CELJE, 26. maja 1961 Leto XI. štev. 19 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZ« DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE 'LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Veličina v veličini njegovega ljudstva Titovega imena ni treba umet- no kovati v oblake, ni ga treba spretno ovijati v aiorizme in mu dvigovati piedestal veličine. Ve- likost njegove osebnosti je odraz njegovega revolucionarnega boja, njegove genialnosti na čelu revo- lucije, njegovih dosežkov v preo- brazbi 'jugoslovanske družbe, v njegovem ugledu v očeh množic vsega sveta, v njegovi resnični humanosti in tisočkrat dokazani globoki želji za mir in srečo člo- veštva. Človeštvo je v svoji zgodovini zabeležilo velike zgodovinske o- sebnosti, resnične in potvorjene. Toda takega velikana, kot je mar- šal Tito, zraslega v takih okoli- ščinah, tako tesno povezanega z željami in cilji nekega ljudstva, doslej ni bilo. Tito je velika osebnost iz eno- stavnosti. Velik voditelj zato, ker je vselej bil del svojega ljudstva, ker je natanko prisluhnil njego- vi volji, ker je bU vedno najdo- slednejši revolucionar, brezkom- promisni zastavonoša proletarske ideje, ki je edina resnična vodni- ca k sreči celotnega človeškega rodu. Rastel je v ljudstvu, bil 'prega- njan med preganjanimi, se boril z borci, zmagoval z zmagovalci, gradil novo družbo, kljuboval na- padom in dvignil glas za mir in sodeloval med narodi. Vedno kot odjek volje narodov Jugoslavije, toda tudi kot voditelj, ki jasno vidi pot pred seboj, ki v sleher- nem položaju sedaiijosti ve za za- konitosti bodočega razvoja. Za velikani čhcrveštva so ostale kulture, veličastni zgodovinski premiki, njih imena so vezana za rast civilizacije, za vzpon proiz- vajalnih sil. Toda Tito si je po- leg vsega ustvaril spomenik v za- vesti ljudstva, iz katerega je iz- šel. Tito ni eden od onih, ki kre- pijo vtogo in pomen države in z njo tudi svcfjega. Kot dosledni marksist je ubral drugo pot, kot še nihče pred njim. Na čelu Zve- ze komunistov, revolucionarnega jedra jugoslovanskih ljudstev, je usmeril sile delovnih ljudi ne sa- mo na ekonomsko krepitev socia- lizma. Storil je veliko več. Velik je njegov vpliv, da je delovno ljudstvo Jugoslavije smelo stopi- lo na pot polne osvoboditve dela, da si proizvajalci dejansko vla- dajo sami, neposredno in resnič- no, tako v proizvodnih naporih, v družbeni delitvi dela in ustvar- jenih dobrin. Delovne množice Jugoslavije so na poti resnične svobode. Nihče jim ne bo več vladal, niti po- sredno v njihovem imenu, tem- več ljudje sami odločajo o svoji usodi. S tem, da izgineva vlada- nje nad ljudmi, v ospredju pa stopa upravljanje vseh ljudi nad stvarmi, je veličina naše dobe, je proces, v katerem se človeku res- nično v polnem obsegu vrača člo- veško dostojanstvo. V tem pa je tudi veličina Tita, ki naj nam živi še na mnoaa leta! Tovariš Jože Jošt odpira razstavo NA PRAVI POTI Na celjskem mladinskem pevskem festivalu je nastopilo 39 zborov z nad 3200 pevci - Festival sta obiskala tov. MIha Marinko in Boris Kraigher - Zbor osnovne šole iz Sežane ter gimnazijski iz Celja najboljša v Sloveniji PRIREDITVE LETOŠNJEGA FESTIVALA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V CELJU SO SE ZAČELE V PETEK, 19. T. M., KO JE BILA V PROSTORIH MESTNEGA MUZEJA ODPR- TA RAZSTAVA MLADINSKE PEVSKE LITERATURE, KI JE IZ- ŠLA V LETIH PO VOJNI. SLAVNOSTNA OTVORITEV FESTIVA- LA PA JE BILA V SOBOTO POPOLDNE, V VELIKI DVORANI NARODNEGA DOMA, PRED NASTOPOM NAJBOLJŠIH SLO- VENSKIH PIONIRSKIH ZBOROV. SLOVESNOST JE ZAČEL ■PREDSEDNIK FESTIVALSKEGA ODBORA ANDREJ SVETEK ZA NJIM PA JE FESTIVAL ODPRL PREDSEDNIK ZVEZE SVO- BOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE BRANKO BA- BIC. V govoru, ki ga je imel ob tej pri- ložnosti je dajal, da celjski fes.tival mladinskega petja zaključuje eno od najbolj množičnih kultwnih dejav- nosti naše mladine v letošnjem letu. Okoli 850 mladinskih .pevskih zbo- rov in blizu 43 tisoč pevcev se je zvrstilo na občinskih in okrajnih revijah za izbor najbol\jših. Celjski festival, je,še dejal tov. Bahič, pa ne pomeni samo revije najboljših, tem- več predvsem označuje nepretrgano ■kulturno aktivnost mladih pevcev, ki so se celo šolsko leto p'-ipravljali na javne nastope in v plemenitem tek- movanju stremeli, da bi dosegli naj- več in si tako priborili dostop na celjski festival. Vsem to seveda ni uspelo. To pa v ničemer ne zmanj- šuje njihovega prizadevanja in tru- da, ki so ga vložili v to. Končno je tav. Babič opozoril še na druge od- like celjskega festivala in na oblet- nico vsta^je jugoslovanskih narodov, kateri je bil festival posvečen. Kakor prvi dan, tako so tudi na- slednje dni obiskali festivalske pri- reditve najvidnejši predstavniki jav- nega in političnega življenja tako iz Ljubljane, kot Celja. Tako so festi- val obiskali: predsednik Ljudske skupščine Miha M^inko, pred\sednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraig- her, podpredsednik Izvršnega sveta Viktor Avbelj, nadalje Ivan Regent Vlad ko Majhen, Boris Kocjančič Ivan Kreft, Stane Krajnc, nadal\je Franc Simonič, Ruko Jerman, Franc Lubaj, Jože Jošt, Stane Sotla", To- ne Skok, Franc Rup<'et, Drago Spendl itd. Med številnimi gosti so bili tudi najuglednejši glasbeni de- Innri hat dnrpnt hpnarn.i^bi' Abndp- mije za glasbo prof. Vojislav Iljič Kini Spirovski iz Skopja, Zoran Palčok, predsednik Zveze glasbenih društev Hrvatske, nadalje Rado Si- moni ti, Radovan Gobec, Peter Lipar, Slavko MiJielčič itd. Festival pa so obiskali tudi številni tuji gostje, kot g. Johan Scholtes in ga. Schols 'iz Nizozemske, dr. Fritz Pie-sig iz Bre- mena, p-of. Albin Reiter iz Salzbur- ga, Edmund Mackoviak iz Pozna- nja, Napoleon Siess iz Katovic in drugi. Spored festivalskih prireditesv je bil raz'deljen na štiri dni. Prvi dan. v soboto, 20. ma;a so naistqpili naj- boljši slovenski mladinski izibori predmutacijske dobe. Med štirinaj- stimi zbori je strokovna komiisi'ja priznala prvo mesto pionirskemu zboru osnovne šole iz Sežane, ki ga je vodila Majda Hauiptmanova. Drugi dan, v nedeljo, 21. t. m. so nastapili najboljiši mladiniski .ženski, moški in mešani z-bori. V konkuren- ci enajstih ziborov je največji uspeh dosegel mešani zbor Svobode s celj- ske gimnazije, ki ga vodi Bgon Ku- nej. Ta dan pa je na odru velike dvorane Narodnega doma nastopil tudi mešani mladinski ipevski »bor je izpopolnilo tudi dvodnevno po- »France Pasterk-Lenart« iz Železne svetovanje' glasbenih pedagogov in Kaple in Šentvida. pevovodi]. Tretji dan, iponedeljek, 22. maja, je bi! rezerviran za revijo mladin- skih 'Zborov glasbenih sol. Nastopilo je ipet ziborov. Ob zaključku celjskega festivala je 'bila še 'Zvezna revija, iz nastopom riaj'boljših mladinskih 'Ziborov vi vseh re,puiblik (razen Črne gore) ter na- stopom mladinskega zbora italijan- ske osnovne šole in gimnazije iz Pi- rana ter zbora učiteljske šole iz Vršca, iki so ga sestavljali ipevci ro- munske narodnostne manjšine. V celoti je ta dan nastopilo osem zbo- rov. Program festivalskih iprireditev.pa Lep in mogočen je bil zaključek. Preden so oder zapustili člani celj- skega gimnazijskega zbora, so mla- di udeleženci in gostje z velikim odobravanjem sprejeli besedilo pis- ma, ki so ga poslali maršalu Titu za rojstni dan. Zatem pa je vnovič stopil pred mikrofon tov. BR.ANKO BABIC. Ko je v zaključnem govoru potrdil usipeh festivala tako v mno- žični udeležbi, kot kvaliteti, je na- daljeval, da iprav ti uspehi kažejo, da 'SO njegovi organizatorji na pravi poti. Razen tega je menil, da so že letošnje 'prireditve potrdile upravi- čenost želje, da naj ta festival po- Gostje na nedeljski prireditvi celjskega festivala. Od leve: Miha Marinko, Boris Kraigher, Branko Babič, Franc Simonič... na desni: zbor koroških mladincev. stane vsejugoslovan&ki. In končno, podani so vsi pogoji, da se lahko že -v bližnji bodočnosti razvije v širše mednarodno srečanje mladinskih zborov. Nato se je zahvalil vsem šo- lam, ki so omogočile to mladinsko kulturno dejavnost. Razen tega se je zahvalil vsem tistim, ki so na ka- kršenkoli način pripomogli, da so iz- reden 'Uspeh dosegle tako občinske, kot okrajne revije v naši reipubliki V Nazarju so izvolili obratne delavske svete Z decentralizacijo delavskega sa- moupravljanja na ekonomske enote so 20. maja po obratih Lesne indu- strije Nazarje izvodili 8 obratnih de- lavskih svetov. Obratni delavski sve- ti štejejo od 5 do 7 članov. V pri- pravah na volitve obratnih delav- N.jboijši v Sloveniji V počastitev dneva mladosti je Strelska zveza Slovenije izvedla tradicionalno tekmovanje okrajnih mladinskih reprezentanc v strelja- nju z malokalibrsko puško. Zmaga- la je ekipa iz Celja, ki je dosegla 939 krogov, drugi sp bili Kranjčani z 901 krogom, tretja Ljubljana, če- trti Maribor, peto Novo mesto. Kakor v ekipnem ocenjevanju ta- ko so Celjani dosegli najboljši uspeh tudi kot posamezniki. Zmagal je Jože .Jeram z 246 krogi od 300 možnih. Na tretje mesto pa se je uvrstil Vili Dečman iz Štor z 237 krogi. CELJANI — REPUBLIŠKI PRVAKI V nedeljo je bilo v Novi Gorici sedmo tradicionalno republiško prvenstvo v predvojaškem mno- goboju. V končnem ocenjevanju so pri ekipah zmagali Celjani s 1164 točkami, pred Novo Gorico 1113, Kranjem itd. Med posamezniki pa se je od Celjanov najbolje držal Gruber z Vajenske šole Borisa Kidriča v Celju, ki je zasedel drugo mesto. Gimnazijec Rotar pa je bil tretji. akih svetov po ekonomskih enotah so živahno sodelovale tudi sindikal- ne podružnice. Na kandidatne liste, ki so jih pripravile sindikalne po- družnice, so prišli najbolj sposobni in zaslužni člani delov, kolektiva. Z izvolitvijo obratnih delavskih svetov ima vsaka ekonomska enota organ delavskega samoupravljanja kar daje garancijo, da se bo delav- sko samoupravljanje še bolj poglo- bilo, interes delavcev za samouprav- ljanje pa povečal. -er Na pot je šla razstava — Potujoča razstava, ki jo danes odpiramo, je dejal na otvoritveni slovesnosti v Preboldu predsednik okrajnega odbora za proslavo dvaj- setletnice vstaje jugoslovansikih na- rodov, tov. J02E JOST, ponazoruje s svojim zgodovinskim gradivom bo.nbeni prlisipevek prebivalcev celj- skega okraja, predvsem pa prispevek prvih partijskih celic v (borbi proti ljudskim 'režimom v bivši Jugosla- viji, nadalje .začetek -oborožene bor- be prvih partizanskih čet, kot sta bi- li celjska in savinjska, ter pozneje s slavo ovenčano pot Štirinajste divi- zije in drugih enot. V razstavnem »CELJSKI OKRAJ V REVOLUCIONARNI BORBI IN SOCIALISTIČNI IZGRADNJI« gradivu je tudi prikazano junašiko zadržanje in vera v zmago nad fa- šizmom naših borcev in aktivistov Tu so obujeni 'dogodki iz Starega plskra itd. Razstava pove, da znaša skupno število žrtev z območja celj- skega okraja 3768, v NOB pa je vse- ga skuipaj sodelovalo iiz našega okraja 12.385 Ijiudi. Ta bilanca, je še dejal tov. Jošt, nas še posebno moralno obvezuje, da za ideje, za katere je ugasnilo toliko življenj danes vložimo vse sile in tako pripo- moremo k hitrejšemu tempu kvali- tetnejšega razvoja socialističnega družbenega reda. Ni nakljiučje, da je bila razstava »Cejjski okraj v revolucionarni bor- bi in socialistični izgradnji« najprej odprta v Preboldu. Od tod bo kre- nila na pot v različne kraje našega območja predvsem zaradi'tega, ker je bilo prav v Preboldu pred vojno iz- redno aktivno delo partijske celice ki se je že na začetku oborožene vstaje še ibolj razmahnilo. Razstavo je uredil oddelek NOB Mestnega muzeja v Celju pod vod- sivom tovariša Staneta Terčaka. Na njej pa je zbranih olkoli 800 si.k, fo- tografij in ostalih dokumentov Spada v vrsto prireditev na čast dvajsetletnice vstaje. Po Preboldu so razstavo p-e^^esl" na Vransko, danes pa so jo odprli v Mozirju. Tu bo urejena do vključno nedelje, 28. tega meseca. -mb Kje in kdaj? BO ODPRTA RAZSTAVA »CELJSKI OKRAJ V REVO- LUCIONARNI BORBI IN SO- CIALISTIČNI IZGRADNJA Razstava »Celjski okraj v revolucionarni bcTbi in so- cialistični izgradnji« je že krenila na pot. Najprej je bila odprta v Preboldu, od- tod pa je krenila na Vran- sko. Do viki j učno nedelje bo urejena v Mozirju. Zatem pa jo bodo odprli še v nasled- njih krajih: Gornji grad (31. maja dn 1. junija), Solčava (3. (in 4. junija), Celje (od 9. do 12. junija), Rogaška Sla- tina (15. in 16. junija), Šmar- je (18. in 19. junija), Sloven- ske Konjice (od 23. do 25. junija), Dobrna (od 28. do 30. j.unija), Žalec (od 7. do 9. ju- lija), Šentjur (od 20. do 22. julija) ter Šoštanj in Velenje od 1. do 8. loktobra. Razen tega bodo jeseni to razstavo uredili še v Kozju, Bistrici ob Sotli, na Planini in nazadnje v Laškem. za čas od 25. maja do 5. junija Trajen dež z ohladitvijo se pri- čakuje okrog 28. maja. V ostalem deloma sončno s pogostimi kra- jevnimi plohami ali nevihtami. Prehodno izboljšanje vremena okrog 26. maja in okn^ 2. junija. Andrej Svetek začenja festi\'ul mladinskih pevskih zborov Zahvalil se je Celju in njegovim prebivalcem, ki so prijazno sprejeli tolikšno število mladih pevcev in go- stov. Nazadnje pa je izrekel polno priznanje članom festivalskega od- bora v Celju, zlasti pa njegovenru predsedniku Andreju Svetku. CELJSKI TEDNIK STEV. 19. — 26. maja 19C1 Svet ima res dva obraza, v kate- rih se očitajejo vsa nesoglasja in nasprotja, en obraz vzbuja optimi- zem. drugi je mrk in obeta s sovra- štvom njegove tegobe. Na eni strani se odpirajo možnosti za sporazume- vanje, za razgovore in pogajanja na drugi se pripravljajo za obračun z orožjem vsake vrste. Laoško pre- mirje, konferenca o Laosu v Ženevi, začetek pogajanj v Evianu, sestanek Kennedg — Hruščev. to kaže, da narodi in države še lahko sedejo za mizo in skušajo urediti sosesko sve- ta. Pri Laosu je šlo trdo, ZDA so se težko vdale dejstvu, da je Patet Lao gospodar nad večino dežele in da Bun Vmova vlada nič ne pomeni. Upirale so se zastopstvu Patet Lao v Ženevi, predlagale, naj bi se ko- misija za premirje okrepila s Kam- bodžo in Burmo, torej dvema izven- blokovskima državama, a bilo je jasno, da to počenjajo samo zato da bi se popravil vojaški položaj SEAT O pakta, ki vključuje Laos v ameriško zaščitno ozemlje. Princ Sihanuk je prostodušno izjavil, da so ZDA izgubile možnost za ugod- nejšo situacijo v Laosu. Laos je v vsakem pogledu proti ameriškim in- teresom, ostane le še vprašanje, ka- ko ga narediti nevtralnega. Na nev- tralnost pa je vseh 14 držav prista- lo, tudi sovjetski in kitajski zunanji minister, toda na tako nevtralnost ki vsebinsko za ZDA ne bo nič po- menila, notranje zadeve naj si uredi Laos sam. Laos za Zahod torej ne bo taka nevtralna država, kot je v Evropi Avstrija. Evian! Prvo besedo je imel Louis Joxe. nato Krim Belkasem. Dnevni red je obsežen in vsebuje bistveno vprašanje sveta — kako naj izgine kolonializem s sveta m iz Alžira. kjer se je hotel zadnjih šest let utr- diti z orožjem 600.000 francoskih vojakov. Prekinitev ognja, vloga francoske armade po prekinitvi og- nja vloga francoske uprave pred sa- moodločbo, vojaška oporišča v Alži- ru, položaj Evropejcev in drugih manjšin, sama težka vprašanja, če pomislimo, s'kako težkim srcem je na pogajanja o alžirskem Alžiruprif volil sam de Gaulle. Francoska vo- jaška hunta je še vedno na delu, če- prav so njeni voditelji vsaj v glav- nem pod ključem. Da je še lahko ne- varna, se vidi iz izrednih varnostnih ukrepov. Več kot zanimivi so tudi glasovi, da je generala de Challa podpirala centralna informacijska služba ZDA, organ Allana Dullesa ki ima, tako kaže, velik vpliv na ameriško zunanjo politiko, a pri tem vsaj zadnje čase ne ravno srečno ro- ko. Iz razgovorov med Kennedyjem in Hruščevom na Dunaju v začetku junija se bo morda pokazalo, ali je kaj iskrene dobre volje za znosnejšo politiko, ali pa gredo ZDA v premir- 'je in pogajanja,samo tedaj, če nji- hovo orožje odpove. Kakor pravi Sartre v »Expressu« oslepljeni so že dolgo časa od proti- komunistične propagande in zanje je komunizem vse. kar je nasprotno ameriškim interesom, korenine tega pojmovanja pa so v neizprosnem r^ stemu kolonializma. Ta pa poka, in s tem se ZDA težko botajo. Zato so spet povečale vojaško in gospodar- sko pomoč Južnemu Vietnamu, zato so v'gli Cang Mionovo vlado v Juž- ni Koreji, nova pa bo vodila dosled- no protikomunistično politiko in čkrepila stike z ZDA. Torej preven- tivni ukrepi tam, kjer bi se utegnilo pripetiti kaj takega kot v Laosu! Južni Vietnam. Tajland, Formoza so požrle že milijarde dolarjev iz ZDA in to z enim samim namenom, da bi se tu okoli ameriških vojaških opo- rišč utrdili in uveljavili najbolj re- akcionarni, najbolj krvavi desničar- ski režimi. Zaenkrat ni jasno, kaj je v ozad- ju Kasavubujeve akcije za nov par- lament in s tem za odstranitev stan- leyvillske vlade, ki ji načeljuje Gi- zenga. Ce je Kasavubu res ameri- ški agent in obenem hoče biti nosi- lec zakonitosti, je jasno, da bi Za- hod na ta način rad okrepil svoj po- ložaj v srcu Afrike. Combejev sepa- ratizem in njegove metode so bile preveč anahronistične, nekaj podob- nega, kakor so portugalske v An- goli. Zahodna Nemčija je ponovno po- kazala. da skuša iz blokovskega na- sprotja potegniti čim več koristi za- se in za svojo politiko velesile. Strauss je ponovno terjal še moč- nejšo atomsko oborožitev Bundes- wehra, češ. brez sredstev za zastra- ševanje nemški politiki ne morejo prevzemati odgovornosti za Evro- po! Res, še malo je treba počakati pa se šefu Adenauerjevega