Ljubljana, sobota 26 oktobra 1929
Cena 2 Din
BDta.il
feroemstvo 40 Dia
Uredništvo i UabBam, KnaSJeva atica &. Tetefoo Ste*.
3122. 3123, 3124, 3129 in 3126. Haribor: Aleksandrova cesta 13. Tefeioa
št m
Celje j Koceoova aLi. Tetetoa Itcnr. 190. Rokopisi M M vračajo. . Os&ia po tarifo.
Opravalitvai Ljobga—. Pretenovt al. k Teiefoa ft. >122, 3123, »124, >125, »124. fcucratal oddelek: Uuhtiaoa. Preieraov
oBca 4. Teletoo St 2492. Podružnici Maribor i Aleksandro?« oeat
it ia Teletoo St 4S& Podružnica Celje: Kooesonra sfica CL t,
Teletoo tt 190 Račoat pri po it 6ek. tavodih. Ljubljana 6t 11-842; Praha fisb 78.160» Wlea Nr. 106-241.
Ljubljana, 25. oktobra.
Zakon od 3. oktobra je načelno odredil področje in delokrog novih kraljevskih banskih uprav. Sedaj se vršijo priprave za praktično izvedbo principi-jelnih določb. S posebno uredbo bo predpisano ustrojstvo banske uprave, njena sestava in njene oddelki in referati, določene bodo funkcije bana. njegovega pomočnika in njegovih referentov. Ta uredba je še v delu. Izšle pa so te dni uredbe, ki so prav tako funda-mentalnega pomena za uvedeno administrativno reformo. Te uredbe predpisujejo način in sredstva novih velikih državnih upravnih edinic. Mi smo uredbe podrobno objavili, toda treba je. da njihove glavne smernice še posebej podčrtamo.
Kakor znano, je oktoberski zakon uvedel dalekosežno dekoncentracijo^ državne uprave. Na bana so prenesene zlasti iz gospodarsko-socijalnega delokroga mnoge kompetence. ki so dosedaj pripadale ministrom tako da ie v nekaterih granah državne uprave skoraj vsa izvršujoča služba prešla na ban-sko upravo ter je ministrstvom ostala le normativna kompetenca in pa imenovanje uradništva. V drugih strokah n. pr. v šolstvu je sicer ministrska kompentenca v glavnem ostala, toda tudi tu je ban dobil dalekosežne nad-zorovalne pravice.
Uredba o okrožnih inšpektoratih z dne 24. oktobra je nadaljnji korak k izgraditvi nove administracije. Za posebne dele banskih teritorijev je s to uredbo uvedena služba okrožnih inšpektorjev (vsega skupaj jih bo 22). preko katerih je omogočena nadaljnja dekoncen-tracija državne uprave, tokrat v banovini sami, na ta način, da se del bano-vega delokroga prenaša na okrožne inšpektorje. V Dravski banovini bo obstojal tak inšpektorat v Mariboru, ki bo obsegal teritorij vse dosedanje mariborske oblasti. Okrožni inšpektorji bodo predvsem šefi celokupne varnostne (policijske) službe na svo.iem teritoriju, vršili bodo nadzorstvo nad vsemi uradi. na nje pa more biti — kar ie posebno važno — prenesen z odredbo notranjega ministra tudi del banovega delokroga. ki ga v tem primeru polnopravno nadomestuiejo. torei rešujejo predmete izročenega jim delokroga v zaključni instanci.
Kar najdalekosežnejšega pomena pa sta odredbi o finansiranju «"vih administrativnih področij. Banovine bodo tudi v finančnem, odnosno budžetskem oziru samostojne edinice. Za pokritje stroškov svojega delovanja bo banovina imela samostojen budžet in razpolagala bo z lastnim premoženjem, a tudi z lastnimi davki. Predvsem se likvidirajo oblastne in okrajne c—"-»upravne ■finance, okrajno in oblastno premoženje, vse samoupravne institucije (izvzem-ši občinske) in dohodki preidejo najkasneje do 31. decembra v last banovin, ki seveda prevzamejo tudi vse obveznosti. Uredbe predvidevajo ureditev banskih financ v dveh fazah, do 31. marca 1930. bo veljala provizorična ureditev, od 1. aprila 1930. naprej pa bo imela vsaka banovina svoj definitivni budžet in svoje finance. V prehodnem stanju bo banovinski budžet sestavljen iz dveh glavnih delov: iz prenosa onih postavk državnega budžeta, ki se nanašajo na novi delokrog banov in iz postavk oblastnih budžetov, katerih veljavnost je podaljšana do 31. marca. Prenos postavk iz državnega budžeta morajo ministri izvršiti do 15. novembra. do istega roka pa morajo biti izvršene vse priprave za prenos oblastnih in okrajnih financ na bansko upravo. Definitivum nastopi s 1. aprilom 1930. Do konca tekočega leta morajo bani izdelati definitivni enotni proračun banovine, ki bo obsegal ne le državno-administrativni delokrog banske uprave, temveč tudi postavke za dosedanje samoupravne agende oblasti in okrajev, katere vse preidejo na bansko upravo. Le oni javni izdatki v banovini, ki se nanašajo na agende, pridržane ministrstvom (med njimi plače državnega uradništva izvzemši služitelje, zvaničnike in nižje uradnike do HI'2) se bodo tudi v bodoče pokrivali iz državnega budžeta.
S 1. aprilom 1930. bodo oblastni in (na bivšem Štajerskem) okrajni davki in doklade prenehali veljati in uvede se novi banovinski sistem dohodkov. Glavni izvor dohodkov ba no vinskega budžeta bodo tvorili lastni banovinski davki, doklade na državne davke, od države banovinam v celoti ali po procentu prepuščeni dohodki odnosno državni prispevki v obliki tangente. Za izredne izdatke zlasti investicije bodo banovine mogle najemati tudi posojila, doma ali pa v inozemstvu Proračune bodo sestavljali bani. odobraval jih bo finančni minister. Predvideno pa je. da se čimpreje prenese odgovornost za gospodarstvo v banovini vsaj deloma na organe, ki bi banu stali s svojimi nasveti in izkušnjami ob strani.
Naravno je, da se bodo pri definitiv-tit ureditvi banovinskih financ pojavili
Zavrnitev novih italijanskih izmišljotin
Kako bi Italija rada popravila mučen vtis puljske tragedije na Evropo - Nas odgovor
Beograd, 25. oktobra, p. Da bi zabrisala mučen vtis, ki ga je izzvala dra-konska obsodba v Pulju z usmrtitvijo Vladimirja Gortana, so izdala italijanska poslaništva v Bernu. v Budimpešti, na Dunaiu. v Berlinu in drugih mestih komunike, v katerem se trdi. da je bil Gortan znan terorist in da ie stal v službi jugoslovenske »Orjune«. Komunike trdi. da je obsodbo sprejelo prebivalstvo Istre z velikim zadovoljstvom, dočim so se v Jugoslaviji vršile proti-italijanske demonstracije in ie iugoslo-vensko časopisje žaljivo napadalo Italijo. Posledica teh hujskarij je bil. pravi komunike, nanad množice na italijanske mornarje v Gružu
V	drugi polovici trdi komunike, da vlada v Istri velik strah zaradi akcij jugoslovenskih Oriunašev. in našteva celo vrsto umorov in drugih zločinov, ki jih vse pripisuje Orjuni.
V	tukajšnjih diplomatskih krogih se splošno poudarja, da je edini namen te nove italijanske propagande, popraviti skrajno slab vtis, ki ga ie naredila pulj-ska tragedija po vsej Evropi.
