Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče V GLASILO OBČINE VELIKE LASCE datum izida: 29. mai 2008 mm 588 TRUBARJEVO LETO cp ABECED V M» EN£ is kaferih fc ti ml UeiKl, brati i ISSN 14085852 tnaaa ~i_n_ri_n_n_r v Številne prireditve ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja Občinske slovesnosti in državna proslava vabijo številka: vJ letnik izdaje: 14 kazalo: Pogovor z županom 3 Program slavnostnih prireditev 4 Velikolaški fesiival 2008 6 Sprememba zakona o graditvi objektov 7 Terminski načrt pri izdelavi OPN 7 Prostorski načrt Občine Velike Lašče 8 Novosti v Zakonu o Varnosti cestnega prometa 9 Likovni natečaj Trubar 10 Zahvala ravnatelja 10 Srečanje zamejskih šol 11 Naši najmlajši v muzeju na prostem 11 1. razred in Pasavček 12 Srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem 1 3 Trubarjeve dobrote 14 OPZ in MPZ uspešno nastopala 1 5 Večer kvartetov Turjak 2008 1 6 Radio čez Rob 16 Nove okrepitve med lokalnimi vodniki 17 Gledeja v Zagorju 18 Orel z Volovje rebri 19 Pesem.si v živo 20 KUD Primož Trubar žanje uspehe 21 Dan sonca 2008 22 V začetku je bila besejda 24 Majska likovna delavnica Gradež 25 Folklorna skupina V. Lašče pohvaljena 26 Na obisku v mišji dolini 27 Rutarski spopad harmonik 28 90. let Iva Kolarja, Upokojenci pristreljali srebrno medaljo 29 Spominska slovesnost v Smrečju 30 Pozimi smo vrtnarili, zdaj sadimo 30 Volki v Ribnici 31 Srečanje voditeljev PP 32 Mladi in kmetijstvo 33 Predstava za Jamboree 34 Trojke v košarki, obč. prvenstvo v namiznem tenisu 35 12. Krpanov kros 36 Kickboxing 38 Odlični nogometaši 40 Iz slovenskih župnij 40 Strankarske strani 42 Pisma 37 Civilna pobuda za odkup slovenskega doma 46 Kinoprogram 48 Ferdov kotiček 49 Podjetniške informacije 50 Zahvale 51 Oglasi 52 Janez Borštnik K.D. Stranska pot l/l c, 1290 Grosuplje tel,: 01/768 25 30, fax: 01/736 25 31 net-: www.gasllni.com GSM: 041/744 866 S - POOBLAŠČEN SERVIS GASILNIH APARATOV - MERITVE IN PREGLED HIDRANTNIH OMREŽIJ - TRGOVINA Z GASILNO OPREMO - TEHNIČNO SVETOVANJE P.E.. Višnja Gora (gasilski dom) Trobla glasilo Občine Velike Lašče ISSN 1408-5852 ISSN 1408-5852 Letnik 14, številka 3, 29. maj 2008 Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno Naklada: 1.440 izvodov Izdajatelj: Občina Velike Lašče Izdajateljski svet: Anton Zakrajšek, Anton Benjamin Strah, Peter Podlogar, Urša Vesel, Andrej Kraševec, Franci Pečnik, Urša Modic, Jože Starič, Franci Modic Odgovorna urednica: Majda Kovačič Cimperman v.d. Uredniški odbor: Nuša Dedo Lale, Majda Kovačič Cimperman, Ana Porenta, Veronika Vasič, Boris Zore Lektoriranje: Nuša Dedo Lale Prelom: Moj Repro, d.o.o., Krvava Peč Tisk: Tiskarna Peterlin, s.p. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 131 5 Velike Lašče. Tel.: (01) 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si Prispevke zaTroblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 3. julija 2008. Prispevke oddajte najpozneje do 19. junija 2008. Fotografija na naslovnici: Gregor Grešak Dežurni telefon za vodovod je 051 619 577 Vodokomunalni sistemi, d.o.o. V prejšnji Trobli so bili objavljeni novoizvoljeni krajevni odbori. Naknadno smo dobili informacijo, da je bil za predsednika Krajevnega odbora Retje imenovan Anton Benjamin Strah. Kiln« ril« ,|Hei|]i4< I CP rodit» Irn^ ihrt* lFvrw1n»&nLrfng4i H iwt'li - tofro. ■ ■ »M w *Q9W«0(MH C#fW. lT*BOTWn HDHpnK-UjnaitiripliMD »fAa Il ITJ U" itvlr* -oSf^d t* PK M 74«A MKH ligo-ca ■ V+JM- QMI ! Avto h i sa Zalar .Mllt Uli. H1.1111H.LaUi 01 78 81 999 Spoštovane občanke in občani Bližamo se praznovanju občinskega praznika. Letos bo še posebej slovesno, saj bo le ta posvečen petstoletnici Trubarjevega rojstva. V izvedbi različnih organizatorjev, že od začetka leta, v različnih krajih naše občine potekajo razne prireditve. Največ prireditev je na Trubarjevi domačiji, ki je bila v zadnjem času deležna kar nekaj posodobitev. Obnovili smo zunanje sanitarije, prireditveni oder in dotrajano kanalizacijo. Na novo smo uredili prostor med krčmo in spominsko sobo, postavili nekaj novih lesenih ograj, zgradili dodaten most za dostop na otok, preuredili kozolec. Se posebej veliko pozornosti smo namenili preureditvi sprejemnice, ki Trubarjevi domačiji daje novo podobo. V sklopu ureditve Rašice je v letošnjem letu predvidena tudi izgradnja pločnika od parkirišča do Trubarjeve domačije, s čimer bo zagotovljen bolj varen dostop vsem njenim obiskovalcem in šoloobveznim otrokom, ki to pot uporabljajo iz Rašice do avtobusnega postajališča. Poleg naštetih investicij smo že dokončali asfaltiranje ceste Purkače -Centi, v zaključni fazi pa je ureditev okolice športne dvorane, izgradnja vodovodne vrtine v Štrleti h in vodovodnega sistema od Karlovice do Kota. Izbrane imamo že izvajalce asfaltiranja cest v Borovec, v Dvorski vasi, na Hrastinjakih in v Robu, v fazi razpisa izbire izvajalcev del pa smo za dokončanje pločnika na Turjaku in asfaltiranja v Rutah. Prav tako že projektiramo obrtno cono Ločica na Turjaku in kanalizacijski sistem po Rašici. Začetek investicij prilagajamo finančnim prilivom v občinski proračun, zato bomo nekatere izpeljali v poletnem ali jesenskem času. Določena dela se pripravljajo tudi na nekaterih odsekih državne ceste C 106, ki poteka skozi našo občino (Rašica, Male Lašče, Retje...). Projekti so že narejeni. Trenutno pa potekajo intenzivna prizadevanja pristojnih služb (Direkcija RS za ceste, DDC, občina) za pridobitev soglasij lastnikov zemljišč, na katera bodo posegale predvidene investicije. Vsem tistim, ki so že dali svoje soglasje, se iskreno zahvaljujem, vse tiste, ki tega še niso storili, pa prosjm, da to storijo čim preje in tako pripomorejo k hitrejšim delom. Skoda bi bilo, da bi zaradi nesoglasij državni projekti »padli v vodo«. O predvidenih investicijah na državni cesti, ki bi v veliki meri izboljšali prometno varnost, bom kaj več napisal prihodnjič. Glede na aktualnost problematike, bi želel tokrat izpostaviti še reševanje zdravstvenega varstva pri nas, saj nas je Mestna občina Ljubljana (MOL) že v juliju 2006 pisno obvestila, da naj v bodoče ne računamo na storitve Zdravstvenega doma Ljubljana (ZDL). Priča smo bili dejstvu, da so se pri nas začele zmanjševati zdravstvene usluge (ukinitev ginekologije, zmanjšanje uslug laboratorija...). Zaradi tega smo večkrat urgirali pri vodstvu ZDL, vendar nismo bili uspešni. Vedno smo dobili podobne odgovore, češ, da je tako stališče MOL. Tudi zaradi slabe izkušnje z zobozdravstvom, ko so pred leti iz Velikih Lašč v Ljubljano brez predhodne najave premestili zobozdravnico, smo na občini začeli razmišljati z vso odgovornostjo o možnih rešitvah za primer, da bi se podobno pripetilo s splošnimi zdravnicami. Ker za lasten zdravstven dom nimamo pogojev, obstajata samo dve možnosti: ali se pridružimo drugemu zdravstvenemu domu (Ribnica, Grosuplje) ali pa podelimo koncesijo. Za prvo varianto bi morali dobiti soglasje ustanoviteljev (občinskih svetov vseh občin ustanoviteljic), kar najbrž ne bi bilo enostavno. Po detajlnejših analizah in posvetovanjih, smo se odločili, da poskusimo s podelitvijo koncesije. To problematiko je na svoji deseti redni seji (dne: 6. marca 2008) obravnaval naš Občinski svet in soglasno (dvanajst glasov ZA) sprejel Strategijo reševanja zdravstvenega varstva v občini, ki predvideva, da se za splošno oziroma družinsko medicino in patronažno podeli koncesija. Splošno znano je, da v Sloveniji primanjkuje zdravnikov, še posebej na podeželju. Prepričan sem, da so še sveži spomini na dolge vrste v naši ambulanti, na čas, ko je delala samo ena zdravnica. Sele po več mesečnih osebnih prizadevanjih in nagovarjanjih, smo uspeli dobiti novo zdravnico, ki je nadomestila dr. Grmekovo, ki se je upokojila. Prav zaradi tega, smo vzpostavili kontakt s skupino zdravnikov iz Ljubljane, ki so pokazali pripravljenost zagotoviti splošno zdravstveno varstvo v celoti. Se več, razmišljali so celo o razširitvi ponudbe (več uslug laboratorija, ultrazvok, ginekologija..). Tako bi pri nas lahko nastal mini zdravstveni center, ki bi ponujal različne zdravstvene storitve, tudi take, ki jih sedaj lahko opravimo samo v Ljubljani. Zaposlitev so bili pripravljeni ponuditi obema sedanjima zdravnicama. Zato v celoti zavračam neresnične informacije, ki so jih nekateri začeli razširjati, češ, da »podimo« obe zdravnici iz Velikih Lašč. Prav tako so neresnične in zlonamerne trditve, da bi bilo v primeru podelitve koncesije, storitve potrebno plačevati. Tudi v primeru podelitve koncesije bi vse splošne zdravstvene storitve pokrival Zavod za zdravstveno varstvo, tako kot je to bilo doslej. Ker se naši zdravnici nista bili pripravljeni priključiti ekipi teh zdravnikov, tudi razpis za podelitev koncesije ni uspel. Prijavil se namreč ni nihče. V vseh teh aktivnostih mi je bila v veliko pomoč podžupanja dr. Tatjana Devjak, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Vprašajmo se, kaj bo v primeru, če bo MOL vztrajal pri svojih stališčih? Naj za konec vse vas, drage občanke in občani, še enkrat povabim na različne prireditve v okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika. Za sprostitev bo vsekakor pravšnja udeležba na šestnajstem pohodu po velikolaški kulturni poti, ljubitelji petja pa boste prišli na svoj račun na reviji pevskih zborov. Stalni obiskovalci kulturnih večerov » Na Trubarjevim v čast domovini«, kot tudi vsi drugi, ne pozabite na zadnji večer, ki bo posvečen Jožetu Pučniku, za glasbeno popestritev pa bo poskrbel oktet Deseti brat. Izdelke naših društev in nekaterih podjetnikov boste lahko občudovali in kupili na trškem dnevu. Prisrčno vabljeni na koncert Dobrepoljske godbe in slavnostno akademijo z bogatim kulturnim programom v Levstikovem domu, ko bomo podeli občinska priznanja. Na akademiji bo delo in pomen Primoža Trubarja predstavil dr. Zvone Strubelj, duhovnik iz Stuttgarta. Še posebej pa vse lepo vabim tudi na državo proslavo praznovanja 500 obletnice Trubarjevega rojstva, ki bo v nedeljo 8. junija popoldne na Trubarjevi domačiji. Slavnostni govornik bo predsednik vlade RS in predsedujoči Evropski skupnosti Janez Janša. V bogatem kulturnem programu bodo sodelovali: mladinski pevski zbor naše osnovne šole, dramski igralci Jurij Souček, Tone Kuntner in Igor Sa-mobor, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Orkester Academia Sancti Petri, violinistka Anja Bukovec in drugi. Kljub neposrednemu televizijskemu prenosu bo prireditev vsekakor vredna ogleda »v živo« na Trubarjevi domačiji. Vesel bom, če bomo z množično udeležbo na vseh teh prireditvah pokazali, da znamo ceniti pomembnost dela našega rojaka Primoža Trubarja. Anton Zakrajšek, župan 9 PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU NEDELJA, 1 .JUNIJ s startom med 7.00 in 11.00 Velike Lašče - Rašica 16. POHOD PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI (Planinsko društvo Velike Lašče) ČETRTEK, 5. JUNIJ, ob 20.00 Grad Turjak 12. TRADICIONALNA OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV (KUD Marij Kogoj Turjak) PETEK, 6. JUNIJ, ob 20.00 Trubarjeva domačija, Rašica 30. kulturni večer NA TRUBARJEVINI V ČAST DOMOVINI z gostom Aleksandrom Zornom v spomin Jožetu Pučniku (Občina Velike Lašče in Tone Kuntner) SOBOTA, 7. JUNIJ, od 9.00 do 1 7.00 Trg pred Levstikovim domom v Velikih Laščah TRŠKI DAN (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 7. JUNIJ OSREDNJA SLOVESNOST OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA ob 19.00 pred občinsko stavbo KONCERT GODBE DOBREPOLJE ob 20.00 Levstikov dom, Velike Lašče SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU, na kateri bodo podeljena letošnja občinska priznanja V programu bodo nastopili: dr. Zvone Štrubelj, Trio Quartet iz Škofje Loke, Glasbeni trio iz Ptuja, rogista iz Švice in Vokalna skupina BEL CANTO Murska Sobota. organizator prireditve: Občina Velike Lašče TRUBARJEVOgTOg NEDELJA, 8. JUNIJ, ob 15.00 Trubarjeva domačija, Rašica OSREDNJA PRIREDITEV OB 500. OBLETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA Častni govornik: predsednik Vlade Republike Slovenije JANEZ JANŠA V kulturnem programu bodo sodelovali: Orkester Academia Sancti Petri in APZ Tone Tomšič, igralci Jurij Souček, Tone Kuntner, Igor Samobor in Teo Saksida, solist Matevž Vidic, violinistka Anja Bukovec, Mladinski pevski zbor OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. Organizatorja prireditve: Republika Slovenija in Občina Velike Lašče NEDELJA, 8. JUNIJ, ob 18.00 Cerkev sv. Kancijana, Škocjan EKUMENSKO BOGOSLUŽJE, ki ga bosta vodila Ljubljanski nadškof Alojz Uran in evangeličanski škof Geza Erniša. (Župnija Škocjan) VELIKOLASKI FESTIVAL 2008 Za popestritev poletnih mesecev tudi letos pripravljamo Velikolaški festival, ki bo navdušil predvsem glasbene sladokusce. Na različnih lokacijah v občini boste lahko prisluhnili klasičnim koncertom, med katerimi bosta dva koncerta festivala stare glasbe Seviqc Brežice. PROGRAM FESTIVALA: Nedelja, 29. junij, ob 20.00 KONCERT KUD RIBNIŠKEGA PIHALNEGA ORKESTRA Kulturni dom rob Med kulturnimi društvi v občini Ribnica spada KUD Ribniški pihalni orkester prav gotovo med najstarejša, saj se pod različnimi imeni pojavlja že vse od leta 1926, ko je bil pri takratnem Sokolu ustanovljen godbeni odsek. Brez njega si je že težko predstavljati organizacijo kakšne večje občinske prireditve, člani pa so zainteresirani za povezovanje in sodelovanje na raznih srečanjih z drugimi sorodnimi društvi in organizacijami tudi zunaj meja matične občine. Prav gotovo je poudarek na sodelovanju z Glasbeno šolo Ribnica, od koder prihaja v orkester mlad in glasbeno izobražen kader, ki lahko nadgrajuje svoje znanje na raznih glasbenih delavnicah in seminarjih. Orkester je član ZSG in Zveze društev PO in godb Dolenjske in Bele Krajine. V svoji zgodovini delovanja je orkester prejel več plaket in priznanj, posebej pa je ponosen na zlato priznanje, ki ga je prejel leta 2004 na tekmovanju v Železnikih. Orkester šteje 32 članov, v povprečju starih 24 let, ki imajo redne tedenske vaje, vsako leto pa opravijo približno 15 nastopov. Posebna pozornost je namenjena samostojnim koncertom, še posebej koncertu z gosti, ki ga društvo priredi v decembru. V društvu obstaja želja po novih uniformah ter zamenjavi in dokupu nekaterih instrumentov, za kar upajo, da jim bodo prisluhnili občina Ribnica in kot donatorji tudi ostale organizacije in podjetja. Od septembra 2007 se orkester predstavlja pod taktirko vedno dobro razpoloženega dirigenta prof. Jerneja Smalca. Nedelja, 6. julij, ob 20.30 KONCERT STARE GLASBE V SODELOVANJU S FESTIVALOM SEVICQJREŽICE Viteška dvorana na gradu Turjak Seviqc Brežice je kratica skovanke Semper Viva Quam Creata - vedno živa kakor ustvarjena. Začetki festivala segajo v leto 1982, ko je Ars Ramovš pričel z mednarodnimi mojstrskimi tečaji za staro glasbo. Iz njih se je najprej razvil festival Radovljica, leta 1997 pa se je projekt preselil v Brežice pod imenom Festival Brežice in se v naslednjih letih razširi na vrsto historičnih lokacij po Sloveniji. Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo in ena najpomembnejših kulturnih prireditev. V programu sodelujejo najuglednejši umetnike z veliko pozornostjo na mladih talentih, izobraževanju, razvoju strokovne kritike in kulturnem turizmu. Seviqc Brežice sestavljajo 4 festivali v Sloveniji: Festival Brežice, Klasikaa Dolenjska, Klasikaa Postojna in Klasi-kaa Slovenija. Leta 2007 se je zvrstilo 50 koncertov na 28 historičnih lokacijah v 16 slovenskih občinah. Poleg tega pa je projekt kot člane vključeval še 3 festivale v Italiji (Pisa, Trst). Najprej boste lahko na gradu Turjak prisluhnili baročni glasbi Ekvadorja, ki jo bo izvedla skupina Ensemble Villancico v vokalno-iinstrumentalni zasedbi: Peter Pontvik, Dan Johansson: kontratenor, Jessica Backlund in Annasara Jaensson: sopran, Love Enstrom, Carl-Fredrik Ja-ensson: tenor, Yamandu Pontvik: bariton, Christian Engquist: bas, Kari Nyhlin: baročna kitara, Markus Strom: kljunaste flavte, Magdalena Mčrding: viola da gamba, Kari Thorsson: tolkala, Daniella Valero, Kaj Sylegčrd: ples. Nedelja, 13. julij, ob 20.00 KONCERT TATJANE KAUČIČ IN DUŠANA SODJA Cerkev sv Primoža in Felicijana na Zgončah W mii \! Wh1 Klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič sta diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, naziv magister umetnosti pa pridobila na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. V komornem duetu sodelujeta od leta 1994, od tedaj ju povezuje tudi skupna življenjska pot. Koncertirala sta po Avstriji, Češki, Italiji, Slovaški, Angliji, Škotski, v Berlinu, Stockholmu, Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in po vsej Sloveniji. Maja 2000 je izšla njuna prva kompaktna plošča Legende z deli skladateljev 20. stoletja, ki je dobila odlične kritike v angleški reviji BBC Music Magazine in ameriški reviji The Clarinet. Posebno pozornost posvečata delom slovenskih skladateljev Uroša Kreka, Nenada Firšta, Lojzeta Lebiča, Janeza Matičiča, Iva Petriča, Jake Puciharja in Primoža Ramovša. Decembra 2004 je izšla plošča Srečanja s skladbami omenjenih skladateljev, ki so jima bile posvečene. Istega leta sta s koncertom v Veliki dvorani Slovenske filharmonije praznovala deseto obletnico skupnega muziciranja. V letih 2005/2006 sta se odzvala na povabilo ameriškega pianista Anthonyja Spirija in se izpopolnjevala v njegovem razredu podiplomantov komorne glasbe na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. Poleti 2006 sta imela odmeven recital na ljubljanskem Poletnem Festivalu in Festivalu Fringe v Edinburghu, aprila 2008 pa sta imela recital vjenski filharmoniji ob predstavitvi Slovenije v deželi Turingiji. Živita v Ljubljani, svoj prosti čas pa preživljata v Burovju pri Robu, od koder izvirajo Tatjanini starši. Na njuni priljubljeni izletniški točki, cerkvi Sv. Primoža na Zgončah, se bosta predstavila z romantičnim programom večne ljubezni. "Nova plošča mladega slovenskega dua je kar najbolj dobrodošla zaradi svojih osvežujoče drugačnih interpretacij ... Igriva in naravna izvedba obeh poustvarjalcev izraža resnično glasbeno strast skozi celoten recital, zaradi česar to ploščo toplo priporočamo," je zapisal kritik v BBC Music Magazinu iz Londona. V recenziji njune plošče Srečanja iz revije The Clarinet pa je kritik zapisal: "Njuno skupno mu-ziciranje je izredno, posnetki pa razkrivajo, da gre za duo svetovnega ranga, od katerega si želimo, vsaj tako upamo, še mnogo poustvarjal ni h let." Sobota, 23. avgust ob 20.00 KONCERT STARE GLASBE V SODELOVANJU S FESTJVALOM SEVJCQJREŽJCE Viteška dvorana na gradu Turiak taWH5F < "^sSOl s. ,1115 ) _, Festival Seviqc Brežice se bo tudi letos zaključil na turjaškem gradu s koncertom, na katerem se bosta predstavila Mechthild Karkow na violini in Vincent Bernhardt na čembalu. Izvedla bosta dela Johanna Sebastiana Bacha. Občina Velike Lašče in Javni zavod Trubarjevi kraji r DOKUMENTIRANJE UMETNIŠKIH DEL Sporočite nam, da ste lastnik umetniškega dela Ministrstvo za kulturo je občinam posredovalo predlog za dokumentiranje umetniških del, ki so v občinski lasti ali v zasebni lasti občanov. Predlog za popis oz. evidentiranje se nanaša zlasti na umetniška dela v bronu in drugih kovinah, ki so v zadnjih letih postala predmet kraj in uničenj zaradi rasti cene kovin. Priporočajo, da se zaradi lažjega iskanja v primeru kraj, ocene škode in morebitne rekonstrukcije, takšne predmete evidentira po mednarodnih standardih za opis predmeta kulturne dediščine. V kolikor ste lastniki umetniških del (spomeniki, obeležja, napisne plošče), ki se nahajajo na prostem, predlagamo, da nam to sporočite zaradi ustreznega evidentiranja umetniškega dela. Veronika Vasic: Občinska uprava Občina Velike Lašče na podlagi Pravilnika o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 5/07) objavlja Javni natečaj za oddajo poslovnega prostora v najem 1. 2. 3. 4. 5. Poslovni prostor v izmeri 15 kvadratnih metrov se nahaja v prvem nadstropju Doma krajanov v Turjaku. Izhodiščna cena najemnine je 5 EUR/m2. Predvidena namembnost poslovnega prostora je frizerski salon. Poslovni prostor se daje v najem za dobo 5 let. Rok za oddajo ponudb je 16. junij 2008 do 10.00. Ponudbe zbiramo na Občini Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Vse potrebne informacije dobite na občini Velike Lašče (Jerica Tomšič Lušin, tel. 781 03 69, jerica.tomsic-lusin@velike-lasce.si). Občina Velike Lašče SPREMEMBA ZAKONA O GRADITVI OBJEKTOV po novem potrebna pridobitev dovoljenja za gradnjo nezahtevnega in enostavnega objekta Novela Zakon o graditvi objektov ZGO-1b (Uradni list RS št. 126/2007), ki je prišla v veljavo s 15. aprilom 2008 je prinesla kar nekaj novosti na področju graditve objektov. Bistvena sprememba, ki je sicer bila nujno potrebna, je sprememba na področju graditve enostavnih objektov. Po prejšnji zakonodaji je bilo namreč dopustno enostavne objekte graditi brez gradbenega dovoljenja. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS št. 37/2008), ki je začela veljati 15. maja 2008 klasificira objekte na zahtevni objekti, manj zahtevni objekti, nezahtevni objekti in enostavni objekti. Tako bo po novem zakonu pogoj za začetek gradnje nezahtevnega objekta gradbeno dovoljenje in ne več pridobljena lokacijska informacija za gradnjo enostavnega objekta s strani občine. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta se bo izdajalo na predpisanem obrazcu v skrajšanem postopku brez projektne dokumentacije. V pridobivanju gradbenega dovoljenja bo stranka v postopku samo investitor nezahtevnega objekta. Izpolnjeno vlogo, h kateri bo investitor moral priložiti tudi zahtevane priloge, t.j. zemljiški kataster, skica predvidenega posega, dokazilo o pravici graditi ter morebitna druga soglasja, bo treba oddati na Upravno enoto Ljubljana, izpostava Vič-Rudnik, Trg MDB 7, 1111 Ljubljana. Občinska uprava Občinski prostorski načrt Občine velike Lašče Občina Velike Lašče je že leta 2006 začela s postopki izdelave novih prostorskih aktov na podlagi Zakona o urejanju prostora. Z uveljavitvijo Zakona o prostorskem načrtovanju aprila 2007 so se morale vse slovenske občine prilagoditi novemu zakonu in podzakonskim predpisom, ki so se uveljavili pol leta kasneje, kar je nekoliko zaustavilo in spremenilo potek že začetega dela. V postopku izdelave novih prostorskih aktov Občine Velike Lašče so bile do sedaj izvedene naslednje aktivnosti: 1. zbiranje razvojnih potreb 2. pridobitev ustreznih podatkov 3. izdelava strokovnih podlag: analiza poselitve analiza stanja in teženj strokovne podlage za pripravo strategije prostorskega razvoja občine Velike Lašče - analize in strokovne rešitve za potrebe občine Velike Lašče 4. izdelava osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) izdelava osnutka OPN - tekstualni del izdelava osnutka OPN - grafični del izvedbeni del urbanistični načrt - konceptualni in podrobnejši del 5. izdelava sklepa o pričetku priprave OPN 6. obvestilo sosednjim občinam o pripravi OPN 7. objava sklepa na svetovnem spletu 8. vloga na MOP za pridobitev smernic 9. pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora 10. pridobitev odločbe o potrebnosti CPVO 11. opredelitev razvojnih potreb z zahtevami M KG P V nadaljnjem postopku bo potrebno izvesti še naslednje aktivnosti: 1. preučitev vseh smernic nosilcev urejanja prostora 2. izdelava strokovnih podlag, ki so zahtevane v smernicah nosilcev urejanja prostora 3. preučitev odločbe o okoljskem poročilu 4. izdelava okoljskega poročila 5. usklajevanje z nosilci urejanja prostora 6. izdelava dopolnjenega osnutka OPN 7. pridobitev ustreznosti kakovosti okoljskega poročila 8. obravnava dopolnjenega osnutka OPN na občinskem svetu 9. javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN in javna razgrnitev okoljskega poročila, javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN 10. javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN 11. priprava predloga OPN 12. potrditev predloga OPN na Ministrstvu za okolje in prostor 1 3. sprejem OPN na občinskem svetu 14. izdelava končnega gradiva OPN (vezava, GIS) 15. objava OPN v uradnem glasilu Predvidevamo, da bo okoljsko poročilo izdelano do konca julija 2008, hkrati se bo izvajalo usklajevanje z nosilci urejanja prostora, kjer pa žal ni predpisanega roka. Ker so k izdelavi novih prostorskih aktov pristopile vse slovenske občine, se postopki usklajevanja na posameznih ministrstvih in drugih institucijah lahko zavlečejo. Od tega pa so odvisni tudi vsi nadaljnji koraki. Ko je osnutek OPN z vsemi nosilci urejanja prostora usklajen in ko se pridobi ustreznost okoljskega poročila, se lahko izvede javna razgrnitev dopolnjenega predloga občinskega prostorskega načrta in okoljskega poročila. Glede na potrebne aktivnosti pričakujemo, da bo javna razgrnitev, v okviru katere bo potekala tudi javna obravnava, izvedena pozno jeseni. Po javni razgrnitvi Ministrstvo za okolje in prostor odloči o sprejemljivosti ustreznosti okoljskega poročila in samega prostorskega načrta. Nato OPN sprejme občinski svet. Urbania d.o.o. in občinska uprava Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za regionalno cesto III. reda R3-647/1368 Mlačevo-Rašica mimo naselja Ponikve I. Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev: 1. dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za regionalno cesto lil. reda R3-647/1 368 Mlačevo-Rašica mimo naselja Ponikve, ki ga je pod številko projekta J-01/08 maja 2008 izdelal Acer d.o.o., Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta); 2. povzetka za javnost; 3. variantne rešitve prostorske ureditve z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter 4. strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta. II. Gradivo iz prejšnje točke bo od 23. maja do 23. junija 2008 javno razgrnjeno: - na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana, - v prostorih Občine Dobrepolje, Videm 35, 1 312 Videm-Dobrepolje, v prostorih Občine Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. III. Javni obravnavi bosta potekali: - 28. 5. 2008 s pričetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Dobrepolje, Videm 35, Videm-Dobrepolje 28. 5. 2008 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Velike Lašče, Levstikov trg 1, Velike Lašče. V. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko do 23. junija 2008 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki "zadeva" navedejo ključne besede "DPN za R3 cesto Mlačevo-Rašica mimo Ponikev". Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo Občini Dobrepolje in Občini Velike Lašče. Št. 350-08-54/2005 Ljubljana, dne 12. maja 2008. Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR smo s svojo vožnjo vzor najmlajšim? le pravilna vzgoja najmlajših bo dvignila raven varnosti na naših cestah! Zadnji dan v mesecu aprilu 2008 nam je prinesel tudi nova določila in spremembe Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. I. RS, št. 37/2008). Novela uvaja določene implementacije direktiv EU, nove pristojnosti in pooblastila občinskih redarjev, novosti na področju vozniških dovoljenj in seveda znatno zvišanje kazni za prekrške, ki so najpogostejši vzrok za nastanek najhujših prometnih nesreč. Ministrstvo za promet je za seznanitev novosti izdalo tudi informativno brošuro Zakon omejuje, da varuje, ki smo ga prejeli tudi na občino, lahko pa ga najdete tudi na spletnih straneh www.zvcp2008.si . Nekaj najnovejših kazni: Kršitev Globa KT Stranska sankcija IAMN 0 VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Do vključno 10 km/h 250 € 3 Nad 10 do vključno 20 km/h 500 € 5 Več kot 20 km/h 1.000 € S Prepoved vožnje motornega vozila Več kot 30 km/h 1,000 € 18 Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja Prekoračitev dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa Kršitev Globa KT Stranska sankcija Prekoračitev v naselju do vključno 10 km/h so e Nad 10 do vključno 20 km/h 250 6 3 Nad 20 do vključno 30 km/h 500 S 5 Več kot 30 km/h 1.000 € 9 Prepoved vožnje motornega vozila Več kot 50 km/h 1.000 6 18 Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja Prekoračitev hitrosti v naselju Kršitev Globa KT Stranska sankcija Do vključno 20 km/h 60 € Nad 20 do vključno 30 km/h 120 € 3 Nad 30 do vključno 40 km/h 240 6 5 Več kot 40 km/h 380 € 9 Prepoved vožnje motornega vozila Prekoračitev dovoljene hitrosti na cestah zunaj naselij Kršitev Globa KT Stranska sankcija Do vključno 0,24 mg v litru izdihanega zraka 150 € 3 Več kot 0,24 do vključno 0,38 mg alkohola v litru izdihanega zraka 400 6 7 Za voznika začetnika je to prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja Več kot 0,38 do vključno 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka 500 € 9 Pridržanje voznika od 6 do 12 ur: prepoved vožnje motornega vozila Več kot 0,52 do vključno 0,71 mg alkohola v litru izdihanega zraka 800 € 10 Pridržanje voznika od 6 do 12 ur, prepoved vožnje motornega vozila Več kot 0,71 mg alkohola v litru izdihanega zraka 950 € 18 Pridržanje voznika od 6 do 12 ur, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja Alkohol in psihoaktivne snoviza voznike začetnike, poklicne in druge voznike, ki pred vožnjo ne smejo uživati alkoholnih pijač Ne glede na določila kazenskih sankcij in seveda naša razmišljanja ob tem je dejstvo, da je prometna varnost na slovenskih cestah zgodba o tragičnih razmerah. Visoke kazni na dolgi rok zagotovo niso in ne bodo rešile problematike, mogoče pa nas bodo spodbudile k razmisleku, kaj počnemo na cestah in kakšen vzor predstavljamo našim najmlajšim. Le s pravilno vzgojo in odnosom do mlajših generacij, bomo na dolgi rok spremenili razumevanje, pomen in vlogo varnosti v cestnem prometu ter spoštovanje do sebe in ostalih prometnih udeležencev. Želimo vam varno in srečno vožnjo Robert Štaba Predsednik občinskega SPV LIKOVNI NATEČAJ TRUBAR NA RAZREDNI STOPNJI NAŠE ŠOLE Od 2. do 23. aprila 2008 je na naši šoli potekal likovni natečaj na temo Primož Trubar. Učenci razredne stopnje so se pogovarjali o Primožu Trubarju, si ogledovali njegove portrete in ga tudi sami poskušali narisati. Na natečaj je prispelo kar 121 risb. V razpisu je bilo obljubljeno, da bo najboljša risba nagrajena z (bralnim) nahrbtnikom, ker pa je bilo med risbicami zelo veliko izvirnih in imenitnih risbic in ker nam je občina posredovala kar nekaj izvodov knjige Trubarjevo leto 2008, ki jo je izdal Koordinacijski odbor za državne proslave, se je komisija za izbor odločila, da krog nagrajencev malo razširi. To knjigo z ročno napisanim posvetilom smo potem za spomin podelili avtorju najboljšega portreta v vsakem sodelujočem razredu. Tako je bilo nagrajenih 12 učenk oziroma učencev, izmed teh pa je bila kot najboljša, tista, ki dobi še nahrbtnik, izbrana Nina Tomažin, učenka 2. razreda. Pod mentorstvom razredničarke Jožice Mavsar Nosan je z risbo imenitno, z neverjetnim likovnim zamahom osemletne deklice poustvarila nam najbolj znano in najbolj domačo podobo Primoža Trubarja, tisto, ki je zato, ker jo v obliki lesenega hrastovega kipa kiparja Toneta Kralja vsak dan srečujemo v avli centralne šole, največkrat niti ne opazimo več. Nina Tomažin, 2. a: Primož Trubar (zmagovita risbica z likovnega natečaja) Vseh 12 najboljših portretov bo do sredine junija 2008 razstavljenih na oglasni deski v avli šole, približno polovica vseh drugih risbic pa še v novi šolski knjižnici. Marija Lušin, šolska knjižničarka Zahvala ravnatelja učencem in staršem V, človekovem življenju je nekaj prelomnih trenutkov, korakov v novo okolje, v nove situacije, k novim nalogam ali izzivom pa tudi odhod v pokoj. Nikoli ne bom ^pozabil 21 prekrasnih let, ki sem jih preživel v kolektivu OS Primoža Trubarja, v okolju, na katerega sem bil vedno ponosen. Zame je bila čast, da sem delal v Trubarjevih krajih. Ni bilo dneva, da ne bi šel rad v šolo, med mlade, ker sem jih imel rad, drugače ne bi bilo nemogoče vzdržati 38 let kot razmatelj in skupaj 42 let kot učitelj in ravnatelj. Želel sem, da bi skupaj imeli moč, s katero bi lahko spremenili, kar se spremeniti da, in notranjo pripravljenost, s katero bi mogli sprejeti, česar se spremeniti ne da, ter razsodnost, s katero bi lahko razločevali oboje. Ta filozofija mojega dela in razmišljanja ni bila vselej prav razumljena, zato je prihajalo do raznih odstopanj. Ob tej priložnosti se zahvaljujem z vso iskrenostjo vsakemu od staršev in otrok, ki ste sodelovali, podpirali razne aktivnosti, ukrepe, spremembe, dopolnitve. Opravičujem pa se vsem tistim, s katerimi nismo zmogli najti skupnega imenovalca, da bi učinkovito reševali najrazličnejše težave in situacije. Nikoli se nisem trudil, da bi spreminjal preteklosti, bil sem za spreminjanje našega razmanja in dela v sedanjosti in prihodnosti v prid otrok, ker so odvisni od nas, so nam zaupani in prepuščeni našim ravnanjem. Otroci se zgledujejo po nas in na ta način postaz>ljajo meje sz>ojega vedenja. V, okviru možnosti, ki sem jih imel na voljo, sem poskušal dati otrokom in učiteljem čim boljše delovne pogoje in ustrezno strokovno učenje, ker sem se zavedal, da vse to olajša in obogati z'sakršno učenje in delo. U-pošteiml sem neizpodbitno dejstvo, da mora vsak učitelj zelo dobro poznati svoje učence, da je vsak učenec drugačen, je svet zase, se drugače odziva na učiteljevo vodenje pouka in druge aktizmosti ob pouku. Učenec mora poznati cilje pouka, pot, po kateri bo te cilje dosegel, znati mora praktično in kritično presojati in ocenjevati svoje znanje. Ni dveh otrok in dveh problemov, ki bi se ju lahko lotili enako. Če to upoštevamo, smo na pravi poti. Te dni se poslaz>ljam od aktivnega obdobja na delovnem mestu ravnatelja. V, enaindvajsetih letih mojega razmateljeva-nja v vaših krajih smo se srečevali, sodelozmli, iskali izzive in reševali skupne naloge, preživljali vesele in zadovoljne trenutke in se v težavah podpirali. Zapuščam šolo in vrtec, drage otroke in cenjen kolektiv ter spoštovane starše, s katerimi smo dograjevali šolo do razsežnosti in z>sebin, ki se jih ni treba sramozmti. Da lahko z zadoz>oljstz>om zapiram strani mojega življenja na z>elikolaški šoli, gre iskrena zahvala tudi Vam, spoštozmni starši, cenjeni učitelji in dragi otroci. Želim Vam ustzmrjal-no, delovno, strpno, varno in zadozvljstzm polno prihodnost in novih izzivov z novo ravnateljico. Iskrena hvala, da sem bil lahko z Varni. Razmatelj Edi Zgonc Šola il TROBLA 3/2008 srečanje slovenskih in zamejskih šol, kjer je živel ali deloval primož trubar Povezovanje in druženje 13 osnovnih šol iz krajev, ki so na kakršenkoli način povezani s Primožem Trubarjem V petek, 18. aprila, se je ob 1 7.00 začela razpletati nit, ki se je kar nekaj mesecev tkala v celoto. Že v začetku šolskega leta 2007/08 se je namreč porodila misel, da bi pripravili srečanje šol iz krajev, kjer je živel in deloval Primož Trubar. Ravnatelj Edi Zgonc je navezal stike in v začetku februarja je bil oblikovan odbor za prireditev, ki je k sodelovanju povabil predstavnike ostalih trinajstih šol. Sprejetje bil predlog kulturnega programa. Po kronološkem zaporedju dogodkov Trubarjevega življenja so si sledile tudi točke v kulturnem programu, ki so predstavljale povezavo kraja in očeta slovenskega jezika. Program, ki se je začel z nastopom združenih pevskih zborov in se je prepletal z igranimi prizori, prebiranjem besedil, plesom in nastopom Sentjernejskega okteta, je v zanimivo celoto povezal moderator Matjaž Gruden. S pozdravnimi nagovori so se na odru zvrstili: ravnatelj Edi Zgonc in častni gostje: podžupanja Tatjana Devjak, župan Anton Zakrajšek, minister za šolstvo Milan Zver ter direktorica direktorata za šolstvo Mojca Škrinjar, osrednji govor pa je imel raziskovalec in poznavalec Trubarjevega življenje in dela Miha Glavan. Večkrat je bilo slišati Trubarjeve besede "Stati inu obstati", kar bomo zmogli le, če bomo skrbeli in ohranjali materni jezik. Obiskovalci so imeli torej kaj slišati in videti, saj je bilo pripravljenih tudi več razstavnih panojev vseh nastopajočih šol. V nadaljevanju je sledila podelitev spominskih priznanj na srečanje in za konec "ena gasilska". Sledilo je družabno srečanje. Prireditev je bila za učence osrednje praznovanje v Trubarjevem letu. Zavedati se namreč moramo, da je skrb za ohranjanje slovenščine naloga vseh. To dolžnost nam je zaupal in naložil Primož Trubar. Bodimo ponosni nanj in na dela, ki nam jih je zapustil. Besedilo: Magda Grajš Knjige so najbolj tihe in trajne prijateljice; so najbolj dosegljive in najbolj modre svetovalke ter najbolj potrpežljive učiteljice. (Charles W. Eliot) naši najmlajši v muzeju na prostem V sredo, 23. aprila, je bil za prvošolčke centralne šole in za učence 1. in 2. razreda podružnične šole Turjak prav poseben dan. Odpeljali smo se namreč v Pleterje, kjer smo si ogledali tipično kmečko hišo in pripadajoča gospodarska poslopja ter živali. Prvič smo se srečali z vietnamskim pujskom, ki je brezglavo tekal po poslopju in zaman smo ga skušali ujeti. Ko smo že obupali pa ga je starejši gospod ujel s pomočjo odeje. Vsi smo si oddahnili, saj se mu drugače ne bi nič kaj dobro pisalo. Sledil je ogled hiš, v katerih so nekoč živeli ljudje iz bližnjih vasi in so sedaj prenesene v Pleterje. Vse stavbe so pritlične, lesene in krite s slamo, z izjemo sušilnice za sadje oziroma lan. Osrednji del muzeja je Kegljevičeva hiša - hiša s črno kuhinjo iz leta 1833, ki je bila prenesena iz bližnje vasi Ostrog. Lesena pritlična hiša ima značilno notranjo razporeditev prostorov (velika hiša, mala hiša, kamra, špajza), od katerih posebno pozornost vzbuja črna kuhinja s posebnim obokom ali šijo. Gospa Sonja nas je tu seznanila s starimi pripomočki, nam razložila, kako so nekoč pekli kruh in s skupnimi močmi smo zamesili testo. Medtem ko je vzhajalo, smo prepevali ljudske pesmi in poslušali pripovedke. Testo smo nato dali na lopar in ga potisnili v peč, nato pa kruh pojedli. Sledila je delavnica lončarstva, kjer si je vsak otrok iz gline pod vodstvom upravnika muzeja izdelal svojo piščal - petelinčka. Otroci so bili vključeni tudi v biološko delavnico in spoznavali naravo in živali, ki se nahajajo v okolici. Muzej na prostem ponuja otrokom nepozabno doživetje v naravi, med prijetnimi ljudmi, kjer spoznavajo tako muzej kot tudi živali, predvsem pa spoznajo, kako so živeli ljudje nekoč. Učiteljice 1. razreda Knjiga je kraj, kjer lahko preiskuješ krhko misel, ne da bi jo uničil, ali raziskuješ eksplozivno zamisel, ne da bi se razletela. (Edward P. Morgan) 1. razred in pasavček Prometna vzgoja v šoli ni dovoli, pomemben ie zgled staršev! V šolskem letu 2007/08 je bila naša šola vključena v projekt Pasavček, ki ga razpiše Direkcija republike Slovenije za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V projektu so sodelovali učenci 1. razredov centralne šole, njihove učiteljice ter starši prvošolčkov. Glavni cilj tega projekta je, ozavestiti starše in njihove otroke o pomenu uporabe varnostnega pasu ter o uporabi otroškega varnostnega sedeža. Skupaj z učenci smo od januarja pa do aprila izvajali različne aktivnosti, preko katerih smo otroke spodbujali k uporabi varnostnih pasov in sedenju v varnostnih sedežih. Učenci so izdelali gibljivo lutko pasavčka, s trganko so izdelali sliko pasavčka, vsak razred posebej pa je oblikoval svojo pravljico o pasavčku. Tako sta nastali dve ilustrirani knjižici. Skupaj smo izdelali tudi didaktično igro, ki je narejena po principu igre Človek ne jezi se. Učenci se z njo zelo radi igrajo in se preko nalog, ki so zapisane pri igri, učijo pravilnega vedenja v prometu. Vendar pa sama prometna vzgoja v šoli ni dovolj. Zelo pomemben je zgled staršev. Nemalokrat namreč opazimo, da otroci na zadnjih sedežih niso privezani, mnogokrat pa zadaj celo stojijo. Naloga odraslih - staršev je, da otroka že od malega učijo sedenja v varnostnem sedežu privezanim z varnostnim pasom. Da bi starše še bolj spodbudili k uporabi varnostnih pasov in otroških sedežev, smo februarja na roditeljski sestanek povabili Roberta Štabo, predsednika Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velike Lašče. Staršem je predstavil več tem: - Problematika prometne varnosti v Velikih Laščah. - Pomen uporabe ustreznih varnostih sedežev. - Uporaba varnostnega pasu za otroke in ostale udeležence v prometu. Svoje predavanje je podkrepil s številnimi primeri iz prakse in tako nazorno predstavil problematiko varnosti otrok v prometu. Aprila smo s projektom zaključili in po rezultatih ankete, ki smo jo učiteljice izvedle z učenci, smo dosegli zastavljene cilje. Veronika Lipovec, Elizabeta Klun, Aleksandra Skok Občina Velike Lašče v sodelovanju s Tonetom Kuntnerjem vljudno vabi na 30. kulturni večer (6. sezona) JMA TRJJBvmr WIM YCASTDOM.OW.MI Večer bo posvečen dr. JOŽETU PUČNIKU| u mi Cost vivcT.i bo aleksander zorn, državni sekretar literarni kritik, esejist, publicist in urednik Izbranega dela Jožeta Pučnika. Kulturni večer, kot zadnji iz vrste srečanj s pomembnimi osebnostmi slovenske literature in politike, ki so pomembno sooblikovali zgodovino slovenske samostojnosti in neodvisnosti in ki ponosno najavlja praznovanje 500-letnice Trubarjevega rojstva, bo v petek, 6. junija 2008, ob 20.00 na Trubarjevi domačiji na Rašici. Anton Zakrajšek župan Srečanje s pisateljem Ivanom Sivcem na šoli Svetovni dan knjige, 23. april, smo v Trubarjevem letu 2008 z učenci od 5. do 9. razreda na naši šoli počastili skupaj s pisateljem, novinarjem, urednikom in piscem besedil za glasbo Ivanom Sivcem, trenutno enim najbolj plodovitib slovenskih pisateljev. Pisatelj Ivan Sivec piše v spominsko knjigo šole Ivan Sivec se je rodil 1 949 v Mostah pri Komendi, po poklicu je bil najprej tonski tehnik na radiu, kasneje je končal študij slovenščine in postal novinar, na radiu je pripravljal različne oddaje in reportaže, med drugimi tudi 11 00 oddaj o slovenski narodno-zabavni glasbi, na Filozofski fakulteti je postal magister etnologije z nalogo o fenomenu ansambla Avsenik. Kot etnolog je sodeloval tudi pri nastajanju Enciklopedije Slovenije in pri Slovenskem etnološkem leksikonu. Do sedaj je napisal 88 knjig. Piše najrazličnejše vrste literature: mladinske, pustolovske, športne in socialno-psi-hološke romane, pravljice in druge pripovedi za najmlajše, kmečke povesti in novele, spominske črtice, zgodovinske romane in povesti, biografske romane in potopise, pa tudi drame in komedije ter znanstvene prispevke. Doslej je bilo natisnjenih že 290.000 izvodov njegovih knjig, in če bi vse te zložili eno na drugo, bi bil kup oziroma stolp iz njih višji od petih kilometrov. To je tako, kot bi poslušali kakšno ljudsko pravljico, v kateri drevo zraste do neba; saj ne, pa vendar ... Za svoje delo je Ivan Sivec prejel več nagrad in priznanj: zlato Kersnikovo plaketo za ustvarjanje na literarnem področju, Terseglavovo priznanje za demokratizacijo glasil za novinarsko delo, Souvanovo nagrado za življenjsko delo na področju pisanja besedil za glasbo, celovečerni film, posnet po njegovem mladinskem delu Pozabljeni zaklad, je dosegel zlato rolo za gledanost. Največje priznanje pa je morda to, da v slovenskih splošnih knjižnicah vsak dan sposodijo povprečno kar 104 njegove knjige. In še to: nastop na naši šoli je bil Sivčev jubilejni 600. literarni nastop. Vsi ti podatki pričajo o Sivčevi nadarjenosti, neizčrpni energiji, delavnosti, odlični organiziranosti in učinkovitosti. In če se malo pošalimo, se lahko pridružimo mnenju tiste knjižničarke, ki je Sivcu rekla: "Vi knjige hitreje pišete, kot jih jaz berem ..." Sam se pošali, da tako hitro piše zato, ker je Gorenjec: knjigo namreč raje sam napiše, kot da bi jo kupil ... Srečanje na šoli se je začelo z nastopom mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Majde Kokoši nek in ob klavirski spremljavi Mirjane Zelič Brnčič s pesmijo Ko bom velik, za katero je besedilo napisal naš gost, po kratki predstavitvi pisatelja pa je zbor zapel še pesem Babica vse ve. V nadaljevanju je besedo prevzel sam Ivan Sivec in svoj nastop je razdelil na dva dela: v prvem, zabavnejšem, je pripovedoval o lahkotnejših temah svojih mladinskih knjig (ljubezen, šport, pustolovščine), učencem je zastavljal vprašanja o svojih delih, in če so pravilno odgovorili, jim je podaril kar nekaj knjig in drugih nagrad. Za predah so potem učenci, ki obiskujejo izbirni predmet ansambelska igra, zaigrali in zapeli pesem Srce je popotnik (drugače jo izvaja Obvezna smer), potem pa se je Ivan Sivec posvetil resnejšim temam v svojih delih, v njih obravnava najrazličnejšo mladinsko problematiko, od problema samomora do problemov z drogo pa tudi težav, s katerimi se srečujejo mlada dekleta, ki si želijo postati npr. manekenke. Ob tem je spregovoril tudi o koristnosti branja. Učenci so se gostu na koncu zahvalili z darilom, ki ga je v glavnem Razstava ob srečanju s pisateljem pripravil turistični podmladek šole s svojimi mentoricami. Za konec so člani izbirnega predmeta ansambelska igra zapeli in zaigrali še pesem s Sivčevim besedilom Čez praznike spet bom doma (Čudežna polja), saj so se bližali prvomajski prazniki. Kulturno doživetje ob srečanju s pisateljem Ivanom Sivcem je bilo kar se da prijetno. Literaturo, besedo in glasbo je povezala pozitivna energija našega gosta in vseh, ki so kakorkoli prispevali k temu dogodku in vzdušju na njem. Ob praznovanju dni, ki so aprila povezani s knjigo, branjem, bralno značko, nam je bilo vsem lepo.Marija Lušin, šolska knjižničarka Foto: Majda lic Hussein V prejšnji Trobli smo pomotoma objavili napačen datum pogovora z avtorjem knjige Politična kultura. Dogodek se je zgodil 16. maja in ne 16. aprila, kot smo zapisali. Opravičujemo se zaradi nevšečnosti. Uredništvo Troble TRUBARJEVE DOBROTE Turistični podmladek na televiziji Člani turističnega podmladka: Nina Kršič, Nina Mlakar, Ana Sterle in Matic Mihelič ter mentorici Renata Lesar Hržič in Majda Griz smo bili kot eni izmed sedmih zmagovalcev 22. turistične tržnice Od zrna do mize povabljeni na snemanje mladinske oddaje Pod klobukom. V ponedeljek, 21. aprila, smo se ob 10.00 z vsemi rekviziti odpeljali na RTV Slovenija na Tavčarjevo ulico v Ljubljano. Na televiziji nas je sprejel Davor Božič, eden izmed nastopajočih v oddaji. Razložil nam je, kako bo potekalo snemanje. Nina Mlakar in Matic Mihelič sta šla najprej v masko. Nino so spretne roke maskerke spremenile v pravega Primoža Trubarja. Nato sta imela še govorne vaje z Davorjem Božičem. Televizija so nas pogostili z malico, ki se nam je vsem dobro prilegla. V studiu smo postavili stojnico in kmalu se je snemanje zares začelo. Vsaka šola je imela za predstavitev le eno minuto časa. Snemali smo vse od 1 3.00 do 17.00 ure, saj smo morali posamezne kadre večkrat ponoviti. Na koncu smo bili s posnetki zadovoljni prav tako pa tudi precej utrujeni. Osvežili smo se z sokovi in sadjem ter se odpeljali proti domu. Oddaja Pod klobukom s turistično tržnico Od zrna do mize je bila na sporedu TV Slovenija že 30. aprila. V četrtek, 24. aprila, smo se turistični podmladki, zmagovalci sedmih področnih centrov in vsi prejemniki zlatih priznanj 22. državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava ponovno predstavili na zaključni turistični tržnici Od zrna do mize v Mercator Centru v Ljubljani. Izmed 26-ih najboljših podmladkov je strokovna komisija Turistične zveze Slovenije izbrala tri najboljše šole. Mi sicer nismo bili med njimi, smo pa mimoidoče obiskovalce vabili na šolske in občinske prireditve posvečene našemu velikemu rojaku Primožu Trubarju. Hkrati smo nabirali ideje in navdih za sodelovanje na 23. festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Ponovno se bomo preizkušali v vlogi turističnih delavcev in skušali osvojiti prva mesta v državi. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri zasnovi, pripravi in izvedbi Trubarjevih dobrot. Renata Lesar Hržič OPZINMPZ zopet uspešno zastopala našo šolo Oba zbora izbrana za regijsko tekmovanje Na območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, 24. aprila 2008, na Brezovici sta našo šolo zastopala otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Majde Kokošinek. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi. Otroški zbor je zapel: Vrana pa je korenjak, Dežek se igra, Moj očka ima ... Mladinski zbor pa Quia clixi, Pomladna in Rasla je jelka. Otroški zbor je na klavirju spremljala Mirjana Zeljič Brnčič. Oba zbora sta se uvrstila tudi na regijsko tekmovanje. Otroci so bili uspeha veseli, saj je tako poplačan trucl in clelo na vajah. Mladinski zbor je 3. aprila nastopil tudi na državnem tekmovanju v Zagorju. Konkurenca na tekmovanju je bila velika. na vaji so se učenci odlično izkazali, na samem nastopu pa jih je premagala trema. Kljub temu so osvojili odlično srebrno priznanje in clo zlatega jim je zmanjkala le ena točka. Da mladinski zbor lepo poje, se vicli tucli po tem, cla so jih povabili iz odbora Gibanja za pravičnost in razvoj, ki je imelo svoje srečanje na Rašici v nedeljo, 20. aprila. Na koncu pa so učenci pomagali še zasaditi drevo in tako počastili Dan zemlje. Mladinski zbor na državnem tekmovanju v Zagorju. Največ vaj in dogovorov se trenutno vrti okrog odhoda mladinskega zbora v Olomouc na Češko od 4. do 7. junija. Poleg tekmovanja si bodo otroci ogledali tudi zanimivosti v mestu Pragi. Za to pa gre zahvala vodstvu šole, ki ves čas podpira tovrstne aktivnosti in pomaga pri organizaciji, županovemu skladu in občini, ki sta že prispevala sredstva, in seveda staršem, ki omogočajo prihod na vaje in bodo tudi prispevali sredstva za bivanje. Besedilo: Branka Levstik V letu Trubarjevem, V letu Trubarjevem, V letu Trubarjevem KU D MARIJ KOGOJ Z LIKOVNO SEKCIJO VABI na odprtje likovne razstave na temo: Spomin na bogastvo preteklosti Turjaka z okolico, ki bo v dvorani Doma krajanov v soboto, 21. junija 2008, ob 19.00. Domači ustvarjalci bodo slikali na likovni koloniji od 19. junija. 2008 do odprtja razstave, ki jo v celoti posvečamo zmagi Andreja Turjaškega nad Turki, 22. junija 1 593. Razstavo si bo moč ogledati do nedelje, 29. junija 2008. V letu Trubarjevem, V letu Trubarjevem, V letu Trubarjevem VEČER KVARTETOV TURJAK 2008 Letos je Trubarjevo leto, čas praznovanja 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, pisca prve slovenske knjige in utemeljitelja slovenske kulture. Že zgodovinarji so zapisali, da je bil tudi dober pevec, zato smo organizirali srečanje pevcev in ga posvetili tej obletnici in vseslovenskemu prazniku. Odločili smo za prireditev z naslovom Večer kvartetov, Turjak 2008, ki je potekal v Viteški dvorani na gradu Turjak v soboto, 12. aprila 2008, v organizaciji KUD-a Marij Kogoj iz Turjaka. Prireditev se je pričela z otvoritvijo slikarske razstave Likovne skupine iz Škofljice in Likovne sekcije KUD Marij Kogoj. Prireditve so se udeležili naslednji kvarteti: Samorastnik iz Grosu-plja, Planika iz Škofljice, Zvon iz Turjaka, Rečiški kvartet Laško, Stiski kvartet in Trio Quartet iz Škofje Loke. Izvajanje je ocenjevala pet članska komisija, ki sta jo vodila izkušena glasbenika: vsem znani Franc Mihelič in Leon Marolt, dolgoletni član okteta Jelovica. Zmagovalec večera je postal Trio Quartet iz Škofje Loke, pred katerim je še lepa prihodnost. Fantje so ne samo mladi, ampak so tudi odlični pevci. Navdušenje nad njihovim petjem in nastopom je najprej pokazalo občinstvo z bučnim in dolgim aplavzom, nato pa še komisija. Pohvaliti pa velja tudi ostale kvartete, ki so pokazali veliko glasbenega znanja in ubranosti. Prireditev smo organizirali prvič, vendar sta nam številen obisk, našteli smo blizu 400 obiskovalcev, in velik interes nastopajočih spodbuda, da bomo nadaljevali z delom. Prenašanje tradicije štiriglasnega petja na mlade bo naš cilj za naprej, zato želimo, da bi tovrstno srečanje, ki je edino v slovenskem prostoru, organizirali vsako leto. Naša želja je tudi, da ga postavimo še na višjo raven in s tem populariziramo slovensko narodno pesem. Pregovor "En Slovenec, štirje glasovi" naj velja še mnogo let. Ob tej priložnosti se v imenu KUD-a Marij Kogoj zahvaljujem vsem obiskovalcem, nastopajočim, sponzorjem in Občini Velike Lašče, ki so nam omogočili, da je prireditve uspela. VEČER KVARTETOV Tw-jak, 12. april 2008 Besedilo: Božo Zalar Radio čez Rob ZASLUŽENI POČITEK KUD-a ROB Robarski KUD-ovci tudi to sezono nismo počivali. Pričeli smo jo z jesenskim izletom po Prekmurju, kjer smo si nabrali moči za novo predstavo. Režiser Jože Vozny nam je predlagal komedijo Toneta Partljiča Ščuke pa ne, ki smo jo sprejeli in ji kmalu dodali podnaslov Radio čez ROB. Uigrana igralska ekipa ( Miro, Luka, Aleš, Metka, Klara, Nina, Blaž, Jernej, Martina, Milena, Jože in Bernard) je po dveh mesecih zagnanega in trdega dela napovedala premiera. Na Štefanov dan, 26. decembra 2007, je bila dvorana v Robu napolnjena do zadnjega sedeža, za odrom pa smo igralci napeto pričakovali, da se kot radijski delavci "priklopimo" na frekvenco "Radia čez ROB". Premiera je uspela, prav tako nadaljnje ponovitve v Robu, Sostrem, Podpeči, Iški vasi in Velikih Laščah, kjer smo bili vključeni v cikel abonmajskih predstav. Upamo, da ste si katero od predstav uspeli ogledati in da ste skupaj z nami okusili napeto vzdušje, ki vlada za zidovi malega podružničnega radia, odmaknjenega na ROB, ča pa si jo niste, vam je lahko žal. Obenem pa vam vsem polagam na srce, da si v bodoče vzamete čas in si predstave ogledate, ker se trudimo za vas občane, da bi vam kak večer popestrili in vas nasmejali. Delček tega vzdušja smo prenesli tudi na prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu, ki smo jo pripravili skupaj z učenci OŠ Primoža Trubarja, podružnica Rob. Prireditev smo si zamislili kot radijsko oddajo, tod i vsi prispevki so se dogajali na odru, da so gledalci in poslušalci lahko videli kako se pripravlja oddaja v živo in na terenu. Otroci so pripravili otroški program za mame, mi pa smo gledalcem postregli z glasbenimi željami, skritim mikrofonom, avdicijo za novo delavno mesto in novicami o dogodkih iz naših krajev. Preden bomo šli Robarji dokončno na počitnice, bomo sodelovali tudi na Velikolaškem poletnem festivalu, kjer bomo gostili Godbo Ribnica, kamor ste vsi lepo vabljeni v nedeljo, 29. junija, ob 18.00. Se vidimo v Robu. KUD Rob Nove okrepitve med lokalnimi vodniki občine velike lašče Za dobro predstavitev kraja niso dovolj le kulturne in naravne znamenitosti ampak tudi gostoljubni domačini in usposobljeni vodniki, ki znajo to gostom na privlačen način predstaviti. Za nas je to pomembno še posebej v letošnjem, Trubarjevem letu, ko je število obiskovalcev, ne samo na Trubarjevi domačiji, precej naraslo in s čimer smo dobili lepo priložnost, da se izkažemo. Tudi zato je bila v letošnjem letu ena prvih in najpomembnejših nalog Javnega zavoda Trubarjevi kraji izvedba usposabljanja za nove lokalne turistične vodnike občine Velike Lašče. Izobraževanje je potekalo v več delih. Januarja in februarju so bila izvedena predavanja za posamezne lokacije v občini: za grad Turjak, Trubarjevo domačijo na Rašici, Spominsko soba Josipa Stritarja in Frana Levstika v Levstikovem domu v Velikih Laščah ter za splošno vodenje po občini. Marca je sledil še splošni del s poudarkom na teoretičnih osnovah turističnega vodenja, ki ga je izvedel prof. Iztok Bončina iz Agencije Palladio. 5. in 6. aprila je bilo izvedeno še preverjanje znanja. Tričlanska komisija v sestavi Ivanka Peteri in, prof. geografije in zgodovine; Andrej Perhaj, vodnik pedagog na Trubarjevi domačiji in Barbara Pečnik, prof. zgodovine in univ.dipl. soc. kulture je predlagala podelitev licenc naslednjim kandidatom: Licenco za lokacijo Trubarjeva domačija se dodeli naslednjim kandidatom: Poloni Cvelbar, Nuši Dedo Lale, Marjani Dolšina, Tanji Markič, Majdi Vrh in Barbari Znidaršič ter podaljša naslednjim vodnikom: Urši Modic, Barbari Pečnik, Andreju Perhaju, Slavi Petric in Metki Starič. Licenco za lokacijo Spominska soba J. Stritarja in F. Levstika so pridobili naslednji kandidatom: Poloni Cvelbar, Nuši Dedo Lale, Marjani Dolšina, Tanji Markič, Majdi Vrh, Tej i Zabukovec, Borisu Zpretu in Barbari Znidaršič ter podaljša naslednjim vodnikom: Urši Modic, Barbari Pečnik, Andreju Perhaju, Slavi Petric in Metki Starič. Licenco za lokacijo grad Turjak se dodeli naslednjim kandidatom: Poloni Cvelbar, Nuši Dedo Lale, Marjani Dolšina, Blažu Fegušu, Tanji Markič, Slavi Petrič, Eugenu Serbcu, Majdi Vrh, Borisu Zoretu in Barbari Znidaršič. ter podaljša naslednjim vodnikom: Marjanu Kastelicu, Urši Modic, Andreju Perhaju, Slavi Petric in Metki Staric. Licenco za splošno vodenje po občini se dodeli naslednjim kandidatom: Jelki Petric Tej i Zabukovec, Boris Zore, Majda Vrh in Barbari Znidaršič Branetu Borštniku, Poloni Cvelbar, Nuši Dedo Lale, Marjani Dolšina Andreju Jakobu, Tanji Markič, ter podaljša naslednjim vodnikom: Urši Modic, Barbari Pečnik, Andreju Perhaj, Ivanki Peteri in, Slavi Petric, Metki Staric in Božu Zalarju. Za praktične vaje na terenu smo si izbrali najbolj mrzel in snežen dan v letošnji zimi. Na Gradežu pod Zabukovčevim kozolcem. Medeno okrepčilo pri Branetu Borštniku. Besedilo: Barbara Pečnik, Javni zavod Trubarjevi kraji Foto: Eugen Serbec Gledeja v Zagorju ... ... in druge gledejine novice Gledejina predstava Restavracija na koncu vesolja, nastala po motivih D. Adamsovega Štoparskega vodnika po galaksiji, se je kot najboljša predstava na območju Ljubljana - okolica uvrstila na regijsko Srečanje otroških gledaliških skupin, ki je bilo letos v Zagorju ob Savi 21. in 22. aprila. Strokovna ocenjevalka in selektorica Kim Komljanec je pri predstavi še posebej pohvalila smiselno dramatizacijo, dobro uigranost ekipe in dinamičnost predstave. Zaphod je bil v Zagorju posebno dobro razpoložen. Čeprav je bila naša predstava 22. aprila na sporedu šele ob enih popoldne, smo iz Velikih Lašč krenili že zelo zgodaj, saj nikakor nismo hoteli zamuditi predstave Aut! Gregorja Gešaka v izvedbi Litijske osnovne šole. Aut! smo soustvarili leta 2004 prav Gledejci in je bila na sporedu že ob 8.00. Poleg te predstave pa je bila 21. aprila še ena, katere besedilo je nastalo v Gledejski kovačnici, in sicer Nisem poreden! v izvedbi POS Sveti Gregor z mentorico Ano Porenta. Naj tukaj omenimo, da je postalo dramsko besedilo Aut! po izidu v zborniku Videzi sveta (ZRU in KUD P. T., 2006) precej popularno. Med drugimi ga je uprizorila tudi gledališka skupina Bilčovske frajle iz Bilčovsa na Avstrijskem Koroškem (režija Aleksander Tolmaier). Ogledali smo si kar nekaj zanimivih gledaliških predstav naših vrstnikov in na koncu nastopili še sami. Ker je oder v Zagorju precej drugačen od tistega v Velikih Laščah, smo morali narediti nekaj prilagoditev, vendar s tem nismo imeli večjih problemov. Anže Stari č, naš zvesti tehnik, je bil navdušen nad tehnično opremljenostjo dvorane. Ker pa se publike tiče, bi si je želeli predvsem več. Predstava Aut! Gregorja Grešaka v izvedbi OŠ Litija O kralju, ki ni maral rumene barve. Gledeja najmlajši pod taktirko Mojce Sile in Nine Žužek in mentorstvom Ane Porenta. gledališča lahko lotimo zelo zgodaj, da je ta dejavnost zanimiva predvsem zaradi druženja in dela na odru, ki pa je zelo blizu igre. Za obujanje spominov na predstavi si oglejte tudi fotografije in spremljajte naše delo na www.gledeja.si. Besedilo: Gledeja, KUD Primož Trubar Fotografije: Gregor Grešak Jutranje vzdušje na avtobusu ni bilo prav nič zaspano. Hkrati bi radi omenili še naše najmlajše, saj je v letošnjem šolskem letu začela delovati še ena Gledeja, ki jo obiskujejo mladi igralci, stari med 8 in 12 let. Pohvalimo se lahko tudi z mentorskim podmladkom, saj sta delo v skupini vodili Mojca Sile in Nina Žužek. Uprizorili so predstavo Kralj, ki ni maral rumene barve, ki so jo povzeli po istoimenski slikanici. Nastopili so na sreča nj u N aj d i hoj - Marvin je zeeelooo zamorjen. ca v Velikih Laščah, na rojstnodnevni zabavi in med prvomajskimi prazniki še za starše. Mladi gledališčniki so dokazali, da se pravega Orel z Volovje rebri Razstava VSEM SLOVENCEM V počastitev 500-letnice rojstva Primoža Trubarja in ob dnevu Zemlje (22. aprila) smo v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici odprli dokumentarno razstavo VSEM SLOVENCEM: Orel z Volovje rebri, ki jo je avtor Viktor Luskovec pripravil skupaj s sodelavci. Snovalci razstave si prizadevajo celovito predstaviti območje Volovje rebri nad Ilirsko Bistrico, izjemno dragoceni predel ohranjene narave tako v Sloveniji kot v vsej Srednji Evropi. Prav na zahodnih obronkih Snežnika, kjer energetski lobi trdovratno skuša postaviti polje vetrnih elektrarn, živijo številne živalske in rastlinske vrste, med njimi tudi tako redke in ogrožene, kot so Clusijev svišč, košutnik, gorski kosmatinec, sova velika uharica, beloglavi jastreb, orel kačar, medved, volk in ris, divja mačka in planinski orel. "Vpliv obratovanja na planinskega orla bo po naši oceni nesprejemljivo velik,"se glasi ugotovitev študije, ki jo je naročil investitor in na osnovi katere so začuda pridobili državno okoljevarstveno soglasje. Predvideni poseg - če bo prišlo do njegove izvedbe - ne bo prizadel samo slovenske populacije planinskega orla in pohabil dragocenega območja, ki izpolnjuje vse pogoje za zavarovano območje. Med žrtvami se bodo znašle tako živali, ki se prek tega območja selijo, kot tudi številni drugi stalni prebivalci tega predela, ki je bil po krivici izločen iz mreže zavarovanih območij Natura 2000. Primoža Trubarja in njegovega temeljnega prispevka, po katerem smo postali narod Slovencev, svojčas niso vsi sprejeli ali razumeli. Pregnali so ga v tujino, njegove dragocene knjige pa so celo sežigali na grmadah. Bomo po skoraj pol tisočletja ponovili napake prednikov, ki niso spoznali izjemnega prispevka Primoža Trubarja? Izgradnja polja vetrnih elektrarn na obronkih notranjskega Snežnika je neutemeljena ne le iz vidika ekologije, temveč tudi nima pozitivne ekonomske računice kot tudi energetske ne. Čedalje množičnejša prizadevanja za ohranitev dragocenega območja Volovje rebri sodijo v okvir domovinskosti in krepitvi slovenskih korenin. "Iskreno upam, da bomo območje Volovje rebri ohranili v prvobitni podobi," je poudaril slavnostni govornik Kari Erjavec, minister za obrambo. "Redke živalske vrste in rastline so naše bogastvo in tega ne smemo zapraviti z nepremišljenimi dejanji," je še opozoril minister Erjavec in požel buren aplavz najmlajših - učencev Osnovne šole Primoža Trubarje iz Velikih Lašč. Učenci so pod vodstvom mentoric Branke Levstik in Petre Košmrlj nastopili z mislimi o svojem velikem predniku ter potrebi po ohranitvi narave. "Ko bom velik, bi želel biti Primož Trubar, "se je od rezal eden od najmlajših. Minister Erjavec pa je dodal, da bi se dandanes tudi Pri možTrubargotovo bori I za Volovjoreber in slovensko naravo. Brez orlov so tudi najlepše gore preprosto le pokrajina. Dokumentarno razstavo so pripravili Javni zavod Trubarjevi kraji, Parnas, zavod za kulturo in turizem, Velike Lašče in Zavod za ekologijo Narava 2001, omogočile pa so jo družbe Mobitel, Lenovo Technology, Deloitte, Casino Portorož, Hit Nova Gorica, Slovenijales, Carl Zeiss, Telekom Slovenije, Sava Kranj in Zavarovalnica Maribor. Razstava bo na ogled do 29. maja 2008. Zavod Parnas Foto: Metka Starič Učenci 3. razreda pred njihovo upodobitvijo Primoža Trubarja (napravili so jo v sodelovanju z umetnikom Dušanom Zekovičem), ki spremlja razstavo Vsem Slovencem: Orel z Volovje rebri. Ob ogledu razstave - minister Erjavec in avtor Viktor Luskovec, ki se je pred časom v galeriji Skedenj že predstavil s fotografsko razstavo Slovenija, moja domovina. Slavnostni govornik minister Kari Erjavec. pesem si v živo Pri Trubarju, 9. maja 2008 ob 19. uri Srečanje ob izidu zbornika Pesem si 08 na Trubarjevi domačiji na Rašici je bilo nenavadno, saj se je večina avtorjev in članov, ki se dnevno družijo na portalu www.pesem.si, med seboj videla prvič. S tem srečanjem je projekt prestopil meje virtualnega sveta. Na Trubarjevim se je na povabilo Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti poleg številnih ljubiteljev in opazovalcev zbralo tudi 25 avtorjev iz vse Slovenije, katerih pesmi so objavljene v zborniku Pesem si 08. Knjiga je posvečena 500-letnici Trubarjevega rojstva, izdana je s podporo občin Dobrepolje, Ribnica in Velike Lašče, zato ni naključje, da je bila prva prireditev v seriji predstavitev projekta in zbornika Pesem si prav na Trubarjevi Rašici. Uvodnih 30 minut pesemsko-plesnega kolaža v izvedbi^baletne pedagoginje Saše Stadler ter bralcev Darinke Grmek Štrukelj, Urše Zalar, Ane Porenta in Gregorja Grešaka je navdušilo občinstvo z dramaturško umeščenostjo pesmi, subtilnim prepletom gibanja, glasbe in poezije, ki so na minimalističen način, a učinkovito podprli pesniške govorice izbranih objavljenih pesmi iz zbornika Pesem si 08. Skozi pesmi smo spremljali zgodbo osebe, ki iz prtljažnika življenja zlaga kovčke in odstira tančice preteklega (motiv je vzet iz pesmi Inventura Aleksandre Kocmut). V drugem delu so k branju pristopili soavtorji zbornika Pesem si 08 Svit Valovnik iz Cepovanske doline, Nina Jereb iz Izole, Andrej Steničnik iz Žalca, Katra Kozak iz Ljubljane, Vida Herga, ki piše v hrvaščini, a že nekaj let prebiva v Sloveniji, Janko Grošelj iz Muljave, Aleksandra Kocmut iz Prevalj in Zalka Grabnar Kogoj iz Ljubljane. Slednji je vodja projekta in urednica zbornika Ana Porenta predstavila občinstvu kot novi urednici na portalu, v že dobro načetem pesniškem letu 2008/09. Pridružili sta se ekipi urednikov, v kateri sta bila v lanskem obdobju poleg vodje projekta še Vladimira Rejc in Miha Knavs. Grabnar Kogojeva je dejala, da je pesniški portal Pesem.si po- sebno mirno internetno zatočišče za snovalce poezije in bralce, pri čemer na pozitiven in konstruktiven način podčrtujejo kvaliteto pesniškega snovanja. Kocmutova pa je med drugim spregovori I a tudi o pesniških govoricah piscev, ki uredništva ne navdušijo le z obvladovanjem obrti ali zgolj s sporočilnostjo, temveč v pesmih iščejo nekaj več - ko se oblika, vsebina in jezik zlijejo v svežo in izvirno pesem z močjo, da bralca zajame in preplavi na vseh nivojih dojemanja. V neformalnem druženju so povedali več o sebi in svojem snovanju tudi ostali avtorji, ki niso želeli javno brati svoje poezije. Med njimi so bili tudi Stojan Prošev iz Slovenj Gradca, ki je prejel majico projekta kot pretekli izbranec zimskega letnega časa s strani bralcev portala ter najmlajša avtorja, objavljena v zborniku Pesem si 08 - Gabrijela Vrbnjak iz Lenarta in domačin Dan Grešak. Vrhunec druženja je bilo rezanje popkovine, simboličen prehod v nov pesniški letni krog, ki ga snovno že tradicionalno ponazarja Kukljeva potica velikanka. Pogostitev so poleg Gostilne pri Kuklju pripravili tudi Pekarna Blatnk, Sadjarstvo Mandarina, babica Angela ter Tina in Tone. Zbornik Pesem si 08 bo s 140 stranmi po trditvah nekaterih prisotnih knjižničarjev zanimiv tudi za številne bralce, saj prinaša svežino in utrip aktualnega časa skozi pesemske govorice vseh generacij. V zborniku sta prisotni tudi naši pesnici Marija Gorše in Darinka Grmek Štrukelj, ki je knjigo opremila z risbami rož. Knjigo lahko naročite prek spletne strani www. zru.si. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem, pesnicam in pesnikom, nastopajočim, Občini Velike Lašče, foto-video sekciji KUD Primoža Trubarja in Javnemu zavodu Trubarjevi kraji, saj smo skupaj znova ponesli dober glas o Trubarjevi domačiji v širši slovenski prostor. Besedilo: Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, foto: Olivier Grandovec KUD Primož Trubar žanje uspehe abecedarij, ane bukvice se je uvrstil na državno SREČANJE Abecedarij. večzvrstna predstava, ki jo je pripravil v počastitev 500-letnice Trubarjevega rojstva KUD Primoža Trubarja Velike Lašče, se je uvrstila na državno srečanja VIZIJE 2008, ki ga prireja jSKD RS. Na srečanju smo nastopili v tekmovalnem programu prvi dan festivala, 16. maja 2008, ob 16. uri v dvorani novogoriške gimnazije. Vizije so trajale do 18. maja 2008. Srednješolska Gledeja (Ana Porenta), odrasla gledališka skupina (Marko Bratuš), baletna sekcija (Saša Stadler), foto-video sekcija (Niko Samsa, Anže Star-ič), kostumografija in scenografija (Katarina Zalar) in tehnična ekipa (Matej Hren) so sokrivci za rojstvo odličnega skupnega projekta Abecedarij (besedilo sta sestavili Majda Samsa in Ana Porenta). Projekt je zanimiv tudi zato, ker povezuje različne umetnosti in vse generacije ustvarjalcev. Naj navedemo nekaj besed o predstavi Abecedarij, ki jih je napisal diplomirani dramski igralec in selektor festivala Gorazd Žilavec: "Abecedarij, ane bukvice je nadvse prijetna in zelo poučna učna ura o Primožu Trubarju in začetkih našega knjižnega jezika. Predstava, ki je avtorski projekt Ane Porente in njenih sodelavcev, nam približa našega Primoža Trubarja, njegovo delo in življenje, pa tudi takratni čas, na popolnoma nevsiljiv in nadvse simpatičen način. Besedilo, ki govori o Trubarju in takratnem času je skrbno napisano, in zelo domiselno se prepleta zgodba o rojstvu naše pisane besede s Trubarjevo življenjsko zgodbo. Ob tem se prepletajo tudi čisto današnje, moderne besede s tistimi, ki jih je zapisal sam Primož, ter tvorijo zelo simpatično mešanico in govorico predstave. Predstava Kulturno-umetniškega društva Primož Trubar iz Velikih Lašč je predstava, ki bi jo moral videti sleherni osnovnošolec. Predstava je multimedijska in zato tudi večplastna in tako v njej izvemo na zelo domiseln gledališki način veliko več od suhoparnega učbeniškega podajanja snovi o našem Primožu Trubarju." Predstava je tudi že uvrščena v praznovanje Trubarjevih dni v Tehniškem muzeju Bistra (20. junija ob 21.00), na Vidmu 26. septembra ter na Trubarjevo leto v Laškem (24. oktobra ob 19.30 v Kulturnem centru Laško), potekajo pa tudi dogovori za nastop na Trubarjevi domačiji v tednu Dnevov evropske kulturne dediščine - sledite novicam o predstavi na www.zru.si. Soustvarjalci predstave Abecedarij smo ponosni na dosežke, čestitamo vsem nastopajočim, sodelujočim in njihovim mentorjem ter se jim zahvaljujemo za trud in velika odpovedovanja. Predvsem pa smo zadovoljni, da smo s skupnimi močmi pripravili odmeven in kvaliteten projekt, ki ga je spomin na Trubarja vsekakor vreden. KUD Primož Trubar Velike Lašče Foto: Gregor Grešak DAN SONCA 08 3. festival ustvarfalnosti ob Trubarjevi domačiji na Rašici. Letos smo se pridružili mednarodni mreži European Solar Days - Evropski dnevi sonca, ki so prvič potekali tudi v Sloveniji, in smo tudi mi nekaj naredili prvič: izpeljali smo zamisel o takem dnevu sonca, ki trajal vse od sončnega vzhoda do zahoda. Tako smo umetniki, prostovoljci in obiskovalci raziskovali, ustvarjali in se zabavali od svita do mraka. Najbolj zavzeti so že navsezgodaj, okrog pol šestih zjutraj krenili na sprehod po mokrišču in opazovali ptice z Alešem Rijavcem, članom Društva za opazovanje ptic Slovenije (DOPS), v organizaciji Zavoda Parnas. Po besedah Darinke Grmek Štrukelj so videli rjavega srakoperja, race na Rašici, sivo čapljo v letu, muharja in rumenega strnada, za katerega se še ne ve, ali ponavlja 9. Beethovnovo simfonijo ali je skladatelj ob poslušanju njegovega petja dobil navdih za komponiranje. Prostovoljci MD VRT in Gledeje ter člani TD kulturne sekcije Podgora, člani Zavoda Med.Over.Net in Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti smo pripravili prizorišče, na katerem so se ob enajstih začele delavnice in prva dogodivščina. Profesorica Mojca Vesel z OŠ dr. Ivan Prijatelja iz So-dražice je z vrsto vulkanov, barvnimi čarovnijami in penasto kačo, ki je kar ni bilo konca, navdušila občinstvo in obljubila, da bodo čarovnije delovale ves dan. In res so - kljub oblakom na nebu in nespodbudnim vremenskim napovedim seje popoldne prikazalo tudi sonce. Ves dan so na otoku in na levem bregu Rašice potekale zanimive delavnice. Nenavadno so se počutili tisti, ki so si nadeli "pijana očala" in skušali hoditi po ravni črti pred šotorom Zavoda Varna pot. Na igriv in zanimiv način so mentorji os-veščali udeležence o pomenu zbranosti, premišljenosti in upoštevanju svojih in zmožnosti drugih v prometu. Sezamov projekt Odprimo oči je prinesel ekološke izdelke iz odpadnih materialov (razstava v škatli učencev POŠ Sveti Gregor) ter druge izdelke, ki so nastajali na samem festivalu. Med najbolj priljubljenimi delavnicami so bile sončeve štafete, ki jih je vodi Jože Starič, mega mehurčki Mladinskega Društva VRT, pa tudi sprejanje na platno, slikanje na majice, vožnja s kanuji, pozdrav soncu s Sonjo Sešek. Čez mostiček je za mlinom delovala art tržnica, na kateri so obiskovalci z akad. kiparkami Tajo Lojk, Mihaelo Ciuha, akad. slikarko Ireno Potočnik in ustvarjalko Katarino Duščak lahko izdelali glinene figure, portrete, lične okraske ter potiskali predpasnike s krompirjevimi pečatniki, se usedli na prenovljene stole Druge roke iz Logatca in kvačkali s Katarino Istenič Rudolf. Poleg teh delavnic smo pripravili tudi nekaj takih, s katerimi smo obeležili 500 let Trubarjevega rojstva. V knjigo sončnih misli so obiskovalci lahko vpisali tudi misli o pomenu Trubarja in slovenščine, soustvarjali smo stran na črko S v Knjigi velikanki. Te dejavnosti se je udeležil tudi naš župan Anton Zakrajšek, ki je v prijetnem pomenku in veselem razpoloženju obiskal vse prostore, kjer so se odvijale delavnice. S kaligrafijo smo se lahko spopadli ob pomoči Marjetke Porenta. V Hiši Abeced niči, kjer običajno izdelujemo črke - lutke in igramo abecedne igre, je bila letos tudi tiskarna; črke je izdelal Bojan Indihar in od dneva sonca bo v Abec-ednici mogoče tudi tiskati ... Med dogodivščinami smo se besedam posvetili tudi na recitalu Vladimire Rejc, ki jo je spremljal bobnar Aleš Berlot. Največ zanimanja, predvsem za fantovski del publike pa je požela delavnica Aikido kluba Tenpi iz Škofljice - Primož je bil ves dan odlično razpoložen in se ni ustrašil, če ga je napadel cel grozd fantov, hkrati pa je obiskovalcem razlagal filozofijo aikida, ki ni v nasilju, ampak v preusmerjanju napadalčevih energij. Prav tako so veliko zanimanja pritegnili člani Cirkokroga iz Ljubljane. Obiskovalce so učili osnov talne akrobatike in skupaj z njimi sestavili človeško piramido. Nato so se učili žongliranja in spretnosti z diaboli. Za malčke pa je bila najbolj privlačna Sezamova igralnica na odejah in šotor, v katerem so se igrali različne sestavljal ne in razstavljal ne igre, z mentorico Sašo Strnad pa so radi prisedli k risanju in naredili razstavo na vrvici. Člani Združenja bolnikov z limfomom in levkemijo so pripravili zanimive dejavnosti, ki so obiskovalce osveščale o simptomih bolezni, ki imajo visoko stopnjo ozdravljivosti. Za pravilne odgovore so delili privlačne nagrade. Ob 14. uri je v Galeriji Skedenj potekala podelitev nagrad desetim izbranim likovnim delom, ki so prispela na natečaj Za zdravje. Člani likovne sekcije Vir Radovljica so imeli težko delo, saj so morali med 200 prispelimi deli izbrati najbojše- nagradili so mlade avtorje (med 5 in 15 let) in njihove mentorje. V Galeriji Skedenj si je bilo ves dan mogoče ogledati tudi razstavo Trubarjevih reprintov (čitalnica) in fotografij Viktorja Luskovca Orel z Volovje rebri. Ob prihodu na festival je svoje sončne slike razstavil ob pročelju žage Miha Seljak, ki ga sicer poznamo iz skupine 100 pp. Zaradi zasedenosti muzeja smo spomine na pretekle dni sonca obujali v živo, predvsem pa je bila dejavna ekipa ZRU in KUD Primoža Trubarja, saj sta Niko Samsa in Metka Starič zaokrožila okrog izvajalcev delavnic in jih povprašala to in ono. Dan sonca se je po delavnicah nadaljeval s Sončnim sijem, v katerem smo slišali peti izvrstno Nino Virant, prvič prisluhnili mladim domačim glasbenikom, ki so si v zadnjem tednu pred nastopom nadeli ime Distorsion ter nadaljevali s svojevrstnim koncertom skupine Sto prašičkov poje z novo članico, ki je v glasbo prašičkov dodala prijeten prepih skozi luknjice flavte in saksofona. Ob glasbi so se zavrteli ogenjčki, ki so prešli v pravo zmajevsko bruhanje. Uprizorile so ga Ana Rokvič in ustvarjalke festivala Le Soleil. Le najvztrajnejši pa so pričakali nastop dueta Sambala, ki sta začarala vse prisotne, jih posrkala v glasbo in v soju luči se je travnik napolnil z rajajočimi, veselimi, krasnimi ljudmi. Festival je potekal v zelo prijetnem, umirjenem in sodelujočem vzdušju. Tretji festival je zdaj za nami. Da smo ga lahko priredili, se zahvaljujemo našim sponzorjem: Občini Velike Lašče, KNUT d.o.o, MIX d.o.o. za finančne prispevke, TRIGLAV, Zdravstveni zavarovalnici d.d. in Didakti za darila, ki smo jih lahko v zahvalo za sodelovanje poklonili umetnikom in prostovoljcem. Zahvaljujemo pa se tudi vsem, ki ste nam po svojih močeh z darovi pomagali, da smo omogočili celodnevno ustvarjanje in dobro počutje tako ustvarjalcem kot obiskovalcem. Zahvala gre varnostniku Petru Novaku, MON-ovcem za slastne palačinke, Piceriji Adam za postrežbo, organizacijam in posameznikom: Moj Dizajn-u, Avtohiši Zalar, Trgoupu, Kmetijski zadrugi, Piceriji Rozamunda, Pekarni Blatnik, Zvonetu Centi, Bojanu Indiharju, Trgovini Poni, Bimedii, Me-dexu, Javnem zavodu Trubarjevi kraji in vsem sodelujočim umetnikom in prostovoljcem. Z vami je Dan sonca postal lepa in prepoznavna prireditev. Na svidenje drugo leto! Ana Porenta, Zavod za razvijanje ustvarjalnosti v sodelovanju z Andrejo Verovšek, Zavod Med.Over.Net Foto: Gregor Grešak v začetki je bila besejda Osrednja majska prireditev v Trubarjevem letu 2008 je uže minula strašna nouč v Viteški dvorani na turjaškem gradu: Projekt Občine Velike Lašče, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in javnega zavoda Trubarjevi Kraji. Eden izmed največjih poznavalcev Primoža Trubarja dr. Zvone Strubelj piše takole: "Letos, ko dvomilijonska Slovenija predseduje skoraj petsto-mil¡jonski evropski družini, praznujemo 500-letnico rojstva očeta slovenske knjige, Primoža Trubarja. Je naključje ali je znamenje časa, da obhajamo tako častitljivo obletnico rojstva očeta slovenske pisane besede ravno v letu predsedovanja naše države Evropski zvezi? Tudi v letošnjem mednarodnem letu jezikov je lahko Slovenija na vrhu svoda evropskega neba, saj Slovenci govorimo žlahten starodavni jezik, ki edini med jeziki Evropske zveze uporablja dvojino! Premnogo je edinstvenih zakladov naravne, duhovne in kulturne dediščine, ki jih skriva naša, slovenska dežela, kot je svojo ljubljeno domovino prvi poimenoval Primož Trubar. Pokažimo Evropi, kdo smo Slovenci - tudi skozi celostno podobo rojaka z Rašice, mojstra govorjene in pisane besede, evropskega vizionarja, iskalca izvirov. Kruta usoda pregnanca bi lahko skrhala njegovo življenjsko voljo. Veličina Primoža Trubarja pa je ravno v tem, da je ustvarjalno presegel življenjske udarce ter se nepoškodovan in zmagovit dvignil z dvakratnega pogorišča, ko je izgubil domovino in vse svoje imetje. Stati inu obstati je bilo Trubarjevo prekaljeno reklo, za katerim stojijo njegov življenjski boj in idealizem, njegova izrazita in močna osebnost, njegova globoka ljubezen do slovenskega naroda. Namesto grenkobe, zamer in maščevanja je v narodno skrinjico položil vrednote, na katerih je preprosto ljudstvo slovenskih dežel do danes raslo in odraslo kot kulturni narod in na katere se je navezal Prešeren, ko je zapisal: Žive naj vsi narodi ... Do svoje smrti je napisal 22 knjig in prevedel vso Novo zavezo ter dve leti pred smrtjo dočakal celoten prevod Biblije v slovenščino, delo svojega učenca Jurija Dalmatina. Trubar ni bil le evangeličanski pastor, bil je tudi narodni buditelj Slovencev, sposoben organizator, dober gospodar in prodoren diplomat, ki je posegal v vrh tedanje evropske javnosti. Samo človek velikega formata, kakršen je Trubar bil, je zmogel, da je kot tujec in priseljenec v osrčju tedanje Evrope uveljavil svoj genij ustvarjalnosti in samobitnosti. Ime Primoža Trubarja zveni domače v vseh nemških krajih, kjer je deloval. A v srce zapisan v svojem nigdirdomu pač ne more biti. Lahko pa je zapisan tam, kjer je duhovno bil vedno doma - v srcih svojih lubih Slovencev." In v praznovanje letošnje 500-letnice rojstva začetnika slovenske književnosti in našega rojaka Primoža Trubarja (1508-1586) se je na povabilo Občine Velike Lašče odzvala tudi Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pripravili so lutkovno produkcijo Je uže minula strašna nouč ali V začetki je bila besejda, katere avtor, režiser in umetniški vodja je bil profesor Edi Majaron. Projekt je na fakulteti nastal s pomočjo študentov v okviru študijskega programa na oddelku za predšolsko vzgojo v tretjem letniku pri izbirnem predmetu Lutkarstvo in na oddelku za likovno vzgojo, kjer imajo študentje v prvem letniku predmet Scenografija z lutkarstvom. Pri projektu so profesorju Majaronu pomagali sodelavci s fakultete: asistentka Helena Korošec, Matjaž Ja-klin, Jože Vreže. Na sami prireditvi na Turjaku so sodelovali še glasbenik Lado Jakša in strokovna sodelavca Lutkovnega gledališča iz Ljubljane z ozvočenjem, osvetljavo, platnom, oziroma poskrbela sta, da je predstava potekala nemoteno. Vsi skupaj so pripravili uprizoritev kot nekakšno parabolo Novega testamenta ob strokovni pomoči dr. Eda Skulja iz Skocjana in finančni pomoči Občine Velike Lašče. Odlomke besedila oziroma posamezne zgodbe so zbrali študentje sami in se skupaj z ustvarjalci dogovorili o lutkovni tehnologiji. Tako so štirje evangelisti predstavljeni s ploskimi lutkami, zgodbe, ki jih evangelisti sporočajo pa so uprizorjene z različnimi tehnikami: marionetami na žici, lutkami na palici in prosojnimi ali senčnimi lutkami. Personificirani simboli štirih evangelistov so angel, lev, vol in orel. Zgodbe iz Trubarjevega prevoda so iz sedmih prilik: o izgubljeni drahmi, izgubljeni ovci, izgubljenem sinu, o pametnih in nespametnih devicah, o delavcih v vinogradu, o usmiljenem Samarijanu ter o Salomi in pečatih Apokalipse. Avtor in režiser predstave profesor Edi Majaron je priznan slovenski lutkar in glasbenik. Simona Dakič je o njem zapisala: "Edi je v lutkah našel svoj poklic, ljubezen, dragocena prijateljstva in življenjsko poslanstvo." Pred zaposlitvijo na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani je vrsto let delal kot lutkar, režiser in umetniški vodja v Lutkovnem gledališču ljubljanskem. Svojo prvo zaposlitev je imel že v času svojega študija na Akademiji za glasbo kot solistični violončelist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Z Lutkami se je srečal že v 5. razredu osnovne šole (takrat v prvem razredu nižje gimnazije). Sam pravi, da ima največ zaslug za to, da se je zapletel z lutkami, njegov sošolec Kristjan Muck. Navdušenje nad lutkami je raslo in s prijatelji in somišljeniki je osnoval lutkovno gledališče Dravlje, ki se je kasneje preimenovalo v Lutkovno gledališče Jožeta Pengova. Profesor Majaron je za svoje delo prejel številne pomembne nagrade in priznanja tako doma kot v tujini. Pri njegovem delu mu pomaga in svetuje žena Agata (saj vemo: za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna žena). Zgodbe v Trubarjevem prevodu: ORELdan 1, 1, 4, 6, 7) V začetki je bila beseda inu ta Beseda je bila Bug. Taista je bila v začetki per Bugi. Vse riči so skuzi to i sto sturjene, inu brez te i ste nej ništer sturjenu kar je sturje-nu. V njej je bil ta leben, inu ta leben je bil Luč tejh ludi inu taista Luč v temi svejti, inu teme je nej so prjele. VOL: (Luk 1 5,1) K njemu pakso se prbližovali vsi šlahtcolnarji inu grešniki, de bi njega poslušali. Inu farizeji ter pisarji so mrmrali inu so djali: Leta grejšnike gori jemle inu jej ž njimi. On je pak nim pravil leto pr'gliho inu je djal: Dobri pastir: Kateri člov'kje mej vami, kir ima stu ovac inu aku on tejh eno zgubi, ne pusti li on te devetindevetdeset v puščavi inu gre za to zgubleno, dokler jo najde? Inu kadar jo najde, taku jo veselu na svoje rame položi inu kadar domou pride, taku pokliče svoje prijatele inu sosede inu pravi k nim: Veselite se z mano, zakaj jest sem mojo ovco naši I, katera je bila zgublena. VOL: lest vam povejm, taku bo tudi veselje v nebi nad enim grešnikom, kateri pokuro sturi, več kakor čez devetindeve-tdeset pravičnih, kateri pokure ne potrebujo. ANGEL: (Mat 14, 1-5) V tistim čase je glas od Jezusa prišal pred Erodeša Tetrarha. Inu on je djal k svojim hlapcom: Herod: Le-ta je Joanes Krstni k: on je od smrti gori vstal, zatu on dela takova močna dela. ANGEL: Erodeš je bil Joanesa vluvil, zvezal inu v ječo vrgal za volo Erodiade, njegoviga brata Filipa žene. Zakaj Joanes je k njemu djal: Krstnik - za odrom: Tu nej prou, de ti njo imaš. ANGEL: Inu on bi bil rad njega vmuril, ali se je folka bal, zakaj oni so njega za eniga preroka držali. LEV (Mar 6, 21-28) Inu en prilož'n dan je prišal, de je Erodeš na svoj porodni dan eno večerjo dal višim inu kapitanom inu tejm narimenitišim v Galilei. Tedaj je notr stopila te Erodiade hči inu je plesala inu tu je Erodešu dobru dopadlu inu tejm, kateri so per mizi sedejli. Natu je kraji h tej deklici djal: Herod: Prosi od mene karkuli hočeš, jest ti je hočem dati. Prsejžem, karkuli boš od mene prosila, tu jest hočem tebi dati, notar do polovice mojga krajlestva, LEV: Ona je šla vunkaj inu je djala k svoji materi: Šaloma: Kaj imam jest prositi? Herodiada: loanesa Krstnika glavo. LEV: Inu ona je zdajci hitru notr šla h krajlu, je prosila inu djala: Šaloma: lest hočem, de ti meni zdej jedrnu daš v eni skledi Joanesa Krstni ka glavo. LEV: Kraji je bil žalosten, ali vsaj zavolo te prisege inu tejh, kateri so sedejli pr mizi, nej on hotel njej tiga odpovedati, Inu zdajci je kraji rabelnatje poslal inu je rekel njegovo glavo v eni skledi prnesti. Ta je Šel tjakaj inu je njemu v ječi glavo vsekal, inu je nesel njegovo glavo v eni skledi inu je njo dal tej deklici. Inu ta deklica je njo dala svoji materi. Majska likovna delavnica, gradež 2008 Likovna delavnica Društva likovnikov Ljubljana v Trubarjevem letu 2008 Društvo likovnikov Ljubljana prireja v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Gradež enodnevno likovno delavnico na območju Gradeža in okolice. Zaključek delavnice bo s postavitvijo razstave v Domu krajanov na Turjaku in odprtjem razstave 24. maja 2008 ob 20.00. Razstava bo na ogled do 29. maja. Člani društva vsaj dvakrat letno organiziramo enodnevno likovno delavnico za svoje člane, vsakokrat v drugem kraju. Ker je letos Trubarjevo leto, smo navezali stike z Društvom za ohranjanje dediščine na Gradežu, ki je v Občini Velike Lašče, kjer je tudi Trubarjev rojstni kraj. Nekaj besed o našem društvu: Društvo likovnikov Ljubljana je neprofitno društvo ljubiteljev likovnega ustvarjanja s poudarkom na humanitarni dejavnosti. Svoj sedež ima v Ljubljani in je bilo ustanovljeno leta 1970 pod imenom Društvo likovnih samorastnikov. Takrat je društvo štelo dvajset članov, danes pa nas je čez sto in se izražamo v različnih likovnih zvrsteh: slikarstvu, kiparstvu, grafiki, oblikovanju, fotografiji itd. Že od vsega začetka je bila glavna naloga društva izobraževanje svojih članov, zato že vsa leta potekajo likovne delavnice, tečaji, strokovna predavanja za člane z željo, da gre društvo v korak s časom in se tako približa že uveljavljenim ustvarjalcem. Društvo se zaveda pomena svojega obstoja, zato je zelo podpira tudi razstavno dejavnost. Vsako leto priredi do deset tematskih razstav in je nosilec projekta Podoba Ljubljane. Vse razstave so vedno na ogled širši javnosti. Člani društva dobimo v društvenem glasilu Obvestila tudi vse potrebne informacije o koledarju likovnih delavnic in extemporov v Sloveniji in zamejstvu, ki se jih tudi v velikem številu udeležujemo. Za ustvarjena dela pa smo prejeli že mnogo priznanj in nagrad. S svojim dolgoletnim aktivnim delovanjem in stalnim izobraževanjem je društvo preraslo okvire samorastniškega ustvarjanja in se preimenovalo v Društvo likovnikov Ljubljana. Prehojena pot ni bila lahka, člani društva se zavedamo, da nas vedno čaka trdo delo, izobraževanje, veliko osebne zavzetosti za razvoj in vodenje društva, ki je s podporo MOL, ZKDL, JSKD in drugih ustanov, ki so prijazno gostile naše razstave, postalo prepoznavno v širšem slovenskem prostoru in v zamejstvu. Besedilo: Erika Zeleznik; podpredsednica društva V življenju ni pomemben človek, ki ga ljubimo, temveč to, da ljubimo. (Marcel Proust) Folklorna skupina Velike Lašče pohvaljena Bi se pridružili? Bliža se konec maja in s tem tudi rednih vaj naše folklorne skupine. Ob tej priložnosti bi rada z nekaj besedami predr stavila delo skupine. Vaje imamo vsak torek od osme do desete ure. Z njimi smo začeli decembra, zadnjič pa jih bomo imeli zadnji torek v maju. Naša strokovna voditeljica je še vedno Nataša Hribar, ki se redno udeležuje naših vaj. Vsi člani redno prihajamo na vaje, ustavi nas samo kakšna viroza. Pri vajah smo zelo poslušni in ubogljivi, to pa se pozna pri našem plesu. V soboto, 10. maja, smo se udeležili območnega srečanja folklornih skupin s pevci ljudskih pesmi in godci ljudskih viž Ljubljana - okolica 2008 Hitro zasuči se okol v Horjulu, ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Nastopilo nas je sedem folklornih skupin in dve skupine ljudskih pevcev in godcev, vse pa je potekalo pod budnim očesom strokovnega spremljevalca Braneta Smida. Po končanem nastopu so nastopajoče pogostili, strokovni vodje pa so imeli srečanje s strokovnim spremljevalcem, ki je dal oceno vsaki skupini. V oceni se upošteva ples, igra, petje in tudi noše. Z oceno smo bili zelo zadovoljni, saj smo bili pohvaljeni za ples in noše, malo pa se bomo morali izpopolniti v petju in igri. Nataša je bila zelo ponosna na nas, saj nismo veliko zaostajali za skupino iz Horjula, ki se je uvrstila na Regijsko srečanje, in skupino iz Polhovega Gradca, kjer se s folkloro ukvarjajo že desetletja. Upamo, da bomo uspešno nadaljevali, saj nam taka pohvala vliva voljo, pozabljene pa so vse ure odrekanja, porabljene za vaje in urejanje oblek za nastope. Radi se odzovemo na povabila, ki jih tudi ni tako malo. Trenutno imamo v načrtu lepo je graditi ... Krvava peč napreduje Na oko in po materialni vrednosti ne prav »ogromna« pridobitev, zato pa toliko vzpodbudnejša za Krvavo Peč in njene obiskovalce. Kajti dandanes je tako malokrat na delu lastna iniciativa, povezana z lastnim materialnim vložkom in prostovoljnim delom. Janko intihar iz Bukovca pod Krvavo Pečjo je namreč postavil lično klop in mizo na razgledni točki nad Krvavo pečino, kjer se vedno številčnejši pohodni ki lahko odpočijejo ali pa celo zaužijejo s seboj prineseno hrano. Res pohvalna poteza, vredna posnemanja v tistem slogu: ne vprašaj kaj lahko kraj naredi zate, ampak kaj lahko ti (jaz) narediš zanj! Na žalost pa se dogajajo tudi manj vzpodbudne reči in z obžalovanjem ugotavljam, da »nekoga« zelo motijo lesene usmerjevalne table, ki pomagajo pohodni kom pri dostopu do znanih razglednih in drugih točk. Od lani, ko so bile table postavljene na štirih poteh, je bilo nasilno odtrganih in odnesenih pet tabel in zdaj javno vabim pogumnega udarnika, da se oglasi pri meni na okrepčilu in mi pojasni, kaj je bilo narobe z lično izdelanimi tablami. Nekoliko nenavadno kar nekaj nastopov, med drugim na Vinski vigredi v Metliki in malo kasneje na prireditvi v Prezidu. Na koncu naj omenim še naše mlade muzikante. Dvema harmonikama, Marjani in Domnu, se je pridružil še Jakob z berdo. Če oni ne obupajo nad nami, menim, da tudi mi ne smemo. V naslednjem letu pričakujemo, da se nam pridružiš. Če imaš veselje do plesa, petja in druženja, si vsekakor dobrodošel! Besedilo: Vera Virant (ali pa tudi ne) je, da so izginile vse table v smeri lovske koče pri Bukovcu. Lovcem se gotovo ni treba bati množičnega navala pohodni kov, poleg tega pa vsi pohodni-ki zelo pazijo, da ne onesnažujejo narave, še več, kar nekaj pločevink pivskih steklenic smo prinesli s takih pohodov ... Ja, pa še novost v bivši podružnični šoli: novi digitalni projektor zdaj omogoča prirejanje kvalitetnih predavanj in predstavitev, kakršna je bila aprilska, ko nam je Peter indihar opisal permakultuno