OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 25. MARCA 1960 LETO VIL, ŠTEV. 24 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Varnost in problemi cestnega prometa na območju okraja Okrajni svet za notranje zadeve in splošno upravo je na svoji seji dne 18. t. m. razpravljal o varnosti in problemih cestnega prometa v območju okraja. Za območje mesta Ljubljana bo o teh pro' ih razpravljal tudi Mestni svet na eni izmed prihodnjih sej. Glede važnost cestnoprometnega vprašanja posredujemo bralcem poročilo, ki je bilo predloženo svetu za 15. sejo. VARNOST PROMETA V LETU 1959 Vedno hitrejši gospodarski razvoj ima za posledico tudi naglo naraščanje cestnega prometa. V promet se je v zelo kratkem času vključilo veliko število novih voznikov motornih vozil, ki zaradi neizkušenosti, nediscipliniranosti in pomanjkljivih osebnih lastnosti predstavljajo glavni nevarnostni faktor v prometu. Lahko trdimo, da je sedanje prehodno obdobje razvoja cestnega prometa pri nas najbolj nevarno, ker imamo skoraj 70 °/i voznikov s stažem manj kot treh let, na drugi strani pa imamo starejše voznike, kolesarje in pešce, ki se novim prometnim razmeram prepočasi prilagajajo. Mnogo prispevajo k povečanju problema tudi se neurejene cestne razmere, ki ne Sredo v korak z naraščajočim številom vozil in prometa nasploh. Po primerjavi osnovnih pokazateljev zn določitev stopnje varnosti v prometu pa le ugotavljamo, da se varnost počasi izboljšuje, kar je Prav gotovo posledica precejšnjih naporov, ki so bili že storjeni na tem področju. Kljub temu pa Je pri nas še nesorazmerno visoko število nesreč v primerjavi z državami z ninogo bolj razvitim prometom. Tudi v letu 1959 so cestne prometne nesreče naraščale vzporedno s povečanjem števila vozil in prometa nasploh. Od 1530 nesreč v letu 1958 se je število nesreč v letu 1959 povzpelo na 2050 a' za 34Ve več kakor v letu 1958. Ni do pa je tudi število novih vozil, luko da je danes v našem okraju v evidenci 16.215 vozil. Hitro naraščanje nesreč je narekovalo poenostavljenje postopka nri obravnavanju nesreč, da je bilo celo lahko opravljeno z istim številom uslužbencev. Delali smo v smeri, da se čimveč cestno-promet-nili nesreč prenese v reševanje na postaje LM. Tako so v letu 1959 same obravnavale 50°/o vseh prometnih nesreč. Komisija TN7. je obravnavala le najhujše primere in takrat, kadar postaje LM niso bite v stanju nezgode same obravnavati. Precej nezgod so morali obravnavati uslužbenci oddelka tudi v centru mesta, to pa zaradi potrebe po hitri intervenciji in vzpostavitvi prometa. Za vse te naloge so bite postaje LM usposobljene s 14-dnevnimi seminarji, nudena pa so jim bila tudi vsa tehnična sredstva. V prihodnje bodo morate postaje LM samostojno reševati še večje število nezgod. Primerjava podatkov o nesrečah s prejšnjimi teti nam iudi v letu 1959 kaže tendenco zmanjševanja nesreč pri nekaterih cestnih koristnikih. naraščajo pa pri tistih koristnikih, ki so številčno v največjem porastu. PROMETNE NESREČE S POSLEDICAMI V PRIMERJAVI S PREJŠNJIMI LETI Telesne poškodbe Leto Število nesreč Mtlvlk lahke težke Brez poškodb Materelna škoda 1957 1046 91 437 276 464 36,489.000 din 1958 1530 44 650 426 653 81,120.000 din 1959 2050 67 834 554 893 78,000.000 din Leto Mesto Ljubljana Ostali naseljeni kraji Odprte cesto število nesreč V« število nesreč •/« število noreč V« 1957 546 52 310 39 190 9 1958 754 48 474 30 302 22 1959 975 47,5 695 33,9 380 ,S> Iz tega je razvidno, da odstotek prometnih nesreč i.tulno pada v mestu Ljubljani, raste pa v ostalih naseljenih krajih in na odprtih cestah. To je razumljivo, ker je v mestu gostota prometa večja in zahteva od koristnikov ceste več pozornosti, zbranosti in upoštevanja prometnega reda. V ostalih krajih pa zaradi manjše gostote prometa cestni koristniki niso dovolj pazljivi in zbrani, zato" je več grobih kršitev cestnega reda in več nesreč. Prikaz prometnih nesreč na cestah 1. reda: , _ , Mat škoda Leto Štev. nesreč •/« V naseljih •/• Izven naselij •/• — višina 1957 365 34,8 327 31,2 38 3,6 14,609.500 1958 587 38,3 526 1959 711 34,6 626 Iz tega vidimo, da se je pripetilo na cestah I. reda 34,6 % od skupnega števila prometnih nesreč. Tudi na teh cestah je večina nesreč v