših bolnišnicah pa še toliko bolj. V Sloveniji bo prisoten & na-
slednjih šest do itscm let. Potrebno bo odpreti meje in olajšali po-stopke za pridobivanje zdravnike^ iz tujine.« Maru.Šič je še nagla.sil. da morajo trenja in nesoglasja rešiti v Ixilnišnici predvsem sami. [n lo čim prej, kajti če ne bodo uresničili dogovoijenega prt'sgra-ma. bi lahko lo bolnišnico pahnilo še v ekon<imsk<^ krizo. »Icžiive so. po moji ^Keni. velike, kralko-n'>ÍTiO rešljive, dolgoročno pa bo potrelK'n Šini konsenz. Alarmantnih razmer iz povedanega na seji nismo zaznali, nenaziidnje pa strokovnjaki píwedaii. da lahko v danih razmerah še vodno delujejo strokcwno.«
»I\iti približno ni izpolnila pričakovanj!«
Direktor BolnišniceIbpoLšica .la-nez Poles je med drugim povedal, da izredna seja sveta zavoda niti približno ni Izpolnila njegovih pričakovanj. »Sem velik skeptik, kQT ključni ljudje v strokovnem svetu encistavno ne ?elijo sprejeti odgwornosii. V tednu dni moram v sodekwanju s .strokovnim svetom pripraviti potrebne ukrepe. Uspešni bomo. če b<)do zdravniki
resnično želeli to, kar so izjavili: da želijo bolnišnici dtU>ro in da želijo delali. ( e gre za dvoličnost, sprenevedanje, smo zadevo samo preložiliz^ nekaj dni, problem pa bo Še vedno lam, kjer je. Ob lom imam resne pimiisleke. Ponudil sem tidstop, ne zaradi ixlh^Kla enega zdravnika, ampak zaradi dcj-slvćt- če k{ilegi zdravniki ne mislijo vleči voza, potem s laLšno eki-pt) b(^lnišnlcc ni m<igoCe postaviti na noge. Potem rabimo svežo ekipo, ki bo gt^rela in želela narediti to, kar smo pred leti. ko smo ustanovo dvignili r/ propada, jo ekonomsko osamewvojili, razvijali In jo še danes,« je med drugim povedal Janez Poles. Ukrepe za Izboljšanje razmer naj bi po nje-gtwih z^gDtovilih predlagal na seji .strokwnega sveta pred 14 dnevi. Pri nekaterih zdravnikih so piw-zjočili nczadtjvoljstvi'). ker jim naj ne bi bili pisani na kof.<\ Njih<wo preobremenjenost pa bi lahko rešili zelo kmalu, če ti ne bi opravljali dejavnosti, ki niso v planu, in če nc bi enakega dela. kol ga opravljajovdopi'kldanskem Casuv bolnišnici, ispravljali popoldan ali zvečer Še izven nje	. ■
v Trebuši bo zrasel poslovno-trgovsid center
V prvi obravnavi so veleiijski s\elniki dali zeleno lue za izj^radnjo veejcfia poslovno-tr^o\skega rentra Trí^hnša - Kakšen bo pr<'del ob Šaleški eesM, pa se ni jasno
Bojana Špegel
Velenje - Na oktobrski seji sveta MO Velenje so svetniki poleg osnutkov proračunov za dve leti vnaprej sprejeli ludi kopico drugih odlokov tn osnutkov odlokiw. Sejo pa so tudi tokrat začeli z vprašanji in pobudami. Poglejmo, kaj so predlagali in kaj spraševali.
!\apaeno prnjekt irano ki o/no kri/isee?
Ironn .Sivka (/LSD) je zanimab, kaj b^"» v prostori h nekdanje Elek-inMehne po tem, ko se bo iz njih preselila knjižnica v nove prostore v nekdanji Nami- /e med sejo je d(H)ila odgovor, da jih bo MO Velenje dala v najem Šolskemu centru Velenje, ki še vedno čuli prostorsko stisko. Vrane Sever (SDS) je vprašal, kdaj so bo v Velenju začela kvalitetna komunalna izgradnja. Za primer je navedel gradnjo nove kanalizacije od Vclcnjaproti f'rnovi.kjer.so Izvajalci po njegovem po nepotrebnem razkiipali cesi(\ ker bi se dalo traso speljali tudi drugače. Zanimalo ga je tudi, kje v Velenju bo pt^skivn<i stavbo gradii Mercalor, saj se že širijo različne gi^vorice. Njeg{waslrankar>ka kolegica Tatjana Strjjar je vprašala, kdo jc odgovoren Z5i napačno prtîjekliranje krožnega križišča pri starem Kinu, kjer po njenih besedah tovornjaki ne morejo zapeljali iz smeri Skal proti jezeru, ne da bi vozili čez robnik ceste. Vprašala pa je tudi. ali je na deželi obvezno, da imajo vse hlŠe smetnjake in ludi plačujejo odvoz. Ljudje namreč opažajo,dajlh nekateri nimajo, smeli pa v plastičnih vrečkah ponoći otllagajo k sosedovim smetnjakom. fcirli Stropnik (LDS) je vprai>aL kiikšno jc mnenje MO Velenje do težav, ki se pojavljajo v Bolnišnici TopolŠica, iz katere
z-dravniki odhajajo, ljudje v dolini pa hO zaskrbljeni za ast^dt^ lo zdravstvene ustanove.
V lYebnsi indi novo kro/išce
Kot smo izvedeli na zadnji seji, projekt Izgradi^jc novega poskw-no-trgovskoga centra Trebuša, na travniku pi.>dgostiščem Zaje, teče Žc dve loti lnvestilor,ccljskop<xl-jeijc Olekiro TurnŠek, je vanj že vložilo 500 milijonov SIT Na javnem natečaju so izbrali ludi arhitekta, to pa je Un»š Riijtcr, ki je med drugim ludi projektant obnove velenjske Name. Svetnikom je povedal, da v Trebuši ne botk^ zgradili klasičnega trgovskega centra.ampak so si zamislili nekakšno servisno ulico, ki bo napajala tudi pc»kwne objekte, ki pa ne bodo le trgovine. Računajo, da bo lu našlo svoje privitore tudi več manjših podjetij z mirnejšo dejavnostjo. Ker je podnrfje, kjer bodo gradili cenier, zaradi roke TrebuŠc v enem delu popbvno področje, bodo lam uredili lep park. Stitvba bo ludi zaradi lega pi^tavljena nasie-bre, v pritličju naj bi uredili kar í^fiíj parkirišč. Da bo dostop do centra lažji, pa naj bi Velenje na delu cesle Velenje-<?elje, kjer je danes (xlcep za Gíirla), dobUo novo krožišče. S icm bi ne le umirili promet, ampak zagotovili tudi večjo pretočnost do poslovnega centra. V prvem branju .so svetniki načrt podprli, ob lem pa je Srečko Meh vseeno opozoril, da so v mestu doslej uspeli centru ohraniti tvt)rnt>vk)go,saj se trgovska dejavna^t še ni močno prestavila na obrobje, da pa se to lahko z^odi,
Izvedeli pa smo še. ila vrtičkarjev, ki imajo vrlove v področju Treba^. zaradi izgradnje tega centra niiiče ne bo preganjal. Pi^dročjc, kjer vrtujejo, je namreč Še vedno
v de nacionalizacijske m pcvstopku, in tbklor laslnišlvo ni jasno, jih bodo verjetno pustili na miru. Pa č-eprav vrlickl niso najbolj lepi.
Po/inii se ena arhilektnrna delavnica
Na seji je mestni arhitekt Marko Vučina svetnike seznanil ludi z Iz-zidom natečaja, ki ga je MO Velenje razpisala letos sp<^mladl v ž-eiji. da pridobi čim boljšo idejne rešitve za pozidavo ali preureditev pi.idri'ïCja južno od .šaleške ceste v Velenju. Preprosto pcweda-no.gre za predel od Rdeče dvorane pa do Petrolove bencinske črpiiike pri odcepu za Gorico, lu je namreč Šc precej prostora, dolga leta pa se že vlečejo razprave, kaj umestiti v ta prostor. Največ seje doslej govorilo o novi cerkvi, kar se verjetno ne bo uresničilo. Ob objavi razpisa je občina pozvala nekaj arhitekturnih hiš. naj sodelujejo v natečaju, Dokumentacijo jih je dvignilo 7, končane projektne naloge pa sta oddali le dve. Desetčlanska komisija, ki jo je vodil dekan ljubljanske rakuliele za arhitekturo Poier CîabrijeléiC. v njej pa so bili še podžupani, predstavniki gospodarstva in mesta, se je na koncu odločila, da prve nagrade ne |x)deli- Prispela projekta, ki sla si razdelila drugo in tretje mc.sto, stH zelo različna. Noben pa ni sledil smernicam razpisnih pogojev, zato bt^do v zimskih mesecih pripravili arhitekturno delavnico, na katero Iwdo polegšm-ilentcw arhitekture in avtorjev prispelih elaboratov ptwabill tudi vid-nej.Še arhitekte. Zato, dii bi skupaj našli najprimerne jšo rešitev za za-pi'-lnitev lega dragocenega mestnega pawlora.
Naj povem, da so arhitekti iz Maribora, ki so pripravili tretjenagra-jeno nalogo, na lem področju predlagali bolj kot ne parkovno
Kdaj prehod za pešce v Crnovi?
Odiiovori na vprašanja veleniskili svetnikov
Velenje-Svetnica Majda Gi»-l)tTšek (DcSUS) je na prejšnji seji sveta Izpostavila, da nekatere knijevno skupnosti nimajo ustreznih prt« tor v katerih bi lahko pcMekali njilKwl obřní zbori, Zalo morajo njihovi predsedniki in tudi društva, ki delujejo v lakih krajevnil) skupnostili, za pa'jstor pri vsi li íttn<wne š^ile, natanCneje ravnatelja. Menila je. da bi morali zadeven rešiti sistemsko, s tem pa seznaniti tudi vse ravnatelje .šol. V odgovoru svetnici izvemo, da je avtonomija šolskega prostora zakonsko doloCcna. Vse. kar sc dogaja v Šoli ali vrtcu in ni povezano z vzgojo In Í7x>braževa-njem. sc lahko tam dogaja le z dowiljenjom ravnatelja. Vvricih in ŠiUah pa je zakonsko prcptwe-dantí delovanje političnih strank In njlliovih pt>dmladkov kol tudi
izvajanje konfesionalne dejavnt^-sii, C\' se v Šoli izjemoma izvaja tudi la. recimo vcrc^uk. mora to šoli dovolili minister zit šolstvo. Ravnatelji velenjskih šol pa zagotavljajo, iUi d(wlej niso z-avrni-li nobene krajevne skupn<ttti ali društva, ki je želeki gostovali pri njih. Vendar je to mc^oče le, ko ptiîuka ni na Šoli. Franc Sever je nanizal kar devet vprdlanj, večina se jih je nanašala na gradnjo vi^dovoda v Vinski Gori. kjer se Še vodno zatika. Krivo je tudi neurejeno bisinišivo cest, ki áe niso prenesene v javno diibro, po njih pa poteka trasa novega vodovoda. Sever je opirzoril ludi na dotrajane avtobusne postaje. V txlgov(iru izvemo, da bi'» občina vsako leto poskrbela za popravilo vsaj ene, odvisno od iinančnih sredsicv, Na
vprHšanje, kakojc z Izgradnjo prehoda za pošce pri gostišču Obirc, kjer jc zelo prometna šil-ripasovnica, krajani pa so zanj zbirali ludi podpise, pa Izvemo, da to za letos ni v načrtu. Prehod naj bi uredili, ko bcîdi^ preuredili križišče za Lije in križišče pri Obircu. Tehnična doknjmen-tacija je že izJelana, izvedba pa načrtujejo v prihodnjem letu. AH bo takrat ros izvedena, je odvisno tudi od dogovora z republiško Direkcijo /a cesle, saj lo cesio upravljajo oni. Severja je še zanimalo, ali bcxlovrlckarji ob Jenkovi cesti sreili mesta Še vedno imeli svoje vrtove. Izvedeli smo, da je občina že zaCela pridobivati dok'umentacijo za ureditev pe.špi^ii z javno razsvetljavo na <ibmofju ob reki Paki med Jen-kov<i in ce.sto talcev. Potem ludi vrtičarjl tu nc bodo več Imeli prostora za svt^jo dejavnost.
■ bš
ureditev, ki ne bi bistveno spremi-1'ijala področja, saj bi to ostal zeleni rob mesta. Drug<^ nagrajena naloga, ki so jo pripravili v velenjskem Projektivnem biroju, pa predlaga izgradnjo manjših strnjenih blokov po cek^Lni dolžini ob Šaleški cesti. Področje je ocenjeno kot bodoči mestni bulevar ali mestna avenija. Po tem načriu oiraškega igrišča in drugih športnih površin tu ne bi bilo več. zelene otoke pa so vgradili med zek) moderne stavbe. Odgovora na
vprašanje, kaLšno bo v bi'Kjoče videti področje ob Šalelkl cesti, torej mesto še nima.
Višji komunalni prispevek
Kar veliko se svetniki na «îdnji seji uk'vajjali s cenami, ki se tako ali drugače dotikajov&eh Šaleč-anov. o nekaterih smo že poročali, danes naj d<idamo, da se bo v občini povišal tudi komunalni prispevek. ki ga plačujejo vsi graditelji novih hiš ob ureditvi stavbnili
zemljišč. To je namreč sorazmeren delež stroškov opremljanja stavbnih zemljišč z lokalno komunalno infrastruklun). Za celotno infrastrukturi") bo po novem ireba odšteti 7.73y tolarjev na kvadratni meter stavbnega zemljišča. Nekateri svetniki so menili, da je lo preveč In da tudi zato graditelj I ckÍ-hajajo v sosednje občine, v^upan pa je dodal, da odhajajo predvsem zato, ker v Velenju ni parcel Svetniki so predlagano ceno pturdili.

Namesto osmih trikrat več vxorčenj
Voda ÍUI pipnh uporabnikov v ol)ciiii Šinarlno ob l^aki jo v skladu z veljavnimi pr(>(J[)isi - Nadzor izvajajo kar tri uslanove- Spomladi piHiodnjo Ido znana dolgoiocna ]vs\W\
Tatjana Podgoršek
Bii/u 24()i) prcbiviiiccvv ohdiii Šmartno ob Paki se v tem iri?-nulku oskrbuje s pilno vodo iz dveh vodnjakov (i^marlno ob PdkI in Rećica ob Paki) 1er raziskovalne vrline pri zbiralniku Rccica. Mnogi so prepričani, da pijejo oporečno vodo. Le redki verjamejo irdilvam odgovornih na Komunalnem podjelju Velenje, ki je uprav-Ijalee vodovodnega sistema Šmartno ob Paki, da jc voda na pipiih uporabnikih v skladu z veljavnimi predpisi. V zvezi s lem sjno vodji poslovne enoie Vodovod - kanalizacija omenjenega podjetja Milanu RamŠaku zastavili nekaj vpraSanj. Nanje pa je takole odgovoril: Na <k\novi česa trdite, da pitna vinla iz vodovoda Smanm oh raki usire7A vsem predpi' som?
»Na osnovi rezultatov vzorC-cnja vode. Izvajajo ga kar tri u.sianovc, in sieer država s svojim monitoringom, mi kot upravljalci smo dolžni preverjati kakovost vode po slsiemu 1 laccp, poleg lega pa je za po dročje Smarlnega ob Paki zaradi plilkih vodonosnikov predpisan Šc poseben monitoring. Izvaja g<t Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Rezultati vzorčenj so pokazali, da je voda na pipi uporabnikov v skladu z veljavnimi predpisi. Od 50 mikrobioloških analiz namreč samo eden vzorec ni ustrezal pravilniku, od 56 íi/i-kalno-kemičnih pa 3. Ce sem še bolj naianCen - od letos vzetih 13 vzorcev v vodnjaku Rećica ob Paki, kije glede kakovosti vade najbolj kritičen, je samo eden za malenkost
presegal dovoljeno mejo me-talokiora. Prisotnost pesticidov oziroma anirazina v vodi preverjamo od leta 1997. Takrat so namreć zaceli pripravljati nov, ostrejši pravilnik o ustreznosti pitne vode. ki je danes '^e v veljavi. V začetku rezultati analiz glede pesticidov niso bili spodbudni. Ko pa
Milan Ramšak, vodja poslovne enote Vodovod • kanaU' zacija Komunalnega podjetja Velenje
so kmetje skupaj s ptwpe^val-no službo začeli uporabljati okolju prijaznejSaSkropiva za preprečevanje plevela, pa so ti precej drugačni. Naj povem i5e to, da bi bilo za področje Smartnega ob Paki, kjer oskrba z vodo vključuje manj koi 31)00 prebivalcev, dovcij osem vzorčenj na leto. mi jih opravimo trikrat več.» Vjavttosli krT>Zijo ítídi drugačni rvztiitafi a/taliz- Kako la/iko prihaja do odstopanj in komu naj uporahniki verjametm? »Kje in zakaj prihaja do razhajanj, ne vem. Prav tako ne, od kod ljudem take informacije. Slednje lahko izda le uradna ustanova, ťe bi bila voda
neustrezna, kot trdijo nekateri, bi nam inšpekcijske službe zanesljivo z c^dločbo prepovedale uporabo lake vode. Zadnji primer zavajanja javnosti je bila oddaja POP TV Preverjeno. Kot smo slišali, naj bi bila voda v Velenju lako zastrupljena, da hi bila lahko smrtno nevarna za dojenčke, če bi jo uživali. Resnica je drugačna - Komunalno podjetje Velenje upravlja centralni vo-dooskrhni sistem Velenje-Šoš-tanj in sistem v Smartnem ob Paki. Sistema se med sabo ločujeta po virih napajanja. V Velenju sploh nimamo plitkih vodonosnikov na kmetijskih zemljii^čih, kot je to v Smartnem ob Paki, ampak so to krai^ki vodni viri. Povezave med sistemoma ni.« Morda veste, kakšni so rezultati analiz drtavnff*a monito' rifif^?
»Država izvaja nadzor od letos naprej. Kakšni so rezultati analiz njenega monitoringa, ne vem. Po dolnřilih nas obvestijo o njih samo takrat, kadar gre za neskladja med njihovimi in na.simi rezultati analiz na posameznem območju. O čem takem nas za območje Smartnega ob Paki za zdaj šc niso olwestili. Pristojni v državi opravljajo vzorčenje v<^dc povsem nenapovedano. » Obstajajo kakšne tnoz/ioMi za dolgoročno rešitev oskrhe s pitno vodo v ohvini S/nartno oh Paki?
»To vprašanje rešujemo že dalj ćai;a, ker je tcžk^.) priti do opti malne dolgoročne oskrbe. Težnja je, da bi vodne vire na kmetijskih zemljiščih z intenzivno pridelavo prenehali uporabljali in hi gospodinjstva oskrbovali z vodo iz central-
nega vodooskrbnega sistema Velenje - Šoštanj- Za lo oh-slajala dve možnosli -ena preko Vehkega Vrha, druga po dolini Penka. Obe rešitvi bi dolgoročno zagotavljali zelo za.iesljivo in kakovostno oskrbo, vendar pa je naložba zelo visoka. Povezava po dolini Penka bi, po ocenah, veljala već kol 33i) milijonov vSIT, preko Velikega Vrha pa približno prav toliko. Zato smo se lotili raziskav vodnih virov v globokih vodonosnikih (vrtine, globoke od 150 do 200 m) na območju občine Šmartno ob Paki. Izvedli smo tri vrtine. Vrtina ob glavnem zbiralniku v Rečici je sicer glede kakovosti vode ustrezna, vendar količinsko te vode ni dovolj in tudi po geološkem poročilu ni pričakovati večje izdatnosti. To vrlino uporabljamo sedaj. Vrtina ob samem vodnjaku v Rečici je pokazala na dovolj izdaten vir, a je tu v vodi pri-soicn antimon. Na tej sedaj izvajamo pilotski preizkus odstranjevanja antimona. bodo učinki primerni, bi bila ta vrlina ena od rešilev za trajno oslcrbo. Tretjo raziskovalnih vrtino smo zavrtali v \ ludem potoku, kjer prvi rezultati niso bili najbolj ugodni, po čiščenju pa so vzorci ustrezni, lu bi lahko zavrtali šc nove vrline, ki bi jih lahko vključili v vodo-osicrbni sistem Šmaruiega ob Paki. Ta rešitev bi slala približno 90 milijonov tolarjev. Davolj strokovnih podlag za optimalno rešitev ^.^skrbe s pil no vodo v Šmarlnem ob Paki bomo imeli po končanem pilotskem preizkusu konec lega oziroma v prvih mesecih prihodnjega leta.«
Čakajoč na odgovor železnic
Ki'ai(wna skupnost SOvšlanj ima v igri dva vcrja projckla: pn^iovo Trija svobodo iu gradnjo [)ospoli od dcponiie do Pohraslnika
Iz občine Šmartno ob Palci
Vprašanja hi pohucic svcinikov
Na zadnji, nedavni seji svciast^ šmarški svetniki postavili kar nekaj vprašanj. Med drugim je Ivana Rakuna zanimalo, kako je / ureditvijo bankln na cesll v Podgoro, saj so nevarne: Bii-jana Kludiiika, kje je ležeči policaj pred osnovno šolo? So ga ukradli idi gaje kdo odmonti-ral iz drugačnih razlogov? 1'rančišek Fužir je vprašal, kdo odreja delokrog komunalnega delavca in kdo nadzira njegovo delo? Opozoril je na skoraj polovico zaraščenega pločnika Paška vas-Gorenje s travo. Prav tako so ga zanimali stroški prestavitve traťo posiaje v središču občine: Mija Žerjav je menila, da bi v občmske razvojne programe morali vključili posodobitev dvorane v šmarškem kulturnem domu.
Dogovor o /.íinskí slu/hi v Irh dneh
Občinska uprava naj bi se v teh dneh na sestanku dogovorila s predstavniki dosedanjih izvajalcev (VOC Celje in Kmetijska zadruga Šaleška dolina) o izva-
loma tuiavvasi (Jorenje,katerega rudna bogastva je dolga lela izkoriščal velenjski Vegrad. Ta dejavnasti v kamnoloniu nekaj let ne izvaja, koncesijo zanj pa še ima. Vsa prizadevanja glede ureditve kamnoloma doslej pn odgovornih niso naletela na plodna tla. Šmarški svetniki upajo, da bo kmalt drugače.
Po informacijah naj bi namreč pristojni organi Vegradu odvzeli koncesijo, obveznosti v zvezi s sanacijo pa naj bi dobile tudi določen rok. Občina je na tem prostoru predvidela ureditev obrtne cone.
Spreiein /a /lale maluranike
Smarški župan Alojz Podgoršek je minulo nedeljo dopoldan pripravil sprejem za tri zlate maturantke iz občine: Lidijo Ažmun, ki je na maturi zbrala vse točke, Viklorijo .ležnvnik ter Tjašo Sîçblovnik. Med drugim je v nagovoru izrazil ponos, da prihajajo iz lega okolja, in prepričanje, da njihovi uspehi niso naključni. »Vsi skupaj pa bomo še bolj veseli, če se baste ludi po končanem
S srečanja zlatih maturantk: od leve proti desni: Udija Ažman, Viktorija Ježovnik, župan Alojz Podgoršek
janju zimske sUii^be. V leioš-njem pr<iračunu je ol>čina za te niimene predvidela ^ milijone tolarjev, ob koncu minule zimske sezone pa so stroški pluženja in posipanja presegli 6 milijonov SIL Po prepričanju svetnikov so stn>ški občutno previsoki, zato jih je v pogovorih potrebnih pošteno oklestili-
Ho Vcgrad kon( no l/polnil olnr/.noKli?
Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki menili, da je po 12 letih ^e ča.sza ureditev kamno-
uspešnem študiji vrnile v lo okolje. Poskušali bomo ustvariti vse pogoje zato, da hi šolajoča mladina lu tudi oslala.<^ Lidija in Tjaša, ki sta končali velenjskogimnazijo,.Šiudij nadaljujeta na medicinski fakulteti v Ljubljani, Viktorija pa kol nekdanja dijakinja Prve gimnazije Celje obiskuje šiudij na filozofski fakulleti v Ljubljani, smer prevajalstvo, nemščina in angleščina.
V spomin na srečanje jim je Alojz Podgoršek izročil praktično darilo.
■ rp
Milena Hrstič - Planine
î^wlanj - mesto svetlobe« je projekt, ki so sc ga v krajevni skupni^-sli Šoštanj z barvanjem fasad lotili pred leti. V ta slogan paše /dii-leč ne sodijo samt^ fasade, anv pak vse tiste, kar izboljšuje in lepša življenje v mestu, /alo sti si v krajevni skupmxstJ zjd nov<-i obdc^hje določili dva nova večja projekta. Ocfcn je prenova Trga svobode, ki predstavlja enega večjih <^dprtih javnih prostorov v mestu, drugi pa pešpot in ko-ksarska pot tnJ deponije premoga do P<îhrasinika. Dan^s Trg svobode ne deluje kt.)l trg. služi kol veliko parkirišče za obLsk<walcc<ibčine,bl2govnice, banke. To je bil povod, da so v krajevni skupm^sti začeli razmišljali. da mu je irebadaii novo vsebino in novo namembnost. Idejno zasnovo za prenovo so izdelali v Ateljeju krajinske arhitekture Piano, 'le zasnwç so bile tudi javno predstavljene. Kako daleč je izvedba? Prcdscdnlcasveia krajevne skup-
nosti Šoštanj mag. Cvetki) lina u er pravi, da je projektna dok"uracnia-cija v izdelavi, da pa ni pričakovati. da bi obnovo trga lahko pričeli že Icios. »Naš cilj je, da bi tja do
Mag. Cvetka Tlnauer
pomladi pridobili gradbeno dovoljenje, Nadaljevanje pa bo odvisno od te^, kako nam lx> uspelo pridobivali finančna sredsiva za pre-mA^. Če bo pri prenovi v malo bolj izdatni obliki sodelovala tudi
Občina ít^lanj, bi jo lahko začeli prihodnje leto. V nasproincra jo bomo preložili na leiolOOfi.*-Malo pa kiisni tudi pmjeki peSpot oddep<>nije premoga do PohrasTni-ka. »Želeli smosi. dû bi pol gradili že lo jesen. Žal pasmo na nekaterih delih le pt^li - lo je bilo realno pričakovati - naleteli na vvčje ovire kot smo pričakovali. Cke predvsem za ožine, ki so ob cesuiih prehodDî prcko železnice pri rokometnem igrišču, oziroma pri prvem prehodu preko pro^ pri avtobusni pcwlaji. kjer so zapornice, 1er pri drugem pre-iîodu z zapiímicami. ml mčemo pri Šumaljevi hiši oziroma ncwi osnovni Soli. Tu so lake ožine, da gradnje po pre;^ is ih ne moremo izvesti. Pntv ta čas pričakujemti oc^;ow.ir Slovenskih železnic. Žatí tcva, da bi delali »7iinko« na tej pc«i tak), da bi jo speljali skoraj do kovačije Burkek in potem nazaj, se nam ne zdi smiselna. Pričakuje-mo izredno sc^glasje železjiic. saracf s lem bi.se nadeva lahko premaknila naprej.«	■

GARANT d.d. Polzela, industrijsb prodajalna
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8.-18. ure. sob od 8.-12. ure
Informacije ne telefen: 03/ 70 37 130,03/ 70 37131
E-mail: lnfo@garant.si, spletna stran: www.Qarant.si
#	Nižanje regalov Iz programa G-2000	tV f I
#	Ugodna^ponudblPkuKinj'^' PAMELA. spalriicKAJA in re^tov^a o^^m^d nevnih so^UKA Z'dostavo in
fnofftazo
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob. predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
mliilTračuiialniškSmlze?
omance}za
^ I
VÁ




GOSPODARSTVO
Gradnja za trg obetavna, a likvidnostno obremenjujoča
v Vi^gradii ftiadijo Irctiuliio 30 ()l)j(iklov, vse \oc )c gi^idtijc za lift - Veliko pogodbe v Rusiji - llveljavijajo se ludi na lli^vaškein iii ziiova prodirajo v Sibijo - Veliko ležav zaradi poniaiijkaiija sradlxiiih (l(>íavc(!v
Mira ZakQšek
Po 30 Ictjh bivanja na Prešernovi 9 a v Velenju se jo uprava Vegrada preselila na fvvo-jo nekdanjo lokacijo na Stari irg ?5. Tam je bila pred skoraj peilmi desetletji prva uprava Vegrada. poleni pa dolga leta sedež mehanizacije. Poslovno irgovski objekt je zgradil Vcgrad pred leti za trg. ga prodal, zdaj pa od banke odkupil prtwiorcvprvi etaži (pred lem je bilo njih<w laMnik podjetje ATM Slovenija). Tja so se preselili pred nekaj dnevi, »Vesela sem, da smo pridobili poslovne pn^sia-rc, primerne na^^mu podjetju.« pravi generalna direktorica HíWh TovSak. Jesenske temperature gradbenikom zelo naklonjene» xato v lem Času zelo hiiijo, da bi opravili Cim vee, še posebej bi radi objekte pred zimo zaprli in si tako zagotovili tudi bolj.k^ deliwne pogoje. Tudi delavci Vegrada imajov tem Času veliko dela. »20 milijard moramo asTvaritl v letošnjem letu.To je velika Številka» ki seveda pomeni tudi zelo veliko zgrajenih in investitorjem predanih objektov,« je slikovita Ibv.Šakíwa. V tem času gradijo v Sloveniji na kar 30 gradbiščih, sklenili pa so tudi pogodbe za zelo velike posle v Moskvi, kjer bodo gradili 3 milijone dolarjev vreden fitnes center in i 1 milijonov vreden poskwnl cenler. Vi>gnju pa imajo ^e nekaj poslcw na icm podrtKju. V tem času že zbirajo ekipe delavcev, ki želijo oditi na delov to precej oddaljeno gradbišče, kjer pa so prisotni že kar nekaj lei.'lam so uveljavljeni in dobro poznani in tudi za delavce primerno poskrbijo.
Dela je torej veliko» ležav pa tudi. C?eprav so ?e lansko poslovno leto sklenili z dobičkom in dobro delajo ludi letos,se naprej olepa-jozvclikimi likvidnostnimi ležavami. Veliko jih imajo tudi zaradi gradnje za trg, ki jo mo-
rajo seveda najprej tinaneirati, šele potem lahko zgrajene objekte na trgu prodajo. Pa vendar je ravno gradnja za trg razvojno zelo zanimiva In jim po besedah direktorice tudi odpira nove moi:nosti. Največ tako seveda gradijo stanovanja. Med drugim jih bo 70 v stanovanjskem blok"u na Sciuv Velenju (pol-
Generalno direktorico Hildo Toviak Je revija Jana nominirata za Slovenko teta.
ovicostajih odkTJpila stanovanjski sklad Republike Slwenije in Mestna občina Velenje - pogodbo so podpisali pred dnevi). 20 stanovanj s<i pred kratkim zgradili v Mozirju. 22 pa jih bodo v kratkem. V Celju bodo do aprila zgradili 3(1 stanovanj, zakopali pa so tudi Že na prostoru nekdanje Drogerije v Ljubljani, kjer bodo v 13 me.secih zgradili 110
kvalitetnih in seveda tudi cenovno dražjih stanovanj. Pripravljaj<^ se ludi na gradnje^ ]6íl stanovanj v Kamniku, zemljo, primerno za stanovanjsko gradnjo, pa odkupujejo tudi drugje po Sloveniji in si tako ludi dolgoročno zagotavljajo pt>sle.
/.vstopom Slovenije v CvTopsko unijo sc^ naleteli na kar nekaj težav, povezanih predvsem s pridobitvijo usposobljenih gradbenih delavcev. Teh že tradicionalno v Sloveniji ni, prihajali pa so predvsem iz ác^xtv nekdanje .lugoslavije. Za tiste, ki so že delali pri njih, so s pomočjo zavckda za zaposlovanje zagotovili potrebna dovoljenja, novih pa ne morejo sprejemati.'X i prihajajo zdaj predvsem iz novih članic Evropske unije, predvsem Slovaške- Njihova prilagoditev Vegradovim zahtevani pa je dolgotrajnejša, več težav pa je tudi zaradi sporazumevanja. 7m skoraj celotno t'ibdobje Vegrada sc» zaznamovala tudi gradbena dela na področju celotne nekdanje .îugt^&lavlje. Tam o&tajajc^ tudi po njenem razpadu. To še zlasti velja za ptidročje Hrvaške» kjer so žc kar hišni graditelji za Getro, Kaufland in nekatere druge, tam gradijo ludi za trg. Po dolgem času nameravajo gradili zopet v Beogradu, kjer že pripravljajo zemljišče za izgradnjo stanovanj. Za direktorico Vegrada llildo Tovšak velja, da je ostra ženska, pozjiana pa je kot ena naj-aspešnej&ih skwenskíh menedžerk. Revija Jana jo jc v letašnjcm letu nominirala tudi za Slovenko leta. »Seveda mi logodi,« pravi. »So pa v tem trenutku vse moje želje in cilji usmerjeni v Vegrad. Res me sodelavci pf>zna-jo kol ostro, a pravično voditeljico. Postavljam jasne cilje in zahteve. Službi piisvetim od 12 do 14 ur na dan. Preostanek dneva in vikende pa preživljam s svojim možem in tremi sinovi.«
Letos končali vlagania v kongresni center
Velenjska lii^ovska družl)a Kra, ki je večinska lastnica družbe Sk()[)ski Seani, je letos koneala nak)žl)() V ur editev kotifiri^sne^a centra - Celotc^n projekt na) l)i koncili ilo l(Ma 2()0(>
Tatjana Podgoršek
Delniška družba Era iz Velenja, ki je pred tremi leti postala večinska la.stnica družbe Skopski Sa-em,je leti« tu končala vlaganja v ureditev kongresnega centra, ki je v tem trenutku najsodobnejši center v Makedoniji. Naložba je veljala milijon evrov. Center je primeren za poslovno-politične dogodke, Izobraževanje In mednarodna srečanja. Ti na sejmu ni-
so recikost. Po t^esedah Andreje Smolej, pomočnice predsednika uprave za razvoj, pričakujejo, da bodo s to naložbo aktivnosti še izpopolnili.
Sicer pa je osrednja dejavnost družbe Skopski sejem organizacija sejmov. Pripravi jih 15 na leto, od mednarodnih do širše regijskih ter vrste manjših, kot so razstave, lokalni sejmi »vašarji«, koncerti, predstavitve, srečanja. Pet sejemskih hal zzunanjim raz-
Gorenjevo letno poročilo najboliše
Ljubljana. Gorenje je prejšnji teden prejelo nagrado za naj!)oljše letno poročilo zi\ leto 2003. Nagrada, ki jo časnik Finance podeljuje Že vrsto let, je simboličen» a Iqemnopi'kmcmben odraz Go-renjeve usmeritve k čim bolj popolnemu in transparentnemu poročanju finančni In drugI zainteresirani javnosti. Posebna strokovna komisija Financ je letos pregledala in ocenila 42 letnih poročil.
Predsednik Uprave, m ag. l'runjo bobinac. je ob prejemu nagrade povedal: »Letno poročilo je eno od pomembnejših orodij za komuniciranje, zato ga v Ciorenju vsakt) leto skrbno pripravljamo in smo bili v preteklosti zanj v različnih ocenjevanjih večkrat nagrajeni. Letošnja nagrada za najboljše letno porinilo tako predstavlja krono našim večletnim priziidevanjem.«
mz
stavnim prostorc^^m se razprostira na 3.S tisoč kvadratnih metrih povn^in, na leio gosti več kot 800Í) rsTstavljalcev in privabi več kot milijon obiskovalcev. V tem trenutku je v družbi zaposlenih 84 dektvcev, na leto pa ustvari približno 3,5 milijonovcvrov prihodkov.
Kol je še povedala Smolejeva, predstavlja kongre.sni center le del ureditve celotnega kompleksa, ki obsega 200 tisoč K^vadrat-nih metrov površin. Na njih je predvidena izgradnja sedmih novih objektov, od trgovskega, zaba-
viščnega in rekreacijskega centra (ta naj bi se razprostiral na blizu 120 tisoč kvadratnih metrih) do gostinskih objektov, poslovnih stavb in podobno. Zanj ao že pridobili detajlni urbanistični načrt. Sedaj iščejo partnerje - investitorje. ki bodo pripravljeni sodelovali pri uresničitvi projekta. Hkrati pa nadaljujejo aklivnosLi za pridobitev lokacijske dokumentacije za nov nakotpni center, ki ga nameravajo v kompleksu zgraditi najprej.
Move zamrzovalne skrinje
Skotjsi - S proizvodnih trakov Lt^Ških tovarn hladilnikov Iz Škofje Loke, največjega podjetja vskupini Blues, kije lani praznovalo 70-letnico, st) v soboto, 23. oklobra, prišle zadnje zamrzovalne skrinje -Starega tipa. Začetki poizkusne proizvodnje tega prvega zamrzovalnega širokopotrosnega izdelka v bivši Jugoslaviji segajo v leto 19.58, prava redna proizvodnja pa.se je začela leta 1967. V Lil I so jih izdelali preko 2 milijona, večino pa so jih prodali doma in v drŽavah bivše ,Iugo.$lavije. V začetku je prodaja na z^hod obsegala kar 40 % vse proizvodnje, v zadnjih desetih letih pa le še 15 %. Stan^ zamrzovalno skrinjo, ki sojo v LTII izdelovali v več izvedenkah In ki je bila pri kupcih zelo priljubljena, nadomešča nov, sodol>en, funkcionalen In ekološko ter energijsko varčen izdelek - nova zamrzovalna skrinja, katere poizkusna proizvodnja se je začela lani, letos pa je stekla v polnem tempu, saj jih dnevno izdelajo več kot 500.
tm m**	• v**
Tretji naivecji v Evropi
Nazarsko podjetji^. BSll Hišni aparali uspešno ki inari med cerini sveU)\ne kiize
Za uspe.šno poslovanje zelo uspešnega p<idjelja BSH Hišni aparati v Nazarjah je (xUočilna druga polovica leta. zato kazalci Šestmesečnega posksvanja niso pravo merilo uspešncvsii. Ob letošnjem polletju so imeli sicer manjše težave s količinami, vseeno pa so načrte za to obdobje presegli. »Naši ik>sežki na tržišču ZahixJne Evrope so bili v tem obd"»bju ne-kolikc^pi'^dpričakovanji, Prcds^em je na to vplivala recesija v Nemčiji, nanjo pa vplivajo cene nafte, vojne po svetu In še kaj, med .slednjim pa je na prvem mestu hitro sc razvijajoča Kitajska. Kitajci so namreč pokupili vse zaloge jekla v Evrcîpi, zato so cene nerjavečega jekla, ki ga upc^rabljamo mi. poskočile tudi do 80 odstotkov. Nafta je osnova za naše plafvtične materiale, Yiúo se razumljivo dražijo tudi ti, Vendar smo mi kljub vsemu optimisti,« je ptwedal direktor tega nazar-skega pt^djelja Matjaž l^nnssi.
In na čemu temeljijo sp( 5 dbudn a p ričakova-nja? Matjaž Lenassi: »Predv,sem na dejstvu, da se je celotni koncem BSII usmeril v proizvodnjo in pn^da-jo malih motorskih aparatov. Ne Ziito. ker ^mo morda ml lepi, ampak zato, ker so ti aparati najbolj ik'ibičkonosni. koncern pa s temi aparati iz naše tovarne zasluži največ. Menim, da bomo Težave do kinca leta a^peii prebrixliti. Cîotovo ne bcwo dosegli količinskih načrtov, ob tem pa nam sestava naših izdelkov omogoča, da bomo d(»eglj in presegli ostale ziistavljene cilje.« Vpodjetju se zavedajo, da zla.sli v težjih časih ljudje ne zapravljajo denarja za stvari, ki jih nujno ne potrebujejo, po drugi strani pa krepko čutijo pritisk cenenih izdelkov iz Azije. »»Prodaja v z^lo nizkem cemwnem razredu strmo nara.šča, ne raste v srednjem ali vL^em, kjer imamo ml največji irŽJii delež, najbolj zanimivo in za nas razveseljlw pa je, da strmo narašča tudi prt^dajav najvišjem cenovnem razredu. Zdaj se torej potrjuje naša usmeritevv Ui razred, ki smo jo sprejeli pred dobrim letom dni. Res je, da količine v tem razredu niso ne vem kako velike, so pa rezultati našega dela dosti boljši. Prav zalo veliko pričakujemo od naših novih izdelkov, ki smo jili v proim^dnjouvetlli pred nedavnim in že prebrodili začetne zagate v proizvodnji. Mednjimiveljaome-niti nov pžilični mcšalnik, ki jc med najmočnej.^imi na svetovnem tržišču in prinaša sijajne d^sežJce.« Nazarski IliŠnl aparati so najboljši v Evropi pri rezalcih, kjer di>scga-jo 52-odsiotni tržni delež, samo v Nemčiji ta delež presega 60 odstotkov, Letťív se jc tržišče prostorsko zmanjšalo, ob lem pa je nazarsko podjetje povečevalo tržjii delež. Enako velja za koncem BSII, ki jc edini med največjimi uspel povečali tržni delež - celo za 4 odstotke, ko so v primerjavi z njim vsi ostali izgubljali. Celotni
koncem je sedaj tretji največji v Evropi, vendar vztrajno in uspešno napada drugi* mesto. »Ne glede na našo uspešnost smo bili skoraj prisiljeni prodajno služlH") preselili v Ljubljano, saj je Nazatjc glede na krasne cestne piv vezave daleč od sredl.Šča najbolj pomembnih posKwnIh dogajanj. Ljutiljana je pač pravo središče in tam se dogaja velika večina vseh poslov. Prepričani smo. da bodo učinki na odličnem mestu v pre-
Matjaž Lenassi: »Zaostrene razmere moramo in bomo prebrodili.»
.stolnici Še veliko boljši, čeprav smo po prodaji na slovenskem tržišču daJeč /M načrti, imamo pa velike težave na tržiščih c*»ialih drŽav nekdanje .lugoslavije. Ne zato, ker tam ne bi radi naših aparatov, temveč zato, ker jih ne morejo plačati. Pri tem pa »sociale« nI, če ni denarja, nI aparatov. Veliko večja možnost poslovnih stikov z Ix^íljŠim I prostori in velikim razstavnim prostorom so prvi razli:^ za našo odločitev. DrugI razlog je priporočilo viîdstva našega koncerna. Pri njih je pravzaprav pravilo, da so prodajne službe v glavnih in ostalih največjih mestih posameznih držav. OdliKitevje bila torej Ljubljana,« pojasnjuje Matjaž I-c-nassi.
Še nekaj je direktor podjetja BSl 1 Hišni aparati izrecno poudaril ob omenjeni selitvi prodajne službe. Povsem jasno dejstvo namreč, da je uspe.Šno poslovanje takšne lev vame možno edino v takšnem okolju, nikakor v Ljubljani ali kakšnem drugem večjem mestu. Tega se za-veilajo, zato veliko pomagajo kokaini skupnosti, zelo pa so se vključili tudi v di'»brcxJebi<'> dejavnost. Ob lanski KMetnici koncerna BSl I v Sloveniji m namreč prispevali 10 milijonov tokirjev ustanovi pc^moč otrokom z rakom, pt^magajo pa tudi naprej. Njiiiwi Izdelki so označeni z metuljčki, ki pomen upanje v prihodnast. Od vsakega prodanega aparata je določen delež namenjen tej ustanovi. kar pomeni itaji vsako četrtletje lm^ijonapravcwvrednosli2J> milijona tolarjev, pomagajo pa tudi pri Šolanju in izobraževanju učiteljev in vzgojiteljev v šolah in vrtcih, za oiroke, obolele za rakom, pripravljajo izlete in še marsikiij. in tudi zato ,so uspešni,
MJP