kmetijo Seepa Holzerja iz Avstrije in marčevska, ko je Saša Petančič v sliki in besedi predstavila pot po himalajskem sredogorju. Besedilo foto; Srečo Knafelc, Krvava Peč na obisku......v Mišji dolini Mišja dolina se razteza od jerina do Štefina, rep pa moli v Črni potok. Sega v povirja potokov, pritokov Rašice in jo obkrožajo domači griči z nadmorsko višino od 600 do nekaj nad 800 m, ki preidejo v Bloško planoto, Rutarsko in Vidovsko planoto. Kje je Jerin in kje Štefin? Jerin je domače ime pri hiši v Podstrmcu na začetku Mišje doline ob nekdanjem klancu, ki so mu že tedaj dejali Lužarjev breg, ker se je strmo dvigal v Lužarje. Tu nekje se je v tistih časih pričelo riniti voz in je veljal znan izrek »le rin«. Z leti so zgradili novo cesto na Lužarje, ki ni tako strma in z več ovinki v dolžino slabe štiri kilometre z istim imenom Lužarjev breg. Izrek »le rin« je izgubil pomen, hiši pa je z leti ostalo popačeno ime Jerin. Štefin je na drugem koncu Mišje doline v mrtvem kotu za Pod-hojnim Hribom ob potoku Uzmanjščica, kjer še stoji poslopje stare žage, hiša pa je že prenovljena. V Podstrmcu nekako sredi vasi pred križiščem se stekata potoka Kozarščica in Kozmanjka, ki tvorita potok Kozmanjka, ki je gnal še nekaj let po vojni Jakličevo žago pod cesto nasproti bivše gostilne »Pri Kraševcu«. Okoli poslopij pod cesto je vedno lepo košena trava, ki s svojo svežino in senco oreha v vročih poletnih dneh nudi prijetno domačnost. Od nekdaj številne družine je ostal, le mlajši sin Maksimilijan, ki sicer živi v Ljubljani, a tudi on ni več v rosnih letih, saj se bliža osemdesetim, a je še vedno vitalen in čvrst, pred leti je pokopal strica pri 106-ih letih. Kadar se s kolesom peljem mimo si skoraj vedno veselo pomahava, a kadar se ustavim mi skoraj tako močno stisne roko kot Krpan Brdavsu. Pogovor vedno steče o potoku, ki obkroža posestvo in kanalu ob cesti po katerem je bila usmerjena voda na rako vodnega kolesa stare žage. Pred leti je obnovil rako in, če spusti po njej vodo pada v globino dobre tri metre, da pogovor nadaljujeva o možnosti postavitve manjše vodne turbine. V letu 2007 je v ta namen že prenovil vodno zapornico, ki je v celoti mehanizirana z vodili, odpira in zapira pa jo s pomočjo ročnega polžastega prenosa, ki ga bo možno upravljati tudi električno. V letošnjem letu namerava zgraditi še ličen nadstrešek nad zapornico. Maksimilijan Jaklič se zelo rad vrača na rodno grudo, kjer vedno nekaj brklja okoli hiše, najraje se zadržuje v delavnici in garaži, kjer ustvarja in dopolnjuje traktorske priključke in razne druge potrebe, ki jih rabi. S kakšnim veseljem mi vedno vse to pokaže in razlaga, da z veseljem in zanimanjem vse to spremljam in ga tudi vzpodbujam, a se vedno le nasmeje, le iskrice v svetlomo-drih očeh ne more skriti. TRUBARJEVO LEID ¡f Prepričan sem, da se bo ob svoji stoletnici življenja grel s svojo elektriko in kot sam pravi »več tudi ne rabim«. Dragi prijatelj, iskreno ti želim, da se ti uresničijo vse želje, za katere veva oba. Besedilo: Jože Škulj Turistično športno društvo Rašca in Krajevni odbor RaŠca in Podlog vabita na koncert glasbe iz obdobja 16. do 18. stoletja v soboto, 31. maja 2008, ob 20.00 v obnovljeni cerkvi sv jerneja na rašci. Sodelujejo: Glasbena šola Ribnica in solista Petra Vrh Vrezec in Al Vrezec s pianistom Aleksandrom Oražmom. Program bo povezovala Bernarda Podlipnik. Vljudno vabljeni! Rutarski harmonika rs ki špetir Miha Juvanec Borut Tomažin Miha in Matevž - pokaži kaj znaš. Organiziral ŠTKD RUTE Konkurenca je bila močna. Vabljeni na naslednji špetir! Malo pred prvim majem, točneje 26. aprila 2008, se je v organizaciji društva ŠTKD RUTE zgodil prvi Rutarski harmonikarski špetir. Prireditev se je pričela ob 19.00, v prostorih ŠTKD RUTE. Harmonikarji so nastopali v dveh kategorijah. Zmagovalci so bili: - kategorija korajža velja: Borut Tomažin - kategorija pokaži kaj znaš: Miha Juvanec in Matevž Najmlajši rutarski harmonikar. Prijave škod od divjadi V skladu s 1. odstavkom 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (UL RS, št.16/04), obveščamo krajane, ki so lastniki kmetijskih in gozdnih površin na območju LD Turjak, da sta pooblaščeni osebi , ki sprejemata prijave škod od divjadi in na divjadi: - Stane Hren, Gradež 14, 1311 Turjak, tel. 041 518 394 - Zlatko Zajšek, Turjak 35a, 1311 Turjak, tel. 040 478 888. UO LD Turjak V Trubarjevem letu, ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja in ob počastitvi občinskega praznika KUD Marij Kogoj in Občina Velike Lašče VABITA na 12. tradicionalno revijo občinskih in gostujočih pevskih zborov v Viteško dvorano na Turjaškem gradu, v sredo, 5. junija 2008, ob 20.00. Ni velikega talenta brez velike moči volje. (Honore de Balzac) PLANINSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE Levstikov trg 1 r 131S Velike Lašče PLANINSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE VABI NA 16. pohod po velikolaški kulturni poti v nedeljo, 1. junija 2008. Začetek pohoda bo med 7.00 in 11.00 v Velikih Laščah. Cilj bo na Trubarjevi domačiji na Rašici, kjer bo ob zaključku družabna prireditev. Velikolaška kulturna pot je krožna in dolga približno 1 5 km. Trasa pohoda s startom v Velikih Laščah in ciljem na Rašici pa je dolga približno 1 3,5 km in jo prehodimo v treh do štirih urah zmerne hoje. Iz Rašice v Velike Lašče se lahko vrnete peš po markirani poti (50 min), na voljo pa bo tudi brezplačen prevoz. Vsak pohod ni k prejme izkaznico pohoda, na poti pa čaj. Za dvakratno udeležbo prejmejo pohodni ki bronasto značko, za štirikratno udeležbo srebrno in za šestkratno udeležbo zlato značko. Za desetkratno udeležbo prejmejo pohodni ki posebno nagrado. Dodatne informacije lahko dobite: - na naši spletni strani (http://pd.velike-lasce.si) - po elektronski pošti: planinsko.drustvo@velike-lasce.si -na GSM 041 778 909 (Peter Kokoši nek). PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO VELIKE LAŠČE vabi, da v SOBOTO. 14. IUNIIA 2008, od 08.00 do 10.00 prinesete v gasilski dom Velike Lašče na pregled vaš gasilni aparat. Če ga morda še nimate, ga boste lahko tudi kupili! DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA VELIKE LAŠČE Vabimo vas, da se nam pridružite na praznovanju desete obletnice društva, ki bo na dan gospodinj, 3. avgusta, v Velikih Laščah. NA ROJSTNI DAN 30. APRILA SMO OBISKALI JUBILANTA, 90 LETNIKA G. IVA KOLARJA, NA DOMU V VELIKIH LAŠČAH. Ves mladosten in nasmejan nas je sprejel kar na dvorišču. Povabil nas je v lovsko sobo prečudovitih lovskih trofej. Veselo smo kramljali, pri bogatem prigrizku in sladki penini. Prisoten je bil tudi prijazni vnuk, soproge ga. Darinke pa žal ni bilo. Na željo jubilanta smo se slikali, na dvorišču pri rudniškem vagončku katerega so postavili na tire prav za 90 let, saj go. Ivo je veliko let služboval v rudniku Senovo. Se vedno vozi avto, pa ne samo okoli doma, pač pase poda še na otok Krk. Z željo, da se drugo leto spet dobimo, smo se veselo poslovili. Sestavil in slikal: Ivane upokojenci pristreljali srebrno medaljo Upokojenci Strelci smo na tekmovanju v Ljubljani 1 5. aprila tekmovali v streljanju z zračno puško. Dosegli smo drugo mesto in osvojili srebrno medaljo. Medalje smo bili zelo veseli, kar se vidi tudi na sliki Besedilo in fotografija: Ivane Spominska svečanost v Smrečju pri Turjaku Društvo Zarja spominov Turjak je tudi letos izvedlo spominsko svečanost pri obeležju pobitih aktivistov v Smrečju. Letošnje prireditve se je udeležilo več kot sto ljudi, članov Zvze borcev, svojcev in takih, ki jim ni vseeno, kako se danes izkrivlja resnica o pretekli vojni. Za tiste, ki ne vedo, naj povem, da je tik pred koncem vojne vodstvo Ljubljanske policije pod vodstvom dr. Lovra Hacina in vodjem nemške policije Duschkejem naredilo seznam najbolj nevarnih oseb, ki jih je terba likvidirati. To so bili sami mladi intelektualci, ki so vodili odpor v ljubljanski pokrajini, med njimi tudi dr. Vita Kraigherja, dr. Franca Mesesnela, dr. Borisa Turna, ing. Zorana Turna, Bredo Arko iz Ribnice in njeni dve hčeri, Ru-pn i kovo tajnico Marico Malahosky. Treba jih je bilo onemogočiti, za kar je bil zadolžen zloglasen domobranski poročnikjože Hle- bec, znan je bil po svojem zverinskem izživljanju nad zaporniki. Ko se je vsa Slovenija že pripravljala za sprejem osvoboditeljev, v Ajdovščini se je že pripravljala prva slovenska vlada, je v noči iz četrtega na peti maj Hlebec s svojimi policisti pripeljal 29 zapornikov v Smrečje in jih tam zverinsko pobil in zagrebel v volčje jame, na katerih so še zakurili, da bi prikrili svoje dejanje. Osmega maja je okupatorska vojska zapustila Ljubljanao, z njimi tudi poročnik Hlebec, vendar so ga Angleži že v juniju vrnili, po procesu kjer je svoja dejanja priznal, je naredil samomor. Da se take stvari ne bi nikoli več zgodile, so potrebna taka srečanja ki osveščajo in združujejo slovenski narod. Ob tej priliki se v imenu društva zahvaljujem vsem za udeležbo, posebej naj omenim učiteljice in učence OŠ Turjak, ki so pripravili lep program, KUD-u Marij Kogoj za recitacije, častni četi slovenske vojske in Akustiki Pirman. Tudi letos smo pogrešali predstavnika občine. Janez Lukančič pozimi smo vrtnarili, zdaj sadimo Novičke iz vrta V Mladinskem društvu VRT smo tudi pozimi vrtnarili, v teh pomladnih mesecih pa še bolj aktivno okopavamo naš VRTiček ter vanj sadimo in sejemo nove ideje ... V prostorih društva se vse od otvoritve vsak vikend dogajajo različne aktivnosti za mlade - poslušamo glasbo, brskamo po internetu, si ogledamo kak film, ustvarjamo, se izobražujemo ... Mladi pa računalnika z veseljem uporabljamo tudi za pisanje seminarskih nalog in izpolnjevanje drugih šolskih obveznosti. V preteklem mesecu smo izpeljali dobro obiskan večer družabnih iger, kjer smo se pomirili v različnih igrah s kartami -taroku, enki, lažnivcu in oslu - in drugih namiznih igrah. Večer je potekal v sproščenem in netekmovalnem vzdušju, saj nam je šlo predvsem za druženje in zabavo. V kletnih prostorih Levstikovega doma smo organizirali tudi sestanek projekta MUST, ki so se ga udeležili predstavniki mladinskih društev iz Blok, Ribnice, Sodražice in Dobrepolja. Okrepili smo prijateljske vezi med mladimi iz sosednjih klubov in se dogovorili za sodelovanje pri načrtovanih projektih. Mladi VRTičkarji smo se tako z veseljem odzval i povabilu prijateljev iz Sodražice in se udeležili njihovega koncerta, imenovanega Dan mladih. Radi pa se ukvarjamo tudi s športom, saj smo odšli na drsanje v Tivoli in na paintball; v bližnji prihodnosti pa načrtujemo kakšen klesarski podvig, rolanje, jahanje in skupno udeležitev Velikolaške pešpoti. S temi aktivnostmi želimo doseči naše zastavljene cilje, ki težijo predvsem k spodbujanju druženja in povezovanju mladih ter zagotavljanju možnosti kvalitetnega preživljanja prostega časa. Zveseljemsmo se odzvali povabilu k sodelovanju na festivalu Dan sonca na Rašici, kjer smo kot prostovoljci vodili nekatere delavnice. Ravnokar poteka tudi prvi VRTovski foto natečaj z naslovom Motivi iz narave. V prihodnosti načrtujemo tudi poživitev naših prostorov ter izdelavo društvenih majic. Vseh teh projektov pa ne bi bilo brez prizadevanja naših aktivnih članov in občine Velike Lašče, ki nam vse to omogoča. Vsi mladi iz naše občine, ki nas še ne poznate, ste lepo vabljeni, da se nam pridružite in prepričani smo, da boste našli nekaj zase. Lahko pa obiščete tudi našo novo spletno stran www.mdvrt.org, kjer vas čaka še veliko več informacij o našem društvu. Katja Lenič Na začetku smo se spoznavali in si poskušali zapomniti kar se da veliko imen. Imena so jim koristila že pri naslednji igri, saj so se razporedili v mešane skupine. V skupinah so potem krožili po gozdu in odkrivali postaje, od katerih je vsaka imela drugačno nalogo: lovili so ribe, se igrali slone, miže risali kroge in postavljali žogo na steklenice. Te naloge so zelo hitro in uspešno opravili, tako da nam je ostalo še nekaj časa za igro in petje. Okolje, otroci in vzdušje so pripomogli k temu, da je tudi nam, voditeljem, ta popoldanski izlet zelo hitro minil. Vsi pa se že veselimo jamboreeja, kjer na enem prostoru ne bo le 30 skavtov, ampak kar okoli 4000. Besedilo: Melita Štrukelj - Akela Fotografija: Čil VOLKIV RIBNICI V okviru priprav na letošnji 1. vseslovenski skavtski tabor jamboree so se naši najmlajši skavti, volčiči in volkuljice - VV, srečali z VV iz Ribnice. V petek, 9. maja, so se mladi skavti stisnili v kočiji in se napotili neznano kam. Na poti smo "srečali" ribniškega skavta, ki nas je popeljal v gozd ... do Francetove jame. Tam so nas že čakali ostali volčiči in voditelji. si kopijami original? Državno srečanje voditeljev veje pp V sončnem jutru se je na Turjaku, kjer je 29. in 30. marca potekalo državno srečanje voditeljev veje, zbralo lepo število (okoli 70) voditeljev in voditeljic noviciatov in klanov iz cele Slovenije in zamejstva. Prvi up date, ki ga je pripravil novo izbrani Trop PP, smo začeli z uvodnim pozdravom in nagovorom preroka Jeremije. Po uvodnem podajanju žoge, ki je kar naprej plavala v blatnih lužah, in spraševanju "kakoježetebiime" smo krenili na pot proti Ahacu. Pot smo si krajšali s klepetanjem o svojih najljubših pesmih/prozi in pri tem nas ni prav nič motilo, da nam je mati narava v teh koncih pripravila dobrih 20 centimetrov debelo snežno preprogo. V delavnicah smo lahko preizkušali svoje ročne spretnosti, se udejstvoval i v improl igi, spoznaval i novvzgoj ni namen in preko metode PP spoznali svoj karakter in z ustvarjalnimi tehnikami reševal i konfl i kte, se zavrtel i na kulturnem vrti Ijaku, spoznaval i katehezo tako ali drugače in izvedeli vse od odhodu iz klana. Naredili smo še nekaj korakov in že smo svoje želodčke napolnili s kosilom, ki so ga pripravljali klanovci iz stega Skocjan -Turjak. Vsi smo se že veselili bivakiranja ... ampak pregnal nas jedež, karje prililoolja na ogenj snežni odeji. Ne, ne, ne gre za to, da bi I i skavti mehkužci, ampakza to, da skavti nismo trapasti! Ker je skavt vedno pripravljen, je Trop PP poskrbel, da smo zavetje pred dežjem našli v dvorani, kjer smo s čajem pogreli premražene kosti in posušili sebe, hlače, čevlje ... Trop za jamboree je potešil našo radovednost glede Vseslovenske norosti, ki deluje in poskušal odgovoriti na vsa dodatna vprašanja in pomisleke. Bilo je vroče ... ¡1 . mire , «to-■ msß Delavnica Mentorstvo nas je kljub zaspanosti malce zbudila, aktivirala, preizkusila, ali znamo risati po navodilih druge osebe in hkrati te osebe preizkušala v tem, kako natančno znajo dajati navodila. Sledila je debata o mentorjih in pripravnikih, novi shemi izobraževanja skavt-skih voditeljev in glasen pok balona, ki nas je vse zbudil. Večer smo zaključili z zelo ustvarjalnim kulturnim večerom, kjer smo vsi pokazali igralske spretnosti in se dodobra nasmejali Martinu Krpanu rojaka Frana Levstika, odigranem v različnih žanrih. BiPi bi bil gotovo ponosen na nas! Naslednji dan nas je pot vodila v Skocjan, kjer smo s petjem obogatili njihovo in našo skavtsko mašo. Sledil je dolgo pričakovan trenutek, kjer smo voditelji izvedeli še zadnje skrivnosti potovalnega dela Jamboreeja ... Tisti, ki ste bili z nami, že veste o čem govorim. In nato ... posebni trenutki za imenovane voditelje in imenovane voditeljice veje PP. Stisk roke, rdeča rožica in podpis Zaveze Združenja. Želim vam, da bi vsi okusili te trenutke. Podelitev simbolov DSV PP, ki nas opominjajo, da bodimo original in kosilo. Pa še ni bilo konec! Ta ra ta ta tataaaa! Presenečenje ... Tortaaaa! Vse najboljše smo zapeli Emanuelu in Silvu za njun rojstni dan, ki sta ga praznovala točno na ta dan med skavti, ki sta jim posvetila in še posvečata veliko energije. Po sladici pa odhod domov, z rdečimi lički in spomini na sneg, sonce, dež, mraz, nove ideje in vzpodbude za uspešno delo z našimi mladimi ... Srečno pot! Besedilo: organizator DSV Fotografije: S. Kaplan MLADI IN KMETIJSTVO Zmagovalci lanskoletnega kviza organizirali tekmovanje v turjaškem gradu Regijski kviz Mladi in kmetijstvo je potekal 14. marca 2008 na gradu Turjak v Viteški dvorani. Kot zmagovalci lanskoletnega regijskega kviza smo imeli nalogo, da letos organiziramo tekmovanje. Prijavilo se je 10 ekip: Društvo študentov zootehnike, DPM Sončnica Ljubljana, DPM Hribci, DPM Bobri, DPM Kamnik, DPM Moravče, DPM Litija in Šmartno, DPM Kalček, DPM Velike Lašče 1 in Velike Lašče 2. Kviz je bil sestavljen iz dveh delov, iz pisnega in ustnega. Teme iz katerih so bila zastavljena vprašanja so bile: organizacija podeželske mladine, vinogradništvo, zaščiteni pridelki in biološko kmetijstvo. Nad pravilnostjo odgovorov sodelujočih ekip je bdela tričlanska komisija, ki je tudi skrbno dodeljevala točke. Na koncu se je najbolje odrezala ekipa DPM Hribci, katerim je pripadla organizacija regijskega kviza v letu 2009, drugo mesto je zasedla ekipa DPM Velike Lašče 2, tretje mesto je osvojila ekipa DPM Sončnica Ljubljana. Ekipa DPM Velike Lašče 1 si je delila 5. mesto. Zbrane tekmovalce, nastopajoče, navijače in ostale je nagovorila tudi podžupanija ga. Tatjana Devjak. Poudarila je, da se je DPM Velike Lašče dobro odrezalo pri organizaciji takšne prireditve, ter tekmovalcem zaželela veliko sreče pri odgovarjanju na vprašanja. Da so se tekmovalci nekoliko oddahnili od napornega tekmovanja, so za predah poskrbeli: Folklorna skupina iz Velikih Lašč, Suhe Češplje iz Gradeža, pevski zbor iz Grosu-plja, ansambel Zvon iz Ponikev, ki je tudi poskrbel za veselo razpoloženje po koncu kviza. Za praktične nagrade so poskrbeli pokrovitelji, za kar se jim prijazno zahvaljujemo. Se posebna zahvala pa gre Občini Velike Lašče, ki je finančno priskočila na pomoč ter omogočila prireditev v Viteški dvorani v gradu Turjak, Kmetijski zadrugi Velike Lašče in trgovini Trgoup, ki sta prav tako prispevali denar. Društvo se zahvaljuje tudi nastopajočim, članom društva in tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pripomogli pri pripravi in izvedbi prireditve. Besedilo in fotografije: Helena Gorjup H M. M KI KVIZ * ll »\ KMEIIJS . PRIPRAVE NA NOROST, KI DELUJE Predstava za Jamboree, 12. april, dobrodelna prireditev Za skavte Škocjan - Turjak 1 bo letošnje leto velik praznik, saj se bodo v našem okolju zbrali skavti cele Slovenije in se udeležili srečanja jamboree. Beseda jamboree pomeni velik šotor, pod katerim si bo letošnje poletje našlo senco veliko mladih. Prireditev je veliko srečanje skavtskih skupin, z namenom družiti se, izmenjati izkušnje in predstaviti aktivnosti posamezne skavtske veje. In na to pomembno srečanje, ki bo potekalo junija in katerega gostitelji so tudi naši skavti, se je potrebno temeljito pripraviti. Ena od dejavnosti priprave na Jamboree je zbiranje starega papirja. Mladi skavti so izvedli zbiralne akcije v okoljih Turjak, Rašica in Velike Lašče. Izkupiček zbranega denarja bo namenjen omenjenemu poletnemu srečanju skavtov. Tabor Jamboree pa nameravajo skavti popestriti s kulturnim programom, ki so ga krajanom predstavili na dobrodelni prireditvi 12. aprila v domu krajanov na Turjaku. Pripravili so igro z lutkami in glasbene točke. Instrumentalne točke so bile predstavljene kot pester izbor igranja na različne instrumente, od igranja na citre do kitare, klavirja in pihal. Z instrumentalno glasbo in petjem sta prireditev popestrila ansambel Odmev in ljudska skupina Suhe češplje. Vse to je pripomoglo k temu, da nam je bil sobotni večer prijeten. Nastop so prevevale sproščene skavtske šale, ki niso bile za nikogar žaljive, so pa gledalce spravile v smeh. Skavtska družina je pripravila slikovni material, ki odraža presek dela v zadnjih letih delovanja in ga predstavila z diaprojekcijo. Mladi skavti so se nasmejali in obujali spomine ob slikah, ko so videli, kakšni so bili v skavtskih akcijah in kako drugačni so bili še pred nekaj leti. Vloga skavtskih voditeljev je seveda pri vsaki od dejavnosti neprecenljiva. Vedno si vzamejo čas za mlado generacijo in pogosto imaš občutek, da se znajo v te mlade nadobudneže vživeti in da postanejo del njih. Skavtski voditelji so bili na dobrodelni prireditvi ponovno aktivni in so pripravili eno od točk. Odlično so predstavili pesem Rozamunda Franceta Prešerna in jo zaigrali. Pripoved in jasna mimika, sta nam pričarali vso lepoto opevane lepotice in nam prikazali Prešernovo sporočilo. Vsi, ki smo si ogledali dobrodelno prireditev, smo bili priča veliki ustvarjalnosti skavtov in njihovih voditeljev. Prireditev je bila začinjena s toliko prijetnimi humornimi detajli, da nas je spravljala v dobro voljo. Ob tem zapisu gre zahvala Suhim češpljam in ansamblu Odmev, ki so se zares potrudili s svojim nastopom. Prav tako najlepša hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri uspešnih skavtskih akcijah, sodelovali pri zbiranju starega papirja ali kakorkoli podprli skavtsko dejavnost. In v kolikor se boste letošnje poletje srečevali s skavti z različnih krajev Slovenije, pokažite vsaj nekaj prijaznosti, naj tudi oni občutijo, da je v naših krajih lepo. Besedilo: Irena Selan Fotografije: S. Kaplan Trojke občinsko prvenstvo v košarki V organizaciji TVD Partizana je bilo 8. maja izvedeno občinsko prvenstvo trojk v košarki. Bile so se težke in napete borbe, v katerih so si nasproti stali mladost in izkušenost, pri nekaterih se je poznala neuigranost ali pa jim je zmanjkalo tudi malo sreče. Tekmovanje je potekalo v športnem duhu in na srečo brez poškodb. Na koncu pa so pokali zasluženo pripadli najboljšim. Rezultati: 1. JOŠKOTI (Avžlahar, Košir, Gale, Andolšek) 2. LOVŠINI (Lovšin M., Lovšin A., Lovšin J., Lovšin M.) 3. KOMARJI (Štrumbelj, Pečnik, Klančar) 4. ZMEJŠANI (Podlogar, Dolšak, Marolt) 5. KK PARTIZAN (Ahčin, Starič, Indihar, Zalar) 6. ŠALABAJZARJI (Žagar, Stare, Zidar) Besedilo in fotografije: Igor Sever ■■ i 1 f Û ij. si fcte» .. MjJ Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu V organizaciji TVD Partizana je izvedeno občinsko prvenstvo posameznikov za letošnje leto. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah. Dečki do 6. r OS 1. Tine Starič 2. Blaž Marolt 3. RokŠilca Dečki 7.-9. r OŠ 1. Miha Žužek 2. Matevž Žužek 3. Gregor Šile Ženske enotna kategorija 1. Saša Sever 2. Tanja Uršič 3. Tjaša Cimperman Moški enotna kategorija 1. Igor Sever 2. Klemen Starič 3. Mare Žužek Besedilo in fotografije: Igor Sever 12. KRPANOV KROS Tudi deževno vreme v torek, 22. aprila, ni preprečilo novega tekaškega praznika v Turjaku. Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče je v torek, 22. aprila 2008, v sodelovanju organizacij in posameznikov s Turjaka izpeljala 12. Krpanov kros, ki je tudi letos privabil več kot 750 tekačev iz Slovenije in nekaj s Hrvaške. Tudi letos smo kros izvedli na zdaj že tradicionalni lokaciji v Turjaku. Letos smo imeli nekaj smole z vremenom, saj je bilo oblačno, občasno pa je tudi deževalo. Kljub temu smo korajžno pristopili k izvedbi in kros po organizacijski in tekmovalni plati uspešno izpeljali. Zaradi slabega vremena smo izpustili le tek najmlajših, otrok iz vrtca. Tekmovalni del je bil razdeljen na kategorije. Učenci prvega, drugega in tretjega razreda so premagovali 400 metrov dolgo progo. Sledila je podelitev medalj in žreb nagrad, v tem času pa so se pripravili učenci 4., 5. in 6. razreda. Tekli so na 700 metrov dolgi progi. Tudi tem tekom je sledila podelitev medalj in žreb nagrad. Z najdaljšo progo, dolgo 1000 metrov, so se spopadli učenci, rojeni leta 1995, 1994 in 1993, medtem ko so vse učenke tekle na 700 metrov dolgi progi. Po končanih tekih osnovnošolcev je sledil še en vrhunec dneva, ko so se na progo podali tudi odrasli. Letos smo zaradi razmočenega terena skrajšali lansko 9-kilometrsko progo na Veliki Osolnik in tekli po cesti na Mali Osolnik in nazaj. Teka se je udeležilo 23 vzdržljivih tekačev. Za prihodnja leta si želimo še več odraslih tekačev in naša skrb bo namenjena tudi temu. Kot vsako leto smo mentorje, spremljevalce in voznike počastili z golažem, ki ga je spet skuhal Dare Skrlj. Tudi letošnji kros je pokazal, kako pomembno je pri organizaciji tako velike prireditve sodelovanje šole, civilnih organizacij in posameznikov ter seveda številnih sponzorjev. Tako kot lani so nam na pomoč priskočili krajani Turjaka in okoliških vasi in s skupnim delom smo dosegli, da je tudi letošnji kros upravičil sloves dobro organizirane tekaške prireditve. Trgovini Klara, Trgovini Poni, Domači pekarni Katja Rupar, g. Branetu Lipovcu, Planinskemu društvu Velike Lašče, g. Jakliču in Petrolu Rašica, in vsem neimenovanim, ki ste kakorkoli pomagali pri pripravi in izvedbi. Osnovna šola Primoža Trubarja Velike Lašče se za nesebično pomoč pri pripravi 12. Krpanovega krosa zahvaljuje naslednjim sodelujočim in sponzorjem, brez katerih prireditve v takem obsegu ne bi mogli izpeljati: Občini Velike Lašče, Akustiki Pirman s.p., Pekarni Blatnik, Turističnemu društvu Turjak, Gasilskemu društvu Turjak, Športno mladinskemu društvu Turjak, Lokostrelskemu društvu Turjak, ekipi Pacienta in Elizabeti Savli, KUD-u Marij Kogoj Turjak, Kulturnoturističnemu zavodu Turjak, Komunalnemu podjetju iz Turjaka, g. Daretu Skrlju, g. Primožu in Tonetu Petriču z Malega Ločnika, podjetju Inotherm, d.o.o, Prigorica, podjetju Bosch, d.o.o., tenis centru Villa - Cereja, d.o.o, Zadrugi iz Velikih Lašč, REZULTATI 12. KRPANOVEGA KROSA: Učenci, letnik 2001 1. mesto: Zan Žužek 2. mesto: Blaž Juren 3. mesto: Tadej Guzelj Učenke, letnik 2001 1. mesto: Taja Koeveš Petek 2. mesto: Tamara Bizjan 3. mesto: Ema Nartnik Učenci, letnik 2000 1. mesto: Tine Sedej 2. mesto: Klemen Obradovec 3. mesto: Boštjan Pod logar Učenke, letnik 2000 1. mesto: Hana Stupica 2. mesto: Barbara Knez 3. mesto: Lana Košir OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ Dobrova OŠ Dobrova OŠ Dobrova OŠ Dobrova OŠ Dobrova OŠ Brezovica OŠ dr. F. Prešerna Ribnica OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ dr. I. Prijatelj Sodražica OŠ Dobrova OŠ dr. I. Prijatelj Sodražica Učenci, letnik 1999 1. mesto: Jakob Hočevar 2. mesto: Dejan Grčar 3. mesto: Danijel Bartol Učenke, letnik 1999 1. mesto: Lavra Lovšin 2. mesto: Nataša Trček 3. mesto: Lara Poravne Učenci, letnik 1998 1. mesto: Gal Savšek 2. mesto: Jaka Grunfeld 3. mesto: Nejc Duščak Učenke, letnik 1998 1. mesto: Nina Zabjek 2. mesto: Klara Trček 3. mesto: Tanja Gruden Učenci, letnik 1997 1. mesto: Domen Sedej 2. mesto: Enej Novak 3. mesto: Žiga Stangar Učenke, letnik 1997 1. mesto: Katarina Kovačič 2. mesto: Neja Rihar 3. mesto: Maja Gabrič Učenci, letnik 1996 1. mesto: Kristjan Grunfeld 2. mesto: Martin Rus 3. mesto: Jan Lovšin Učenke, letnik 1996 1. mesto: Petra Zoubek 2. mesto: Manca Duščak 3. mesto: Tjaša Lavrič Učenci, letnik 1995 1. mesto: Iztok Stegovec 2. mesto: Metod Indihar 3. mesto: Dominik Kotnik Učenke, letnik 1995 1. mesto: Eva Troha 2. mesto: Zala Žužek 3. mesto: Anja Žerovnik OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ dr. F. Prešerna Ribnica OŠ dr. F. Prešerna Ribnica OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ Brezovica OŠ Brinje Grosuplje OŠ Ig OŠ P. Trubarja Velike Lašče - PŠ Turjak OŠ O. Kovačiča Ljubljana OŠ Dobrova OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ Brezovica OŠ Brezovica OŠ P. Trubarja Velike Lašče - PŠ Turjak OŠ T. Šraja Aljoše Nova vas OŠ Dobrova OŠ Koleziia OS Ig OŠ Brezovica OŠ dr. Ivan Prijatelj Sodražica OŠ Dobrova OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ dr. A. Debeljak Loški Potok OŠ Kolezija OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ T. Šraja Aljoše Nova vas OŠ dr. I. Prijatelj Sodražica OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ Dobrova Učenci, letnik 1994 1. mesto: Matevž Fakin 2. mesto: Luka Bartol 3. mesto: Matic Kete Učenke, letnik 1994 1. mesto: Maruša Andoljšek 2. mesto: Neža Ah čin 3. mesto: Maruša Mišmaš Učenci, letnik 1993 1. mesto: Mitja Lindič 2. mesto: Aljaž Andoljšek 3. mesto: Rok Marolt Učenke, letnik 1993 1. mesto: Monika Oražem 2. mesto: Nika Kožar 3. mesto: Anja Žerovnik OŠ Škofljica OŠ dr. A. Debeljak Loški Potok OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ dr. F. Prešerna Ribnica OŠ O. Kovačiča Ljubljana OŠ Brinje Grosuplje OŠ O. Kovačiča Ljubljana OŠ dr. F. Prešerna Ribnica OŠ P. Trubarja Velike Lašče OŠ Dr. F. Prešerna Ribnica OŠ Dr. F. Prešerna Ribnica OŠ Dobrova Vse rezultate in slike si lahko ogledate na šolski spletni strani. POT OB ŽICI Maju se je kar trlo športnih prireditev. Ena izmed njih je bila tudi v Ljubljani, kjer je ob prazniku Ljubljane in dnevu miru, ki ga prestolnica praznuje 9. maja, potekala športno-rekrea-tivna prireditev Pot ob žici. Teka trojk se je udeležila ekipa učencev, ki so jo sestavljali: Blaž Bavdek, Metod Indihar in Domen Škulj. Start ekip je bil pri Gostišču Livada, cilj pa za vse ekipe na Prešernovem trgu. Ljubljana je bila ta dan preplavljena s tekači, pohodniki in navijači. Lepo vreme, pozitivna energija, solidarnost med tekači, sproščenost, povezanost, nova poznanstva, nasmehi na obrazih, tudi malo tekmovalnosti ... so besede, s katerimi bi lahko opisali to prireditev. Tako prireditev si zapomniš. Zapomnili si jo bodo tudi naši učenci, saj so s progo, dolgo 3 kilometre, opravili brez težav, prišli zadovoljni na cilj in zasedli 38. mesto. PLAVALNI TEČAJ Maj je bil res namenjen bolj zunanjim aktivnostim, saj je bilo vreme zelo lepo. Zato pa so učenci 2. a in 2. b razreda v času od 31. marca do 11. aprila uživali v vodi. Obiskovali so namreč plavalni tečaj v Ribnici. Prvi dan so otroke testirali in jih razdelili v tri skupine. Prva skupina so bili neplavalci, druga polplavalci in tretja plavalci. Tečaj je potekal vsakodnevno dve šolski uri. Imeli smo tri plavalne učitelje. Učenci so na končnem testiranju pokazali velik napredek. Usvojili so: 25 bronastih delfinov (Preplavali so 50 m) 1 delfin pripravnik (33 m) 2 zlata konjička (25m) 3 srebrni konjički (8m) Z organizacijo v bazenu in ostalimi prostori smo bili zelo zadovoljni. Ob tej priliki pa se zahvaljujemo županu Antonu Zakrajšku in Občini Velike Lašče za finančno podporo plavalnega tečaja. Zapisala: Bojan Novak, Simona Bavdek, foto: Tine Starič, računalniške ilustracije: Učenci 2. b razreda ob pomoči Ljubice Galun KICKBOXING EVENTS DR^vno prvenstvo 2008 - 1. KOLO smo gostili v velikih laščah 12. aprila se je v Velikih Laščah v sodelovanju Kickboxing zveze Slovenije in domačega društva TVD Partizan odvijal 1. turnir v kickboxingu. Tekmovalo seje v dveh disciplinah, in sicer v aero kickboxingu in light contactu. Vse skupaj se je začelo že zjutraj z obveznim tehtanjem tekmovalcev in žrebanjem parov v posameznih kategorijah. Sledil je nagovor tekmovalcev in slovenska himna. Tekmovalce sta pozdravila tudi predsednik SD TVD Partizan Igor Sever in trener domačega kickboxing kluba ŠPIRIT Edo Latič, v uvodnem govoru pa je Emil Žagar na kratko predstavil našo občino in dejavnosti ob Trubarjevem letu. Po zaključenem uradnem delu se je pričelo tekmovanje z nastopom ekip v aerokickboxingu, kasneje pa so se v tej disciplini odvijali tudi posamezni natopi tekmovalk, ki so zaenkrat v Sloveniji v tej disciplini v veliki večini. Gledalci so bili priča res koreografsko in ritmično zelo usklajenenim nastopom, kar je bil sad dolgih in napornih treningov, ki jih tekmovalci opravljajo dan za dnem. Po zaključenem ae-rokickboxingu se je pričelo tekmovanje na obeh tatamijih v light contactu, in sicer od najlažje do najtežje kategorije. Naj omenimo še to, da je najlažja kategorija - 57 kg in najtežja + 94 kg. Tudi tukaj smo lahko videli veliko razburljivih bojev in različnih tehnik, ki so primerljive z ostalimi državami na svetu. Ta podatek lahko podprejo tudi lanskoletne uvrstitve naših tekmovalcev na tekmah izven Slovenije, kjer segamo po najvišjih mestih. Tako so nekateri člani naše reprezentance evropski in svetovni prvaki in prvakinje. Med predahom za kosilo je navzoče zabaval znani slovenski raper Trkaj, ki je v znanem freestylu z lahkoto navezal stik s poslušalci. Tukaj bi se mu še enkrat zahvalil, prav tako pa bi se zahvalil vsem članom kickboxing kluba Špirit za pomoč pri organizaciji tekme, brez katerih bi tekmo res težko izpeljali. Zahvalil pa bi se tudi pedsedniku društva g. Igorju Se-verju za res veliko truda in časa, ki ga je vložil v organizacijo tekmovanja in g. Emilu Žagarju za uvodni govor in pomoč pri organizaciji. Turnir je dobil zelo dobre kritike, kar se tiče organizacije, in sicer od svetovnega prvaka v kickboxingu in tae kwon doju g. Tomaža Barade, selektorja kickboxing reprezentance g.Vladimirja Sitarja, ki je ob tej priložnosti podaril trenerju domačega kluba knjigo, katere avtor je on sam. Tekmo so pohvalili tudi predstavniki kickboxing zveze, sodniki in tekmovalci, tako da imamo dobro napoved za naslednjo leto, ko bomo ponovno poskušali še bolje organizirati enega izmed turnirjev. Tekmovanje se je zaključilo ob 18.00 s podelitvijo priznanj najboljšim na prvem kolu državnega prvestva. Domača tekmovalca Gašper Kisovec (2. mesto) in Sašo Jorgič (3. mesto) sta dobila že prve točke v letošnjem letu, trener Edo Latič pa bo točke poskušal pridobiti na drugem in tretjem oz. finalnem turnirju, ter tako ubraniti naslov državnega prvaka tudi četrtič. Ob tej priložnosti bi omenil še seminar v kickboxingu, tae kwon doju, boksu in MMA-ju na Rogli med 9. in 11. majem 2008, ki je bil organiziran v sklopu prvega dela priprav na evropsko prvenstvo na Portugalskem letos jeseni. Trener Edo Latič se je seminarja udeležil in se uril v novih tehnikah, ki jih bo posredoval članom in čanicam na treningih, ki sledijo. V prvih dveh disciplinah ga je treniral Tomaž Barada, boksarski del je bil zaupan Dejanu Zavcu, trening kondicije in mma-ja (mixed marshal arts) pa Zelgu Galešiču. Upajmo, da bo tako elitna zasedba inštruktorjev obrodila sadove na bližajočih se tekmovanjih, prva resnejša preizkušnja pa bo na svetovnem pokalu v Szegedu na Madžarskem konec maja. Besedilo in fotografije: trener Edo Latič, II.dan Velikolaški nogometaši ponovno odlični Žogarija v Ribnici, 10. maia Tekmovanja v Ribnici smo se udeležili na pobudo Osnovne šole Primoža Trubarja. Jožica in Irena sta poskrbeli za točen prihod, člani ŠD NK Velike Lašče pa za odmeven razultat. Na tekmovanju je sodelovalo 12 ekip iz širše okolice. Laščani smo sodelovali s tremi ekipami in dosegli odličen dosežek, ki se gaje najbolj razveselil organizator in vodja Zogarije, Simon (naše gore list). Vse tri ekipe so si v kvalifikacijah priborile finalne nastope. Končni rezultat, prvo, drugo in četrto mesto, je presenetil tudi Srečka, ki se nam je na koncu pridružil. S tem smo si pridobili pravico nastopa na finalu Zogarije, ki bo 7. junija v Mariboru. Tadej, Matej, Žan, jakob, Tomi, Naja, David, Klemen in Nik Tudi na tekmovanju v organizaciji MNZ Ljubljana nam gre vse po načrtih. Brez poraza smo že uvrščeni na finalni turnir. Več na: http://91.185.200.42/mnzljforum/index.cfm?Akc=te kmovanja&liga=124 Besedilo in fotografija: Mitja Pintarič Obnovijena cerkev Sv Roka V NEDELIO, 4. MAIA, IE BIL BLAGOSLOV OBNOVE PODRUŽNICE SVETEGA ROKA. Od zadnje temeljitejše obnove romarske cerkve sv. Roka nad Srobotnikom je minilo že več kot 30 let. Ob obnovi notranjosti farne cerkve je cerkev sv. Roka dobila staro oltarno mizo in ambon, ki sta ju v farni cerkvi zamenjala nova. Zaradi dotrajanosti ostrešja in strešne kritine je s stropa cerkve že odpadal omet. V lanskem letu pa je sv. Rok dočakal obsežno obnovo. V celoti je bilo zamenjano ostrešje, okrepljena statika, pobeljena fasada in notranjost cerkve, obnovljena okna in vzidana nova vrata. Obnovljeni so bili tudi leseni kipi na glavnem oltarju - sv. Rok, sv. Peter in sv. Pavel, na oltar pa sta se vrnila tudi med drugo svetovno vojno shranjena angelčka, najdena na podstrešju ene od hiš v vasi. Še pred zimo je bil po cerkvi položen nov tlak. Letošnjo pomlad pa je bil narejen še nov kasetni strop z dodano razsvetljavo. Pri odstranjevanju slabega ometa v notranjosti cerkve so domači zidarji odkrili dve stari, kasneje zazidani okni. Po navodilih arhitekta so očistili notranjo stran okenskih odprtin. Sedaj je ob odprtinah vidnih več plasti starega ometa, ki kažejo na starost in nekdanjo podobo cerkve. Vsa obnovitvena dela je organiziral župnik Vladimir Jaksetič, izvajala pa so se po zamisli in navodilih arhitekta Franceta Kvaternika. Za zamenjavo ostrešja, okrepitev statike in beljenje fasade je poskrbel mojster Andrej Šušteršič, za obnovo kipov in beljenje notranjosti cerkve mojster Rudi Polner, za izdelavo vrat, obnovo oken in izdelavo stropa pa mojster Franci Zakrajšek. Ostala potrebna zidarska dela so opravili domači zidarji. Blagoslov vseh obnovitvenih del je ob prisotnosti domačega župnika opravil ribniški dekan mag. Anton Berčan. Besedilo: Jerica Tomšič Lušin ORATORIJ ROB 2008 Sedmi robarski oratorij posvečen spreobrnitvi svetega pavla V letošnjem letu 2008 praznujemo dvajsetletnico Oratorija v Sloveniji. Oratorij se je v Sloveniji začel ob stoti obletnici don Boskove smrti - leta 1988, pod vodstvom salezijancev. Oratorij, kot ga poznamo danes, je v 19. stoletju začel italijanski duhovnik sv. Janez Bosko, imenovan za Očeta in učitelja mladine ter ustanovitelj reda salezijancev in hčera Marije Pomočnice. V svet so oratorij ponesli salezijanci, ki so v Slovenijo prišli leta 1901. Temelji oratorija so izraženi v besedah: šola, dvorišče, dom in župnija. Oratorij je šola, ker nas lahko nauči marsikaj za življenje; je dvorišče, kjer se srečujemo v veselju in razigranosti; je dom, ki sprejema vsakega in je tudi župnija, ki uvaja v življenje vere. Nosilec projekta Oratorija je Salezijanska mladinska pasto-rala, njen namen pa je koordinacija, podpora in promocija župnijskih oratorijev, poleg tega pa nudijo tudi razna izobraževanja in tečaje za animatorje. Projekt oratorij se je v zadnjih letih zelo razširil. Leta 1996 je program oratorija potekal v 25 župnijah, v letu 2000 v okoli 70 župnijah, leta 2007 pa že v okoli 240 župnijah. V Robu smo začeli z oratorijem leta 2002, tako da letos pripravljamo že 7. oratorij po vrsti. Tokrat bo potekal od 2. do 6. julija 2008, govoril pa bo o sv. Pavlu - natančneje o njegovi spreobrnitvi. 1 9 animatorjev se nas bo tudi letos z otroki igralo, skupaj bomo peli, molili, se pogovarjali in izdelova- Starši so prvi vzgojitelji. Svoje otroštvo doživi otrok predvsem pri njih, ne glede na to, da se dobršen del dneva niti ne vidijo. Več kot potrebno je, da se zanimajo, kako se otroci v šoli obnašajo. Stik med učitelji in starši mora temeljiti na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. (Berta Golob) li razne izdelke v delavnicah. Letos nas bodo obiskali tudi reševalci in nas seznanili z njihovim delom, en dan pa bomo namenili izletu - peš se bomo odpravili na Zgonče, k cerkvi sv. Primoža in Felicijana. Prav zagotovo nam tudi letos ne bo dolgčas, zato ste vsi otroci prav lepo vabljeni, da z nami preživite nekaj počitniških dni. Dodatne informacije dobite pri Nini Kovačič (041 254 990), prijavnice pa bodo od 1. junija naprej na voljo v zdravstvenem domu v Velikih Laščah, v trgovinah v Robu, Turjaku in v Velikih Laščah, v cerkvi v Robu ter v Škocjanu, v OS Velike Lašče (pri Nini Mlakar), lahko pa jih dobite tudi 1. junija ob zaključku pohoda na Rašici, kjer bomo imeli animatorji posebno stojnico. Lavra Jančar in Nina Kovači Slovenski pastoralni dan v Celju Geslo letošnjega pastoralnega dne "Za življenje, za družino '. V soboto, 10. maja, je v Celju potekal Slovenski pastoralni dan, na katerega so bili povabljeni verniki iz vseh slovenskih škofij. Slovesnosti smo se udeležili tudi predstavniki župnije Velike Lašče. Prvi del srečanja je bil namenjen pričevanju različnih družin iz vseh škofij in duhovni glasbi, ki so jo izvajali skupina Gloria, pater Ferlež, Nuška Drašček, Tina Gačnik in drugi, z izvirno koreografijo pa so jih na stadionu spremljali dijaki Jegličevega doma iz Šentvida pri Ljubljani. Slovesno bogoslužje je ob prisotnosti škofov vodil msgr. Alojz Uran, ki je poudaril pomen družine v sodobnem svetu. Po maši so škofje družinam iz vseh slovenskih župnij izročili podobe Svete Družine s priporočilom, naj podoba v letošnjem letu družine roma po družinah v župniji. Družine naj se ob Sveti Družini zbirajo k skupni molitvi. Tudi družina iz župnije Velike Lašče je iz škofovih rok sprejela podobo Svete Družine, ki bo do konca decembra romala po naših domovih. Vsi, ki bi jo želeli sprejeti, se lahko vpišejo na razpored, objavljen v cerkvi. v imenu udeležencev Branka in Jerica 22. JUNIJA 2008 BOMO ODLOČALI O SVOJI POKRAJINI iz poslanske pisarne alenke jerai Od začetka leta naša Poslanska skupina SDS dvakrat mesečno obiskuje območja predvidenih pokrajin z namenom, da preverimo, kakšna je podpora regionalizaciji na terenu. Praktično ob vseh srečanjih z lokalnimi oblastmi, zavodi in podjetji ugotavljamo, da je naklonjenost uvedbi pokrajin velika, saj se območja in majhne občine zavedajo, da marsikaterega programa in projekta ne morejo izvesti le v okviru svoje občine in je potrebno širše povezovanje, ki pa je oteženo, ker formalnih pogojev za to ni. Obenem se vsa območja zavedajo zaostankov in mnogih priložnosti, ki so jih zaradi slabe prometne povezave in drugih težav, s katerimi se spopadajo, zamudile. Vlada, Služba za lokalno samoupravo in razvoj je pripravila vse potrebno, da bi še v tem mandatu uvedli pokrajine in da bi lete v prihodnjih letih zaživele. Pripravila je vse potrebne zakone, vključno z zakonom, ki prenaša naloge iz državnega nivoja na pokrajinski nivo in zakon, ki določa območja pokrajin. V Sloveniji smo namreč sprejeli veliko zakonov in resolucij z namenom, da bi se Slovenija enakomerneje razvijala, kar pa se ni zgodilo, še več, beležimo čedalje večje zaostanke območij za osrednjeslovenskim območjem. Da ima ta sestava vlade in parlamenta iskren namen, da se za celotno Slovenijo naredi nekaj več, je dokazala že Vlada s svojimi obiski po bodočih regijah, ki jih sedaj obiskuje že drugič in obenem preverja ali so se uresničili sklepi s prvih obiskov ali ne in zakaj ne, kje se zatika in kaj je še treba narediti. 1"; toPA^ t -i '^cji»- »■ T . Varianta razdelitve Osrednjeslovenske pokrajine na dva dela Zato verjamemo, da je pravi odgovor na razvojne zaostanke in neuresničevanje sklepov ustanovitev vmesnega člena med državo in lokalnim nivojem, ustanovitev pokrajin. To bi vsem območjem prineslo bistveno več sredstev za razvoj in vlaganje v infrastrukturo, ki največkrat, ker je stara in neučinkovita, otežuje razvoj posameznega območja. In tisto, kar je najpomembnejše - na nivoju pokrajine bi sami določali prioritete in se ne bi sprejemale na vladnih organih ali v parlamentu temveč bližje ljudem in okolju, za katerega gre. Opozicijski poslanci so tudi sami podpirali uvedbo pokrajin in se o tem tudi javno izrekali, ko pa je bilo treba to tudi izglasovati, so podporo uvedbi pokrajin odrekli. Zato je bila v okviru koalicije sprejeta odločitev, da predlagamo posvetovalni referendum, na katerem bi se državljanke in državljani izrekli ali želijo pokrajino na svojem območju ali ne oziroma bi se opredelili o imenu pokrajine. Ob tem je treba povedati, da so se občinski sveti večine občin pozitivno opredelili za regionalizacijo Slovenije in v tem vidijo svojo razvojno priložnost. Predlog za posvetovalni referendum, ki smo ga oblikovali in vložili v postopek, vsebuje 12 pokrajin in Mestno občino Ljubljana, ki bi tudi opravljala naloge pokrajine. Ne zdi se nam smisleno spraševati državljank in državljanov o abstraktnih stvareh - ali potrebujemo pokrajine, ali naj jih bo 6, 8, 9 ali 14, saj je bil čas, ko smo se o tem pogovarjali že zamujen. Zamujen je bil z dnem, ko smo uvedli 12 statističnih regij in naknadno še 2 subregiji, kar se je dogajalo v prejšnjih mandatih in je ta vlada in sestava parlamenta prevzela tako število kot dediščino prejšnjih dogovorov in odločitev. Na tak način bi uvedbo pokrajin umaknili v nedločeno prihodnost, kar pa se nam, glede na navedeno, ne zdi primerno, celo krivično do območij, ki "capljajo" na mestu in se ne morejo hitro in uspešno razvijati. To posledično pomeni manj delovnih mest, manj investicij, manj vlaganj, manj prijetno okolje za bivanje državljank in državljanov, preseljevanje mladih in izobraženih ljudi v centre ... V času do obravnave predloga na Odboru za lokalno samoupravo in razpisu referenduma se oblikuje še predlog o tem, da bi se največja - Osrednjeslovenska regija razdelila na dve: na severno in južno, tako da dokončne odločitve o tem, kam bo spadala Občina Velike Lašče še ni, varianti pa sta dve: - če bo ostala Osrednjeslovenska pokrajina kot ena, bo občina njen del, - v kolikor se bo razdelila na dva dela, pa bomo del južnega dela. V tem primeru se boste opredeljevali tudi do imena pokrajine. Menim, da je prav, da v Sloveniji uvedemo pokrajine in se območja s podobnimi problemi podobno razvijajo in povezujejo. Sodelovanje med občinami od uvedbe statističnih regij in ustanovitve regionalnih razvojnih agencij že poteka, tako da se občina Velike Lašče povezuje v okviru in pod koordinacijo Ljubljanske regionalne razvojne agencije, ki pa ji za to, da bi bila bolj učinkovita manjka pokrajinska organiziranost, organi pokrajine, ki bi sprejemali potrebne odločite in pristojnosti, ki jih agencija ne more imeti, pač pa organi in uprava pokrajine. Lahko me pokličete na tel.: 01/478 95 35 ali se mi oglasite po el. pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Informacije o mojem delu lahko najdete na: www.alenkajeraj.sds.si._ Alenka Jeraj, poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Spoštovani! Ker v maju praznujemo dan slovenske vojske, vas vabim na poslanski večer, ki bo v sredo, 4. junija 2008, ob 20.00 v Levstikovem domu v Velikih Laščah. Gost, s katerim bom klepetala, bo Jure Deterding, vojak Slovenske voiske. jure Deterding se je rodil 29. marca 1984 v Ljubljani. 