Beograd, 25. oktobra. AA. Glede na komunikeje italijanskih poslanikov v inozemstvu je bilo s pristojnega mesta v Beogradu izdano pojasnilo, ki pravi med drugim:
»Jugoslovenski vladi ni znano o kakšnih zvezah obsojenega Gortana in njegovih tovarišev s kakršnimikoli organizacijami v Jugoslaviji. Ako bi se to res ugotovilo in sporočilo jugoslovenski vladi, bi bila ta odredila preiskavo proti morebitnim sokrivcem. Ostala dejstva v. teh italijanskih komunikejih, ki so v zvezi z jugoslovenskim društvom »Orjuno«. so kraljevski vladi popolnoma neznana. V ostalem pa je bilo društvo »Orjuna« razpuščeno neposredno po 6. januarju t. I. z ostalimi političnimi društvi v Jugoslaviji, tako da že dolgo več ne obstoja.
Italijanski poslanik v Beogradu je izročil nred nekaj dnevi verbalno noto s protestom proti pisanju jugoslovenske-ga časopisja o obsodbi v Pulju in priti manifestacijam in shodom, ki so bili prirejeni na več krajih v Jugoslaviji. Jugoslovensko časopisje ie smatralo, da je bila obsodba preostra in nepravična; enaki glasovi so bili priobčeni tudi v listih drugih držav. Ker pa so bili obsojenci Hrvati, je naravno, da ie ta obsodba povzročila mnogo večje zanimanje v jugoslovenski javnosti. Med tem pa je jugoslovenska vlada odredila nai-strožje ukrepe. — kar je italijanski poslanik tudi sam priznal v svoji noti — da bi pri shodih, manifestacijah itd. ne prišlo nikjer do ekscesov, zlasti pa ne proti uradnim italijanskim predstavnikom in italijanskim podanikom. Teh tudi res ni bilo. Glede primera ki ga navaja italijansko poslaništvo v Beogradu o napadu na italijanske podanike (gruški incident), je ugotovlieno. da ni bil v ni-kaki zvezi s kakšnimi demonstracijami.«
Beograd, 25. oktobra. AA. Glede na napad na italijanske mornarje z italijan-sko-madžarskih ladij, ki se je pripetil 19. t. m. v Gružu, je stroga preiskava s strani naših oblastev ugotovila, da ie šlo za navaden oretep pijanih mornarjev in pristaniških delavcev. V neki kavarni v Gružu so tega večera sedeli naši in italijanski mornarji in pristaniški delavci. Ko se jih je okoli polnoči prijelo vino. so se sprli in opsovali. Policijska patrulja, ki je dospela do kavarne, je ločila obe skupini, pri čemer je aretirala enega našega mornarja. Italijanski mornarji so se nato napotili na svojo ladjo, a v tem je padel iz skupine naših mornarjev kamen v gručo italijanskih mornarjev in lažje ranil enega italijanskega mornarja. Naša oblastva so kaznovala i disciplinsko kaznijo patruljo zaradi nezadostne strogosti napram iz gred ni kom.
Jugoslavija v krogu čuvarjev miru
Udeleženci mirovnega kongresa v Beogradu — Važne naloge Jugoslavije za učvrstitev miru na Balkanu — Ustanovitev jugoslovenske lige za mir
Beograd, 25. oktobra, p. Snoči ob 22. so prispeli iz Sofije v Beograd udeleženci mirovnega kongresa, ki se je vršil nedavno v Atenah. Tekom današnjega dneva so bili odlični inozemski predstavniki, med katerimi so svetovno znani prvaki kulturnega in j>oli-tičnega življenja, gostje beograjskih novinarjev. V Novinarskem domu se je vršil dopoldne sestanek vseh udeležencev atenskega kongresa s predstavniki domačega in tujega tiska.
Konferenco je otvoril belgijski senator Lafontaine z daljšim govorom, v katerem je med drugim poudaril, da 6e je v javnosti napačno tolmačil njegov govor na atenskem kongresu. On je vseskozi prepričan pacifist in zato z obžalovanjem opazuje, kako se po vseh državah od leta do leta povišujejo izdatki za oboroževanje. Pred svetovno vojno so znašali vojni proračuni evropskih držav 11 milijard zlatih frankov, danes pa znašajo že 18. On je v svojem atenskem govoru to dejstvo obžaloval, ni pa kritiziral posameznih držav, najmanj pa seveda balkanskih, kakor je to poročal tisk neke gotove države. V svojem nadaljnjem govoru je naglasil važnost mednarodnih pogodb in se obširneje bavil s Kelloggovim paktom, katerega je atenski kongres v podrobnosti proučil, zlasti glede njegovih posledic. Naglasil je, da je po tem paktu najvažnejše dejstvo, da nima nihče pravice napovedati drugemu vojne. prav tako, kakor posameznik nima pravice ubijati drugih ljudi. Potrebno pa bi bilo, da se enako kakor skrb' žandarmerija za javno varnost in red, osnuje tudi mednarodna javna sila za vzdrževanje miru na svetu. V to svrho je treba organizirati vso javnost. Obširneje se je bavil tudi e predlogom francoskega ministrskega predsednika Brianda glede ustanovitve evropske federacije in toplo, pozdravil ta korak odličnega mednarodnega politika.
Za njim je govoril prvi podpredsednik mednarodnega mirovnega urada Nemec Quid-de, znan učenjak, ki je dobil 1. 1925. Noblo-vo mirovno nagrado. On se je v svojem govoru obširno bavil z idejo paoifizma in naglasil potrebo, da se priključi temu gibanju tudi Balkan, zlasti še zaradi tega, ker je po vsem svetu razširjeno mnenje, da je Balkan gnezdo vseh neredov in ognjišče nemirov in vojne.
Drugi podpredsednik bivši francoski poslanec Lafoyer je naglasil važnost mednarodnega mirovnega urada, ki si je danes že priboril upoštevanje po vsem svetu. Idejo in težnje, ki jih je zasledoval ta urad ob svoji ustanovitvi, je danes prevzelo Društvo narodov. Govoreč o razmerah na Balkanu, je
še mnogi komplicirani problemi in da bodo zahtevala pametno rešitev mnoga vprašanja, ki se jih v splošni uredbi ne da predvideti. Toda sigurno je, da je organizacija banovin na dobri poti in da obeta, ko bo dovršena, izpolniti nade v definitivno ozdravljenje naše javne administracije, a tudi zadovoljiti upravičene lokalne interese novih pokrajin.
naglasil potrebo, da se ustanovi Liga za mir tudi v Jugoslaviji, za katero je v centralnem odboru mednarodne Lige rezervirano mesto. Na atenskem kongresu je bila sprejeta važna resolucija o zbližanju balkanskih narodov. Zato je sodelovanje Jugoslavije kot največje države na Balkanu tem bolj potrebno in važno.
Poljski delegat Libaszewios je naglašal potrebo vzajemnosti med slovanskimi narodi in razčiščenje vseh malih sporov, ki vladajo med sosednimi in sorodnimi slovanskimi državami. Sporazum med balkanskimi narodi mora dovesti do balkanske federacije, ki bo tvorila najtrdnejši temelj splošne evropske federacije.