OD ÇR€D€ DO TORKA - ÇM€T IM DOMOVilNA
1

iSrrclH, 20. oktobra
Vodilnih 5osl nemških gc&ptxiar-skih instiluicw je t^bjavik^ redno g(«piïdarsko Šiudijo in v okviru nje ludi napovedi o gdspt^Jar-ski rasti za lelos in prihc^dnjc leto. Kar zadcvii našci državo, so pre J-videli, da bo leîiv^iija g<íspodarskii rasi Šíirit>dsioina. prihodnje leto pa 3»8-odsUUnu. Up<Ka^nitcv rasli BDP so napovedali ludi za naj-veCjo slovenske zunanjetrgovinsko partncriœ Nemčijo, ki jc bila ludi v srediííu pozornosti analize - lam naj bi upadla / letošnjega na l,5od.stolka.
Sicer pa razliCne analize kažejo, da je Slovenija vendarle v solidni kondiciji in da sedanja vlada svoji naslednici zapušča dokaj vlobro izluidi^e. Lahko si le želimo, da sc bi>do pozilivni irendi nadaljevali ludi v prihodnje. Svcl se namreč vseeno vrli dokaj stresne^ in ne le vi>jne, tudi naravne katasiro-fe povzročajo prebivalcem naâega planeta vse veČ skrbi, /aradi dražje nalte nekaleri p r<i izvajale i že nakazujejo upadanje pr<'^daje. Zelo vznemirljive so slabe napovedi velikanov t>ele lehnike. vendar na« (îi."»renje zaenkral i»e sledi postavljenim ciljem. Zaostrene ra/mcre na trgu zaoslrujejo ludi zjálueve po bolj preglednem po-skwanju. Nemška pravosodna ministrica Brigitte /\pries je /clo jezna. ker nemáke družbe ignorirajo pred dvema leloma sprejeli kodeks upravljanja in ker dve Irelji-ni direktorjev kljub jasnim prip^>-roCilom še vedno skriva svoje plače. Po tem ko je evropska komisija 6. oktobra priporočila popolna in brezpogojna razkritja vseh pcxlrobncKtí direkiorskih zaslužkov, ministrica pričakuje, da hxlo javne delniî>ke družbe losUv rile v lelnih poročilih za leto liM.
Pri nas so si nekateri večji direktorji to upali naredit i, večina pa se 5e vedno skriva.
Čelrick. 2i.okiobra
Tajfun Tokage je na Japtmskem zahteval najmanj 66 življejij. skoraj ljudi pa Se vedno pc^reSajo. <îre za najhujši tajfun na Japonskem v zadnjih dveh desetletjih in že desetega, ki je otok prizadel letos.
lokage je imel premer več kot lisi>č kikimetrov in je v določenem Irenulku prekril skoraj celotno Japrnsko.
V eksploziji plina v premogov« niku Daping v osrednji Kitajski je umrlo najmanj 122 ljudi, ni pa znakov, da bi od 2fi se vedno pogrešanih rudarjev lahko Že kdo preživel. Sicer pa je to le ena od Številnih tragedij v kitajskih rudnikih, v katerih na leto umre okoli %00 rudarjev. ludi to je cena visoke rasti, ki jo zadnja lela dosega ta država.
IViek, 22. oklohra
v novem sklicu državnega zbora si bosta ivredino delila del SDS-a in cekHen LDS, so se dogovorili vodje poslanskih skupin.
Po dveh dneh pogovorov vodij poslaaskih skoipin in prcdsednika državnega zbora ter več kompro-mL'>nih predlogih je znano, da bodo na levi sirani sedeli poslanci ZLSD.ja, DeSUS-a in NSi-ja. Drugi del SDS-a pa bo sedel na desni strani, kjer bosta tudi SLS in SNS.
Paslanci .so na prvi seji D/ po volitvah za predsednika DZ izvolili Cukjati ja (SDS ). Izvolili so tudi dva podpredsednka DZ-ja, medtem ko je tretje mesto rezervirano za podpredsednika, ki ga bo predlagala največja (^zicijska stranka. Za podpredsednika sta bila izvoljena Misja Klavt^ra iz De-SUS-a (66 glasov) in SaŠo Peče iz SNS-a (49 glascw}. Drez podpredsedniškega mesta je ostala Majda Potrata iz ZLSD-a, ki je dobila 40 glasov. Poslanci so izvolili ludi novega generalnega sekretaija drž^iv-nega zbora. To je Lovro Lončar (SDS).
Predsednik.strankeLDS Anion Rop je postal vodja poslanske skupine liberalne demokracije. V prejšnjem sklicu parlamenta je to funkcijo opravljal podpredsednik LDS Tone Anderlič. Andrej Ba-juk, predsednik NSl, pa je ludi vi>dja njihove poslanske .skupine.
Sobota. 23. oklobra
Povprečni mesečni stroški dela na zap<isleno oseb<^ so lani v Sloveniji znašali 373.S35 tolarjev, od česar so glavnino o?- 355.122 tolarjev* pretUiavljala pc^vprečna mesečna sredsKa za zaptxslene, tc^rcj plače in dek^dajalčevl socialni prispevki.
Na Kcisovu so se ktmčale volitve poslancev pokrajinske skupščine, udeležba Srbov pa je bila skromna, saj so uresničili boj-
kot volilev. Največ glas<5v je dobila Demokratska zveza Kosova Ibrahima Rugove. Volitev se je udeležilo približnem 53 odstotkov vt)]ilnih upravičencev, od teh je bilo manj kol pol odstotka volilnih upravičentvv' izvrši srbske skupiv sti.
Pri nas pa se je v<xlsrvo Združene lisle seSio na neformalnem seAtanku s predstavniki območnih organizacij .sirankc. Na p<)svciu. ki je bil sklican na željo pivdsed-nika stranke BiTUlaPahoija.sose dogovorili, da se stranka odzove vabilu na pogovore o bodoči koaliciji, če bo do tega uradnt> prišb.
Hrvati so ^iročili, da računajo na arbitražo o meji na morju. K temu mnenju so jih spixJbudile tu-^li zadnje izjave Janeza Janše, ki je dejal, da bo vprimeru, če bo res prišlo do arbitraže, vsaka stran predložila dokumentacijo, za katero meni, da ji daje najboljši ptv gajaLski pc^bžaj.
Kot da tajfuni niso bili dovolj, je Japonsko stresel še silovil piètres, v katerem je umrk^ 25 oseb, najmanj 27LK.Í pa jih je ranjenih.
Mcdelja. 24. oklol)t a
Korc^kideželniglavarjespet izrekel eno od svojih manj.šinskih krilatic. Haider namreč meni, da so koroški Slovenci "najbolj zaščitena manjšina v vsej Evropi". Koroški Slovenci se zaenkrat .samo čudijo, mati Slovenija pa ob takšnih izjavah itak molči.
Med tiste države, ki hite osvajati vew^lje, se je uvrstila tudi Brazilija. Tu so uspešno izstrelili svojo prvo raketo v vesolje. Raketa VSB-30 je prtUi vesolju p(Uctela iz izstrcllšča vAlcantri.
Poglejmo še način, kako postati drž;avljan Evrope. C.c državljanka tretje države rodi otroka v EU, obema pripada državljanstvo Evropske unije. V takšnem primeru se staršem ne sme z-avrniti dcwolje-nja za .stalno bivanje v članici EU, saj hi bilasiccrnjihcwim otrokom (xlvzeta praktična uporabnost pravic. ki izvirajo iz evropskega držas'-Ijanstva.
In še misel iz domačih logov. Nekaleri že ugibajo, kako bo nova oblast izpolnila predvolibe obljube. Recimo, če bo Janez Janša ž-elel izpolnili obljubo, da bi iz dobička Kapitalske družbe izplačal 13, pokojnino, bi mu zmanjkalo približno 56 milijard tolarjev: če
bi Kad prcîdal Krko, Mcrcator In malo Save, bi pašk\Sedaj llnančni mojstri že vlečejo karte. Je pa težki\ ker ima asa trenutno Še Janez Janša.
h>ncdr!jck. 25. oklobia
Očitno smo ziidnja leta v.seeno dobro gospodarili, in to kljub kri-lik«im takratne opozicije in Številnih občaniw. Kot ugotavljajo naši strciktivnjaki, se tudi kar hitra gospodarska rast v naslednjih mesecih še ne bo končala.
Za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita je papež Janez Pavel II. imenoval ljubljanskega pomožnega škofa Alojza Urana. V kanonično posest bo nadškofi-jo prevzel s skîvcsno umestitvijo, ki bo predvidoma v nedeljo, 5. decembra, v ljubljanski stolnici sv. Nik(Maja. Do tedaj nadškofijo vodil dosedanji nacJškofijski upravitelj, ljubljanski pomožni ški^f Andrej (ilavan. Uran je na tem mestu zamenjal Franca R<ideta. ki je 21. aprila nastopil mesto prefekta k<')ngregacije za ustanove posvečenega življenja in skupnosti apostolskega življenja v Vatikanu. Alojz Uran je Sesti ljubljanski nadškof in peli metropolit. Rodil .seje22.januarja iy45vSpodnjih Ctameljnah vžiipniji Šmartno pod Šmamt> goro. V škofa ga je 6. januarja 1993 v Rimu posvetil papež Janez Pavel II. Njegovo imenovanje je bilo za večinti precejšnje presenečenje.
Torek, 2tí. oklobra
Naltaše vednc^ drvi navzgi^r. Tudi mi to wie bolj obC'uiimo. Od pcil-noči je bencin dražji za sioti-nov, z.a dizelskt) gi>rivo pa je treba odšteti kar šest lolarjevveč. to je 2t35,90 tolarja.
y5-<iktanski neo.winčcni bencin po novem stane 2tí8,2 toUuja, 98-oktanski pa 212,9 tolarja za liter. Kurilno olje je dražje za 5 tolarjev in p^^l in liter pi> novem stane 1273 tolarja.
Pa končajmo tale tedenski pregled z dobro vestjo za tiste, ki potujejo v ZDA. Prebivalci drŽ-av, ki za tibisk ZDA do 90 dni ne po\rc-bujejo vizuma, morajc^ ob vstopu v drŽavo pokazati strojno čitljive potne liste. Slovenski pi^tni listi astrezajo ameriškim zahtevam, zato slovenski državljani ne bi smeli imeti težav pri vstopu v ZDA.
žabjo
p®rspelctivci
Eno vodstvo čakamo, eno že imamo
Pet so sedli v kiopi! In takoj so začeli s poukom: oni z leve proti (les-niy z ddsne proti Im, čepnivjeres, du hi hi {i nidi vsi v sredini. Tam jih televizijska kammi najlepše zijume. Za začetek je bilo še tudi veliko nasmeškov, le du so nasmeški menjali oiimze. Zu zdaj je po volitvah opazno vsaj to. Na vse dnigo še čakamo. Saj st\'ari nekako še vedno niso na .woiem mestu in se p/Ýpletaja niii, za katere smo včasih mislili, da nikakor ne morejo biti v istem bla^tf- A očitno so pri nas res nastopili novi Časi^ In res nič veČ ne bo, kot je bilo. Kot je r-ekel nekdo pr\'i in zdaj mnogi ^navija (m )jo za njim. Pravijo, da tudi na cerkve^ nem podnxyu ne. Se p/vden je bil imenovan mn-i mandatar in smo torej dol)ili novo vlado, je rimskokatoliška cerke\' na Slovenskem dobila svojega vodjo. In tudi lu seje naredil prebrat. Odločnega Rodeta je nasledil ljudski Uran. To naj bi bilo za mnoge velikopivsenečenje, ce' lo za prejšnjega slovenskega škofa. Prej ga v Sloveniji že n iso poslušale mnoge ovčice, zdaj ga še papež ni.
Pri nas pa so pred dnevi znova tlelili denar za naložbe v turizmu. Očitno še vedno velja, da je to naša najpomembnejša go.'^podarska panoga. V naših turističnih točkah sicer opažajo, dtt obisk domačih gostov peŠa. vendar.s'i tov.wki'azlaga po svoje: efu menijo, da je domačih turistov res manj zato, ker nimajo dovolj denarja, da hi si lahko pii-voŠČili doptist. dmiii. do se bolj odločajo za turizem vi.fje kakovosti. kakršnega pa naj bi bilo pri nas še premalo. In se v domala vseh takih cent/ih odločajo za nove naložbe. Zadnji čas še posebno^ saj takim naložliam pomaga tudi "i^vropa". V četrtem jitvnem wzi)isu za spodbujanje ivz\'oja turističnih zmogljh'o.ni Sh^ve.niji, ki ga je objavilo ministintvo za ga^podursivo (denar pa priteka tudi iz evropskih
skladov), je končno uspelo tiidi 'Jî^iam Olimia^ ki v Ibdčelrthi načmt-jejo nov hoteJ s p€ti?ni zi ezdicami. Oolgo čakali in končno dočakali. Za naložbo dobih kar lep kupček denarja, 620 milijonov tolarjev in zdaj bocU) s Še večjim veseljem zasadili lopate. Za gradnjo imajo namreč že 1'se prijjravljeno, g}'aditi pa niso smeli začeti, ker bi se sicer prečeši li zoper razpi.sne i)ogoje. Z na.Še^^a konca je denar ob tokratnem razj)isu dobila Še Agencija za razv oj turizma in podjetništva Laško, in .^icer za projekt raz^'oja organizacijskih stntkiurv sira\'iliŠko iiai.ftičnem centru oh Savinji.
Tudi Celje je ta dni dobilo "tttj" den a - koi nagrado oziroma priznanje za odlično narejeno Ageiulo 21. Deset tisoč funtov so prejeli v dalj' ni Kanadi, kjer.so sodelovali v zaključku akcije Narodi vrazcretiL Tîi 90 v s^'oji kategoriji (do 70 tisoč ptvbnakei') oswjili srebrno priznanje, edini pa so si tudi prislužili denarno nagrado. To pa bodo morali uporabiti sitrogo namenska,
V zadnjem času smo (tfidi) pri nas veliko govorili o prehrani, predvsem o zdravi. Da znajo slovenski kuharji res pripnivljad dohro hra-no, takšno, ki je všeč tudi "mojstrom okiLsa'\ so znova dokazali na mednarodnem merjenju moči. I^avijo, da tudi taka znanja povečujejo naš turizem, saj za mnoge še vedno velja, da dobro počta je i' kakem kraju ocenjujejo tudi skozi krobîik. In kozarec. Vsebin kozarce*,' pa se utdi ne moremo sntmovati. Tudi letošnja trgate\' naj bi kazala, da .se nam obeta dobra kapljica. In ker Slovenci nismo le moj.^tri pridelave grozdja, ampak vse bolj tudi velemojstri klecarjenja, naša vina tudi po s^'ctfi pridobix'ajo veljavo.
Pri nas seveda tudi.	■ k
Ankete
Matjaž Dragar
y predvolilnem času smo mnogi odgovarjali na ankcfna vpntšanja, saj so javnomnenjskv ankete pmv v tem času zelo priljubljeno hranje. so pa (udi pomemben imiikator razpoloženja volilnega (elesa in naj hi kazale opredeljeno.st volivcev. Na podlagi anketnih rezultatov se prilagajajo tudi strategije volilnih kampanj in morebitni ukrepi strank za popravke. Se jyoselyejpri zatlnjih dveh volitvah .smo bili w Sloveniji priča zgrešenim napovedim volilnih rezulíaíov. ki .so jih najMvedovale številneJaKTiomnenjskc ankete, lah) kot ob v evropskih wlitvah anketni reziiltali niso predvide-vaU suverene zmage Lojzeta Peterleta, tudi na državnozbor-.ski h volitvah ankete niso kazale suverene zmage strankeJa-rieza Jtinše.
Kar preveč .spre^edan vzrok slabe veljavnosti rezidiatov ankete je anketiranje. Sam imam izkušnjo, ko meje pred Č-asom mladi ankeiarpo telejbnu vljttdno prosit, če hi lahko z mano opravil kratko anketo o medijih in jxmdariL da ho zadeva hitro opravljena. Ker nisem imelpripravljenegci dobrega iz^vora, sent v anketo privoUl. Ankeiar je nato "ugotovil') da ankete ni mogoče izvc.sri le preko telefona in zato sva se dogovorila za anketiranje na domti. fant je ob dogovorjenem času prišel s premis nim računalnikom in mi predstavil ča.'iopi.^e in ostale medije, ki jih pozjiam oziroma nepoznám, kajti mediji so bili predmet ankete. Ker me ti zanimajo, sem seveda naštel vse^ kijih poznam in za katere sem že kdaj slišal. Zadeva se Je seveda zavlekla, saj je od mene moral izvedeli za vsakega od poznanih medijev, kaki) pogosto se srečujem z njimi, katere str(tni berem, koliko časa gledam, po.slušam. kako natančno prebiram, gledam, jx)shdam... A?ikctiranje je (rajalo dve uri! Da sem .sodeloval s pravo potrpeilJivo.sijo. je zagotovo pripomoglo to. da sem se pred leti tudi sam preizkusil v anketiranju na terena. Izračun mije namreč pokazal, da bi to delo lahko pomenilo lep za.služe k Najprej .sem moral na strok(r\ no u.sposabljanje in .seni šeL Na »strokovnemi< usposabljanju so mi v eni uri razlotili, kako se opravlja ankete in potem sem lako ^uspijsobljen« odšel na teren. Tam je bila slika seveda popolnoma drugačna. Ljudje si niso vzeli časa, zapirah so vntta pred mano, mnogih ni bilo doma ah pa so sodelovanje prepro.sio odklonili. Tako sem siv-je delo v vlogi anketarja predčasno zaključil in lega ne hi ž-elel več početi. Zato razumem vzroke za mhle trike anke-tarjev, s katerimi priprttvijo Ijiuli do sodelovanja. Veljavnost rezultatov ankete pogojuje mnogo faktorjev. Zelo pomemben je Človeka ki anketira. njeg(iva sposobnost in lispo.sobljeno.'it za to delo. Velikii večina naročnikov anket za anketircmje najame študente, ti so za delo seveda plačani, plačilo pet je odvi.mo od števila opravljenih anket. Ker gre za zaslužek, delo pa se posebej ne preverja, je od pr}5tenosii anketarja odvisno, ali bo delo opntvil natančno in korektno, lahko /nt ga opravi tudi zelo površno. Mo^)če so še razixe druge napake, kot so slah) formtdirana vpraš-anja^ nejasna vpritšanja, neustrezne p(jnujene možnosti za odgovor in p^)dobno. Ne gte spregledali načina anketintnja. Ankete^ ki zajemajo ve h k vzorec, naj hi bile ven)dostojne, vendar jih pogo.sto opravljajo kar preko telefona. Ko anketiranec privoli v sodelovanje. šenepomeniy da je tudi motiviran, tla bi zbrano odgovatjal. Naključni anketiranci v odgovorih niso nujno iskreni, ker so naveličani anket ali pa, ker preprosto ne želijo sodelovati, še posebej, če gre za vprašanja z volilno ali politično vsebino. Da se dajo reziUtafi anket inter^yretirati na mnogo načinov, je že tlmga zgodba. Ob napačnem predvidevanju volilnih reztdiafov pa se lahko prepričamo, da je bila anketa z\'rst zlorabljena tako po kvantiteti kot fx> kvaliteti. Izkušnjo lahko prenesemo na druga področja Življenja. J.ahkoinosi, s katero so opravljene mnoge ankete, ima za po.sledico, da moramo bralci dvomiti v veljavnost in verodostojnost aniu'tnih rezultatov.
28. oktobra 2004 "«^ČAS
IZOBRAŽEVANJE
Na ljudski univerzi jubilej obeležili delovno
v 45 IclHi 14(> tisoč u(ieleženoe\ - Dejavnost širijo v |)i'osLor /gornje Savinjskih dolini^ rcti lino i)oti(4)nili sivdstov za^olovijo s pjHxlajo storitev
Mihna Krstič - Planine_
Velenje, 20. oktohn» - V Icdnu vseživljenjskcga učenja jc Ljudska unlvtirza Vclonje dbclcžila 45-Iclnico delovanja. Jubilej so proslavili dckwrc), z dopoldansko niv vinarskih konťcrcuco In popoldanskimi brezpiat^ními delavnicami za občane.
»Veseli Ja v lem okolju veljamo za zaupanja vre Jnejia partnerja. To dokazuje Slevilo ude-leženccvv programih, ki jih v.sako lelo bogaiimo. V 45 letih se je v naših programih izobraževalo natanko 1MM7 udcleiencev. Ce lo jílevilko prinerjamo s irenutnim Številom prebivalcev Skwcnije in
mestne občine, pomeni, cla je bil pri na'ivsak irinajsti Slovenec, oziroma dajevsak Velcnjčan vsaj štirikrat prestopil prag našega /avo da,« je povedala direktorica An-dragoSkega zavoda Ljudske univerze Velenje Mirjjim Šibane. Ustanoviteljica zavtida je Mestnu občina. Ja je lani za financiranje zavoda namenila 3 odsioike potrebnih sredstev, letos jih bo tudi toliko. To yiie.se približno 4.(m )00 tolarjev. /.ag^>tavlja pa ludi brezplačno uporabo prostoríw, katerih Listnica je. V glavnem pa ljudske univerze pridi^bK'uj^> p<'>trclma sredstva za delwanjc na trgu: 72 od-siotkw s pRidajo storitev. JtS z razpisi ministrstva za SoLstvo. 7(^dslot-
Aienka Mokotar in Brigita Hropušek Ranzinger: »Pravica do
učenja za vse.t<
Z novinarske konference: župan Srečko Meh, direktorica Mirjam Šibane In sekretar zveze mag. Andrej Sotošek.
kov z mednarodnimi projekti, 2od-slotka pa z najemninami. »Vsako Ictoi^irimopcînudbo. Lctossmtijo razširili na piidr^^čju srednjega poklicnega izobraževanja, obogatili smo pr<igrame za pr(«ti čas in ponudili večjezikwnega izobraževanja. Eden večjih iz:^jvov pa zavtxlu predstavlja Širitev izobraíťvalne piv nudbe v /g<imjo Savinjsko Jiilino. V Nazarjah smo odprli center zs samctttojno učenje.« Ponosni s<i na lo, da so na letošnjem razpisu ministrstva ;li>bili kar dva strateško izjemno pomembna paîjckia. lako /'<4/ítv^)dKot/a okt)-lje,v katerem delujejo. »Prvijeptv stavitev svetovalnega .središCa za izobraževanje odraslih v Velenju.
kj ga bc^mo. tako računamo. c>d-prli v začetku poletja, drugi pa je prtyekt POKI - ponudimo odraslim kakcfviwino izx^bra že vanje.« Na ljudski univerzi je danes za-pckslcnih devet delavcev.v prix'es i/vajanja izobraževanja je vključenih še pet delavk preko javnih del. pogodbeno pa z ljudsko univerzo stalno .sodeluje blizu 120 predavateljev,
Strokovni delavci univerze so predstavili pc^samezna področja. RIserkn Phihuta je podrobno, s številkami, predstavila rezultate lanskega dela. ko je v ra/.ličnili pn»-gramih pridobivalo nova znanja 2126 udeležencev; samo vprogra-me za pridobitev izobrazbe, od
REKI.! so
Ma^s. Andrej Sotošck. sekretar /veze Ljudskih univerz Slovenije: »Od 35 ljudskih univerz, kolikor jih je v Sloveniji, jih je 30 povezanih v zvezo. Ljudska univerza Velenje, ki je med njimi. je v krt»gu petih največjih. Vseskozi skibi za aslrezno vpetost v lokalno In regionalno okolje in predstavlja povsem enakovrednega partnerja v razvojnih ciljih tega prostora.« Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje: »Brez aktualnih programov ne bomo konkurenčni. Pomembno se mi /di poudariti dvoje: povezanost z g(^sp<idarslvom - pr<igrami m<i-rajo biti taksni, kot so potrelv gospodarstva, in pim'zanc^st izobraževalnih centrov-ljudske
univerze, šolskega centra, regijskega Studijskega središča, univerze za tretje življenjsko obdobje.«
,íí)žc Miklnvc. strokovni delavec ljudske univerze: »Tudi stavbi.v ka-leri se odvija d ej av nos I ljudske univerze. zob časa ne priza-naw. Kljub temu, da je h.Ša v zadnjem obdobju pridobila ve-drejše barve, prijetno dekoracijo in nekaj manjših pregrad zapwečanje funkcionalnosti in izkoristek prostorov, je očitno, da se stari delavski univerzi zob Časa vso tWj p^'ïzna. Na nekaterih mestih cclo povsem .^rli-nela okna že tigrožajo varni>sl.«
snovne šole, srednjega pt'îkiicne-ga, srednjega strokovnega. visjeSc^l-skega do visokošolskega izobraževanja, je bilo vključenih udeležencev. »Poklicno matun^jc uspeSno opraviči ^ kiindidatk. Zelo ptinosnismo. da jc bila med njimi tudi zJata maturantka.«- Na drugem mestu s .V>6 udeleženci so zakonsko predpisani programi, ki so nujni za opravljanje določenih del in nalogvpodjctjih. na tretjem mestu pa tuji jeziki za otroke in i>dra-sle.Teh se je lani učilo 39H ude-ležaiiicev. JdŽc MikiHvc je izposta-
vil potrebno po nenehnem posodabljanju tehnološke opreme; Alenka Mokoidr in [triait» Kro-pušek Ritn/.inj»er pa sta prsdsia-vili sodelovanje ljudske imiverze v i^tevilnih mednamdnih projektih. pri katerih sinlelujejií od leta 2000. Najprej so se vključili v mrežo organizacij za izobraževanje (HlrasUJi Skwenije in Hrvaške, nato pa ^e v več drugih- Prepričani st"» namrec. da bodo le z zjtanjem konkurenčni Evropi.
»Izobraževanje se danes nikoli ne
V lociiiu vscživljcnjslcc^a iiccnja so na volc!ijslvi tliiiverzi za iretje življenjsko ol)(l()l)je pripraviti veliko /ek) uspcsnili aktivnosti - Zanimiv izloi z vlakom, razstave in pr(Mlstavitve dela
Bojana Speget
Predzadnji leden v oktobru je po vsej državi potekal v znamenju spcxlbujanjaljudi kizí^braževanju. Predvsem list ih, ki stí že v pokoju, kar jihčcznočj^remenivmanj aktivne. Marsikdo ima zato težave, saj zna biti dan dolg, sc^delavcev ni več. manj imajo stKialnih stikov, mnogim pa se dogaja, da se ne pix-uiijo več koristne. Poleg tega hiter razvoj tehnologije zahteva, da se nenehno izobražujemo. In danes m več redkost, da upokojenci upi'>rabljajo rudi sod<ibne medije, kot je recimo svettwni spicl, digitalni Totoaparat. kamere... Vse to pa je lažje, če te nekdi"» nauči. Ne le da znanje pridobi.^ hitreje, d^biš tudi nove prijatelje, ki ti polepšajo in obc^atijo življenje. Erik« Vcriec. predsednica Univer-75? za tretje življe njsko obdobje Velenje, nam j\i ob začetku novega Študijskega ;ela in koncu nadvse us|x;šnega tedna vi»e/jvljcnjskega učenja odgovorila na nekaj vprasanj-/nkfljje pofrcheu teden s'seživljt'/ij' sktfía učenja? »Osnovni namen je vzpodbuditi ž-eljo po ]Z<.>b raže vanju in ilruženju ter seznaniti, kje in kaki> se lal^kt^ iz-obrazujemo. Vemt^. daje danes zelo pt^membno. da smo seznanjeni s stniobnimi spoznanji, da jih obvladamo. Le tako se namreč kihko aktivno vključujemo v življenje.« Ni nakijwje, da ravno v tem tetUm ^fi^enjate tudi im-o študijsko f&o? »Ne, ni naključje. Začnemo v ok-
tobru. Že prej pa pripravljamo bogat program, tako da bogato Sleče. Poleg lega v septembru mnogi pomagajo vnukom, da začnejo no\X) ŠoLsko leto, oktobra pa sevseumiri.« Kaj naj hi vodilu človeka »• treijern življenjskem (flxloJ>Ju. da ^evam pri' dmfi?
»Motivi so /tílo različni. Dejstvo je. da se zaradi diiižbeiilh piohlcinov nekateri zck> zgi")diij upokojujejo, v Šaleški dolini pa imamo k'rudarje, ki se zaradi be-nificirane dobe upokojujejo že pri petdesetih. Vemo. da je danes lahko človek aktiven do8i). leta. Zelo ležJcoje preskočili izakiiv-nega. napetega žjvljenja v službi, v popolm» brezdelje. Poleg tega se je v zadnjih It) letih zelospremi-lyala tehnologija, ('cjihccemo slediti, se je nujno poia^bno doizob-raževati.'lbpani teŽJco, saj obstajajo najrazličnejši načini za izobraževanje. Bodisi, da se doma sam aH pa ,se pridružiš zaključeni skupini. kjer imas mentorja, /.atogre izobraževanje še hitreje.« KakoJe z mejitorji in ttcitelji tta ve* knjski univerzi? »V vseh leli Ictilï smo ízoblik^wali
izredno dober in raznolik krog mentorjev, ki so prijazni do starejših. Imamo krog učiteljev upokojencev, ki to delajo ljubiteljsko, z velikim inlcrcs^^m. Imamo pa tudi širok krog specialistov, kijih ni med upokojenci, so torej še delovno aktivni. Radi se nam pridružijo, kvalitetno poučujejo, in to zelo poceni.«
Koliko pa vaŠe.^tidentesimie to\'rsi' no izobraz^yauje? »Imamo verjetno najnižje ecnc v Slweniji, ker smo prvpričaii ŠaleSke donatorje, da nam pri tovrstnem izobraževanju pomagajo z brezplačnimi pR«tori, dotacijami za ak-tivnasti... Ogromno ljudi pri nas pa dela zastonj, Med njimi vsi organizatorji. pa ludi nekateri učitelji.« Krožki potekajo po vsej dďím, na številnih lokacijah. Je to prerlnwn alislahosl?
njOj .saj vemOj da je izht)r zelo širok, nd nn'uih del. do učenja titjih jeu* kov?
»Imamo tri skupine kn>žkov, za katere je rcsveliktî zanimanje. V^aj glede na Število Študentov. Eno je skrb za lastno zdravje, kamor «uli tudi zdravTilvent^ izc^bražcvanje, te-k^'adba. V;liko zanimanja je tudiza obrtna ročna znanja, kot je slikanje na svilo, pletenje cekarjev, likovno izobraževanje. Tretje veliko področje je učenje jczikcw. Vse Mj pi.se večajo potrebe izobraževanja po st^dobnejših zjianjih: od retorike do računalništva. Po slednjem je izredno pt^raslo povpra.Ševanje. saj tudi starejši vse lx>lj čutijo p(i-trebo po znanju s področja uporabe Interneta in računalnika na sploh, /animivl^jc, da je velik t>d-ziv tudi na izobraževanje na področju sadjarstva. V porastu je tu-
Vožnja z viakom do Celja in nazaj Je bila namenjena tudi širitvi bralnega virusa.
»'Ib je prednost za na<e študente. Učiteljišč iz istega področja, pa tudi študentje, zalo jim je vse bliže, lo se nam spk^ii ne zdi slabo, poleg tega pa imamo svoje pnision? vDtv mu učencev, ki nam veliko pomenijo. Zato jih tudi dobro izkoriščamo.« /a kolere krožfieje /lajvec zanima'
dj zanimanje za izA)braževanjc na glasbenem potiročju. Ljudje, ki že nekaj znajo, si želijo lo izpopolniti. Zelo veliko pt^drt^je. ki ga šele gradimc"». pa je izobraževanje ljudi za medsebojno pomoč, da bodo l3Íikt> nali štukfentje pt>>magalí tu-dj v di^movih za slarejše. ílelimose tudi več vključevali v aktivnosti na
S sejni dvorani so člani univerze prisluhnili predavanju o prometni varnosti. Znanje je dobro tu in tam osvežiti^ zato je
bil odziv dober.
lokalnem področju, od krajevnih skupnosti, tbdela v vrtcih, pomoči na Pikinem feslivalu ... Tako se pcičuiimo ne k aktivni, anipak tu di koristni zase in za družlx\«
Koliko .itîidciUov ze imale? «'Mislim, da nas bo leiosvsaj 150. Veliko zanimanja je za z-ahtevncjšc programe, kjer imamo nekaj težav. Potrebovali bi namreč več opreme, za to pa jx>trebujefno tudi zeb izx^bra?ene predavatelje. Tako so se nam že pridružili inženirji iz Rudnika in Gorenja, kar nas veseli. V laki organizaciji, kol smo sedaj, je to Število predavateljev in .študentov že več kot zmoremo. Ce bočemo nadaljevali irend, bi se morali nujno reorganizirati v polprofesionalno organizacijo. Ocenjujemo, da bi lahko aspeli taki"», da zadržimo sedanji način polprofesionalnega dela pri mentorj.h, nujno pa moramo pnHesionaiizJrati strokovna dela. ( la ne. bomo morali ol>seg krožJcov zožili, 'fo pa vednt^ pade na ramena manj premožnili. Česar si ne želimo. Izobraževanje na naši univerzi je namreč poceni, saj .si želimo čim več ljudi uspasobili za življenje v družbi in družini, tudi k(i se njihovo delovno aktivno obdobje konča.«
Dober od/iv
Prejšnji teden je velenjska univerza na več načinov približala svoje delo vsem num. Raz.siave. ki so jili pripravili, so bile dobrt^ obiskane, prav tako predavanje o prometni varnosti, ki so ga pripravili v sredo. Nekaj čisto posebnega pa je bila petkova akcija, ki so jo poimenovali Pa^malo beremo in premak^ se vozimo z vlakom. Kljub mc^no deževnemu petku je zelo uspela. Člani univer/e so se dopoldne z vlakom odpeljali do Celja, na vlaku pa so pripravili j>estcr zabavni ir izobraževalni program, katerega rdeča nil je bila pi>pula-rizacija branja, lako so med potniki širili bralni virus, kol pravijo sami. V Celju .so jim delavci slovenskih Žj^leznic predstavili svoje deb. obiskali pa so tudi Osrednjo knjižnico. Ne le da je bil izlet prijeten za udeležence, nad njim so bili navdušeni tudi tisti, ki sose nevede vključili v dogodek, torej ptîiJiiki inol)-iskovalci železniške postaje.
8
IZOBRAŽEVANJE
iw^JLS
28. oktobra 2004
Zborovali slovenski geografi
V organizaciji liišlitula /a okološl^c razislvuvc KRlCo so v Vcloiiju ir i diii zborovali i>(M)gi'an - Salcsko in Zgoi njo Savinjsko dolino so obravnavali z okoljskoga gospodarskoga in sorialncga vidika - Obravnavali sprciniMijeiir pogoje zaradi vstopa Slovenij(^ v KU in nicddižavno sodelovanje
Miiena Krsiič - Planine_
Velenje, 21. - 23. oktobni - Bli/ii 120 udoležcnioiv, siweiîRkih geografov jev Velenju iri dni od Cctn-ka do Sííbolc, proučevalo Šaleško in /gornjo Savinjsko dolino. Geo-grall so na tem že 19. zborovanju, kj ga je po mnenju udele/eiicev odlieno organiziral URI Co (liîsti-lui za ekološke raziskave Velenje v .sodelovanju z Zveztî gec^raiskih druSiev Slovenije), obe iblini obravnavali celosuio. To ponieni. da j>0 ju proučevali lako z okoljskega
kol giîspodarskega in socialnega vidika.
Cilj zborovanja, ki je polekalo v hotelu Paka. je bil piedslavnikoin lokalne in di'žavne uprave 1er ptxi-jeijcni podali čim vec infomîacij, ki jim bodci pomagale pri načrtovanju sonaravnega in irajnostne-ga razvoja regije. Ýá: pred zborovanjem je izi5el zbornik povzetkov vseh referatov, ki so jih udeleženci pn.^avilj na /J^orovanju, nakjîad-no. računajo da do konca lela. pa bo izšla Še kiîjlga z zboînikoni člankov. ki obravn;4vajo SaIťSko in Zgornjo sSavinjsko dolino. Na samem zborovanju so udeleženci predstavili kar 45 referatov in strokovnih predavanj, pripravili in izpeljali so Iri delavnice ozjrcv nia okrogle mize, kjer so razprav-
ljali o regionalnih in razvojnih izzivih, o vlogi geografije v Soil in o tu-riznju. V zvezi s slednjim, turizmom. so na okrogli mi/i, ki sojo ob 7iJ-letjiici stajoste geogiafije turizma v Sloveniji dr. Matjaž» Jeršiča. pripravili na Velenjskem gradu» so se pogovarjali tudi o šaHkih jezerih. Naj ne bo na tem mestu odveč svarilo, ki ga jc dr. Jei^ič podal v zvezi z razvojem jezerskega turizma. »Pazili morale, da ne prcsežete samočLsiilnih spev sobnosti jezer. Motorni čolni ne sodijo na manjka je/era. kakor so vaša.« je rekel.
Udeleženci so na sedmih ekskur-zijaii spozjtavali obe dolini in mesto Velenje. Med drugim so jih organ izatoi j i popeljali na ogled termoelektrarne Š^>šlanj. v Ciorenje.
na otUagalL^če nenevarnih in inertnih komunalnili odpadkov, v centralno čistiljio napravo za komu-naljie vode všostanj. vmuzej premogovništva, inJtilut £RlCo ... Seveda pa S(» si ludi v živo ogledali listo, kar so proučevali. In bili iskreno navdašcni. Nad vsem- Posebej, so reklL nad Velenjskim gradom in sprejemom, ki gaje zanje tam pripravil župan Srečko Mch. V sobolo so udcležence popeljali po Zgornji Savinjski 1er Šaleški dolini in njenem obrobju ter zboro-v.^nje zaključili na (iolteh. Pi i eks-k'urzijah so jim pristopili na poníoč predstavniki obCin in pcxjjetij, zi)o-rovanje pa je aspelo tudi zaradi profesionalnega odnosa osebja Hotela Paka.