kabineta Globkeju ne bo treba umakniti s po- ložaja zaradi dokumentov, ki so od- krili, da je bil pred vojno in med vojno najožji sodelavec Eichman- nov. T. O. IZ FESTIVALSKEGA DNEVNIKA POLNI SO LISTI FESTIVALSl^EGA DNEVNIKA, POLNI ZAPISOV IN VTISOV, PREPOLNI ŽIVIH SPOMINOV IN OB- ČUTKOV, OB KATERIH JE ČLOVEK OSTAL BREZ BESED, IN KO SO V OCl SILILE SOLZE... SPOMINI NA VSE TO SO SE PREVEČ ZIVI, DOZORELI BODO SELE SCASOMA IN USTVARILI TISTO NEPOZABNO PODOBO, KI JO LAHKO ČLOVEK DOŽIVI SAMO ENKRAT. VSE TO OBCUTJE PA SE POVEZUJE V SPOZNANJE — FESTIVAL JE USPEL, USPEL JE NAD VSA PRIČAKOVANJA, POTRDIL PRAVILNOST POTI IN NAKAZAL BLIŽNJO TER DALJNO PERSPEKTIVO. Perspektivo celjskega festivala mladinskega zborovskega petja so bolj kot kdajkoli prej nakazale prav letošnje prireditve. Festival mora, bolj kot letos, izzveneti v vsejugoslovanskem akordu. To ni le manifestacija slovenske mladi- ne, slovenskih pevskih zborov. Celjski festival naj postane tudi zaključnica nepretrganega dela na pevskem področju mladine vseh jugoslovanskih narodov. In konč- no, celjski festival ima vse po- goje, da se razvije v pomembno mednarodno prireditev. Morda že prihodnje leto, sicer pa prav kma- lu. Čeprav sta zlasti reviji naj- boljših slovenskih mladinskih zborov izzveneli v tekmovalnem smislu, saj je bilo treba prvi dan iz skupine štirinajstih, drugi dan pa med enajstimi zbori določiti najboljšega, je vendarle že sama udeležba na festivalu dala visoko priznanje vsem mladim pevcem. Premagati dvakratno izbiro ni bi- lo lahko. Izluščiti iz množice 850 zborov petindvajset najboljših je bilo težko. Vsi izbrani so namreč morali svojo kvaliteto in sposob- nost potrditi najprej na občinskih in zatem še na okrajnih revijah. To pa je zahtevalo veliko trde vo- lje. Zato, ne glede na imenovanje najboljših zborov, dajemo prizna- nje vsem. Vsi so si zaslužili od- lično oceno. Sobota, 20. maja V lepem sončnem jutru je Celje zaživelo povsem novo življenje. Pr- vi zbori so prišli že sinoči, večina )a dopoldne z mariborskim in Ijub- janskim vlakom. Na celjski želez- niški ipostaji je bila silna gneča. Pa Mladinski zbor Svobode s celjske gimnazije pod vodstvom Egona Kuneja Čestitka za uspel nastop vendar se je vse kmalu izpraznilo. Spet so se srečali stari znainci. Sti- ski rok in objemanja ... Mlade pevce in goste je pozdra- vilo in sprejelo okrašeno Celje. Popoldne je bila velika dvorana Narodnega doma znova pretesna. Na srečo je organizator ozvočil tu- di trg pred festivalsko dvorano in tako omogočil še ostalim spremlja- pevci iz Borovnice, zatem mladinski zbor iz Grosuplja, pa otroci iz Kam- nika, ki so veljali za favorite... Ljubljanski okraj je zastopal tudi lanski zmagovalec celjskega festi- vala — zbor osnovne šole »Majde Vrhovnikove« iz Ljubljane. Letos ni uspel. Mladi pevci iz Idrije so po- želi zaslužen aplavz. Prav tako pev- ci iz Vidma-Krškega ter zlasti še ži- vahni otroci iz Radgone, ki so na oder skoraj ipritekli. Zatem so se po- stavili še pevci osnovne šole »Lu- cijan Seljai« iz Kranja, zbor osnov- ne šole »Slavko Slander« iz Mari- bora, mladinci iz Benedikta v Slo- venskih goricah ... Veliko zanima- nje je vladalo za nastop sežanskega zbora. Konec je veljal domačinom Na odru so se zvrstili mladi pevci iz prve osnovne šole ter zbor Fran- ce Prešeren, ki ga sestavljajo otro- ci celjske tretje osnovne šole. Ob taki reviji, delo ocenjevalne komisije ni bilo lahko. Končno so se odločili za sežanski zbor, kot naj- bolj tipičnega predstavnika otroških zborov. Nedelja, 21. maja Predviden manifestativni nastop združenih pevskih ziborov pri spo- meniku NOB na Slandrovem trguje zaradi deževja odpadel. Kmalu za- tem so 'prireditelji sprejeli še brzo- javko iz Trsta. Zaradi tehničnih ovir, ne moremo priti, se je glasila. Tako je festival iz.gu.bil ne samo po- memben nastop pri spomeniku, s ka- terim so hoteli še posebej počastiti obletnico ljudske revolucije, ampak je bil tudi ob srečanje z mladimi pevci s Tržaškega. Zato ,pa so popoldanski nastop v veliki dvorani Narodnega doma za- čeli Korošci onstran meje. Zapeli so tri svoje narodne pesmi. Navduše- nega odobravanja ni hotelo biti kon- ca. Za n}imi so nastopili pevci mla- dinskega zbora movomeške gimna- zije, zatem ženski zbor iz Tolmina ženski zbor učiteljišča iz Murske Sobote, enak zbor iz Kopra, nadalje mladi esperantisti iz Ljubljane, žen- ski zbor Srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane, mešani zbor kranjske Svobode, ženski zibor »Slave Kla- vora« z mariborske Ekonomske Podobno so sprejeli izredno kvali- teten zbor glasbene šole iz Skopja. Dolgotrajno ploskanje ni izražalo samo priznanja za uspel nastop temveč nekaj več. V njem so bile globoke simpatije do mladih pevcev iz bratskih republik, do pevcev, ki so prvikrat nastopili v celjski dvorani. Torek, 23. maja Zadnji dan festivala. Dvorana Narodnega doma se je napolnila že dobre četrt ure pred pričetkom. Vsak kotiček je bil skrb- no izkoriščen. Na oder so najiprej prikorakali pionirji osnovne šole »Veljko Dugo- sevič« iz Beograda, za njimi zbor italijanske osnovne šole in gimnazi- je iz Pirana. Prav lepo preseneče- nje so Celjanom pripravili člani me- šanega mladinskega zbora učitelji- šča »2ive Jovanoviča« iz Vršca, ki so ga sestavljali pevci romunske na- rodnostne manjšine. Na oder so pri- šli v živih narodnih nošah. Kakor italijanski zbor prej, tako so tudi ti zapeli v svojem jeziku — v romun- skem. Ploskanje ni hotelo prenehati. V nadaljevanju sporeda revije ju- goslovanskih in manjšinskih zborov so nastopili pionirji osnovne šole »Vladimir Iljič-Lenin« iz Skopja. Viden napredek od lanskega leta so potrdili pionirji osnovne šole Vo- iovčica iz Zagreba. Močan in kvali- teten je bil tudi zbor »Mladi učitelje iz Sarajeva. Spored četrtega dne in s tem fe- stival sta zaključila zbor osnovne šo- le iz Sežane ter mešani zbor Svobo- de s celjske gjmnazije. Ko so sled- nji zapeli Brahmsovo »V tihi noči« je v dvorani zavladala grobna tiši- na, prenekateri poslušalci pa so seg- li po robčke in si brisali oči... Spet je pesem ganila srca in vzbudila globoka nežna čustva. Ali bi ne bilo lepo, če bi lepo pe- sem osvojili vsi, pesem, kot vzgoj- no sredstvo in Jtazalo k plemenito- sti, ljubezni in lepoti? Za konec se je v dvorani razlega- la mogočna Internacionala. Velika manifestacija mladinskega zborovskega petja je bila s tem pri kraju, manifestacija, ki je potrdila kvaliteten napredek 'in množično rast mladinskih zborov. Končan je bil festival, kot prispe- vek pojoče mladine k dvajsetletnici vstaje jugoslovanskih narodov. Razgovor z dirigentoma najboljših slovenskih mladinskih zborov no Celje. Temperaturna raz- lika med odhodom iz Sežane in prihodom v Celje je zna- šala kar 17 stopinj. To pa ni malo. — Kaj menite o festivalu na sploh? — Ideja je odlična. Ze le- tošnji nastopi so pokazali iz- reden napredek. To smo u- gotavljali tudi na občinskih revijah. Kakor v drugih okrajih, smo tudi v našem zabeležili prav lep kvalite- ten in kvantiteten vzpon. Skratka, celjski festival je lepa oblika mladinskega pev- skega udejstvovanja. Otroci so ga sprejeli za svojega, za- to se ga veselijo in se nanj skrbno pripravljajo. Egon Kunej: USPEH- priznanje mladim pevcem — Kakšna je ocena festi- valskih prireditev? — Četudi nisem poslušal vseh zborov, je napredek oči- ten in prav lep tako v kva- liteti kot izbiri programa. — Kako ste sprejeli odlo- čitev strokovne komisije? — Zame osebno je bila ta odločitev pohvalna. Vesel pa sem je bil tudi zaradi tega, ker pomeni priznanje in na- grado mladim pevcem zbora, ki so bili pridni, prizadevni in ki so tako dobili prilož- nost občutim, da lahko z vztrajnim delom dosežejo lep rezultat. Tako priznanje pa je velikega pomena tudi z vzgojnega stališča. Pomemb- no pa je tudi zaradi tega, ker potrjuje mlademu člove- ku spoznanje, da kot posa- meznik v celoti ni pomem- ben, da pa lahko kot njen člen veliko pripomore 'k skupnemu uspehu. — In načrti? — Šolsko leto gre h kraju. Zato bi lahko govorili le o načrtih za prihodnje obdob- je. Sicer pa kaže, da bomo nastopili tudi na festivalu hrvatskih zborov. M, B. Prvi in drugi dan fe- stivala mladinskih pev- skih zborov v Celju so nastopili najboljši sloven- ski zbori, predmutacijske in pomutacijske dobe, V prvi skupini (pionirskih zborov) je naslov najbolj- šega zbora v Sloveniji pripadel mladim pevcem osnovne šole iz Sežane pod vodstvom MAJDE HAUPTMANOVE, v dru- gi pa gimnazijskemu zbo- ru iz Celja pod vodstvom EGONA KUNEJA. Majda Hauptman: Veseli in ponosni — Kako ste sprejeli vi in vaši mladi pevci vest o naj- boljšem zboru? — Zelo ponosno in z veli- kim veseljem. Tega nismo pričakovali. Ze lani ismo do- segli prvi uspeh, ko smo sploh sodelovali na celjskem festivalu. To nam je dalo spodbudo, da smo se priprav za letošnji nastop lotili že lansko jesen. Pridno smo de- lali in vadili. Zaradi izred- nih pogojev je naše delo po- tekalo samo v okviru rednih šolskih ur. Mladi pevci ne stanujejo samo v Sežani, temveč so raztreseni v šir- šem okolišu. Zato jih je bilo nemogoče klicati izven red- nega šolskega dela k vajam. Uspeh, ki smo ga dosegli, pa je lepa nagrada za delo, ki srmo ga opravljali z velikim veseljem. — Kako ste zadovoljni z organizacijo festivala? — Zelo. Nekaj strahu sem imela le pred nastopom. Pri vajah so otroci slabo zapeli. Ko smo ugotavljali zakaj, se nismo čudili, saj so prišli iz tople spomladi doma v hlad- Petek, 19. maja OB DNEVU LETALSTVA je predsed- nik Tito sprejel delegacijo Jugoslovan- skega vojnega letalstva. Sobota, 20. maja NA RAZŠIRJENI SEJI predsedstva Cen tralnega sveta Zveze sindikatov Jugosla- vije so opozorili na to, da je treba po- iskati ustreznejše metode planiranja go- spodarskega razvoja naše dežele. Te ter- jajo namreč spremembe v družbenem in gospodarskem sdistemu. Nedelja, 21. maja ZARADI MOČNEGA DEŽEVJA so v Makedoniji, južni Srbiji in na Kosmetu močno narasle nekatei-e reke in presto- pile" bregove. Ponedeljek, 22. maja NA FAKULTETI za elektrotehniko v Ljubljani je skupina strokovnjakov iz- delala eksperimentalni mikroskop, ki so- di med najmočnejše na svetu. Torek, 23. maja NA ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŠČI- NE Slovenije so sprejeli poročilo Izvrš- nega sveta o njegovem delu v lanskem letu. Obravnavali pa so tudi poročilo Od- bora za družbeni nadzor o vzgoji stro- kovnih kadrov za gospodarske organiza- cije, ki ga je podal tov, Franc Leskošek. Sreda, 24. maja NA DESETEM občnem zboru republiš- kega odbora sindikata tiska in papirja, ki je bil v Ljubljani, so največ govorili o delavskem samoupravljanju. Za nove- ga predsednika pa je bil izvoljen Marjan Cerne. nje festivalskih dogodkov vsaj pre- ko zvočnikov. Pravzaprav nenavad- na nasprotja. Na cesti in trgu sp stali domačini, gostitelji... Kdaj bo v Celju tako, da bodo festivalsko dvorano v prvi vrsti napolnili Celja- ni? Kdaj? Prav gotovo, da šele ta- krat, ko bomo 'dobili težko pričako- vano prireditveno dvorano v sklopu kulturnega središča. Festival je po- kazal, da nam je takšna dvorana več kot potrebna. V dvorani je završalo. Prvo plo- skanje je napovedalo prihod prvih pevcev. Na oder so prihajali mladi in mali pevci iz Most. Preden so za- peli Gobčevo »Našo zastavo«, je bi- la še kratka otvoritvena slovesnost Potem se je začelo. Na oder so prihajali in odhajali mladi pevci Dvorana je ploskala in kipela od na- vdušenja. Samo enkrat je postalo v njej čudno tiho. Na odru se je zgru- dil droben fantek. Morda od utru- jenosti, morda od treme. Odnesli so ga v stransko dvorano. Nič ni bilo hudega. Ko so njegovi sovrstniki za- puščali oder se je tudi sam, z na- smehom na obrazu, priključil dolgi vrsti. Vprašanje najboljšega zbora je viselo v zraku. Tu in tam smo vsaj s pogledi iskali odgovor nanj na obrazih članov strokovne komisije Vendar zaman. Ostali so resni. Tudi ploskanje ni izdajalo njihove odlo^ čitve. Sedeli so v prvi vrsti sredin- skega balkona. Sami znani sklada- telji in poustvarjalci: Radovan Go- bec, Slavko Mihelčič, Peter Lipar Zlata Prodanova, Silič, Skoberne Rado Simoniti, Vlado Golob... Medtem so se na odru vrstili zbo- ri. Drug za drugim so prihajali in odhajali. Zboru iz Most so sledili srednje šole, moški mladinski zbor železničarske industrijske šole, prav tako iz Maribora in nazadnje še oba celjska mladinska zbora: prvi z uči- teljišča, drugi z gimnazije. Pozno zvečer je imela besedo oce- njevalna komisija. Prvo mesto je priznala celjskemu zboru gimnazij- cev: Odličen program, brezhibno di- rigiranje, odlična izvedba ter disci- plina. Pridarslkih organizacij. Organi delavskega samouprav- ljanja so se v preteklem obdobju uspešno razvijali in utrjevali, vendar bolj v močnejših gospo- darskih organizacijah. Zato ko- munisti laške občine sodijo, da bodo v naslednjem obdobju mo- rali posvetiti neprimerno več po- zornosti razvoju samoupravnih organov v manjših gospodarkih organizacijah. Hkrati z rastjo sa- moupravnih organov pa je rasla tudi zavest proizvajalcev. Razen tega pa so podjetja tudi poskrbe- la za seminarje in predavanja, praktično z delom pa se je v or- ganih samoupravljanja uveljav- ljalo preko petdeset odstotkov vseh zaposlenih. Posebno pozornost so v razpravi posvetili tudi ustanavljanju ob- ratnih delavskih svetov. Ugotovili so, da se to delo in angažiranje na tem področju močneje odraža v onih podjetjih, kjer so komu- nisti aktivno delovali v sindikal- nih podružnicah in organih upravljanja. Tako so v laškem Rudniku ustanovili 8 ekonomskih enot, v kratkem bodo v teh eko- Več pozornosti nagrajevanju v gostinstvu Pred kratkim je bilo v Celju posvetovanje, ki so se ga udeležili vodilni kadri iz gostinstva. Na tem sestanku so obravnavali ne- katere pereče probleme nagraje- vanja gostinskih delavcev. Poka- zalo se je namreč, da je dosedanje nagrajevanje gostinskih delavcev, kar zadeva stimulativni del do- hodkov iz postrežnine, bil neza- dovoljiv. Doslej namreč še nobe- no gostinsko podjetje stimulativ- nega dela osebnih dohodkov iz tega vira sredstev še ni delilo. To je imelo za posledico, da so go- stinski delavci postali ravnoduš- ni do postrežnine, čeprav le-ta v bistvu ima vrsto pozitivnih ele- mentov, ki jih je treba izkoristiti Največ opravičil za tako ravnan- je, ki bi lahko privedlo tudi do te- ga, da bi se postrežnina izmaličila, je bilo na račun pomanjkanja ustreznih pravilnikov za delitev stimulativnega dela dohodkov go- stinskih delavcev. nomskih enotah volili tudi obrat- ne delavske svete. V »Volni« so ustanovili 6 ekonomskih enot — tudi tu bodo v naslednjih mese- cih izvolili obratne delavske svete. Pri trgovskem podjetju Izbira pa so se odločili, da bo vsaka poslo- valnica predstavljala samostojno ekonomsko enoto s samostojnim obratnim delavskim svetom. Tudi prvi sadovi in vlivi novih gospodarskih predpisov že kažejo značilne prednosti novega gospo- darskega sistema. Tako so v rud- niku povečali proizvodnjo za 16 odstotkov, prihranek na materi- alu pa so povečali kar za 12,5 od- stotka, ustrezno pa so se dvignili tudi osebni dohodki. Ko so govorili o problemih šol- stva, so menili, da bo dejavnost komunistov v družbenem uprav- ljanju v šolskih ustanovah, soci- alnem zavarovanju in v zdravstvu potrebno povečati. Tako je dele- gat iz Rimskih Toplic dr. SAMO PECAR dejal, da se zdravstveni delavci pri reSevanju perečih in nemalokrat tudi zelo težavnih na- log čutijo osamljene. Pri tem je poudaril, da dva zdravnika v ob- čini s 13 tisoč prebivalci ne bo- sta zmogla vseh nalog, ki pa se z uvajanjem kmečkega zavarova- nja še večajo. To vprašanje po- staja v laški občini vse bolj pere- če. Delegat iz osnovne šole v Laš- kem, Nika Tavželj je govorila o družbenem upravljanju na šolah. Tem problemom bodo morali ko- munisti zlasti ob volitvah novih šolskih svetov posvetiti posebno pozornost. Omenila je tudi, da se bo verjetno v naslednjem šolskem letu še bolj zaostrilo vprašanje učnih moči, in sicer predvsem zaradi tega, ker se kaže tendenca podcenjevanja prosvetnih delav- cev pri dodeljevanju stanovanj. To vprašanje je zlasti pereče v občinskem središču, medtem ko na ostalih vaških šolah rti toliko problemov. Številni delegati so govorili o izobraževalnem a je tudi sindikat pred novimi, zahtevnej- šimi nalogami. Sprostiti bo treba vse politične sile v gospodarskih organizacijah in uveljaviti neposrednega pro- izvajalca — upravljalca, pa prav tako doseči boljšo in tesnejšo po- vezavo med 'posamieznimi sindi- kalnimi podružnicami. dhr Prometne akcije Zaradi čedalje večjega porasta prometa je komisija za varnost pro- melta v 2alau naipravila v letošnjem letu obširen program dela. Tako je izvedla razne akcije za kolesarje v mesecu aprilu, ima(ja in junija pa bo akcijo izvedla za vse voznike motor- nih vozil, juliija za vprežina vozila, avgusta in septembra pa za vise ko- ristnike cest. •Kakor la:nisiko leto, tako so tudi le- tos us>tanovili več prometnih krož- kov po osnovnih šolah iin do 15. ju- nija bodo vsi udelelenci-pionirji opravili izipi'te iz prometnih znakov. S pomočjo občimslkega siindlikalnega sveta, predvsem ipa s sodelovanjem komisije za varncist pri delu bodo priredili v viseh ipodjetjih im večjih ustanovah več (predavanj o varnosti prometa, vzrokih nesreč in podob- nem. Koristno bi biJo tudi sodelova- nje z visemi proizvodnimi okoliši KZ »Savinjska dolina«, da bi tudi tu (priredili predavanja za vozniike viprežinih vozil