Popoldne so priredili beograjski novinarji na čast inozemskim gostom banket pri »Srbskem kralju«. Zvečer se je vršila v prostorih Akademije znanosti konferenca z zastopniki jugoslovenske Lige za Društvo narodov in Udruženjem za mednarodno pravo, na kateri se bo sklepalo o ustanovitvi jugoslovenske Lige za mir. Popoldne so si ogledali mesto in okolico, jutri pa ee bodo večinoma vrnili na svoje domove.
Višja pedagoška šola v Zagrebu
Zagreb, 25. oktobra, n. Začetkom letošnjega šolskega leta je bilo javljeno, da bo višja pedagoška šola v Zagrebu ukinjena in da se zato ne bodo več sprejemali slušatelji. Dosedanji slušatelji so bili seveda v velikih zadregah, ker so ostali brez službe, na drugi strani pa jim je bila vzeta tudi možnost za nadaljevanje študija Sedaj pa je rektorat višje pedagoške šole izdal objavo, v kateri sporoča, da je ministrstvo prosvete odobrilo vsem dosedanjim slušateljem še za tekoče šolsko leto dopust s pravico na vse prejemke ter da se bo vršilo vpisovanje v šolo v dineh 4.. 5. in 6. novembra.
Zanimiva tiskovna pravda
Beograd, 25. oktobra, p. Svoj'ečasno je objavil znani gospodarski publicist dr. Ivo Belina iz Zagreba povodom poročila o delovanju Poštne hranilnice v beograjskem »Trgovinskem glasniku« uvodnik, v katerem je to poročilo ocenil z gospodarskega stališča Zaradi tega članka je vložil pravni zastopnik Poštne hranilnice proti njemu in direktorju »Trgovinskega glasnika« Do-brivoju Lazareviču tožbo po čl. 4 zakona o zaščiti države, češ da predstavlja omenjeni članek nedopustno kritiko državne ustanove. Beograjsko prvostopno sodišče je tožbo zavrnilo z motivacijo, (Ja inkriminirani izrazi ne vsbujejo klevete proti državni ustanovi. Pravni zastopnik Poštne hranilnice se je proti temu odloku sodišča pritožil na apelacijsko sodišče, ki pa se ie danes izjavilo za nepristojno in odstopilo zadevo kasači jskemu sodišču. Za končno odločitev vlada veliko zanimanje, ker gre za načelno vprašan ie, ali je kritika državnih ustanov m njihovega poslovanja dopustna ak ne.
Sestava vlade poverjena Daladieru
Nova vlada bi bila levičarska, nadaljevala pa bi Brian-dovo zunanjo politiko - Socijalisti nasprotujejo sodelovanju z radikali
Pariz, 25. oktobra d. V razvoju krize francoske vlade je nastal iasneiši položaj s sklepom kongresa radikalno socijalistične stranke v Reimsu. da ne bo podpirala niti desničarske niti koncentraciiske vlade in da zahteva sestavo levičarskega kabineta. Glede na te sklepe je pričakovati, da bo poverjena sestava nove levičarske vlade, ki nai bi uživala tudi podporo socialistov, predsedniku radikalnih socijalistov Daladieru.
Ako se posreči sestaviti levičarsko vlado bo njena ~'avna naloga nadaljevati in izvesti načela Briandove zunan:e politike, ker je po stabilizacij franka notranje-po-litični in finančni položaj države tako utr-°n. ne bo potreba novih mer v tem nosdprfii. N<wa vlada bo morala re^ti tudi vprašanje or'"--" va izpraznitev Posarja ki bo predmet razprav na francosko nemški konferenci 2S oktobra v Parim.
Pariz, 25. oktobra s. Predsednik republike je danes opoldne sprejel Dredsednika radikalne stranke poslanca Edvarda Dala-diera ter mu po tri četrt urnem razgovoru poveril sestavo nove vlade Daladier si ie izprosil čas za pomislek, da se bo mogel posvetovati s svojo stranko Kakor se zatrjuje. bo jutri opoldne ob 15. izročil predsedniku reniibi:Ve svoi odgovor Danes popoldne se je Daladier odpeljal v Reims na zborovanje radikalne stranke ter se bo najbrže še zvečer alj jutri zjutraj vrnil v Pariz.
Pariz, 25. oktobra AA. Socialistični prvak Lčon Blum poroča v »Pooulairu« o političnem pojnžaiu in trdi. da socialistična stranka odklanja sodelovanje v vladj z radikalno stranko. Socijalisti nočejo podpirati kakršnekoli druge vlade in zahtevajo vlado, ki io bodo sestavili sami in ki bo docela socialistična.
Posledice ustavnih bojev v Avstriji
Ljudstvo se boji meščanske vojne, zato dviga denar in ga nalaga ▼ tujih bankah — Schoberjeva vlada si je gotova popolnega
uspeha
Dunai, 25. oktobra d Kliub pomirljivim izjavam vlade in včerajšnjemu sestanku T.ed dr Pennerjem in zveznim kancelarjem dr Schoberjem je položaj še vedno dokaj napet Dočim se razširajo vesti o zakulisnih razgovorih med predstavniki vlade in socijalistov. so v javnost prodrle tudi vesti o velikih pripravah v vrstah avstrijskih socialistov, kj so ukrenili vse potrebno za vsak morebitni resni primer ter izvedli delno mobilizacijo svojih strokovnih zvez in bojnih organizacij. Odmev teh vesti med širokimi sloii je vse preje kakor koristen za avstri;sko narodno gospodarstvo, ki je utrpelo že skoro nenadoknadliivo škodo zavoljo vedno se ponavljajoči1,! vesti o skorajšnjem obračunu med socijalisti in Heim-vvehrom. Tako je opažati še vedno močno dvigan!e hranilnih vlog in nakupovanje tu-<ih valut, ki zavzema neprestano opasen obseg. Ljudstvo se je sicer deloma pomirilo spričo izjave dr. Schoberja. da bo vla-
da udušila že v kali vsak poskus kaljenja javnega miru in reda. poznavajoč pa predobro razpoloženje v vrstah socialistov in nacionalističnih bornih organizacij, nadaljuje z dviganjem vlog ter nalaganjem denarja v raznih češkoslovaških bankah, ki so prejele poslednje dni na milijone šilingov v dobro računa avstrijskih klijentov.
Navzlic temu pa ie vlada trdno uverje-na, da se ji bo posrečilo v par dneh izvesti popolno mirienje javnega razpoloženja ter privesti razpravo o ustavni reformi do uspešnega zaključka. Položai dr. Scho-berjeve vlade ie tako osiguran. da bo kl:ub vsem nasprotnim glasovom izvedla svojo nalogo ter povedla Avstrijo na pot mirnejšega političnega razvoja ter saniranja pereče gospodarske krize. To vlado mora podpirati tud' opozicija rade ali nerade volje, ker je edino jamstvo za mir v Avstriji ter za izvedbo revizije ustave parlamentarnim potom.
atentatom. Atentator ni hotel dati nobenega pojasnila o tem pismu. Zasliševanje se bo jutri nadaljevalo.
Rim, 25. oktobra s. Jutranji listi poročajo, da je atentator na italijanskega prestolonaslednika Derosa študiral v Turinu, kjer je bil tudi rojen in je bil tamkaj član pro-tifašistovskih organizacij. Ko je bil zaradi svojega protifašističnega delovanja po-svarjen, je kmalu nato na neki smuški turi — bil je tudi dober smučar — ušel pri Bor-donecchiji preko meje.