Dr. Matjaž Jeršič, starosta geografije turizma: »Svarim průd uporabo motornih čo/nov:«
Sprefiod na Goiteh • udeleženci na poti proti aipineiumu
Zeljni znanja
N»ziirjc - Med najbolj kciistne in di'ibrodcî^le pridobitve ob septembrskem prazniku nazarske občine gotovo SCKÍJ astaiîovitev Centra za samostojno učenje. Prc^storc zanj st) uredili v nekdanji liiši in galeriji moj.stra .ložeta Horvata Jakija, raznolike dejaviuKti pa sodijo pod okrilje velenjske ljudske univerze. Ob odprtju je nekatere zanimalo, kako se bo hiSamwili znanj prijela v ki aju in šii Ši okolici, saj je center namenjen pa'bivalcem obeh dolin. Pa bodo morali dvomljivci po dobrem me.^ecii d]ii malo utišati glas.Vrst predvhodniniivralivpr-vili lednih res ni bOo, vendar dt^k'r glas seže tudi v deveto zgornjesa-
Oblskovaici so pot<azali veiii<o zanimanja^ za prve praktične poizkuse pa so biti nekateri kar
preveč sramežijivi
vinjsko va.s, 73io pa je potielxn čas. In prav čas že kaŽe svoje.
Hi.serka Plahuta, vodja izobraževanja na Ljudski univer/J Velenje, je zadovoljna s prvim odzivom. V mesecu dni so vpisali 114 udeležencev, ki so opravili 32t) ur sa-
nKwKïjjiega učenja, v center pa so »pripeljali« tudi nekaj vsebin ledna vseživljenjskega učenja. »Izvedli smo tri delavnice in smo z udele3x> in zanimanjem zadovoljni. Ljndje so se prišli pozanimal različne oblike izobraževanja, v tttpredju pa
so bili zaenkrat tuji jeziki. Zadovoljni smo. seveda pa si vsi skupaj želimo, da bi center rasel iz dneva v dan. da bi kraju íjí vsej dolini pomenil sp{>dbudo za učenje, nova znanja in nadaljiije izobraževanje.«
■ J P
Uporaba videokonferenc v izobraževanju
Nekatere šole in Takullele so \ ideokonierence vkljuflle v svojca izobi aževaiiie projekte že pred ninoginii leti
Velenje - V l azvojni fazi je družba Esotech največ sodekwala s tehničnimi lakulteiaini v Mariboru, s srednjo Poskwnoekononiskošok» v ( elju ter osnovno Šolo Srečka Ko srvelavSe'>»nL 7;ičetkis<^bili leiřki zaradi sorazmerno diage opreme in slal>e prepusinosii ontiežij. Zadnja leta se stvari spreminjajo na bolje.
Ministrstvo za soktvo, znanost in šport spodbuja Šole. fakultete in druge i*zobrd?cvalne astantwe k nakupu račujialnlške opicnw in poso dabljanju informacijske iitfrasiruk-
ture. Tako imajo izobraževalne ustanove, ki so na lem področju prizadevnejše, sodobne računalniške sisteme, urejeno iiifrastruk-turo 1er širokopasovno povezavo v meilmerežje. Mno^ltwpilnilî prtv jektov je realiziral prav velenjski Esotech.
Pri zadnjiii razpisih je med opremo, ki jo je sofinanciralo ministrslvo, tudi videokonferenčna oprema - si-sienii za skupinsko uporabo. Uporabniki so s lem pridobili možnost uporabe kvalitetne videokontc-renčne .sisteme po konkurenčnih
cenah glede na ponudbo na li^. Družba Esotech je do danes izvedla že iiuiogo projeklíw z up(^rabi> videokonferenčjiili sistemov. Pred-v.sem so bile lo povezave med dvema lokacijama. Vsebinsko pa v večini interaktivna predavanja ali delavnice med Šolami vSloveiîjika-kortudizusîancvomiiztujinc. Tako sc> bila predavanja zanimivDi in pi^navadi tudi težko dasegljivili predavateljev doslopna tudi na lokaci-jaiu ki so bile med sabo oddaljene lis<iČe kilometiov, in kar je bistvo videokonferenc - imeli smo dvo-
stransko koQiui'.ikacijo v realnem času in ne same pasiviio avdkWi-deo spremljanje nekega preno-sa.Ker so organizacijsko lakšni piti-jekli zahtevni, so pri šolah, ki nimajo izkušenj z videokonferencami. pomagali lutli svetovalci družbe Esotech, ki je s skoraj desetletnimi izkušnjami eno vodilnih podjetij na tem področjuvSkwenji. AR-NES je kot ponudnik internctnih storitev šolam, fakultetam in ostalim izobraževalnim ustanovam ti-slosličišče.ki ijiia vso polrebna infrastruktura. Konec leta 2003 je ARNES z dmžbo Esotech skleni] pogodbo za večtočkovno enolo s stalno prisotnmijo in prehodom na ISDN omrežja in tako ponudil še piko na i pri moióiostíh uporabe vi-deokon fe renčn h te lui o logij.
REIKL.! sa
Ma^. Emil Šterbenk, vodja /J>cjn>v»njH: »CRiC^oježe pred štirimi leti na zborovanju v Ljubljani nakazal, da si želi prevzeti organizacijo prihodnjega zborovanja. To. da ga je dobil, ni naključje- Cire za najpre-sližnejŠ<"> geografsko priredilev, na kateri se .srečamo slovenski geografi, ki .se sjcer srečujemo vsako leto. Za šii-šo javnost je bila najbolj zanimiva okrogla
(iiiza o regionalnih razvojnih izlivih Savinjsko-šaleške regije. ki pa je zanimiva tudi geografom samim. Zakaj? Zaradi njene značilne dvojnosti: na eni strani gre za dokaj neone-s na žen o. nepoškodovano okolje, na drugi pa za okolje, ki je bilo pred leii precej onesnaženo in poškodovano, danes pa predsiavlja primer re-kultivirane pokrajine. Podobnega primera v Sloveniji skorajda ni.«
Soivočjemed razvojem, sodalo in okoljem
Kako dr. Du^an Plut. geograf, ki je pred leti kot raziskovalec delal v ERICu, vidi Šaleško dolino dane.s? »Kot razvojno zelo inovativno regijo, ki pa ima šs vedno Številne okoljske probleme, a med vsemi regijami v Sloveniji ludi najbolj sveže izkušnje o tem. kako povezati reševanje razvojnih in okoljskih vprašanj. Šaleška dolina lahko Zasavju in Še nekaterim drugim regijam ponudi obrazec, kako doseči sozvočje med razvojem, socialo in okoljem. Ena večjih tež^v ŠalcSke doline je njena monosiruk-turna gtxspodarska sestava z dvema izredno močnima razvojnima siebroma, s premogovnikom in termoelektrarno na eni in (îorenjem na drugi strani. Potem je mreža Šibka, če pogledamo sredn je velika podjetja. Druga, zelo pomembna težava pa je, kako se bo Šaleška dolina prometno povezala z t>srednjo Slovenijo in z zahodno Evropo.«

tUĚES
lMiiĐio.0., PaíeilBiopniivoániĎ vemego ko, msřmit bMnmfr^wro,
I
'ft M 1
VoUmo Vw m UUftUAttSn MHlliTVENI SEJCM od 1 do 7. Mvwbra v Iklo A 2 / 14!
Vabljeni v saloítirohišlvo z ugodno ponudbo
PginSTiiifi sob predsob
•	računalniških miz
-	komod	^
-	pisarniškega pohištva
-	garderobnih omar
•	otroških sob ^spalnic
Obiščite nas v našem salonu vsak don od 9. -19. ure in V soboto od 8. -12. ure.
Vabimo vm, da nas obiščete na POHIŠTVENEM SEJMU v Ljubljani, od 2. do 7. novemlira.
Goreflje Glin d.0.0., Lesonkfl cesto 10,3S31 Nazarje * www^gorenja-glltul * e-moil: niflloproda[a@gorenie-glln^ * tel.: 03 83 93138 * fab: 03 S8 32 341
NASI KRAJI IN LJUDJE
Prenovliena zunanja podoba lekarne
li<)/ji (loslop invalidom iin vo/ickili
SošiHnj - Lekarna SoSianj ima od konca fK)lclja prenovljen vsk^p v objekt. Najveija vrednuM prenove, ki so jo pi^hvaljli lako invalidi kol drugi občani ŠoSlanja. jc, da je zdaj možen vslop v lekarno uidi invalidom navozičkih In mamicam zoiroSkimi voziCki. Pri izbiri projektanta so se prila-gtîdlli bodoči ptxlobi prenovljene Zdravstvene poslaje Šoštanj. Nameslo težkih vhodnih vrat so vgradili avtomatska vrata, kar je za marsikaterega bolnika pravo olajŽanje. Vendar tudi pred tem invalidi niso bih prikrajšani za lekarniške storitve, /elena zdravila jim jc farmaccvtka prinesla pred lekarno. S ciljem, da storitve Cim bolj približajo občanom, bo naslednji korak, ki ga bodo opravili, pcïdobna prenova vho-
da v Lekčuno Šmartno ob Paki. Sicer pa v Lekarni Velenje ugotavljajo, da se .s prihodom hlad-ncj-<ih dni polnijo tudi lekarno,
V Lekarno Šoštanj pridejo invalidi zdaj brez težav,
Poraba zdravil brez recepta za dostopna brez zdravniškega re-
zdravljenje blažjih obolenj se povečuje, Siri pa se tudi seznam učinkovitih zdravil, ki so ljudem
cepta, Zaradi lega se vlciga in odgovornost farmacevta kot svetovalca povcCujc.
■
Osteoporoza - ena najpogostejših, a najmanj prepoznavnih bolezni
Vsaka irelja ženska in vsak [)oU moški l)o vsaj (uikral v življenju doživeKa) on zlom zaradi lK)lezni ki iikili kosil - Rc/iiitali l ii/iskave o odnosu žensk do zdi^avja zaskrbljujiKl
Tatjana Podgoršek
Ostcopc^ro/a je ena naj[>o^«tejših, a najmanj prepoznavnih bc")lezni. Gre za bolezen, pri kateri postanejo kosti ptirozne in se zalo hitro
lomijo, temu sledijo IxileOine, nezmožnost gibanja, opravljanja wak-danjih opravil, pogosto celo smrt. Pc^ pt^dalkili svetovne zdravstvene organizacije je osteopi")roza drugi največji svetovni zdravstveni pro-
Takoj prihranite
do 10.000 tolarjev
do 30. novembra vsi osebni krediti brez stroškov odobritve
•	gotovinski kredit za zimski oddih aii pred no vol etno nakupovanje...
za karkoli
•	hitro in preprosto
•	tudi za student
ÏMiÉk krvdilA 300.000 5iT. OMMM
S. dfibâodpWK* V ^AMfOvanjť d 573 STT EOM 1 \.S7 % n% cfďn tO 2004, k' |e vprvmenl^fv g^» os
navttitff DSl^vfc«
Dnevi ugodni
kreditov
Ugodnejši pogoji zd stranke NLĐ
O
Stanovanjski kredit-najugodnejši doslej
•	kredit do 100 % kupmne
•	do 70 % izplačila v gotovini
•	23 nelade odplačevanje do 3Û let
Izračunajte si svoj kredit www.nlb.si
ljubljanska banka
/^trđ ifubtl^nska tortba Ad.. Qub/jBfí»
biem. takoj zatx^leznimi srca în ožilja. Po nap<.wedih strokovnjakov bo vsaka tretja imenska, siarejša od 50 let. in vsak peii miiki.doživel(a) najmanj cn osteop(")ro2iii zlom^
Kvmpcjkc /«aneniarjajo /.(IrHvjc s\ojili kosli
Rezultati raziskave, ki sta jo Izvedla Mednarc^na fundacija/a oste-oporozo in Evropski inštitut za zdravje žensk so zaskrbljujoči. Kar 53 odstotkov vprašan ill. starejših (>1.150 let,je menilo»das(5izostavljene tveganju zlomov, a jih je le 25 odstotkov zaradi lega 51o na zdravniki jwgled, le 42 cxLstotkov vseh Žensk, ki morda tvegajo po-menopavzalno osteoporozo, pa se je o tej l^olezni poypvarjalo s svojim zdravnikom.
Raziskava je še pokazala, daje pri-bližn(í43 milijona žensk, starih ckI 5(3 do 74 let v devetih dr^^rvah Evrope, po swjem 51) letu utrpelo vsaj en zlom kc^ti ob manjšem padcu. MedženskamizveC zlomi jih manj četrtina jemlje prec^isano zdravilo pr<Mi ostet^pt'irozi. Evropejke, starej« (id lei, se kljub seznanjenosti z ostet>porozo in tveganjem zlomov premalo zavedajo, kako moćno lahko »boieA?n krhkih kosli« vpliva na njihovem življenje: le 28 (xlstotkw jih ra/ume, da jih lahko bolea^n telesno pi'îhabi. le dve (xl stolih žensk to, da ima bolezen lahko za posledicx) celo smrt V razL«i-kavah so ugotovili, da vencm letu po zlomu kolka zaradi posledic umre dt^ena pelina bolnic. Več kot tretjina vprašanih žensk je menila, da bi c*>teopoRwo lahko vplivala na njihovo neodvisnost (glede na raz-iska^'c, polovica žensk po zlomu kol-ki\ ne more več hoditi sama, približno tretjina pa jilî pentane piw-scm odvisnih cxJ lujc pt^moči). Koslnina se i/^blja brez .simptomov, c^poz^rjajo zdravniki, zato lahko neugotovljena osteoporoza brez zdravljenja leta in leta napreduje, dokler ne pride do zloma ali več zlomov. Vprvem desetletju po menopavzi lahko ionske izgubijo od 15 do 20 odstotkov kostninc v hrbtenici, pt>di'>bnc so njene izgube v drugih kosí eh. Zan i m ivo je, da v Franciji, Nemčiji, Italiji. Španiji in Veliki Britaniji osteoporozo diagnostici rajo pri manj kol polovici obolelih žensk.
fívuní največji /(li'iivslvcni pix)l)i(Mii
Osteoporoza vse bolj obremenjuje S(Hk")bno družb<">, socialno in finančno. Skupne stuTŽke zdravljenja vseh osteoporoznih zlomov v Evropski uniji ocenjujcjo na 25 milijard evrov na leto. Samo za bolnišničnih zdravljenje bolezni namenijo iz evmpskili nacionalnih pr<i-računov (vključno z zdravsKenIm zavarovanjem) več kot 4,8 milijarde evnw na let(\
iNHrchiie^ii ho veliko iriKUi
Re/iiltati ra/Jskave opo/arjajo, da b<3 /Ji iz.^^braŽtívanje in motiviranje žensk, zlasti po menopav/j, p^^treb-
ncga veliko truda, da bi'îdc^ te same s prepnxstimiukrepi preprečile ali vsaj zmanjkale .škodljive vplive osieoporoze. O tem, da je izobraževanje o tej hudi. a pogosto prc-zrti Ix^lozni, nujno, kaže dejstvo, da večina žensk ne pt)zna osnovnih ukrepov za izboljšanje zdravja kosti. Ob ^nctsklh dejavnikih namreč vpliva na bolezen nezdrav način življenja s preveč sedenja in premalo gibanja, premalo skrbi za zdravo, s kalcijem in vitaminom D obogateno prehrano» razvade, kot so pretirano pitje kave, alkohi^Ia In kajenje cigaret. Ker je mnogo Evropejk pc^ menopavzi prepričanih. da jih osteoporoza ne o^ža, jih preventivni pregledi sploh ne zanimajo. Meritev gostote kosti je hitra, varna in neboleča preiskava. De nzl to me trija, poibbna je rentgenskemu .slikanju, jc najsodobnejši način merjenja kostne mase. Preventivni pregled, ki ga izvajajo po vsej Slovenije, je treba plačati.	■
Odličen prvenec sadjarjev
Mozirje - Leto dni mineva, odkar so se zgornjesavinjski sadjarji povezali v druj>tvo. Poimenovali so ga po začetniku -sadjarstva v Mozirju in Širše na začetku 19. stoletja Franu Praprolni-ku. Razlogov za sirniiev vrst ni Ireba posebej naštevali, zelo pomembni pa so napori za ohranitev starih in avtohtonih sloven-
zirski vrtnar .lože Skornšek, sadjarji pa so zanjo zbrali preko sort jabolk. Sadjarski raz.slavl so svoj lonček pristavili že čebelarji, drug brez drugega tako ne mo-rejo. svoj delček so dodali ljubitelji ptic, za najboljše pa so ob sadjarjih poskrbele članice drastva kmečkih žena. Prostor pred raz^siavo so s svojimi deli

Zanimanje za prvo sadjarsko razstavo je bflo vse dni zavida'
nja vredno
.skih jabolčnih son, ki jih mlajSi danessplohnepo7Jiajt>več. Vendar - v zgornje savinjski h in drečkih starih sadovnjakih Šc uspevajo nekdaj znamenita jabolka, ki sc s pretirano zunanjo »leptuo« res ne morejo pt>nai>aii, so pa zjito toliko bolj zdrava. Torej jc treba ljudi osvestiti, te sorte ohranhi in predstavili ljudem. To so tudi storili in po začetnem pcjsiavljanju društva na noge v prostorih galerije mozirskcga kulturnega doma postavlU prvo strokovnem in preglednem razstavo, ki jo je domiselno postavil mo-
obogatili anialer.ski likovniki, udelcžcnci delavnice v Robanov vem kotu, mod njihovimi stvaritvami pa je bilo najti tudi predstavitev dela in življenja Frana Praprot nika.
Sadjarsko društvo Frana Prapmt-nika Mozirje, ki jih vodi Lojze Plaznik. je gotovo utrgalo najlepše jabolko. To pcîtrjuje veliko zanimanje za razstavo, prav zaradi tega so jo podaljšali za dva dni. vsekakor pa so z njo stopili na prvi klin trdne dru.^tvcne lestve,
mJfy
Odločitev še letos
Prostor za dclilev enega loph^ga ohroka liraiie klošarjcni ni driigini poinon polrobniii) ohranom ni bilo nikoli vprašanje, l)()lj dogovoi'
Tatjana Podgoršek
Pred slabima dvema letoma se jc v Velenju kar precej govorilo o raz-dclilnici toplega obroka hrane za klošarje in druge pomoči potrebne občane. Uredili naj bi jo v Starem Velen ju, v stavbi pri trgovini s tehničnim blagc^m. Danes o tovrstnih prizadevanjih praktično nI slii^atl ničesar, stiske ljudi pa .so vsak dan večje. .îc občutek, da sc zadeva nekak<i odmika, pravilen, sploh ob dejstvu, da je predvideni objekt kupila Pošta Celje za ureditev svoje tretje p<\slovne en<Uc v Velenju?
»Morda jc zastavljeno vprašanje bolj zapleteno, kot bi bil odgovc>r v tem trenutku. S prt>storom, kjer bi delili hrano za brezdomce in druge pimm<KÍ potrebne občane, ni bilo nikoli težav. Prav tako smci sc v tem času pogovarjali s koihi-njami, kjer bi pripravljali te obn>-ke. Imamo kar nekaj ponudb. Stan(wanjska vprašanja rešujemo z bivalnimi enotami. Nimamo jih tako mak>, vanje pa naseljujemo .sc»cialno ogrožene občane. Mestna občina Velenje je torej glede razdelilnice toplega obroka hrane za brczxJomce lako daleč, da lahko takoj začnemo konkretno Iskali pogodbeno podjetje, ki bi kuhalo hrano za brezdomce in jo tudi delilo. Konkretne odločitve
pa .Še ni,« je odgovoril na zastavljeno vprašanje velenjski župan Srečko Meh. Na vprašanje, kje sc torej zatika, je odgovoril: »Bolj v dogovoru, v organizaciji in odločitvi, da v [o gremo. Res je tudi, da v tem trenutku v proračunu denarja za tc namene nimamo. Po cenah naj bi nas javna delilni-ca hrane .slala od 5 do K milijonov lolaijev na leto. Ob vsem tem pa vendarle ne moremo mimo.šc enega dejstva - tudi posebnih pritiskov za tak.šno obliko ptimočl potrebnim doslej ni bilo. Seveda to ni opravičilo, kajti brezdomci so ljudje, potrebni pcimoči, so člani naše družbe in lega, da so med nami, nc smemo skrivati ali pomesti pod preprogo.« In kdaj nameravajo tej temi nameniti več pozornosti? Po zagotovilih Srečka Meha bodo odločitev sprejeli še leUiS. Po pt^datkih naj bi bilo v Mestni občini Velenje 20 občantw lakih, ki so ptï merilih pristojnega centra za stvialno delo brezdomci ovl-roma so osebe, ki nimajo stanovanja, redne zaposlitve In nimajo rednega obroka hrane. Poleg teh je lu Še 311 družin, ki dobivajo redno pomt>Č pri RK. Koliko jih trka navTata Karitasa, pa nI podalktw.
'^H'jAS 28. oktobra 2004
Ob vodi izlUopiš
Ivtiii Kalij;ar() pri i il)irUi skrbi /ii bliii^njiio - Kol (lis( ipiliiski ložilec v Kil;)iški (Iružitii Vcl(Mijo je iu)il)()lj vose!, če krivolovca pro|)i'iča za vsiop v iijitiove vrsto

Mliena Hrstià ^ Planine
Srcčujav« sc žtí Ida, Ali pa sg slišiva po iclefonu. Tema so vedno ribiči. »Ribiči bomo Imeli lo, ribici smo Imcil ono, v Jru?inl se pripravljamo na ..,«. Ivan Kali-garo. Pri ribičih je oJ leta J970. K njim ni prii^'I sam. PriSol jc skupaj s sinom. Na isii dan sla se včlanila. V prvih letih jc veliko lovil, /iidnja leta ne več îoliko. Se vedno pa vsaj dcsclkrai v Iclu prcizkui^i, če bi na njegov irnck Še kaj prijelo. Enkrai od deset-krai je - to je obveza - ob Skal-skcm jezeru na prvomajsko ju-Iro, ko gre - zbere pa se jih več — na i^'uko. No. lelos je nI bilo blizu,
V ribiški družini Velenje skrbi za blagajno. »Uh, denarja je vedno premalo,« je odgovoril, ko smo predpostavil I, daje la.čc jo ima Ivan na skrbi. giHovo polna. Financirajo se s članarino, pa s prodajo dnevnih rlboUwnic. Le-ÏOS so jih prodali kakšnih 5iX). 7.q vlaganje rib veliko slane, pove. ,Ie tudi disciplinski ložilec. Pravi,
daje lo nehvaležna funkcija, da se z nj<i hilni komu zameriš. Pomembneje od kaznovanju sc mu zdi, da kakšnega krivolovca prepriča, kako bolj pametno bí rav-nal, če bi se včlanil v dru?ino in zakonllo lovil,
V ribiSkcm domu ob Škalskem jezeru, nanj so velenj.^ki ribiči neznansko ponosni, je vcčkrai, obvezno pa. nc glede na vreme, ob pelkih med 16. in 18. uro. /adnjc časH ima v lem domu nekoliko več dela. Urejajo arhiv. Nalanč-nosi. po kaieri je Ivan Kaligaro znan, je pri lakem delu nepogrešljiva. *».Siccr pa bili ribič da-ne.s ni več islo, kol je bilo v prc-lekl(xs{i. Včasih si kaj ulovil, da je bilo za v ptmev, danes jih je vse več, ki ribišlvo jemljejo za Sport, za razvedrilo, za preživljanje prostega časa v naravi. Ob vodi res izklopiš. Pozabiš na legobe. Pa še nekaj je, kar vleče k ribičem, druženja in srečanja.« ivanu je preživljanje priwiega časa ob vodi veliko pc^menilo zlasli v Iciih, kojc kot ključavničar delalv pre-mogovniku. Ob polkih insvelkih.
1b so bili časi, ko so bile proste sobole in ludi nedelje bolj izjema kot pravilo. Takrat je bila pri riliičih iiidi žena. Slabila vsaj malo skupaj.
Najtežja,se spominja,so bila za ribiče sedemdeseta leta. ko so začele ribe v Plevelovem jezeru plavali s trebuhi navzgor. Danes je drugače. Velenjsko jezero jc spet živo. Cîre mu na lx>ljle. Ekologija in varstvo narave sla zlezla ljudem pť>d kožo. Prav je tako. pravi, RibiČi.so v pn i vrsil naravovarstveni ki, j>o ribogojci... /a letos sc ribolovna sezona počasi zaključuje. Konča se, ko se začne vlaganje rib. »Roparlcc in krape bomo še vložili, nekaj drugih rib smo že,« pove. Polem sc s I. marcem spel začne, Ivan pa tudi vmes ne bo miroval. Sredi nwembra začne prebirati Članarino, potem pripravljati letne karte, da bodo do marca, ko se spet začne, pripravljene, konec lela bo skupaj z ribiškimi kolegi obiskal častno člane družine. Pel jih jc.
Rad dela. pravi. Ni pa rad v
\yan Kaiigaro n\ rad v ospredju, vese/ pa je vsake stvari, ki uspe.
ospredju. V zadovoljstvo mu jc, če je kakšna slvar, kjer je bil vsaj malo zraven, uspela. lo pokaže, S širokim nasmehom. Obožuje ludi ToU^grafijo in neznansko rad bere. Dopi>klne ga čakajo vsakodnevni obredi, med katere sodi tudi trgovina. «Jaz "imam čez** nabavo, žena pa rože.« Ivan Kaligaro je n>jcn Soštanjčan, lam je obiskoval osnovno ,?olo in začel obrtno. Potem gaje pol do vojaščine vodila po .Jugoslaviji, gradil jc progo Banja Luka-Do-boj, bil kol mladi miner v Bosni, od lam Šel v Srbijo gradit Tunel Bela reka na progi Beograd-Bar. Po končani vojaščini pa se jc VAi-poslil na rudniku in mu ostal zvest vse do upokojitve.
»Tudi šport v neki meri živi od političnih odločitev«
lliŠa mladih v Šmarincm ob Paki po polelnih počitnicah zixwa bogati svojo ponudbo z.kržcto-vimi klubskimi večeri. Pivi seje z^xlil pred leđnom dni. ,i<)žo Krajne je tokrat za svojega sogovornika izbral Toma Ix'viivnika. lanskega dobitnika BUutdkove nagrade, ki jo piidc-ljuje država za izjemne dtwežke na pt^dročju Špona. Ckisi ni bil izbran po naključju. Je namreč eden c^d udeležencev letošnjih pcv letnih olimpijskili igjr v AienaJt. kjer sla veslača Iztok Cap in Luka Špik osvojila srebrno kolajno, lomo Levc^nik je namreč predsednik Veslaške zveze Slovenije. Minuli vikend jo bila pT\n tekma v alp^cm .«smučanju v novi sezoni. Tomo Levovnik je bil sam uspešen smučar in tudi soustvarjalec zlatega obdobja skwenskega alpskega smučanja iz ča«w Bojana Križaja. Je predsednik Strokovnega svela RS za Šport. S svcjjimi timl izkašnjami športnika In Šptirlncga de-iavca 1er sirokcAmjaka je pustil svoje sledi Še v Atletski zvezi Slovenije, kjer je bil njen pt>tlpredsednik, in najbrž še v kakšni drugi športni zvrsti. Mimogrede - bil je tudi zadnji predsednikjugcïslovaaskega strokovnega sveta za Šport.
Vsckiikor zanimiv gost, ki je v pogovoru razkril nekatera znana In tudi manj znana dejstva iz sveta športa. Čeprav Imao pt^litiki čudno mne-
nje, kol seje izrazil, mora biti kol Športni dela-vcc pripravljen na veter zlcve in desne na jadr* niči, če hoče naprej. »Spi^rt je v neki meri odvisen 1x1 političnih odlííčitev. Žal.vdržavnem svc-
Jože Krajne v pogovoru z gostom večera To« mom Levovnlkom (prvi z desne)
tu nimamo več njegovih zaveznikov, Če bi jih imeli, bi bil morda njegiw status bolj urejen.« Po njegovem mnenju je zadnja klasična partijska (vganizacija Olimpijski komite, iz katerega je izstopil pred osmimi leti. Nekdanji uspešen smučar in tvorec zlatega obdobja sk^vnskega
alpskoga smučarja je prepričan, da bo smučanja po rezultatih kmalu tam, »nazaj«, kjer je že bila. In Ziikaj ni smučanje več šport številka ena v Sloveniji? »Zasićenost z iJenarjem je naredila svt^je, menjale so sc p:ncracijc, (isamcsvo-jitev Slovenije je piTv/ročila razvt^j ostalih športnih panog. Zamenjali siîsc tudi športni lunkcionarji in tudi tem je zmanjkalo idej. Dejstvo pa je, da je slcvcnska smučarsk'a zveza pozabila na svoje klube, zato danes časi tej športni zvrsti niso najbolj naklonjeni.« Kot sopotnik Planice meni, da bi se zadeve dale rediti, če bi vpkteni sedli In sc dcv govorili za eno mizo. Planica In tudi nekatere druge težave v športu dokazujejo, da se s prîilésionalizacijo in komereializacijtî ne da peljali športa. Izrinjala družabnost, ki jc žc od nekdaj krasila dc^gajanja v .špon-nlh in tudi v drugih dru-Šlvih ter klubih, 'lomo Lcviwnik jc med drugim šc predstavil delo strokovnegii sveta RS zalporl^ kjer jc u^llko interesov, kol je njcgíwlh člantw» in pomanjkanja strokovnjakov za medicinske poškodbe.
Šmartno ob Paki mntfgl uvržčajo mod športna okolja, /atoje bil Tomo Lcvt^vnik pravi gc«t. Je pa zato bil toliko manj razumljiv tako skromen obisk.
Tp
Spoštujmo življenje vseh živih bitij!
V • 1 •
V • •
Naš uničevalski odnos tlo živalstva in narave jc nezaupanje v stvarnikovo delo. Ne samo človeški, tudi živalski In ra.silin.ski svoi sta njegovo delo. Brez teh svetov tudi življenje člfvveka ne bi bilo mogi^čc. 'Iako pa imamo vse manj občutka, namesto da bi se kol pametni in razumni ljudje čutili odgovorne. Narava se ma-^uje in sc bo Še maščevala človeku za njegcw brezobzirno, kruto uničevanje sveta. Ah se^7^^aša rejec živali, kakose počuli žival v takšnih ali drugačnih hlevih? MnožJčna prireja je kričeč primer mučenja živali, le živali so Ic objekt neusmiljenega izkoriščanja do svojega Kodnega, krutega konca. Vedno več živali mučijo, delajo poi/k'u.<;c na njih. množica ljudi uživa in se zabava vcirkusih na
kt^njskih in pasjih dirkah in še bi lahko naštevali barbarstva nad nemočnimi žJvalmi.
/unaj postaja hladneje, megla in prvi mraz opozarjata, da zima ni več daleč. Prosto živeče živali si iščxíjo zavetje pred mrazt>m. Kaj pa čuvaji, varuhi domov, zlasli kmetij, ki ro nt^ in dan prKoza-ni na verigah? Ti psi si pač sami ne morejo pomagali, odvisni so c>)d gixspodarja. dobrega in razumskega lastnika ali brezvestnega, krutega, ki mu je malo mar, da njegova žival irpi. Zaščitniki živali vedno ponavljamoin opozarjamo na osnovne pi^oje za pse: - suho in toplo zavetje pred mrazom, dobro toplotno izA>lira-na uta z nepremočljivo strclio. Uta naj nc bo na vlažnih, mokrih lleh, naj bo dvignjena od
lal, naj nc bo na prepihu, kajti psi, prepuščeni vremenskim spremembam, kaj hitro zbolijo za rcvmo, obolenjem ledvic, skratka, poskrbimo, naj ne trpijo. Posebno so občutljivi kratkodlaki in mladi psički. V hudem mrazu spada pesv lilcv ali v hišo.
Izdaten topel obrok zdrave hrane 2-krat na dan. mladi psički se hranijo večkrat na dan áo enega leta starosti, lii-di pozimi potrebujejo dovc^lj. po možjiosti tople vode, Veriga naj bo dolga 4-.^ metrov in z usnjeno ovratnico, ki psa ne sme sliskati ali drgniti. Če pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen. Pse ne puščajte osamljene, spustite jih vsaj enkrat, da se sproslijo. Verje-
mi le, psi Zelo trpijo, če so vedno priklenjeni ali zaprti vpes-jaku.
• Zdravljenje, če je pes bt^lan, oziroma humana usmrtitev. Ne ubijajte Živali na krut način, to jc človeka nevredno dejanje. Nič koliko je zavrženih, preganjanih, lačnih, pre-mraženih, brezdomnih mačk in psov. Pretimo vse d<ibre ljudi, da skupaj poskrbimo za njih, ne pozabimo pa tudi na ptice.
Pomagajmo našim sopotnikom na zemlji, bitjem, ki nju^ ne mo-Tcp prositi z-a be.sedo, ampak nas le z žalosinim pogledom opozarjajo nase. ■ Članica Društva za var^ stvo in proti mučenju živali: Štefka Kurent
Mohorjevec ponosno o Mohorjevcih
Izpod peresa neumornega raziskovalca in pisca Aleksandra Videcnik» prihaja nov biser v vsega zavidanja vrednem in lx)-gatcm nizu različnih tiskanih del. tokrat o Mohorjevi družbi in njeni tiskarni. Aieksander Videčnikje namreč pred drugo
Aleksander Videčnik: »Ob vsem, kar je Mohorjeva družba lakrat v Celju storila za vse Skv vence, je treba pc^sebej poudariti ludi delo njenih članov na drugih področjih. Vsaj v vseh kulturnih porah so bili zraven, dejavni so bili kot kr.ščanski so-
Aleksander Videčnik: »Ponosen sem na to, da sem bil sopotnik takratnih dogajanj in raznolike dejavnosti Mohorjeve družbe'<
svetovno vtijno od lela 1936 do druge svetovne morije kol stávce delal v celjski tiskarni Mo-Itorjeve družbe, zato bodo podrobni spomini na takratne dogodke gotovo zanimivo In poučno branje. Tudi zato, ker je avtor vlogo in pomen Mo-Iiorjeve družbe in njene tiskarne umestil v razgibano dogajanje v Celju med obema svetovnima vojnama. >»V knjigi opisujem dogajanje v Celju po ictu 1927, koje Mohorjeva družba s svojo tiskarno iz Celovca prišla v Celje. Čutim sc dolžnega, da več zapišem o ljudeh, ki so takrat delali v Mohoijevi družbi in njeni tiskarni. Med ostalim je namreč treba vedeti, da smo pri takratni opremi »spravili« iz tiskarne preko 60.000 rednih knjig na leto. 'Ib jc bil ncprc-cenljiv knjii^ni dar, ki ga je dobil vsak član družbe, torej koledar in vsaj iri knjige, /aio som prepričan, da smo lahko zadovoljni in ponosni vsi, ki smo sodelovali pri tem ogromnem delu. Mohorjeva tiskarna je bila lakrat največja v Celju, ob tem pa je treba vedeli, da so imele tiskarne veliko družlx;-no moč, Kajli kdorjc imel tiskarno, je imel časopis, je laJi-ko tiskal plakate, lepake in Šc marsikaj drugega. Prav zalo se mi zdi p<imembno in potrebno, dasc ta dogajanja ohranijo tudi v knjižni obliki,« razlaga Aleksander Videčnik. Poleg vsega, kar je Mohorjeva družba storila za izobraževanje in omiko slovenskega naroda, je med oslalim izdajala tudi pcsmaricc in zjianstvena dela. Malo pred drugo vojno .se jc pripravljala na izdajo oNx a^o-dovine. Najprej bi morali bili na vrsti Rimljani, ker pa Šc niso bili pripravljeni, so za z.ače-tek Izdali Sovretovc Grke. Žal so Nemci leta 1941 vst^ to obsežno gradivo zajeli In poslali nauničenjevRadeče. Ksreči je bil takrat v Radečah zaveden mojster, ki jc rešil vsaj nekaj dragocenih izvodov,kl jih jc po vojni skladiščnikv nahrbtniku znosilv Celje.
cialisli, zlasti na takratnih zborovanjih proti hitro naraščajoči draginji. Evropa se je pripravljala na vojno, obvi.si^kem povpraševanju so podivjale cene in začeli .so se nemiri med delavci, zaradi vsega tega so bile v Celju tudi velike demonstracije. Na čelu tega gibanja so bili Mrîhorjevci, prav tako so bili na čelu prvih oblik odpora v takratnem društvu za obrambo severne meje.Takšna dejavmv»t gotovo ni bila lahka, če vemo, da jc takratna jugoslovanska policija bolj ščitila Nemce kol nas.«
Aleksandra Videčnika /clo moli tudi dejstvi"), se o vsem pomembnem, karsejc takrat dogajalo v Celju, danes molči, se nc ve, ali se noče vedeti, »Res je bilo takrat v Celju precej Ncmccv in zlasti veliko nemškutarjev, vseeno pa so bili Celjani visoko narodno zavedni in so se takšni prevladi ludi organizirano upirali. Po drugi vojni je bila zelo v modi domislica, da so morali priti ljudje z Dolenjske, Iz Bele krajine in kdo ve od kod še, da so Celje poslovenili, kar je zame velika nesramnost,« se skoraj jezi avtor. Zalo jc leni dogajanjem dal poseben poudarek, seveda v navezi z vlogo Mohorjeve družbe. Pov.sem jasno je tudi. da v knjigi ne bo manjkalo veselih in drugačnih dogodl>^'in, podrobnosti o takratnem načinu tiskanja. niti osebnih srečanj s Številnimi pomembnimi Slovenci. »Slavci smo imeli takral veliko osebnih stikov s takratnimi avtorji vseh vrst. od pes-nlk<w in pisateljev do znanstvenikov. Osebno poznanstvo z njimi je bila veliko prednost in vrednosl. Včlovck"uje pmtilo veliko trajnih spoznanj In zelo razširilo našo razgled aneksi, za-tavsaj zase trdim, da je bila to moja najboljša življenjska šola, ki sem jo opravil,« je Še zatrdil Aleksander Videčnik, Mnogi gotovo nestrpno čakajo na novembrski izid zanimive knjige.
■ iP
VI PIŠETE
Elektrijada 2004
Prcjf>njl konec ledna sn se učitelji PokJicnc in Iciiniške ek'ktro in računalniške iolc SC Velenje udeležili 10. nickirijadc. To je sirokovno in Žpt^rino srečanje učiteljev eleklro Šol Slovenije. To-kralje bilo na »okrogli« Elcklri-jaJi skoraj 51)1) slrc>kovniÍi delav-ccv iz večine od 17 srednjih vlek-šol Slovenije, ki izobražujejo za poklice s podn^čja cleklroleh-
nt'> druženje in .^porlno dokazovanje hkrati.«
Miran Meznarliiiz ptujske íoler «Nujno potrebujemo tako obliko druženja in sproščen razgovor o pcmiembnlli sivareli za dobro delo v suokovnih aktivih.« [van KetLš. predsednik /druženja clekiro in računalniških M SUivenije: »Elektrijada nam veliko pomeni. To je prireditev, kjer
Zakjlućne besede Darkn Lihte-nekeija« oCcVd in mame Elcktri-jade: «Kaj naj rečem? Nawidc-nje na 20. oblcinld Elckirijadc!« /a organizacijo na&lednje. 11. Clektrljade, bodo poskrbeli No-vo^'irićani in Portoro?-ani» ki upajo, da bodo našli ugodno možnost za izvedbo le priredilve v Sloveniji, saj je bila letošnja v tu-
nike In računalništva. Leta 1995 je beseda dala besedo In začelo se je. A če ne bi bílo Darka Lihlenvkerja. njegovega smisla za humor in organizacijo in potrebe ter Želje vseh po strokovnem, špc^rtnem in družabnem srečanju, bi akcija zamrla. Tako pa Uaja in je tu.
iC Celje. ŠC Pluj in SC Velenje so Imeli letos v n">kah vse niiipri-rcdilve. ki so jo Celjani p(>pestri-li a srednjeveškim sprejemom In običaji, s srednjeveškimi igrami in plesom.
Stane Kavnak iz ccljske šole: »Veliko tnida smo vložili v to prireditev, a je vredno. To je prijei-
se enkrat letno na neformalen način družimo in spoznavamtf, kar nam omogoča kasneje Uidi lažje medi^ebojno komunicara-njc, Izmenjavo izkoišcnj. pcwez<v vanje in tako višjo kakovost pri pouku. Lelo.šnje Športne ekipe t>ile kombinirane z več šol. kar je bila dobra novost in možni>st za še boljše medsebojno poznavanje. Za Eleklrijado preprosio živimo.«
Na .strokovnem srečanju - aktivu ravnateljev slovenskih elekLro in računalniških Št^l Slovenije,so se pogovarjali o ncwili program 111. o vprašanjih, ki se nanašajo na delo v šolah, na pt^kllcno maturo
jini tudi zato, ker je bila tako precej cenejša.
Ob tej priliki se zahvaljujejo vse m donatorjem za njihovo pomoč, saj brez nje in Agencije Maniiger ter prizadevnih organizatorjev letošnjega srečanja ne bi bilo. Prepričani da Jih bo druženje in prijateljstvo, krepitev .športnega duha in medsebojne pomoči, pripravljenost na nove Izzive, na skupno pot... povezovala Še naprej In cia bodo sproščenost m dobro voljo, ki jih je spremljala v času Elektrijade, prenesli tudi na dijake v srednješolski h klopeh in druge sodelavce v i^oli in izven nje.
Mladi dopisn/kf poročaj o
Ohisk h Avsi rije
že nekaj let se srečujemo z učenci In delavci Šole Iz Deutschlandsberga v Avstriji. Letos st^ bili na vrsti prijatelji Iz Avstrije, da nas obiivčejo. Ker je pri centralni Šoli Karla Destovnika Kajuha gradbišče, smo se odločili, da jih odpeljemo na podružnično šolo Topolšica. Mi smo se pripravljali na njihov obisk že ves teden, saj smo si želeli, da bi se med nami p^>čutlli lepo. V sredo, 14.10.20U4, so se ob lO.UO uri pripeljali pred našo šolo. Pri vhodu sta jih sprejela Jo^i in Barbara, ki .sta bila oblečena v narodno Ponudila sta jim kruh in .sol. Odpeljali smo jih v telovadnico, kjer smo jim pripravili kulturni program, kijih je zelo navdaŠil. S kratkim nagovorom pa jih je po programu pozdravil In jim zaželel prijet no bivanje med nami g. ravnatelj Darko Menih. Po ma-hci smo se razdelili v mešane tekmovaine skupine in telovadnica je dobesednooživela. Imeli smo prave IGRC BREZ ME.IA. ki so ogrele tekmovalce in tiste, ki so samo navijali. Ker so bile ekipe po moči zelo enakovredne, smo zelo težko določili
zmagovalca. Na koncu smo vsem ekipam podeli-h simbolične nagrade, ki smo jih izdelali sami. Sledilo je veselo druženje v telovadnici. Ko so se po-siavljah od šolskih prostorov, smo jim poklonili vrečke z darili, ki .so jih prispevali različni sponzorji- Ker so bile igre »naporne« in smo bili vsi že poštenolačni. smo jih odpeljali na k<ftilo, kjer so jih res leptí piwtregU. Sledilo je kopanje v bazenu. Preden sose odpeljali proti domu. smo jim jx)ka/all Še gradbišče naše nove šole v Šoštanju. Delavci so bili prijazni in so nas spustih v nove nastajajoče prostore.
Pred Solo smo naredili še spomin.ski gasilski posnetek in se poslovili.
K temu, da smo naše goste lahko tako lepo pogostili In jih obdarili, pa so pripomogli: Bolnišnica Ibpolšica, Era. d. d., Velen je, KS Topoliica. Terme TipolŠica in Pekarna Presta. Vsem se ob tej priliki najlepše zahvaljujemo.
■ Učene/ in učitefjice OŠ Kar/a Destovnika Kajuha Šoštanj, podružnica Topoišica
Kažipotovci v Udinati
Mednarodno sodelovanje med parlnerskimi mesti ozimma org<i-nizacijami in Počitniškim dru.slvt>m Kažipot iz Velenja poteka že skoraj 50 let. Rezultat dobrega med-j>elx^negascukik>vanja je tudi mednarodni pn^jckt. ki je bil izveden v okviru evropskega leta špt^rta in izobrazbe In se je od 1. H), do .1. 10. 2004 odvijal itaUjanskem mestu Udine. Pri projektu, katerega ključna naloga je bila s športom zdnjžJti in p^wezati mlade 1er jih pri tem dodatno izobraziti, stí sode Iwale Štiri partnerske tirganiza-
tej.šl za izkušnjo in polni lepih vii-
IVtocliiHrodiia konlcmica pailnerskih mest
v pi">ljskcm meslu Plotrkow liy-bunalski jemed7. In J(loktobr(,">m potekala mednarodna konferenca partnerskih mest.Ob konferenci župancA'je potekala tudi mladinska konferenca, na kateri je poleg desetih delegacij - Piotrkow TrvbunalskI (Poljska), Vienne (Francija). Esslingen (Nemčija).
pripomore k temu. da se uresničijo zastavljeni cilji in rešijo ostale težave. Ena oć rešitev, ki je biki tudi predstavljena v sklopu evropskega programa Mladina, je Cv-n^pskapro.st<^voljnaslužba (EVS-European Voluntary Service), ki mladim omogoča aktivno S4)dekv vanje vštevilnih pn>stovt oljnih prtv jektih po vsej Evropi. Mre^ii prostovoljnega dela je v Evro|5Í relativno dobro razširjena, vendar organizacije partnerskih mest (razen redkili ) še ni»^ vključene vanjo, zato je bil sklenjen dogovor, da se
cije o/pobratena mesta iz Nemčije (Esslingen). Avstrije (Beljak). Slovenije (Velenje) in Italije (Udine). Pcíčitnilko društvo Kažipot je pred-.stavljaki ^fvanajst mladih Iz nih in srednjih štil mesta Velenje, ki aktivno sodekwali pri pn.'yek-tu.Tasejezogledom mesta pričel ževpetek. 1.10. 2<X)4. Nadaljeval se naslednji dan. ko sc^ se vsi mladi srečali na športnih Igrah. Nekoliko je celotno tlogajanje pok"vari-k)vreme,sajst'>bile vse akllvm">sti izvedene na prostem. V pi^pt'ildanskih urah je sledila še krajša gledališka predstava na temo «Enakopravnost v Športu«, v katero so bili gledalci aktivno vključeni tn so lahko tako ssvojim mišljenjem In igranjem preobrnili potek predstave v korist športnikov. Dan pa se je s podpisom tlo-g(wora o mednarcxlnem st^delova-nju med vsemi Športnimi organi» z^-ijaml v partnerskih mestih prevesil v pestro noč, ki se je koi^čala v zelo zanimivi In nenavadni re« slavraciji.
Zadnji dan je bil namenjen ogledu znamenitosti mesta (Udine in Atjvileia) in odhodu pnMi domu. kamor so Kažip<il(wci prišli lxiga-
Schiedam (Nizozemska), Neath Pori TaUvt (Vl-lika Britanija), Udine (Italija). Rownie (Ukrajina), Molediecno (Belonisija), Marjiim-pole (Litva), Mosonmagyarcwar (Madžarska)- mestih Velenje (Sliv venija) predstavljalo Počitniško društvo Kiižipot.
V prvem delu konference so udeleženci predstavili svoja mesta in siîuacijtwkaleri se mladi nahajajo, ter tako primerjali razlike In skupne ločke med ptwameznimi mesti, Ra^q^rava se je nadaljevala o evn'>pskem letu »špcjrta in izobrazbe« ter aktivnostih, ki jih mesta izvajajo na tem pcxlročju. Predstavljenih je bilo kar nekaj projek-tcTv, ki sc^ že v tek"u ali pa bodo izvedeni v bližnji priliocln(">sil. Vsi stv delujc^i so izpi»stavili težave, s katerimi se uk"varjajovsvojih mestih, to pa so predvsem nezanimanje mladih za udeležbo pri teh projektih, prenizka osveščenost mladih, prisotnost drog in pomanjkanje prostovoljnega kadra. Ravno slednje je vodilo k raz.Širjeni razpravi o rešitvi težav oziroma kako pridobiti interesente, ki bi želeli opravljati pa^lovoljno delo in tako
organizacije (mesla)v nekem realnem ČÍLSU vključijo v to mreži^ ter tako zagi>tovijo izjnerijavc pros>io-voljnega kadra med posameznimi partnerskimi mesti. To ho pripcv moglo k še boljšemu in kvalitetnejšemu sodelovanju med mesti. Sodelovanje v prihodnosti pa je odvisno tudi (^d ostalih projektcív, zato je bil na mladinski ki^nfcren-ci podpisan dogovor, ki je poleg glavnih tem konference vključeval Tudi konkretne projekte, ki se lxv do odvijali v prlhixlnjcm letu. Pri tem je treba izpostaviti
-	mednanxlno mladinski^ Izmenjavo, ki se bo v okviru praznovanja 50-letnlce mednarc^djiega si>dckv vanja v mesecu maju 2005 odvijala v mestu Esslingen,
-	mednanxlno mladlasko Izmenjavo na ptidročju miselnih iger, ki se btîodvijaki v mwembru 200.*» v mestu Rowne.
-in mednan^dnI mladinski labor, ki vključeval okoli líK) mladih iz 10 evropskih držav in se bovokvl-ru Počitniškega društva Kažipot v Velenju ixMjal v poletnih mesecih leta2t)06.
■ POK
Frizerski saion Las, ki ima svoje prostore na Stantetovi v Vetenju, je praznovaf 20-letnico delovanja. Lastnica ivica Seigmaister je bii a med prvimi siovenskimi frizerji, ki so ponudtio v svojem salonu specializirati. Tako so v Lasu že pred dvema desettetjema začeli urejati frizure predvsem moškim. Ob rojstnem dnevu so Mci čestitali mnogi prijateiji in znanci, pa tudi
stalne stranke, ki jih ne manjka. (Foto: vos)