ter ostale koristfiike cest. Komisija je mnenja, da je po- trebno vsa predavanja izvesti s po- močjo filmov in diafiImo\'. Komisi- ja je tudi predlagala pristojnim or- ganom ObLO Žalec, naj uredijo ay- tolbusna ipo®tajališča na relaciji Vransko—Leveč in uredi-jo stranske ceste na območju žalske občine ter preusmerijo kolesarski, vprežni in traktorski ipromet na te ceste. Da bo zastavl)jeni program zanesljivo iz- polnjen v letošnjem letu, se morajo vse organizacije avto-moto zveze in l.judske tehniike zavedati, da so od- govorne za varnost .prometa ipred družbo. -jak žeausii^eki fM^tedi tu^sik iouey Naj ne bo nikogar ki bi se pregledu ne odzval Ob fluorografski akciji v celjskem okraju je bilo ugotovljeno, da večji de! bivših .borcev boliuje vsled raz- ličnih bolezni. Obolenja so v glav- nem vzrok prestamih naporov, za- dobljenih poškodb in ran v narodno- osvobodilni vojni. Tudi statistični podatki so ^pokazali, da je življenj- ska doba borcev krajša za približno 10 let v primerjavi z ostalimi držav- ljani. Upoštevajoč tako stanje, je Okraj- ni odbor Zveze borcev v Celju na iniciativo Glavnega odbora Zveze borcev predlagal zdravstveni službi, da bi bili letos, ko proslavljamo 20- letnico vstaje, (zdravniško pregleda- ni vsi člani Zveze borcev. Nekatere zdravstvene ustanove so s (pregledi že pričele, njim bodo sledile tudi ostale zdravstvene ustanove v okra- ju, saj ni nobenega razloga za ča- kanje, ker so za izvedbo teh pregle- dov zagotovljena ipotrebna denarna sredstva. Vsem bolnim članom organizacije Zveze borcev je treba omogočiti njihovo zdravljenje bodisi v bolniš- nicah ali topliško klimatskih zavo- dih. V iprimerih, da so socialne ali stanovanjske razmere posledica sla- bega zdravstvenega stanja, pa bo potrebno take primere nujno odkla- njati s tem, da se bivšim borcem omogočijo primerni življenjski po- goji- iPri ibolnih borcih, ki so v delov- nem razmerju in zato tudi socialno zavarovani za zdravljenje ne bo te- žav, saj jim je ^zdravljenje že tako omogočeno. Da bi pa omogočili zdravljenje vsem borcem, tudi ti- stim, ki niso izavarovani, bodo zdravstvene ustanove za take pri- mere predlagale za zdravljenje ob- činskim odborom Zveze borcev, ki bodo te predloge pospešeno reševali in poskrbeli sredstva za zdravljenje Tudi v primeru, če bo nujno topli- ško-klimatsko zdravljenje, za kar nimajo pravice poleg nezaposlenih tudi kmetijski zavarovanci, bo ta- kim borcem to omogočeno. Kot že rečeno je v celjskem okra- ju Okrajni odbor Zveze borcev res- no pristopil k organiizacrji /zdravni- ških preg edov bivših borcev. Ob ra- zumevanju okrajnega ljudskega od- bora, zavoda za socialno zavarova- nje in zdravstvenih delavcev so pre- gledi v nekaterih občinah že v pol- nem teku in so borci z njimi zelo zadovoljni, saj hkrati ob tej priliki ugotavljajo tudi socialno stanje pre- gledanih na podlagi obširne ankete ki bo služila le za interno potrebo Pregledi so vsekakor koristni in v veliko pomoč borcem. Ob tej priliki namreč večkrat odkrijejo bolezen, za katero prej pregledani" sploh ni ve- del. Ti pregledi imajo torej namen da se bolnim takoj omogoči zdrav- ljenje in če je potrebno, pospeši tudi rešitev socialnih problemov. V celjski občini so z zdravniškimi pregledi pričeli že pred enim mese- cem, vendar se nekateri borci pozi- vom za pregled niso odzvali. Da ne- kateri borci jemljejo to koristno ak- cijo zelo neresno, nam pove tudi dejstvo, da se je od 390 poklicanih udeležilo pregleda le 196 ali komaj 50 odstotkov. Taka malomarnost pa povečuje stroške pregledov, ker zdravstveni delavci zaman čakajo planirano število, zdravnike pa je treba kljub temu plačati. Sredstva za te preglede pa seveda niso ne- omejena in malomarnost pri tem po- vzroča nepotrebno škodo. Zato je dolžnost osnovnih organi- zacij in občinskih odborov Zveze borcev, da se povežejo z zdravstve- nimi ustanovami v občini 'in pregle- dajo, kako potekajo ti pregledi, hkrati pa poučijo članstvo o korist- nosti te zdravstvene akcije. Doseda- nja praksa pri tem kaže, da organi- zacije Zveze borcev v tem pogled niso pnvsem izvršile svojp naloge. Organizacije Zveze borccv naj bi storile vse, da hi zdravniški pregle- di borcev potekali brezhibno po do- ločenem načrtu. Tako bi se izognili nepotrebnim stroškom, hkrati pa omogočili, da bi bili pregledani za- res vsi borci. To je potrebno, še pred- vsem zaradi tega, ker so bili vsi do- slej pregledani borci s pregledi zelo zadovoljni, ker so bili temeljiti in vsestranski in zaradi tega zelo ko- ristni in prepotrebni. -ma- TEDEN požarne varnosti Občinska gasilska zveza v Sošta- nj'U je letos zelo uspešno organizi- rala požarnovarnostni teden. Po vseh osemletkah so bila predavanja o požarni varnosti. Pred dnevi so priredili večjo noč- no vajo, pri kateri je sodelovalo 6 gasilskih društev. Namišljeni objekt je bil požar v Tovarni usnja v Šo- štanju, ki je vsekakor eden najibol; nevarnih objektov v komuni. Vsa društva, ki so sodelovala pri vaji so po nekaj minutah prispela že na kraj »požara«. Na območju obč. gasilske zveze Šoštanj deluje 15 gasilskih društev od katerih sta dve industrijski, osta- la pa so prostovoljna. Teden požarne varnosti je poka- zal, da je udarnost enot gasilskih društev zadovoljiva, vendar jim pa primanjkuje modernih prevoznih sredstev in sodobnejše opreme Kljub temu so vsa društva lani pri- hranila skupnosti ^ lepe milijone s svojo pravočasno intervencijo pri požarih, saj je bilo samo v velenj- ski okolici 6 požarov, ki bi lahko uničili milijonske vrednosti, Ž2 1:1 Posvetovanje ki je rodilo bogate zaključke Na lanskem mladinskem ipevskem festivalu v Celjiu je bilo samo eno dopoldne posvečeno posvetovanju glasbenih pedagogov in ni bila naj- bolj posrečena oblika ločenega po- svetovanja v dveh skupinah. Letoš- nji celjski festival je tudi v tem pogledu napravil korak naprej: glasbeni pedagogi so skupnemu po- svetovanju to pot posvetili kar dva dni — tako da so zborovodje ne- deljsko dopoldne poslušali samo re- ferate uglednih uglasbenih strokov- njakov iz Slovenije, Hrvatske, Srbi- je in Makedonije, v ponedeljek pa je bila v dopoldanskih urah ra.Zipra- va, ki se je v glavnem nanašala na referate prejšnjega dne. Ref(&rati zastopnikov bratskih re- publik so v glavnem dopolnjevali referat s temo »Glasibena vzgoja mladine«, ki ga je v nedeljo podal predsednik Društva glasbenih peda- gogov Slovenije Peter Upar. iPo vsej verjetnosti bo aktualen Liparjev referat v kakem (glasbenem glasilu (Grlica) v celoti publiciran zato bomo našim oitalcem, ljubite- ljem glasibe in mladinskega (zborov- skega petja posredovali le kratek iz- vleček, ki jih je v referatu nanizal ljubljanski glasbeni strokovnjak. Vprašanje, kako usmeriti sodob- no (glasbeno vzgojo, da bi otroku in mladincu vcepili ljubezen do glas- be, je tovariš Lipar osvetlil z dveh gledišč: kako naj poteka glasbena vzgoja v šoli ter vpliv kulturno pro- svetnih društev Svoibod na glasbe- no vzgojo mladine. V Sloveniji so prizadevanja za glasbeno vzigojo mladine dala pozi- tivne rezultate. Največji napredek teh prizadevanj je gotovo Celjski mladinski pevski festival, ki je letos samo v Sloveniji zmobiliziral 848 mladinskih zborov z 42.883 pevci. Ta uspeh nas še ne sme (zadovo- ljevati — še bo potrebno zboljševati mladinske pevske zbore po šolah in večjo skrb bo treba posvetiti tudi 'iz- biri glasbene literature. Razredni glasbeni pouk še ni povsod uspešen. 2al še marsikje primanjkuje primerr nih prostorov (pevs-kih sob), izbori nimajo glasbenega materiala (not) in občutno je še pomanjkanje zibo- rovodij — tako da nekatere šole siploh nimajo pevskega pouka. V Sloveniji imamo skupno 47 glasbenih šol. Od teh upravljajo najširšo glasbeno nalogo nižje glas- bene šole. Tovrstne šole bi morale biti pristopne vsakemu otroku, ki kaže razumevanje za glasbo. Letoš- (nje okrajne, predvsem pa še republi- ška revija gla-sbenih šol je pokaza- la, da imamo v Sloveniji izredne mnogo glasbenih talentov. Vpliv ljudsko prosvetnega dela Svobod na .glasbeno vztgojo mladine in odraslih je pri nas razveseljiv Regiistriranih imamo 526 odraslih zborov, 846 mladinskih zborov in 325 instrumentalnih skupin. Zveza Svobod Slovenije je (pri vztgoji glas- benega življenja (zelo zainteresirana in se bo v bodoče še bolj zanimala za vse tovrstne akcije ter iz leta v leto osvajala širše programe. Tovariš Lipar je v svojem refera- tu omenil še proiblem pomanjkanja ziborovodij in priznal, da je pri vzgoji pevovodij imel v zadnjih le- tih največ uspehov celjski okraj Pozitivni rezultati tega prizadeva- nja so bile .uspele občinske in okraj- ne revije na tem (področju. Celjski mladmski pevski festival pomeni izredno ljudsko prosvetno akcijo, saj je v tem letu pelo 848 pevskih zborov z 42.883 mladimi pevci. Poleg tovariša Liparja so udele- žencem nedeljskega posvetovanja dali vrsto koristnih • napotkov za glasbeno vzgojo mladine še prof. Zoran Palčok, predsednik Zveze glasibenih društev Hrvatske, Voje- slav Ilič, predsednik Zveze .glasbe- nih društev Srbije in Kiril Pirovski glasbeni pedagog iz Makedonije. y Celjski festival mladinskih pevsfcih zbtrov jc za nami. Zanj velja enoglasna ugotoMUev — uspel je nad vse; uspel v rasti in afirmaciji festivalske ideje ter uspel v organizaciji. In če zdaj, ko se je izpraznila festi- valska dvorana, samo za hip odgrnemo zaveso, se pred nami pojavi dolga vrsta požrtvovalnih amaterskih delavcev, ki so te dni fn v pripravah na veliko priredi- tev dali od sebe več, kot so mislili, da lahko dajo. Organizacija festivala je zah tevala cele ljudi, pridne In požrtvovalne. In imela jih je. Okoli središča, ki so gd sestavljali Andrej Svetek, Egon Ku- nej, Jurče Vreže in Boris FerllMic se je spletla dolga vrsta vnetih sodelavcev, ki sicer nimajo ničesar skupnega s petjem in mladinskimi zbori, a jih navzlic temu veže na celjski festival ljubezen flo pet- ja, ljubezen do mladine . . . Medtem, ko so ostali člami tega prire- ditvenega odbora v glavnem že opravili svoje delo. se lM>sta finančnika Franc Vučajnik in Marica Mirnikova prav po- gosto iše nekaj dni in morda tednov skla- njala nad računi in iskala zanje kritje. Težko delo sta nase prevzela Janko Po- gačnik in Janko Stanič (na sliki pri tele- fonu). Za vse mlade pevce in goste sta morala preskrbeti prenočišča. Pod stre- ho je bilo treba spraviti blizu tri tisoč ljudi. Ce bi imeli toliko hiotelskih kapa- citet bi bila naloga opravljena z lahkoto. Tako pa . . . Treba je bilo potrkati na vrata vseh dijaških domov v Celju, po- slati skup.ino pevcev v Vrbje pri 2alcu. dobiti zvezo s Turističnim društvom na Dobrni, spet prositi za gostoljubje Laš- čane itd. In na koncu, tudi celjske dru- žine so prenoč'le stotine otrok. Vse sta opravila v splošno zadovoljstvo in niko- gar od gostov, velikih in malih, ni bo- lela glava, kje bo spal. V tesni i)ovezavi z njim sta delala Rlko Rižnar in Drago Komerički. Se- stavljala sta odsek za prehrano. Tudi celjski gostinci so se močno potrudili ter z odlično pripravljeno hrano .in po- strežbo prlispevaji pomemben delež k prireditvi. Informacijska služba je imela zlasti v festivalskilh dnevih polne roke dela. Vo- dil jo je Jože Rotar. Zraven njega pa je Dune Ilriberšek zbral celo četo mlad'h vodičev, ki so spremljali zbore in jih v(Mliili po mestu. Pr.hod na tisoče udeležencev celjskega festivala je v mogočnem obremenil tudi železnico. Ta vprašanja je z velikim uspehom reševal in vsklajeval Viinko Sušin. Medtem, ko je imel Vlado Modic pre- polne roke dela z ureditvijo razstave se je Vlado Novak izkazal pri izdaji festi- valske brošure. Med zveste sodelavce prireditvenega odbora pa spadajo še Valter Ratej, Pavel Javomik in Vera Srbotnjakova. In končno. Tudi pisarna Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev je o])raviila veliko delo. Napisati in odpo- slati precej nad tisoč dopisov, ni ma- lenkost. To delo sta v glavnem opravili Jelka Smrečnikova in Pavla Amanova (na sliki). IZ 2I¥L7EN^A NA ¥AS1 Zapisek iz vaške kronike Šmihel nad Mozirjem Smiihel je prijetna vasica naid Moiziirijeim. Stisnila s.e je cb po- bočje, kot ida bi se hcitela zavaro- vati pred siunlki vetra, nevihte, ali pa gorja, (ki ga znajo povza-očiti Ijuidje. V (tem znanem partizan- skem ikraju bo v sciboto in nedeljo veliko slaivje. Tu se bcido zbrali mladinci m'Qzirs(kie 0'bčine, ^da bo- do jprcislavili svoj prazniik mla- dosti. Tudi v Šmiheliu je taiko kot po druigih vaseh. Vse življenje ob prasitem času je vezano na šolo. In zato ni bilo naključje, da nas je pot 'zanesla prav tja. 2e pred šolo smo naleteli na mlade ljudi. Ure- j'eva'li 'SO pros;tor cikoli spomenika in u)pravni'ca šole toviarišica Suli- gojeva nam je ipojaisn'ila, da ga pripravljajo za nedeljo. Beseda je daila besedo in dve uri 'sta minili kot bi trenil. V tem času pa smo izvedeli pritoKžno to-le: Prav tako prijazen kot danes je bil Smihel tudi ipred 'dvajsetimi leti. Tod'a 'ljiid'je so se 0'd dainaš- nj'ih precej razlikovali. Ne tolilko po delu, načinu življenja in ime- nih, kot ipo miislih ... Tako je tudi v Smihel prišlo ne- urje. Vojna jim ni prizanesla in veliike iso bile žrtve. Morda ne 'bi bilo tolilkišniih, če bi bili Smihel- čani enakih miisH. Pa niso biii. Ne- katerim domaičijam se je že na zunaj po'2)nalo, ida v njih ni pro- stora za svobodne misli. Pri Je- sevm/ku, Rebršaku in Ramšaikiu pa so se že leta 1941 zbirali partizani in kmalu nato je bil ustanovltjen odbor Osvobodilne fronte. Zelo zgodaj se je začel upor in prav tako zgodaj .so odpeljailii prve žrtve. Jvinija 1942. leta so bili iz- dani. Tisti dan je pri večerji Ramšak naročil ženi, naj pripravi obilnej-ši zajtrk: »Kosce sem naprosil. Ko- sili bomo,« je še pridal. Toda niso kosili... Okrog polnoči je zalajal pes in trenutek nato ga je strel za vedno umiril. Na vratih so se zaslišali udarci nemških vojakov in dru- žina se je prebudila. Gospodinja je odprla vrata in kmalu ni ostala niti ena skrinja nedotaknjena. Vse so obrnili, iskali, vpili, toda našli niso ničesar. Vso družino so str- pali v večjo sobo, gospodarja pa vodili od shrambe do shrambe. Jok dobro leto starega sinka se je pomešal z materinim, ko so očetu zvezali roke z vrvjo, ki so jo cdrezali od konjske vprege in ga odgnali s seboj. Ob šestih zjutraj so se vrnili z gospodarjem, pobrali iz hiše vso mast in meso in ves tovor naložili gospodarju na hrbet. Dovolili so mu, da je spil skodelico mleka, se poslovil, stisnil sinka k sebi in že mu ga je policist iztrgal... Tisti večer so se podobni prizori ponovili še pri treh hišah. In zju- traj je kolona Nemcev vodila Ram- šaka, Rebršaka, njegovega brata Marka in rejenca Antona, Jesev- nika in njegovega sina, pa še Žlebnika in sina. Žlebnika so kas- neje izpustili, vse ostale pa v Ce- lju postrelili. Avgusta istega leta so odpeljali še družine ustreljenih. Vse tri ma- tere so umrle v Auschwitzu, otroci pa so se po vojni vrnili domov. Tako nekako se je začelo, še zdaleč pa to ni bil konec. Prva večja sikupina partizanov, Iki so se za tri dn'i iiistaviii v Smihelu, so bili Slandrovci, kasneje Tomševi- čevci, iborci štirinajste divizije in drugi. Vojna vihra je minila in danes živi Smihel drugačno življenje, kot ga je živel pred leti. Sola, ki je bila med vojno požgana, je že lep čas prostor za vse mogoče pri- reditve in shode. V njej ni sikoraj nikoli mi;ru. StevUo otrcik, ki ho- dijo v šolo, 'precej pada. Po bese- dah upraviteljice, tovarišice Suli- gojeve pa to ni dokaz odliva pre- bivalstva, temveč ouidne navade šmlhelsikiih gospodarjev, ki se ipo navadii poročajo po več naenkrat. Tako je potem tudi z otroci. So bi- la leta, ko se je rodil le en otrok v vsem Smi'helu, pa tudi talka, ko se jih je rodilo po 'deset. Zdaj imajo cesto, ki so jo začeli grad^rtii že pred vojno. Napeljali so vodovod, zasvetila jim je elek- trična luč, letos pa bo prvič pri njih zabnnel tudi telefon. Za to priložnost pripravljajo veliko slo- vesnost, zakaj to bo zanije 'velik dan. Zelo delavno je njiihovo pro- svetno društvo z dramsko sekcijo, dobrim peviskim zborom itd. Ne samo, da skrbijo za zabavo, tudi izobražujejo se. Tečaj Rdečega križa v Smihelu je nadvse lepo uspel. Za zdaj je velika želja vaeh 'pre- bivalcev, da bi dobili kiultuini dom, da bi v šali ne bilo več tolik- šnega trušča. Morda bi kulturni dom lahko združili z gostiščem, zakaj od turizma si v prihodnje mnogo obetajo. Naj bo tafco ali tako — Smihel je prijetna vasica, v njej so vedri ljudje, 'ki radi delajo 'in prispevajo k napredku svojega kraja — in prav je tako! -ica Srečanje pred šolo Frankolovo praznuje svoj krajevni praznik Frankolovo s svojo okolico, po- sebno z Lipo in vasmi v ivišjih le- gah, je bilo partizanom varno za- točišče, odkoder so izvrševali ak- cije. 2e od pomladi leta 1943. je nudilo Nemcem močan piipor. Vsi napori Nemcev ter njihovih plačancev so bili brezueipešni, saj ugled do partizanov je naraščal In med prebivalstvom je bilo simpa- tizerjev vedno več. Z večjimi in pomembnejšimi akcijami so pričeli tamkajšnji partizani po ipnihodiu XIVi. ij.- vizije. Spomladi 1944. leta je 'bila tudi tu 'partizanska dejavnost v popolnem razmahu. V Lipi je bila ustanovljena Komanda mesta, mOb.iliizaciijisk:a grupa in gospodar- ski odsek. Frankolovo je bilo kri- žišče mnogih partizanskih-kurir- skih poti, 'ki so vodile v Savinjsko dolino, na Pohorje, Kozjiansko in Boč. V središču partizanskega gi- banja. Lifpi so iskali pomoč ljudje, ki so Nemcem bili »tm v peti« in od tod so odhajali v partizansike edinice. Večjo a^kcijo so borci iizivrBili 4. 