Rim, 25. oktobra. AA. O atentatorju Ferdinandu Derosi se doznavajo še te-le podrobnosti. Napadalec je priznal, da je nameraval najprvo ubiti Mussolinja. Kasneje si je premislil, ker ni mogel priti v Italijo. Preiskovalna oblast skuša ugotoviti, ali ni imel atentator sokrivcev in ali gre za zaroto. Italijansko časopisje pričakuje, da bo belgijska vlada izročila atentatorja Italiji.
Podrobnosti k dogodku v Bruslju
Poroka prestolonaslednika Umberta bo meseca januarja v Rimu Atentator Derosa je računal, da ga bodo na mestu ubili
Bruselj, 25. oktobra AA Italijanski prestolonaslednik in njegova zaročenka princesa Marija sta sprejela v prostorih italijanskega poslaništva v Bruslju tamošnjo italijansko kolonijo ter predstavnike kulturnih in socijalnih društev. Visoka zaročenca sta se posebne zanimala za šole in za humanitarne ustanove. Ves sprejem je pote kel v nepopisnem navdušenju. Zvečer je kralj priredil svečano večerjo, na kateri so bili kraljevska dvojica, oba zaročenca, papežev nuncij, italijanski poslanik in drugi. Kralj je imel na zaročenca kratek nagovor. Zatem ie bil velik sprejem članov dvora, diplomatskega zbora, ministrov ter vojaškfn in civilnih dostojanstvenikov.
Poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta t beljgiisko princeso Marijo bo po vsej priliki januarja meseca. Poročno slavje bo izredno svečano. Poroka se bo vršila v rimski baziliki Santa Maria degli Angeli; obrede bo opravil kardinal Gamba kot poseben delegat papeža.
Brusel], 25. oktobra g. Atentator Derosa je bil danes drugič zaslišan zaradi svojeoa dejania. Izjavil je, da se je hotel s svojim činom maščevati za nasilja, ki iih ie moral pretrpeti od fašistov. Pred 18 meseci ga je skupina črnosrajčnikov do krvi pretepla zaradi klica »naj živi svoboda«. Ko je prišel v Anvers, ie kupil časopise in natančno proučil program prestolonaslednikovega potovanja. Za dejanja ni prejel od nikogar nasvetov in je svoj namen skrbno skrival. Kmalu je bil na jasnem, da bo izvršil atentat v trenutku, ko bo prestolonaslednik pred grobom neznanega voiaka zapustil svoj avtomobil, da položi venec, ker je računal, da se bo v tem trenutku odločil od svoje okolice in ne bo nevarnosti, da bi strel ranil kako drugo osebo. Zaradi tega je tudi opustil prvotni namen za izvedbo atentata pred poslaništvom.
V Bruslju si je kupil načrt mesta in v njem točno zarisal pot, po kateri je moral voziti avtomobil prestolonaslednika. Ko ga je preiskovalni sodnik vprašal, zakaj ni ukrenil ničesar za beg. je odgovoril Derosa, da je bil priprav];en žrtvovati življenje, ker je računal, da bo na mestu ubit. Čudil se je pozneje, da se to ni zgodilo. Ko je prestolonaslednik stopil na prve stopnice nad grobom neznanega vojaka, ie napadalec odrinil vojaka in nekega gledalca, ki sta stala pred njim, ter z vzklikom »Živel Matteotti« sprožil revolver proti prestolonasledniku. Nato so ga pobili na tla in se ne spomin!a več. kaj se je godilo pozneje. Pri preiskavi sobe, v kateri ie atentator stanoval v Bruslju, so našli v pepelu ostanke pisma, ki ga je pisal očividno tik pred
Formalna ostavka čsl. vlade
Praga, 25. oktobra g. Za prihodnji teden napovedana ostavka vlade je bila predložena že danes popoldne. Ostavka je samo formelnega značaja in odgovarja tradiciji, ki jo je leta 1925. uvedel ministrski predsednik Švehla, da vlada na dan pred volitvami ali na dan volitev samih, formelno poda ostavko. Predsednik republike je poveril začasno vodstvo poslov sedanji vlad L
Predsednik republike Masaryk se je danes vrnil s poletnega bivališča v Topolčan-kih v Prago, da izvrši svojo volilno dolžnost in se udeleži slavnosti na državni praznik. V torek bo ministrski predsednik Udržal izročil predsedniku republike formelno ostavko celokupne vlade, ki je pa predsednik republike ne bo vzel na znanje ter poveril začasno vodstvo poslov do sestave nove vlade, stari vladi.
Nesreča ameriškega parnika
Newyork, 25. oktobra s. Strašna katastrofa, pri kateri se ni rešila niti ena oseba, se je pripetila v sredo ponoči na Mi-chiganskem jezeru. Parnik za prevažanje avtomobilov, ki vozi med mestoma Mil-waukee in Grabhaven, se je potopil s 57 osebami in 27 tovornimi avtomobili, no da bi mu bilo mogoče priskočiti na pomoč. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so našle na razburkanem jezeru samo še ostanke ladije in več trupel, ki so plavala v rešit nih pasovih po gladini.
Žrtve eksplozije italijanske smodnišnice
Rhn, 25. ofctobra. s. Izmed žrtev, ki jah Je zahtevala včerajšnja eksplozija v smoctoSiiicI v Cartenadu, so tekom današnjega poipo-Mmeva umrle Se tri osebe, tako da je število žrtev oa« ustio na 7. 11 oseb pa Se pogrešajo.
Neuspeh Hugenliergovega plebiscita M
Za plebiscit se je vpisala komaj četrtina potrebnih glasovalcev — Hugenberg namerava odstopiti — Razkol med nemSkimi
nacionald
Berlin, 25. oktobra o. Vpisovanje v plebiscitne imenike za desničarsko ljudsko glasovanje proti ratifikaciji Youngove re-paracijske pogodbe bo v torek zjutraj zaključeno. Do sedaj je bilo kljub nad vse žilavi agitaciji desničarjev vpisanih šele 1,500.000 volilcev, dočim jih je treba najmanj 4 milijone, da bi bilo plebiscitno postopanje izvedeno v celoti. Končni izid vpisovanja bo uradno objavljen 6. novembra. V okolici Hugenberga se še vedno nadejajo, da se bo le posrečilo zbrati 4 milijone vpisnikov, ker doslej še niso znani rezultati vpisovanja v podeželskih centrih, kjer imajo desničarske stranke jedro svojih volilcev.
V političnih krogih so se jele širiti govorice, da bo Hugenberg odstopil od mesta
predsednika NemSke nacionalne ljudske stranke, ako se mu ne posreči zbrati potrebne 4 milijone glasov, ker smatra, da je v tem primeru vsaka borba za osvobo-jenje nemškega ljudstva brez pomena in da po pravici nosi bremena reparacij in pečat krivcev svetovne vojne. V zvezi s temi glasovi napovedujejo tudi razkol v vrstah nemških nacionalistov, katerih levo krilo je že stopilo v zvezo z nemško ljudsko stransko ter se izreklo za sodelovanje z levičarsko vlado ter vstop v nemško ljudsko stranko. S tem bi bila tudi izpolnjena davna želja pokojnega dr. Stresemanna, ki je hotel z nemško liudsko stranko, demokrati in levim krilom nacionalcev stvoriti veliko nemško meščansko stranko sredine.