Predstavitev Velenja v Celovcu
V če(rlok so pi'odslćnniki Velenja obiskali (Celovec in lam predstavili lui ističiK) p()iiu(U)() niesLa
Velenje/Celovec - Predstavi lev, ki jo jc pripravil Turistično-iii-rnrmacijski ccnlcr Velenje, je polekala v knjižnem, informacijskem in kuliurncm centru 1 laček. Center ima sede? v sre-dii^u C einvca, deluje pa v okviru Slovenske pn^sveine zveze. V Ha^iku sov letošnjem ieiu zaceli ciklus pri redil ev, imenovan "Slovenija - izleti in inlor-macije iz prve roke". Kol ;rel-je slovensko meslo seje tako v Celovcu predslavilo ludi Velenje.
Mcsino občino Velenje 1er tu-
ristično ponudbo Velenja in Šaleške doline so številnim obiskovalcem prirediive predstavili Baii>ara Pokorný, vi.^jasvetovalka na Mesini občini Velenje, Matjaž CernovSek, predsednik komisije za mednarodno sodelovanje pri MO Velenje, J«/.e KandolI'. predsednik Turistične zve>:e Velenje, 1er Jože Zakošek. predsednik velenjskega turističnega draštva. Ob predstavitvi je potekala tudi Piki na ustvarjalna delavnica in mnogi gostje prireditve so si sami i/dciali Piko Nogavičko, simbol največje slovenske
otroške prireditve - Pikinega lesi i vala.
V prijetnem kulturnem programu so nastopila Podkrajska dekleta ter kvartet violin GLisbe-ne šole Frana Koruna Kocelj-skega Velenje, Vclenjčani pa so /a to priložnost postavili ludi ra/stavo likovnih del velenjskih gimnazijce\'. Prireditev je s kok-tajli v rumeno-zelenih barvah, barvah Velenja, popestrila še svetovna prvakinja v mešanju koklajlov - Velenjčankii Anica Oblak.

Na Slemenu so se
Veknje - Sleme - Šaleška folklorna skupina Koleda je novo se/ono /ačelh zelo aktivno. Konec novembra, natančneje 26. novembra, ob 20. uri, pripravljajo koncert z naslovom Se bom možUa. v katerem bodo (prikazali poroko iz okolice Šaleške doline, iz časov naših babic in dedkov. Koncert bo v velenjskem domu kulture. Raziskovalno delo je minilo, 'zdaj postavljajo oheet na oder. Prav zalo so se od petka do ne-
vetenjski fokloristi postaviti skupaj in nastala je ena "gasilska.
delje Tolkloristi odpravili v Andrejev dom na Sleme, kjer so imeli intenzivne vaje. Petje, ples in seveda druženje so bih rdeča nil delovnega vikenda. Člani sc se med seboj dobro spoznali, septembra so v sToje vrste vpisali kar 30 novincev in hkrati celovito pričeli priprave za izvedbo projekta. V letošnjem letu so si postavili še en velik cilj: svojo zbirko kostumov, torej narodnih noš, bodo dopolnili, dotrajane pa
zamenjali z novimi. Prvi korak bodo ženske obleke z dodatki, te bodo nekoliko drugačne od dosedanjih. Prikazovale bodo pr^ižnji oblačilni vide/ prebivalstva na Crorenjskem v 1. polovici 19. stoletja.
Na začetku novembra pa bodo velenjski ťolkloristi gostili prijatelje iz Esslingena, pri katerih so lani preživeli čudovit teden. Pokazali jim bodo našo dolino Ln delček Slovenije.
V kulturnem centru Haček so z zanimanjem prisluhnili Velenjčanom, ki so predstavijati turi^
stično ponudbo mesta ob Pakl.
Tetka yes en je bila na obisku tudi Pake pri Velenju. » Potrkal a** je na vrata družine Volk. t>Bili
smo je zelo veseli,« so zapisali po Mografijo.
Mnenja in odmevi
Pika jc iipihnila 15 svečk
Marjan Mariašek seje od^al na moje novmarsko poročilo, ki ni bilo čisto nič drugega kol to, po prireditvi, ki so jo letos na Velenjskem gradu pripravili organizatorji 15. Pikinega festivala. Tisti, ki so na gradu bili, seveda vedo, da si nisem čisto nič izmislila, čisto nič dodala ah odvzela.
Zato res ne razumem, gospod Marinšek. zakaj me napadate in mi očitate, da spreminjam zgodbo o nastanku Pikinega festivala s korekinim zapisom o tem, kako je na gradu potekala zahvala vsem. ki festival ustvarjate. Najprej sose na prireditvi zahvalili Ivanki Filipančič, potem Tinci Kovač in Andreji Zelenik, potem še vam. V /apisu sem vas sicer dala na prvo mesto. V uradni knjižici Pikinega Icstivala, kije izšln ob deseti obletnici festivala, črno na belem piše: »Z zbirateljsko strastjo Marjana Marinška, z njegovo razstavo knjig ob štiridesetleinici Pike Nogavičke leia 1985, ki je potovala tudi po Sloveniji, z Mariaškovim prijateljevanjem s pisateljico Asirid Lindgren, z njegovimi publikacijami, z igrico Kako jc nastala Pika Nogavička, je Pika prišla v Velenje že vzačclku osemdesetih lel. In ko so si lela 1990 sodelavci Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje in Občinske zveze prijateljev mladine Velenje Marjan Marinšek, Andreja Zelenik, Kristina Kovač in Ivanka Filipančič zamislili, da bi vsako leto v lednu otroka gostila enega od pravljičnih junakov, je bilo na dlani, da bo prvi pravljični gost prav Pika Nogavička.« Tako piše. Zapis je star 5 let. Vi pa meni ob popolnoma istem poročanju, gospod Marinšek, sedaj očitate, da spreminjam zgodbo. Vaše delo zelo cenim in sem ga vedno podpirala tudi s.svojim no-
vinarskim delom. Nihče vam ne more vzeti vaše ljubiteljske strasti. vsi vam priznavajo, da ste Piko Nogavičko začeli popularizirali prav vi. Vendar je Pikin festival izšel iz Pikinega dne, ki sta ga pripravili dve organizaciji in štirje ljudje. Zame ste še vedno Pikin oče, v dobesednem ali prenesenem pomenu besede, saj sle konec koncevvsako leto tudi kapitan Nogavička. Koga motite in koga ne, me ne zanima. Vem pa, da s svojim sedanjim delovanjem marsikoga žalile. Tudi mene. Zato se sprašujem. Če se res imate za edinega očeta festivala, zakaj ga poleni hočete na vsak način sesuli in na različne načine škoditi tistim, ki resnično veliko delajo, da je festival letos presegel vsa pričakovanja?
■ Bojana Spegel, Naš čas
i\are(lileto ineslo tudi kolcxsai jcni príja/no. šl. 2.
leden mobilnosti je za nami in poglejmo, kaj je bilo v letu dni v Velenju narejeno za kolesarjem prijazno mesto. Kolesarsko je na novo urejena áaleška cesta z okolico, Foiiova in del Kidričeve s kroziščem. Detajli so kolesarsko lepo urejeni, prehodi ccsiapl<^nik so brezhibni, kolesarski prehodi vidno iviiačerti, skratka uporabnost in varnost.
Še vedno pa pristojni ignorirajostare grehe, zaradi katerih so stare kolesarske steze neudobne, ponekod nevarne ali neuporabne. To so predvsejn stopničasti prehodi s ceste na ploCnik. Ponovno navajam kol cvetko križišče Tomšičeve s Cesto talcev, ki jc po kolesarski stezi neprevozna, malo manjših cvetk pii je še kar nekaj.
Tudi letos vabim pristojnega ali pristojne na kratek kolesarski izlet po Velenju, da bi ugotovili, kaj je kolesarjem prijazno. Lani lega velikega izziva niso sprejeli, a jaz. sem nepoboljšljiv opiimist.
■ Hoiesar Jure Veršec
Ustavimo nasilje...
Na pobudo Mlade liberalne demokracije Velenje je Mladinski svet Velenje v četrtek, 21.10., organiziral okroglo mizo na lemo Ustavimo nasilje mladih in med mladimi. Razlog za pobudo je, da smo kol podmladek ptiUiične stranke in kcjl mladi, ki živimo v določenem okolju, zaznali problem nasilja med mladimi in s to okroglo mizo, skupaj z različnimi gosli, skušali najti rešitev, hkrati pa dali pobudo civilni družbi, da naredi nekaj za to.
Gostje okrogle mize so zelo dt^ro predsiavili vsak svoj del področja. Aleš Bučar-Rtičman, avtor knjige Nasilje in mladi, je hkrali predstavil ugotovitve raziskave, da na nasilje mladih predvsem vplivajo dejavniki kol so: družina, vrstniki, šola in mediji. Direktorica občinske uprave Mesl-ne občine Velenje, Andreja
Kalič, je predstavila pristojnosti sosveta za varnost občanov MO Velcjije, ki deJuje v smislu preventive. Janez Pravdič, s policijske p<.)siaje Velenje, je s statističnimi podatki prikazal dejansko slanje, kjer je ospredju najbolj rizična skupina pošievilu kaznivih dejanj, mladi, ki so stari od 18 do 24 lel. Veliko stikov z mladimi v našem okolju ima direklor Mladinskega cenua Velenje, Aleš Ojsteršek, kjer je ludi zaposlena mladinska delavka, là se ukvarja ?. mladimi, jim svetuje in po njenih besedah največ tistim, ki so žrtve kaznivUi dejanj. Izkazalo se je, po mnenju obeh, da mladi raje zaupajo pri^bleme svojim sovrstnikom kol pa starejšim osebam {npr, sveitwaleem na Centru za scKialno delo).
■ iWajâ Hostnlk
107,8 MHz
R/hOQ3QKQ IDO C/Ï\S(2)P0SD0Ê
Glasbene novičke
»Radio ml je dal osnovo za televizijo«
»Oh, samo ciikala sera, kdaj bom nn vrsti. Će bi vedela, /akaj mc kliicte, hi rekiii da nimam Časa. Sedaj pa jc, kar jc,« nam je ob srečanju dejala svetlolas» i^kalčanka Aleks4indra M»r-linštfk* sopotnica Radia Velenje ?c pribli/no Sest Icl.
Njeni so sobotni dopoldnevi in odltKcna je, da sc pogosteje ne bo pojavljala. Za »gu^t« ji je )a dovolj. Od vieh radijskih zvrsti soji najbližje intormaiivne oddaje, poročila. »Nisem »aui^sta«, zato s sogovornikom ne komuniciram rada po lelefonu. Raje imam sogíworni-ka v studiu in z njim ra;?pravljam o določeni temi»« pravi Aleksandra.
Na radio jo je pripeljala avdicija. Zanjo je bila radovednosl, izziv, ki gaje bilo vredno prc-
Aieksandra Martinšek • njeni so sobotni dopoldnevi na Radiu Veienje
i/kusili. Skupaj s	Dermolom, Igor-
jem Kukovcem in Tadejo Mravljak so jo
iispe.^no opravili. »Je pa §e nekaj. Takrat sem bila v prvem ^viroma v drugem lemiku 1'ak.sa. a nisem vedela, kaj naj študiram: novinarstvo ali politologijo. OdloČila sem se /a slednjo, ker sem ocenila, da daje več vsebine.« Na začetku radijske kariere jo je urednica Mira Zákonek pogosteje »ponueala« kol jo danes, saj je iz Ljubljane prihajala ob četrtkih, nazaj pa se je vračala ob ponedeljkih popoldne. Kol dekle z radijskimi izkušnjami se je čez čas prijavila se na avdicijo Kanala A. Med 700 prijavljenimi je prišla v krog izbranih petih redno zaposlenih novinarjev. »To so bili časi. Lepi. Za oddajo Ekslra magazin sem pripravljala prispevke o /nanih Slovencih. Moram priznati, da mi jc radio dal osnovo, voljo, nov Izziv za dcio na televiziji.« Na-jbri^ bi se ostala v slovenski prestolnici, čc ne bi spoznala v Velenju Tania in se odločila za vrnitev.
Nekako je Aleksandra ^ vedno medijsko dekle. »Zbujam se z radijem, v avto ga poslušam obvezno, zvečer pa spremljam lelevizijski program. » VeČ kot lelo dni dela v uradu za proiokol in stiske z javnostjo na Mestni občini Velenje. Tojc delo zame, čeprav je potrebno naredili vse, kar je treba, da delo župana teče ne-moleno. Ustreza mi tudi zato, ker imam dobro sodelavko.«
In zakaj ne namerava pogosteje pred radijski mikrofon? Ker rada potuje, uživa življenje, predvsem pa si želi najprej diplomirati. Ta leden naj bi oddala diplomsko nalogo in leto 20(34 sklenila z diplomo v žepu.
■ tp
ïMh)
••• na kraMco •••
KARMA
Posneli so novvldec«polza skladbo Oči zelene, trenutno uspešnico skupine. Spol so posneli v prostorih na novo odprtega ljubljanskega hole-la Mons v produkciji studia Kerozin in pod režijsko palico Iztoka Šuca.
DAN D
Tudi NovomeiičanI se lahko pohvalijo z novim videospo-tom za skladbo Čas 7. njihovega zadnjega albuma Ka 1ère barve je ivoj dan. Tokrat je prvič, da se v spolu Člani skupine ne pojavljajo, takina je bila Ideja režiserja DuSana Moravca.
VLADO KRESUN
Nocoj Igramo za vas jc naslov novega singla prekmurskega glasbenika, ki prihaja z njegcwcga /.adnjcga albuma Cieneracija.
ABBA MANIA
Najuspelne jsi evropski ABBA show iz Londona prihaja ludi v Slovenijo. 16. in 17. novembra bodo v njem lahko uživali obiskovalci prireditev v Mariboru (dvorana Tabor) in Ljubljani (hala Tivoli).
LOSVENITLOS
Skupina se pripravlja na izid novega albuma, ki so ga naslovili Horai. Album so posneli v rekordnem Času. saj so ga p^>sneli »v žlvc>«, torej vse instrumente naenkrat, brez nasnemavanj.
Črv De/.iirnih krivcev
Prle.ski bend Dežurni Krivci je objavil veideospot za novo skladbo z naslovom iVf. Cîrc za drugi videospot s plošče z naslovom Kakor človek, kije iz^la pred letom dni, z njim pa zasedba iz severovzhodne Slovenije po lastnih besedah spel preizkusa strpnost slovenskih po-
slušalcev in TV-gledaicev. Režiser spola 1 lhrr>' Rag (Peter Bra-atz) je v Solingenu rojeni in v Ljubljani živeč filmski umetnik, glasbenik in frontman legendarne nemSke punk zasedbe S.Y.PJ L Skladba CtÏ (črv) je sicer hardcore-punk-disco-IIC komad s kritičnim minimali-sričnim besedilom v prle^kem narečju-
i renk & Kťhcka
Počasi in sigurno se pripravlja koncertno sc^delovanje skupine Frenka Nove Babilon in Rebe-ke Dremelj. Ves šm naj bi trajal dve uri in pol in naj bi ga predstavili že ob koncu lega leta. Frenk in Rebeka naj bi zapela vsak svoje in t uje aspešniee, sku-
paj pa tudi znane duele. Vse lo ob spremljavi niwe zasedbe Babilon- Šov naj bi vključeval tudi znane glasbene in druge goste, kot stalne spremljevalke bodo s svojim vložkom navdušili ludi mlada vokalno plesna skupina Hypnotic 1er temperamentna pevka Cle a.
BÍU h Boys_
Prvaki slovenskega surf rcKka Bilch Boys so se sredi oktobra vrnili iz Španije, kjer so gostovali na največjem evropskem surf fesiivalu WIPE OUT WEEKEND v Barceloni. Ne zgodi se pogosto, da je kak domač bend povabljen med svetovno cliUî, Bilch Boys pa so pt)vabi-lo na festival tudi v celoti upravičili. prvi dan so bili proglašeni za največje presenečenje fe.slivala in hkrati prejch Številne ponudbe za nova goslova-nja v tujini (Rusija, Belgija, Nemčija). Manj vesela je druga plat Zgodbe. Španska carina je namreč zadržala pošiljko založbe Cîolly (ice Records z novimi albumi skupine, namenjenimi slovenskemu trgu. tako da bodo morali njih<wi domači leni na novo ploSČo Ride I'he First Wave, ki prinaša kar trideset in-sifumentalnih skladb, še malo
Student naj bo
v
Redna letna Skupščina Šaleškega študentskega kluba
SaleJki šludcnlski klub (ŠŠ K) sporoča, da bo v soboto, 13. novembra 2004, ob 19. uri v Mladinskem cenlru Velenje Redna lel-na skupščina ŠŽK. Namenjena bo predstavitvam predsedniških k^mdidatov za studijsko lelo 20(14/0.^, volitvam nwcga predsednika, volitvam svetnikov pri zvezi Škis in v Mladinskem svetu Velenje 1er razrešitvi starega upravnega odbora.
Skupščina ho |)<»tek:)hi po sJedečem dnevnem redu:
1.	poročilo upravnega odbora o delovanju SSK v letu 2003/04;
2.	poročilo Nad/orne komisije o delovanju iŠKv]etu2003/04;
3.	predstavilev novih kandidatov za predsednika ŠŠKza leto 2004/2005:
4.	razrešitev predsednika, upravnega odbora in svetnikov pri zvezi Škis in v Mladinskem svetu Velenje za leio 2003/04;
5.	volitve novih predsednika ŠŠK, svetnikov pri zvezi SkLs in v Mladinskem svetu Velenje:
6.	sprememba Statuta SSK:
7.	razno.
Kdo lahko v<»nv
Volivno pravico imajo vsi člani ŠŠK, ki bodo do začetka skiip^ine oddali izp<ilnjeno pnst<^-no izjavo in potrdilo o sialusu študenta za leto 2004/05.
Vlopa kiindidatur
Kandidati za novega predsednika SŠK morajo najkasneje teden dni pred skup.^lnt> (torej do vključno sobote, fi. novembra 20^)4) kandidature poslati po klasični pošti s priporočeno pošiljko. Kandidatura naj vsebuje kratek življenjepis z naslednjimi podatki: ime in priimek kandidata, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivaQsča 1er naziv aslanove, kjer sc kandidat izobražuje. Kandidaturi je obvezno priložiti potrdilo o statusu študenta za leto 2004/05! Zaželeno je, da so v kandidaturi kratko opisani tudi načrti in pričakovanja, kijih ima kandidat kol morebitni predsednik ŠSK-ja.
■ Mateja R.
pi^akati. Mimogrede, album je bil v ZDA ocenjen z najvišjimi iKenami.
Vse mijholivSe Tine Turner
Tina Turner je brez dvoma ena največjih zvezd sodobne popularne glasbe. S senzualnim, čustvenim in močnim vokalom, ki je del glasbene zgodiwine več kot štiri desetletja, se Tina tokral vrača z novim albumom AH The Besi, ki bo 2. novembra iz.^el pri zalcržbi EMl. Prvič so vsi vrhunci Tinine kariere zbrani v antologiji na dveh CD-jih, ki predstavljata obsežno in obvezno zbirko posnetkov te enkratne izvajalke. Na dveh ploščkihje zbranih 33 skladb, ki poleg starih uspešnic vključujejo tudi tri nove skiadlK. Ena izmed teh je tudi ncwi single Open Arms, ki ga je Ima posnela v so-delovanju s producentom Jim-myjem Ilogarthom inskaierim dokazuje, da se njeno pevsko
mojstrstvo i^e vedno nadaljuje.
VM\2003 -DOI'OLMLO
v prejšnji številki Našega časa smo poročali o razpisu za sodelovanje na EMl 2005. ki ga je na svoji spletni stremi objavil organizator lega izbora RTV Slovenija-Vzapisse nam je prikradlo nekaj napak, ki jih zdaj popravljamo oziroma informacijo dopolnjujemo.
Na javni razpis se lahko prijavijo vsi avtorji (glasbe in besedila), ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Pevci skladb morajo bili državljani Republike Slovenije, kar pa ne vcija za spremljevalne vokaliste. Na odru lahko nastopi največ šest izvajalcev, vsi pa morajo v letu 2005 dopolniti šestnajst let. Skladba je lahko dolga največ tri minute, avtorji pa morajo besedilo napisati v slovenskem jeziku. V tem jeziku morajo izvajalci skladbo tudi odpeli. Končni posnetek skladbe morajo prijavitelji poslati izključno na zgoščenki z zapisom glasbe z vsemi vokali in zapisom glasbene podlage brezvokalov na naslov: RTV Slovenija, Razvedrilni program, za javni razpis EMA, Kolodvorska 2,1550 Ljubljana. Upoštevali bodo vse prijave, ki bodo na omenjeni naslov in z vsemi zahtevanimi prilogami prispele s postnim ž-Igom ali žigom vložišča RTV Slovenija, vključno z datumom žiga 10. december 2004. Podrobnosti razpisa najdete na spletni strani www.-rivslo.si/razpisi.
:	PESEM TEDNA NA RADIU VEIENJE :
#	Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 url. ^agovalno skladbo pa lahko # 0 slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 ^
A	In po poročilih ob 1d.30.	^
^ 1.U2-Vertigo ^ 2.SCOOTER-ShakeTliat 1 3. ROBBIE WILLIAMS-Radio
Vertigo iepn/i singl, ki ga Ikone so-
®	dobnega ročka U2 predstavljajo z
®	njihovega najnovejšega albuma Hov^
•	To Dismantle An Atomic Bomb. Gre ^	zaalbam,katereg3nastanekjepred
•	meseci spremljala afera, ko $0 se
•	na mtemetu pojavile piratske kopije
•	še ne povsem dokončanih novih
•	skladb skupine U2. Zdaj je album 0	končno Izšel, po besedah vodje sku-0 pine Bona pagre za enega najpo-A	m^bnejšlh izdelkov v zgodovinHJ2.
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 aH 897-50-04 aH SMS 031/ 26-26-26
Takole ste glasovali v nedeljo, 24.10.2004:
1.ZAPÊUIVKE:	Kdo bo koga zapeljal
2.	LIPOVŠ£K: Sosedje
3.	KLAVŽAR: Muzikant je zmeraj fanl
4.	KRESNIČKE: Suhe, majhne In debele 5- IGOR + ZZ: Za dvojni praznik
Predlogi za nedeljo, 31.10.2004:
t KOCEVAR: Ko Martin se prismeje
2.	PODKRAJSKI: Rodu je našega cveDIca
3.	PÛPN'DEKL: Športna
4.	VAGABUf^OI: Piskrovez
5.	VERDERBER: Prijateljev ne štej
■ Viti Grabner

So ljudje, ki bi brez Rudarja in nogometa težko živeli. Med njimi so tudi Čerin Be-gíč, Drago Pašič in Zlatko Radovanovič. Najprej si privošči osvežitev, potem ogledala tekmo, vmes jo seveda komentirajo, teme za pogovor pa jim tudi po tek* mi ne zmanjka. Zadnje čase sicer niso tako zadovoljna kot včasih, tudi zato ker Rudar ni še v prvo ligo. So pa še vedno zvesti navijači, kar tudi veliko šteje.
Če bi mnogi Velenjčani radi spoznali inšpektorja za ceste, da bi mu kaj potožili in razložili - s cestami je pač vedno križ - so ga v živo spoznali vsi, ki so v sredo odšli na predavanje o varnosti v cestnem prometu. Gospod Franc Zajamšek je tisti za računalnikom. Le kaj tako vneto išče? Morda vesta Julijan Slemenšek, ki velenjske ceste zelo dobro pozna, saj se z njimi službeno (zaposlen je na PUP-u] srečuje že dolga leta, ali pa policist janež Pravdič, ki o varnosti v prometu v Šaleški dolini zelo veliko ve. Prav tako iz prakse. Morda bi gospode vprašali, kaj menijo o semaťorízaciji križišča pri pekarni Presta, med Prešernovo in Cesto talcev? Čeprav semaforji še ne delajot se ljudje že križajo. V prometniii konicali zna biti tam še večji kaos, kot je bil doslej.
Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom? Priznate, da bo treba kar dobro pomisliti. Tudi Zala Cesar in Majda Glavač, sosedi in prijateljici, bi morali, če ne bi v petek širili bralnega virusa na vlaku, ki iz Velenja vozi v Celje. »Se vedno je potovati z vlakom več kot prijetno- Sploh če je družba prava, in tokrat je bila,« sta komentirali vitalni upokojenki, ki znata uživati
življenje.
Jabolka prepre/ujcjo rasi lumorpi
Šludjja pokarala, da lahko redno uživanje jabolk zavre rast lumcTja na Črevesju.
Znanstveniki so v jabolkih našli kemlkailje, imenovane prodani-dini, za kaicrc naj bj sc izkazalo, da preprečujejo rasi lumoijev.
Na podganah so že iTvedli poskusne lesle. lako da %o vanje vbrizgali subsianco, za kaicrc^ je znano, da povzKva Črevesnega raka. Po le i>esiih lednih sc je izkazalo» da je luirior na Črevesju pri podganah, ki so jih hranili s posebno prehrano, vodo in jabolki, precej poCasneje rasel.
Vodja študije dr. Francis Raul je prepričan, da njihove ugoiovll-ve kažejo na lo. da ima lahko tako preprost sadež, kol je jabolko, precej koristne anlirokave uCin-ke. Seveda pa bo za naianCnejSe dokaze potrebno izvc.sti obsežnejšo študijo.
/cmlji gro/ijo nevidni konici i
Po mnenju strokovnjakov jc Sončni sistem poln skorajda nevidnih kometov. Po njihovem
mneju se v našem sončnem sistemu skriva več lIsoC temnih vesolj-ski]5 pre il me tov.
Ce so predvidevanja aslrono-mov pravilna, bt)do ti nevidni kometi mořno poveCali nevarnost kata.^lroťainih udarcev na Zem-Ijo.
Astronomi do sedaj nikoli n\so opazovali teh predmetov. Pretfvi-devajo, da večina njih prihaja iz oblaka Oort. To je vesoljski prcw-tor, sestavljen iz milijarde ledenih prednKHov, ki so od Sonca oddaljeni kar llKI.OOO-kral dlje. kol jc razdalja med Soncem in Zemljo, in tvorijo zunanjo mejo našega sončnega sistema. Gravitacijska sila včasih poiegne proti Soncu ledene predmete, ki postanejo kometi, ki krožijo okoli Sonca.
Astronomi so ie pred Časom div kK^ili velikost ohlaka Oort in s tem podatkom so sedaj izračunali, da vorblli Sonca obstaja okoli kometov. To pa je kar 40()-krat veC, kot jih astronomi poznajo in opazujejo.
mo videli, zagotovo pa Zemlji s lem odkriljem gr(Y/j veliko večja nevarnost.
Vsekakor bodo »nevidni« kometi velik izziv astronomom pri opazovanju vesolja, nedvomno tudi pri razvoju visoke tehnologije, ki jim ho <imogoCala opazovanje tovrstnih pojavov.
Vas moli sosrciov
Napravica, s kalero lahko iz-kJjuCimo veČino televizc^rjev, in to kjer koli, je v tujini prava pn^daj-na uspešnica.
V poR^Cilit, ki so ga objavili v reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society, so zaključili» da so vvesolju nevidni vesoljski predmeti, ki jih ne more-
Milch Alíman je svoj izum poimenoval TV-B-G one (Televizija, izgini!)- Naročila za připomínek v velikosti obeska za ključe prihajajo tako hitro, da je Altmanovc^ spletno stran piMrebno neprestano obnavljat).
Presenečeni izumitelj je povedal. da sc mu ni sanjalo, da si toliko ljudi želi včasih izključili televizor. Najpogosleje motijt> ljudi televizorji prav v lokalih.
Takoj ko so o izumu pisali v neki računalniški reviji, .so dobili ogromno naročil.
Napraviea je neke vrste univerzalni daljinski upravljalnik. s ka-lerim pa televizorje lahko le prižigamo in ugaSitmo. Slane okoli 3.000 tolarjev.
S pritiskom na gumb odločamo o usodi približno tisočih modelov televizorjev.
Altman je navdušenje ljudi razložil z besedanii: 'Tako malo časa iniamt^ v življenju. Zakaj ga ne bi namenili stvarem^ v katerih resnično uživamo?"
Zaostren boj proli ka j cn|i!_^
Evropska komisija je sprejela nove ukrepe v boju proli kajenju, ki bodo na cigaretne Škatlice prinesle ludi grafične upodobitve.
Opozorila na škatlicah, da kajenje škoduje zdravju, bodo lahko strašljiva kot tudi Šaljiva - na primer podobe oboleliii pljuč ali trupla v mrtvašnici. Te podobe bodo podkrepljene z ostrimi protlkadil-skimi slogani: 'Kadilci umrejo mlajši", "Kajenje zamaši arterije" in "Kajenje povzroča poCa-sno in boleče umiranje".
Komisija svojo odločitev podkrepljuje sprepričanjem, da je po-
trebno ljudi šokirati, saj jih jc le lako mogoče prepričati v Škodljivost tobačnega ugodja. Pravi obrazi kajenja so bolezen, smrl in groza, ne pa skrivnostm^i in intelektu al nost. še meni komisija.
Zgled za novo proiikadilsko kampanjo jc komisija našla na kanadskih cigaretnih Škatlicah, ki nosijo slike porumenehh zob ali poškodovani)! možganov. Nova grafična opozorila naj bi v Belgiji in na Irskem uvedli že prihodnje leto.
Tobak je v evropskih državah edini večji povzročitelj smrti, ki se mu je z zdravstveno osveščenosl-jo povsem mogoče izogniti. Po uradnih podatkih CU-ja vsako leto umre zaradi kajenja več kol 6.50.000 ljudi.
(iolc novico ludi na inobilniiuii
"Gole novice" ali novice, ki jih berejo gole napovedovalke,naj bi si uporabniki kmalu lahko ogledali tudi na mobilnih telefonih.
Tako je pn^ducent David War-ge povedal, da je za ciljno skupino njihovih gledalcev zelo pomembna mobilna tehnologija. Zalo tudi na tem področju načrtujejo prcïdor najprej na evropskih tleh, nato pa Še v ZDA. Za uporabnike mobilnikov bodo pripravili novice. ŠpiTl. zabavne n(wice in vremensko napoved.
Prve gole novice so se na irŽiŠču pojavile leta 1999 in poslale velik hit po vsem svelu. Danes si je tovrstne novice mogoče ogledati v 172 državah, in sicer prek inier-neta ali pa na televizijskih progra-mih> ki jih je potrebno plačali.
I
fiČEGte
&
Vse prav pride
Opiižamo, da se tudi vse več upokojencev Žitnima za glaslx;m> izobraŽevanje. Prav jc lako. Cc zaradi ni/kih pokojnin laiiko pi-skajo, naj vsaj lepc">.
Sploval po Muri
Tudi Bojun Pra.^nikar preživlja icžke ircnuiko, podobno kol njegov »domicilni« klub Šmartno. Le da se Šmartno utapijit na dnu, Pra^nikaija pa je Mura »i/vrgla«.
Posebno obvestilo
Zxlravstvcna pt">su\ja icé-tanj obvešča občane, naj bodo v času obnove bolni Ic dopoldne. No, saj 7 mnogimi, ki so v sluJ^bah, jc res lako.
Oster protest
Dru.štvo za zaščito živali ostro protestira zaradi žalitev živali. Vse pogoste sl&mo, da vuliko ljudi krade kot srake!
Koristno bi bilo
c^s vse pogosteje sliSimo, da ne bi bilo slabo, če bo bolnica (To-polšica) .<la v bližnje zdravilišče.
Golf tako in drugoce
Pri mw je vse večje zanimanje za gnif. N?i lepih zelenih igriščih. Mnogi dru-^ sc močno zanimajo za golfe. Nil parkiriščih.
Stran od televizije
Znova so .sc začela za.sc-danja parlamenta Razlog več, da olrokc preganjamo od televizorjev. Lahko bi sc nalezli slabih zgledov.
Prisrčna čestitka
Velenjčani bodo občanom Šmčirtnega za občinski praznik čestitali na poseben način. Poslali jim bodo kurbe. No - gledališko prcdsiavo Kurbc!
Odvisno od drzove
( epravv vodsivu velenjske ol>čine radi pravijo, da ne i^elijo biti loliko odvisni od države, naj hi bili v prihodnje vendarle Šc bolj. Slišimo» da naj bi občina podpirala predvsem tislc projekte, ki j im bo dala denar država (in CU). Upajmo, da ne le Ichl
Vroča oktobrska
Le kako dolgo bo.^' treba» da bomo imeli mesec varstva pred požari!
REPORTAŽA
Med pihalnimi orkestri so slavili domačini
Na 2. inodiiaiodiiein Ix^Kinovaiijii pitialiiili orki^sirov v koiicoiuiein ifii^anju so slavili člani pihaliiesa orkesira Píx^iiiogovriika Vcícnje- Zadovoljni ludi Šosianjcaiii
B. Spegel. S. Vovk
Velenjt - Ob koncu minulega ledna jc bilo n« velenjski glasbeni 5oli Frana Koruna Ko?:clj-skcga 2. mednarodno tekmovanje pihalnih orkesirov v kon-
certnem igranju »Slovenija 2004«, Tekmovanja se je ude-levnilo 12 pihalnih orkesîrw i/ Slovenije, Avslrijc, llalije in 1 Ir-VHskc, poslašalci pa so lahko ob njihovem igranju resnično uživali.
Mednarodno priznana žirija v sestavi Nikolaj /JiCar, Simon Robinson, Rcinhold Rogg, Evžen /ameenik in Tomislav Pacini je med lekmujoíe pihalne orkestre podelila 2 zlati priznanji s pohvalo, 3 zlata, 5 sre-
brnih in 2 bronasti priznanji. V kategoriji A (umetniška kategorija) sta pihalni orkester Logatec (97,2 %) in pihalni orkester Premogovnika Velenje (98, 7 %) osvojila zlato priznanje s pohvalo. Pihalni orkester
Največ točk na tekmovanju pihalnih orkestrov je zbral velenjski pihalni orkester Premogovnika, ki ga vodi mladi dirigent
Matjaž £meri/c.
iz Velenja je za svoj nastop prejel šc posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe.
V kategoriji Bje naslov zmagovalca pripadel pihalnemu orkestru iz avstrijskega mesta Mu-rau. Zlati priznanji v tej kategoriji sta dosegla še pihalni orkester Ki'jčevjc in mestni pihalni orkester hrvatskih železnic iz Varaždina. Srebrna priznanja so osvojili: pihalni orkester Šoštanj, pihalni orkester Koper, Pihalni orkester Trebnje, godba Cerknica in godlja Pisc-helsdorf. Bronasti priznanji pa sta si prislužila pihalni orkester »Curitmia« iz Udin in pihalni orkester iz Drni.^a. lekmovanje je odprl gala koncert orkestra slovenske policije pod taktirko enega izmed
Kredit Leasing Zavarovanje Vzdrževanje