13. marca 2006 je vstopil v Slovensko vojsko. Po usposabljanju v Vipavi je bil razporejen v 10. motoriziran bataljon. V,obdobju od 16. februarja 2007 do 23. avgusta 2007 je sodeloval v mednarodni misiji KFOR na Kosovu. Sodeloval je na vaji Sokolji udar v Varpaloti na Madžarskem in prejel zahvalo za odličnost in nesebičnost pri zagotavljanju delovanja slovenskega kontigenta SIKON 15 KFOR, ki mu ga je podelilo poveljstvo Slovenske vojske, prejel je medaljo zveze Nato in Medaljo v službi miru, ki jo je dobil kot priznanje in spomin za mirovno operacijo na Kosovu od Ceneraištaba Slovenske vojske. Če vas zanima, kako je videti dan poklicnega vojaka, kakšne so bile naloge naših vojakov na Kosovu ali kaj drugega, vljudno vabljeni na poslanski večer. Alenka Jeraj OBČNI ZBOROO N.Sl VELIKE LAŠČE Vnedeljo, 6. aprila, je imelastranka NovaSlovenijavgostilni pri Kropcu svoj redni občni zbor. Ob doslej največji udeležbi članov in simpatiz-erjav stranke so se kot gosti udeležili še generalna sekretarka Maruša Novak in predsednik Mlade Slovenije, podmladka N.Si Robert lic. V prijetnem in sproščenem vzdušju smo pregledali dosedanje delo stranke na občinski in na državni ravni. Odbor smo dopolnili s tremi novimi člani. Svetnik Nove Slovenije v občini Franc Modic nas je seznanil z delom v občinskem svetu občine Velike Lašče, generalna sekretarka pa je podala nekaj poudarkov s programske konference N.Si. Skupna ugotovitev je bila, da stranko po krivem zapostavljajo v medijih, saj je delovanje naših poslancev v državnem zboru in ministrov v vladi RS veliko boljše in učinkovitejše, kot to poskušajo prikazati. Tudi notranje je stranka močna in trdna, čeprav skoraj vsak, ki ima pet minut časa za njeno blatenje takoj dobi termin v medijih. Nekoliko nenavadno je že to, da nas na vsak način poskušajo kompromitirati, obenem pa nam napovedujejo neznaten pomen in skorajšnji konec. Kjub vsemu gremo veselo naprej, saj mora resnica enkrat priti na dan in zmagati. V načrtu dela za naprej imajo glavno vlogo letošnje volitve v DZ RS. V tretjem okraju tretje volilne enote, v kateri so poleg naše občine še občina Ig in Škofljica, smo za kandidata potrdili Roberta lica, ki se nam je tudi predstavil. Predstavljamo ga v posebnem članku. OO N.Si Velike Lašče PROGRAMSKA KONFERENCA NOVE SLOVENIJE Program za obdobje 2008-2012 V soboto, 29. marca, je v Ljubljani zasedala programska konferenca Nove Slovenije, ki je sprejela program N.Si za mandatno obdobje 2008-2012. "Program bo podlaga za novo koalicijsko pogodbo desne vlade," je dejal vodja poslanske skupine N.Si Jožef Horvat in dodal: »Prepričan sem, da v Sloveniji ni desne vlade brez N.Si«. Predsednik stranke dr. Andrej Bajuk je povedal, da Slovenija potrebuje nadaljnji zagon, kakršnega je dobila konec leta 2004 z nastopom sedanje vladne koalicije. Dosežki aktualne koalicije so vsem na dlani, je pojasnil in dodal: "Slovenija gre v pravo smer in dosežki so tukaj dejansko tudi vsem preverljivi." Minister za pravosodje in vodja strateško programskega odbora volilnega štaba N.Si Lovro Šturm meni, da "je politika brez vrednot gotovo prazna". Nova Slovenija je po njegovem "stranka vrednot, pa tudi stranka sodelovanja", zaradi svoje usmerjenosti v prihodnost pa tudi "garancija za varno in stabilno prihodnost". Med poudarki programa je Šturm omenil vrednote družine, domoljubja in solidarnosti, povezane z osebno odgovornostjo. Posebno skrb v N.Si posvečajo družini, zato pravi, da je "treba ustvariti družbo, ki bo gojila in spodbujala vrednote, ki so naklonjene družini in medgeneracijski solidarnosti". Minister Sturm je ob tem dosežke ministrov iz kvote N.Si navedel kot razlog za optimizem pred volitvami. Med glavne dosežke je izpostavil povečana vlaganja v raziskave in razvoj na področju znanosti, rekordno nizko brezposelnost in dejstvo, da smo "na dobri poti, da odpravimo sodne zaostanke", prestrukturiranje zadolžitev Slovenije ter sprejetje zakona o udeležbi delavcev pri dobičku podjetij. Na programski konferenci je imel govor z naslovom Več Mladosti - za Slovenijo tudi predsednik Mlade Slovenije Robert lic. Poudaril je: "Čas je, da priložnost dobi mlajša generacija, čas je da slovenska politika naredi korak naprej in v svoje vrste in delovanje vnese več mladosti. Prepričan sem, da lahko s svojim znanjem, iznajdljivostjo, prilagodljivostjo ter s svojimi izkušnjami pokažemo in dokažemo odgovornost do svoje države in državljanov. Prav tako predstavljamo upanje za oblikovanje novih, boljših družbenih odnosov, drugačen način izražanja solidarnosti, dialoga in premoščanja razlik v družbi." Občinski odbor N.Si Velike Lašče Podarimo.si daritveni oglasnik podarimo.si - spletni oglasnik, namenjen izključno darovanju Ker smo ljudje velikokrat preleni, da bi predmete, ki jih ne potrebujemo več, podarili, jih tako raje zavržemo. Velikokrat tudi ne vemo, kje bi predmete lahko oddali oziroma kdo bi jih potreboval. Spletni daritveni oglasnik www.podarimo.si je oglasnik, namenjen izključno darovanju. Se tudi vi kdaj vprašate, kaj storiti z uporabnimi predmeti, ki jih ne uporabljamo? Vsi vemo kakšni smo ljudje. Tisto, kar se nam zdi uporabno, raje skladiščimo kot pa, da bi zavrgli. Vendar kmalu ugotovimo, da to ni dolgoročna rešitev, saj nam stvari le zasedajo prostor in so nam v napoto. Zakaj ne bi predmetov enostavno podarili? Kakšno korist imamo od predmetov, na katerih se nabira prah? Ne bi bilo bolje, če bi jih lahko nekdo koristno uporabljal? Verjemite, veliko je ljudi, katerim bi vaša stara sedežna garnitura lahko prišla še kako prav. Miha in Anže, študenta z Gorenjske, sta pred dobrim letom prišla na idejo, da bi naredila spletni oglasnik namenjen izključno darovanju. Idejo sta tudi uresničila in v sodelovanju s Slovensko Karitas so 16.3.2007 premierno predstavili daritveni oglasnik www.podarimo.si. V letu dni se je s pomočjo oglasnika podarilo preko 90 sedežnih garnitur, 80 pralnih strojev, 40 hladilnikov, 30 zamrzovalnih omar oziroma skrinj, 230 postelj, 60 otroških vozičkov, 130 računalniških monitorjev ter preko 1200 malih živali. Predmete lahko daruje vsak, saj je spletna stran prilagojena tistim z najmanj računalniškimi izkušnjami. Tako za oddajo oglasa ni potrebna predhodna registracija, niti ni potrebno imeti svoje e-pošte. V kolikor pa ste malo starejši in so vam izrazi kot je »spletni oglasnik« tuji, vprašajte za razlago svoje vnuke, vam bodo z veseljem pojasnili. Naj bo vaša prva misel darovanje, šele nato kosovni odvoz. Miha Jereb, idejni vodja projekta Podarimo.si 10 let civilnega domoljubnega gibanja NEODVISNA DOMOLJUBNA LISTA 10. februarja 1998 smo se slučajno srečali občani, ki smo sicer vsi že dolgo želeli spremembo v družbenem življenju. Za omizjem smo ugotovili, da vendarle ni to takšna demokracija, ki smo si jo želeli, sdj gre nekaterim le za revanšizem. Ugotovili smo, da se zapostavlja (ruši) tudi tisto, kar je lahko temelj za nadaljhji obstoj naroda. Ugotavljali smo tudi, da se preveč potencira sprava, kdjti ta je bila v praksi že zda vrni j dosežena. Da bi k družbi vendarle prispevali svoj delež, smo se odločili, da takoj pričnemo z ustanovitvijo civilnega Domoljubnega gibanja (Neodvisne Domoljubne liste). Ker so se tisto leto približevale jesenske lokalne volitve 1998, smo bili mnenja, da bo najbrž treba ustanoviti svojo kandidatno Domoljubno listo. Z njo naj bi zapolnili politično sredino, točneje med levimi in desnimi strankami. Kot veste smo kandidatno listo zares ustanovili in z njo aktivno sodelovali na takratnih lokalnih volitvah. V svoja programska izhodišča smo zapisali, da bomo enaki prijatelji prav z vsemi strankami in da nikoli ne bomo javno podpirali nobenega kandidata za župana, pa naj prihaja z leve ali desne. Vsakemu posamezniku pa je prepuščeno, da voli po svoji vesti. Zapisali smo tudi, da Neodvisna Domoljubna lista črpa snov iz bogastva zgodovine in domačih velikih mož, kot so bili: Primož Trubar (domoljub), Fran Levstik in Josip Stritar (naprednjaka) in Andrej Turjaški (pokazal nam je pot, kako se je treba boriti za neodvisnost). Neodvisna Domoljubna lista je domače civilno gibanje. V njej se združujejo občani, ki so že zdavnaj razčistili sami med seboj in gledajo na življenje realno. Njeno delovanje temelji na socialni pravičnosti in na enakomernem vsesplošnem razvoju v vseh treh bivših krajevnih skupnostih, zato se je treba zavzeti za ponovno ustanovitev le-teh, saj bi tako lažje prišli do želene obrtne cone. Izvoljeni svetniki z naše kandidatne liste morajo v občinskem svetu misliti le s svojo glavo, kajti le tako se bo slišal naš glas. Domoljub mora biti solidaren s vsemi in vedno mora prvi opravičevati solidarnost med ljudmi. Že v naslovu Domoljubne liste izražamo največjo čast in ljubezen do domovine. Prav to štejemo za največjo vrednoto in čast. Lista za delovanje potrebuje prijatelje in ne razrednih sovražnikov, kakor ostale politične stranke. Po teh dejstvih se civilno gibanje - lista tudi razlikuje od političnih strank. Od začetka delovanja Domoljubnega gibanja smo se na lokalnih volitvah s svojo kandidatno listo pojavili vsakič. Na kandidatni listi kažemo pravo demokratično usmeritev, saj na njej kandidira 50 odstotkov žensk in 50 odstotkov moških. Na listi je po vrstnem redu vsak kandidat zastopnik ene izmed bivših treh krajevnih skupnosti v občini Velike Lašče. 10-letno pot prave demokracije smo prehodili z veliko odrekanji, s svojimi prispevki, skratka vse je bilo prostovoljno, zato ne bomo več mirno opazovali nasprotnikov civilnega gibanja, ki bodo gotovo tudi pred naslednjimi volitvami, tako kot pred vsakimi, Neodvisno Domoljubno listo prikazovali kot nepotrebno in jo je zato treba onemogočiti z negativno propagando. Drage volivke in volivci, s ponosno dvignjeno glavo in s svojim jazem lahko poveste vsem, da so tudi v občini Velike Lašče prisotne prave demokratične ideje in civilno gibanje. Prva naša civilna kandidatna lista se je predstavila na Turjaku jeseni leta 1998. V imenu predsedstva domoljubnega civilnega gibanja z Neodvisno Domoljubno listo Naš dom vsem Domoljubom, volivkam, volivcem in privržencem našega neodvisnega gibanja čestitamo za 10. obletnico obstoja. Istočasno se vam zahvaljujemo za podporo in pričakujemo vaš glas tudi v bodoče. '"Prehojena pot je bogastvo in svetloba za zanamce." Besedilo: za predsedstvo civilnega Domoljubnega gibanja Franci Pečnik in za Neodvisno Domoljubno listo Naš dom Jože Pirman Fotografije: Anton Podržaj, Mateja Z. Pirman J. v SPOMIN NA UMRLE AKTIVISTE Franc Gale, umri leta 2003, soustanovitelj in prvi ideolog Domoljubnega gibanja. Marca je minilo 5 let od tvoje smrti. Domoljubno gibanje je izgubilo dobrega prijatelja, svetovalca in idejnega vodjo gibanja, Franceta Galeta. Po upokojitvi v Novi Gorici si si zapolnil prosti čas z delovnimi navadami in vsak teden prihajal v rojstni Turjak na svoj dom. Zato je bilo prav takrat možno ustanoviti Domoljubno gibanje. V tebi smo videli velik intelektualni potencial, delovne navade, zagnanost za družbeno delo in kar je najvažnejše - nisi bil ne egoist in ne materialist. Želel pa si tudi sam prispevati svoj delež za dobro vseh. Bil si prvi nosilec ustanovitve Neodvisnega Domoljubnega gibanja. Ob tem smo se od tebe mnogo naučili. Ker si hotel svoje znanje iskreno prenesti na tvoje naslednike, si nas spodbujal in tudi opozarjal na nevarnost, češ da se nad nami zgrinjajo črni oblaki in to je bilo leta 2002, samo nekaj mesecev pred smrtjo. Da si bil vseskozi pravi Domoljub, si dokazal ljudem, ko si svoji ženi naročil, naj bo tvoj pogreb na Turjaku, med Domoljubi. Tvoje zadnje domovanje - grob na Turjaškem pokopališču zato večkrat obiščemo in v zahvalo prižgemo svečko v barvi, ki simbolizira Domoljubje. Dragi Franc, ob 5-letnici tvoje smrti in 10-letnici gibanja, ki si ga tudi ti pomagal graditi, smo ti iz srca hvaležni za vse, kar si za nas vse dobrega postoril. Zato se te bomo še dolgo spominjali, v čast Domoljubnemu junaku pa prižigali sveče in polagali cvetje. Silva Kraševec, umrla leta 2008, aktivna sodelavka v Domoljubnem gibanju in nazadnje kandidatka na listi Naš dom. Marca nas je pretresla žalostna vest, da nas je zapustila spoštovana Silva Kraševec iz Predgozda v Rutah, kjer je bila oskrbnica brunarice. Od same ustanovitve kandidatne Domoljubne liste si pomagala sestavljati omenjeno listo. V letu 2002 si prvič kandidirala na naši Neodvisni listi. Se prej si gostila Domoljubno gibanje in takratno kandidatno listo na predvolilnem shodu pred brunarico v Predgozdu. Znana si bila po dobrih dejanjih in pomoči vsakemu. Tudi našo kandidatno Domoljubno listo si s takratnim svojim pristankom na kandidiranje rešila gotovega propada. Samo človek z velikim srcem, ki zna razčistiti sam s seboj, je primeren za kandidiranje na naši listi. Ena izmed takšnih si bila tudi ti in zato si svojo kandidaturo ponovila na lokalnih volitvah leta 2006 na Neodvisni Domoljubni listi Naš dom. Ljubezen do domovine, tvoj izoblikovan jaz in ljubezen do vseh Rutarjev in ostalih ter sposobnost razumeti in pomagati drugemu so tvoje vrline, katere si uporabila tudi v Neodvisni Domoljubni listi. Spoštovana Silva, za vse kar si dobrega storila, iskrena hvala. Še dolgo se te bomo spominjali in obiskovali tvoj grob. Robert Čeh, umrl leta 2008, aktivni sodelavec Domoljubnega gibanja in Neodvisne Domoljubne liste Naš dom. Mnogo prezgodaj nas je zapustil mladi aktivist Domoljubnega gibanja Robert Ceh iz Malih Lašč. Njegova umetniška in vsesplošna sposobnost je bila dolgo časa prikrita. Njegov talent smo spoznali na likovni razstavi na Turjaku leta 2004, kjer je razstavil svoje slike na temo grad Turjak in Andrej Turjaški. Razstavo so si ogledali tudi aktivisti civilnega Domoljubnega gibanja in se pozanimali, kdo je avtor omenjenih slik. Ker je bil Robert prisoten, smo takoj vzpostavili stik in ugotovili, da ima v svoji duši polega umetniškega nagnjenja tudi vizijo prihodnosti in je še kako bogat. Med drugim je bil tudi že dovolj izkušen, da smo ga lahko povabili k našemu gibanju in sam se je ponudil za oblikovanje plakatov in zloženk ter prevzel v skrb arhiv Domoljubnega gibanja. Ker si bil iskren, pošten, odprt do vseh in vedno pripravljen žrtvovati sebe za druge, se zavedamo, da smo takrat dobili medse mladega in duhovno polnega zanesenjaka. Tudi ti si bil hvaležen in sam si dejal, da si takrat postal zelo srečen. Zal je ta sreča trajala le kratek čas, saj je vmes posegla tragična smrt. Izgubili smo enega najbolj talentiranih mladih sodelavcev. Robi, za vse to se ti zahvaljujemo in tudi tebe bomo ohranili v srcu in trajnem spominu. leto v znamenju prvega slovenskega skavtskega jamboreeja! Od 19. julija do 3. avgusta Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) bo poleti 2008 pripravilo večdnevni tabor za vse svoje člane, ki bo potekal v občini Velike Lašče. To bo prva priložnost, da približno 4.000 slovenskih skavtov in skavtinj skupaj na istem kraju preživi teden dni, zaživi v naravi, si izmenja izkušnje in spozna nove prijatelje iz cele Slovenije. Jamboree bo potekal na travniku med krajema Turjak in Zelimlje, kjer bodo od 1 9. julija 2008 naprej šotori I i izvidniki in vodnice (srednja starostna skupina). Najmlajši volčiči bodo od 21. julija do 24. julija prebivali v Osnovni šoli Primoža Trubarja v Velikih Laščah, v petek, 25. julija, pa se bodo pridružili izvidnikom. Na taborni prostor bodo isti dan prišli tudi najstarejši popotniki, tako da bodo vsi slovenski skavti taborili skupaj do nedelje, ko se bodo mlajši poslovili, popotniki pa bodo nadaljevali svoj del tabora do 3. avgusta. Tabora se bo udeležilo skoraj 700 volčičev (8 do 10 let), 1500 izvidnikov (11 do 16 let) in 700 popotnikov (1 7 do 21 let), za vse pa bodo skrbeli voditelji prostovoljci, ki jih bo približno 450. Jamboreeja se bodo udeležili tudi italijanski zamejski skavti iz Trsta in Gorice ter slovenski odrasli skavti, za nemoten potek tabora pa bo skrbelo še številčno skavtsko osebje. Prvi slovenski skavtski jamboree bo mladim ponudil pester in zanimiv program, ki že z naslovom Norost, ki deluje! povzema razigrano naravo mladih. Najmlajši bodo skozi igro spoznavali zgodovino Slovanov, izvidniki se bodo urili v orientaciji in življenju v naravi ter odšli na pot preživetja, najstarejši pa bodo svoj čas posvetili spoznavanju Slovenije in prosto vol j stvu. Pri sami pripravi jamboreeja je na pomoč priskočila tudi Civilna zaščita Republike Slovenije, katere član je ZSKSS. Tako bo priprava tabora tudi vaja enot za postavljanje zasilnih prebivališč, kjer se bodo lahko preizkusili, kako postaviti nastanitveni center za 4.000 ljudi v primeru večje nesreče. Skavtski duh boste lahko izkusili tudi vi, saj bodo v času jamboreeja potekali tudi dnevi odprtih vrat. Tabor boste lahko obiskali od ponedeljka, 21. julija, do srede, 23. julija , v popoldanskem času, natančna ura bo objavljena naknadno. Zagotovo pa boste vsak dan lahko srečali kakšnega skavta z rutko okrog vratu, ki vas bo na cesti ali v trgovini z nasmehom na obrazu pozdravil. Besedilo: Pripravljalni odbor za jamboree Pisem bralcev ne lektoriramo! Civilna pobuda LUBI SLOVENCI za odkup Slovenskega doma v Stuttgartu Potujoča razstava Vsem Slovencem nadaljuje svoje potovanje. Od našega zadnjega javljanja iz Sarajeva smo obiskali Slovence na Dunaju, bili v Bad Urachu na srečanju vseh slovenskih društev iz Nemčije, sodelovali na okrogli mizi, izvedli knjigoveško delavnico in postavili razstavo v Pulju, se ustavili na srečanju Trubarjevih šol v velikolaški šoli in nekaj dni na Trubarjevi domačiji ter podprli akcijo Lubi Slovenci v Šentrupertu na Dolenjskem. Potovanje razstave Vsem Slovencem lahko ves čas spremljate na spletni strani zavod-parnas.org, tokratno javljanje pa želim posvetiti predstavitvi civilne pobude Lubi Slovenci, ki jo je pričela ga. Maja Kos iz Trebnejega, in vzpodbuditi tudi bralce Troble k pomoči pri izpeljavi ideje dr. Zvoneta Štrublja. V petek, 16. maja 2008, je bila v Šentrupertu v OS dr. Pavla Lunačka prireditev, na kateri se je kulturno-dobro-delna akcija Lubi Slovenci zbiranja sredstev tudi uradno začela, trajala bo od 16. maja do 16. oktobra 2008. V svojem pismu iz Nikdirdoma dr. Štrubelj pravi takole: "1. Zakaj je potrebno in pametno odkupiti Slovenski dom? Slovenski dom v Stuttgartu, ki ga po zelo ugodni ceni prodaja škofija Rottenburg-Stuttgart, je štiri desetletja kot sedež slovenske župnije vzdrževal narodnostno in versko pripadnost slovenskih izseljencev. V kolikor ga do letošnjega oktobra ne bomo uspeli odkupiti, ga bomo nepreklicno izgubili. Obstajajo vsi pogoji in prepoznavna znamenja časa, da se hiša, ki je stara vila z vrtom, preuredi v moderni večnamenski slovenski kulturni center sredi Nemčije. 2. Kako preurediti sedanji Slovenski dom v Slovenski kulturni center Primoža Trubarja? a) Tako, da bo omogočal delovanje vseh slovenskih organizacij, ki so navzoče v pokrajini Baden-Württemberg. V Stuttgartu in okolici živi še okrog 10.000 Slovencev; gre za številna kulturna društva, ki nimajo (več) svojih prostorov - nekatera, ki so že ostala brez njih, arhive hranijo po zasebnih hišah; gre za šolo slovenskega jezika, jezikovne tečaje za otroke in odrasle, številne folklorne in glasbene skupine, delovanje slovenskega pastoralnega in socialnega središča. b) Slovenski kulturni center Primoža Trubarja bi za prednostno nalogo imel raziskovanje, ohranjanje in promocijo kulturno-duhovne dediščine Primoža Trubarja, ki je v neposredni bližini Stuttgarta deloval polovico svojega ustvarjalnega življenja. Naloga Slovenskega kulturnega centra Primož Trubar bi bila torej skrbeti za kulturno-du-hovno razpoznavnost Slovenije v Evropi, saj imamo Slovenci marsikaj pokazati sonarodom stare celine! c) V prenovljenih prostorih tako željenega centra slovenstva bi svoje mesto lahko imel tudi generalni kon- Dunaj, 5. 4. 2008: Razstava Vsem Slovencem je na Dunaju gostovala v Slovenskem pastoralnem centru in v Slovenskem kulturnem centru Korotan ob pomoči Antona Levsteka. Odprtja razstave sta se udeležila Matjaž in Urša Gruden, na sliki pa je škof Kramberger med ogledom razstave. zulat iz Muenchna, ki sedaj dvakrat mesečno zagotavlja navzočnost v Stuttgartu v neuglednem, stisnjenem prostoru, v nekem privatnem podjetju v centru mesta. 3. Vsota odkupa in preureditve Za odkup potrebujemo 850.000 evrov, kar je manj kot 1000 evrov na kvadratni meter, v samem centru mesta! Za preureditev v zares moderen in vsebinsko ustrezen Slovenski kulturni center Primoža Trubarja bo treba odšteti prav tolikšno vsoto: od 800.000 do 900.000 evrov. Vendar je temeljito preureditev in novo zidavo mogoče odložiti za nedoločen čas. Najprej je pomembno to, da smo na svojem! 4. Investitor odkupa in lastnik Ker država do sedaj ni zagotovila sodelovanja pri odkupu (pred nami pa so volitve in je ta tema postala neaktualna), zadnji rok odkupa pa je 1. oktober 2008, smo slovenski izseljenski duhovniki v Evropi ustanovili pravnomočno Zvezo Rafael, ki ima pravico do nakupa nepremičnin v Nemčiji. Svoj sedež ima v Munchnu. Zveza sama nima finančnih sredstev. Škofija Rottenburg-Stuttgart je pripa-vljena stavbo in zemljišče prodati za ceno 850.000 evrov (sicer je tržna cena nad 1.200.000 evrov) novoustanovljeni Zvezi Rafael. Odkup naj bi se izvedel septembra Pulj, 26. 4.2008: Andrej Perhajje poleg dr. Mihaela Glavana in profesorja Tulia Vorana iz Labina sodeloval na okrogli mizi o slovenskem jeziku, ki jo je v sklopu Dnevov slovenske kulture pripravilo Slovensko kulturno društvo Pula (24.-26. 4.). V: sklopu osrednje prireditve je Metka Starič predstavila razstavo Vsem Slovencem, člani društva vseh starosti pa so z navdušenjem sprejeli tudi knjigoveško delavnico. 2008. Do zadnjega smo upali na pomoč države Slovenije, nato smo morali hitro ukrepati. Jasno je bilo dvoje: da bo ob izgubi Slovenskega doma tudi slovenstvo tukaj začelo naglo usihati in da bi bile popolnoma ohromljene komaj dobro začete raziskave Trubarjeve dediščine in vsi nadaljnji načrti v zvezi z očetom slovenske knjige tukaj na Nemškem. Zavedajoč se resnosti zgodovinskega trenutka smo z vso osebno zavzetostjo in v hudi časovno-finančni stiski iskali vse mogoče rešitve, da pride Slovenski dom v slovensko last. Tako si je Zveza Rafael zaenkrat zagotovila finančna sredstva za odkup kot posojilo po drugi poti. Civilna pobuda v domovini me navdaja z zaupanjem, da nismo sami v prizadevanjih za vseslovensko stvar, da sta človečnost in slovenstvo še vrednoti in da Trubarjev zgled pokončnosti, srčnosti in neomajne vizije nagovarja Slovence tudi v teh prelomnih časih. Stati inu obstati! Ko bo urejen odkup, se bo začelo z načrtovanjem prenove in dejavnosti Slovenskega kulturnega centra Primož Trubar. Pri nadaljnem sofinanciranju nameravamo ponovno prositi državne fonde (Ministrstvo za kulturo, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu). Naj bo dota Trubarjevega leta tisto ključno spoznanje, da z vizijo, zaupanjem v dobro in z medsebojnim spoštovanjem zmoremo vse! Kajti Slovenski kulturni center Primož Trubar v Stuttgartu je naše, vseslovensko skupno delo in naš skupni dom slovenstva sredi Trubarjevega Nigdirdoma. Sodelovali smo za dosego istega cilja ne glede na osebne razlike v političnih, verskih ali drugih svetovnonazorskih opredelitvah. Prisluhnili smo Trubarjevemu petstoletnemu klicu "Lubi Slovenci" in nanj odgovorili s srcem. Naj nas Trubarjevo dramilo "Stati inu obstati" nagovarja tudi jutri. Hvala! Naj bo predlagana zgodovinska pobuda Lubi Slovenci naš združevalni način delovanja, začetek novih, pove- \ ■ 'L \ ^^ I Urrtbrt" i « 1 9 T/ Pim*11 r«» Šentrupert, 16. 