Važna seja ljubljanskega občinskega sveta
Regulacija Ljubljanice - Preureditev kolodvora - Nadvoz na dunajski cesti ~ Fond Vladimirja Gortana - Neresnične vesti o mestni zastavljalnici
Silen vihar nad Anglijo
Zaradi vdharja in poplav je bE na mnogih mestih prekinjen promet — Pogrešano angleško letalo
London, 25. oktobra o. Sinoči ie divjal v mnogih krajih Anglije silen vihar. V severnem W!alesu je bila v dolini Conway ve-Hka. poplava. Razbesneli valovi so odnesli enost pri Sapperju m poplavili mnogo cest. Utonilo ie mnogo ovac in več ljudi. Med Morecambom in Landcastrom ie bil prekinjen železniški promet, ker ie prestopila bregove reka Vening in porušila železniško progo. Razbesnelo morje ie v nekaterih krajia poškodovalo pristaniške nasipe.
Volilni boj na Češkoslovaškem
H. — Praga. 23. oktobra, čez par dni napoči dan volitev in stranke stopnjujejo svoje napore v volilni agitaciji. Iz časopisov človek že ne izve nič drugega, kakor medsebojne napade strank tn njiho kandidatov. V glavnih glasilih strank se vodi boj spodobno, zato pa je načir borbe v organih druge vrste naravnost ostuden m se mora čitatelj zgroziti nad množico izmišljotin, klevet in podtikanj. Po deželi so brli veliki volilni shodi odpravljeni že v nedeljo, v Pragi pa so se zadnja m odločilna zborovanja prinranila za zadnje dni neposredno pred volitvami. Ulice so poplavljene z agitacijskfcni letaki zvečer pa za vse stranke deluje svetlobna reklama, da je vse mesto v moriu svetlobe. Celo na električni železnici so uvedeni posebni vozovi, napolnjeni z agitatorji in prelepi j eni z lepaki, ki kriče mimoidočim, koga naj volijo. Neredko je na takih reklamnih vozovih tudi godba, ki igra vesele koračnice.
V vsem tem dirndaju kajpa ne manfka tndi šaljivih scen in dovtipov, ki se med občim smehom kolportirajo po mestu. Prva žrtev je postal znani general Gajda, kj je kot novinec na političnem poliu s svojimi govorf izzval bučno veselost zavoljo komično rabljenih fraz, ki na žalost v prevodu izgube vsako poanto. Zato pa je govorniški spodrsljaj znane ženske javnb delavke Franje Zeminove tako jedrnat, da ne izgubi niti v prevodu. Zeminova je na nedavnem shodu narodno-socijalistične stranke z vsem ognjem in resnostjo vabila zlasti mlajše ženstvo V narodno socialistično stranko, češ da je samo ta stranka večno mlada in da samo ona »lahko vsem ženskam zagotovi veselo in srečno materinstvo«. Med splošnim začudenjem je nekdo izmed poslušalcev stavil govornici vprašanje: »Ali pa so vodje stranke zmožni izpolniti to obljubo?« nakar je seveda izbruhnil tako silovit splošen smeh. da po trditvi udeležencev v vsej državi ni bilo veseleišega shoda.
Pravi užitek pa je Citati slovaške klerikalne liste. Voditelji, kateloški svečeniki, ki bodo čez nekaj dni poslanci in senatorji, nenavadno uspešno zabavajo ljudstvo. Zlagajo opolzke pesmice o vseh političnih nasprotnikih, kakršne bi se sramovali zlagati navadni ljudje. Nešteto ie pesmic na narodne popevke, ki obravnavajo različne dogodivščine tega alj onega nasprotnika, zlasti Jurige in Tomanka, ali pa raznih duhovnikov iz tabora monsignorja Sramka, ki je v ljutem boju z monsignoripm Hlin-ko. Ako bi lajiki priobčevali take stvari o duhovnikih, bi bili deležni prekletstva in izobčenja iz cerkve, duhovni sobratje pa se lahko nekaznovano obkladajo s podobnimi ljubeznivostmi. »Slovak«, glasilo monsignorja Hlinke imenuje svoie nasprotnike, dasi duhovne sobrate, dosledno svinjarje.
Nič manj goreči niso v tem boju češki klerikalci. Sprli so se med seboi na Morav-skem in klerikalni protikandidat Curik je protj oficijelnemu vodstvu ustanovil kr-ščansko-socijalno stranko, ki zelo škoduje Šramkovi stranki. Zato pa ga klerikalni »Den< obsipa z laskavostmi take vrste: »Gada smo redili na svojih prsih, ki je zato zagnal na našo streho smolnato ulamenico.« Isti list v vročici borbe samozavestno kliče: »Stojimo zvesto s Šramkom! ž njim zmagamo, i n ž njim, ako Bog da. tudi pa-demo!< Da pa popolnoma obrezuspešijo delo odpadnika, so poiskali nekje človeka, ki se tudi piše Cu?ik. Zapisali so ga v svojo organizacijo, napravili o vpisu notarski akt, ki ga kažejo po sinodih, češ. Ču-fik se je spreobrnil in poziva volilce, naj volijo Šramkovo listo. Pravijo, da je ta način borbe silno škodoval pravemu Cu?iku.
Posrečen dovtip je ušel nehote tudi sicer sijajnemu govorniku agrarne stranke dr. Srdinku. V največjem razburjenju je, zastopajoč interese kmeta, dejal doslovno: »Kmet se mora braniti, sicer mu eksekutor odpelje iz hleva zadnjo kravo s solznimi očmi!« Nič manj učinkovite fraze ni izre-Jtel socijalist Brodecky, vodia železničarjev
London, 25. oktobra o. Včerai so iz letališča Croydon z letalom odleteli trije letalci. ki so bili namenjeni v Keniio v Južni Afriki. Letalo je še preletelo mesto Lympne v Kentu včeraj malo po 24. uri. Od tega trenutka dalje je izginila za letalom vsaka sled. Ker je divjal včeraj nad Anglijo vihar, ni izključeno, da so se letalci ponesrečili. Domnevajo pa tudi, da se letalo ni ponesrečilo, temveč da so letalci pristali na samotnem kraju, odkoder bodo nadaljevali Polet v Afriko.
drugo pa obupan gloda kost. ki mu jo je vrgla meščanska koalicija!«
V ostalem ie naša volilna borba taka, kakor povsod na svetu. V nedeljo bodo volitve končane in še tisto noč bodo praški pometači počistili ulice m znesli kupe pa- j gladino vedno na primerni višini, ki ie po-pirja na smetišče. S papirjem tudi vse, kar
Ljubljana, 25. oktobra
Danes se je nadaljevala seja občinskega sveta, ki je bila prekinjena v sredo zvečer. Po otvoritvenih formalnostih je načelnik gradbenega odseka prof. Jarc podal obširno poročilo
o regulaciji Ljubljanice.