5. 1944, ko so cb izpraznitvi trgo- vine uničili tudi prometne znaike, telefonisike 'drogove, riemčke na- pise in opravili napisno akcijo. Ker so Nemci hoteli preprečiti od- hajanje ljudi v partizaine, so iz- dali u>kaz, da so možje od 17. do 50. leta starosti morali vsak večer v Vojni k, kjer so na tamkajšnji žaan'darmariji prebili noč. Da bi Niem'cem preprečili to ravnanje z domačini, so partizani napravili 10. maja 1944 ob 17. uri navidezno aJkcijo, s 'kaitero se je število bor- cev zopet povečalo, onim pa, ki so ostali doma, pa ni bilo treba ho- diti več, v Vojnik. V šoli so uičile nemške učitelji- ce, ki 'SO hotele mladino zaslepiti, kar pa se pri mladini Franlkolo- vega, ki je bila ž delom partizan- skih enot že dobro seznanjena, ni posrečilo. V noči od 23. na 24. ma'ja 1944 so partiizani razibili nemiško pcitcjanko, ipobrali sitrelivo ter ukazali nemškim učiteljicam naj takoj zapustijo Slovenijo. Drugi dan so te odšle, na njihova jnesta so prišli slovenski učitelji, kar je bilo v veselje vsemu prebival- stvu, zlasti pa mladini. V spomin na ta dogodek, si je prebivalstvo Framkolovega izbralo prav 24. maj za svoj krajevni praznik. Da bi za.pečatili svoja krvava dejanja, so Nemci že na pragu svobode vzeli v tem malem kraju, ki pa je znan po svojih udeležbah v narodnoosvobodilnem gibanju 100 življenj, katerih žrtev pa je pri prebivalstvu ljubezen do do- movine še podkrepila. T. B. Teden mladosti v Slovenskih Konjicah Od 25. maja do 4. junija bo v Slov. Konjicah prvi občinsiki festi- val telesne kiulture. To bo brez dvema ena naj'večjjih prireditev v letotnjem letu, ki jo pripravlja kon/jiisiki TVD »Partizan« skupaj s svetom za telesno kulturo pri cb'čin£Jkem l.iud3.ke'm odboru. To bo istočasno tudi prvi šarM pri- kaz deijavnociti te'ga področja, kar bo v veliki meri preseglo okvir niekdanjih nastopov, akademij in posameznih telkmovanj. Celotedienski program bo za- kljuiče'n v nedeljo, dne 4. jonija. Prireditelji pričak-ujejo, da bo v slavnostni povonki, ki bo šla od gasilskega 'doma sikozi mesto do stadiona tudi 1.500 u-čencev os- novnih šol. Povorki bo sledil rn'no žični nastop na stadi'onu, kjer bo- do na programu telovadne in dru- ge šiportne discipline. Po sedanjih prijavah bo sodelovala tuidi okraj- na telovadna vrsta, prav tako pa je obljubil sodelovanje tudi laihko- atleitski klub »Kladivar« iz Celja. Moj kraj DANES Te dni so na celjsfkih šolah že pričeli drugi del (pionirskega tek- movanja »Moj kraj včeraj, danes in juitri«. Prvi del so sloviesno za- ključili in usipehi so že tu. Pionirji so 'navezovali stike s pi'Cnirji svoje občine in okraja, sip'ai>rijatelj'ili pa so se celo z vrstniki z drugih re- publiik. V tem času so se začeli za tekmovanje zanimati tudi šolski odbori, deja\nnDsit pa so poživeli še pionirski 'starešinisiki sveti. Odredi so pošiljali odiboru za 'izvedbo iger vsak mesec programe in poročila in italko 'bo tu-di v 'prihodnije. Drugi del tekmovanja že zajema proslavljanje Dneva mladosti. Ta- ko 'SO pionirji II. osnovne šole pri- pravili taborni ogenj s kulturnim sporedom, zažigali so starko zimo itd. Prvenis'tvu. v ribarjenj^u v okrajnem merilu se bo pridružilo še repujbliško; od 25. maja do 10. junija pa bo v Celju občinska raz- sta'va likovnih del pionirjev, teh- ničnih izdelkov in fotografij, s či- mer pa številnih prireditev ob drugem idelu tekmovaruja še ne bodo končali. Namen pionirskega teilonovaaja je tuidi ta, da bi pionirji čimibolj koristno preživeli 'počitnice. Za to bosta v Celj'U poskrbeli občinska zveza prijateljev 'mladine, (kii bo pripravila 'dnevna letovanja pri Petričku, pa tudi druge organi- zacije. Tretji 'del aikcije se bo začel ob začetku šolskega leta, zaključili pa ga bodo 22. decembra v poča- stitev dneva JugcslO'vain£ke Ijiud- 2e bežen (pregled 'uspehov in po- sike armade. življene 'dejavnosit'i pionirstkih or- gp.n:i7aicij, šo'!:kih svietov in dru- giih, ki so se baVili z organizacijo in izvedbo iger, 'dokazuje, 'da so igre dosegle svoj namen. Odprav- ljena pa je tudi lanska pomanj- kljivost — prema.ihna minožičiost. Letos so se v tekmovanje vklju- čili vsi pionirski odredi m vsak pionir se trudi, da bi njegov odred zasedel dobro mesto. -ica V Zeni ne zmanjka dela VEDNO POŠTENI RAČUNI Pomladni sprehod onkraj Roga- ške Slatine je bil prijeten-. Po viju- gasti poti med zelenjem smo prišli v Zgornje Sečovo, kjer se med krpi- cami bu'kovja, ki se je usidralo ob vlažnejših jamah, vrstijo po čedini planoti prečni slogi njiv. Tu je doma tudi eden najiboljših zadružnikov, kot so nam povedal« v kmebijski za- drugi, France Janžek, ki že vrsto let kmetuje samo v sodelovanju z za- drugo. Prijazna ženica, ki je doma nekje blizu Mure, nam je povedala, da ie mož na njivi, kjer reže braz- de za razmejitev in odtok. Pra\4a'r je odložil kovinski mers'k« trak in prijel za roglje, ko se je preseneče- no ozrl na obiskovalce. »Pozdravljeni! Gre pridno od roik? Samo malo vas bomo zmotili pri de- lu, če ne boste hudi. Slišali smo, da dobro kmetujete, pa bi radi, da bi nam kaj povedali o vašem kme- tovanju»« Ma.lo je sko^raj zardel in se na- smehnil izpod klobuka. »Hm, take sile pa spet ni! Delati pa moramo, če hočemo kaj imeti! Veste, pa ne samo z rokami, tudi z računi! Seve- da, sem nekaj njiv spremenil v sa- dovnjake, ker je tu zemlja za to priikladna. Zdaj imam mlad sado- nosinik, podsadil sem tudi ribez; res vlagati moram, toda kmalu se bo začelo vračati! Nekateri se zadol- žitve pri zadrugi pošteno bojijo, jaz se ne! Vsa leta sem dela! na kredit, sklepal pogodbe, se vklj'u6:l v ko- operacijo, pa so bili računi vselej čisti. Oba, zadruga in jaz, sva pri- šla na račun. Samo letos sem vzel že čez 15.000 kg umetinega gnoja. Brez gnojenja pa reis ne gre!« Po- nosno se je ozrl po ravnini. Velika njiva črnega ribeza z 2700 sadika- mi je njegov ponos. Letos kaže, da bio lepo. Sadje cvete. Nasmehnil se je toplo, kot bi božal vse to. »Ve- ste, brez zadruge bi res ne znal go- spodariti. Tukaj je sadje doma, vi- dite, koliko drevja; pa še več bi ga moralo biti. Samo sadjairji smo še slabi.« Prav ima! Kmet mora biti tudi strokovnjak. Zadruga, ki se ved- no bolj krepi, n^udi kmetovalcu stro- kovne nasivete. Toda kmetje, kot je tovariš Janžek, se radi izipopolnju- jejo, radi se učijo in spoznavajo, kakšna je zemlja, kako je potrebno gnojiti, kakšno govedo je najiboljše »Da, živino tudi imam: 12 glav. Z zadrugo sem se pogodil, da boim od- dal v letu 1500 kg goveda in 700 kg svinj. To bom zimogel.« Njegovo po- sestvo ima okrog 8 ha obdelovalnih površin. Ugotoivimo lah'ko, da do- bro gospodari, če primerjamo, ko- liko reipov ima v blevu. »Konec če- belarja sem tu'di, seveda! Kjer so sadovnjaki, morajo biti tudi čebele.« Razumno kmetuje sečovski kmeto- valec Janžek. Ne samo z rokami, tudi z glavo. »Seveda, vodim doma- čo knjigo, kjer vse zapišem, pa vi- dim, da je taiko prav. Saditi bomo morali tisto, kar več da: pni nas ži- vinoireja in sadje, drugje pa kaj dru- gega. Tu, poglejte, saj ni nobene skrivnosti! Ce uspevam, je to ^amo zato, ker nočem sa'mo slepo garati temveč hočem vedeti, zakaj delam,« se je samozavestno smejal. Tudi si- nek, ki mu je pomagal, je čvnsit deč- ko, ki ob očetu spoznava, da je po- trebno pametno kmetovati. Francc Janžek je bil izvo^ljen tudi v novi" zadružni svet. Z zad-ugo je kreipko sodeloval ves čas, zdaj bo pa še tes- neje, ko bo preiko zadružnega sveta prenašal svoje izikušnje še drugirr in bo zinal na sejah besedo pravilno postaviti. »Pomeniti pa se moramo o mairsiičem! Zadruga je naša, zato moramo dobro vedeti, kako gospo- da,rimo.« Kr0p'ko smo si stis-niili ro- ke. Se s konca planote smo videli, kako sklonjen korači za p!'Ugom, sin- ko pa mu poganja voliče. Veliko oranje opravlja zadružni traktor, za malenikosti pa je pripravnejša živi- na. Le orjite brazde, krepimpic Cavalcade of S; oris. New Ycrk 1960. S. 20718. llovle F.: The Nature of the Universe. New Ycrk 1958. S. 20710. Lakovic M. & S. Bujdič & T. Popovic: Pr=Tutnik za primeru zakona o radnim cdr,os:n;a. Beograd 1959. S. 20579. r.lende T.: Pogovori z Nehrujem. Ljub- ljana 1957. S. 20581. Narodnooslobcdihuka borba u Makedo- niji. Becigrad 1954. S. 20583. Penč M.: Kolor fotografija. Zagreb 1960. S. 20551. Petančič M.: Didaktički problemi stručne škole. Rijeka 1959. S. 20575. Prokof ev 1. P.: Teorija konstrukcija. I. Beograd 1959. S. 20550. Regont I.: Poglavia iz boja za sociali- zem. l-Il. Liubljanu 1958-1960. S. 18297. Reismaii D. & R. Denney & N. Glazer: Die einsame Masse. Hamburg 1959. S. 17745/72-75. Salin E.: Vcon deutscheu Verhangnis. Hamburg 1959. S. 17743/80. Voltaire: Filozofski pomenki in članki. Ljubljana 1960. S. 20601. Zbornik malerijala sa savetovanja o pro- duktivnosti rada. Beograd 1959. S. 20528. Delavske uaiverze in ekonomičnost izobraževanja Kot je znano, so delavske in ljud- ske univerze z novim zakonom o fi- nansiranju šolstva postavljene med redne izobraževalne ustanove. De- lavske univerze ustanavljajo občin- ski ljudski odbori oz. komune kot politično teritorialne skupnosti za svoje potrebe. Kot za redne šole bi morale komune določiti tudi delav- skim univerzam osnovno dejavnost ter za le-to kriti vse stroške iz skla- da za šolstvo. Ce bi bilo vse to izvedeno, 6 tem seveda ne bi bilo treba govoriti. To- da osrednji naš namen tudi ni go- voriti o osnovni dejavnosti delav- skih univerz in o deležu v skladu za šolstvo, marveč o stanju, v ka- kršnem so delavske univerze vsega celjskega območja — zaradi neure- jenosti teh odnosov. Prva posledica neizčiščenega od- nosa med ustanoviteljem, t. j. ob- činskim ljudskim odborom in delav- sko univerzo je v tem, da se slednja finančno ne more stabilizirati. Svo- je osnovine dejavnosti (analize po- treb, proučevanja najboljših metod izobraževanja itd.) zaradi nerenta- bilnosti sploh ne opravlja, svoje sto- ritve gospodarskim in dfužbeno-po- iitičnim organizacijam pa zaračuna- va do astronomskih vsot. Tako se n. pr. dogaja, da je neka delavska univerza celjskega okraja prisilje- na račujnati 3500 din za uro preda- vanja! Tako absurdne zahteve delavsko univerzo preprosto diskreditirajo pri gospodarskih organizacijah, ki ko- ličkaj pazijo na svoj dinar. Podjet- ja pa so vendarle v večini primerov glavni — če ne edini — vir dohod- kov delavs:ki univerzi. Kot rečeno, to so ekstremni poja- vi im podoba izobraževalnega dela ni povsod tako črna. Dejstvo pa je da je osnovni problem skupen vsem delavskim univerzam in izzveni v problem rentabilnosti izobraževanja Stvar pa ima še drugo plat. Pri nas namreč vlada težnja, da naj ima vsaka občina svojo delavsko uni- verzo. O potrebah seveda ne bi bile treba govoriti, ker so le-te največje ravno v nerazvitih območjih, torej tam. kjer so finančne možnosti naj- manjše. Pa tudi če bi že denar bil je v kmetijskih občinah zelo malo predavateljskega kadra. Tako so tc občine navezane na predavatelje iz Celja in stroški izobraževanja se spet potrojijo. Na področju izobraževanja ka- drov v gospodarskih organizacijah vlada prava zmeda. Občutijo jo predvsem velika podjetja, ki so stalne tarče najrazličnejših zavodov iz Ljubljane,' Zagreba, Beograda in od drugod, ki jih vabijo na najraz- ličnejše seminarje v Zagreb, Opati- jo, na Bled in drugam. Včasih se gospodarske organizacije res odzo- vejo, plačajo za to astronomske vso- te, dejanski učinek teh seminarjev pa je spričo siplošnosti in oddaljeno- sti problematike majhen. Vrsta celjskih podjetij se strinja s predlogom celjske delavske uni- verze, da bi v bodoče organizirali taka posvetovanja in seminarje za vodilne kadre doma, v Celju, ter po- vabili priizmane strokovnjake sem Tako bi bila korist vsesplošna: skupno bi si vnaprej sestavili kon- kretnejši program, skupno bi se lah- ko dogovorili tudi za obliko semi- narja in stroški bi bili vsaj dva- do trikrat manjši. Seveda pa bi se mo- rale gospodarske organizacije teh dogovorov držati in sporočiti vse svoje izobraževalne potrebe najprej svoji delavski univerzi, ki je usta- novljena zaradi njih. Dogaja se namreč, da se določenim gospodar- skim organizacijam zdi škoda 3000 dinarjev za predavanje o novem go- spodarskem sistemu, ki ibi ga lahko poslušal in se z njim seznanil celo- ten kolektiv, hkrati pa plačajo de- setkratno vsoto za enega člana, ki gre z dnevnicami na seminar v tu- ristični center. Predpisov ni, svoboda na tem pod- ročju je popolna. Nihče tudi ne ter- ja predpisov, ki bi omejevali svobo- do izbire. Pač pa bi preporočali ta- ko občinam kot gospodarskim orga- nizacijam, da vsaka stran po svoje malce razmišlja o temi »ekonomič- nost izobraževanja«. Občine naj pretresejo možnosti za uspešno delovanje svoje delavske univerze oziroma naj najdejo obliko združitve več občinskih v skupno uspešnejšo in rentabilnejšo delav- sko univerzo. Gospodarske organizacije pa naj zahtevajo od svojih delavskih uni- verz vse, za kar so le-te ustanovlje- ne in naj se iznebijo neutemeljenih predsodkov do njih. A. R MILANA LORENČAK A NA RAZSTAVI V CELJU 26. maja 1961 CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — ^^^ ? spomin na neki rojstni dan Drvar, 25. maja 1944. leta. Industrijsko mestece v zahodni Bosni, kjer se je nastanil Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije skupaj z zavezniškimi vojnimi misijami, je bilo tedaj središče, iz katerega seje vodila oborožena borba narodov Ju- goslavije. Tega dne se je 'prvi od članov Vr- hovnega štaba zibudil njegov ko- mandant maršal Tito. Bil mu je 52. rojstni dan, pa je hotel prirediti majhno svečanost za tovariše, pred tem pa je nameraval oditi h kroja- ču ipo novo luniformo. Toda že ipri Izhodu iz barake, ki je stala na vho- du v drvarsko šipiljo, je Titu padlo v oči nekaj nenavadnega. Čeprav je še jutranji mrak pokrival okolico, sta dva nemška aviona že preletava- la Drvar. Nemci so v zadnjih dneh večkrat opravljali polete nad tem področjem, Ikar je opozarjalo na skrajno opreznost. Razen tega je vrhovni štab že razipolagal z infor- macijami, 'da se pripravlja zračni desant na Drvar. Zaradi tega je bila že prej ena brigada v mestu, ven- dar je, ko se ni dogodilo nič poseb- nega, bila poslana v bonbo iproti Nemcem, ki so opravljali demon- strativne napade na svobodno ozem- lje. Okolnost, da so se nemška leta- la pojavila že zgodaj zjutraj, je bila Titu sumljiva. Zato je ukazal, da prebudijo tudi ostale. Hitro so se po- javila na obzorju še druga letala. Začel se je desant na Drvar. Nemci 60 močno bombardirali mestece in okolico, nato pa so se iz velikih transportnih letal spuščali ipadalci 500. SS-padalskega lovskega bata- ljona. Za njimi je priletel nov val letal, ki so vlekla jadralna letala z novimi četami, orožjem in strelivom Ko se je začelo bombardiranje, se je Tito s tovariši ipovlekel globlje v pečino, odkoder je lahko opazoval kako padalci lomijo žilav toda neor- ganiziran odpor v Drvarju. Desetina padalcev je takoj krenila proti vho- du v špiljo, vendar jo je zadržal Aleksander Rankovič, ki je z nekaj borci zasedel dominantni plato nad pečino. Kljub temu ipa je Nemcem uspelo, da so z ognjem iz protiletal- skih strojnic onemogočili izhod iz votline. Tovariš Tito se spominja teh kri- tičnih trenutkov: »Gledal sem, kako so Nemci odpe- Ijali moj jeep. Bil je tam, ikjer so bi- li konji, in Nemci so ga tam našli. Tisti jeep, ki mi ga je dal Mac Le- an. Iz votline se vidi, kot z balkona, kaj se doli dogaja. Hotel sem stre- ljati na tiste, ki so vzeli jeep, toda tovariši mi niso dovolili, da bi spro- žil. Gledamo, kako se Nemci giblje- jo in kako likvidirajo posamezne hi- še v Drvaru, v katerih se branijo naši. Vse to opazuješ in ne moreš pom^agati. Marko (Aleksander Ran- kovič) in drugi so se popeli zgoraj, jaz pa stalno kričim in vprašujem če so obvestili divizijo. Odgovarjajo, da so. Naenkrat zag'ledam na oni strani male figurice naših borcev Tekli so. Prva je prišla ena brigada Šeste divizije, naša oficirska četa pa se je bila pri šoli.