5. 2008: Barbara Pečnik in Niko Samsa sta predstavila razstavo Vsem Slovencem na prireditvi ob civilni pobudi Lubi Slovenci v Šentrupertu, med podpisniki iniciative sta tudi zavod Parnas in velikolaški župan Anton Zakra-jšek. Na sliki je dr. Zvone Štrubelj, ki je pobudnik odkupa slovenskega doma v Stuttgartu. zovalnih, ustvarjalnih projektov na čimveč področjih življenja in dela tako doma, v zamejstvu in v izseljen-stvu. Iščimo sodelovanje med Slovenci širom po svetu, kajti to je še neodkrit, žal prezrt zaklad naše skupne slovenske biti! Odprimo obzorja včasih preozkih osebnih pogledov; podarimo najboljši del sebe soustvarjanju prepoznavne Slovenije, iščimo v sočloveku tisto, kar nas bogati. Zadnji čas je, da izstopimo iz nevarno ograjenih ideoloških, elitističnih in drugih osebnih samozaporov, ki preprečujejo dobre medčloveške odnose in zavirajo razvoj talentov in zdrave družbe. Prav vsak od nas je soodgovoren za kvaliteto srčne kulture, ki je temelj celostnega zdravja družine, delovne skupnosti, države in narave. Potrebujemo drug drugega, postanimo drug drugemu darilo v čimvečji možni meri. Kot Primož Trubar, ki je naša vzpodbuda življenjskega poguma in vizije tudi danes." Avtorji razstave Vsem Slovencem ob vsakem obisku med Slovenci v tujini ugotavljamo, kako veliko jim pomenijo slovenske korenine in kako čudovit odnos do slovenskega jezika imajo, tako da bi se marsičesa lahko naučili prav od njih. Tudi zato smo takoj podprli pobudo civilne iniciative Lubi Slovenci. Vabimo tudi vas, da njihova prizadevanja podprete. Številka računa, na katerega boste lahko nakazali sredstva za odkup Slovenskega doma v Stuttgartu, bo objavljena v medijih, pa tudi na spletni strani zavoda Parnas (www.zavod-parnas.org). Metka Starič, Zavod Parnas Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot; kdor noče nič narediti, najde izgovor. (arabski pregovor) zma radič!t zeleni val 33.1 s. 97.Q MHz ^i^RO^ ferdov kotiček1 "Mami, lačen!'' ZA STARŠE Vaš otrok tudi ne je sadja in zelenjave? Bi jedel samo določeno hrano? Iz dneva v dan ista zgodba? Krožnik ostaja poln? Otrok prosi po sladkarijah? Vas to spravlja ob pamet? Potolažite se s podobno zgodbo mnogih staršev, ki imajo prav tako izbirčnega otroka kot vi. Starši se običajno bolj ali manj uspešno trudijo s spodbujanjem otroka k poskušanju raznolike hrane, ki bo omogočila, da bo otrok s hrano dobil vse potrebno za normalen razvoj. Vaš trmoglavec, predvsem po drugem letu starosti, z odklanjanjem hrane kaže na merjenje moči in ustvarjanje področja neodvisnosti. Bodite vztrajni pri svojih ukrepih. Lahko se vsega skupaj lotite malo drugače! Kaj lahko naredimo? Kje naj začnemo? - Sprva se osredotočite na sebe, saj morate biti dober zgled za otroka. Otrok bo namreč nadaljeval priučene navade. - Ne podkupujte otroka s sladkarijami. Naučiti se mora, do so sladkarije le majhen del prehrane. - Otroka rajši ne peljite s seboj v trgovino po nakupih hrane, v kolikor pa gre z vami, mu predstavite tudi oddelek s sadjem in zelenjavo, kjer naj tudi sam izbere sadje, ki mu je všeč. Tako bo zadovoljen, da je vpleten v nakup. - Prehranjevalnih navad ga lahko učite od njegovega prvega uvajanje nove hrane. Poskušajte z novimi okusi, spodbujajte ga. - Družina naj vsak dan skupaj zajtrkuje. - Naj bo vaša shramba založena z zdravo hrano, izogibajte se čipsa in podobnega, le tako bo otrok imel možnost izbrati zdravo. - Otroka ne smete nikoli siliti, naj poje svoj obrok, niti ne vpiti nanj, saj to vse poslabša! - Otroku ne dovolite jesti prigrizkov pred obrokom, rajši ga zamoti-te in ga zadolžite za pripravo pogrinjka. - Otroku ponudite manjše porcije hrane, pohvalite ga, ko poje in mu naložite še enkrat. - Spremenite pripravo obrokov v zabavo, otrok naj sodeluje pri kuhanju. - Družina naj vedno obeduje za mizo, ki naj ima vedno pripravljen pogrinjek, pri čemer naj pomaga otrok. - Kuhanje spremenite v zabavo, v kateri je zvezda vaš otrok! Kupite še otroško kapo šefa kuhinje. -Za izbirčne otroke je idealno, da jih vključite v pripravo obrokov. Otrok bo zadovoljen, dobil bo priložnost, da sam izbira recepte, živila, z lastnimi rokami bo pripravil neko hrano, veliko rajši bo jedel, saj je sam pripravili hrano in ni samo gledal staršev. Seveda pa naj bo kuhanje vedno pod budnim nadzorom odraslega. Otroci naj se ne lovijo po kuhinji, obzirno pazite na nože, roče ponev vedno obrnite proti zidu, odrasli prižigajte plin, uporabljajte prijemalne krpe za vroče posode ipd. - Pred začetkom kuhanja otroka vedno opozorite na umivanje rok, pri pripravi hrane ga naučite, da se sadje in zelenjavo vedno opere, pazite na čistočo pri pripravi piščančjega mesa. - Ko vključite v kuhinjo tudi otroka, izbrani recept prilagodite njego- vi starosti. Še bolje pa bo, da izberete zdrav, preprost recept. Najprej z otrokom preglejte sestavine. Vsak recept lahko hitro popravite, kaj dodate, zamenjate, naj predlaga tudi otrok in nato vse sestavine pripravi na pult. Nekaj trikov - Spremenite korenček v rožice, ki jih naredite z modelčkom, naj otrok (odvisno od starosti) šteje korenčke, ki jih poje. - Skuhajte zelenjavno juho in zelenjavi naredite obliko, izgled jedi zelo vpliva na otroka in njegovo pripravljenost, da bo jedel. Če boste hrano aranžirali, si bo otrok ob njej celo izmislil zgodbico, poimenoval hrano in preko igre pojedel vse. Vaš otrok preveč poje? Je njegova teža že prerasla normalno? Stanka Parkelj Rozina Pomembno si je zapomniti! 1. Otroci vedno jedo tisto, kar imajo radi in ne obratno. Da bodo vzljubili določeno hrano, potrebujejo čas in ponavljanje, preizkušanje iste hrane na različne načine, na nekatero hrano jih vežejo tudi asociacije, ki v njih vzbudijo nek okus, barvo, vonj hrane. Le pri sladkih stvareh to ni potrebno, saj jih takoj vzljubijo. 2. Redni družinski obroki z zdravo, uravnoteženo prehrano, med obedovanjem naj se otrok dobro počuti, čas, ki mu ga namenimo, se nam bo obrestoval. OTROCI, ZA VAS PA POBARVAN KA! Zmajček vam razkriva še obe rešitvi ugank iz prejšnje številke: mleko in jajce. Ste uganili? Petro lahko slišite na zelenih frekvencah vsako nedeljo ob 8.00, ko skupaj s Ferdom in Miško vse do konca junija podeljuje veliko zanimivih nagrad. Se vedno pa velja: pošljite recept za svojo najljubšo hrano na Radio Zeleni val, Sp. Slivnica 16,1290 Grosuplje, za "Mami, lačen!" ali pišite na ferdo@zelenival.com. Ferdo ima že pripravljenih 100 nagrad Ljubljanskih mlekarn. "Mami, lačen!" so podprli: Ljubljanske mlekarne (generalni pokrovitelj), Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav, Kvas Fala, Pekarna Pečjak, Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova ljubljanska banka, Občina Dobre-polje in Občina Ig. Kino - Velike Lašče KINOPROGRAM ZA MAJ IN JUNIJ 2008 Sobota, 31. maj, 20.00 Nore na denar Komična kriminalka Ko Bridgetin mož nazaduje na delovnem mestu in jima grozi izguba hiše in udobnega življenja, se skrbna gospodinja odloči sprejeti službo čisti Ike v državni banki. Tam spozna odločno samohranilko Nino in zasanjano mladenko Jackie, s katerima po številnih nesporazumih sklene prijateljstvo. Ne traja dolgo in trojica se odloči, da bodo ukradle denar, namenjen uničenju, toda zaradi drobnih napak se na videz preprost načrt spremeni v popoln kaos. (dolžina 104 minute) Sobota, 7. junij, 20.00 Kralji ulice Akcijska kriminalna drama Izkušeni policist Ludlow po ženini smrti le stežka krmari mimo življenjskih čeri, dodatno težavo pa predstavlja raziskovanje umora nekdanjega partnerja. Iskanja krivcev na neizprosnih ulicah Los Angelesa se loti s pomočjo odločnega načelnika Wanderja in mladega detektiva Diskanta, toda ko ob divjih avtomobilskih pregonih in toči krogel odkrijejo, da so v umor vpleteni tudi drugi policisti, jim preglavice začne povzročati neizprosni preiskovalec Biggs, ki osumi prav Ludiowa, (dolžina 109 minut) Sobota, 14. junij, 20.00 Katera je prava Romantična komedija Politični svetovalec Ryan se mora tik pred ločitvijo soočiti z vprašanji 10-letne hčerke Maye, ki želi izvedeti, kako je njen oče živel pred poroko. Ryan se odloči zvedavi hčerki pojasniti celotno zgodbo, vendar spremeni vsa imena, da bi Maya sama ugotovila, če je Ryanovo srce osvojila mladostna ljubezen Emily, dolgoletna prijateljica April ali ambiciozna novinarka Summer? Med razkrivanjem preteklosti Maya počasi spoznava, da ljubezen ni nekaj preprostega, a hkrati želi očetu pokazati, da ni nikoli prepozno za srečen konec ljubezenske zgodbe, (dolžina 111 minut) Sobota, 21. junij, 20.00 Indiana Jones Akcijska pustolovščina 19 let po zadnji avanturi se najbolj slavni pustolovski arheolog Indiana jones vrača v razburljivi svet iskanja starodavnih zakladov, do katerih se v času hladne vojne želi dokopati tudi sovjetska vojska pod vodstvom preračunljive agentke Spalko. Na srečo lahko Indiana ob tokratnih vratolomnih avanturah računa na pomoč zvestih prijateljev, med drugim stare ljubezni Marion, neučakanega mladeniča Mutta in preudarnega prijatelja Maca. Skupaj se odpravijo po sledeh legende o kristalni lobanji, ker pa so odgovori skriti v starodavnih majevskih templjih, se skupina hitro znajde v smrtni nevarnosti, (dolžina 127 minut) Sobota, 28. junij, 20.00 Iron Man Akcijska domišljijska pustolovščina Iz zakladnice Marvelovih stripov na velika platna prihaja nov super heroj, v katerega se prelevi premožni in vplivni izdelovalec orožja Tony Stark. Med trgovanjem ga v Afganistanu ugrabijo teroristi in zahtevajo, da izdela nevarno raketo. Tony svoj talent uporabi za stvaritev železnega oklepa, v katerem se prelevi v neuničljivega in smrtonosnega junaka. Po vrnitvi domov izpopolni svoj oklep in se spremeni v skrivnostnega borca proti kriminalu, toda kmalu se mora soočiti z neizprosnim tekmecem, ki želi uničiti človeštvo, (dolžina 110 minut) iS J|¿ Á kolesarjenje »od kope po pobočjih Strmca« V okviru prireditev ob Tednu gozdov 2008 vabimo kolesarske navdušence na kolesarski izlet, ki bo v nedeljo, 1. junija 2008 ob 900 Zbor udeležencev (start in cilj) bo pri oglarski kopi v Rakitnici (z regionalne ceste Ljubljana - Kočevje v kraju Dolenja vas zavijemo desno in sledimo oznakam "Oglarska kopa". Pri lovskem domu v Rakitnici zavijemo levo in sledimo kolovozni poti do kope). Oglarska kopa se nahaja v bukovem gozdičku na vzpetini. Pot je dokaj zahtevna in vodi skoraj v celoti po makadamskih gozdnih cestah. Na poti dolgi dobrih 40 km je kar nekaj vzponov (višinska razlika je 360 metrov) in spustov. Priporočamo primerna kolesa (gorska) z ustreznimi gumami ter uporabo varnostnih čelad. Izlet bomo vodili gozdarji, ki bomo predstavili zanimivosti ob poti skozi mogočne gozdove: pristava gradu Strmec, pragozdni ostanek Strmec, koča Strmec z breznom, lepe razglede na Kočevskoreško dolino, visoko prežo za opazovanje medveda (medved ni zagotovljen),. Z nami bo spremljevalno vozilo. Izlet nima tekmovalnega značaja in ga bomo izvedli v vsakem vremenu. Vsakdo sodeluje na lastno odgovornost! Simbolična startni na znaša 5 evrov. Na koncu bo poskrbljeno za toplo malico. Dodatne informacije in prijave na ZGS OE Kočevje, tel. 01/8950400 ter 051687083 (Zoran Bitorajc), 041657401 (Mirjam Mikulič) in 041657388 (Janez Konečnik) ali e-mail zoran.bitorajc@zgs.gov.si. Gozdarsko društvo Medved Predsednik: Zoran Bitorajc podjetniške IN druge informacije • Javni razpis Garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere (P1). Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so garancije Sklada za bančne investicijske kredite s subvencijo obrestne mere, ki jih razpisuje Sklad v sodelovanju z bankami. Namen javnega razpisa je spodbujanje podjetij v razvojne investicije, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti. Ugodnost kredita je izražena v nižji obrestni meri, ročnosti kredita in možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kreditov. Rok za oddajo prijave: 20.3.2008, 1 0.4.2008, 1 0.5.2008, 10.6.2008, 10.7.2008, 10.9.2008 in 10.10.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniskisklad.si/ • Javni razpis za sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: so izključno naslednji nastanitveni obrati: hoteli, moteli,penzioni, apartmajska naselja, ki bodo po obstoječi kategorizaciji nastanitvenih objektov dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj v okviru posamezne investicije je 10 ležišč (upoštevajo se stalna ležišča brez pomožnih). Rok za oddajo prijave: 25.7.2008. Podrobnosti razpisa: http:// www.podjetniskisklad.si/ • Javni razpis za ukrep 312 - podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev za podporo ustanavljanju in razvoju mikro podjetij, ki prispevajo k razvoju dodatnih dejavnosti na podeželju. Predmet podpore so naložbe v že registrirana mikro podjetja na podeželju. Pogoji za sodelovanje: Do podpor so upravičena podjetja, ki so registrirani kot: samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba ali zadruga. Rok: je do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Podrobnosti razpisa: http://www.mkgp.gov.si/si/javni_ razpisi/ • Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 40P008A. Razpisnik: Ekološki sklad Republike Slovenije. Predmet razpisa: so krediti Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada za okoljske naložbe na območju Republike Slovenije. Pogoji za sodelovanje: Do kreditov so upravičene občine, gospodarske družbe in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki. Rok: Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 1 9.12.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html • Javni razpis spodbujanje mobilnosti visokokvalificiranega osebja. Razpisnik: lavna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije. Predmet razpisa: je sofinanciranje zaposlitve visokokvalificiranega osebja. Razpis omogoča podjetjem, ki v RS opravljajo poslovno dejavnost, da pridobijo ustrezne vrhunske kadre tako iz Slovenije kakor tudi iz tujine. Cilj razpisa: je letno podpreti vsaj 30 prehodov visoko kvalificiranega osebja iz znanosti v gospodarstvo in vsaj 30 prehodov visokokvalificiranega osebja iz velikih podjetij v mikro, mala in srednje velika podjetja in jim zagotoviti kakovostna delovna mesta v podjetjih, ki bodo omogočala učinkovitejšo uporabo znanja za gospodarsko rast in razvoj. Pogoji za sodelovanje: Upravičeni prejemniki sredstev razpisa so: mikro, mala in srednje velika podjetja in samostojni podjetniki Rok: za oddajo vlog je: 22. 4. 2008, 26. 5. 2008, 30. 6. 2008 ob 12. uri. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si_ Javni razpis za vzpodbujanje implementacije znaka za okolje EU za turistične namestitve - EU marjetice. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje stroškov implementacije Znaka za okolje EU za turistične namestitve in stroškov, povezanih s promocijo konkurenčne prednosti podjetja, ki jo je pridobilo z Znakom za okolje EU za turistične. Namen javnega razpisa: je vzpodbuditi turistična podjetja k uvajanju ekološkega managementa in ekoloških standardov. Pogoji za sodelovanje: Na razpis za ta namen se lahko prijavijo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, registrirane po Zakonu o gospodarskih družbah. Rok za porabo sredstev je 1 5. 6. 2010. Rok: Razpis bo odprt do porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.podjetniski-portal. si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 01/8950-610, 031/647-793 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. INŽENIRING OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Tel.: • 386 (OM iSB991t Entt MALI OSOLNIK 17 SI 1311 TURJAK 3IE (0)1 7BIS91B TOPLOTNE ČRPALKE PREZRAČEVANJE TALNO OGREVANJE KLIMATSKE NAPRAVE Podjetje Knut d.o.o. zaposli električarja/hladilničarja, z zaželjenim vsaj enim letom delovnih izkušenj. Dela: vgrajevanje toplotnih črpalk, elektro, elektronskih in hladilnih naprav ter njihovo servisiranje. Od kandidata pričakujemo izpit B kategorije, natančnost, strokovnost ter sposobnost dela z ljudmi. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom naj kandidati pošljejo po pošti na naslov: Knut d.o.o., Mali Osolnik 17, 1 311 Turjak ali po e-mailu: info@knut.si. Ne jokajte za menoj, le mimo k grobu pristopite, pomislite kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Jožefa ŽUŽKA iz Dvorske vasi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje, sveče in hvala vsem, ki ste se poslovili od njega na zadnji poti. Iskrena hvala osebju ZD Velike Lašče, patronažni službi, gospodu župniku za lepo opravljen obred, domačim gasilcem, pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek. Vsi njegovi Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo, so in tu ostanejo in naprej, naprej živijo. ZAHVALA ob smrti naše ljubljene mame in tašče Vide ZAKRAJŠEK iz Purkač pri Robu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se poklonili na njeni zadnji poti. Hvala tudi sosedom Lojzki Rupar, Mirku Purkatu - starejšemu in mlajšemu, dr. Milenki Stare Vidic, Majdi, Tanji in Mariji iz službe pomoč na domu, patronažnima sestrama Metki in Martini, govorniku Rajku Zgoncu, praporščakom, velikolaškim pevcem ter gospodu Marku Zakrajšku za vso izvedbo pogreba. Hvala vsem. Žalujoči vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in sestre Terezije ZAKRAJŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sovaščanom in prijateljem, ki je tudi v letih njenega bivanja v Kompoljah niste pozabili in ste jo neizmerno razveseljevali s svojimi obiski. Hvala vsem vaščanom Lužarjev in Kompolj, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste jo v tako velikem številu kropili, izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in darove za svete maše. Hvala ge. Mimi Adamič za ganljiv poslovilni govor, gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem in pogrebnemu zavodu Zakrajšek za organizacijo pogreba. Iskrena hvala tudi obema ključarjema za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti, zanjo molili in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni. Vaše ideje in že//e mi nas dobijo obfifc0 Ztr' ^^OamTprolvajamo tai * "e 9*rniture in drugo oblazinjeno pon» pestra izbira tkanin, umetnega usnja in usnja KLANCAR, D.O.O. Croznikovall 1000 Ljubljana (Rudnik- ob Dolenjski cesti) Telefon: 01/42 72 001 E-mail: klancar@dealer.renault.si POOBLAŠČEN SERVIS ZA VOZILA RENAULT MENJAVA IN SHRANJEVANJE PNEVMATIK PNEVMATIKE SAVA, MlCHELIN, KLEBER, KORMORAN .... LIČARSKO KLEPARSKA DELA NOVA IN RABLJENA VOZILA i/ RENAULT STEKLARSTVO peter HREN, S.P. Gradež 14,1311 TURJAK GSM: 031/356 668 Tel: 01/7881366 Brušenje stekla Fazetiranje stekla in ogledal Peskanje stekla Izdelava izolacijskega termopan stekla Kaljeno steklo Tuš kabine (po meri, s tesnili) Ogledala Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) Montaža vsega navedenega Ostale steklarske storitve Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.0.0. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih, vodilna mapa po novih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča Najdete nas na Taborski c. 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 7810-320 ali (01) 7810-329 BOJAN INDIHAR S.P. Trubarjeva cesta 59,1315 VELIKE LAŠČE Telefon: 01 78-730-79, Mobitel: 041-79-59-31 UGODNO FINANCIRANJE KMETIJSKE MEHANIZACIJE UniCredit Leasing vam nudi najrazličnejše možnosti financiranja vseh vrst kmetijske mehanizacije in opreme. Nudimo vam ugodne pogoje financiranja z minimalno lastno udeležbo ter odplačevanjem do 72 obrokov. UniCredit Leasing d.o.o. Dodatne informacije: Šmartinska 140 Vid Šere 1000 Ljubljana tel.: 01/5206 026 www.unicreditleasing.si mob: 041/362 748 fax: 01/5206 034 e-pošta: vi d. se re@ un ic red itle as i ng. s i £ UniCredit Leasing TIIWVaXI pr©3 1LHTO PETEK, 30. MAJ, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašica PREDSTAVITEV KNJIGE »LEPOTE SVETA« Z RAZSTAVO SLIK IN SKULPTUR (Andrej Perhaj, Dušan Zekovič in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 31. MAJ, ob 20. uri Cerkev sv. Jerneja, Rašica KONCERT GLASBE IZ OBDOBJA OD 16. DO 18 STOLETJA (TSD Rašca in KO Rašica in Podlog) NEDELJA, 1. JUNIJ s startom med 7. in 11. uro Velike Lašče - Rašica 1 6. POHOD PO VELIKOLAŠKI KULTURNI POTI (Planinsko društvo Velike Lašče) ČETRTEK, 5. JUNIJ, ob 20. uri Grad Turjak TRADICIONALNA OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV (KUD Marij Kogoj Turjak) PETEK, 6. JUNIJ, OB 20. URI Trubarjeva domačija, Rašica 30. kulturni večer »NA TRUBARJEVIM V ČAST DOMOVINI« z gostom Aleksandrom Zornom v spomin Jožetu Pučniku (Občina Velike Lašče in Tone Kuntner) SOBOTA, 7. JUNIJ od 8.30. do 17. ure Trg^pred Levstikovim domom v Velikih Laščah TRSKI DAN (Javni zavod Trubarjevi kraji) ob 19. uri Pred občinsko stavbo KONCERT GODBE DOBREPOLJE ob 20. uri Levstikov dom, Velike Lašče SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU (Občina Velike Lašče in KUD Primož Trubar Velike Lašče) NEDELJA, 8. JUNIJ, ob 15. uri Trubarjeva domačija, Rašica OSREDNJA PRIREDITEV OB 500. OBLETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (Občina Velike Lašče, Republika Slovenija in Javni zavod Trubarjevi kraji) NEDELJA, 8. JUNIJ, ob 18. uri Cerkev sv. Kancijana, Skocjan EKUMENSKO BOGOSLUŽJE (Župnija Skocjan) PETEK, 13. JUNIJ, ob 20.30 uri Levstikov dom, Velike Lašče »OD PINGVINA DO ESKIMA« - POTOPISNI FiLM (Rok Borštnik) PETEK, 20. JUNIJ, ob 18. uri Grad Turjak OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DANIJELA TUDJINE (Danijel Tudjina in Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 21. JUNIJ, ob 9. uri Turjak POHOD PO TURJAŠKI TURISTIČNI POTI (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) SOBOTA, 21. JUNIJ, ob 20. uri Trubarjeva domačija, Rašica OTVORITEV RAZSTAVE AKADEMSKEGA SLIKARJA JOŽETA CENTE (Jože Centa in Javni zavod Trubarjevi kraji) NEDELJA , 22. JUNIJ, ob 14. uri Knej-Karlovica KOLESARSKI CESTNI KRONOMETER (TVD Partizan Velike Lašče) PONEDELJEK, 23. JUNIJ, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče PREDSTAVA BALETNE SEKCIJE pod mentorstvom Baletne šole Saša (KUD Primož Trubar Velike Lašče) TOREK, 24. JUNIJ Ve||ke |_3.SC6 ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA 2007/2008 (OS Primoža Trubarja Velike Lašče) PETEK, 4. JULIJ, ob 18. uri Levstikov dom, Velike Lašče LAN PARTY (Mladinsko društvo VRT) NEDELJA, 6. JULIJ, ob 18. uri Grad Turjak OBRAZI PRIMOŽA TRUBARJA (OSUPJ.K. MB) ob 19. uri VELIKOLAŠKI FESTIVAL (Občina Velike Lašče in Festival Seviqc Brežice) SOBOTA, 12. JULIJ Trubarjeva domačija, grad Turjak, Levstikov dom in cerkev v Velikih Laščah 15. TABOR SLOVENCEV PO SVETU (Občina Velike Lašče in Izseljensko društvo Slovenija v svetu) Organizatorji si pridržujejo pravico do morebitnih sprememb.