Orisal je historijat načrtov in del za regulacijo Ljubljanice, ki segajo več desetletij nazaj. Z deželnim zakonom od 23. avgusta 1877 je bil postavljen Glavni odbor za osuševanje barja kot oni faktor, ki bi imel izvršiti priprave za osuševalna dela. Z deželnim zakonom od 1. avgusta 1906. se je za izvršitev osuševalnih del ustanovil poseben fond, v katerega so imeli prispevati: 1. dežela Kranjska 12 %, 2. Bar-jani s pomočjo deželnega posojila 33 %, 3. državni melioracijski fond 45 % 4. mestna občina ljubljanska 10 % cele vsote. Zaradi vojne so bila v Ljubljanici dela skoro popolnoma ustavljena. Po osvobojeniu je komisija za regulacijo Ljubljanice pričela z nadaljevanjem regulacijskih del. vendar so bili krediti kmalu popolnoma izčrpani. Komisija se ie zato razšla in nadaljevanje del je prešlo v kompetsnco hidro-tehničnega oddelka v Ljubljani, ki je mala dela z razpoložljivimi vsakoletnimi rednimi krediti skuša! nadaljevati. Sedai pa zaradi manjkajočih kreditov delo povsem stoji Doslej so
Izvršena naslednja dela:
1.	Gruberjev kanal z zatvornico le skoro dovršen.
2.	Dovršena ie tod! regulacija spodnjega dela Ljubljanice.
3.	Struga med mostom na Kodeljevem in med šentpeterskim mostom Je regulirana; pod šentpeterskim mostom Je projektirana zatvornica. ki bo imela nalogo, držati vodno
se je te dni napisalo, natisnilo in izmislilo. Natolcevanju in obrekovanj bodo sledili preklici in vse bo zopet mirno. Tako je pri nas, tako pa je ob volitvah tudi v Franciji, Angliji in Nemčiji, celo hujše pa je r Ameriki. Demokratični parlamentarizem tega seveda ni kriv, obsodbe vredni krivci so drugje.
Pritožba Puniše Račica na kasacijo
Beograd, 25. oktobra, p. Aipeiacijsko sodišče je po rešitvi priziva jjroti obsodbi Puniše Racrča ie oprostitvi Tome Popovima m Dragutina JovanovitSa-Lum e poslalo sedaj spise prvostopnemu sodišču, da obvesti o razsodbi obtožence, njihove brani-tel je in zasebne, udteAežence, Proti odločitvi apelacijskega sodišča pa so se pritožili zagovorniki Puniše Račiča na kasači j sko sodišče.
Humorističen vlomilec
Beograd, 25. oktobra, p. Beograjski policiji se je pripetil redek primer, da ji jc ubegli vlomilec poslal pozdrave ta fotografijo s pozivam, naj ga poiščejo, če ga bodo našli V noči od 21. na 22. t. m. je bil namreč poskusen vlom v blagajno neke
beograjske tvrdke. Vlomilce pa so pri de- , ,. x . , ....	A - - - . -
lu zasačili orožniki, ki so enega izmed vlo- i j! naCeloval	Jupan ter bi bih v njej
milcev prijeM, dočim jim je drugi pobegnil, i f,alt°pan1i. m'"'st/stv,0' tehnična uprava. - - -	-	- ^ - ' ljubljanska oblast, glavni odbor, mestna
občina in stavbni vodja. 5. oktobra je bila draga konferenca, v kateri se je izkazalo potrebno, da se vsi prizadeti izjavijo glede j svojih prispevkov in svojega sodelovanja. Glavni odbor za osuševanje Barja je že
trebna za olovbo:
4.	Med šentpeterskim In frančiškanskim mostom Je poleg ureditve obrežii potrebna zlasti poglobitev struge za približno 2 m:
5.	V strugi med frančiškanskim in šentjakobskim mostom Je zidovje ▼ glavnem dovršeno: rešit ie treba še vprašanje frančiškanskega in čevljarskega mostu. Dela. ki jih bo
treba še Izvršiti,
so v glavnem sledeča:
1.	Poglobitev struge Ljubljanice skozi vse mesto za približno 2 m.
2.	Dovršitev obrežnega zidovja in obrežja
3.	Poprava in dovršitev obrežne ograje.
4.	Naprava zatvornice pod šentpeterskim mostom.
5.	Ureditev frančiškanskega in čevljarskega mostu.
6.	Delna regulacija Malega grabna in naprava praga pri izlivu v Ljubljanico.
7.	Delna regulacija Gradaščice.
8.	Dovršitev Gruberjevega prekopa. Za ▼sa ta dela se Je izdelal nov generalni tro-škovnik. ki izkazuie okrog 35 milijonov stroškov brez projektirane električne centrale.
Nato omenja poročilo
nadaljnje akcije
oblastnega odbora in mestne občine. V konferenci 4. septembra t 1., katere so se udeležili vsi pristojni faktorji, se je v glavnem govorilo o sestavi komisije, ki naj bi
Danes je policija prejela od njega pismo, v katerem pošilja celokupni beograjski policiji najlepše pozdrave, ob enem pa prilaga fotografijo z napisom: »To sem jaz. Čira A. Da boste vedeli, kdo sem. Iščite me! Najdite me!«
V Dalmaciji se še kopljejo
Split, 25. oktobra, n. V Dalmaciji Je zavladalo zadtnje dna zopet izredno toplo vreme. Gostje, ka jih j« še vedno prece j, so se danes lahko kopaM v morju. Toplomer Je namreč kazal 38 stopinj ®ad ničlo, voda pa je imela 21 stopinj.
Zasedanje VZS
Beograd, 25. oktobra, p. Seja Vrboivnega aa-koaodaameiga sveta je sklicana za torek, 29. t. m. ob 4. popoMne. Vrhovni zakonodajni svet bo najprej nadaljevaJ raapraivo o zakonu o zaduž-
bin-aih.
Nove telefonske zveze
Beograd, 25. oktobra AA. Mimaster Javroh del je izročil prometu naslednje telefonske zrveae: Zagreb—Rosenlieim, Šoštanj—Gradec, Valijevo— BudEtnpešta, Beograd—Celovec. Topusiko—Dunaj, Zagreb—Amsterdam—Rotterdaim—Haag, Oroslav-Ife — Dunaj — Brno, Dota M Miholjac—Nagyarad, VailiJevo z vsemi večjimi mesti Švice, Pančevo— BiuJlmpešta — Dunaj, Sambo* — Dunaj, Zagreb — Ljubliana—Tnrin.
Zaleski v Bukarešti
Bukarešta, 25. oktobra AA. Na včerajšnji večerji, ki jo je priredil minister zunanjih poslov Mironescu na čast grofu Zaleske-mu, je Mironescu v svoji prisrčni zdravicl podčrtal napore Poljske in Rumunije za obči mir. Nova pogodba bo omogočila §e tesnejše zbližanje. Grof Zaleski se je zahvalil Rumuniji in rumunskemu narodu za čustva prijateljstva napram Potiski, ki jih utemeljujejo življenjski interesi obeh držav Dosedanje žrtve obeh držav niso bile zaman in meje, ki so jih začrtale mirovne pogodbe, morajo ostati nedotaknjene. Grof ZaJeski.se nadeja, da bodo postali odnošaji med Rumunsko in Poljsko tako prisrčni in dobri, da ne bo treba seči po pravicah, ki jih da!e nova pogodba. Večerji so prisostvovali vsi člani vlade s predsednikom ministrskega sveta Maniom ter Duca, Mi-tiiineu, Argentoianu in drugi odličnjaki.
Macdonald odpotoval ▼ Anglijo
Ouebec, 25. otktobra. AA. Predsednik MacdonaM se }e sno-či opolnoči vkrcaj na prekooceansko Jadjo, s katero se Vrača v domovino.