« Prihod brigade je olajšal položaj Vrhovnega štaba, vendar je še ved- no bilo nemogoče priti brez tvega- nja iz votline. Sele okoli 11. ure sta- se tovariš Tito in Kardelj s pomočjo vrvi izvlekla skozi odprtino, skozi katero je po navadi odtekala voda iz votline, na plato, kjer se je naha- jal tovariš Rankovič. Nemški padalski bataljon je ^bil potisnjen na drvarsko pokopališče, od popolnega uničenja pa ga je reši- la intervencija nemških tankov, ki so se drugi dan prebili do Drvarja Vrhovnemu štabu je uspelo rešiti ra- dijsko postajo in arhiv. Tako glavna naloga desanta — ujeti Tita — Nemcem ni uspela. Vsak nemški pa- dalec je imel pri sebi Titovo sliko in navodila, da je treba od ujetni- kov in prebivalcev z grobo silo izsi- liti vse informacije o kraju, kjer se Tito nahaja. Vendar se je tudi ta germanska natančnost zlomila, za- hvaljujoč moči in neomajnosti bor- cev in prebivalcev, ki so raje umi- rali, kot da bi izdali svojega ko- mandanta. Hitlerjevo darilo za Titov rojstni dan — operacija Rosselsprung (Skok konja na šahovnici) _—se ni posrečilo tako, kot je bilo planirano vendar je nedvomno pripomoglo, da je bil to najbolj razburkan Titov rojstni dan. S. L lako SO osvobodili Celie Po pripovedov£n]u polkovnika Bo&ka Nikšiča Enote 1. Jugoslovanske armade, ki so izvršile proboj sremske fronte so prodirale proti zahodu z name- nom, da bi uničile in izgnale iz naše domovine nemške, ustaške in četni- ške vojaške formacije in osvobodile še neosvobojene kraje Hrvatske in Slovenije. Sovražnikove čete so nu- dile še žilav odpor, vendar so jim pri prodiranju naše enote zadajale velike izgube. Sovražnik je posku- šal organizirati obrambo na črti Drava, Djakovo in Slavonski Brod vendar mu to ni uspelo. Naše enote navdahnjene z željo po osvoboditvi še neosvobojenih krajev niso dovo- lile sovražniku, da bi se utrdil tem- več so v neprestanih juriših uniče- vale njegovo že načeto moč in ga prisilile k odstopanju. Okupatorjeve čete so puščale na bojnih poljanah številne padle in ranjene vojake ter veliko količino orožja. Ko so naše enote osvobodile Za- greb, je morala sovražnih čet tako padla, da niso bile več v stanju nu- diti narodnoosvobodilni vojisiki večji odpor pri prodiranju k zahodnim mejam. V smeri napredovanja XI divizije, v kateri sem bil takrat na- čelnik štaba, je bila 117 nemška di- vizija. Vojaki te divizije so bili vsi izčrpani od neprestanih borb in la- kote. Ko se je ta sovražna formacija v vasi Sveti Ivan Zeleni predala na- ši diviziji, je nastal problem, kako te vojake nahraniti. S pomočjo or- ganov oblasti na terenu smo zbrali nekaj hrane za ujete Nemce, njiho- vo vojaško opremo pa so s pridom uporabile naše enote. V vasi Kum- rovac so se tiste dni sestali štabi treh divizij, kjer smo sestavili načrt za čim hitrejše prodiranje proti Ce- lju. Moja divizija je nastopala v smeri Kumrovac—Celje. Dogovorje- no je bilo, da se enote izogibajo večjih borb z namenom, da bi čim- prej prodrle do Celja in tako prese- kale umik sovražnikove vojske, ki se je umikala iz smeri Zidanega mosta proti Celju. Skladno s to direktivo so vse bri- gade naše divizije usmerile svoje akcije v to, da bi v silovitem nasko- ku čimprej prodrle do Celja. Osma črnogo''ska brigada, ki je zajela ne- kaj kamionov, je nanje natovorila borce svojih treh bataljonov in kre- nila v smeri Celja. Toda 8 kilome- trov pred Šentjurjem so ji zaustavili pot umikajoči se Nemci. Cesta je bila vsa zabasana z nemškimi četa- mi, ki so se umikale skupaj s kul- turbundovci na volovskih in konj- skih vpregah. Da bi brigada čimprej dosegla svoj cilj in prišla v Celje je zavila v levo, vendar je pri tem naletela na organizirano obrambo Nemcev in ustašev. Odpor sovražni- ka je bil tako močan, da so trajale borbe na tem sektorju dva dni. Za črnogorsko brigado je prodiral mo- torizirani artilerijski odred. Ko je prispel do Šentjurja, ni mogel na- prej, ker so mu Nemci zastavili pot. Zahteval sem od Nemcev, da se od- stranijo s ceste, toda mojega ukaza niso hoteli izvršiti. Ko sem uvidel, da je vsaka lepa beseda zaman, sem ukazal našim borcem, da zapeljejo vlačilce, težke 40 ton, kar med nji- hove vozove. Ko so spoznali, da gre za res, so se začeli umikati s ceste Tu zajete nemške vojake smo poz- neje pripeljali v Celje, kjer je bilo začasno njetniško taborišče. Ko je bila cesta prosta in misleč, da so naši borci že prišli v Celje, sem odbrzel z avtomobilom proti Celju tudi jaz. V Celju, sem ugoto- vil, da v mestu še ni naših enot, pač pa je bilo po ulicah še vse polno Nemcev, ustašev in četnikov. V me- stu so patruljirale nemške straže. V ulici od postaje do pošte so parki- rala različna motorna vozila, tanki in kamioni, ki so bili pripravljeni za odhod. Znašel sem se v dokaj nerod- ni situaciji. Nisem vedel kaj naj na- redim; ali naj se vrnem in zadržim motorizirani artilerijski odred, al' naj ga pričakam v mestu sam sredi sovražnikovih vojakov. Odločil sem se, da ostanem v sovražnikovem gnezdu. Po enournem čakanju, ki ni bilo niti najmanj prijetno, je odred res prišel. Takoj smo začeli organizirati obrambo za primer, če bi nas Nemci skušali napasti, vendar na napad Nemci niso razmišljali. Medtem, ko smo se pripravljali za obrambo in zasedali še nezasedene zgradbe, so nam priskočili v pomoč tovariši iz mesta. Pomagali so nam pri razme- ščanju naših enot in nas seznanili s situacijo v Celju. Kmalu zatem smo stopili v stik z nemškim povelj- stvom v Celju in začeli pregovore o predaji. 2e na prvem sestanku so Nemci pristali, da bodo položili orožje, vendar so vprašali, kakšen bo status za njihove zaveznike — ustaše in četnike. Ko so dobili od- govor, da bomo ravnali z njimi ena- ko kot z nemškimi vojaki, se kljub temu ustaši niso hoteli predati. Po- vlekli so se v smeri Maribora in Dravograda. Z njimi je odšel tudi del četnikov, medtem ko so se čet- niki, ki so bili mobilizirani, predali skupaj z Nemci. Drugi dan je prišel v Celje iz ljubljanske smeri bataljon sloven- skih partizanov, tretji dan pa je v mesto vkorakala tudi peta Krajiška brigada. S skupnimi močmi smo raz- orožili Nemce, ustaše in četnike in tako osvobodili Celje sovražnika in vseh domačih izdajalcev. Kolikor se spominjam, je bilo to 13. maja 1945 Prvi borci so vkorakali v Celje Prijeli so žandarja Po končani hajki v podnožju Ra- duhe 25. maja 1944 se je Koroški odred zopet vrnil h kmetu Tovsto- vršniku. Tu jih je še čakal vol, ki ga je Svit prignal iz Luč in zadnji hip pred prihodom Nemcev zaprl v hlev. Bila je nedelja. Sonce je toplo pripekalo in vabilo na prosto. Stab je poslal na obveščevalno akcijo Frica, Joža ter Svita, z njimi pa je bil tudi obveščevalec bolnišnice Ris, z nalogo da gredo v Solčavo in po- izvedo, kako je potekala nemška hajka na drugih predelih Solčave Obenem naj ugotove, če so se Nem- ci popolnoma umaknili iz Solčave. Ko so prispeli do kamionske ceste, ki. pelje v Solčavo, so zaslišali br- nenje motorja. Skrili so se v hosto ob cesti in čakali. Ker motorista ni- so .spoznali, so odšli naprej. Kmalu so srečali dva domačina, ki sta jim povedala, da se je peljal v Solčavo znani žandar Lenart, ki je rad za- hajal h K. Brž so skočili do najbliž- njega ovinka pri Opresnikovi žagi in mu cesto zagradili s hlodom, sa- mi pa so se poskrili v grmovje ob cesti. iNi bilo treba dolgo čakati, da se je vrnil. Ker je bil oster ovinek, je moral žandar Lenart zmanjšati motorju brzino, a v tem trenutku je že bil pred hlodom. Tedaj skočijo izza grmovja vsi in ga zgrabijo. Bil je v civilu. Za pasom pa mu je ti- čala pištola, ki je ni imel časa upo- rabiti. Pištolo so mu takoj vzeli Ln ga pretipali, če nima morda še kje kakega orožja. Nato sta Jože in Svit Lenarta odpeljala v štab, Fric pa se je vsedel na motor. Ker je bila nedelja, je bilo ma vasi polno ljudi, ki so Frica kar spogle- dovali, ko se je pripeljal z motor- jem. Ugibali so od kod motor. Toda K. ga je takoj spoznala in tudi Fri- ca. Oblila jo je rdečica, ker je spo- znala, da so Lenarta prijeli parti- zani in da ga ne bo več videla. Fric je v vasi naloži! na motor še Načeta in sta se odpeljala do Plesnika v Logarski. Tisti dan sem moral iti od Ples- nika, kjer smo imeli ranjence, k Lo- garju z neko pošto. Dan je bil zelo lep. Sonce se je močno upiralo v cesto, ko sem šel proti Logarju. Tu sem se pomudil kratek čas. Z go- spodarjem Francem sva sedela na klopi pred hišo in se pogovarjala o pretekli hajki. Bila sva oba zamiš- ljena v pogovor, ko naju iznenadi glas motorja in že se je prikazal na cesti pri kašči poleg hotela sester Logar. Kakor bi strela udarila pod noge, me je vzdignilo in sem jo ucvrl po cesti proti Logarjevi žagi. ker sem bil prepričan, da so se nena- doma pojavili Nemci. Glas motorja je prihajal vedno bliže. 2e sem mislil, da je po meni. Moral sem na vsak način doseči rob gozda, ker drugam se ni bilo varno skriti. Pri mostičku sem skočil na desno in že sem bil za skalo. Brž sem pograbil puško in pripravljen na strel meril na cesto. Čakal sem usodnega tre- nutka. Samo nekaj sekund in že bo zaropotalo. Kar bo pa bo, sem si dejal. Motor je že pridrvel izza ovinka Ko se je puškina cev ustavila na prsih motorista, sem ostrmel, kajti spoznal sem Frica v gestapovski uniformi z rdečo ruto okrog vratu in Načeta, ki sta se peljala proti Plesniku. Globdko sem si oddahnil in hitel za njima. Pri Plesniku sem ju dohitel. Oba sta se mi na ves glas smejala, ker sta me videla ka- ko sem jo cvrl pred njima. Smeha pa je bilo kmalu konec, ko sem ji- ma povedal, da sem jih že imel na muhi in samo rdeči ruti se je bilo zahvaliti, da sem jih pravočasno spoznal. Tudi ranjence sta iznena- dila pri Plesniku, ko so bili ravno pri kosilu, tako da so nekateri kar brez bergel tekli v hosto. Fric mi je nato povedal kako je prišel do motorja in da si je zaželel po dol- gem času malo športa. Dorko Drobne zanimivosti v 102. LETU PRVIC PRED FOTOGRAFOM Milan Stokič, kmet iz vasi Sele- vac v smedereviskem okraju je ver- jetno prvi človek v naši državi, ki je prvič stofpil pred fotografsiki objektiv v svojem 102. letu živ- ljenja. Na to je komaj pristal po upornem prigovarjanju sostano- valcev in fotografa, ki mu je, si- cer dober prijatelj. Svoje prve fotografije bo stari Milan podaril dvema svojima vnukoma. KONJSK.\ LAKOTA PREPREČILA POROKO V nekem italijanskem mestecu je mo- ralo nekaj poročnih parov preložiti po- roko za več tednov. Po italijanskem za- konu mora viseti oglas o poroki določen čas na občinski razglasni deski. Kmalu za tem, ko so tak oglas nalepili na raz- glasno desko, ga je požrl neki konj, in zaradi tega so novoporočenci morali da- tum poroke preložiti. POLJAKI IŠČEJO GROB ALEKSANDRA VELIKEGA V bližini Aleksandrije bo pričela v kratkem iskati grob Aleksandra Veli- kega skupina poljskih arheologov. Grob- nico Aleksandra Velikega iščejo v oko- lici Aleksandrije že vrsto let, vendar brez uspeha. SLADKOR - SLAJŠI OD SEDANJEGA Znanstveniki nekega švicarskega inšti- tuta so izdelali nov umetni sladkor, ki je 50-krat slajši od sedanjega. Sladkor ' " vsebuje saharina in zdravju ni škod- ljiv. NEOBRITI HEMINGWAY Sloviti ameriški književnik Ernest He- mingway je doživel pred kratkim ne- všečnost. v roctuil-baru nekega hotela y Vancuvru so ga ljubeznivo zaprosili, naj zapusti hotel, ker je prišel neobrit in v pomi-čkani obleki, s katero je šel na lov na medvede. Osebje hotela namreč ni s cznalo dobitnika Nobelove nagrade za književnost. STUDENEC, KI NAPOVEDUJE DE2 Studenec Nitoole Regvarta, v Paulovcu, ot) železmiški progi Pod- vanski Kloštar — Bjelovar, ima nevsakdanjo lastnost. Ta trideset metrov globoki studenec, ki je si- cer na kolo, kaikor .tudi vsi drugi va/iki studenci, — »napoveduje« vno.r.e. Dan, preden začne padati dež ali nastopi neurje, vzvalovi v njem voda in se razpeni. Sumljiva obraza Kraji ob meji navadno niso ve- liki. le Berlin z ostro zastraženo mejo skozi sredino je izjema. V majhnih krajih pa hitro opaziš člo- veka, ki pohajkuje. Majhen debeluškast mlad mož se je sprehajal po aleji pred kolodvo- rom in postal sumljivo poz^iren na kolega, ki ga še nikoli ni videl. Ko- lega? Pač, oba sta pohajkovala. Sumljivo pozoren je bil, ker je tudi iz oči onega čutil sumljive poglede. Vsak spreten človek zna najti stik s komerkoli. Debeluh si je vtaknil cigareto v usta, potem pa smešno tolkel po žepih, skomignil z rameni, se tujcu v zadregi nasmehnil in se napotil k njemu. Stik cigaret je stik dveh ljudi. Pustimo ob strani začetne konver- zacije... Vsak si naj v duhu ogle- da lepote malega obmejnega kraja, potem pa vas bom povabil v kolo- dvorsko restavracijo. Ne brez vzro- ka. Debeluh sedi z neznancem pri mi- zi v razgovoru, ki bi ga prisodili dvema, ki se poznata že od zibelke sem. Prisluhnimo: — Ej. prava otročarija. Cel ba- taljon jih spravim čez, sredi belega dne, je pravil debeljko. — Vidite, to mi je všeč. Zvrnite ga še kozarček. Povem vam, da sem težji kot izgledam. Tule na prsih je lep kupček dolarjev. Lahko bi se zmenila za kak delček, če bi...? — Seveda bom. Saj tako in tako nimam kaj pametnejšega početi, pa tudi pri cvenku nisem kdovekaj tr- den ... Toda če vam je prav, tule bi se raje ne nastavljala očem. Sto- piva malo ven, če ste zato? Rečeno, storjeno ... Sicer ni lepo in pristojno zasledo- vati tuje ljudi, toda vseeno pojdimo za njima. Ce imate dober posluh boste z bližnje klopi v aleji slišali takle finale naše zgodbe: — Ste zadovoljni s petdesetimi somi? — — Uh, seveda! — Prav. Pol vnaprej, pol na oni strani. Velja? — Velja. — Toda oba hkrati sta segla v no- tranji žep. Debeljko je bil hitrejši in je trenutek za tem molel neznan- cu prav čedno pištolo pod nos: — V imenu ljudstva, aretirani ste! — — Ne norite. Jaz sem uslužbenec notranje uprave... — — Kaj ste? Ne verjamem. Dvigni- te roke, sam vam bom vzel listnico z dokumenti...— — Le mirno, se je vsajal debeluh in razpenjal tujčev suknjič. — Aha, je tole vaša legitimacija?! Debeluh je odskočil in zdaj držal že drugo pištolo v rokah. — Ne. Listnica je v drugem žepu z orožnim listom vred, je zdaj že nestrpno godrnjal oni drugi. Potem se je izkazalo, da ima ne- znanec prav... Ko sta v restavraciji pila preosta- nek iz steklenice, sta se na ves glas krohotala... Krohotala sta se in si ogledovala sumljiva obraza. SLIKANICA ZEMLJINI REŠITELJI v prihodnji številki bomo začeli objav- ljati slikanico, ki opisuje polet Vilija in Janeza v vsemirje, srečanje z nenavad- nimi bitjil, borbo z njimi in srečen po- vratek na Zemljo. Zgodba je zelo zanimiva in napeta, zato že seidaj opozarjamo^ zlasti mlade bralce, da si boido pravočasno nabavila naš list. Uredništvo ^^ CELJSKI TEDNIK STEV. 19 — 26. ma^a 1931 TUIE PISMO V dijaškem domu je najbolj ži- vio popoldne, ko se vrnejo dekleta iz šole in rvse naenkrat pohite k mizici, kjer so razmetana pisma, razglednice, dopisnice, časopisi in včasih tudi manjši paketi. Zelo redko dobivam pošto in še takrat je navadno naslovljena na šolo — pa vendar vsak dan sto- ,pam k mizici in z nemirom oti- pavam pisma. Končno sem razo- čarana, ker med njimi ni niko- gar, ki bi bilo zame. Kako dobro poznam pi^ima, ki jih dobivajo dekleta: bela s pokončno pisavo so Mirina — piše jih njen fant. Mira mi večkrat pripoveduje o njem, včasih pove celo drobecte- ga, kar je napisal. Kako sem si vedno želela, da bi lahko tudi jaz kdaj povedala Mi- ri, kaj imi je napisal nekdo v be- lem ali rahlo rožnatem pismu. Ali pa, da bi kdaj dobila razglednico, tako v barvah, kot jih dobiva Fani. Želela sem, da bi dobila pismo, na katerem bi bilo napi- sano moje ime in bi ležalo na mizici med mno^gimi samo zame. Potem hi morda zvedela, zakaj se Miri, Bredi in Fani vedno na- smejejo in jim zažarijo oči, kadar zagledajo in prebirajo bela in rožnata pisma. Tisto opoldne sem prišla v dom menda med zadnjimi. Sama sem šla, Mira se je namreč odpeljala domov — dobila je gripo. Hodila sem počasi in v meni je kljuva- lo: »Ti nisi takšna kot druge, neumna, zato ti nihče ne piše ...« Sedla sem k mizi in jedla. Sa- ma sem bila v jedilnici, juha je bila mrzla in tudi v meni je bilo vse mrzlo. Odložila sem žlico in kar samo je prišlo, da sem stopila k mizici, na kateri je ležalo sa- mo eno pismo. Spoznala sem po- končno pisavo — bilo je pismo, ki ga je pisal Mirin fant. Nena- doma sem stegnila roko, segla po belem pismu s pokončno pisavo in ga stisnila v žep. Stekla sem v spalnico. Srce mi je bilo ne- enakomerno. Pisma nisem upala odpreti. Sele zvečer, ko je bilo v sobi že vse mimo in sem sli- šala, da vse okoli mene spi, sem se tiho splazila v kopalnico. Pri- žgala sem luč in raztrgala omot. Prsti so mi trepetali. Razgrnila sem papir. Se danes vidim na- pisane besede: »Ljuba moja Mi- ri!« Zavrtelo se mi je — le za- kaj »Miri«, zakaj. Brala sem — ne vem več natančno kaj. Bilo je polno besed nič bolj praznih ali polnih kot so tiste v knjigah. Razočarana sem bila in neizre- čeno sram me je bilo. Raztrgala sem eno tistih pisem, ki sem jih prej občudovala. Zame je bilo prazno in brez pomena. Cez nekaj dni se je Mira vrni- la, govorila je o svojem fantu, o tem, da jo je obiskal dama, bila je srečna — in izgube pisma ni niti opazila. j. V Sedlopjevem v programu pionirskih iger »Moj kraj včeraj« smo vključili tudi pohod v Sedlarjevo, Olimje in Rudnioo. Mlajši učenci ao si v Olimjem gledali staro lekarno, ki je ver- jetno ena najstarejših v Evropi. Učenci tretjega oddelka so odšli po sledi partizanskih obveščeval- cev na Rudnico, najstarejši pa smo organizirali pohod s kolesi v Sedlarjevo, kjer je štirinajsta di- vizija prekicračila Sotlo. Ogledali smo si tudi spomenik v Sedlar- jevem. Na njem je napis: »V bor- bo štirinajsta, juriš! V noči od 6. na 7. februar stopila na Šta- jersko.« V pohodu preko Sotle nam je pripovedovala prijazna ženica iz Sedlarjevega. PokazaLa nam je tudi zasilni most, preko katerega je šla divizija. Vračali smo se po poti, po ka- teri je Ma tudi štirinajska divi- zija. Faniika Sinikovič, Podčetrtek Moja torbica ■ Ce bi moja torbica znala govo- riti, bi se predstavila tako-le: »Sem torbica ite in te deklice. Zdaj že zdavnaj nisem več tako lepa kot sem bila nekoč. Učenka, ki me nosi v šolo, me je popacala in raztrgala. Nekoč, iko so učenci tekali okoli mene in razgrajali, sem padla na tla in v meni se je razbila stekleničica s črnilom. Tako se je madežem pridružil še ta od črnila. Ko je prišla zima, me je deklica stiskala k sebi, da bi me ogrela, zdaj, ko je toplo, pa me nese domov le že z dvema prstoma. Tatjana Praznik, Prebold 59. 5. a. r. Hiudie med sefof Kurir Pepe in kurirka Polonca, ki je hk'ati še snažilka, sta se srečala na ulici. Njun korak se je ustavil. Pepe je gl^al mrko izpod čela, pa tudi Polonca ni bila videti kaj bolj- še volje. Prijatelja v poklicu in ne- sreči sta zlila ploho nevolje na dan »Ti tedni mi prinašajo vedno iz- gubo!