I
m ^
"-1
• a
Po finančni avtocesti do vozila
Pri vseh pooblaščenih trgovcih in trgovinskih zastopnikih z vozili Volkswagen, Audi, SEAT, Škoda In Porsche
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
Pertehfl KndH In Lnstnfl SLO. d. o. o. Por«cha L»ft«Jng SLO, d. o. o. Varvvikova ulíoa 74.1000 Ljubljena vwM.pcreehDlNaJngjl
REKUi au
IVIag. [\ikoIiij /Ifcdr
pr^se<lnik me<lnar<Klne žirije tekmovanja: nami so trije čudoviti glasbeni dnevi. Na tekmovanju je sodelovalo 12 orkestrov, igrali pa so na zelo visoki ravni, sploh v nedeljo so bili na sporedu odlični koncerii. Delo v ocenjevalni komisiji zato ni bilo lahko. Vsak orkester je odigral iri .skladbe, ena je bila obvezna. Mislim, daje to mednarodno tekmovanje pomembno za domaie orkestre, ki se dobro pripravijo nanj. /a Slovenijo pa je dobra reklama, ie se taksna tekmovanja dogajajo pri nas. Kar se nai5ih orkesirov tiće, se za prihod-nast re.s nimamo česa bati.« Matj;)/. EmeršiČ, dirigent pihalnega orkestn« Premogovnika Velenje: »Seveda sem zelo zelo zadov<iljen z doseženim uspehom. Ob tej priložnosti se moram zahvahti vsem fantom in dekletom v orkestru» saj so dali maksi-
mum od sebe. Konkurence .sicer nisem posluSal, poznam pa orkester in vem, da so dobri. Mi smo se na to tekmovanje pripravljali dva meseca, ponavadi so priprave na tako velika tekmovanja daljše, ker pa so bile vmes počitnice, je bilo časa manj. V orkestru je na tekmovanju igralo 80 glas-benikiw, ognjeni krst je tokrat pre/iivelo 15 novim mladih glasbenikov, ki so prej igrali v mladinskem pihalnem (uke-stru.«
Jani Suli^oj,
dirigent pihalne}>a orkestra Zsirja Šoštanj: »Z daseženim na tem tekmovanju smo zelo zadovoljni. To je za nas ogromen uspeh. Priznanja se vrstijo leto za letom. Lani smo dt^segli zlato na državnem prvenstvu, na letalnjem mednarodnem pa smo osvojili srebro. /.ato smo zelo zadovoljni, saj smo v hudi konkurenci dt)segli največ ločk od vseh orkestriw, ki smo osvojili srebrno priznanje.«
najbolj priznanih dirigentov in skladateljev, Johana de Meija. Koncert jc bD organiziran v po vezavi s Kraljevino Nizozemsko, ki jo je zastopal namestnik veleposlanika g. Klaas liuis-
man.
Tekmovanje je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejav-
nosti ob sodelovanju Mestne občine Velenje, Zveze slovenskih godb in velenjske gla.sbe-ne Sole pod pokroviteljstvom mednarodne zveze pihalnih orkestrov CLSM, zaradi česar je tekmovanje obi.skal tudi njen predsednik, g. Erieli SchwaI).
Predsednik strokovne žirije mag. Nikolaj Zličar je predal zlato priznanje kapelniku velenjskega orkestra Matjažu Emeršiču.
m
mc-ifnaroiliK» tcknio
.SL0VfNi-'A2()Q
Šoštanjsiia Zarja je bila s srebrnim priznanjem več kot zadovoljna, prav tako kapelnik Jani Šullgoj
16
TOLAR NA TOLAR
"«^ČaS 28. oktobra 2004
Kako prihraniti kakšen tolar
Kako varčevali, da bomo varčevali najbolje, je vprašanje, na katerega ni cncftiavno odgworiîL Nckaieri prisegajo na ene iiblike, drugi na druge. Različni ponudniki nudijo ra/lične siorii-vc. Marsikaj je odvisno od lega, na kakšen rok varćujcmo in koliko smo pri lem pripravljeni tvegali.
Mi vam lokrai predstavljamo nekaj zanlmiveji>ih in privlačnejših ponudnikov in ponudb ter različne oblike varčevanja, njihove prcdnasli in slabosti, ki sovam lahko v pomoč pri odločitvi.
Kje varčevati
Glede na nizko obrestno mero, ki jo sedaj nudijo naSc banke, je verjelno bolj smiselno varčevali v vzajemnih skladih- Pri tem pa je treba vedeti nekaj stvari.
Donosnosi
-	Di^nos vzajemnega sklada jc odvisna od njegove naložbene siruklure, sposobnosti In strokovnosti uprav-Ijalca ter od splošnih gibanj na kapitalskih trgih.
-	Uspešnosl vzajemnega sklada se meri na daljSc časovno obdobje - glede na gibaje vrednosti enote premo?,-enja.
-	Dolgoleînc Izka^njev/ajemnihskladov v tujini so doka/ale, da so bili do-
nosi vzajemnih skladov na daljSe obdobje višji kot donosi pri bančnih vlogah.
- Povprečni dolgoročni lelni donosi v/ajemnih skladov se v svetu gibljejo med 8 % in 15 donosi pri bančnih vlogah pa med 4 % in 6 %.
Likvidnost
Kijuh lemu,dajc varčevanje v vzajemnih skladih dolgoročna nalo?ba, lahko kadarkoli prodate svoje ločke - delno ali v celoti. Družba za upravljanje je po zakonu dolina najkasneje v roku petih delovnih dni te točke odkupili ter vam denar nakazali na račun, ki ste ga navedli v pristopni izjavi.
I^rcglcdnosl
Družbe za upravljanje dnevno objavljajo vrednosti točk vzajemnih skia-dov. Tako lahko v vsakem ircnutku izveste, koliko je vredno va.^e premoženje v vzajemnem skladu.
Posojilo ali lizing
Ob dilemi, ali naj se odločimo za posojilo ali lizing, je dobro, da
upoštevamo nekaj zakonit<^li, ki veljajo za oba načina tinanciranja. Predvsem pa je modro, da nam sirokovnja-ki pripravijo siiemo vračanja anuitet in sîrcx^kov za oba načina tinanciranja.
Načelno pa velja, daje lizing nekoliko dražja oblika Tinanciranja kol kredil, spremljajo ga namreč viSji stn'^ki. Na drugi sirani pa lizing nosi nekaj ugod-nosii, ki jih ne najdemo pri kreditu. Navajamo nekaj najpomembnejših razlik, ki vam bodo pomagale pri odločitvi.
-	V primeru, da gre za poslovni pros-lor, ki ga kupujele na račun podjetja, sta oba načina Hnandranja primerna. Kar pa se pogosto dogaja, da nismo dovolj krediino sptisobni, se v lem primeru raje odločimo za najem lizinga.
-	Tudi v primeru, da imamo za nakup nepremičnine ali premičnine omejeno količino denarja, je primerneje, da se odloČimo za najem lizinga. Lizing nepremičnin v večini primera odobrijo 1 izingodajalci že za 70-od&lotno vrednost ne^ pre m i čni ne.
- vas skrbi, da je financiranje oz. sam nakup povezan s tveganjem in se bojite, da boste zašli v finančne težave, je lizing tudi boljJa rešitev.
Kako do kredita
Najpogostejši način, kako hi-iro in zanesljivo priti do denarja, jc KREDIT oziroma POSOJILO. Veliko bank in posojilnie
dandanes ponuja posojila, a vsaka po svojih pogojih in vsaka s svojimi iriki za privabljanje sirank.
Kadar se odločamo za bančni kredit, moramo prišteli še dodatne strelke, ki nas spremljajo. Le le moramo poravnati lakoj ob najemu. V praksi obstajajo tri vrste sin^škov:
-	strošek íkioi) rit ve kredita, kije odvisen od viSine zneska najema in se giblje v povprečju med 2.000 in 20.000 sit,
- sirosek zavarovanja je odvisen od načina zavarovanja, če gre za procentualni znesek, se ta giblje med 1,5 in 2,41 odstotki, odvisno od odplačilnih let najema slanoviinjskega kredita,
-	strošek i literka larn ill ubr«stí, je
strošek vstopnih obresti, ki ga banke računajo na podlagi dni pred vstopom v nov mcsec. Zalo je najbolj ugodno, če najemate kredit na koncu meseca, saj bi diidatni strošek interkalarnih obresti, ki se obračunavajo dnevno, lahko v primeru, da kredil najamete vzačeiku meseca, /naSal tudi prek 30.000 dodatnih sit. Zaradi razlik, ki naslajajo med bankami, je za njihovo primeijavo potrebno upoštevali efektivno obrestno mero-COM.
Kaj je v/ajemnt sklad
Vzajemni sklad je skupno premoženje vlagateljev, vloženo v veliko .število raznih vrednostnih papirjev, v delnice, obveznice. blagajniške zapise, zakladne menice in druge naložbe. To premoženje je v izključni lasti vlagateljev, razdeljeno jia enake dele. V sklad lahko \^lopite in izstopite kadarkoli. Z vlogo svojih prihrankov v skupno premoženje sklada pri pooblaščenem prodajalcu pridobile tfičkc sklada. Če želite izstopiti, točke kadarkoli vnovčite pri upravljal-cu ožinama p<x')blaščencm prodajalcu. V sklad se včlanite s podpisom pristopne izjave osebno ali na sedežu posameznega upravljalca. Vzajemni sklad upravlja družba za upravljanje, ki je ustanovljena izključno za upravljanje investicijskih skla-
dov in je dolina obveščati jav-nast o poslovanju. Delo družbe dodatno nadzoruje Agencija za trg vrednostnih papirjev in neodvisne revizijske hiše.
Prednosti vaiTCvan|a y yy^ajeninih skladih
Vlagatelju ni potrebno spremljati dogajanja na borzi, ker za to skrbijo strokovnjaki iz Družbe z^ upravljanje. Sredstva v skladu ni-st^ vezana in jih lahko vlagatelj / zahtevkom dvigne v celoti ali delno, kadar jih potrebuje, od zahtevka do izplačila ne sme miniti več kot 5 delovnih dni. Vlagateljevo premoženje je varno, saj zanj skrbi drsava z zakonodajo, Agencija za trg vrednostnih papirjev in neodvisni revizorji. Varčevalec lahko sproti spremlja vrednost svoje vK)ge, saj so vrednosti vsak dan objavljene.
Za varčevanje v skladih ne potrebujete veliko sredstev, saj jc najnižja vloga v sklad vrednast ene točke in ni obveznih obrokov. V skladih lahko varčujejo starši tudi v imenu svojih otrok ali mladoletni ou-oci sami, le da do polnoletnosti i vlogo nizpcv laga zakt'miii zastopnik. Če je vla-giitelj star do 15 lel, lahko starši zahtevajo i/plačilo le z dovoljenjem centra zji socialno delo.
Obvezniški, delniški in niavn<Me/eni skladi
Obvezniški vzajmeni skladi vlagajo v največji meri v c^bvcz-nicc, ki so varnejše, a zato nekoliko manj donosne. Vlaganje v obvezniške sklade je primernejše za lisic, ki iščejo bolj varno pot s stabilno rastjo, brez večjih nihanj.
Delniški vzajemni skladi vlaga-
jo sredstva v največji meri v delnice.Vlaganje v ta sklad, ki jc najdonosnejši, izbirajo predvsem tisti, ki pričakujejo visoke donose in jih nihanje ne moli. Uravnoteženi skladi vlagajo sredstva v delnice in obvcznicc, zato jih imenujemo tudi me-Šani skladi. Izbirajo jih vlagatelji, ki pričakujejo višje donose, kol jih prinašajo obvezniški skladi. Donosi v vzajemnih skladih so odvisni od naložbene siruklure vzajemnega sklada, varčevalne dobe, splošnih gospodarskih gibanj, sposobnosti upravlj^dca in izbire vzajemnega sklada. Sredstva skladtw morajo bili zaradi varnasîi razpršena v več naložb.
Slovenski v/ajemni skladi se razlikujejo po deležu delnic in deležu tujih vredno.stnih papirjev.
Priložnosti za varčevanje v naložbenih produktih Nove Ljubljanske banke, d. d.
Zvstoponi v Evropsko unijo se spreminjajo tudi varčevalne navade ljudi, ki jim Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana ne le aspešno sledi, temveč prevzema tudi vlogo llnančnega svetovalca, saj jim preko različnih finančnih in-strumentov lahko pomaga ustvarjati njihove cilje na področju varčevanja in naložb.
Razvejana poslovna mreža omogoča komercialistom Nove Ljubljanske banke, d. d., neposredni slik s strankami po vsej Sloveniji, na področju Spodnje in Zgornje Savinjske doline, celjske kotline ter Šaleške doline pa so to komercialisti Podružnice Savinjsko-fialefika.
Že v letu 2003 je preko zavarovalnice NLB Vita začela tržili
bančno-zavarovalnl^ke pn>duk-te, in siccr varčevanje z življenjskim zavarovanjem - NLB Varčcviinje Vita plus, ki omogoča garantiran donos, neomejeno dobo zavarovalne police, možnost izbire zavarovalnih vsot in premij, način vplačevanja in tudi nižje stroške od konkurenčnih.
Z nadaljnjim razvojem zavarovalniških produktov je s storitvijo NLB Naložba Vita plus poskrbela za varčevalcc, ki želijo doseči ob določenem tveganju višji donas in obenem poskrbeti za življenjsko zavarovanje. Storitev pred.stavlja naložbeno življenjsko zavarovanje z možnostjo poslcipnega varčevanja ali enkratne naložbe v investicijske sklade, ki so laliko različni glede na stopnjo tveganja
in pričakovane donose - od umirjenih do bolj tveganih. Pri postopnem varčevanju je minimalni polog 50 evrov in pri enkratnem vplačilu lOOOevrovv tolarski protivrednosti. Varčcvalci iniajo Iri možnosti zavarovalnega kritja, in sicer osnovnem življenjsko zavarovanje, dodatno nezgixino zavarovanje in dodatno zavarovanje za kritične bolezni. Najnovejšo pridobitev pa predstavljajo naložbe v štiri vzajemne sklade, ki jih je Družba NLB Skladi začela tržili 12. maja 2004. Družba NLB Skladi upravlja Štiri sklade: svetovni sklad delnic, sklad slovenskih delnic, sklad obveznic in kombinirani sklad (iz predhodno navedenih). Najmanjši vložek v posamezni v/ajcmni sklad ali
varčevalni načrt je 240.000 tolarjev, pri tem pa gre za vsoto dogovorjenih vplačil v enem letu. Vslopni stioSki se glede na pasamezni sklad in višino vplačanih sredstev gibljejo med 0,25 in tremi odstotki, izstopni med čclrtinko odstotlui in enim odstotkom (pri varčevanju v dobi najmanj pet let pa se oprostijo). Investicijski kuponi se lahko vplačujejo na sedežu družile in v 81 poslovalnicah NLB, od tega v petih poslovalnicah Podružnice Savinjsko-SaleSka: Poslovalnica Rudarska, Poslovalnica SoSlanj, Poslovalnica Mozirje, Poslovalnica Žalec in Poslovalnica Celje.
■ LjubVjanska banka Podružnica Savinjsko-Šaieska
Zaposlimo
vaš denar.
Samo dobro naložen denar lahko dobro dela za vas. S pomočjo nasih svetovalcev ^âhko svoje premoženje na enem mestu učinkovito naložite in razporedite v klasično varčevanje in depozite, varčevanje in naložbe z itvljenjskim zavarovanjem in v vzajemne sklade
Klasična varčevanja in depoziti
Izbirate lahko med različnimi oblikami klasičnih bančnih varčevanj m depozitov, za različna časovna obdobja, v domači m tuji valuti.
Bančno zavarovalništvo
Izbirate lahko med varčevanjem in različnimi naložbami denaria, ki imajo vključeno življenjsko zavarovanje. Odločite se lahko za postopno varčevanje ali enkratni polog pnhrankov in poljubno izberete zavarovalno kritje
Naložbe v vzajemne sklade
Varčujete lahko v delniških, obvezniških in kombintranih vzajemnih skladih, ki Imajo sredstva vložena v vrednostnih papirjih tako na domačem kapitalskem trgu kot tudi na največjih kapitalskih trgih v svetu. Tudi v vzajemnih skladih lahko varčujete po svojih zmožnostih; z enkratnim vplačilom ali postopnim varčevanjem v manjših zneskih prek varčevalnih načrtov
www.nfb.si
O
ljubljanska banka
Nov9 Liubiisir\sk9 b^nka d.d., ijubiJůM
Podružnica Savinjsko-Šal eska
TOLAR NA TOLAR
Daril
v oktobru!

\
obrestna mera
Višja obrestna mera za varne naložbe!
V Poštni banki Slovenije velja v oktobru, mesecu varčevanja, za enoletne depozite zvišana fiksna obrestna mera 3,5 Vezave lahko sklenete na vseh poštah v Sloveniji. Izkoristite ugodno priložnost!
Dodatne informacije:
02 228 8312 02 228 8313
PBS.
POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d,
vzajemni skladi
KBM Infond
brezplačne informacije
080 22 42
www.Ínfond.5Í
Ugodna ponudba depozitov v mesecu varčevanja
Oh bližajočem se dnevu varCeviinja snto se pogovarjali z Aleksandrom Jerenkoni. direktorjem Sektorja poslova-nja s prebivalstvom v Poštni lian ki Slovenije. Ali sle v meaecu varčevanja zđ varčevalce pripraviíi knkšru) p(h sehno ponudbo?
V	Posini banki Skwcnije smo želeli luJiv klo.^njem letu mednarodni dan varccvanja zaznamovali skupaj /. varčevalci. Lani smo obdarili iLstc, ki so sklenili renlno varčevanje, Iclos pa vsem, ki hodov mcsc-OJ oktobru sklenili enolclni de-pozil, pixlarjamo višje ohresli.
V	čnsu vsesplošnega zniževanja obrestnih mer smo namreč zvKali obrestno mero za enoletne depozite na 3.50 Posebna ponudba velja za vse, ki bodo kadarkoli v mesecu ok-Uibru sklenili dep()/il nu ]2do 24 mesecev, s lllLsno obresino mero, nc glede na znesek vezave.
Kíwm so pravzfiprav navt^nje' ni depoûti? Vsem, ki že imajo nekaj pri-
hranjenega denarja in ga trenutno ne potrebujejo in ga do takrat, ko ga bcxJo potrebovali, želijo naloi^iti varno. 7/tkaj skieniii depitiit pri h)s(ni bíwki Slovenije? Ker sao obrestne mere bistveno višje, kot če bí denar ležal na vpi^lednem računu: denar, ki ga ljudje trenutno ne poire-bujejo, bo na varnem: depozit pa lahko sklenejo na vsaki pofiti.
Ali PoUna Imnka Slovenije ponuja še kakšno drugo obliko varčevanja? Tudi dve obliki postopnega varčevanja: varčevanje Premium in rcnJno varčevanje. Jù)rnu pa so luimeryena pffsiop» na varć'evanja? Postopna varčevanja so namenjena vsem, ki bi radi postopoma, brez velikega odrekanja, privarčevali večjo vsoto denarja. Dobrodc^la pa so tudi za vse, ki bi glede na finančne zmožnosti lahko kaj prihranili, vendar se malo težje finančno disciplinirajo-Kakšne so prednosti postopnega
varčevanja?
-	Znesek mesečnih pologov vsakdo prilagodi svojim zmožnostim: najmanjSi mesečni polog znaša 5.000 tolarjev, navzgor zneski niso omejeni.
-	Dolžino varčevanja vsakdo prilagodi svojemu cilju: za manjSe želje zadostuje krajše varčevanje, /a velike je treba varčevali nekoliko dlje.
-Navarčevalniračimje možno kadarkoli položiti več oč pogodbenega zneska.
-	S trajnim nalogom odpadejo tudi skrbi vplačevanja. Mesečnega odtegljaja se skoraj ne občuti, na koncu varčevanja pa se nabere lepa vsota denarja.
Za konec morda h kakíai rni-svei za varčevalce? Naj pričnejo varčevati čím prej. Z daljšim varčevanjem ba mesečna obremenitev lahko manjka, pa bodo kljub temu privarčevali želeno vsoto. Če pa prihranke že imajo, naj izkoristijo ugodno ponudbo R">šlne banke Slovenije za eno letne defK>zite.	■
podrl tastaro	\
m dobil denar	i
krediti za novogradnje	j
Porušil jo je do tal, napravil prostor za novo	«
in vzel stanovanjski kredit z znižano obrestno	I mero in polovico nižjimi stroški odobritve.
Pusb'te, da strokovnjaki delamo za vas.
Ljubljana, Dunaji 126 d, 01 530 75 90 gubljana, MlWošióeva 30,01230 63 68 Maribor, rc City Jug. 02 238 03 42 Celje, Pfe§CTWva 27.03 428 78 02 Kranj, Tavčarjeva 21,04 201 38 84 Kop^, Pristaniška 43 a, 05 663 48 62 Novo mesto, Kočevar^eva 2.07 394 26 80
www.volksbank.sl, infodvol ksbank.$l
VOLKSBANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
Ali je mogoče obogateli z vrednostnimi papirji
Jasno! Cq imate srečno roko -če ne, pa bo Ireba dnevno spremljati domače in tuje borze» domače in tuja gospi^dar-siva. dogajiinja v podjetjih, katerih delnice imate ... Ja. seveda. kol da nimam drugega dela, boste porekli. Brez panike. Biti vlagatelj je lahko tudi zabavno. Vse našteto lahko prepustite drugim, namreč družbam za upravljanje.
Kaj je torej vaša nalogo?
Preden izberete sklad, kamor K)ste vložili va§ denar, si morale naliH čistega vina. Najprej razmislile, kaj pričakujete. Kakšni so va^i cilji? Nakup hi.^e, avtomobila, šolanje danes še novorojenca, potovanje
vaših sanj?
Družbe /a upravljanje vas v .svoje sklade vabijo z mamljivimi gesli. Vprašajte se, kaj pa vam pomeni več - dober spanec ali dobro kosilo? Za miren sen potrebujete sklad, ki ima svoja sredstva uravnoteženo naložena v obveznice in delnice, torej uravnotežen .sklad, ki ni tako občutljiv na nihanja tečajev na borzi. Če pa ste pripravljeni na nekoliko vi§je tveganje in zalo pričakujete ustrezno višji donos, potem so za vas delniški vzajemni skladi, ki vlagajo pretežno v delnice.
Cos vlogonjo
Pri vrednostnih papiijihso kapitalski dobički, ustvarjeni v manj kot treh letih, obdavčeni. Torej bosie kol moder vlaga-
telj vlagali vsaj tri leta. Za tolikšno dobo vlaganja je iu §e drug argument. Tečaji vrednostnih papirjev na bor/ah se gibljejo v ciklih. Dlje kot vlagate, večje imate možnosti, da "/ajahate* pravega, tistega, ki gre navzgor. Na dalj.ši rok si lahkn privo^řite uidi bolj drzne naložbe, torej naložbe v delnice. Predvsem pa si zapomnite, da je bor^aživorga-nii^em, kije neprestano v gibanju navz.gor in navzdol. Vsak padec tečajev še ne pomeni borznega zloma. Stopile korak vstran in poglejlc cel gozd. Pa kaj, če nekatera drevesa ne rastejo tako hitro kot druga, pomembno je, da cel gozd napreduje.
■ Barbara Gačnik, anaiitlk naložb KBM Infond, družbe za upravljanje
18
TOLAR NA TOLAR
"»^iaS 28. oktobra 2004
Vsak privarčevani tolar je zasluženi tolar!
Časi, ko so ljudje denar hranili kar doma, so prete-klosi. Danes se vse Ix^lj odločamo za različne oblike varčevanj, ki jih ponujajo banke. Ponudba je prilagojena polrebam posameznikov, zalo lahko vsak najde listo, kar poirebujc.
^^Kateri je najboliši način varčevanja zame in za moje prihranke?'^
v Ahanki se zavedamo polreb in želja strank, zalo imamo za varčavalce pripravljene različne vrste standardnih bančnih sloriiev in nedepozilnih inveslicijskih slorilev. Ponudimo jim lahko varčevanja, kot so klasični depoziti. namenska varčevanja in renlna varčevanja, pa tudi upravljanje s premoženjem, vlaganje sredstev v posebne v/ajemne sklade, življenjsko zavarovanje, naložbeno življenjsko zavarovanje in enkral no naložbeno zavarovanje.
^'Kaj pa posebi vzajemni sicladi?''
Za vse lisic, ki želijo svoja sredstva dolgon^čno investirati in oplemenititi, so na vol|o različni posebni vzajemni skiadi Abančne DZU. Štirje posebni vzajemni skladi - štiri različna rjizmerja med varnostjo in donosom. Sredstva so v skladu s tem razpršena po različnih merilih - v delnice, olweznicc, kakovostne domače in tuje dolžniške vrednostne papirje 1er deloma v ki'al-koročne bančne depozite. Sredstva v posebnem vzajemnem skladu so likvidna, svoje stanje pa lahko stranko preverijo kadar koli.
Banica za vas
Bogato znanje, prakiične izkušnje strokovnjakov in trikrat osvojeni naziv prvaka na ljubljanski bor/i so zagotovilo za kakovostno upravljanje premoženja strank. V Abanki se zavedamo, da Iwmo le s prilagajaoem pi>lre-bam strank in s pestro ponudbo tlnančnih storitev ohranjali zveste stranke ter pridobivali nove.
VARilVANil flo l^bMiiiv OMbnl Mmtín
TOLARJE SENAJBOU SPLAČA VEZATI V HRANILNICI
HRANILNICA LĐN je i>o zakonodaji, podobno kot banka, finanCna inslrtiicija. organizirana v obliki delniške družbe. Namenjena je predvsem zbiranju prihrankov prebivalstva in piasiranju tako zbranih sredstev v obiiM potit^šniškega kreditiranja in kreditiranja malega gospodarstva.
VARNOST]e zagotovljena na enaki ravni kot v bankah, saj je hranilnica že od vsega začetka vključena v nacionalno jamstveno shemo in ima Icenco Banke Slovenije pod kontrolo katere tudi deluje.
aANČNESTORrTVE,ki|l^latikoopra\flevLON-u so: vse vrste vč^evanj, depozitno poslovanje, odprtje osebnih in poslovnih računov, potrošniških kreditov, kreditov za obnnike in podjetnike, plačilni promet, menjalniške posle in druge finančne posie.
HriiR IN KVALITETEN SERVIS, individualna obravnava, konkurenčne obrestne mere,predvsem pa fleksibilnost so razlogi, da se krog komitentov hrsnilnicenazadržnošm.
V OKTOBRU • MESECU VARČEVANJA SMO PRIPRAVlU ODLICNE POGOJE ZA VSA NAŠA VARČEVANJA
Vabljeni! HRANI L N I C A
U U LON
ó.é., Kropj
POSIOVNA ENOTA VELENJE Trs mlQdQStî Tel.: 03/ 89 74 100 www.lon.sí
Sparkasse svetuje
Kakor si boste postlalif tako boste poslovali.
Dobre poslovne Ideje potrebujejo za svojo ureenlčltev dobrega poslovnega partnerja. Nase načelo pri kreditiranju podjetnikov Je, da se vedno prilagodimo finančnim okoliščinam in potrebam vsakega posameznega podjetja. Po vasi meri izdelamo načrt financiranja, ki vas bo uspešno pripeljal do zastavljenih cHJev kot so nakup zemljišča in izgradnja poslovnih prostorov, povečanje obstoječih ali posodobKev njihove Infrastrukture.
Investicijski krediti za podjeQa in podjetnike med dru^m omogoć^o:
•	dobo kreditiranja od 1 do 15 let, « individualno no kredita.
« kredft z devizr>o klavzulo,
•	mesečni ali četrtletni Interval odplačevanja.
Pri izplačevanju kreditov se lahko odločite za enkratno izplačilo, ali pa za izplačilo večkratnih zneskov glede na napredovanje gradnje oziroma izgradnje vaš^a podjetja.
T\jdf glede izbire ustreznega kreditnega zavaro\^nja se Sparkasse povsem prilagodi vašim zahtevam. Izbirajte med možnostmi hi poteka mega zavarovanj a, bančne garancije, ali zavan^vanja v obliki poro§tva.
Konec koncev je v našem interesu, da se vaše podjetje počuti karseda udobno.
Vas zanima več?
Rnančrii svetovalci z3 podjetja in zasebnike so vam vedno na votjo.
Anrta IMavrič
Finančna svetovalka Podjela in zasebniki Poslovna enota Celje Mariborska 76 Telefon: 03/ 428 55 50 info^sparkasse. si
SRARKASSE
Drugačna banka
Dobra ozimnica
Za jesen življenja je nujno poskrbeti že danes.
M
inílí so časi, ko je bilo samoumevno, da bomo po upokojitvi imeli spodobno pokojnino in udobno starost.
Pokojninska reforma, ki je bila potrebna predvsem zaradi staranja populacije, je uvedla prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje kot dodatek k vse nižjim rednim pokojninam.
www^nasiasMtn
Najbolj učinkovita oblika varčevanja za starost.
Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje vam zagotavlja varno starost, obenem pa je najbolj učinkovi-ta oblika varčevanja, saj se vam vplačane premije štejejo v davčno olajšavo.
Premislite, ali so vaše letos že vplačane premije dosegle zgornjo mejo možne davčne olajšave (5,84% vaše letne bruto plače). Če temu ni tako, lahko še do konca leta vplačate dodatno premijo In si za-gotovrte maksimalno davčno olajšavo.
Poleg tega vam po zakonu pripada naj-manj zajamčen donos. Kapitalska družba pa v korist svojih zavarovancev celo dosega donose, občutno višje od zajamčenih. Prav tako imajo zavarovanci Kapitalskega vzajemnega pokojninskega sklada možnost različnih ugodnosti, kot so mirovanje vplačevanja premij, pa spreminjanje višine premije ter odlog izplačevanja.
Več o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju na brezplačni telefonski številki 080 2345 ali na www.kapitalska-druzba.si
KAPITALSKA DRUŽBA
TOLAR NA TOLAR
Varčevanje
v vzajemnih skladih
Varčevanje v vzajemnih I skladih po- ® staja tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeno in poznano, saj smo se začeli zavedati, da obstajajo poleg bančnega še drugi načini plemenitenja prihrankov
Kdaj se odločiti za varčevanje v vzajemnem skladu?
•	Ko želimo varno in hkrati donosno naložbo, za katero poskrbijo izkušeni strokovnjaki.
•	Ko spoznamo, da bančno varčevanje ni edina niti vedno najboljša izbira.
•	Ko ne želimo obvezujočih vezav, temveč vplačujemo, kadar koli želimo in kolikor želimo.
•	Ko želimo imeti stalen dostop do denarja, brez dolgih odpovednih rokov.
•	Kadar želimo dnevno vedeti natančno stanje našega premoženja.
Zakaj je vzajemni sklad primerna oblika varčevanja?
•Z zakonodajo in z nadzorom Agencije za trg vrednostnih papirjev, neodvisnih revizorjev in vlagateljev je za varnost premoženja dobro poskrbljeno.
•Vlagatelju ni potrebno spremljati podatkov o podjetjih in dogajanju na borzi, da bi lahko v pravem trenutku kupil ali proda! pravi vrednostni papir, ampak za to skrbijo strokovnjaki družbe za upravljanje.
•	Najmanjša možna vloga je vrednost ene točke, zato vlagatelj varčuje po svojih zmožnostih in žeijah - ni obvezujočih pogodb oziroma obveznih obrokov.
•	Svoja sredstva lahko vlagatelj dvigne kadarkoli, delno ali v celoti -sredstva niso vezana.
•Vlagatelj v vsakem trenutku natančno ve. kakšna je vrednost njegovih sredstev - tečajnice z vrednostmi vzajemnih skladov so objavljene v dnevnih časopisih, nateletekstu in na spletnih straneh.
♦V vzajemni sklad lahko vlagajo tako fizične kot pravne osebe.
Kam po informacije in kje pristopiti k vzajemnim skladom?
v Rnančnih točkah, specializiranih poslovalnicah družbe KD BPD, d. o. 0-, so na voljo vse informacije o tovrstnem varčevanju in pristop k posebnim vzajemnim skladom Galileo, Rastko, KD Bond, Delniški, S.P.D., Hrast, Poižek, Zajček, Sova, Vipek, Alfa, Triglav Renta, Modra kombinacija. Pika, Skala, Živa, Primus in Vizija ter vzajemnim skladom MP Global, MP Plus, Primus International, Primus Bond in Beta.
Vobijeni!
Finančne točke po Sloveniji:
Ljubliana - Celovška 206;
od ponedeljka do čcirika mod 7.30 in 15.30 uro in ob polkih med 7.30 in 14.30 uro; 8 080 12 08.
Ljubljana - Stritarjeva 4;
od ponedeljka do pelka med 9.00 in 17.00 uro; * 01 438 I8fi0.
Ljubljana - Cesta Ljubljanske brigade 33;
od ponedeljka do sobolo med 9.00 in 21.001er v nedeljo med 9.00 in 15.00 uro; 8 01/510 50 33.
Nova Gorica - Gregorčičeva 11;
od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 uro; 8.05 33314 73.
Novo mesto - Novi trg 11;
od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro; 8 07 3.37 67 20.
Maribor - Trg Borisa Kraigherja 1;
od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 uro; 8 f)2 228 24 84.
Koper - Cesta Zore Perello Godina 2;
od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 uro; 8 05 630 03 40.
Velenje - Šaleška 18;
od ponedeljka do petka med 7.00 in 15.00 uro; 8 03 898 50 20.
Celje - Opekarniska cesta 9;
od ponedeljka do petka med 9.00 in 19.00 uro ter ob sobotah med 8.00 in 15.00 uro: 8 03 491 15 44.
Domžale - Cesta talcev 4;
od ponedeljka do petka med 9.00 in 19.00 uro ter
ob sobotah med 8.00 in 15.00 uro; 8 01 724 4] 90.
Postoina - Ulica 1. maia 2a;
od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 uro; 8 05 720 32 04.
Ilirska Bistrica - Gregorčičeva cesta 23a;
od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro; 8 05 710 02 30.
V
Črnomelj - Zadružna cesta 33;
od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro; 8 07 305 64 60.
Bled - Pot na Lisice 4;
Od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00 uro; 8 04 576 80 60.
KD
FINANČNA
TOČKA
20
KRONIKA, OBJAVE
'^HjiSi 28. oktobra 2004
V Zavodnjah trije poškodovani
Šosianj, 21. tiktobru - V Zavodnjah seje v petek ob eni uri zjulraj pripela promclna nesreča, V njej so bile poškodovane iri ("Kcbc. ena, 19-lclno dekle, ki je prav na dan nesreče dopolnila 19 iel, huje. 21-lclni vo7nik mebnega avtomobila je med vožnjo iz Šoštanja proli Zavodnjam v blagem desnem ovinku, zunaj naselja TopoJšica, zapeljal preko levega smernega vozišča in Irčil v nabre:^ino potoka. V nesreči se je hudo poškodovala sopotnica, lažje pasopoinik in voznik.
Na avtocesti izgubil oblast nad vozilom
ŽaLw. 22. okMbra - V petek ob 19.15 se je na avtocesti pri Šen-irupcriu pnpetila hujsa prometna nesreCa. V njej se jc ena ;>se-ba poškodovala, na udeleženem
vozilu in cesinih objektih pa je nasialozadobrc4milijone tolarjev ^oine škode. 574eini voznik osebnega avtomobila je vozil po avtocesti iz smeri Vranskega proti Šempetru. V blii^ini izvoza, pri Sentru-perlu, je izgubil oblast nad vo* zilom. Zaneslo ga je čez desni prometni in odstavni pas na travnato površino, kjer je silovito irčil v travnato nabrežino. Vo/ilo seje pričelo prevračati, voznik v njem pa je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe.
Tat ni imel težkega dela
Žakc, 19. oktobra - Hiša v Ct-nem Vrhu je bila odklenjena, nepridiprav je izkoristil priložnost in iz nje odnesel ISO.OOi) tolarjev. Najbržje bii nad izkupičkom tudi sam presenečen. ArJj» vas, 25. okt<)l)ra - Se bolj presenečen pa je bil najbrž lat, ki se je znašel v pisarni Mlekarne Celeia v Arji vasi, Izkoristil je krajšo odsotnost zaposlenih
in iz pisarne odnesel 464.500 tolarjev.
Vransku, 22. oktobra - V petek popoldne pa je neznanec vlomil v stanovanje na Vranskem. Odnesel je zlato zapestnico in gotovino le lastnico oškodoval za 110.000 tolarjev. VranskiJ» 23. oktobra - Neznanec je vlomil v stanovanjsko hLŠo in iz prediila nočne omarice odtujil bankovec za 50Í) e%Tov.
Oplenil mini bager
Plešivec, 19. oktobra - V Času med 15. in 18. oktobrom je neznanec z mini bagra v Plešivcu odtujil nekaj delov. Z dejanjem je lasinika oškodoval za kar 3.500.000 tolarjev.
Kratek stik povzročil požar
Žalec, 22. oktobra - V petek okoli 22. ure je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše v Galici* ji. Požar, ki so ga pogasili last-
nik in gasilci, je povzročil za okoli 2.20(1.000 tolarjev gmotne škode.
Prve ugotovitve kažejo, daje do požara najverjetneje prišlo zaradi kralkega slika na gorilcu centralne peči.
Vlomil v pet garaž
Žalec, 23. oktubra - V noči na soboto je neznanec vlomil v pet garaž na ( 'opovi v Zaleti Iz garaž je odnesel ra/lične lehnične predmete, večijio pa jih je odvrgel že v bližini. Lastnike je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
Hudo
poškodovana kolesarka
Žalec« 25. oktubra - V ponedeljek okoli 10. ure se je pri padcu s kolesom huje poškodoviila r>8-letna kolesarka. Nesreča se jc pripetila na lokalni cesti zunaj naselja Laikova vas.
Taborniški k o t i i e k
/opci lahornískí dan
Minula sobola je bila v Velenju zopet iabomi.ska, saj .sta .se v mestu odvijali kar dve liiíx")rniški akciji oz. prireditvi. Prva »Sport po taborniško« je polekala v sklopu TVU ah Tedna vseživljenjskega učenja na mestnem olro.^kem igrišču, ki sta jo podprla tudi MO Velenje in Andragoški cenler RS. lani so se odvijale različne športne delavnice za (Ki-je (5.-8. razred) rodu Jezerskega zmaja -poligon, pra\'i rugby, streljanje z lokom in zračno pu.4ko, plezanje, orientacijski pohod in še kaj. Ker se za ta čas spodobi, pa je bilo dovolj tudi pečenega koslanja. 'lega so tudi na drugem koncu mesta ob velenjskem jezeru spekli /M kar 350 najmlajših tabt)r-nikov {1.-4. razred) Šaleško-Ko-roško-Zgor nje savi n j skega ob -močja Tam je potekala akcija za na^ medvedke in čebelicc ^VESELA SREĆANJA«, tokral v
organizaciji rodu LilijskigriČ iz Pesja, ki se je zelo potrudil pri sami organizaciji prireditve. Pomembno je omeniti, da smo se RJZ-jevci z (pet dobro Številčno cxJrezcili, saj je bilo ob jezeru kar 1st] najmlajših zmajčkov. Ob različnih igrćih, kostanju in sladkem moStu smo bili vsi veseli sonca, ki se je pokazal po meglenem in žalostnem jesenskem jutru. Upamo, da bo lako tudi naslednjo nedeljo, ko se bo v Skalah (xlvijala k: ena nova akcija, ki tudi siwpadasprihajajočim »praznikom« -1 lALLOWECN C;OF-FE TIME. Akcijaje za vse vodnike, PP-je in grče, njen namen pa je pogovorili se o problemih in zagatah s katerimi se srečujemo ob vsakdanjem taborniškem delu v n^du. Seveda ob kavi, čaju in piškotih. Zvečer pa bo na pro gramu izrezovanje buč. Se torej vidimo na I laik ween coffe lime-u v nedeljo ob 16. uri v Skalah.
■ Tekst: Ravč, goto: Sandi