Hmeljski trg
2atec, 25. oktobra, h. Današnji promet oho« 250 stolov. Naiknjip mrren. Cene žvrate in Dešz-aiZelezničar stoji z eno nogo v groou, z premenjene od 550—776 KC.
sklenil, da je pripravljen prispevati k regulaciji 10 %, mestna občina ljubljanska je sklenila prispevati 20 %. Ker pa manjka še 13 % do zakonite obveze obeh faktorjev v smislu zakona iz 1. 1906... glasom katerega morata občina in Glavni odbor rri-spevati 43 %, so izjavili zastopniki Glavnega odbora in mestne občine ljubljanske, da so pripravljeni povišati svoj prisoevek do te višine. Zastopnik oblastnega komisarja ljubljanske samouprave ie izjavil, da bo oblast prispevala po zakonu predvideni prispevek 12 Na zadnji seji ie Glavni odbor sklenil zvišati prispevek od 10 na 1-4.5 %. Zato mora ljubljanska občina tudi Povišati svoi prispevek od 20 na 28.5 %, da se doseže povišek zahtevanih. 13 %. Zato
predlaga gradbeni odsek:
t. nai se poročilo vzame na znanje in s tem odobri dosedanja akcija mestne občine! 2. da se prisnevek za regulacijo Ljubljanice zviša od 20 na 28.5 in 3. da občinski svet delegira dva člana v' komisijo za regulacijo Ljubljanice.
Debata
je bila otvoriena s predlogom cbč. sv. Ur-basa, naj se delegirata v komisiio prof. Jarc in Josip Turk. Obč. sv. Raprik zagovarja predloge gradbenega odseka že zato. ker bo z regulacijskimi deli pomagano k j omilienju brezposelnosti.
Obč. sv. dr. Fettich istotako zagovarja predloge. Rešitev je neodložljiva tudi iz zdravstvenih ozirov. Ljubljana postaja centrala tujskega prometa. Sedanja megla pa odbija mnoge tuice in vzbuja mnenje, da je Ljubljana nezdravo mesto. To vprašanje sicer ne bo mahoma rešeno, če se regulacija izvrši, vsekakor pa se bo približalo rešitvi. Občinski svet je dolžan forsirati rešitev tega vprašanja tudi zato. ker se bo z regu-laciio Ljubljanice pridobil velik kompleks koristnega ozemMa.
Obč. sv. inž. Dtetrfch zagovarja predlog, ker se bo z reeu'acijo Ljubljanice omogočila zgraditev hidroceritrale na Ambroževem trgu. ki bo ponoči dooolnlevala n?šo dosedanjo električno centralo. Obč. sv. Potočnik ie podal obziren historijat in onis Ljubljanice in raz vola prometa no Ljubljanici, kl ie od Vrhnike do izliva v Savo dolga 34 km. ter toclo priporoča, nai se čim prel izvede proerarn regn'aciie. Ravno tako zagovarja tudi obč. sv. Musar izvedbo načrta ln priporoča, tiai se istočasno regulira tudi živilski trg.
Po končani drbati le odredil župan dr. Puc glasovanie. Predlogi «o bUI vsi soelas-no snreietl. Kot čfan* komisije za regularno Ljubljanice sta bila Izvoljena obč. svetnika • Jarc in Turk.
Nato ie prešel občinski svet na razpravo drage točke dnevnega reda:
pritožbe proti regulaciji Dunajske ceste
Tudi o tej točki se je razvila obširna razprava Poročevalec gradbenega odseka je po kratkem poročilu predlagal, naj se ovržejo vsi rekurzi in naj se v smislu strokovnega mnenja Udruženja jugosloven-skih inženjerjev in arhitektov sklene nadvoz nad železniškim tirom v smislu načrtov arhitekta Plečnika.
Prvi govornik obč. sv. dr. Gregorič je podal najprej obširen historijat o tem vprašanju in zastopal potem v nadaljnem temeljitem in detajlno utemeljenem govoru stališče, da je treba popraviti železnico ln ne Dunajsko cesto. Navaja prometne težave in ogromne stroške projektiranega nadvoza. Stroški in delo pa bi ostali zaman, ako pride kdaj do uresničenja načrta, da se preloži železnica s kolodvorom. Zato kaže z rešitvijo tega vprašanja še počakati.
Obč. sv. Likozar. Preložitev dosedanjega kolodvora bi bila edina radikalna rešitev vprašanja. Zato ie mnenja, naj se sklep občinskega sveta od 6. marca glede novega regulacijskega načrta Dunajske ceste razveljavi in da naj občina stopi v stip z železnico glede preložitve kolodvora in proge.
Zupan dr. Puc opozarja, da ne gre za to, ali nai se postavi nadvoz ali podvoz, temveč le za to, da se s sklepom občinskega sveta prepreči zazidanje terena ob Dunajski cesti. Ce zazidamo, bo v bodoče postala vsaka akcija v tem oziru nemogoča. Gre torej za to, da ustvarimo možnost bodočega razvoja Ljubljane.
Obč. sv. inž. Dletrich je r obširnem govoru razpravljal
o razširjenju glavnega kolodvora.
Ne vštevši izredne vlake odpelje danes iz glavnega kolodvora ca 90 vlakov dnevno. Osebni promet je v letu 1926 na glavnem kolodvoru dosegel okroglo 890.000 potnikov. že leto nato 928.000, lansko leto pa je znašalo število potnikov nad 1.000.000. Celokupen promet v železniški direkciji ljubljanski je znašal lansko leto 11.300.000 potnikov, na ljubljanski glavni kolodvor odpade torej ena desetina potnikov teritorija jubljanske železniške direkcije.
Glavni kolodvor je bil zgrajen L 1849. in ▼ vseh teh 80 letih se ni na tirni napravi kolodvora pra nič bistvenega spremenilo. Južna železnica je že 1. 1902. mislila na ureditev glavnega kolodvora, torej pred 27 leti. ko je bi! promet v primeru z današnjim še prav minimalen. L 1907. je bil izdelan okvirni projekt in odobren kredit v znesku 2,258.000 zlatih kron. Po vojni je ravnateljstvo Južne železnice izdelalo nov proračun za preureditev kolodvora v znesku 18 milijonov dinarjev. Modernizacija kolodvora bo prinesla mnogo koristi ljubljanskemu prebivalstvu. Tujski promet se bo mogel neovirano razvijati, osebni promet bo mani nevaren, tovorni promet se bo vršil brez nepotrebnih zamud. Zato predlaga govornik v sporazumu s poročevalcem prof. Jarcem, da se glede razširjenja ljubljanskega kolodvora sprejme naslednja
resolucija:
»Kraljevska vlada se poziva, da takoj prične s preddeli za ureditev ljubljanskega kolodvora v svrho ustvaritve velikemu prometu odgovarjajoče moderne postaje ter v ta namen postopoma vnese potrebne kredite v državni budižet. Razširjenje ie neobhodno potrebno z ozirom na vedno naraščajoči promet na ljubljanskem kolodvoru, z ozirom na izredno važno mednarodno križišče in z ozirom na to. da ta kolodvor, zgrajen pred 80 leti, nikakor ne odgovarja sedanjim zahtevam moderne Ljubljane in predstavlja skrajno življensko nevarnost za potnike in prometno osobje. Ureditev kolodvora naj izvrši železnška uprava v sporazumu z mestno občino ljubljansko.«
V nadaljnji debat!
se ie obč. sv. dr. Jerič izrekel proti nadvozu ali podvozu, pač pa za poglobitev železniške proge. Zato predlaga k resoluciji dodatek, nai se upošteva možnost poglobitve železniške proge, nabavijo v to svrho potrebni načrti ter posreduje pri železniški upravi.
Obč sv. Bahovec se je pridružil resoluciji inž. Dietricha z dodatkom dr. Jeriča.
Obč. sv. Likar se je izrekel za zavrnitev rekurzov hišnih posestnikov ob Dunajski cesti, ker je treba zavarovati možnost regulacije Ljubljane.