« je dejal Pepe. »Zjutraj dvig- nem pošto, plačam ,porto' za vse ti- ste grešnike, ki ne vedo, koliko je treba nalepiti znamk. Ko naslovniki ki so seveda moji tovariši, pošto prevzamejo, to kratkomalo spregle- dajo. Ce jih opozorim, so nekateri skoraj užaljeni, drugi pa se zgovo- re, da nimajo denarja pri sebi. Na- posled pozabijo name. Ko sem da- nes pregledal mojo ,za)sebno' bla- gajno sem ugotovil, da sem izdal za te ,tovariše' okrog 200 din.« Tudi Polonca je preživela to šolo. Zato je sklenila, da pošte ne bo iz- ročila naslovnikom prej, dokler ji ne bodo plačail. »Tovariši gor ali dol!« ;e dejala Polonca. Danes je bila slabe volje še tem- bolj, ker se je ponovilo zopet tisto s čimer bi se morala že zdavnaj sprijazniti, če bi to šlo tako lahko. Včeraj popoldne je očistila pisarni- ške prostore, tla so se svetila tako da bi se v njih lahko gledal kot ogledalu. Ko je pnišla danes v služ- bo, je opazila, da je bil njen vče- rajšnji trud zaman. Po pisarni je bil nered tak, kot bi se ravnokar kon- čala vojna. Stoli, ki so bili celo iz drugih prostorov, so stali križem, po tleh pa kupi cigaretnih ogorkov in polomljenih vžigalic. Celo vaze s cvetjem so bile polne navlake, ki spada v pepelnike in koše za smeti ki jih v prostorih ne manjka. Prav žalostna sta bila Pepe in Po- lonca in na kraju pogovora sta ugo- tovila. da njun posel nekateri prav malo cenijo, zahtevajo pa, da sta pri delu dosledna. Da V Šoštanju »Šoštanj«, je zadonel profesor- jev klic in prekinil živahno raz- pravljanje. Stopili smo iz vlaka, se iporaadelili v več skupin in krenili proti termoelektrarni. Se- veda smo občudovali tudi ulice, drevorede in moderne 'bloke, ki so obdani z gredicami cvetja. Soštanjska termoelektrarna je ena najmodernejših v Jugoslavi- ji. Graditi so jo začeli že leta 1947. Ogledali smo si motorje, generatorje, turbine in mnoge druge stroje . Veseli smo se vračali proti že- lezniški ix)stajii — toda ne še do- mov, temveč h Kajuhovi mami. Pozdravili smo jo in sprejela nas je prijazno. Povedala nam je, da jo mnogokrat iobiščejo pionirji in icot njim, je tudi nam prijazno pri'povedovala o svojem sinu. Po- tem nam je obljubila, da bo pri- šla v Celje in nam še kaj več po- vedala o našem drage.Ti ipesniku, ki je ipadel za domovino. Nazaj grede smo stali ob oknu, gledali dež in molčali. Le tu- in tam je kdo povedal kakšno smeš- nico, pa še tej smo se bolj kislo nasmejali. Bili smo utrujeni. Kljub temu ■pa smo pred Celjem vendarle zapeli pesem »Ce štu- dent na rajžo gre ...« Malčka Cerman, Cesta na Ostrožno 8. Celje Prijazno pisemce Draga tetka! Obljubil sem vam, da bom pi- sal, ko bom pciznal pisane Črke in zdaj hočem obljubo izpolniti. PRVI MAJ Ze ob petih zjutraj so me iz spanja prebudili štorski godbeni- ki, ki so se z avtomobilom pri- peljali na Teharje in zaigrali budnico. Kar hitro sem vstal in si oblekel novo obleko, za kate- ro sem sam hranil denar. Malo pa mi je doložil še atek. Tudi vaš honorar je zraven. Jaz pravim, da je zato desni rokav tednikov. V tej obleki sem šel na prvo- majski izlet na Svetino. Bilo je zelo lepo. Na obleko pa bom pažil, da bo desni rokav dolgo lep in cel, ker me spominja na vas in na vaš časopis. Vam, tetka, prav lep pozdrav in morda vas kdaj obiščem ^v uredništvu, če smem. Petrček Jeršič, 1. razred, Teharje Dragi Petrček! Tvojega obiska bom zelo vese- la. Le glej, da boš zdaj svojo ob- ljubo izpolnil! Hvala za prijazno pisemce, tople pozdrave in še kaj napiši. Tetka SPOMIN Bila sem še čisto, čisto majhna in ta zgodbica torej sega v naj- zgodnejše obdobje mojega otro- štva, tja, ko so se mi dogodki že nekoliko stisnili v majhno gla- vico. Vtisnili so se že — toda kako? Naj vam poivem, da še danes ne vem, ali sem to sanjala, ali kaj, toda spomin je živ. Sončen dan je baly to dobro vem, ker se spominjam prijetno hladne sence bezga pri vrtu. To se pravi, d aje moralo biti po- letje, če je senca bila priejtno hladna. Veste, spaminjam se je zato, ker sem takrat sedela v njej z očkom in mamico in se igrala. Sredi igranja me je zmotilo neko oddaljeno petje. Ozrla sem se, Po bližnjem hribu £>0 se nam pribli- ževali palčki. Da, pravi palčki! Se čudite? No, ampak jaz sem jih videla; imeli so pisane obleke in tiste kapice s čopkom na koncu in nosili so krampe na svojih majhnih ramah. Ko sem jih tako občudovala, me je nenadoma po- stalo strah, da me vzamejo s sa- bo za svojo Sneguljčico. Stekla senn k hišnim vratom in jih od tam gledala. Mamica in o^a sta prišla za mano, se smejala moji strahopetnosti in mi govorila naj grem s palčki. Le-ti so še bili pred vrati in so spet peli. Zdaj sem razločila tisto pesem, ki jo pojo, kadar gredo v rudnik, ko- pat diamante. Vsi so peli, pa tako lep>o; eden pa se je ustavil in me prosil naj bom njihova Snegulj- čica. Jaz pa sem se privila k ma- mi in zajokala. Zakaj, še danes ne vem. Palčki pa so s svojo pe- smi j,oi odšli in izginili v grmovju bUžnjega potoka. Ko sem dolgo za tem to pripo- vedovala mami, mi je dejala, da sem najbrž sanjala; toda... jaz sem jih vendar videla in slišala. Slavica Savinc Zadnia žrtev Bilo je maja 1945. Kndela Nemcev ustašev in drugih so se pomikala proti Celju. V Bodrišni vasi so se ustavili. Oborožen Nemec je vstopi! v Zoganovo hišo. Pogledal je to- variša Antona Zoga.na in zahteval od njega orožje. Vsi so se zelo pre- sti ašili. Zogan orožja ni mogel dati ker ga sploh ni imel. Surovi Nemec se je zadri in človeka na mestu ustrelil. V hiši so vsi onemeli od groze. Podivjani sovražniki so se hitre umikali proti Celju. Tovariš Anton' Zogan je bil za^.dnja žrtev v Bodriš- ni vasi tik pred osvoboditvijo. Tako so Nemci še zadnji dan ustrelili ne- dolžnega kmečkega človeka. Zapisal pionir Milan iz Bodrišne vasi, Šentvid pri Grobelnem. žena • DOM •111121 NA INI©J) ©©N Koliko skrhi in jeze, pa žalosti in veselja je, predno si uredimo dom Urejevati ga so nedvomno težke stvari. Zakaj dom mora biti talk, da se z veseljem vračamo vanj — ker je topel in prijeten. Res je, da ustva- rijo toploto v dorriu ljudje, njihovo razumevanje in ljubezen. Kjer sta se naselili jeza in nejevolja, ne poma- ga ne hrast in ne jesen. Tam pa, kjer ljudje skupaj premagujejo težave in delij'o veselje, je lahko mLza iz meh- kega lesa, okna brez bogatih zasto- rov, pa je dom vendarle tak, kakrš- nega si želimo. To je stara resnica in vsi jo vemo. Toda včasih pozab- ljamo nanjo. Pomlad je čas ptičjega petja in spletainja gnezd. Morda je tudi pri ljudeh tako. Zatorej danes nekaj be- sed o stanovanju in pohištvu. Go- vorili smo že o tem, pa ne bo nič preveč, če še enkrat povemo, da je lahko tudi sobica prijetno stanova- nje. Prav lahiko Jo s pohištvom opremimo tako, da bo del spalnica del pa dnevni kotiček z ma;hno ku- hinjo, če kuhamo doma. Svetlo po- hištvo vse bolj iizipcdriva temnega omogoča pa tudi nekaj prav lepih Nadvse prijeten kotiček, kjer se bomo odpočili in razvedrili. Raz- lične oblike stolov, oziroma različne barve oblazinjeni stoli in raz- tegljivi kavč, učinkuje prijetno in lomače. V tak kotiček lahko poleg stoječe luči postavimo še stojalo za časopise in revije, ali stoječo košarico za sadje. kom.bi'nac:\ Zatcrej. če si doma za- želimo nekaj kr,sov modernega svet- lega pohištva, ga s starim temnim lahko prav prijetno pomešamo. Tu svetla stoječa lučka, tam majhna tem.na mizica, pa velik kauč in majhne »lupine«, kombinacij je mnogo. Knjige in cvetje mam prijet- no poživijo sobo in zato nikar ne varoujmo z njimi. Nič hudega ne bo če bo kdaj pa kdaj poskrbel za šo- pek cvetja v družinski vazi tudi gla- var druž'ine. Skromna pozornost že- ni in še bolj skrbno prilivanje vode bosta posledici tega. " Stene so puste, če na njih ni slik Toda raje nič, kot mazaštvo. Mino^go bolj prijetno bodo učinkovale risbe naših otrok, če jih bomo uokvirili in obesili na steno, kot pa umetnine ne- kega »sliikarja«. Sploh bi morali de- lo otrok bolj ceniti. Dom je tudi nji- hov, zato na; bo v njem tudi neka; njihovega, če ne drugega — vsaj majhen stolček, polica z njegovo li- teratu-o, kotiček njegovega »umet- niškega« ustvarjanja itd. Ko bode m'adi odrasli, bodo nehote zažele'li več svojega v stanovanju. Deklica svojo omaro, fant morda delovno m.izo in še kasneje nekaj nasvetov staršev pri urejevanju novega do- ma. Omogočimo otrokom prijeten dom Tu ni treba velikih izdatkov, le majhne pozornosti in razumevanja In če bomo vedeli, da je bil njihov dom topel, nam tudi ne bo hudo, ko bodo iz gnezda odleteH in si spletli svojega. Vedeli bomo, da smo jim mnogo dali. Veliiko bi lahko pisali o domu in stanovanju, toda pri nekaterih stva- -eh lahko odločajo le posamezniki Namen tegale kratkega pisanja je bil predvsem to, da vas še enkrat spomnimo, da spet pregledate želje svojih dragih in si uredite dom, ki bo vam v ponos. -ica NE POZABIMO NA SOKOVNIK Češenj je že dovolj, pa tudi ja- gode so že vsak dan naprodaj, le po zelo visoki ceni. Vendar je že čas, da si pripravimo vse potrebno za sadne sokove in da tem mesecem tudi prilagodimo naš gosipodinjski proračun. Predvsem se moramo od- ločiti, katero sadje bomo predeloval' v so,k in koliko ga bomo pripravili Izkazalo se je, da so boljši sokov' iz drobnega sadja — češenj, malin borovnic, ribeza in jagod, kakor pa iz marelic ali breskev. Sdk se nam sicer bolje ohrani, če ga stisnemo s sladkorjem, vendar ga v takem primeru upo-abljamo ko- ekstrakt in ga razredčimo z vodo Ce pripravljamo sadni sok za otro- ke, ga raje ne osladlmo, ali pa le malo, če je sadje zelo kislo, nudimo pa jim ga nerazredčenega. Sadni sok ni le priboljšek, temveč izredno koristna pijača v zimskih mesecih Ze pred časom smo govorili o tem da je sokovnik praktičen pripomo- ček. Sadni sokovi, ki jih za svoje malčke kdaj pa kdaj kupimo pozimi kot poseben priboljšek, niti nimajo tolikšne vitaminske vrednosti, vse- kakor pa so precej dražji. Od tedaj< ko smo o sokovniku prvič pisali, je ta našel že prenekaterega oboževal- ca in tudi lastnika. Neverni Tomaži so si ga enkrat ali dvakrat sicer še izposodili pri okrajinem zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Ce- lju, pozne"e pa so si ga tudi preskr- beli. Koristni irasveti Spet nas je prvi zarod moljev opozoril, da je treba obleko pred njihoviimi nena- sitnimi žreli skrbno zavarovati. Ce tega še niste storili, pohitite, da ne bo pre- pozno. Današnji nasvet bo pnišel prav pred- vsem gospodinjam na podeželju, saj imajo sredstvo pri roki. V omaro, kjer >:majo obleko, razposta- vite orehovo ll-stje in molji vam prav gotovo ne bodo več delaU oreglavic. Ce limate zimske, s krznom podložene čevlje, boste ohranile nedotaknjene do prihod- nje zime, če boste tudi vanje položile to ceneno sredstvo. Poskusite! Katera gospodinja ni vesela lepega, belega perila? Jajčne lupine bodo k temu prav go- tovo pripamgole. Damo jih v laneno vre- čico, ki jo dodamo vodi za pranje. Madeže oreprogo stopilo nad 1000 pionirjev in pionirk I. in II. raz- redov osnovne šole. Javnosti se bodo predstavili z zanimivimi elementarnimi igrami, ki jih bo- do zaključili z rajanjem in pe- smijo »Svobodi«. Pesem je za to priložnost spesnil celjski mladin- ski pisatelj in ljubitelj otrok, Franjo Roš, uglasbil pa Radovan Gobec. Pionirjem prvih razredov bodo sledili novi oddelki, vsak pa bo prikazal nove in nove ele- mente ter gradivo iz bogatega učnega načrta šolske telesne vzgoje. Vse vaje bodo izvajane na glasbo v estetski obliki. Vmes bomo lahko videli tudi najboljše telovadce in telovadkinje celj- skega okraja, ki z velikimi uspe- hi tekmujejo na republiških in državnih prvenstvih, v atletskem delu programa pa mlade celjske kandidate za evropsko prvenstvo v atletiki. Nastop bodo zaključile mladinke — preko 1100 — z rit- mičnimi vajami in slovenskimi narodnimi plesi. Nastop bo le v primeru neu- godnega vremena preložen na 3. junij. Vstopnice po 50 in 100 din so v predprodaji na celjskih šo- lah. J. K. Tudi mlajše mladinke NAJBOLJŠE V SLOVENIJI ZNOVA TRIJE REKORDI V soboto popoldne so se v boj za točke podale tudi mlajše mla- dinke — atletinje, ki nastopajo v republiškem ekipnem tekmovanju. Kladivar je v to borbo poslal dve vrsti, od katerih je prva ekipa zbrala 8385 točk, kar je skoraj za tri tisoč več, kot jih je dosegla drugoplasirana ekipa ljubljanske Olimpije-Svobode. K temu celokupnemu izkupičku so mlade tekmovalke dodale še nekaj rekordnih izidov. Tako je Lubejeva postavila nov državni rekord pri skoku v daljino za mlajše mladinke z rezultatom 5.10 metra. Najboljši čas v državi pa so postavile tudi tekačice Urban- čičeva, Kramaričeva, Šerbčeva in Lubejeva v štafeti 4 krat 60 met- rov. Glasi se 31.1 sekunde. In končno — rekordni izid je zabele- žila še Fondova v teku na 400 metrov s časom 69.0 sekunde. Ta nastop pa so izpopolnili tudi nekateri drugi atleti. Med njimi se je spet odlikoval Lorger z zmago v teku na 110 metrov čez zapreke v času 14.5 ter v teku na 100 me- trov v času 10,8 sekunde. Odličen je bil še Brodnik, ki je progo 110 metrov čez ovire premagal v času 15.4, vrgel kroglo 13.36 metra da- leč, skočil v daljino 655 cm. Izvr- sten rezultat je postavil Lešek v skoku v daljino 6.76 metra, da ne omenjamo Peterke v metu diska — 45.32 metra. Konec ugibanj Kakor smo pričakovali, je pred- zadnje kolo prvenstvenega tek- movanja v slovenski conski ligi povsem razjasnilo položaj tako na vrhu, kot tudi na dnu tabele, vsaj kar tiče obeh celjskih pred- stavnikov. Kladivar ju bo v konč- ni razvrstitvi pripadalo drugo mesto za Mariborom, Olimpu pa predzadnje, ali enajsto, odkoder pa vodi pot nazaj v podzvezno tekmovanje. Kladivar je tudi v nedeljo po- trdil izredno formo. Dvoboj z ljubljansko Ilirijo je zaključil z visoko zmago 8 : O, polčas 6 : 0. Domačini so povsem nadigrali goste. Serijo golov je začel Pere, za njim pa je Hribemik zadel štirikrat,-Vodeb pa trikrat v črno. Četudi je že sam rezultat dovolj zgovoren, je vendarle prav, da, čestitamo vsem igralcem, ki so se močno trudili in pokazali lep in učinkovit nogomet, Olimp je v nedeljo nastopil v Murski Soboti, kjer je izgubil srečanje z rezultatom 6 :2, pol- čas 4:1, Tekma ni bila kdovekaj zanimiva. Navzlic temu so imeli domačini več od igre in zato za- služeno pobrali zmago in dve točki. Gola za Olimp sta dosegla Cafuta in Coklič. V zadnjem kolu prvenstvenega j tekmovanja se bo Kladivar I sesei v jloubrani s Slovanom, f Olimp pa bo doma gostil Ljub- ^Ijano. Lansko jesen je Kladivar ® premagal Slovana z rezultatom 4 :1, Ljubljana pa Olimp s 5 :0. Tek V Laškem v soboto zvečer je bil po laških ulicah tradicionalni tek, na katerem so se naj- bolj uveljavili tekmovalci AD ja. Tako je pri članih zmagal Primožič, pri mladincih Potrata, pri mladinkah pa Vodiškova. Med pionirji so najboljše uspehe do- segli domačini: Srebot in Soterjeva. Janko Potrata Uta^tafH javnega telovadnega nastopa celjskih šol 1. Igre — 1. in 2. razr. osn. šol (avtor tov. Zora Oset). 2. Štafetne igre — 3. in 4. razr. osn. šol {avtor tov. Milena Beš- kovnik). 3. Tek 1.000 m — mladinci. 4. Vaje na švedskih klopeh — učenke 5. in 6. razr. osn. šol (avtor tov. Oset). 5. Vaje na bradlji — mladinci, par- ter — mladinke. 6. Igre z žogo — učenci 5. in 6. razr. osn. šol (avtor tov. Miran Horvat). 7. Stafetni tek 6 krat 60 metrov — pionirke in pionirji. 8. Raznoterosti — učenke 7. in 8. razr. osn. šol (avtor tov. Majda Zorko). Vadbena ura — učend 7. in 8. razr. osn. šol (avtor tov. Miran Horvat). 10. Stafetni tek 4 kral 100 m — mla- dinke in mladinci. 11. Preskoki, parter, vaje na šved- skih klopeh — pionirji, pionirke. 12. Ritmične vaje — mladinke (av- tor tov. Milena Kolnik). 13. Vaje na drogu — mladinci, vaje na švedskih klopeh — mladinke. 14. Vaje z drogovi — mladinci {av- tor tov. Slavko Kokot). 