VELENJE, Prešernova 1A TEL; 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celiska'IS TEL.: 02 881 25 00
RABUEMA VOZiLA
FORE) ESCORT 1.6 16V CLX, let. 93	450.000,00 SIT
MERCEDES BENZ A140 classic FUN. I. 00	2.749.000.00 SIT
MERCEDES BENZ A140, let. 99	1.990.000,00 SIT
HONDA ACCORD Coupe 2.0ÍE. 1.98	2.250.000,00 SIT
MERCEDES A140. let. 99	2.300.000.00 SIT
BMW SSOdA, let. 99	4.000.000.00 SIT
MERCEDES BENZ ML320, avt.Jet. 99	6.500.000,00 SIT MERCEDES BENZ CZOO sportcoupe. let. 01 5.850.000,00 SIT
řOOBLASČ£HA PKOOAJA MOTOCIKLOV AřBIUA BBBil
Vesela srečanjo medvedkov in cebelîc
v soboto, 23 oktobra 2t)04. se nam je končno posrečilo izpeljali obvezno akcijo vsakega območja-Vesela srečanja medvedkov in čebelic (tabornikov od 1. do 4. razreda). V tretje gre rado, pravi rek. Nai^emu rodu se je uresničil po dveh deževnih sobotah.
Tokral nas je po deževnem peiku razveselila sončna in lopla sobota, ko smo lahko ob velikem številu tabornic in labornikov-300 - izpeljali prvo akcijo novega območja. Za udeležence .smo pripravili »deželo čarovnij» z devetimi delavnicami zanimivih poskusov, igriSče za igro »med dvema ognjema», poligon, obisk in demonstracijo gasilcev iz Pesja ter predstavnika velenjske policij-ske po.staje.
Poleg malice sose lahko taborniki posladkali Še s pečenim kostanjem, ki so ga pekli taborniki »Jezerskega zmaja» Velenje. Preživeh smo res čudovito sobotno dopoldne. Z naravo do boljšega čUwckaÍ
■ Za taborniik/ rod »Litijski grič» Pesje, starešina
Ziata Zev rti k
marlíň
trgovina zastopstvo proizvodnja
d.0.0
Telefon: 03 713 26 Û0. lelelaks: 03 713 26 20
RAZPIS
za delavno mesto v poslovalnici Šoštanj PKOI>\J.\lii;C blix^kí /a vodovod in ogmanfc
Pričakujemo ustrezno izobrazbo z veseljem do razgibanega dela, ktîmunikaiivntï^u odgovornimi in doslednost pri delu, znanje uporabe programov Windows, Office in inlernela, znanje angleškega ali italijanskega jezika, delovne izkušnje na enakem aii podobnem delovnem mestu, vtizniški izpit B-kategorije.
Nudimo takojšnjo zaposhtev za določen ča.s 6 mesecev s poskusno dobo 2 meseca in možnixsíjo podaljšanja za nedoločen Čas, stimulativno nagrajevanje in strokovno izpopolnjevanje.
Vsi resni interesenti oddajte pisne vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Martin, d. o. o., Hmeljarska ulica 1,3310 Žalec, s pripisom: za razpis.
S pištolo po cigarete
Petrovce, 25. oktohra - V ponedeljek okoU 11.15je v Peirovčah za /adaj .se neznani moški, slar okoli 2i) lel, s pišlolo zagrozil prodajalki v kiosku in v/el zavojček cigaret. S kraja se je odpeljal 7 neregistriranim o.seb-nim avtomobilom znamke renault 19, srebrne barve. Vse, ki bi lahko imeli kakšne podatke
o storilcu ali vozilu, policisti naprošajo, da jih pokličejo.
Monitorji
iiginjalo
Velenje, 25. oktobra - Velenjski policisti so v ponedeljek opravili ogled kraja tatvine dveh monitorjev, kisla bila nekaj po 18. uri odtujena iz prodajalne na Kidričevi cesti. Monitorja sla vredna okoli 2í)í).()l)0 tolarjev
Telefon:
(02) 882- 17 10
Avfoliisn AmVAAK
\ r-j

AudUOO ÛUArmO
Letnik 1991. črna barva (kovinska).
bencinski molof. 620,000,-SIT
AUDIA'419TD1
Letn(k1999. prev.113451 km. bela barva. klima. 2.830.000,- SIT
AUDt A-4 AVANT t.9TDI |Letnik:1998.prev.130383kni. klima, 2.500.000.-SIT
CHRYSLER VOYAGER 2.4
Letník:199G, rdeča barva, klíma. 1.250.000,-SIT
CITROEN XSARA1.4I
Lelnik:2000 . prev.50000 km, zelena barva, klima, 1.650.000,- SIT
Fiat Marea IB ELX Letr>lk;1996. pre v.140000 km, 720.000,- SIT
AUDI A-41.6
Letnik 1996. prev. 253000 km. klima 1.5BO.QOOr$IT
FORD MONOEO KARAVAN WAGON 2.0
Letnik:2001. prev.105244 km, moJra barva. klima. 2.950.000,- SIT
Kia SorenlD 2.5 CRDI Letnik:2003 . prev.43796 km, srebrna barva (kovinska), pogon 4x4, klima, e.lOD.OOOrSIT
MERCEDES RAZRED E 230
Letnik1991. klima, bete ban^e 620.000,- SIT
RENAULT CLI01.5 OCI
Letnik:2003. pfev.25000 km, diesel motor, klima. 2.200.000.« SIT
RENAULT SAFRANE 2.5 Letr)ik:1997, prev.208045 km, zelena barva (kovinska), kiima. 1.300.000,-SIT
SEAT ALHAMBRA TOI
Letni k:1997. prev. 14 3407 km, srebrra barva (kovinska), l^ima, 2.330.000,* SIT
SEATT0LED01.6 STELLA
Letn(k:2000, prev.91334bencinski motor. 1.300.000,* SIT
KIA PRIDE WAG0N1.3 Le^ik 2000. bordo rdeče barve. 750.000,- SIT
VW PASSAT VARIANT 2.5 TDI
Lelnik:2000. srebrna ban^ (kovinska), kilma. 3.750.000,- SIT
VW PASSAT VARIANT 1.9 TOI AUT
Letnik 2000. pfev.104000 km. liptronic 2.630.000.-SIT
VW PASSATVARIANT1.9TDI
Letnik m PREV. 174000 km. bela barva, klima 1.980.000,- SIT
SPORT IN REKREACIJA
Prva zmaga v ligi
Rokomctasi (Joienja so ludi v \\v\\\ icknii liř>c prvakov skloiijoiiiti ^lav za|)iiščali i^irisce - V sol)oto za pokal poklanih zinaí^ovak^ev
Nn gostovanju na Dnnskem. Danski pnak (>iidmeJe/ma^al /2»: 22 (13: H)). To je bila za Velťnjčani' seveda zadnja prili»/-niist da hi si šv- priigrali napn> dovan jt» v osmino finala lige prvakov, torej jim (m> pora/u osfa* Jji hiika /a 3. mestt» v skupini, ki v(Kli v letošnji pokal evropskih pokalnih zmajan aIcev. Za la dosežek bodo morali v soboto v Rdeči (fvonmi premagati beloruskega prvaki! Hresi MeSkovo. s katerim so na gostovanju v He-lonisiji /.elo nepričakovano tz* gubili / 29 31. Sohomo tekmi» v Rdeči dvorani bmlo začeli ob 17.30.
Rokometa^i Gorenja so razumljivo zavctlali /adnjc prilike /a asmino ťinala lige prvakov, /ato so sc dobro pripravili in na pol odšli irdno odločeni, du bodo drago prodali svojo kozo, m<irda ctílo s presenečenjem. Res so prikazali prcccj boljSo igro, /lasti v obrambi, žal pa v napadu niso bili prav ra/položeni. Igrali so bojevilo in z veliko i^ara v igri, žal pa je bilo lo premalo za
močne nasprotnike, saj Crudme v s"voji dvorani skoraj nepozná ptîraza.
Odločilna bo torej sobola, ko morajo Dresi Mcškovo premagat i vj^ij za 2 zadetka razlike (J3e-lorusi pa jih ne smejo doseči vek kol 29), seveda pa ob lem Bělorusi ne smejo presenelili Gud-meja ali ( ehovskih medvedov. C) vsem tem so spregworíli na ponedeljkovi novinarski konťe-renei, seveda ludi o včerajšnji (sreda) prvenstveni ickmi, ko so se v Kozini srečali z močnim C)old dubom.
Kaj o tekmi z Danci in o solmt* ni tekmi i Bělorusi meni Ivan VajdI, trener (>orer\ja:
»Na Dansko smo odi^li z velikimi ambieijami. Dobro smo se pripravili na n:Lsprolnika in na tekmo, ki smo jo tudi dobro začeli. Predvsem smo bili pri-pravijeni na njiliov napad in smo uspešno zaustavljali njihove kombinacijo. Po hitrem vodstvu smo napravili preveč napak, ki so jih domači znali kazncwati in nai^a igraje malozbledela. Zla-
sti to velja za napad, na v.sej tekmi pa je manjkalo več kolektivne igre. Prehitro smo zaključevali naik; akcije, na njihov gol pa smo streljali zelo slabc"». Vedeli smo, da bomo te^ko zadržali njihove naspri^tne napade in smc^ bili nanje pripravljeni, pa hi-t rega vračanja v obrambo nismo zdržali skozi vso lekma V napadu tudi nismo imeli razpoloženega strelca, ki bi lažje prebiJ njihovo izredno obrambo in ludi (Uličnega vratarja Pozna se ludi nai^a neizkui^nost /a ligo pivakov, manjkala pa nam ludi Luka DobelSek in Du&tn Pod-pečan, katerega velike izku.^nje iz lige prvakov bi prišle ^ kako prav.
Seveda moramo storiti vse za zmago nad Bělorusi in za uvrsti^ lev v pokal pokalnih zmagovalcev. Upam, da se nam bo na vratili že pridružil Dufein Podpečan, predvsem pa se moramo d<5bro pripraviti na njihova najboljša strelca. Upanje nam vliva ludi vse boljima igra v obrambi. 'l\idi siccr se razpoloženje v ekipi in
igra dvigata in pričakujem, da bomo kmalu pravi, najbolje bi biio že v soboio. Vsekakor pričakujem zmago.« Jure D(»l)ťl!>ek: »Na Daaskem je obramba v prvem delu ickme delovala odlično, opazen je bil naš žar v igri. V pnx^m polčasu smo tekmece dobro zaustavili, v drugem pa nam je malo zmanjkalo tudi moči. Sobota? Vsekakor moramo zmagati. Na prvi lekmi z Bělorusi nismo igrah po naáih /možntisii, niti v obrambi, niti v napadu. Torej imamo 5e ogromno rezerv, tudi sojenje v
Igra mačke z mišjo
EU^kli a z odlično igro povsem nadli^raia Zagorje - Skalila dve gostovanji
TJaša Rehar
Pon\zvK(j>rujepozabljen. Bek-ira se je So.štanjskcmu občinstvu v prvi lekmi na domačih ilch v le-lošnjem prvenstvu predstavila v izvrstni luči. Tisti, ki so proli Zagorju pričakovali derbi dveh izenačenih ekip, so se močno ui5te-li. Tekmo so odlwili sebi v prid pravzaprav že v prvi četrtini, ki SOJO dobili kar z neverjetnih 37 : 6. V nadaljevanju so sicer dcwo-lili gostom iz Zagorja, da se neko-liko približajo, vendar so v dru-gfcim pt^lčiLsu pcini wno pwsem za-gospcxiarili na igri^'U in ob koncu sLwili kiir z 48 točkami razli-
INcmírjí I'^lcklrr ponovno na m-kljiiťnem luiiiirjti
Velik uspeh je ponovno uspel pionirjem KK Elek-ira - fantom, rojenim leia 1990 in mlajSim. Znova so se namreč uvrstili na turnir najboljših šliríh ekip v državi. To jim je uspelo z odličnimi igrami» potem ko so v šestnajstih tekmah zabeležili petnajst zmag in le en poraz - Še la pa je bil zgf^lj za točko. V soboto sc> premagah Radensko Kre-aliv iz Murske Sobote z 89
Pionirje Eleklrc ludi letos vodi Borul Cerar. Pionirji Eleklrc v letoilnji sezoni so: Lapanje, Divkovič, Dobo vičnik, Malijevič, Bujiui, Gosič, Zapu.šek. Krofi in Lekič.
Ziiključni turnir bo predvidoma sredi decembra.
ke- 121:73. Nefcij minul pred koncem (ekme je biLn razlikii še za točko vl^ja.
Rezultat sam po sebi pove, da je Eleklra igrala odlično. Varovaji-ci trenerja Perice so na igrišču prevladiwali v vseh elementih igre. V obrambi so pokazali pravo mero bojcviU^sli in agresivnosti kar jim je skupaj s številnimi odlično i:qx:ljanimi na^rotnimi mipadi ob koncu prineslo uspeh. S(\^lanjski straleg lokral ni velikih menjal, saj je že v prvi postavi na^el idealno pelerko» v kateri so bili: Krejič. Nedejjkovič. Bur-sič, Cmer in Nuhanovič. Tudi ostali, ki so stopili na igrišče (Vi-d(wič,(iorŠckin ivanovič), so pokazali dt^bro igro. f'mer je izvrstno vodil domači napad in na vse strani delil uporabne žoge, njegova "sitnost' v obrambi paježj^iako vsem dobro
znana- Krejič je odlično ustavil najboljšega gostujočega igralca biviiega rcprezenianUt Lebana, ob tem pa ludi dobro zadeval v napadu, v katerem je bil najbolje razpoložen edini novinec Elek-ire v letošnji sezoni BursiČ. Pi>d košem sla pobirala žoge, delila bk^kade in seveda tudi zadevala Nedeljkovič in Nuhanovič... Ob takšni igri, kakršno je Eleklra prikazala v soboto, jo bo težko premagati. Orna pika pa so p<v nwno bili gledalci. Bilo jih je malo, pa še ti so bili precej ^'gleda-liško' razpoloženi, z izjemo Zag/ bovsev, ki st") kljub visokemu porazu celoino srečanje glasno j^odbujtili svojo ekipo. VniLsled-njih dveh krogih Eleklra gostovala. Najprej v Kranju, kije Še edini brez zmage v leíííšnjem prvenstvu, kar pa ne pomeni, da Elektro v soboto čaka lahko de-
lo. Lestvica je za zdaj še zelo izenačena; edino Rogla je zmagala obe tekmi, Triglav je obe izgubil, \'sc letale ekipe pa imajo po eno zmago in en pora/. Eleklra je na drugem mesiu, ker ima najboljšo razlik<i v k<^šiii. Ante Periťu, ircner Eleklrc: »Rřtzlikíi ni realna, saj je Zagorje ekipa, ki bo kandidirala za vstop med prve šiiri ekipe. Mislim, da je ťjdločila naŠa velika ž-elja, da prebijemo led in zabeležimo prvo domačo zmago. Caka nas zeio te/ko gostovanje v Kranju. Sedaj nas čakala dve gostovanji zapored, zato bi bilo dobro,če hi proti Triglavu zmaga-h, da bi Šli bolj razbremenjeni v Novo mesto. Skušiili bomo vzpostaviti kontinuiteto dobrih iger, kar je najbolj Viižno. Vsi vemo, da se ne '*ŽTvf od ene zmags ali od enega poraza«	■
domači dvorani bi moralo bili boljše, kol je bilo v Minsku. Na vs:ik način sem velik optimist« Hranko IJedekovič: »Kljub novemu porazu moramo ostati optimisti. Na Danskem smo odigrali dobro v obrambi, ioda;a zmago v ligi prvakov morajo enako dobr<i delovati v,se ťaze igre, sicer nasprotnik vsako pomanjkljivost hiiro kaznuje. V sobo-
to moramo biti previdni in igrati zelo zbrano v obrambi in napadu. Prva tekma je pokaZx'ila, da se lahko kosamo z Bělorusi, tudi če je sojenje daleč pod ravnijo. V Rdeči dvorani bodo na naši strani tudi gledalci, zalo ne vidim razloga, da ne bi doseglipr-ve zmage v ligi prvakov.«
■ jp, vos
fl/lAZDA AS VELENJE
MAZ0A6C0136 GT
Letnik 2004. kovinska Črna barva, vsa oprema, navi., cena po dogovoru.
MAZDA MX-51.6 Open Air Letnik 2004, črna ban/a, ALU. etektro paket, cena po dogovoru
MAZOAXEDOS-9 2.5AT24V
Lelnik 2001, M.OOOkm, vsa oprema. 4.549m'SlT
MAZDA MPV 2.0 CDH TE 7S
Letnik 2003,23.000km. dvobarvna srebnia barva. ALU. klima, cena po dogovoru
CITROEN C5 3.0 V6 AT EXCLUSIVE
Letnik 2001,116.000km, kovinska fčrna barva, vsa oprerr^a, 3.450.000»-51T
FORD ESCORT 1.6116V
Letnfk 1997,129.000km. bordo rdeča barva, elektro paket. SOO.OOOrSlT
ŠKODA FAV0R1T135QLX
Lelnik 1994.130.000km. bordo rdeča banra, 250.000.'SIT
HONDA CONCERTO 16116V
Letnik 1991, modra barva, elektro paket, ABS, 400.ÛOO.-S1T

RENAULT LAGUNA BREAX 1.6 16V, Klima, A6S, el. pakêL bela barva, 1.790.000 SIT
RENAULT CLIO 1.2
Letnik 1993,80.000km, rdeča barva, 400.ÛOO.-SIT
MAZDA XED0$*9 2.5 V6 Letnik 2000.111.777km. kovinska zelena barva, vsa oprema, 3-159,000.-SlT
MAZDA PREMACY 2,0 DiTO Blue
1 Letnik 2004,4000km. modra ban/a. , klima, elektro paket, cena po dogovoru

Mura odplaknila Prašnikarja
V prvi slovenski no^omťtní ligi je (îoricj pu 5ip<>drslj<iju v prejšnjem kro^u i/)>iibihi precej visoko prednost pred najbližjimi /a« sledovaJci. Oatnt» pa jo h<» spet povećala na račun svojim tekmecev, saj so Celjani vnovič i/.^ubili s Ptujčanl. Primorje /, Belo krajine». OJimplja pa je / Dom^alCani osvojila le točko, (áoríčani sicer imajo trenutno 4 točke prednosti, ki pa jo po preloženi tekmi s Koprom lahko /.nova povečajo na sedem. Mariborčanom Icim ncgrc, enkrat jc liladno, drugič vroče, zelo vroče pa jc hilo v nedeljo v Soholi. V odlični nogomclni predstavi ohch moàlcv so namreč Mariborčani s 3 :2 ugnali domačo Muro, ki jc Selc na sedmem mesiu, blii^e dnu kot vrhu. kar je pome-
nilo, da se je po nizu neprepričljivih predstav moral posloviti trener Bojan PniŠnikar. Bela krajina je zadnje mesto prepustila Zagorju» vendar je razlika med zadnjim in sedmo Muro/daj ^e majhna in ohela zanimivo nadaljevanje prvenstva, l/idi 12. kroga; Mura - Maribor 2:3(1:2), Bela krajina-Primorje I :{) (1 : 0),Zagorje-Ljubljana 1:1(1: 0), Drava • Publikum I : O (O : i)), Olimpija - Domžale 1 : 1 (1 : 0). (iorica -Koper preloženo: vrstni red: 1. (îoriea 24 (lekma manj), 2. Publikum 20, X Olimpija 18, 4. Primorje 17, 5. Drava 17, 6. Maribor 17, 7. Mura 14, H. Domžale 14,9. Ljubljana 13, 10. Koper 12. IL Bela krajina 11,12. Zagorje K).
Dravinja previsoka
Nogometai>i Rudarja so sev 13. krogu vpraveni derbiju v Shwen-skih Konjieah srečali s sosedom na lestvici, 7 Dravinjo, in klonili zO: I.Zdajsosiimi na4. meslu, nekoliko vj^ja pa je tudi ra/lika do pvAh ireh. Marsikaj seveda lahko popravijo v naslednjem krogu, ko bodo ob Jezeru gostili predzadnjo Izolo, tretja Dravinja bo g(«lovala pri ranjenem Dritvogradu, druga Svoboda pa pri petem Triglavu. Nafta na vrhu še ni ogrožena, gostovala pa bo pri Livarju.
V	siwedskem obračunu so torej slavili gostitelji. Konjičani m zmagoviti zadeiek dosegli že v 13. minuti. Velenjčani so bili nato do polčasa nevarnejši, vendar je bil domači vratar vselej na pravem mesiu.
V	drugem ptilčasujebila igra zanimiva, obe masivi sta si priigrali nekaj lepih priložnosti, izid pa se do konca vendarle ni spremenil. Mreži sla iwtali nedt")taknje-ni ludi po zaslugi obeh odličnih vratarjev.
lekma i4. kroga med Rudarjem in Izolo bo že v soboto, na igrišču ob .fezeru pa jo bodo začeli ob 14.(Kl
Slost prve zmage
Končno so se prve zmage v letošnjem prvenstvu veselili tudi nogometaši Smartnega. V vedno zanimivem in razburljivem srečanju s Korcáci so s 3 :2 premagali Dravograd. Zmago nad Korošei so si priigrali s pravim pristopom 1er z disciplinirano in taktično zrelo igro. Smarčaniso Dravograjčane presenetili zlasti £ dtibro igro v obrambi, kar jc goste zmedlo toliko, da so si zaradi groi>ih prekn^kov prislužili kar dva rdeča kartona in s tem nekoliko tudi pomagali k zmagi do mačih. Ne glede na to pa dobra igra mladih Šmarčanov vendarle obela Se boljie predstave in nove točke. Ciotovo bo (udi lepa ^odbuda za njislednji krog, ko bcxlo Šmarčani gostovali pri Fue-torju v Ljubljani, ki je blestel na začetku prvenstva, kasneje pa močno popustil.
Na težkem igrišču v ímartnem so imeli na začetku srečanja ne-koliko več pobud gostje, vendar se domači vratar Pu-sovnik ni pustil presenetiti. Domači so igrali vse bolje in v 15. minuti z zadetkom Kolenca prvič povedli. V odprli igri do odmora so Šmarčćini dobro zapirali dostope do svojega gola in izid se ni spremenil. V nadaljevanju so gc")slje do (í3. minule <Ktali brez dveh izključenih igralcev, vseeno pa so v 65. minuli izenačili z enajstmetrovke. Pi^nekaj napakah v nasprotnih napadih so si gastiielji v 78. in 88. minuli z zadetkoma Josiča in Ekmečiča vendarle zagoUTvili iako;^cleno zmago. čeprav so gtwlje lik pred koncem u.speli znižali njihovo vodstvo.
Lepa spodbuda torej ob koncu prvega dela prvenstva in hkrati
bo gotovo vlila novih moči za preostala srečanja. P(^membno je, da so ob tej zmagi i anl je spoznali, da zmorejo veliko, če je pristop do igre pravi, da se lahko kiisajo s.skoraj vsako ekipo. ( io-lovo ne moremo pričakovati sa-mihzmag, dokazali pasmo in še moramo, da s to mladostjo lahko veliko naredimo tudi v tej ligi. (îradimo torej zdravo ekipo z zdravim jedrom za bodočnost smarskega nogometa«
m I	v ♦ v •
Zodnii mooieisi
Dolgega niza poraz^w pa ni us|x:-lo prekinili nogometašem Scwta-nja, čeprav so se ptimerili z zadnjo Bislrieo. Za gosteje bila to ob Ireh neodločenih izidih sploh prva zmaga po desetih krogih, Z njo so sicer še vedno zadnji, s samo eno zmago pa so se zelo pri-
Toplo - Modno
v prvi dj'/iavni ligi malega nogometa so nogometaši Nazarij v 4. krogu gostovali v Rogaški Slatini pri ekipi Zivcx Dobovee in izgubili s 4:8 (1 :5). Po zanimivem začetku Sii domači naio hitro povedli s 5 : (I, v drugem polčasu ludi s 7: I, g(xsije pa so na koncu poraz le ublažili- V naslednjem krogu ho v Nazarjah gosuwal drugouvrščeni Oplast iz Kobarida.
v
Rudor în Šmartno v polfinolu
Na območju Medobčinske nogometne zveze Celje so prejšnji leden odigrali četrlfinalne tekme novega slovenskega pokala. Izidi: Rudar - Vojnik 8 : t), Šoš-
s: lepši obet za pomiadaaski del. Peter Irman, trener Smartnega: »To je gotovo lepa spodbuda za naprej. Dolgih trinajst krogov smo Čakah na lo prvo zmago. Večkrat smo imeU tudi veliko smole, v nedeljo pa smo vendarle z velikimi napori, s pametno in d<'>bro ign^, seveda ludi z nekaj pomoči ne5portnih nasprotnikov, srečanje odločili v oaš(^ korist. Zelosmoveseli lezmaK. ki nam
Mižali tekmecem pred sabo. Predzadnjemu Saštanju na eno, Železničarju in Šmaiju pa na dve točki. Majhneriizlikesevedave-Ijajo tudi za Šaštanjčane, vendar bo treba osvojili kak.šno točko. Na vrhu lestvice je z lepo prednostjo zelo p rese ne llj ivo Zavrč. V naslednjem krogu ix^do gostiv vali pri četrtem Veržeju.
tanj - Šmartno L) : 1, Kozje -Šentjur 1:3 in Šmaije - Ljubno 8:3.
V Šoštanju je edini zadetek za ámarčane dosegel Ismet Ek-mečič z enajslih metrov, v Velenju pa so zadeli Mirnes Ibrahi-movič, Dragan Sprečakovič in Denis (irbič po dvakriit ter Alem Mujakovič in Daniel Stankovíč.
Mladi Slovenci samo tretji
Nogometna zveza Slovenije jege\stila kvjililikacij-sko skupino Štirih reprezentanc do 19 let za uvrsti lev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Tekme so bile v Velenju, Mariboru, Kidričevem in v Celju, poleg slovenske izbrane vrsie pa v tej skupini igrale še reprezentance Srbije in Ćrne gore, Latvije ter Nemčije. V naslednji krog sla se uvrstili reprezentanci Srbije in Cvnc gore ter Nemčije, slovenska izbrana vr.sta, njen kapetan je bil Rudarjev igralcc Denis Malilovič, pa je bila po slabih igrah samo tretja. Izidi: Slovenija - Srbija in Črna gora 2: 4, Slovenija - Nemčija i) : 3, Slovenija — Latvija 2 : 1, Nemčija - Latvija 1:1, Nemčija - Srbija in Crna gora 1:1, Srbija in Črna gora — Laivija 2:0. Vrstni red: 1. Srbija in Črna gora 7,2. Nemčija 5, 3. Sktvenija 3,4. Laivija L
Črn teden odbojkarjev
Poi'aza \' pokalu in (h'žavncjii prvenstvu - V
v
pilliodiijiti krogih Soslaiijrane čaka težko delo - Znani nasprolniki [)()kala '('op U^anis - [^()šk()(ll)a Davida Scvrnikai ja
Tjaša Rehar
Odbojkarji Í>ošianja Topolšice v letošnji sezoni (še) niso našli igre, po kakršni so sloveli lani, koso celo osvojili naslov državnih prvakov. V preteklem tednu so zabekirili dva boleča poraza; enega v pokalu in enega v drí!avnem prvenstvu. Za nameček pa se je poškodoval še David SevČnikar. ki ima natrgano mišico in bo z igrišč odsoten predvidoma tri ledne.
Hlťd najvcrjoliie}e po*
novno usoden
v čeirtek so šť^tanjski odbojkarji v 3. krogu pokalnega tekmovanja gostovali na Bledu, ki jih je iz tega tekmovanja prav v 3. krogu izločil :ie lani. Lani je bil poraz Šo.štanjčanov presenečenje, letos pa se je ekipa Aulocommerca, kot se imenujejo Blejci, močno okrepila, lako da gladek poriiz na prvi tekmi v gosleh niti ni lakino presenečenje. Jc pa bržkone usoden, saj so Šo.^ianjčani izgubil s 3 : O in dosegli tudi malo lt">čkv posameznih nizih (21,15 in 17). Za izločitev Blejcev bi jih morali sinoči na povratni tekmi v domači dvorani premagati z višjo razliko.
Drugi prvrnslvoni pora/
SoŠlanjČani so imeli le en dan ča^ia za pripravo na novo tei^ko srečanje, tokrat v državnem prvenstvu. V soboto so gostovali v Mariboru pri nep<")raženi eki-
rezultat,
Soitanjčanom se pozna, da so imeli v pripravljalnem obdobju kar nekaj težav s pi>ikodbami in predvsem z boleznimi, ki so igralcem pobrale veliko moC'\.
Poles Švic arjev se (ir-ki ill Turki
Znani so vsi nasprotniki Šoštanja Topolšice v evropskem pokalu Top teams. Poleg Concor-die MTV Nafels iz Í5vice, ki se je v skupino A lega pokala iako kot Soi5tanjčani uvrstil neposredno, bodo v njej igrali tudi Cirki - ekipa Olvpiacosiz Pi-reja, in lurSki Fenerbahce iz Istanbula. Prve evropske tekme čakajo Saštanjčane žc v novembru. V prvi tekmi Šoštanj Topolšica go.stuje v Istanbulu pri ekipi Fenerbahce, in sicer 9., 10. ali 11. novembra.
Z zmago proti vrhu lestvice
Odbojkarice Kajuha Sosianja so v tretjem krogu v domači dvorani prepričljivo opravile z Me:?ico. I^oštanjčanke soz odlično in zavzelo igro gladko zmagale s 3 : 0. Zanimivo na tekmi je bilo, da ni nobeden izmed trenerjev na lekmi vzel minule odmora, lako da .so bile prekinitve samo ob tako imenovanih tehničnih "time out-ilť. Igralke Kajuha Šoštanja igrajo v zadnjih dveh lekmah zelo dobro, so prava homogena
pi Prevent a gradenj K/M. kije brez poraza in z maksimalnim izkupičkom tudi po tretjem krogu. SoštanjČani so lako še drugičvprvensivu izgubili, tokrat z 1 : 3. Prvi niz je ŠoSlunj 'ibpolšica dobila, v nadaljevanju pa so vajeti igre v svoje roke prevzeli g(«litelji in ob koncu zasluženo slavili. V soboto bodo v četrtem krogu ŠoS-lanjčani igrali ponovno v domači dvorani - se tretjič v zadnjih desetih dneh se bodo pomerili z ekipo Autocommerce Bleda. Kot rad poudari trener Najdič, je vsaka tekma zgodba zase, iak<5 da lahko ob dobri igri SoŠtanjčanov in ob glasni podpori s tribun pričakujemo boljši
ekipa, ki igra kol celota, kar je že obrodilo sadove. Braslwče so v tretjem krogu izgubile proti Črni, kar je Soš-tanjčankam po godu, saj so se povzpele tik pod vrh lestvice, imajo pa enako slevilo loík kol prvouvrščena ekipa Culuma. V sob<5to gostujejo Šo§tanjčan-ke pri Puconcih, s kalcrimi trener Plamberger pričakuje nove tri ločke. Obenem pa poudarja, da ne sme biti pomembno, kako ostale ekipe igrajo med seboj, da se morajo predvsem osredotočiti na svojo igro in da sku-šajo vsako tekmo zmagati.
SPORT IN REKREACIJA
Poraz Vclefijčaiiov
v nadaljevanju prvenstva 1. državne nami/nolcniškc lige je velenjski VcgraU gcvslovčtl v Novem mestu pri ekipi Krke. Po skoraj Iri ure Iraja-j(>Ccm dv\)h>ju.v katerem so se kar Sllri posamične partije knncale z najtesnejšim izidcm 3:2, so morali Velenj^ani pri-/jiali premice Dolenjccv, ki so slavili s ň : Po eno posamično zmago sla v lem dvc-iH^ju ilc^scgla Nennd hoj^íníč in Jure Slntinsok. ki ^ta bila uspešna tudi v igri dvojic.
V nedeljo, 24 oktobra, so sc kadeli VcgraJa v Preserjili udeležili kvaUfíkacijskega turnirja /a ekipno kadetsko prvenstvo Slovenije. Jernej Osl4»vnik, i^)lrik Rose in De-jnn Lamesieso s tremi zmagami In enim porazom osvojili dnig^^ mesto in se s lem uvrstili v lînale lega tekmovanja.
Berlot državni prvak
V Kranju je bilo na 60 m skakalnici dr/avno prvenstvo za deike do 14 let In državne^ prvenstvoma dcike do 15 lel v nordijski kom-binaeiji (NK). /elo dobro so nastopili skakalci SSK Velenje, saj je KJemcn Omladić osvojil srebrno medaljo med deCki do 14 let v skokih, Galper Berlol pa /lalo medaljo In naslov državnega prvaka v NK med deCki do 15 let. V .skokih je Tomaž ?jžek zasedel 11., Marjan Jelenko 12-, MihaCîaber 18. in Í!iga Omladic 20. mesto. V NK pa je .Iclenko zasedel 5., ?.lga Omladlé 10., Klemen Omladič 11.. Gaber 18. in Žižek 21. mesto. V kategoriji deCkov do let je Gajsper Berlot v skokih zasedel 5. mesto in si z odličnim lekom pritekel zla-lo medaljo. Niko I ližar pa je bil 22.
Na IÍH) mskakalnicivKranjupa
je bila lekma v spomin na Bogdana Norčiča. Na njej je nastopilo kar 106 skakalcev. Zmagal je Primož Peterka, skakalci S.SK Velenje pa so zasedli naslednja mesta: Anže Obreza 18., Igor Žižek 27.,Ri^bi Ilrgota^l., Mi-lan ŽIvic 34., Luka Smagaj 42. in Robi Urleb 43. mesto. Tekma je átcla tudi za pi^kal C?(Kkta za mladince do 18 let. med katerimi je Obreza zasedel 5,, Žižek li..llr-gota 13. in Urleb 16. mesto. S tem pa sezc^ne treningcw in priprav na zimsko sezono i>e ni konec, zato SSK Velenje ponovno vabi v šoio smuCarskih skokov, v katem se lahko včlanijo vsi mlaj.^i dečki in deklice, vpis pa je\'sak popoldan oh lK.ÍK)url pri brunarici pod skakalnicami v skakalnem centru ob Velenjskem gradu.
■ Jože Ogrdjenšek