Obč. sv Ruonik ie poudarjal, da bi se s tem vprašanjem ne bilo treba baviti, ako bi bil ob potresu občinski svet gledal za daljšo dobo naprej. Izreka se za zavrnitev rekurzov. da se ohrani mestni občini možnost izvršiti načrt prof. Plečnika, kadar bo to notrebno in mogoče.
Obč. sv. inž. Dletrich je poročal o anketi Udruženja inženjeriev in arhitektov. Za-
Veliko gorja
si prihranite,
preprečite bolezen in dela-nezmožnosf, če takoj pri nastopu glavobola zaufi-jete priznane
Zakonito zaščiteno ime jamči za pristnost in vrednost.,
Pristne samo v originalnem zavoju
,rJktjotsf^MmM.
stopniki železnice so fojavft da Je poglobitev železniške proge za enkrat absolutno
izključena, ker bi veljala .pkrog 250 milijonov, ki jih še dcjgo ne bortjp zmogH. Zato se je Udruženje izreklo za načrt proL Plečnika, ki predlaga nadvoz. Zamišljen je arhitektonsko zelo lepo in bi bil v okras mestu.
Obč. sv. Musar je istotako priporočal predlog gradbenega odseka.
Obč. sv. Jerič: 250 milijonov je res visoka številka, toda s tem izdatkom bi bli ves problem popolnoma rešen. Vsota bi se lahko razdelila med državo, banovino in mesto.
Župan dr. Puc predlaga, naj se rekurzi zavrnejo, vprašanje nadvoza ali podvoza Pa pusti odprto. Zavrne naj se tudi predlog dr. Gregoriča glede razveljavljenja regu-lačnega načrta, zato pa naj se izvoli odsek šestih članov, ki nai stopi v stik z železniško upravo zaradi preložitve kolodvora. Sprejme naj se tudi resolucija referenta Jarca in inž. Dietricha z dodatnim predlogom dr. Jeriča.
Nato so bili rekurzi hišnih posestnikov ob Dunajski cesti soglasno zavrnjeni ter sprejeti vsi predlogi v smislu formulacije župana Puca.
Sklad Vladimirja Gortana
Zupan je nato sporočil, da je obč. sv. dr. Fettich vložil nujni predlog, naj se osnuje sklad Vladimirja Gortana za prvo podporo in pomoč primorskim izseljencem. Ta sklad nai bi se dotiral za letos z 20.000 Din iz proračunske rezerve, za bodoča leta pa naj bi se določili primerni zneski v občinskih proračunih. Sklad naj bi upravljal mestni in socialno politični urad.
V utemeljevanju svojega predloga je vo-udarjal dr. Fettich. da zapušča v zadnjem času in beži k nam na tisoče naših rojakov iz Julijske Krajine.
Tem žrtvam je treba pomagaiti. k čemer j« najbolj poklicana Ljubljana. Ta doslej ni imela primerne možnosti, ker ▼ okvirju socijalne politike mestne »prav« pomožna sredstva niti m domačine niso zadoščala. Človekoljubnost zahteva, da nudimo beguncem prvo zavetišče. Puljska tragedija naj nas zdrami, da damo mestni upravi na razpolago sredstva, da bo mogla podpreti najpotrebnejše primorske begtunce v prvih dneh stiske, dokler »i sami ne najdejo koščka kruha.
Predlog dr. Fettich« je MI sprejet soglasno.
Nadalje je bil sprejet nujni predlog dr. Bohinjca, naj ee rastanovn
odbor za pospeševanje gradbene delavnosti
▼ Ljubljani V ta odbor bosta delegirala finančni in eooijalno - politični odsek po tri člane, načeloval pa mu bo predsednik finančnega odseka. Odbor bo iz vrst prebivalstva poiskal sosvet praktičnih in teoretičnih strokovnjakov. Delo ima pospešiti tako, da ee bodo njegovi predlogi mogli upoštevati že v bodočem proračunu.
Mestna zastavljalnica
župan dr. Pne je »poročil nadalje, da so obč. svetniki dr. Puntar, dr. Jerič in Bahovec vložili interpelacijo, zakaj m uvedel disciplinarnega postopanja proti nradništvu Mestne zastavljalnic« in odredil suspenzije nekaterih uradnikov. Župan obžaluje, da ja bila ta interpelacija objavljena v listih, o čemer se je a priori ustvarilo med občinstvom mnenje, da je bilo napravljenega nekaj nepravilnega in da so uradniki krivi. Taka taktika ra pravilna, dokler ni krivda dokazana. O poslovanju Mestne zastavljalnice je prejel svoječaeno več ©vadb. TJradni-štvo je tudi samo prosilo za uvedbo disciplinarnega postopanja in 29. aprila lani je bila uvedena disciplinarna preiskava, lri j>a je ugotovila, da eo bile rse ovadbe izmišljene. Meseca novembra je nato odredil še škon-trarijo Mestne zastavljalnice, pri kateri je bik) ugotovljeno, da so obstojale nekatere nerednosti. ki pa 90 bile samo upravnega značaja. Zgodile se niso nobene poneverbe ali kako drngo oškodovanje strank. Nered-nosti so obstojale v tem, da ni bila najtoo-nejša kontrola, kje se nahajajo kaki predmeti in da so morale stranke čakati dalje časa, predno so se našli. Tega pa je bil kriv samo sistem. Župan h koncu ponovno obžaluje, da se je v javnosti vzbudil utis, kakor da bi se zgodilo kaj nerednega.
Nadalje je župan odgovarjal na interpelacijo obč. svetnika prof. Jarca glede
podrža/vf jenfe mestne ženske realne gimnazije
Gimnazija je stala in stane mesto precej denarja. Zato se je občina trudila, da bi dosegla podržavljenje. Vsi naši obč. svetniki so izjavljali pri volitvah, da bodo skrbeli za podržavljenje. Župan je že leta 1925. interveniral v tem smislu v Beogradu. Letos je pa naprosil obč. svetnika prof. Jarca, ki se je ravno mudil v Beogradu v občinskih zadevah, naj zopet intervenira pri vladi. Ministrstvo prosvete ni odgovorilo ne da, ne ne. Zato smo poslali na ministrstvo prosvete vlogo s prošnjo za podržavljenje ženske realne gimnazije in pokazali na možnosti, kako bi se dala stvar izvršiti. V tej vlogi se je posebej poudarjalo, da se s tem ne smejo oškodovati drugi šolski zavodi v Ljubljani, odnosno reducirati njih število. Izrecno se tudi v vlogi varujejo že pridobljene pravice vseh učnih moči na gimnaziji.
Ob 20. je župan zaključil javno sejo ln odredil tajno sejo.
Reoertoarii
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20.
Sobota 26.: Velika abeceda. Izven. Nedelja 27.: Naš gospod župnik. Izven. Ponedeljek 28.: Grob neznanega vojaka. AL Torek 29.: Zaprto.
Sreda 30.: Življenje je lepo. Premijera. Iz*. LJTTHjJANSRA OPPRA. Začetek ob pol 20. Sobota 26.: Grof Luxenbur§ki. Opereta. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja 27.: ob 15. Mamzelle Nitouche. — LjudBka predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 210. Gorenjski slavček. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Sobota 26.: Pohujšanje v dolini šentflorjan-
ski. Delavska predstava. Nedelja 27.: Morala gospe Dulsike. Kuponi Ponedeljek 28.: Zaprto. Torek 29.: Piskrovez. Premijera. B.
ŠENTJAKOBSKI -GLEDALIŠKI ODER. Sobota 26.: Ženitev. Nedelja 27.: Ženite«.