15. Slovenska narodna kola — mla- dinke (avtor tov. Nina Trdina). Rokomet Še dva kandidata za prvo mesto ' v nadaljevanja okrajne rokometne lige je bilo v nedeljo na sporedu predzadnje kolo. Tako so igralci Partizana Celje kljub slabi igri premagali Polule 31:9. Drugi tekmec za prvo mesto, moštvo Celja, pa je dobilo dvoboj v Grižah brez borbe, ker domači igralci niso hoteli igrati. V borbi za tretje mesto je Laško premagalo Velenje 23:18, Šoštanj pa Konjice 26:17. Po predzadnjem kolu sta na čelu lest- vice Partizan Celje in 2RK Celje, ki .'mata po 24 točk. Sledijo: Laško 12, Polule 11, Velenje in Šoštanj po 10, Griže 8 in Konjice 5 točk. V zadnjem kolu bodo igrali: Celje — Polule, Partizan Celje - Laško, Velenje — Šoštanj (in Konjice — Griže. Glede na trenutno stanje imata mož- nost za osvojitev prvega mesta ekipi celjskega Partizana in železničarskega rokometnega kluba Celje. Med tednom so imeli pionirji celjskega Partizana dve prijateljski tekmi z ekipo celjske garnizije JLA. V prvi tekmi so zmagali igralci Partizana 27:25, v drugi pa 14:9. TUDI V KONJICAH občinski festival v konjiški občini delajo štiri društva Partizan s 674 člani. N. jmočnejše je par tizansko društvo v Konjicah, ki ima 480 članov, TVD Partizan iz Konjic je na lanskem tekmovanju za pokal »Dela« zasedel de- veto mesto v republiškem merilu, v okrajnem pa drugo mesto. Navzlic uspešnemu delu (odvija se v desetih sekcijah) društvo še vedno ni- ma svojih prostorov za sestajanje in redno vadbo. Letos imajo v načrtu pre- ureditev dvorane Mladinskega doma v telovadnico ter dokončno ureditev sta- diona ter igrišča za odbojko in košar- ko. Pri tem upajo, da bodo še nadalje naleteli na takšno hvalevredno razume- vanje pri ljudskem odboru ter družbenih in gospodarskiih organizacijah, kot so ga bili deležni doslej. V počastitev dvajsetletnice ljudske vstaje bo konjiški Partizan ob podpori občinskega sveta za telesno kulturo iz- vedel prvi občinski festival telesne kul- ture, ki bo imel množično propagandni značaj, saj bo na njegovi zaključni pri- reditvi, v nedeljo, 4. junija, sodelovalo nad tisoč pet sto članov. L. V. MARINCEK — SEDMI V nedeljo zvečer je bilo v Za- grebu končano letošnje državno prvenstvo v kegljanju za posa- meznike. Med celjskimi udeležen- ci se je najbolje držal Slavko Ma- RINCEK, ki je v generalnem plas- manu zasedel častno sedmo mesto s 1731 podrtimi keglji. Za zmago- valcem iz Rakeka, je zaostal za 107 lesov. POZDRAV POMLADI Čeprav nekoliko pozno, so učenci in učenke tretje osnovne šole vendarle lepo počastUi pri- hod pomladi in Zelenega Jurija. Tako so v soboto dopoldne kreni- li v dolgi povorki po mestnih uli- cah. Na čelu je bila godba na pi- hala Tovarne emajlirane posode, za njo pa so se zvrstili pionirji. Medtem, ko so si dečki zataknili rožice za iklobuke in gumbnice, so deKlice spletle pisane venčke, si jih nadele okoli vratu, ali pa nosile v košaricah. V sprevodu Presenečenje Največje presenečenje v dese- tem kolu okrajne nogometne lige so pripravili igralci Steklarja iz Rogaške Slatine, ki so v Storah premagali domačega Kovinarja s 6:3 ter s tem fkj zmagi nad Šmartnim ob Paki 7 :3 priborili častno tretje mesto, V drugi tek- mi je Rudar iz Velenja premagal Šmartno s 3 : 2. Vrsti red na lestvici pa je: Ce- lje 15, Velenje 13, Kovinar 8, Steklar 6, Šoštanj 6 in Šmartno 2 točki. f SO bile tudi lepe, bele snežimike. Za njimi pa so se zvrstili otroci, ki so na vrvici vodili ovčke in psičke, nosili v rokah in košari- cah zajčke in mucke... Lepo jih je bilo gledati; bili so veseli in razposajeni. Kako tudi ne, na koncu so imeli vendar prost dan. Po povorki so se otroci spet se- šli na šolskem dvorišču, kjer so zažgali »starko Zimo« in pozdra- vili Zelenega Jurija, ki je pri- jezdil na iskrem konjiču. KONCERTI GLASBENE ŠOLE Tradicionalne tako imenovane jav- ne produ,kci_-e ce'iiske g^lasbene šole. s katerimi daje ta ustanova pregled celoletnega dela, bodo tudi letos. 29 in 31. maja bosta javna nastopa v Narodnem domu ob pol sedmi uri zvečer, 1. junija pa ob osmih. Pro- dukcije bodo pokazale razvoj mla- dih glasbenikov na področju solo- ipetja in instrumentalne igre. Poslu- šali bomo trobento, violino, flavto, klavir, klarinet itd. Veliko radoved- nost vzbujata kar dva godalna tria in orkester mladih godbenikov. V času od 11. do 22. maja 1961 je bilo rojenih dečkov 45, deklic 47. POROČILI SO SE: Gaišek Mihael, šofer iz Celja in Grum Stanislava, tkalka iz Celja. Paitler Alojz, uslužbenec i« Graza, Avstrija in Skrn- bej Pavlina, skladiščnica iz Celja. Za- lokar Anton, šofer iz Košnice in Melher Sonja, krojaška pomočnica iz Trnovelj pri Celju. Knez Franc, mizar iz Ostrož- nega lMiloš Zidanšekc izvedla množično tekmovanje. Nastopilo je 132 strelcev. Podrobni rezultati pa so bili: EKIPE: 1. SD Branko Ivanuše 1583, 2. Tempo 1915, 3. SD Ivo Lola-Ribar 1.508. POSAMEZNIKI: 1. Marjan Dobo- vičnik 251 (celjski rekord z malokali- brsko puško), 2. Jože Tržan 238, 3. Tone Pihler 215 itd. V tekmovanju posamez- nikov z zračno puško je zmagal Seršen 184, 2. Klopčič 182, 3. Jože Tržan 182 itd. Pokal strelske družine iMiloša Zidan- Skac je v trajno last osvojila ekipa SD Branka Ivanuše iz Celja. Strelci JEM PA' NAJBOLJŠI v počastitev 25. maja je okrajni strel- ski odbor izvedel pod pokroviteljstvom OK LMS tekmovanje z zračno puško. Med ekipami je zmagala SD Tempo s ?02 krogoma, 2. Branko Ivanuša 697^ 3, Ivo Lola- Ribar 694 itd. Med posamezniki pa je bil vrstni red na vrhu naslednji: Rozman 183, Seršen 183, Zurbi 182, Sa- mec 182, Cater 182 itd. Strelska družina BUb AR - VCLGNJE Na pobudo sindikalne podružnice ve- lenjskega rudnika lignita so pred dnevi vstanovili strelsko družino Rudar, Ve- lenje. Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli program dela in med drugim sklenili, da začnejo z gradnjo strelišča .za malokalibrsko in strelišča za zrač- no puško. Novoustanovljena družina ima že zdaj 320 članov, zaradi boljšega dela pa je razdeljena na vode an oddelke. Po šte- vilu članov je strelska družina Rudar ■v Velenju najmočnejša v okraju. Pra- vijo pa, da bodo število članov že v kratkem povečali na pet sto. I. P. Nova strelska družina niso predstavili vsi mladinci, ti v druš- tvu sodelajejo. V okviru društva delu- jejo še nogometna, namiznoteniška in od- bojkarska sekcija, kjer je včlajjjeno pre- cej mladih ljudi. SAH — SAH ~ SAH — SAH Jonežič-^ŽI^l; Te dai je bJo končano šahovsko pr- venstvo Celja za posameznike. Prvo mesto je z devetimi točkami osvojil Ja- nežič. Sledijo: Primožič 8 (hkrati je osvojil drugo kategortijo), Ojstrež 7 in pol, dr. Berce 6 in pol itd. ŽALČANI okrajni prvaki v predzadnjem kolu okrajnega mošt- venega prvenstva v šahu je največje presenečenje pripravila prva ekipa Žalca, ki je v Celju premagala Celje z visokim rezultatom 5:1. S tem so Žalčani osvojili tudi naslov okrajnega moštvenega prvaka in pravico do sode- lovanja na polfinalnem turnirju za re- publiško prvenstvo. Celjani so ta dvo- i>oj izgubili predvsem zaradi podcenje- vanja nasprotnika, kar malce diši na nešportno ponašanje. Čudna je bila tudi odsotnost nekaterih igralcev. Ker so Kranjčani zadnji hip odpove- dali udeležbo, je dvoboj mestnih repre- zentanc v šahu med Kranjem in Celjem odpadel. To srečanje bo bržkone 4. ju- nija. LE ŠAHISTINJE IZ ŠMARJA V počastitev dneva mladosti je bilo v Ljubljani zaključno repub- liško tekmovanje pionirskih in mladinskih okrajnih ekip v šahu. Od zastopnikov celjskega okraja so se najbolje uveljavile mla- dinke iz Šmarja pri Jelšah, ki so s 13. točkami zasedle drugo me- sto za Domom invalidne mladine iz Kamnika ter pred »Ivanom Cankarjem« iz Ljutomera, Boj med Štirimi ognji Slaba udeležba v nedeljo je bilo v Celju okrajno pr- venstvo v boju med štirimi ognji za mlajše pionirke in pionirje. Najboljši mesti in s tem pravico do sodeloivanja na republiškem prvenstvu so si priboriU tekmovalci žalske občine. Pri pionirkah so zmagale igralke šem- petrskega Partizana, ki so premagale Ta bor 2:0 in Celje mesto 2:0. Pri pionirjih pa so najboljše mesto osvojili igralci iz Polzele, ki so premagali 2alec 2:0 ter Konjice z enakam rezultatom. Drugo me sto so zasedli Konjičani, tretje igralci iz Žalca, četrto pa pionirji iz Celja me- sta. Na splošno je bilo letošnje tekmo- vanje zelo skromno, saj so izostali mnogi občinski prvaki. Krajevni orgon Na pobudo Občinske zveze za telesno kulturo v Šmarju pri Jelšah so se v Rogaški Slatini sestali člani upravnih odborov društva Partizan, nogometnega kluba Steklar, PočHniške zveze, ribičev, šahistov in tabornikov in ustanovili »Krajevni organ za telesno kulturo v Rogaški Slatini«. Vsi zastopniki so poka- zali pripravljenost do s^elovanja v enotnem organu, ki bo reševal oi^gani- zacijska vprašanja, vodil gospodarsko dejavnost, vsklajeval program dela, ustvarjal materialne pogoje in usmerjal raznovrstno dejavnost po enotnih načelih družbenega razvoja na področju telesne kulture. L. B. Začetek kopalne sezone Te dni so prvič v letošnji sezoni od- prli Ljudsko kopališče ob Ljubljanski cesti. Odslej bo odprto vsak dan od 8. do 19. ure. Jutri, v soboto 27. t. m., pa bo na kopališču tudi prvi zabavni večer s ple- som. Kakor lani, tako bodo te prireditve tudi v letošnji sezoni vsako soboto zve- čer. Illllllllllltlllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllltll V NEDELJO 28. MAJA OB 10.30 NA STADIONU BORISA KIDRI- ČA II. KOLO EKIPNEGA PR- VENSTVA ZA MLAJŠE MLA- DINCE. tillilllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Po zaslugi vodstva šole v Šentilju pri Velenju so pred kratkim v tem kraju vstanovili strelsko družino, deseto po "vrsti na območju šoštanjske občine. V družini je že sedaj 70 članov in 25 pi- onirjev. Na začetku ustanovnega občne- ;a zbora je zastopnik Okrajnega odbora ruštva prijateljev mladine podaril dru- žini zračno, občinski strelski odbor v Šoštanju pa malokalibrsko puško. Upravni odbor LESNO INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA ŠOŠTANJ raz- pisuje naslednja delovna mesta: 1. tehničnega vodje podjetja 2. šefa komerciale podjetja 3. administratorke Pogoji pod: 1. Tehnik ali visokvalificiran v lesni stroki z večletno prakso v mi- zarski in lesnopredelovalni industriji; 2. popolna ali nepopolna srednja šola z najmanj 5 letno prakso na vodilnem mestu v komercialni službi lesne stroke; 3. vešča strojepisja, stenografije in dela v administraciji, z nekaj let prakse. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega službovanja in življenjepisom na gornji naslov do 5. junija 1961. Osebni dohodki po ptavilniku o osebnih dohodkih podjetja. OBČINSKI SKLAD ZA PROSLAVO 20-LETNICE VSTAJE Kaikor v vseh občinah okraja, ta- ko so tudi v celjski ustanovili po- seben odbor ne samo za proslavo dvajsetletnice ljudske vstaje, tem- več tudi odbor za izvedbo Jugoslo- vansikih pionirskih iger. Oba odbora sta že sprejela okvirna delovna na- črta, za katerih izvedbo pa bosta morala zagotoviti precejšnja denar- na sredstva. Ker pa bodo nekatere organizacije skušale prav na račun svojih prireditev, oziroma takih, ki jih občinska odbora nista zajela v svoj program, pritiskati na delovne kolektive in skušale pri njih dobiti finančno pomoč, sta občinski odbor za proslavo 20-letnice ljudske vstaje ter odbor za izvedbo Jugoslovanskih pionirskih iger pred kratkirh s po- sebno okrožnico opozorila delovne kolektive na to možnost. Hikrati pa sta priporočila, da naj kolektivi na- kazujejo sredstva v te namene v ob- činski sklad, iz katerega bosta od- bora finansirala vse osrednje prire- ditve. Oba odbora bosta delovne kolek- tive podrobno seznanila s progra- mom teh prireditev, kakor tudi s predvideno višmo izdatkov zanje. Tako bodo kolektivni seznanjeni, za kaj in v katere namene bodo odo- bravali sredstva, ki se bodo zbirala v občinskem skladu za proslavo 20-letnice ljudske vstaje. Prve priprave za izvedbo bogate- ga in zahtevnega programa so po- kazale, da bo moč ves načrt ures- ničiti le ob razumevanju delovnih kolektivov. Zato bi bilo napak, če bi sredstva drobili. Da bi se to ne Zgodilo je b'l ustanovljen tudi ob- činski sklad, ki bo prav gotovo — spričo namena — naletel pri članih vseh kolektivov na največje razu- mevanje'in odobravanje. Nov hotel do 3. julija Dela pri izgradnji novega hotela v novem centru v Velenju so v pol- nem^ teku. Hotel že dobiva svoje končne oblike. Do 3. julija, dneva rudarjev bo gotova restavracija, ka- varna in bar. Prav tako bodo oprem- ljene tudi sobe za tujce v prvem in drugem nadstropju. V tem hotelu bodo uredili tudi obrat družbene prehrane, ki bo za- dovoljil vse potrebe Velenja. Ukinje- ne bodo kuhinje v Industrijsko-ru- darski šoli in menza Rudnika ligni- ta, ki se nahaja v starem rudarskem domu. S tem bo obrat družbene pre- hrane že ob samem začetku imel več sto stalnih gostov, a najmodernejša kuhinja v novem hotelu bo skrbela za kvalitetno hrano. Največji problem bodo zopet do- bri gostinski kadri, katere že izbi- rajo, da bi hotel res lahko v redu delal. Hotel bo imel v dokončni izgrad- nji čez 40 postelj. Vse sobe bodo imele kopalnico. Toplovod iz elek- trarne bo nudil hotelu stalno toplo vodo. S tem bo rešen tudi problem tujskih sob v Velenju in bodo dane vse možnosti za razvoj turizma. Lani septembra je Svoboda Store priredila esperantski tečaj za za- četnike, ki so ga z uspehom zaklju- čili pred dnevi. Tečaj je oibiskovalo 9 slušateljev, vodil »pa ga je Ivan Jazibec iz Celja. Zaključne svečano- sti se je udeležil tudi,Peter Zlatnar, predsednik Lige esperantistov Slo- venije. dhr OBJAVE IN OCLASI GELEE ROTALE — MATIČNI MLEČEK, garantiran« znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelar»tTo dobite T vseh lekarnah. Lekarne, ki pref>e- rat« še nimajo, naj ga njE^rijo pri >Kemo{armaciji« t Ljubljani. 2.500 MILJ PO SREDOZEMLJUI (od 15. X-. do 26. X. 1961) Turistično in avtobusno podjetje KOM- PAS Celje prireja ob desetletnici usta- novitve podjetja dvanajstdnevno poto- vanje z motorno livdjo »Jugoslavija« (2.600 brt), ki spada med najm4}der- nejše plovne objekte Jadranske Li- nijske Plovbe. Za tovrstno krožno po- tovanje vkrca ladja na krov 200 pot- nikov. V ladijskem salonu bo vsak ve- čer igral plesni orkester itd. RELACIJA POTOVANJA: REKA-KO- RINT-PIREJ-ATENE - HERAKLION - ALEKSANDRIJA-KAIRO (ogled pira- mid v Gizeh) KRF-BARI-DUBROVNIK -REKA. Vse informacije in prijave sprejema KOMPAS Celje do zaključno 5. sep- tembra 1961. KOLEKTIVOM NUDI KOMPAS CELJE AVTOBUSNE PREVOZE S POSEBNIM POPUSTOM; Pred vsakim potovanjem obiščite poslo- valnico KOMPAS CELJE. Tomšičev trg 1, tel. 23-50. NOVI ZELEZNISKI VOZNI RED NAPRO- DAJ V POSLOVALNICI! V voznem redu so zajete železniške, avtobusne in letalske proge. Cena 300 dinarjev. KUPIM UTO leseno aH rabljen les, kupim. Na- slov v upravi lista. MAJHNO posestvo kupim. Ponudbe pod »Okolica Celjat na upravo. ČEBELE kupim. Ponudbe s ceno poslati na uredništvo pod »Čebele«. RAZNO GRADITELJI HIS! Pristopim k gradnji, ali dam posojilo za stanovanje. Ponud- be pod »Milijon« na upravo. OBVESTILA OBVESTILO RASTIN je mazilo, ki deluje proti reumi, išiasu ter raznim bolečinam mišičevja. Vsebuje zdravilna zelišča. Nudijo le- karne. MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mleka (GELEE ROVALE) garantiramo znastveno stabiliziran proizvod MELBRO — COOP (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preperata še ni- majo, naj ga nabavijo pri »Kemofar- maciji« v Ljubljani. STANOVANJA ZAMENJAM sobo in kuhinjo v Zavodni za večje stanovanje kjerkoli. Možns je oB3elava zemlje. Naslov v upravi lista. MLADA zakonca brez otrok iščeta nujno enosobno stanovanje. Plačam tudi vna- prej. Ivanjko Ivan, Začret 10. UPOKOJENCI! Stanovanje na deželi za- menjam za stanovanje v mestu. Ponud- be pod »Vrt-«adoTrnjak« na upravo Hsta. ŠIVILJA išče nujno sobo. Jordaa Marija, Delavska 18 — pri Ribič. NA STANOVANJE vzamem poštenega moškega. Informacije Kenda. Lava 14 Celje. KINO KINO UNION 28.-30. 5. 1961 »MESTECE PATTON«. ameriški barvni Csc film 31. 5. - 3. 6. 1961 »SMRTI ZAPISANI«, poljski film KINO METROPOL 30, 5. - 2. 6. 1961 »POLIKUSKA«, nemško-italijanski film LETNI KINO 28.-30. 5. 1961 »VELIKA SINJA CESTA«, jugoslovanski barvni film 31. 5 - 3. 6. 1961 »SIGNALI NAD MES- TOM«, jugoslovanski Csc film. MATINEJA Dne 28. 5. 1961 »NEŽNI AKORDI«, ameriški barvni film DPD »SVOBODA« CELJE MLADINSKI KINO Dne 27. in 28. 5. 1961 »NEURESNIČENE SANJE«, italijanski film Predstave v soboto ob 15. in 17. ter v nedeljo ob 10.. 15. in 17. uri. KINO DPD »SVOBODA« - ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Dne 27. in 28. 5. 1961 »ŠKANDAL NA PLAZI«, italijanski barvni Csc film Dne 31. 5. 1961 »RAZPOKA V RAJU«, »SADRILA NORMAN- DIJA—NJEMEN«, fransoski film qT 11. stran M. S. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 27. maja ob 19.30 — Nušič: Gospa ministrica. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. „ Nddelja, 28. maja ob 15 30 — NuSjč: Go- spa ministrica. Nedejski popoldanski abonma in izven. Vstopnice so v pro- To^reicl 30. maja ob 19.30 — Nušid: Gospa ministrica. Torkov abonma m izven. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 31. maja ob 20. — Shakespeare: Rihard II. Gostovanje v Mozirju. Petek, 2. junija ob 20. uri — Shakespe- are: Rihard n. — Gostovanje v Slov. Konjicah. • , Sobota, 3. junija ob 19-30 — Nušič: Go- spa ministrica. Izven. Vstopnice so v prodaji. IZLETNIK turistična agencija posloval- nica Celje Vam nudi sledeče usluge: IZLETE, PREVOZE, EKSKURZIJE po domovini in v inozemstvo POTNE LISTE - TUJE VIZUME REZERVACIJE za letni oddih, prenočišča, spalne karte za vlak doma in v inozemstvo, avionske in ladijske karte INFORMACIJE VSEH VRST - MENJAVA VALUT Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi večje število avtokart Slove- nije in Jugoslavije. Za cenjena naročila se priporoča IZLETNIK turistična agencija poslovalnica Celje, Titov trg 3 telefon 28-41, telegram ITA. Celje KONCERTI KONCERTI I. javna produkcija glasbene šole bo v ponedeljek, 29. maja ob 18.30 v Na- rodnem domu. II. javna produkcija v sredo, 31. maja ob 18.30 v Narodnem domu. Koncert gojencev glasbene šole v četr- tek, 1. junija ob 20. uri vNarodnem do- mu. RAZPISI Na podlagi 6. člena pravilnika o orga- nizaciji in delu Odbora za vzgojo kadrov o sprejemanju vajencev trgovske stroke v uk in na podlagi prijave trgovskih podjetij in trgovin RAZPISUJE Trgovinska zbornica za okraj Celje praz na učna mesta pri naslednjih trgovskih podjetij in trgovinah s področja OLO Celje. Trgovska podjetja: Vajenci Vajenke »Postrežba« Celje 3 2 »Center« Celje 4 3 »Pri Cinkarni« Celje 1 »Vesna« Celje 1 »Manufaktura« Celje 2 »Ljudski magazin« Celje 2 1 >Rio« Celje 2 3 »Potrošnik« Vojnik 3 3 »Naša knjiga« Celje 1 »Tkanina-galanterija« Celje 1 »Usnje« Celje 3 »Kristalija« Celje 5 »Elektromercator« Celje 3 »Avtomotor« Celje 2 »Izbira« Laško 3 1 »Splavar« Rečica/Sav. 1 »Savinja« Mozirje 1 1 »Arta« Luče 1 »Raduha« Ljubno 1 1 »Dravinjski dom« SL Konjice 6 6 »Fužinar« Vitanje 2 »Resevna« Šentjur/Celju 3 2 Šmarje pri Jelšah 1 6 »Sotla« Podčetrtek 1 »Izbira« Rogaška Slatina 2 2 Kozje 3 Bistrica ob Sotli 1 »Bazen« Velenje 2 2 »Paka« Šmartno ob Paki 2 1 »Velma« Velenje 2 2 »Dom« Žalec 2 2 »Loga« Sempeter/S. d. 3 1 »Menina« Vransko 1 2 Industrijske prodajalne »Alpinat Celje • 1 »Borovo« Mozirje 1 »Peko« Šoštanj 2 2 »Borovo« Šoštanj 1 Savinjsko trg. podjetje Polzela 2 Kandidati morajo zadostiti naslednjim pogojem: a) starost 14 do 18 let b) dovršen 8. razred osnovne šole c) fizično in duševno zdrav ter sposo- ben za delo v trgovini č) državljan FLRJ d) uspešno položen preizkus e) 14-dnevna uspešna preizkusna doba v podjetju. Interesenti vlagajo prošnje pri pod- jetju, pri katerem se žele učiti do 17. ju- nija 1961. Prošnji morajo predložiti^ iz- pisek iz rojstne knjige, doSazilo o držav. Ijanstvu, zdravniško spričevalo in spri- čevalo, da je dovršil 8 razredov osnovne šole. Prosilci naj ne vlagajo prošenj pri trgovskih podjetjih in trgovinah, ki v razpisu niso označene, ker jih ne bomo upoštevali. Preizkusni izpit bo 28. in 29. junija tega leta vsak dan od 8. ure de^lje v pro- storih za izobraževanje delavcev v bla- govnem prometu. Oblakova ulica. Trgovinska zbornica za okraj Celje ZDRAVSTVENI DOM CELJE razpisuje delovna mesta: 1. 