mM
Gašperjev doslej največji uspeh
Zmagovalec G. E. Commerce
V Smartnem ob Pakl si^ sklenili letiVinjo letno ligi.> v malem nogometu /magala je ekipa G. E. Commerce, tik za njo so sc uvrstili Kormorani, tretji pa so bili člani KlubaHl. Medstrelci je bils27 zadetki prepričljivo najbolj.sÍ Branku Ris(mK\ z 21 mu sledi Junko Ki»piisar,pť) 19 zadetkw pa so dosegi' (ia-ftrt Jcžovnik. Dnigo Luk-nar, Marjan Rizmal in lIrosVajn-gerl.
Izidi 17. kroga: Ultra-KlubJ^l 4:(\A. M. Mikivc-Ri^^je 1:3.Sjn-doiech-Klub Oldy 3 : .S, Grafika-G.E.Commeree O : 3, Kx>rmorani
prošli: 18. in zadnji krog: G.n,(x)mmeRx^-A. M. MikJave 13 : U Klub oldv-Grafika 8 :3, Kor-morani-Sandotech ÎO:U,Roje-Ul-ira 1:0, Klub 81 prosi. Vsaka ekipa c^d devetih je torej odigrala 16 krogov, zmagovalci pa so di^^segli 13 zmag. igrali enkrat neodl<^*m> in dvakrat izgubili.
Kt")nčni vrstni red: 1. G. E. ( om-mercc 40.2. Kn^mtirani 37,3. Klub 81 31. 4. Roje 29, 5. Ultra 26. 6. Klub Oldy 19,7. Grallka 11 (-2), 8. Sandotech 10.9. A. M. Miklavc2 (edini brez /jriage).
Mladi atleti v slovenskem vrhu
I)r2;i>no ekipno prvenstvo ns> novnih i^l i/ cele države so letos or^anizirnli atletski Jelnvci i/ kaven na Korriskcm. Prelep šjxirt-ni ohjekt jc gostil po 12 najlx)ljših ekip deklic in dečkov, ki so se m to tekmovanje uvrstili iz področnih prvenstev.
Velejijski špc^rini ped^ogl so na to tekmovanje peljali kar Šolske ekipe, saj so bile finalistke deklice izosnovnihîk>l Livada in Gustava iiliha. pri tlečkib pa MPF in Žaiek. ludi to je eden od dokazov, da se je atletika trdno usidrala v i>oLske programe športne vz^)je na ve-lenjskilî osnovnih Šolah. Mladi atleti imajo za svoj razvoj v kvalitetne tekmovalce ludi dobre pt^goje pi^včlanitvivalletske selekcije Atletskega kluba Velenje.
Ekipi deklic c^sntwne Št^le Livada ill dečk(n' osnovne Sole MPT sta že na področnem lekmovanju
Tako so Igrali
lii^ IHckom. 5. kn^:
Priile 67-Gorenje 21:42(12: 18)
Gorenje: 'Iamše7, J.Dobclwk4, Bedcki.A'ič 0. Kawiičnik 4. M. Oslir 2.Siri<ZIIIČ4, LDoMiek.Pritsl. Simon 2. Lesar 4. Zmié 2, Sovič I. SkoLRutar 1.
IMIndinskii lííid. 5.
MRD Dobiwa- (û^renje 39 :36 (23:17)
Gorenje: Hadřiabdič. Rutar5. Gcglč î. Pučnik 6, Maruslč 7. RamMik 1. G. Škeiiak 5. J. Skeriak 5,Nikollč3.'lomjnsek 2. Skaz^i. Su-ijič l.Krašcwec, Buntač. I, A SKL moški - 2. kr^^g KK EleklraSobianj - KK /iigor-je Banka Zasasoc 121: 73 (93 :47, 5B:33..37;6)
Elektra: Krejič 22 (8-10). Nedelj-k<ftič 17 (5-5). Bursič 27 (M). Vi-
napovedali boj za najviSja mcsla v državi. Na koncu se je izSlo tako» da so dekleta Livade za zmagovalkami iz Novega mesia zaostale le za borih 29 tockvdcckiizMFKso zasedli 4. mesto, dekleta iz Gustava ^iliha NO bila deseta, dečki Iz Šaleka pa t^mi.
Rezultati najboljših pašamezni-kov: Dečki — 60 mr 5. Klemen Skledar (MPT) -8.09, 6. Davor Miiatovič(SAL)-8.11, llSebasl-jan Pavline (MPT) - 8.28,15. To-mas/adravec (ŠAL)-8.36: 300 m: .5. Blaž Mlakar (MPD -41.45,
16.	Ture Mežnar (ŠAL) - 44.44,
17.	MiltaelNovak (ŠAL)-44.69, 22. Darjan Knežević (MPT)-45.88: lOOOm: II. Nejc VIdemšek (ŠAL)-3:13.62, 17. Jasmin Pe-zič (MPT)-3:18.52, 18. Primož Pcrgovnik (ŠAL)-3:l9.52.2i)..Ia-kaGoriSek (MPT) - 3:22.98: 4X10f)m:3. MFF-49.78. 12. S-
alek-52.97; viSina: 7. Klemen Vi-donja (ŠAL) -152.10. Alen Luka-vačkič (ŠAL) -149,13. Rok Red-nak(MPn - 146,22. Gasper Llh-teneker (MPI )-140; daljina: 2. Dario Čivič (MPT) - 520.4. .femej Špegelj (ŠAL)-498, 11. Žiga Ktičevar (MPr9-479J4. Klemen Omkidič (ŠAL)-474: krogla: 2. Damjan .lurko (ŠAL) — 11.59.6. Rok Auberšek (ŠAL)-UX-S3, 7. Jan JeviUwar (MPT)-10.51, 9. Matej Petek (MPT)-10.28: žogica: 1. Marko Guslč (MPD - 69.tJ{), 4. Niko Medved (MPT) - 62.55; 8. Lovro Brdnik (ŠAL) - 60.52,22. Milan Damja-novič (SAL)-45,9I;
Deklice - 60m: 2. Ajda Trdin (LIV) - 8.58, 6. Maja .laluSič (L[V)-«.75,13. Ana Gros (GŠ) -9.04, 18. VioieiaTeSlč (GŠ)-9.16:300m: 2. Manja Part (LIV) -44,52.6.Tadeja Menili (UV)-
46.41, 14. Darja Marin (GŠ)-49.29,24. Izabela Uzeinwič (GŠ) -52.93; lOOOmr I. Lucija Arlič (LIV) -3:2.^66,3. Barbara Bračič (GŠ) - 3:29.16. 10. Ajda Praznik (GŠ) -3:35.54.19. Vanja Glin^k (LIV)-3:42.15:4XllK)m: l.LIV -53.14. ll.GŠ-57.39; višina: 6. Ana Pavlin (LIV) - 14), 7. Lana Semečnik (LIV) - 141,21. Šejla Mitric (GŠ) - 125, 24. Kristina Gavranič (GŠ) - 115; daljina: 3. Aljarigale (LIV)-4.>2,6.Pavlina Gn\šelj (LlV)-426, llNIna Jerončič (GŠ) -4iX), 24. Neja levž (GŠ)-313,krogla: 7. Maja Kolnik (LIV)-8.5U8. UrSka FlderSek (GŠ)-8.48,9. Tjaša DolInSck (CiŠ) - 8.43.15. l/Jň Petek-Stro-Zitk (LIV)-7.95: žogica: 3. Angela Martinovič (GŠ)-45.93, 7. Monika Cestnik (GŠ)-42.47,19. Tijana Topič (LIV) - 34.92,23. Edisa Koca (LIV}-31.63. ■
dovlč8.(ior^k 10 (2-2), C''nier9 (4-4), Nuhanovič 24 (4-4), Ivonovič 4 Vrsinired: 1. Rogi a 4,2. Elektra, 3. Krka,4. r\>siojna..5, Kni^izidar, 6, Šeniiju. 7. Koper. K. Bnmik, 9. Zagoge vsi po 3.10. IrigJav 2
Par prihodnjega kroga, st^bota. 30.10.2004 Kranj: IViglas'-Elektra
I. DOL moški-3.
klX)g
Prevent eradnje ICtM - Šoštanj 'lô^^líic<l3^ 1 (-22.22.19.16)
Šoštanj Topoliiea: Vinčič. Primožič, Čcbron,Toi. Pavič, Djordje-vič, Fujs, Poincr, Sailer. Sovlnek, Sevčn (kar
Vrstni red: 1. Prevent gradnje ]CjM 9,1 AntiXîommcra; 8,3. Oil-cit Kamnik 7.4. Krka 6,5. Ollmpl-ja 5.6. Šoi^tanj 'lopolftica 4,7, Marc-hlol Pivačina. 8, Salonit oba 3,9. Svit 10, lermo Lul^nik oba O
Par prihodnjega kroga. sv>bota, 3(1.10.2004 19. uri
štx^lanj: Šoštanj lopolšica - Au-tocommcree Bled
PokHlvSIovenijr-;}. kmg. I. tokiiia
Autocommercc - SoStanj Uv pol5ica3:0(21.15.17)
3.1)01. ženske lux>g
Kajuh Šoštanj - Mežica 3 : CJ(I4, 21,18)
Kajuh SoSUuij: Šumnik. Di. Jítvíčíč. Da. Jovičič. M. 'làjnik. Š. Tajnik. Žřii-der. Konovick. Crt>slečnik. Kameník, Plečnik
Vrstni red: l.Č\jlum.s, p.. Valšpetl. 2. Kajiih Šoslanj oba 6,3. Braslověe 5,4. SoJîimex Ra<lenci4... Par prílíodnjcga kroga: Pua^nci: Puconci - Kajuh à^stanj
Dravhîja-Rudarl :tl('l :0) Strelec: 1:0-Vodoplvcc(13) Rudar: Jozič. Muharemovič (Mei^iČ). Jesenilčnik (Su^aktwlč). Softič. Mernik. Ralunanovič, Mu-jakovič, Stankovič (řjjaiKwič), Ibra-himovič, Sprečakovič. (>rbič.
Šmartno-Dravograd 3:2(1:0)
Sln;lci:l:U-Kolene(15).l:l-Gt\^tcnčnik (66.11 m), 2:1 -Josič (78), 3:1 -Ekmečič (88). 3:2 - Re-boj (90).
Šmartno: Pusovnik. Velcr (Pxl-biežnik). M. Pi>dgť>r^*k, Podlehnik. Travner, Oiniadič (Lukcnda). Pra-njič. ŠtrumK^Ij, Ekmečtč, Ki^iene. .Ic»ič (Clzej).
II.
krog;
Šoštanj - BiMrica 1:4.
Si,m. 4. krog:
ŽrvexDobovec-Na&uje 8:4(5 •1)
Strclci: 1:0-Vojsk(li)). 2:0-Poredski(17).3:0-Iskiač(17).4 :0-Koik.^nilk (I9).5:0-Pored^ki (20), 5 : 1 - Delamea (20), 6:1-Sîres (27), 7:1 - Iskrač (30), 7:2-I Iren (30). 7:3 - Metulj (31), 7:4 - Šemenc (35), 8:4 - iiiwatč (36).
7S
NA KRATKO
Ani Drev prvo torke!
v uvodnem ženskem veleslalomu novega in že 39. svetovnega pokala po vrsli.je Ana Drev t «voj i la svoje prve točke za svetovni pokal v svoji karieri. V prvem teku se je s starino Številko 62 uvt-.siila na 29. mesto, karje seveda pomenilo tudi prvc^ uvrstitev v finale najb<iljsih 30, na drugI progi pa si je z ugodno startn<^ številih in 18. časom druge vožnje priborila 25. mesto in prve, zanjo zlata vredne točke.
»7.e uvrsUlve na lekmo sem bila zeio vesela. Na slovenski izbirni lekmi sem bila se sama presenečena nad dobrim smučanjem. Očitno sem za la čas doba> pripravljena,« je med drugim pcweda-la Ana Drev,
V	moikem veleslalomu je Bernard Vajdič i>svojil 43. mesto.
Velika ziiuií>rí Tiil)ćik()viea
Od 15. do 17. oktobra je bil v San Marinu zelo močan 3. mednarodni turnir za pt^kal San Marina v karateju. na kalerem je sodelovalo okoli 1.0i)0 tekmovalcev iz različnih držav. Turnirja seje udeležila tudi reprezentanca .Slovenije, zii katero je kot kadet nastopil Omer Tabakovié. član KK Tiger Iz Velenja, ki je presenlll z zmago v swjl kategoriji.
Za veliko zmago na turnirju je moral Omer Tabakovič v šporl-nih borbah v konkurenci nad 75 l^ zjnagaii kar ^řvanajst borb, da je osvc^jil zlato medalj<x
Odlični osnovnošolski karalcisti
v soboto, 23. oktobra, je bila v Opkunici pri Mariboru 3. pokalna tekma za tekmovalce osnovnih Sol.llirniija.se je udeležilo okoli 2U) lekmt^valcev In tekmovalk iz vse Slovenije.
Karale klub Tiger je na tem turnirju di^segel vrslo zmag in ostalih vidnih uvrstitev:
1. mesto kate malčki Milan Stcvanovič (letos je Že drugič zmagal na pokalni lekmi), 1. mesto kale ml. deklice Nina Nedié.
1. mesto kale ml. dečki Klemen Plazjir, kije v najštevilnejši konkurenci (37 tekmovalcev) v finalu prepričljivo premagal državnega prvaka z rezullaii^m 3 :0,1. mesto kale ekipno malčice v sestavi Anja Kerezovle, Andreju Kriškovec in Azra (iolač( letos je ta ekipa zmagala navsch treh pokalnih tekmah icr na državnem prvenstvu Slovenije), 3. mesto kale malčlee.Azr« (iolačin i. mesto športne bt^rbe malčki Milan Stcvan(ï>ié.
Mrož na di iificni nieslu
Strelci .SD Mroža z zračno pu-^ko so v 1. kr<îgu 3. lige, ki je bilo 23. oktobra na velenjskem strelišču, zasedli drugo meslo. Močno oslabljena ekipa Mroža brez'Iàdeje Urankar, ki je ravno v lem času nastopala na svetovnem študentskem prvenstvu v (?cškcm Plznu. je zaostala samo za ekipo Uohkraula Iz Trbovelj. V odsotnosti Tadeje je najbolje v ekipi streljal Lubi Av-beri^ek.
Tadeja je v Plznu v slovenski ženski ekipi nastopila najbolje, a je s 389 krogi pristala v zadnji tretjini nastopajočih. 7. enakim re-zulialom bi na olimpijskih Igrah v Alenah zasedla 33. meslo. /. omenjenim tekmovanjem se tudi sicer pričenja lov strelcev na olimpijske kwle za nastc^v Pekingu,Tadcjin rezultat pa jc dober obet v lovu na kvoto» ki jo podeli mednarodna strelska zveza ISSr. Velenjske strelce ob koncu tega lednav Portorožu Čaka nastop v 1. krogu I. držiivne lige za mladince In v 2. državni ligi v streljanju z zračno pi:>loIo.
Slovenjijradraiii |)íeni()ťni
Derbi vzhodne .skupine 2. kegljaî»ke li^^ je bil v Skwenj Gradcu, kjer sta se sestali vtidilni ekipi domačinov in ŠoStanja. Gi>sl-je. ki sov prejšnjem krogu presenciljivozmagall v Celju, tokrat ni-prikazali kakovc«ine igre in domačini so zmagali visoko. Izid je bil 7: in 3.325 :3160.
ŠciSlanj: Sečki 5Û6 (0), lla-sičič 516 (0), Jakop 513 (0), L Tidej 552 (0), Arnu.š 546(1). Glavič517(0).
V	na.slednjem krogu bodo Šoštanjčani na svojem igrišču givslill ekipi"» Miklavža iz Maribora.
Šailovske no\1c(^
v okviru meseca rekreacije so v Šo.stanju izvedli ludi Šahovski dan. turnirja ob icm pa se je udeležilo 8 ekip. Na prvi dve mesti sta se uvrstili prva in druga ekipa St:)šlanjskega .šahovskega kluba, irciji pa so bili šahisti velenj.skega društva upokojencev, lurnir je štel tudi za šoštanjsko občinsko prvenstvt). Prvi dve me-.sti sla seveda crtali enaku tretje meslo pa je usvojila ekipa krajevne skupnosli Šoštanj.
Skalašein 25 medalj
Taekwondo klub Skala Velenje jc v soboto v športni dvorani Šolskega centra Velenje Izvedel 4. odprli mednarodni turnir. M:irljivi organizatorji so v Velenje uspeli privabiti 16 klubov z 230 tekaiovalcl Iz Madžarske, CeŠke, HrvaŠke In Slovenije, ki so se v katah In borbah skupno pomerili v kar 58 kaiegorijah. V ekipnem seštevku so slavili člani kluba Sasok iz Budimpešte. drugI so bili predstavniki domače Skale In ireijl Hgra Iz Ljubljane. Gosilielji so skupno osvojili kar 25 kolajn. tega 4 ziate, 10 srebrnih In 11 bronastih,
Za Skalo so zmagali: kate - .Tan Pirstu.^ek (mladinci, rumeni pas). Sabina Javorník (mladinke, črni pas, 1. dan), Darja Skrl (mladinke, rumeni pas); borbe: Aljaž Î'.vikarl (dečki, 140 cm). Druga mesta so po p<')sameznih kategorijah osvojili Sta.Ša Lip-nik. Matjaž Iršič, Manuel Filipovlč, Klemen Vačovnik, Tanja Verbolen. Uroš Ruprehi. Sabina Javomik, 'Ibmaž Lednik in Milan Pajer, tretja pa: Uroš Ruprehi. Poldi Rezar» Milorad Nova-kovlč, Manuel Filipovič, Anila Du.Šanič. Jan Pirstušek, Rok (n)lčar, Matjaž Lešnik, Sabina Javomik. Borut Sob(Ua in Klemen Vačovnik.

ČETRTEK, 28. oktobra
PETEK, 29. oktobra
SOBOTA, 30. oktobra
NEDEUA, 31. oktobra
PONEDELJEK, 1. novembra
TOREK, 2. novembra
SREDA, 3. novembra
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi
07.00 Dobro jutro
09.00 PoroCila
09.05 Male sive celice, kviz
09.55 Risanka
10.00 Zgodteizâkoljke
10.35 Vem-vei
1130 Afnka, 12/13
11.55 Potovanje predafeč, 5/7
13.00 PoroCila, šport, vreme
13.15 Spet doma
15.00 Skrivnoslivojne. 13/13
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, sport, vreme
16,SO Na liniji
17.25 Šlafeta mladosti
18.05 Modro
18.40 Risanka
19.00 DnevniK vreme, iport
20.00 Tednik
21.00 Osmliďan
21.30 Knjipa mene bnga
22.00 Odmevi, ^port. vreme
22.50 Glasbeni večer
00.25 Dnevnik, šport
01.20 Dnevnikzamejsketv
01.40 Štafeta mladosti
02.20 Modro
02.80 Tednik
03.45 Osmi dan
04.15 Spet doma
SLOVENIJA 2
06,30 Infokanal
09.05 Evropski magazin
09,35 Mostovi
10.05 Ctroâkl infokanal
11.00 Tvprodaja
11.30 Zabavni intokanal
16.20 Tv prodaja
17.00 Zibelke svetovnih kultur
17.55 Wdeospotnice
18.30 Skozi eas
18.40 Tarzan in amazonke, film
20.00 Borštnikovo srečanje. SN6
Maribor 21.00 Ljudožerci, tv priredba 23.00 Mamt» tisočletja, tajvanski tilm
00.40 Videospotnke 01.15 t^ finiji. cddâjdZô mlade 01.45 Infokanal
07,55	RickiLake
08.45	Rubl, nad.
09.40	Kk)n.nad.
10.30	Tv prodaja
11.00	Zre^o srce, nad.
11.50	Vrtnarjeva tiči, nad.
12.45	Monk. nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLdke
15.00	Vrtnarjeva hči, nad.
15.55	Zrelo srce, nad.
16.55	Kk)n,nad.
17.55	24ur-vreme
18.00	Rudi. nad.
19-00	24 ur
20.00	Trenja
21.30	Seks v mestu. nan.
22.10	Alias, nan.
23.05	XXL premiere
23.10	Zahodno krik), nan.
00.05	24 ur
01.05	Nočna panorama

k*nt» Í7 4« SS
09.00 Pop Cooni, glasbena odd. 10,15 Vabimo k ogledu 10.20 Odpita tema, ponovitev 11.20 Naispotdneva 14,00 VIdecstranf, obvestila 17,55 Vabimokogledu 18.00 Odkrito povej nagfas. mladinska oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne nowce 18.45 Iz oiimpij^ih krogov 18.50 t^ai spot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Nuina medicinska pomoč, kontaktna svetovalna oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Sveřovna konvencija Lk)ns klubov, reportaža iz Detn)ita, ZDA 21.25 Vabimokogledu 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja 22.45 Iz olimpijskih krogov 22.50 Vhannonijiznaravo.
kmet((Ska oddaja 23.20 Naj spot dneva 23.25 Videostra nI, obvestila
SLOVENUA 1
06,30 Odmevi
07.00 Dobn> jutro
09.00 Poročila
09.05 Vesela hišica. 18/23
09,25 Risanka
09.35 Jurij Drobižek, 10/26
10.00 Skip In Skit. 17/26
10.10 Na liniji
10.45 âtafeta mladosti
11.25 Harfistka Anja Gaberc
11.40 Violinistka B. Angelova
11.55 Modfo
12,25 Frasler.3/24
13-00 Poročila. Sport vreme
13.30 Osmidan
14.00 Omizje; ustava na Evn^po
15.35 Nekaj minut za domačo
glasbo 15.55 Mostovi 16.30 Poročita. Spon vreme 16.45 Ljubljansko barje I., 2/10 17.10 Iz popotne tort« 1735 Afrika, 6/9 18.30 Žrebanje d^eljKe 1&40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, §port 20.00 Najšibkejši člen. kvfz 20.55 PodelitevJežkove nagrade 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Dnevnik, ponovftev 01.00 Dnevnikzamejsketv 01.20 Afrika, 6/Ô 02,15 Vonj po vijolicah, iilm 03,45 Polnočni klub 04.55 Podelitev Je2kove nagrade 05.50 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
09.05 Osebno, pogov, oddaja
09.35 Mostovi
10.05 Otroški infokanal
11.00 Tvpn^ddja
11.30 Zabavni infokanal
16.25 Tv prodaja
1705 Videospotnice
17.45 Osebno, pogovorna oddaja
Skozičas 18.25 Sama s sencami. 1/2 20.00 Predsednikov tiskovni
predstavnik, doku m. odd, 21.00 Citytoík 21.30 South park, a/15 22.00 Neimenovani, špan. film 23.35 Slovenska jazz scena 00.05 Infokanal
0725 oai5
09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 ia40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 16.00 19.00 20.00 20.55 23.10 00.05 00.10
02.15 03.15
09.00
10.00 10.05
11.05 11.10
14.00 17.55 18.00 18.40 ia45 16.50 18.55 1915 19.55 20.00
20.55 21.00 21.30
22.30 23.20 23.25 23.30
Ricki Late Rubi. meh. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrek) srce. nad. Vitnarjeva hči, nad. Trenja Tv pnDdaja Ríckí Lake Vrtnarjeva hčl, nad. Zrek) srce. nad. Klon, nad. 24 ur ' vreme Rubi. meh. nad. 24 i;r
Sanjski moški, serija Daleč od oči, amer film Vroče mesto. nan. XXL premiere Jakobova lestev groze, amer, film 24 ur, ponovitev Nočna panorama

kaiMll 27 46
52
Dobro jutro, informativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje: Nujna medRinska pomoč Naj spot dneva Svetovna konvencija lm$ kiubov, reportaža izZûA Videostrani. obvestila Vabimo k ogNu Miš maš. otroška oddaja Regk)nâlne novk:e Iz olimpijskih krogov Naj spot dneva Z glavo na zabavo, ponov. Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Županova torta • gosL A Podgoršek èmarlno ob Paki
Regionalne novice Gremo v kino
Zelena bratovščina, oddaja o lovcih in tovstvu Iz oddaje Dobro jutro Naj spot dneva Vabimo k ogledu Videostrani. obvestila
SLOVENIJA 1
07.00	Zgodbe iz školjke
07.30	Male sive celice, kviz
06.20	Hiša eksperimentov,
svetfobologija, 5/8
06.45	Ana, Ana, švic. film
09.55	Najšibkejši čřen. kviz
10.45	PoinočnikJub
12.00	Tednik, ponovitev
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Hotel poldruga zvezdica
13.50	Skrito v Ameriki, amer, film
15.30	O tivalihin ljudeh
15.55	Slovenski utrinki
16.30	Ponjčila, šport, vreme
16.45	Na vrtu
17.10	Ozare
17.15	Zakladisveta, 17/21
17.5G	Atpe. Donava, Jadran
1Ô.20	GrimmovepfavljkiB. 8/13
18.45	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.25	Utrip
20.00	Hotel poldruga zvezdica
20.35	Hri-bar
21.35	Prviindrugi
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Sopránoví, 4/13
23.25	Hawkins, ang. film
00.55	Alpe. Donava, Jadran
01.25	Dnevnik, vreme, šport
02.05	Dnevnikzamejsketv
02.25	Na vrtu
03.00	ZakladisvetaJ7/21
03.30	Dvanaista noč, ang. drama
05.10	Prviindrugi
05.30	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	infokanal
09.05	Glasbeno jutro
09.20	Mostovi
09.50	Infokanal
11.00	Tv prodaj
11.30	Infokanal
13.25	Tv prodaja
14.00	Borštnikovo srečanje
15.00	Žabe, predstava AGRR
16.10	V spomin JimuMoiïisonu,
glasbeni dokumentarec
17.10	Skozičas
17.25	Velenje, liga prvakov v rokometu. Gorenje. Brestskiy, prenos
19.00	Športni film
20.00	Počastitev dneva
reformacije, prenos
21.00	Zlatasrca, 1/4
21.50	Tichbomski dedič. Rim
23.25	Sobotna noč
01.25	Infokanal
07.30	Tv prodaja
08.00	Harold in viicKč na
voščenka, ris. serija
06.25	Pravljice bratov Grimm
09,05	Moi priiatelj Roki, ris. serija
09.15	Katka in Ort)i, ris.senja
09.25	Rudijevo moštvo, ris. serija
09,50	Pujsek Zlatko. ris. serija
10.00	Bučke, ris. serija
10.10	Hercules, ris. fifm
11.05	Dogodivščine Jackieja
Ghana, ris. serija
11.30	Oliver in njegovi, nan.
12.00	Sofska košarkaška liga
13.05	Smešno dekle, amer, film
15.45	Močvirski tigri, dok. oddaja
16.55	24 ur-vreme
17.00	Kratek stik 2» amer, nim
19.00	24 ur
20.00	Zverine, ang. amer, film
21.45	Ne Imejte me za norca,film
23.50	Striptizele, dokum. serija
00.20	24 ur. ponovitev
01.20	Nočna panorama
kanali 27 46
sa
09.00 Miš maš. ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09.45 Z glavo na zabavo,
ponovitev 10.05 Naj spot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Gremo vkino 18.30 Najspotdneva 18.35 Županova torta; gost; Alojz
Podgoršek 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 l312.VTVmapazjn 20.25 Kuliurdjnto. oddaja 20.30 Paraolimpijske igre v
AtenaÍ1, zaključna oddaja 21.10 Žametne vrtnice, posnetek 1. dela koncerta v Kamniku 22.10 Vabimokogledu 22.15 Poik'n'foll. glasbena oddaja 22.45 Nai spot dneva 22.50 Vkleostrani, obvestila
SLOVENUA 1
07.30 Živžav
09.15	Slika, igrani film 09.30 Pesem reformacije 10.00 Praznični prenos evangeličanskega bogoslužja iz Gomjih Slaveč 11.00 Afrika, 13/13
11.25	Ozare 11.30 Obzorjadulia 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šporl, vreme 13.10 Vsakdanjik in praznik 1<1.15 Tistega lepega popokineva 14.20 Mail demoni 14.25 Poldnevnik 14.30 Človeškaaktor
14.35	Giasljudstva 14.40 Nedeijskooko 14.50 Predmet poželenja 15.05 Planet tv
15.40	Šport & premiere League 15.50 Šport na današnji dan 15.55 Pet minut slave 16.00 Whoopi.6.del 16.30 Poročila, šport vreme
16.50	Lorella
17.15	Živelegende 17.20 GtasbenI dvoboj 17.40 Nočna mora 17.50 Arena
18.10	Vroče
18.15	Družabna kronika 18.30 Žrebanielota 16.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.25 Zrcalo tsdna 20.00 Spet doma 21.50 Večemigost 22.45 Poročila, šport vreme 23.15 Draga moja Iza, slo. film
00.45	Dnevnik, vreme, šport
01.25	Dnevnik zameiske tv 01.50 Tistega lepega popoldneva 05.40 Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 Infokanal
10.15	Tvprodaja
10.55	Infokanal
11.20 Tvprodaja
11.50 Komomizbor'Ave^'
13.10 O živalih in ljudeh
13.35	Podelitev Ježkové nagrad
14.30 Skozičas
14.40 igre brez meja 1996
16.55 Liga prvakoc v rokometu.
Wisia-Celje Piv. Laško
18.30	Magazin lige prvakov 19.00 Ščuke pa ni, ščuke pa ne 20.00 Zibelke svetovnih kultur 21.00 Za vsako ceno. 1/3 21.50 Operne arije
22.10	Sen, balet
23.05	South park. 5 23.30 Infokanal
07.30	Tvprodaja
08.00	Han^UInvi^rična
voščenka, ris. serija
08.25	Pravljice bratov 6rimm
09.05	Moj prijatelj Roki, ris. serija
09.15	Katka in Orbi, ris. serija
09,25	Rudijevo moštvo
09.50	Naša draga Magdalenca, ris. rilm
11.05	DogodivščineJackieja
Ghana, ris. seriia
11.30	Oliver in njegovi, nan.
12.00	Šolska košart(arska liga
13.00	Oh. ta osemdeseta, nan.
13.30	Sanjski moški
14.25	Smrtvdružini, amer, film
16.05	Krik v temi, amer, film
18,15	24 ur-vreme
18.20	1,2,3, kuhajmo!
19.00	24 ur
20.00	Lc^o je biti milijonar
21.45	Športnascena
22.45	Kloniranka, amer film
00.30	24 ur. ponovitev
01.30	Nočna panorama
kmnmti 27 46
52
PONOVITEV OODW TEDENSKEGA
SPOREDA 09.00 Miš maš
09.40 Iz pon. oddaje Dobro juin) 10.30 1311. VTV magazin 10.50 Kultura, into, oddaja 10.55 Športni torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Paraollmpijskeigrev
Ateruih, zaključna oddaja 12.00 Vabimokogledu 12.05 Župan z vami; gost Srečko
Meh. župan MG Velenje 13.05 Iz sredine odd. Dobro jutro 13.55 Vkleostrani, obvestita 17.55 Vabimokogledu 18.00 1312.VTVfTwgazin 1825 Kultura, info, oddaja 18.30 Iz petkove odd. Dobro jutro 19.20 Pop Com. glasbena oddaja 20.35 Gremo v kino 21.05 Županova torta; A.
Podgoršek 22.05 Vabimokogledu 22.10 Vkleostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
06.45	Zreak) tedna
07.05	Od kod sf. kruhek?.
muzikál za otroke
07.40	Pastirci. slovenski film
09.00	Prosim, ne kličite ga Armando, ilal film
09.10	Risanka
09.20	Iz popotne torbe; luč
09.40	Odpadki, 5/14
09,55	Ljubljansko bane 1 .2/10
10.20	Kapljk^a, pravijtfa o letnih časih
11.45	Slikar Oskar vonPistor,
dokum. portrel
12.25	Prvi In drugi
18.00	Poročila, šport vreme
13.15	List in cvet drevesa
13.45	Obzorjaduha
14.15	Ljudje in zemlja
15.15	Žalna glasba s simfo.ort<e-
stnDm RTVS
15.55	i!)ober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Radovedni Taček
17.10	Hiša eksperimentov, 6/8
17.35	Življenje sesateev. 10/10
18.25	Žrebanje 3x3
18.35	Žrebanje As^
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Šefkjinike.4/12
20.55	Izzivi
21.25	Pisave
21.50	Skrivnostna srečanja
22.10	Odmevi, šport, vreme
22.45	Strast in oblast 2/4
23.45	Hotel poldruga zvezdica
00.20	OnevniK ponovitev
01.15	Dnevnik zamejske hf
01.40	Življenjesesak^ev. 10/10
02.30	izzivi
03.00	Pisave
03.25	Skrivnostna srečania: mistika
03.35	Tichbomski dedič, film
05.10	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30 infokanal 08.35 Tvprodaja 09.05 Primorski mozaik 09.35 Slovenski utrinki 10.00 Koncert prvo nagrajencev 33. tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov 11.45 Infokanal 12.40 Tvprodaja 13.10 Vozli, španski film 14.45 Liga prvakov v rokometu. Gorenje: Brestskiy, posnetek
16.20 Liga prvakov v rokometu. Wisia : Celje Piv. Laško, posnetek 17.55 Skozičas 18.10 Veliki nož, amer, film 20.00 Končnica 21.00 Studio city 21.55 f^udolf Maister Vojanov in
mesto ob Dravi 22.50 Video^otnice 23.20 Brane Rončei izza odra 01.05 Infokanal
07.55	RickiLake
08.45	Rubi. nad.
09.40	Kion.nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Zreto srce. nad.
11.50	Vrtnarjeva hči, nad.
12.40	Špoitia scena
13.40	Tv prodala
14.10	Ricki Uke
15.00	Vrtnarjeva hči, nad.
15,55	Zrelo ^ce, nad.
16.55	Klon, nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Rubi, nad.
19.00	24 ur
20.00	f^aša mala klinika, nan.
20.55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Urgenca, nan.
22.45	XXL premiere
22.^	Zakon in red, nan.
23.45	24 ur. ponovitev
00.45	t^očna panorama
kanali 27 46
S2
09.00
10.00 10.05 10.30 10.35 10.40
14.00 17.55 1800
19.20 19.25 19.55 20.00
20.40
22.10 22.50 22.55 23.00
Dobro jutro. J. Rohrerin J. Bdeč, posnetek citrarskega koncerta v Velenju Vabimo k ogledu 1312. VTV magazin Kultura
Maj spot dneva Sicbimo za zdravie: Nujna medicinska pomoč Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Odbojka, Šoštanj Topolšica; Avtocommen:e Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Anina četvorka; posnetek baletne predstave Rokomet, posnetek tekme Prevent : Cimos Koper Paraolimpi|ske igre Vabimo k ogledu f^aj spot dneva Videostrani, obvestila
SLOVENIJA i
07.00	Dobro jutro
09.05	Poročila
09.15	Radovedni Taček
09.30	Žeivji otok, 14/26
09.55	Hiša eksperimentov, 6/8
10.15	prehodi v naravo
10.35	Živfienjesesaicev,10/10
11.25	Hri-bar
12.25	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.35	Pisave
14.05	Večemigost
15.00	Šef klinike. 4/12
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vrerrre
16.50	Zlatko Zakladko
17.10	Knjiga mene briga
17.30	Odpeti pesniki
17.45	Življenje prestoInKe, 5/6
18.15	Duhovni utrip
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Mednarodna obzoija:
Am^ika
20.55	Podiarometom
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Onkraj bodeče žice,
dokum oddaja
23.45	^min in odpuščanje, 1/2
01.25	Dnevnik, vreme, šport
02.20	Dnevnikzamejsketv
02.40	Življenje prestolnne. 5/6
03.10	Duhovni utrip
03.30	Mednarodna obzoija
04.20	Pod žarometom
05.10	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	Glasnik, tv Maribor
09.35	Dober dan Koroška
10.05	Otroški infokanal
11.00	Tvprodaia
11.30	Zabavni infokanal
11.55	Tvprodaja
12.35	Tistega lepega popoldneva
16.25	Izzivi
16,55	Študentska
17.25	Studiocity
18.25	Vjdeospotnice
19.00	S<ozičas
19.10	Zlata srca, 1/4
20.00	Frasier, 4/24
20.25	Liga prvakov v nogometu.
Inler: Valencia, prenos
22.35	Resnični človek, film
00.05	Videospotnice
00.35	Infokanal
07.55	RicIdLake
06.45	Rubl. nad
09.40	Kion.nad.
10.30	Tvprodaja
11,00	Zrelo srce, nad.
11.50	Vftnaijevahči
12.45	Sedma nebesa
13.40	Tvprodaja
14.10	RickiLake
15.00	Vrtnarjeva hči, nad.
15.55	Zrelo srce, nad.
16.55	Kton. nad.
17.55	24 ur-vreme
18.00	Rubi, nad
19.00	24 ur
20.00	Preverjeno
21.00	Zmaga nad slepoto, film
22.45	XXL premiere
22.50	Zakon in red, amer. nani.
23.45	Meso in kosti, amer, film
02.05	24 ur, ponovitev
03.05	Nočna panorama
kanali 27 46 SS
09.00 Odbojka, posnetek tekme Šoštanj Topolšica: Avtocomerce Bled 10.20 Naj spot dneva 10.25 Rokomet posnetek tekme
Prevent : CImos Koper 14.00 WJeostíBni, obvestila 17.55 Vabimokogledu 16.00 Angleščina po mavrični bllžnlci
16.15 TVinš^kcija:matemalika 19.00 Naj spot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1313. VTV magazin 20.25 Kultura, info, oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Športni gost; Strelska dmžina Mroz Velenje 21.30 Turizem in mi 22.00 Kmetijski razgledi 22.30 Vabimokogledu 22.35 Nai spot dneva 22.40 Videostrani, obvestila
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07,00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Konec, izraelski film
09 20	Teiebajski. 10/45
09.40	Risanka
09,45	Marceline kruh in vino
10.10	Zlatko Zaidadko
10.35	Knjiga mene briga
10.50	Odpeti pesniki
11,05	Življenje prestolnice, 5/6
11.35	Duhovniutrip
11.55	Pesem reformacije
12.20	Čisto blizu nas, film
13,00	Poročila, šport, vreme
13.20	Návrtu
13.40	Zakladi sveta
14.10	Mednarodna obzona:
Amerika
15.00	Pod žarometom
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Pod klobukom
17.25	Volkovf. čanDvnice in
velikani, 29/39
1745	Volja najde pot
18.40	Risanka
19.00	Dnevni< vreme, šport
20.00	Rezervni deli, slo. film
21.25	Hop. skip, jump, kratki film
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
22.55	Vmesni čas. tv igra
00.05	DnevniK šport
01.00	Dnevnikzamejsketv
01.20	Volja najde pot
02.10	Vollairova krivda, film
04.15	Vmesni čas, tv igra
05.20	Infokanal
SLOVENIJA 2
06.30	Infokanal
09.05	City folk
09.35	Mostovi
10.05	Otroškt infokanal
11.00	Tvprodaja
1130	Zabavni infokanal
16.30	Tvprodaja
17,10	Predsednikov tiskovni
predstavnik
18.10	Videospotnice
18.45	Skozičas
19.00	Končnica
20.00	Liga prvakov v nogomeUi, Bayem ; Juventus, prenos
00.00	Vkjeospolnice
00.30	Infokanal
07.55 08,45 09.40 10.30 11.00 11.50 12,45 13.40 14.10 15.00 15,55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 23.40 01,25 02.25
09.00
10.00 10.05 10.25 10.35 11.00 11.40 14.00 17.55 16.00
18.40 1845 18.80
19.05 19.55 20.00
21.15 21.20 21.25 21.30 22.30 23.20 23.25 23.30
Ricki lake Rubi. nad. Klon, nad. Tv prodaja Zrelo srce, nad. Vrtnarjeva hči, nad. Preverieno Tv prodaja
Reki Lake, pog. oddaja Vrtnarjeva hči. nad. Zrelo srce, nad. Kbn. nad. 24 ur. vreme Rubi, nad. 24 ur
Koča ob jezerij, amer. Jilm Monk, nan. XXL premiere Zakon in red, nan. Zadnja stanovalka, tilm 24 ur. ponovitev Nočna panorama
kanti f 27 46 52
Dobro jutro, informativno -razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu 1313. VTV magazin Kultura, ponovitev Športni torek, ponovitev športni gost, ponovitev Naj spot dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu Brez zadrege, otroška oddaja
Regionalne novk:e Naj spot dneva Angleščina po mavrični bližnji
Videostrani, obvestila Vabimokogledu Pop Com, kontaktna glasbena oddaja Regionalne novce Naj spot dneva Vabimokogledu Odprta tema Iz oddaje Dobro jutro Vabimo k ogledu Naj spot dneva Videostrani. obvestila
TO IN ONO
Oven od 21.3« do 21.4	^^^
Oven od 21.3« do 21.4
Ko se boste spuščali \z oblakov na zemljo, čaka nekai precej trdih pristankov, NeželitesI, da sevam to. kar vas čaka ^ ^ v naslednjih dneli le kda; ponovf. pa vendarle se bo Ker basle to-V krat pripravljeni prav na vse, bovellkola^jekoibl bilo sicer. Nevezani boste v naslednjih dneh veliko Časa In energije posvečali druz-
eniu i nasprolnim spolom, ki ne bo nič drugega kol iskanje prave osebe Kale. se bo lokrat vse iztekio tako, kol si želite. Vezani bosle imeli nekaj te^v zaradi previsokih zahtev do parlnerja.
Bik od 22.4. do 20.5.
" " ^ ^^^^ vi sle med tistimi, kt si radi na glavo nakopijejo preveč dela. Ko se r^kopiči. pavasagrabi panifa. posledica tega pa leneučmkovi-losi. ki si je najiT^anj od vseh želite prav vi Pa vendar ne znate drugače Če bi znali, bi SI stvari povsem drugače zastavili Da seda ve-^^^^^ liko naredili tudi z malimi koraki, vam sicer vsi razlagajo, vam pa se nezdi tako postavno. Zato boste poskušali marsikaj, da bi se te^ čislo zares lotilf. Pa ne bo llo po načrtih. Tokral bo to povod za veliko smeha, kai ludi ne bo ^abo.
Pvo|ckq od 21.5. do 21.6.
Kako bt bilo, če bi kdai ob vsem, kár se vam dogaja, pomislili tudi CB ^ft na svoje najbližje in to. kakose počutijo ob vašem ravr^njuTTo, da jBfcS: za vsako pripombo ali željo, ki jo izrečejo, vzkipite, vsekakor ni do-^r^r ^^ ^^^ ^^^ ^^	^^ otxnejo hrbet in moôi[o.
počutite zelo osamljene in zapuščene. To le pravzaprav p(7v$em normalno. Ob koncu ledna boste poskušali pozabili na vse (ežave. Uspelo vam bo. (â boste izjemno druábni In s tem tudi zelo zazeljeni vvečjl dnjžbi, kjer boste dobro skrbeli za vedrosi m smeh
Rok od 22.6. do 22.7.
Ko boste že prepričani, da bo spet vse v vaših rokah, kar pomeni, da bosle na|novejši podvig morali tudi tinančfio poravnati sami, se t>o stvar čisto obrnila. Ponudbe bo prišla nepričakovano, veseli pa jo bosle. kol že dolgo ne kakšne stvari. To se bo poznalo že na daleč. sa| boste srećo iâarevall že na obrazu Odprla s£ vam bodo številna vrata. ludI tista, o katerih doslej msieiipali nili sanjali. Kar se ljubezni )iče, pa ne bo vse tako gladko. Sencd dvoma, ki gloda partnerja, ki vam očiino kaže. da vam ne zaupa več. bo zvezo še razmah liala
Lov od 23.7. do 23.S
^ Pazlfivi bosle, saj vas le zaletavost doslej v življenju staia kar nefsj
©živcev. Tokrat pa se bo izkazalo, da bi bil pogum in malo isiljevania celo boljša odločitev kot pot. ki ste jo izbrali. Sodelavci si bodo o vas ustvarili povsem napačno mnenje, čutili boste, da se kar rrtalce rezervirano ot^jo. Zalo vam ne bo lahko, ko boste morali popraviti. kar se bo popraviti dalo Morda bi bilo dobro, če bi naslednjič za pomoč prosili koga od tistih, ki ilmaupate Saj lih m tako malo
Pevi<q od 24. S. do 23. ».
^ Jesenske počitnice so pred vrati, vi pa bostez mislimi vedno bolj pri flA lenarjentu. namesto da bi dobili nov etan za delo, ki se ga je nako-IK pičilo kar nekaj. Morda tudi zato, ker si boste počitnice v naslednjem ^^ tednu težko privoščili. Ne jxedajle se malodušju, predvsem pa s svo-jimi občutji ne obremenjujete okolice. Če bcksie pretiravali, bo lo vodilo le v izmenjavo te^ih in hudih besed, vse dnjgo pa ne bo več pomembno. Pazile, koliko boste zapravljali, saj ^e. davas čakajo neplanirani, a nujni izdatki. Vseh pričakovanih prilivov se ne boi
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Saj ne bosle hoteli, pa bosle vseeno naredili pravo zmedo Recesem zato. ker hočete narediti vse sami, namesto da bi delo m zadolžiNe razdeliti. Težko bo popravili vso škodo, ki bo zalo nastala v naslednjih dneh Vsaka šola nekaj stane, lase bo konkretno poslala v vaših denarnicah. Zato naj vam bo v poduk. Vsekakor pa morate več časa rumeniti partnerju in družini. Večno tekanje in nervoa jfm pač ne more biti všeč. Č-eprav vi sploh ne znate več drugače.
ikorpijon od 24.10 do 22.11.
Največ težav vam bodo defati sodeiavci. kise bodo preveč vmešava-f^ liv vašo zasebnost m radovedno vrtali po vaši notranjosti Nekai časa jih bosle ie prena^l I, potem pa vam bo resnično prekipelo. V celo-^ijÇ tt. 2rB se zgoditi, da boste pričeli resno razmišljati o menjavi službe. ^^^^^ Pa ne le razmišljati, tokrat boste storili tudi nekaj konkretnih korakov
vtej smeri Zvezdevamvnaslednjih treh tednih tu ne bodo najboljnakloníene Zato pa skrbno bedijo nad vašo ljubezensko zvezo, ki je vse bolj trdna In prijetna.
Strelec
_^od 23.11. do 22.12.
^^^^ Koliko steče bo v teh dneh v vaših očeh, bo odvisno predvsem od
fs^ samih Ce bosle priznali sel» in drugim, da tudi vi kdaj delate napa-^ ke, bo lažie. Venemlle. da vam bodo manj zamerili, kot če boste a-moičali swari, ki jih bo prihodnost tako ali tako prinesla na plan. Nič ^^^^ ne bo ostalo skrito, kar počnete ]e le nevihta pred viharjem A vihar je lahko tudi blag. če boste le znali presoditi, v katerem trenutku in kako svojim najdražjim povedati kar se dogaja.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
■ N Dnevi, ki ne bodo vsaf malo obsilani s soncem, teh pa bo vedno manj. vam bodo šli krepko na živce. J«nali vam bodo voljo in ener-gljo. Ce se vam bo zdelo, da padate v maiodušje In depresijo, vse-^p kakor ukrepajte t^ikar se ne zapirajte med štiri stene, prisiliti se bo ^^^^ Ir^. da greste v družbo in na svež zrak. Poleg tega vas bodo v následní ih dneh obiskali številni sorodniki, ki jih že nekaj časa niste videli. Kar nekaj vabil vam bodo natrosili. Kaj. ko bi se končno odzvali na njih?
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Napori zadnjih dni se vam bodo posiali na obrazu, utruienost pa vas flft bo začela premagovati tudi tizično. Zagotovo že vesle, da vam bo po-JtM^ rria^to le to. da si vzamete čas zase in da poskrbite a svoje telo Z bolj zdravo pfehrano in manj yehi. kl jih sami dovolj dobro poznale. Godilo bi vam tudi, če bi uspeliukj^sJi kakšno unco dnevom samo s-se, brez rvupa, družine in ljudi, ki venomer nekaj hočejo od vas. To vam nikakor ne bo dano, če si ne boste aiali vzeti Uf^pajte. pa čeprav vas bodo sprva domači malce čudno gledali
Ribi od 20. 2. do 20.3.
Ze nekai mesecev si nenehno očitate, ker vam od Istega, kar si zadale kol cilj. bolj malo uspeva Pa si vbistvu ni treba právnič očisti. Pridnost vas bo na nekem področju, ki vam veliko pomeni, (kinesis lepo priznanje. Godilo vam bo, ko ga bodo opazili tudi drugi. Partner pa bo še naprej zelo pozoren in ljubeč. Le tu in lam bo po svoji stari navadi izrekel kakšno nepremišljeno, ki vas bo prizadela. Ce jo boste po^li, bo vse dobro, če pa boste hoteli, lahkoževnasiednjihdnen netite tudi prepir v hiši
Srečanje čarovnic pod šaleškim gradom