2 zdravnika za splošno ordinacijo v Občinskem zdravstvenem domu Celje 2. 1 zobozdravnika — stomatologa ali dentista za Zdravstveno postajo Voj- nik. Pogoji: ad 1. Zdravnik z opravljenim strokov- nim izpitom. Prednost imajo zdravniki z daljšo prakso. ad 2. Stomatološka fakulteta ali šola za dentiste in položen strokovni rzpil. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Družin.sko stanovanje pod toč. 2 na raz- polago v Vojniku. Razpisna komisija Obč. ZD Celje. Trgovsko proizvodno podjetje Veleži- tar sprejme v uk 2 MLINARSKA VAJENCA Pogoj: dokončana osemletka. Prijave sprejemamo do konca julija 1961 in jih dostavljajte na upravo pod- jetja, kadrovski sektor. Večja družbena organizacija sprejme RACUNOVODJA-KINJO v redno delovno razmerje. Ponudbe • kratkimi podatki in zahtevkom prejem- kov na upravo lista pod šifro »Vsestra«- ski.« Tovarna ARERO, Celje, sprejme s ta- kojšnjim nastopom POMOŽNO KNJIGOVODKINJO ZA SALDOKONTI Ponudbe pošljite na komisijo za skle- panje in odpovedovanje delovnih raz- merij Tovarne AERO, Celje, do konca maja 1961^ RAZPIS Kovinsko podjetje KLIMA Celje sprej- me v delovno razmerje: 2 kvalificirana kovinostrugarja, 1 kvalificiranega kleparja in večje število polkvalificiranih ključav- ničarjev. Prošnje je vložiti na tajništvo podjetja KLIMA Celje, VodnLkova ulica št. 6. PRODAM ORACO, lahko, nemške izdelave, dobro ohranjeno in zidan štedilnik prodam. Cena ugodna. Knehtl, Polule 77. Celje. DOBRO ohranjen DKW 250 ccm, pro- dani. Roška 9 (Nova vas). PARCELO 900 m' v Pečovniku pri cesti ugodno prodam. Naslov v upravi lista. PARCELO zazidljivo ob glavni cesti na Polulah, prodam. Naslov v upravi lista. NJIVO, primerno tudi za parcele, 2.600 m' v bližini Mariborske ceste poceni prodam. Semolič Avgust, Smarjeta 181. PRODAM ALI ZAMENJAM enostanovanj- sko hišo z gospodarskim poslopjem — za Velenje ali neposredno okolico. Mi- klavc Mihael. Griže 82. Savinjska do- lina. DOBER sadjevec iz žlahtnih jabolk pro- daja Korošec Jožef, Majšperk. POSESTVO 36,75 ha sončna lep, tri mi- nute od glavne ceste, prodam. Cena ugodna — po dogovoru. Poizve se: Vi- dečnik, žaga Rečica-Laško. PRODAM ali zamenjam prenosni radio Grundig UKW, igra na tok ali baterijo, za novo žensko italijansko kolo. Jaz- binšek Marija, Vrunčeva 28, Celje. POSESTVO 3 ha, gospodarsko poslopje, prodam, na polovico. Novak Ivan. Pro- seniško 32, Šentjur pri Celju. POCENI prodam mizni štedilnik, elek- trični kuhalnik troploščni. Japljeva 3. Polule — Celje. NSU PRIMA 175 ccm. skoraj nova. na- prodaj za 260.000 din. Cater, Tehar- ska 34. KUHINJSKO kredenco, 1,80 m dolgo, pro- dam. Ogled od 9. do 11. ure. Naslov v dam. Ogled od 9.-11. ure. Naslov v upravi lista. PRODAM nov jedilni pribor »Berndorf«. Naslov v upravi lista. DVE zazidalni parceli prodam. Cesta v Lokrovec 34 — Drnovšek. PRODAMO: betonsko železo 6, 8, 10 mm; 2 okni; štedilnik; pletilni stroj »Regi- na«; šivalni stroj; mikroskop — Zeiso- va optika s podaljšk; klavir kratek; železna konštrukcija. Jenkova 5 Celje. Uredništvo Celje. Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 m 24-23 uprava: Celje, Trg V. kon- gresa 3 — poštni predal 152 — tele- fon 25-75 iTi 20-89 - Tekoči račun pri Narodni banki Celje: 60Vtl-i-656 — izhaja ob petkih — letna naroč- nina 800, polletna 400, četrtletna 200 din — Inozemstvo 2.400 din — posamezna številka 20 din — rokopisov ne vračamo. ZANIMIVOSTI Titovi Qtrošl(i spomini NA DEDOV DOM V PODSREDI Tovariš Tito tudi danes ob pogostih priložnostih rad pokramlja v slovenskem jeziku, ki se ga je naučil v svoji najranejši mladosti... Družina Fran je in Marije Broz v Kum.r:iveu je bila sira.našna po imetju in bogata po otrocih, ka- kor pač na tisoče zagors.kih dru- žin vzdolž leno in zviito tekoče Sotle. To je bila šele druga ge- neracija, ki se je osvobodila tla- čanstva izpod madžarskih gnofov Erdodyjev, ne pa tudi revščine. Fran ju in Mariji Broz se je ro- dilo od ileta 1881' pa do 1906 pet- najst otrok, doraslo pa jih je sa- mo sedem, drugi so umrli že po porodu ali pa zaradi bolezni v zgodnji atroški dobi. Josip je bil sedmi po vrsti. Točen datum roj- stva ni zanesljiv, toda 25. maj se je beležil od njegove polno- letnosti in se tako tudi obdržal. Hišo številka 8 v Kumrovcu so Brozevi delili na polovico. Eno polovico je imela družina Franje, drugo pa Blaža Broza, Titovega strica. Mali Joško Broz je bil v Ku- mrovcu do takrat, ko je dobro razvil umetnost, ki mu jo je pri- učil velik kodrasti ovčar Polak. Brezov pes je namreč naučil vse otroke hoditi. Oprijemali so se ga za dlako in stopicali z njim po izbi ali dvorišču. Potem je Joško odšel po poti, kot so jo pač prehodili otroci revnih va- ščanov. Kjer je bilo pri hiši pre- več ust, so ali stradali, ali pa so cftix>oi šli k premožnejšim sorodni- kom »v rp^o«. Bro/, ' • Joško je imel »preko« v Sloveniji deda, materinega očeta i.iarLina Javer- ška v Podsredi. Tu je pasel ži- vino in nosil vodo za kuho. Tu se mu je bolje godilo kol; v oče- tovi hiši. »To so moji naj milejši spomini iz otroških let«, pravi danes predsednik republike. Ded Martin je imel Joška od vseh svojih številnih vnukov naj- rajši. Nekoč ga je, kot sam pri- poveduje, razžalostil, ker mu je odnesel »štuc« sladkorja, pa mu Za njim so bile robije Lepogla- va, Maribor in Josip Broz se je spet oglasil v deželi ob Sotli. Po- licija ga je nadzorovala, zato si je Tito kot zavetišče izbral tudi domačijo svoje tete Ane Kolar- jeve nedaleč od Podsrede. Od tu je pcnovno navezoval stike z mestno organizaciji^ Partije v Zagrebu. Na slovenski strani je bil bolj v miru in lažje si je opo- mogel od posledic petletnega trpljenja po ječah. Toda zdaj ni več gledal na zeleno pokrajino ob Siotli z otroškimi očmi. V va- ški idili je videl vso revščino in krivice n-id preprostim delovnim ljudstvom. Tcda Josip Broz ni bil eden od tistih, ki je z upognje- nil hrbtom prenašal težo kot ne- izogibno zlo. Bil je človek, ki je v proletarskem boju našel odgo- vor za izkoriščanje in imel svoj cilj. Predsednik Tito tudi danes, če le more,, prihaja v Obsotelje, ki v novem času tudi spreminja svoj lik. Kako drugače je zdaj tu od časciv, ko je ob Sotli pr^ šest- desetimi leti bosopeti Joško pa- sel krave: — Greš na travnik past kravo, v roki imaš knjigo, toda z uče- njem ni nič. Krava te vleče za »štriik«, kamor sama hoče... Ce dvigneš oči od nje, že zdirja na tujo njivo... Pravega detinstva nikoli nisem imel... Tako prepricstoi so tekla otroška leta največjemu sinu naše domo- vine. Titova rojstna hiša v Kumrovcu je spotoma padel v potok in se potopil... Potem je prišel čas, ko je bilo treba v šolo in ko je moral za- četi delati na očetovi kmetiji. Sto in stokrat je vrtel žrmlje, ki jih lahko vidite še danes v črni ku- hinji v Titovi rojstni hiši. Predsednika Tita pa na Slove- nijo ne vežejo zgolj otroški spo- mini na d:m svoje matere Ma- rije.. Pot za kruhom, ki jo je kma- lu spremljalo tudi revolucionarno delovanje, ga je vodila v Sisak, Zagreb, v Dalmacijo, v Kranj, na Nemško, nato spet v Zagreb in kmalu pred sodišče na osnovi zli?iglasnega zakona o zaščiti dr- žave v taiko imenovanem »bom- baškem procesu«. Pustolovščine Otrok, ki se po vsoh štVih kobaca po izbi, se inajde naen^krat pred razburljivo prigodo. Našel je vrata očetove omare priprta, z.eze vanjo, sede v očetov klobuk, preizkusi okuisnost njegovih sa- rrioveznic, zlije orehovo olje po beli svečani sraj- ci. Paprej vedno zaklenjena očetova omara je lahko velika pustolovščina ... Pustolovšči.na je prvi samostojen kora^k čez domači prag. Svet se odpira, mežika in vabi v daljave. Ln potem se vam tak kabacelj odpravi na pot, odkoraka v zeleno oipojno.st bližnjega gozdiča, sede med cvetje in odkrije hu ..., hu ... hudirjevo zadevo: Zeleno kobilico, ki striže s pcrot- ml, privzdiguje zadek in čudno cvrči. Kdo bi te- daj slčšal klice že docela oibuipane matere. PuistoloviščLna je prva pot v šolo, sreča'nje z rogato kravo na pašniku, s sosedovim Sultanom pod sosedovo hruško, s presunljivo cvLlečimi za- vorami avtomobila na sredi ceste. Potem pridejo druge pustolovščine. Včasih tu- di na ikoncu poti domov, če je v žepu slabo spri- čevalo, če kaiže ura 20, let je pa le petnajst itd. Pustolovščina je lahko tudi vsak avtostap vsak izlet, va'biio na ples in v kino. Tudi izbira poklica in prva služba, ali pa tudi vse naslednje so za nekatere ljudi — gola pustolovščina ... Živali v ujetništvu Živalski vrtovi niso nekaj po- vsem novega in sod:bnega. Ze v davnih časih so bogati vladarji in velikaši zelo radi v svojih raz- košnih vrtovih redili redke živa- li in z njimi povečevali strah pre- prostih ljudi do sebe. Se danda- nes ima na primer etiopski cesar kot dedič krone kraljice cd Sabe za znak svoje cesarske moči pred vhodom v palačo na verigo pri- kleni me^a leva. Rimljani so za svoje krvave igre v areni Coloseuma zbrali v podzemskih kletkah krvoločne zveri, leve, leoparde, nosicroge in druge afriške in azijske zveri ter se-naslajali nad bojem skoraj go- lorokih sužnjev z njimi. Živalski vrtovi so bili tudi ku- rioziteta srednjeveških dvorcev in palač. Ekzotične zveri so vse bolj uiporabljali tudi cirkusi, ki so bi- li ■nrred stoletji neiz^isjihn?) rn-^ici^^b- nost skoraj na vsakem večjem sejmu, svečanosti in ob velildh cerkvenih praznikih. Sele v zadnjem stoletju so ži- valski vrtovi postali .ustanove za zabavo in pouk najširšim mno- žicam. Vsako velemesto je mo- ralo za sviojo večjo veljavo imeti tudi živalski vrt. Zacvetela je tr- govina z živalmi in lov na redice zveri. Za oskrbo živalskih vrto\- Eo nastala prava velika podjetja Tako se dandanes na istem pro- storu srečata kralj afriških pu- ščav, lev, in gospodar večnega ledu, beli medved. Azijska opica se norčavo zmrduje nad fraka- stim pingvinom, črni panter ren- či nad snežnoibelo polarno lisico, pritlikavi kolibri pa se stisne v sitrahu pred hreščečim ameri- škim condorjem. Toda z živalmi v ujetništvu so težave. Sprememba kliimp in pa ■odvzem neomejene svobode sta kuga za živali. Zelo malo je ži- vali, ki bi se v ujetništvu nor- malno množile. Zato so za žival- ske vrtove prazniki, če se lahko pohvalijo z živimi mladiči le vin j, krokodilov, severnih medvedov itd. Najtežje je ohraniti pri živ- ljenju roparske ribe, ki se v ujet- ništvu sploh ne raaplojujejo, Zaitorej ni nič čudnega, da so živalski vrtovi draga stvar in da se s prodanimi vstopnicami spl:h ne dajo vzdrževati. Najcenejši ujetnik je še vedno človek. O tem bi vedel kaj več povedati Eich- mann, ki mu te dni sodijo v Izra- elu. V londonskem živalskem vrtu sta zagledala luč sveta prikupna bela medvedka. Na veselje Londončanov, sta bratec in sestrica kaj nor- čava kosmatinca... Suženj, ki je zamajal rimsko carstvo Sest sto let po ustanovitvi Rima ali sedemdeset let pred našim štet- jem so bili Rimljani le še navidezno na višku svoje moči. V resnici so prenašali težke poraze v kolonijah v Afr:.ki, Španiji in Bližnjem Vzho- du, zlasti pa so se upirali podložm' narodi na severu, Germani in vzhod- na ljudstva. Razkrajati se je začel tudi poprej tako trden sužnjeposestnlški' druž- ben: red. Siužnji, poprej »govoreča orodja« ali »govoreče delovne živa- li«, so se začeli vse bolj zavedati svojega brezpravnega položaja blišč in razkošje patricijev je začel prehudo pritiskati tudi .na pleča ple- bejskih slojev, ki so bili sicer svo- bodni, toda politično brezpravni Vedno slabša vojna sreča je povzro- čila usihanje virov bogastva, hkrat' pa tudi dotok svežih odraslih suž- njev iz vseh oibmejinih provinc rim- skega imperija. ZavoFo tega so pa- triciji in drugi lastniki sužnjev mo- rali začeti dovoljevati zakone med sužnji, da bi jim delovna sila ne. usahnila. Znano je, da grški in zgodnjerimsiki suženj ni imel pravi- ce do osebnega življenja, 'do družine in imetja. Včasih so upori plebejsklh slojev povzročili nujo, da so bili tu- di sužnji uporabljeni kot vojska, te- mu pa'so sledile številne osvobo- ditve itd. Razvoj suženjskega družbenega reda je bil na stopnji poloma. Zato se je lahko zgodilo nekaj pretreslji- vega za »večni rimski imiperij«. Podrobnosti o tem, kako je prišlo do upora sužnjev, razlagajo roma- nopisci, ka' pa je mešanica osebnih ra Italije so prihajali sužnji in se vključevali v Spartakovo armado Rimska vojska, zaposlena na Iber- skem polotoku (S«paniji) in v d.'Ugih nem-mih provincah, je bila daleč Vr-h tega pa je bilo v Rimu le malo oblastnikov, ki bi spočetka Spartaka in njegove čete jemali resno. Toda Spartak je z uspehom tolkel vedno večje armade, ki so jih poslali na- denj. Bil se je predvsem v Južni Ita- liji." O tem, koliko vojsko je Spar- tak imel, se mnenja razhajajo. Ne- kateri trdijo, da je ob vrhuncu tri- letnega boja imel okoli 75.000 od- lično izurjenih vojakov in močno konjenico, ki je zadajala sovražniku hude izgube. Morda je res, da je bila Sparta- kova glavna napaka, da ni napadel Rima samega, da se je izoliral v svojem boju na jugu polotoka, na- mesto da bi prodrl v področje, kje- so bila nemirna ljudstva. Bržčas pa je tudi to res, da je Spartak pred- stavnik prezgodnjega upora, ko se družbeni razvoj še ni odločilno pre- valil v škodo sužnjelastniške druž-' be. V odločilni bitki s trikrat močnej- šimi sovražniki, prišle so namreč ar- made, ki so bile poprej izven Itali- je, je bil potolčen in patriciji so dalT na tisoče sužnjev pobiti tako, da so jih križali vzdolž Apijske ceste Spartak pa je vendar s svojo arma- do zamajal rimski imperij, pospešil proces razkrajanja suženjstva. Bil ^e glasnik nove epohe. J. Krašovec -KI Američani so posneli film o Spar- taku (protagonisti od leve: Joanna Barnes, Tony Curtis, Kirk Dou- glas (Spartak), Jean Simons, ne- znanec, Peter Ustinov, Nina Foch.) Kljub solidnemu izboru igralcev dvomimo, da bo film imel tako družbeno ost, ki jo zgodovinska, osebnost Spartaka zasluži? KRATKE JAJCE KOT VSTOPNICA Mladinci v Mekušnici pri Ko- sovski MLtrovici nameravajo od- preti šahovsiki klub Za*o prirejajo po bližnjih vaseh fculturne prire- ditve. Gledalci namesto denarja prinesejo sveže kokošje jajce. Ku- pe jajc mladinci prodajo ziadrugi in tako spravljajo sknnaj kapital za investicije. Domiselno? ŽE VE ZAKAJ? Arif Maiksumič iz Gradske je baje spreten v pletiljstvu in preji. Zakaj, ni te^iko uganiti Vsak dan ga lahko vidite sredi gruče važtkih deklet, ki jim je to običajno opra- vilo. Znajdi se, kakor veš in iznaš. V KOP.\LNI K.\DI CFZ KANAL Angleški študent Al.lan Weet se je odločil za originalni p-ehod mor- ske ožine La .\\anche. Uporabil bo navadno emajlirano kopalno kad, jo seveda pr: odtoku zade"al, navzven pa ji pritrdil zunanji motor in — na pot. Ze zdaj se je prijavilo ne- kaj desetin časnikarjev, ki ga bodo spremijali na tej tvegani vožnji. zapletov glavnega junaka in zgodo- vinskih okoliščin. Dejstvo pa je, da so se v Kapui, vzhodno od Vezuva uprli sužnji v gladiatorski šoli. Vo- dil jih je krepak nadarjen Tračan Spartakus. (Trakija je bila provin- ca v severni Grčiji.) Odred sužnjev va.-enih krvavih spopadov med se- boj in z zvermi pred očmi Rimlja- nov v areni, je imel samo eno mož- nost, osvoboditev, z njo življenje ali pa smrt. Zgodovina je pozneje še neštetokrat dokazala, kakšni srditi borci so tisti, ki ne morejo pričako- vati nobenega prizanašanja. Kaj pa je pomenil upor zaničevanih sužnjev v tisti dobi, si lahko predstavljamo ^partakov upor je ibil iskra, ki se je hitro razširila v požar. Prvi bojni uspehi z rimskimi legijami so se ši- rili kot požar v ognju. Z vseh stra- NEVAREN KONJIČEK Sabri Kabakliič, učenec v eleik- trični stroki iz Samca si ^e om^sUl nevarnega konjička rieza na vi- soke stolpe e^er^^triičnih dalinovo- dov in na niihovetm vrhu i-vaia ročno stojo. Bolje ne posnemaijte! HUDOMUŠEN ŠE PO SMRTI Na nekem pokopališču bliizu Ustikoline (Srbija) je grob neT^a- nega šaljivca, ki si jedal gotovo že pred smrtjo izdelati nagrobni ka- men. Na njem lahko danes vsalk prečita tole: — Tukaj počiva truipio maje, rajši videl, če bilo bi tvoje! /Va kmefji Pa^aeln iz Osi- jeka sta se vlemen^ka sv'n,'a n osi- ca naenkra* o^'or.'l , Toda lastnik ni hotel imet' "f^rbi z mladimi kuzki, pa jih ^je ^azen ene- ga odstranil. To pa psic n' bUo všeč, zato je hitro »Dosvo'i'ai: t'i prašičke, ki so s preostalim psičkom b^aije po mleku, saj složno sesajo pri psici.