Velenje - V soboto pripravljata'lumtično druitvo Salek in Pi-ccrija Vclun prvo .srcčarije čarovnic v Šalcku. Začelo sc bo že popoldne, ob 15. uri, na trgu pred piccrijo. Po prihodu čarovnic bodo potekale oln)§ke dcIavnicc z izrezovanjem buč, izdelavo mask, risbic... Čarovnice bodo /varile čarobni napitek za vse generacije, izdelovale bodo metle in plesale (Plesni studio Kaly). Lovili bodo liudobne Čarovnice, izigrali naj čarovnico in rajali ob čarovni.^kili (aktih. V Šaleku pravijo, da sc morale vso boto k njim pripeljati na earovniški metli. Da Ixí dogi")dok še lK>Ij čarovnií^ki, bodo ludi Šalei^ki urad obarvaQ v rdečo barvo.
■ bŠ
Tradicionalni kostanjev piknik ZLSD
Območna ZLSD Velenje že tradicionalno pripravlja na Cankarjevi ulici kostanjeve piknike. Tudi zadnjo soboto se je zgodil, z njim pa so proslavili ludi ponovno, že tretjo izvolitev Bi^jana Konliča za poslanca državnega zbora, Mimoidi^či so lahko seveda pokram-Ijali z njim (to pa lahko naredijo tudi vsak ponedeljek med 10. in 12. uro v njegovi poslanski pisarni v stavbi MO Velenje), člani ZLSD pa si jih pastreiJi s slastnimi kostanji in jabolčnikom.
Večer romske poezije in plesa
Veknjf - Romsko društvo Romano vozo pripravlja julri ob 18. uri v velenjskem Mladinskem centru 5. tradicionalno kulturno prireditev, ki .so jo pi:)imcnovali »Večer romske poezije in plesa«. Na njej se bodo po leg velenjskega društva predstavili tudi gostje iz romskih društev Romani unit)n iji Pašča. Predstavili se bi^do folkloristi ter mladi ptsci romske poezije, ki so svoja dela žc objaviU ali pa izdali pesniško zbirko. Vstop je prost!
mbš
Kdaj - kfe - kaj
S<»bola. <>klol)rr
Cankarjeva tjlica, Velenje Bolšji sejem; informacije in prijave: 03/696 18 60, tic@velenje.si 14.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2. SNL:NK Rudar :NK Izola Argeta 17.30Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma lige prvakov; RK Gorenje : Bretskiy (Belorusija) 2130Mladinski center Velenje Halloween zabava
Torek. 2. ii<»\eiiiher
ILOODom kulture Šoštanj Torkova peta -ustvarjalnica za otroke in starše 18.30Mladinski center Velenje Filmski večer
Torek. 2. november -petek, 5. november
8,00-13.30
Rdeča dvorana Velenje »Hura prostí čas« Osnovna šola Antona Aškerca, Strelišče strelskega društva Mrož, Zimski bazen Velenje Počitniški program Športne zveze Velenje In Športno-rekreacijskega centra Rdeča dvorana Informacije: 03/897 54 10
10 00-18 00 Vila Mojca
Jesenske počitniti^e -Onevi odprtih vral Vile Mojca: družabne igre, jesenske ustvarjalnice in začetni računalniški tečaj za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole Informacije in prijave: 03/897 75 40
Sreda. 3. november
l7.00Knjižnica za mladino Špeline ure pravljic; Jure kvak kvak (S< Vegri), Čudežno drevo (D. Lofgren) ILQOVíla Mojca Sredina peta-ustvarjalnlca za otroke in starše 19.00Rdeča dvorana Velenje Rokometna lekma - RK Gorenje : RK Trimo Trebnje
Olrlek. 4. november
liiîQRestavracija Jezero, Velenje
Bridge za staro in mlado
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Tiiristicno-informacijsKi in promocijski center Mestne občine Velenje (03/895 1 8 60).
Zgodilo se je...
0(1 20. oktobri) do 4. iiovoiiibra
-	predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bwriolac je 29. aktohra leta 1990 poslal mandatar za sestavo velenjske vlade:
-29. oktiibra 2000 sose v Sydnc>]U v Avstraliji končale 11. pa-raolimpijske [gre, na katerih jc Velcnjčan Janez Hudcj v pc-leroboju in mclu diska oswjil pelo, v suvanju krogle pa osmo mesio:
-	29. in 30. <iklol)ni lela 1981 je imel v Velenju dva koneerta svetovno znani pianist Ivo Pognrelič h Zagreba:
-	/adnJI dan meseca vinotoka v ^Sloveniji praznujemo kot dan reformacije. Gre za verski praznik sioveaskih protestantov oziroma evangclicanov, ker pa je reťormaciia pustila globoke sledove v slovenski književnosti in v slovenskem slovstvu, je lo hkrati tudi praznik slovenske besede in s lem vsega slovenskega naroda. Primož Tnibar. ki je bil vnet zagovornik reformacije, je namreč ludi avtor prvih slovenskili knjig-Kii-ickizma in Abecednika, ter tudi prvi, ki je zapisal besedo Slovenec. Začetnik reformacije oziroma pobudnik za spremembe v življenju takratne katoliške cerkve je bil nemSki duhovnik Martin Luther, kije lela 1517 na vrala grajske cerkve v Wiuenbergu nabit svojih znamenitih 95 tez, s katerimi je sprožil gibanje, ki je spremenilo duhovno podobo Evrope. M. oktohni pa praznujejo tudi bančniki in njihovi varčevalci, saj ta dan velja kol mednarodni dan varčevanja:
-	ob prevzemu oblasU v Šoštanju je imel šoStanjski Narodni svet poleg predsednika še 13 odbornikov. 1. novembra 191H je Narodni svei pre\7cl občinsko upravo mesta Šoštanj kot začasna oblast. Predsednik sveta dr. Maver je pričel uradovali kot župan, Narodni svet pa kot občinska uprava. Mestna občina je tako preSla iz nemških v slovenske roke:
-1. novembra 1918 je Velenjčan dr. Karel Verstov^kk podpisal odlok o povi Sanj u majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodnjem Štajerskem, kar je bilo nadvse pomembno za razvoj nadaljnjih dogajanj v boju za slovensko severno mejo;
-	2. novembra 1971 so pričeli pouk na osnovni šoli Aniona Aškercav Velenju:
-3. novembra 1957 je bila v Velenju na pobudo velenjske podružnice DruStva rudarskih in metalurških inženirjev in leh-nikov svečano p<^dpisana ustanovna lislina Muzeja slovenskih premogovnikov. Za njegov sedež so določili prostore na Velenjskem gradu, kjer Muzej Velenje deluje Se danes, č-cprav od 3. julija 1999 naprej brez zbirke slovenskega premogovništva, ki je svoj novi prosu^r našla globoko pod zemljo v opuščenem delu jame Škale.
Pripravlja: Damijan Kijajić

KINO VELENJE v hotelu paka
VfCrKA i

Ponećellek. 1.11. ni fiimstíh preć-
SiBVÎ
Torek, 2. t. ob 22.00 Sreda, 3.1.. ob 22.00
(akcijska komediia) Režija: Keenen Ivory Wayans Vlog«: Marlon Wayans, Shawn Wayans, Rachelle Ayîes Dolžina. 97 minul Četrtek, 28.10,. ob 18.00 Petek, 29.10., ob 18.00 in ob 20.00 Sobota. 30. 10., ob 18.00 in ob 22.45
Nedelja, 31.10., où 16.30 In ob 18.30
Ponedeljek, 1.11. nI ÍHmskih predstav f
Torek, 2.1..,ob 18.00 Sreda. 3. i.., ob 20.00 Dva policaja, ki sta v prejšnji akciji stvar resno zamočlla, se želita oú-


/(uiiii; Dvimi \
OGNJEMA
(komedija)
Rezija: Rawson Mashall 7îîurt)er Vloge Vince Vaughn, Christine Taylor Dolžina: 92 minut Torek, 2.11., ob 20.00- premiera pred slovenskim startom Sreda, 3. i., ob 16.00- premiera pred slovenskim startom
kupiti s tem,da se prijavita za varovanje sester Wilson. Skleneta, da bosta za vabo nastavila sebe toda problem je v tem, da sla sestri beli ona dva pa temnopolta, o obnašanju v visoki dru^i pa nimata poima. Da bi jima kriminalci nasedli se morata seveda zelo potruditi...
VAIM lit;LSII\G
(fantazijska srtiljivka) Režija: Stephen Sommers Vloge: Hugh Jackman. Kale Beckin-sale
Dolžina: 132 minut Četrtek, 28.10,. ob 20.00 Petek, 29.10., ob 22.00- giasr\o predvajanje
Sobota, 30.10., ob 20.00 Nedelja, 31.10., ob 20.30

Van Helsing. skrivnostni samotar, se odpravi obračunat s Soglasnim Drákulo, ki spet seje grozo in strah med ljudi s pomočjo dveh bltli dvomljivega izvora, Volkodlaka in orjaške pošasti, ki jo je v življenie obudil dr. Frankenstein. Helsingu pri tem pomaga privlačnaAnna, še ena zadnjih predstavnikov mogočne l^aljeve dnjžine. ki pa jo želi Drakula tudi onemogočiti.
ZAI)f\JA DIRKA
(otroški film)
Režija: Jovan Rančić
Vloge: Boban Petrovič, Pavle Vujl-
sić, Alenka Rančič
Dolžina: 85 minit
Torek, 2.1., ob 16.00 - počitniška
predstava
Sreda, 3.1., ob 16.00 - počitniška predstava
Razred dvanajstlelnih deklic in ded<ov živi blizu stare konjušnice. Ko Zoran, odličen učenec in jezdec izve, da bodo starega konja Zimzelena prodali mesarjem mu otroci pomagajo pri tem, da bi ga rešili. Toda vsi njihovi poskusi so zaman zato ga Zoran s prijatelji ui^de. Nastane splošen preplah. Ko je že dovolj hudo pa otroci prepričani v svoj prav In zmago Zimzelena na skrivaj vrnejo. Kot nagrado pa razred dobi svojega konia, Na vrsti je samo še dirka veteranov v kateri jezdi Zimzelen s svojim džoke-jem Zoranom...
21.15
Sobota, 30. 10., ob 18.30 In ob 22.30
Hedeija, 31.1Q., ob 18.00 Jorek,2.1Uob 19.00 in ob21.00 Na pogrebu svojega očeta šestnajstletni Rkret Izve, da je oče dolgoval veliko vsoto denarja nekemu Hami-du, ki ga prej ni poznal. Ker je to velika sramota za družino se Rkret odpravi v Sarajevo z namenom, da bi zbral denar in ga vrnil ter tako rešil dušo svojega očeta in družinsko ime.Toda Rkreta spremlja sama smola...
Art kino:
POMLAD, POIJXIK. JlJSi:^, ZIMA... II\ POMLAD
[dramaj
Sobota. 30.10., ob 20.30 Nedelja. 31.10., ob 20.00
IJiDlilW DOBA
Peter je lastnik ra^adajoče telovadnice Avarage Joe's v katero zahajajo sami čudni tipi, Ko telovadnica pade v oči latniku kompleksa telovadnic Globo in jo želi prevzeti. To bi morala storiti bančna odvetnica Kate, ki pa jo razoroži Petrom deški šarm in se pridruži ekipi Average Joe's v tekmi v Doegebaalu (Med dvema ognjema) kajti zmagovita ekipa bo dobila dovolj nagrada, da bi Peter lahko rešil svojo telovadnico...

POLIITJK V /LATI DOLINI
(drama)
Režija: Srdan Vuletíč
Vloge: Haris Sijarič, Kemai Čebo,
Svetozar Cvetkovic
Petek, 29.10., ob 19.00 in ob
(animirani film)
Nedelja, 31.10.. ob 16.00 (Otroška matineja)
(l\KIII]LD
(^imirano igrana družinska komedija)
lorek, 2.11., ob 17.00-počitniška predstava
Sreda, 3.1., ob 19.30 - počitniška predstava
iîi;la modi;la
(akcijska komedija) Sreda. 3.1., ob 17.00
VA^ ih:lsiin(í
(fantazijska sitiljivka) Sreda, 3. t, ob 21.00
Cena vstopnic: Redni kino 800 SIT, Otroška matineja 500 SIT Premiera 900 SIT
Informacije o predstavah: 898 2491 (v času predstav)!
Nagradna križanka Frizerstva Antiej
MDŠKD, ŽENSKO IN OTROŠKO FRIZERSTVO ANTLEJ na glavni avtobusni postaji v Velenju Telefon: 03/5871 675
Delovni čas: vsak dan od 6. do 19. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure
Cene Izjemno ugodne:
*	moško striženje • 1.500 SIT 'otroško striženje -1000 SIT
*	fen frizura • 2.500 SIT
*	barvanje 4* striženje ^ len • 6.600 SIT Sepriporočamol
Rešitev i(ri2anke. opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do pone-d^jkâ 8. novembra, na naslov: Naš čas d. 0.0.. Kidričeva 2 / a. 3320 Velenie. s pripisom' Frizerstvo Anllej", Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: barvanje + strižsnje + fen
2.	nagrada: fen (rizura + striteni^»
3.	nagrada: fen frizura
Nagraj^ci nagradne križanke Termo Shop, objavljene v tedniku Naščas14. oktobra!
1.	nagrado: bon v vrednosti 5.000 Siï pre|me Štefka Kaiser. Tavčaqe-va15,3320 Velenje
2.	nagrado: bon v vrednosti 4.QQO SIT prejme Anita Rehar, Podgora38, 3327 Šmartno ob Paki
d.nagrado: bon v vrednosti 3.QQQ Siï prejme Sadik Midžič, Kardeljev trg 8,3320 Velenie Nagrade prejmete osebno v trgovini podjetja Termo Shop, na Cesti talcev 5 v Veleniu. Dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 0^ 5862-885. Čestitamo!
ČETRTEK. 28. oklobra
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo; Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvetí; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 29. oktobfa:
6-00 Pozdrav, 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7-30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9-00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 15.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski bm: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 30. oktobra
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšaj-mo si sobotno jutro; 8-30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poničila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Vimenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDCUA, 31. oktobra:
6.00 Dobro jutn); 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; L blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
řONEOELIEKJ.TOvembrQ;
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila, 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
T09!K, 2. novembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30Poročila: 15.00 Aktualno; 15-30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17,00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 18.00 Povejte naglas; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 3. novembra:
5.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7,00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Po-ročila; 10,00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,lqe,kaj; 17.00 Viin mi; 18.00 19-00 Na svidenje.
Kino nagrajuje naročnike Našega casa
Izžrebati smo: Marina Cerjak, Jenkova 1, Velenie; Franc Špeh. Hrastovec 2, Velenje In Bojan Borovnik, Amače 9, Velenje.
POR^NAVA
STE BILI POŠKODOVANI
v prometni nezgodi?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE VELENJE. Efenkûva 61
brezplačna qgq	^^
tel, številka:
SeCOM
THVSSEM
Secom Krško d.o.o. PE Velenje
O. C. Paka
Q8M: 041 798 910
v/ww.secom-krsko.sl
Proizvodnja In montaža:
*	PVC okna, vrata
*	rolete, žalusije
*	komarnlkl
*	polkna
Evropska okna za evropsko ceno!
28. oktobra 2004 «»^ČAS
OBVESCEVALEC
27
mali oglasi
DELO
INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednje šoie 1er pripravljam za izpite. Gsm: 040/226-419 ali 040/977-474.

NOVO dvosobno stanovanje, 84,28 m^, na GlazijI v Celju, prodam. Telefon: 713-2600. TRISOBNO obnovileno stanovanje, 71 m^ na Foitovi v Velenju prodam. Gsm: 051/807-009. NOV opremljen apartma na Mariborskem Pohorju • Bolfengu prodam. Telefon: 713-2600. HIŠO, dvojček, v Velenju, na Gorici, zelo ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. NOVEJŠO luksuzno hišo, 400 m^, 1600 m2 zemlje, pri Gaberkah, prodam. Gsm: 040/876-633. EN0SO6N0 stanovanje, v pritličju, na odlični lokaciji, v Velenju, prodam. Gsm: 041/299-919.
V	ANDRAŽU prodamo hišo, 120 m^ stanovaniske površine in 1300 m^ zemlje. Gsm: 031/616-142.
V	BANOVCIH (BiH) prodam trisobno stanovanje, 86 rn2 in v Ka-sazah njivo 4000 m2. Gsm: 041/610-774,
v CENTRU Velenja oddam poštenemu slovenskemu dekletu aH fantu opremljeno in obnovljeno sobo z balkonom. Telefon: 5869-558 aH Gsm: 041/969-210. V NAJEM oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore na Hmeljarski ulfci v Žalcu, različnih velikosti, v skupni izmeri 9000 m^ Teleton: 713-2600. VCEUU oddamo v najem dve opremljeni pisarni, velikost 10 m^. Telefon; 713-2600. NEOPREMLJENO garsonjero oddam v najem. Gsm: 041/627-172.
FOTOAPARAT Yashica 200 AF, klasični profesionalni z bliskavico CS-2400 prodam za 30 000 Sil Gsm: 041/222-532 ŠTIRI zimske gume, good year, MS, 205/65/R15, ultra grip 6, zelo lepo ohranjene, prodam. Gsm: 041/518-907. SUHE deske, 2 cm debeline, garnituro kegljev in domačo slivovko prodam. Gsm: 041/849-474. SPALNICO (smrekov turnir), nov raztegljiv kavč, rjavo kuhinjsko napo Di 610 in vgradno sleklo keramično kuhališče ec 650 E ugodno prodam. Gsm: 031/691-407.
P0LKARDIN6 smuče, 169 cm dolge, salamon vezi, smučarske čevlje št. 43, malo rabi,eno, prodam za 25.000,00 sit. Gsm: 031/518-380.
MIZO z dvema kiopema iz masivnega lesa prodam. Gsm; 031/344-180. ZIMSKI plašč s krznenim ovratnikom in več skoraj novih ženskih kostimov št. 40 prodam, Gsm: 041/250-202. MOTOKULTIVATOR Gorenje Mula, priklop na dva vijaka, motor Acme, brez priključkov, prodam. Gsm; 031/531-310. VEČ rabljenega pohištva, bele tehnike, starih knjig in druge drobnarije, zaradi selitve, oddam. Gsm; 040/385-898 ali 031/213-044.
MALO rabljene 4 zimske gume semperit 155/70/r13 pc ugodni ceni. Gsm: 031/625-136. KUHINJO z aparati ugodno prodamo. Telefon: 5890-339 NOV MLIN za sadje in lesene gaj-bice prodam. Telefon: 5718-282 ali gsm: 041/818-899, popoldan. FISCHER smuči RC4 GS, 138 cm, z vezmi FJ7 carve, rabljene eno sezono in smučarski komplet "Andraf šl 10, modrorumen, prodam. Gsm: 031/404-450.
OSNOVNA PLOŠČA MSI K7T266 Pro za procesorje AMD, skupaj z mrežno kartico, 3*USB 2.0 kartico in 3*Firewire kartico prodam za
samo 10,000 SIT 041/222-532. «
■VALI
TELIČKO sivo rjavo, težko 70 kg, prodam. Telefon: 5893-578. MLAD par papig nimf in mlade bele turške grlice prodam. Telefon; 5869-299. PRAŠIČE Švede, mesnate pasme, težke od 20 do 200 kg, za nadaljnjo rejo ali očiščene, lahko tudi dostavljene, ugodno prodam. Gsm; 041/239-651.
ULEZAN hlevsio gnoj z dostavo, sladek jabolčnik in žganje prodam. Gsm: 041/344-883. SLADEK jabolčnik in domač jabolčni kis ugodno prodam. Gsm: 041/758-046, VINSKI mošt Iz neškropljenega grozdja prodam. Gsm: 031/553-743. NEŠKROPUENA jabolka, stare sorte, prodam za ozimnico. Telefon: 5886-267 ali Gsm: 031/528-150.
ULEŽAN listnat hlevski gnoj in neškropljena jabolka prodam. Gsm: 041/942-898.
dežurstva
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zsvamvBnke. spoštovani zavarovanci, obveščamo va$. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Nate telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMBRIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življetíie in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe la nujno medicmko pomot Pogovore na tej številki snemamo. 2a informa-cije vzveziz reševalno službo kiičite na telefonsko številko 8995-473, dežurno služtjo pa na $995-445.
Zobozdravniki:
30. in 31. oktobra - Mojca Čurčič, dr stom ., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Zdravstveni dom Velenje od 8. do 12. ure
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00,telefon 898-1880.
Veterinorsko postojo ioitanj:
Od 29. do 31. oktobra - Tibor Stu-par dr vet med, Gsm: 031/671-203. Od 1. do 4. oktobra - Simon Mildavžin, dr. vel. med., Gsm: D41/633-676.
u
KOMUNALNO POMETJE VELENJE Ć.O.O. Korota casta 37/b
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
GIBANJE PREBIVALSTVA
Uprovno enota Vèletije
Poroke:
Petra Vrunč, Paritlie šl 10 a in Damjan Kočevar, Šempeter v Savinjski dolini. Rimska c. ši 88. 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Pavla in Vladimir Topoîlek te Veienja, Slan-drova c. št. 2b.
Smrti:
Marija Jug, roj. 1916. Žaiec. Žalskega tabora §t 7; Jožefa MiWavžina, roj, 1922, Vrbje št. 40; Jožefa KrefI, roj. 1918, Pusto polie št. 8: Anton Pes-
nik. TOj. 1931, Mozirje, Nove trate št 2; Ana Marija Razpotnik, roj. 1927, Nazarje, Zadrečkac, šl 15; ivanaPa-njan, roj, 1926, Črnomelj. Ul. pod smreko šl 2; AlojzijaŽumer, ro\. 1923, Sp Tinsko SI 2; Marjana Sevnik, roj. 1927, Vojnik, Keršovaui. šl 12: Zofija Povšek, roj. 1921, Kovk SI 26; Vladisiav Mrak, roi, 1932, Lokovica šl 131 a; Nada Lešnik, roj. 1939, Šmartno ob Paki št. 36: Katarina Rep, roj. 1927. Šoštanj, Cesta heroja Šer-cerja šl 8; ivan Vertačnik. roj. 1942, HrastovecSl 57.
onesnaženost zraka
V tednu od 18. oi((obra20Q4 do 24. oktobra 2004 niso povprečne dnevne koncentracije S02, Izmerjene v avtomatskih postajah (AMR) na območju Mestne občine Velenje, Otjčine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24'Urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNÀ OBČINA \/£l£NJE.UFtAO ZA OKOUEIN PftOSTOR
		
		1
		J
		1
	1	n 1
	L1	
|H18. Okl Hld.ofn m», oki «21. «M U22.Qta «23. Okt >24. oM
rnaiftavodnosl: 250 nihro-g SO^^niS zi^a, spr^iemliivo	2004:30 rnl(iQ'BS02/rn3 zraka
SVET JAVNKÎA ZAVODA KNJIŽNICA VELENJE;
Svet javnega zavoda Knjižnica Velenje je na podjagi 35. clena Zakona o zavodih (Uradni ILsl RS-stari Jt. [2/yj, Uradni list RS, Al. 17/91-Î. 55/92,13/y3, ftCVy.^, 45/y4-odl US, 8/96 in 36/2()(}()) in 10. ter IL člena Odloka o usianovilvi Javnega zavoda Knjižnica Velenje {Uradni vesinik MO Velenje, ^l. 2/2(K)4) t>hjavlja prosto delovno mesto
Direktor (-ja /-icc) Javnega i^avoda Knjižnica Velenje
Za direktorja /(-ice) jo lahkcî imenovan /(-a) kandidat (/-ka), ki poieg splošnih pogojev i/polnjuje še naslednje pogoje:
-	najmanj unrverziieina i/ol>ra/ba dru'^tioslovne ali humanistične smeri ali visoka slrokcjvna izobrazba z opravljeno specializacijo ali magisierijem družboslovne ali humanistične smeri:
-	najmanj dve leti delovnih izkušenj pri vodenju javnega za-vtxja oziroma službe z enako ali podobno dejavnostjo;
-	poznavanje dtjavniisii s .^irScga delovnega področja Knjižnice;
-	aklivno znanje enega svetovnega jezika;
-	vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Kandidat (-i /-ke) za direkiorja morajo v prijavi na razpis predložiti načrt vodenja in poslovanja Knjižnice.
Mandal direktor (-ja/- ice) iraja 5 Loi.
Kandidat (-i/-ke} naj prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih ptjgojev pošljejo v roku 30 (trideset) dni od dneva objave tega razpisa v Našcmcasu v zaprli kuverti zoznačlK) »Ruzpis zu direktor («ju/«ice) Javnega /uvoda Knjižnica Velenje, NE ODPIRAJ!«, na naslov Svei javnega zavoda Knjižnica Velenje, Utiiv trg 4, VelenJ«. Vse potrebne podatke o poslovanju Knjižnice si lahko kandidat (-i/- ke) pridobijo iz »Poročila o delu KuUumega centra Ivana Napotnika Velenje za lelo 20(I3«<, ki je na voljo v lajnl^lvu Knjižnice na naslovu: Knjižnica Velenje, Titov irg 4, Velenje.
Izbrani kandidai (-ka)mora v roku ^(sest) mesecev po imenovanju opravili sirokovni izpit v skladu s pravilnikom, ki določa način opravljanja bibliotekarskega izpila. Kandidat (-i /-ke) bodo o izbiri olne^čeni v roku 30 dni od dneva zaključka razpisa.
Predsednica sveta zavoda Andreja Katič
Nagrajenci ankete za drsališče, ki jo je Mestna občina Velenje objavila v tedniku Nas čas, 7. oktobra:
l.nagrada-drsalke: Iztok Pevec, Tomšl£evd 8. Velenje
2.-8. nasrada - majica: Kejka átimulak, Tomáčeva 13. Vefenje
Gregor Fiúej. Gonška 40. Velenie Don Frankovič, Kavče42|, Velenje Zofija Ovnik, Prešernova 7a, Velenie Mira Pravdič, Kersnikova 8, Velenje
7.do10. nagrada-zimske nogavice: Anka Fricelj, P:e$ernova 14 Velenje Marjana Žemva, Podkraj 16 c, Velenje Franc Pianinc, Lipa 35, Velenje Mojca Čampa, Aškerčeva 3. Veienie
Nagraienci lahko pildejo po nagrade na uredništvo Maš čas. Kidričeva 2 a. Ve-lenie, vsakdan od 7.do 15. urezos^-no izkaznico.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
OBVESTILO
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., sporoča, da bo za 31. oktober in 1. november 2004 spremenjen prometni režim za dostop z avtomobili na pokopališče Podkraj od 7.00 /juiraj do 17.00 ure popoldan.
Enosmerni promet bo potekal v smeri od gostišča pri Hartlu (Partizanska eesta 52) proti pokopališču Podkraj, proti Podgorju in nalo na Siilesko magistralo. Urejena bo prometna signalizacija, kontrolo in usmerjanje prometa bodo izvajali policisti Piv licijske postaje Velenje.
Ste dovoij ambiciozni in sposobni, da bi v življenju naredili !n zaslužili še kaj več? če vas zanima dobro plačano terensko delo 2 ljudmi, pokličite
031-320-553
NUMERO UNO
Robert Kukovec 8.p. Mlinska ulica 22 Maribor
Nudimo vam ugodne gotovinske ter avtomobilske kredite do 6 tet. Možnost obremenitve osebnega dohodka do poloviœî Star kredit nI ovira. Pridemo tudi na dom.
Tel.: 02/ 252-48-26 041/ 750-560
Ne jokaiic ob mojam grahu, h tiho k njíyniu pristopite, ko bi vedoli, kuka tjpoi soni Ic večm mir aii zažalilo,
ZAHVALA
ob bolcc! izgubi dragega moža, oOcta in dcdija
ANTONA KRENKEBJA
\/. Plešivca
1J.0L1929 • 14.10.2004
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm ter vsem. ki Slo nam ob le?.kih (renuikih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebej so zahvaljujemo tir. Slavicu »i dolgoletno /dravijenje, Slavjei Kortnik, Slavici Avberšek in vsej patronažni slui^bi 7-D Velenje. Zahvaljujemo se Bolnišnici T(ip<.)iâica, gospodu Kliku za opravljen obred, pogrebnemu zavodu 'H^ina, pcveem. govornikoma g. Skarlovniku in g. Lipnikarju, prap(")rScakoni. družinam Borovnik. Lenari, Štumpiel in Žcvart 1er kolektivoma
Gorenja in Projektivnega bÍK>ja. Hvala vsem, ki sle ga pi>spreniili na njegcwi zadnji poli, hvala za darovano cvclj«, svcčc in izrečeni) sožalje.
Žalujoči vsi njegovi
Gasilske sirene naznanile vajo v vasi Gorenje
Velika í>íisi!8kd vaja je uspc^la - l^r^ve ocene dohíx^ - V podjetju (JorcMije požarni varnosti posvečajo veliko pozornosli
Bojana Speget, Stane Vovk^
(iorenj^ř - Gasilska /veza Velenje in podjetje Gorenje No-iranjii oprema - program Keramiku, Sla pred icdnom dni skrbno pripravila največjo gasilsko îukiicno vajo v sklopu íeloi^njc-ga meseea po/ame varnosti. Potekala je na ohmoCju tovarne (lorenje Notranja oprema -program keramika, v vasi Ciore-nje in njeni okolici, saj se je v času vaje v blii^njem kri^iši^u pod klancem zgodila tudi prometna nesreCa, do katere naj bi priSlo zaradi veliko radovednežev in povečanega prometa. Ikktična predpostavka vaje je bila, da je ob pretakanju plina propan-bu-lan na pretakaliSču v podjetju priálo do požara tovornega vozila. Poi^.ar naj bi hitro napredoval in kmalu ogrožal neposredno tudi industrijske objekte twarne...
V vaji je sodelovalo 13 prasto-voljnih gasilskih društev iz iale:^ke doline, Poklicna gasilska enota Cîorenje ter PKîD Premo-g<ivnik. v vaji je tako sodelova-
lo najmanj 75 gasilcev in gasilk, 17 gasilskih reševalno vozilo /D Velenje ter enota policijske postaje Velenje.
Intervencija jc potekala hitro in po pričakovanjih, '/.c jirve cwcne vaje so bile dobre, podali pa so jih takoj po koncu vaje. Gasilce
V času požara v tovarni se Je v bližnjem kr/i/scu zgodita še prometna nesreča
in druge sodelujoče v vaji je po zdravil tudi direktor Notranje opreme (îregor Verbič, ki si je obenem zaželel, da nikoli ne hi v rcsnici prišlo do taksne nesreće
v ti warn i.
Vcxlja poklicne gasilske enote v podjetju Gorenje Martin Pečečnikje bil s potekom in izvedbo vaje prav lakozadovt^ljen. Povedal nam je, da v podjetju
Gasilci so ob koncu vaje naredili zbor in prisluhnili prvi oceni.
požarni varnosti, predvsem preventivi, posvečajo res veliko pozornosti. /ato tudi nenehno iz-
obražujejo dclavce, saj gre za p^)žarnn precej ogroženo itwar-no. Gasilci so na kraj nesreče pri.sli Iiitro. ukrepali so strokov-
no in prav tako
bliskovito. Tososeveda le grobe tKene vajc> saj podri^bnej^ analize še niso opravljene.
Ker Je do požara prišlo zaradi prevrnjene cisterne, so
potrebne zaščitne obleke.
V vaji bo sodeloval helikopter
Velenjť -V sklopu aktivnosti v mc.secu oktobru - mesecu pcr^ar-ne varnosti, bo jutri ob It), uri potekala vaja na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju. Izvedlo jo bo prostovoljno gasilsko društvo Vejenje.
Vodja poklicne gasilske enote in podpoveljnik P( îD Velenje \U*r\s lirlní»v,sťk pravi: »V skladu z dogovorom vodstva osnovne šole Antona Aškerca, oddelkom /.iR in štabom ( '/ M() Velenje bomo prikazali postopek interveniranja ob eksploziji plina in izbruhu večjega požara ter evakuacije večjega šle vila otrok, kise nahajajo v šoli. Pri izbiri objektaza tovrstno vajo je vplival Pravilnik o požarnem redu. ki zajema tudi Šludi-jo evakuacije šolskih otrok, ki sojo morale pridobiti vse šole, Pcmiembna je tudi ("osveščenost ljudi ob uporabi gospi>dinj-skega plina propan - buian TNP, ki lahko povzroči eksplozijo v določenih okoliščinah ter večji požar, ki se v veČini primerov hitro razširi po prostoru.
ProsKwoljno gasilsko društvo Velenje je iwrednje društvo V. kategorije v MO Velenje. S buegorizacijo mu je doU>čeno Poklicno jedro in med drugim tudi število operativnih prostovoljnih gasilcev, ki morajte biti usp(xs^ibljeni za reševanje nastalih nesreč. Društvo ima opremo in naprave za reševanje ljudi in premoženja tovrstnih nesreč in tudi opremo za zaščito gasilcev v intervenciji.« Vajo bodo tokrat izvedh vsi>de|ovanju z Gorsko reševalno službo ((jRS) 1er Slovensko vojsko (SV), saj bo pri reševanju otrok sodeloval ludi helikopter, ki naj bi odpeljal huje pi^kodovanev požaru.
Po končanem reševanju bo prikazana ludi možncxst gašenja težko dostopnih j ravnikov in gozdnih površin s pomočjo helikopterja na travni površini ob šoli.
■ bš
Da bodo počitnice prijetne
Otroške delavnice
Šiištiinj-Prihodnji leden se pričenjajo jesenske počitnice. V Stištanju za ta Čas otrokom pripravljajo nekaj aktivnosti. V torek, sredo in četrtek, od K), do 12. ure, bodo v preddverju občinske stavbe potekale otroške počitniške delavnice. Vodila jih bo Maja Čepelnik. V torek ob 17. uri bo Torkova peta, tokrat v kulturnem domu. Danes leden, v četrtek, ob 17. uri. pa bo v mestni knjižnici pravljična ura z Melko Pivk.
■ mkp
ii
.n
Hura, prosti čas'
Velenje - Med jesenskimi počitnicami so tudi v Športni zvezi Velenje pod okriljem programa »llura, prosti čas« skupaj z SR/. Rdeča dvorana pripravili bogal počitniški program. Za učence od 5. do 9. razreda osnovne šole pripravljajo jesensko šolo rokometa. Od torka do petka bo potekala od î^.OO do ure za učence od 5. do 6. razreda, od 9.30 do 11.. ure pa za učence od 7. do 9. razreda. Potekala bo v Rdeči dvorani. Sola namiznega tenisa vabi od torka do petka od 10, do 12.30 ure. Osnovnošolci bodo lahko igrali tudi tenis v parih, mk pt^iiniški Uan od 7. do 13. ure. ('e imajo raje nogomet, ga bodo lahko igrali vsak dan od IL3() do 13.30 ure.
Organizirano bo ludi rekreativno igranje badmintona. Vse le aklivnosU bodo polekale v Rdeči dvorani.
Vabijo ludi v šolo košarke, ki bo potekala od torka do peika od 9. do 11. ure na 0Í5 Aniona Aškerca. radi plavate, bo med počitnicami organizirano plavanje za otroke od 1. do 4. razreda od 9.30 do 11.15 ure. Od 11.30 do 13.30 ure pa bo bazen rezerviran za starejše osnovnošolce, Vabijo pa ludi na strelišče Strelskega društva Mrož, vsak delavnik od 9. do 12. ure, kjer bodo lahko počilnikarji streljali z zračno puško.
■ bš
Počitnice se začenfajo s čarovnicami
Velenje-Na Medobčinski /vezi prijateljev mladine Velenje st'ï objavili program aktivnosti med prvimi letošnjimi počitnicami. Že jutri popoldne bodo v vili Mojca pripravili Noč čarovnic, glavne pa bodo ludi tokrat buče, ki bodo spreminjale obliko v duhu praznika. Od torka do petka pa bo na siežaj odprla vrata vila Mojca. Vsako dopoldne od 10. ure dalje bodo vabile družabne igrice, jesenske ustvarjalni-ce in spletna kavarna. Pripravljajo tudi začetni
tečaj računalništva, prijave pa .še zbirajo na sedežu MZPM v Vil) Mojca ali na lelelbn 897-75-40. Namenjen je olrokom od t. do 4. razreda osnovne .šole.
V torek bodo tudi v Šoštanju pripra\ali torkovo pelo. ustvarjalne delavnice za oiroke. Ob 17, uri se bo pričela v mestni galeriji Šoštanj. Dan kasneje, v sredo ob 17. uri, bo v vili Mojca sredina peta, kije prav tako namenjena otrokom in njihovim staršem.
■ bš
Kino in Martin za mlade
Smarino ob Paki- Kromj^irjeve počitnice si bodo lahko otroci iz občine Šmartno ob PakI popestrili z dvema prireditvama, in sicer si bodo lah-kovsredo.3, novembra,ob 17. uri v dvorani kulturnega doma v Smarlnem ob Paki ogledali filmsko predslavo, v soboto, 6. novembra, pa bo zanje šmarško društvo prijateljev mladine pripravilo še prireditev z naslovom Martin za mlade. Ta bo v Hiši mladih, začeli pa jo bodo ob 14. uri.
■ tp