naseljih. Vzroki so predvsem: večja sproščenost, manjša pazljivost, večja hitrost in nepazljivost prebivalstva. Majhen odstote"k nezgod na odprtih cestah narekuje večjo vzgojo prebivalstva v naseljih in izboljšanje pogojev, predvsem zn kolesarje in pešce. Največ nesreč se dogaja na gorenjski vpadnici, na kateri je bilo 200 ali 9,7 °/o prometnih nesreč v okraju in 11 •/• skupne materialne škode. Najmočnejši delež ima pri tem kot v letu 1958 tudi v letu 1959 Celovška cesta. Na tej cesti je bilo 118 ali 5,7 e/o vseh nesreč ter 3,6 °/o materialne škode. Na gorenjski vpadnici je omembe vreden padec števila prometnih nesreč v Šentvidu od 40 primerov v letu 1938 na 36 ali 10 °/o v letu 1959. Gorenjski vpadnici sledi Štajerska z 192 ali 9,3 °/e prometnih nesreč in 13,4‘/o skupne materialne škode. Najmočnejši delež ima kot leta 1958 tudi teta 1959 Titova cesta, in sicer 4,7 */e od vseh nesreč in 34.4 61 3,9 72,891.000 30.5 85 4,1 43,508.000 5,?<>/o materialne škode. (Glej prilogi 11 in 12.) Na primorski vpadnici sc je pripetilo v 1959. letu 145 ali 8e/o nesreč in 17,8 °/o od skupne materialne škode. Največ nesreč je bilo na Tržaški cesti, in sicer 73 ali 3,5 */o, ter v Logatcu 35 ali 1,7 °/o vseh nesreč. Dolenjska vpadnica predstavlja zaradi urejenosti in širine najmanjši problem. Na tej cesti je bilo le 2 °/o nesreč in 2,8 •/o materialne škode. Tudi avtocesta ne predstavlja glede varnosti prometa težjega problema, saj se je na njej dogodilo le 41 ali l.l »/o vseli nesreč. Prav gotovo je temu dejstvu vzrok sorazmerno visok varnostni faktor, ki je bil upoštevan že pri gradnji te ma^ gistrale in pa stalna prisotnost uslužbencev prometne LM. Osnovni problem pri vzdrževanju varnosti na tej cesti so stoječa vozila, ki za,-radi hitrosti drugih vozil stalnd predstavljajo veliko nevarnost. Potrebno bi bilo zgraditi še ve) izogibališč in telefonov, da bi vozniki v primeril okvare lahko čimprej spravili vozila izven vozišča. Usluž* benci LM imajo največ težav z vozniki iz drugih republik, ker nc poznajo dovolj predpisov o avtocesti. Kakor je razvidno, naraščajo nesreče zadnja tri leta povprek ža 32°/o. Primerjava števila prometnih nesreč s številom udeleženih vo/ Naslednja: Pri tem udeležeuih Število nesrež Dvo- koles •/i Mo- pedov Vi Motor. koles V. Ostalih vozil Vi Skupaj vozil 1937 1046 377 27 51 2,9 253 14 1104 61 1785 100 »/• 1958 1530 460 18 97 3,8 530 19 1448 57 2535 100 V. 1959 2030 557 18 142 4,2 624 19 2035 58,8 3358 100 °/e Gornja primerjava nam kaže, da je v zadnjih dveh lotili število Udeleženih vozil preraslo število prometnih nesreč ali da je bilo vsako °stno vozilo v okraju udeleženo pri prometni nesreči. Poleg tega je razvidno, da so v porastu nesreče, pri katerih so udeleženi vozniki Uiopedov in motornih koles. To je razumljivo zaradi največjeg* porasta teh vrst vozil in naislabšega izpolnjevanja predpisov. Nasprotno pa Ugotavljamo, do je udeleženih manj kolesarjev. Verjetno je to pripisati 'zboljšanju discipline med kolesarji, kar je rezultat vzgojnih in drugih Ukrepov predvsem na povečanju občutka varnosti. Odnos prometnih nesreč med mestom Ljubljana, ostalimi krujt in Uesrečami, ki so se pripetite na odprtih cestah, je tale: PROMETNE NESREČE S SMRTNIM IZIDOM Leto Pešci Kole sarji Moge disti Molo risti mol. voz. Voz. vpreg Skupaj 1957 13 18 2 11 5 2 51 1958 13 9 3 10 7 2 44 1959 12 17 4 16 15 3 67 PROMETNE NESREČE Z LAHKIMI TELESNIMI POŠKODBAMI Voz Leto Pešci Vs Kole- sarji V. Mope disti V. Moto risti V. ostalih •/, Voz. vpreg •/• Skupaj 1957 115 16 236 33 30 4 182 25 131 18 19 2 713 1958 190 17 294 27 79 7,3 306 28 182 17 25 2 107$ 1959 214 15 391 28 100 7,2 38S 27 265 l<> 30 2 1388 Iz obeh prikazov je razvidno, da pada število ubitih in poškodovanih pešcev, kar je vsekakor pripisati sistematskemu delu in splošni vzgoji pešcev. Zelo velik odstotek nesreč pa še vedno zavzemajo kolesarji, vendar nam podatki kažejo postopno izboljšanje. Menimo, da je napredek posledica široke vzgojne in propagandne dejavnosti med kolo- *arji pa tudi večja uporaba represivnih ukrepov. Ker so kolesarji pri nas najštevilnejši cestni koristniki in so v prometu najbolj izpostavljeni, moramo ugotoviti, da za zboljšanje njihove varnosti na cestah ni bilo narejenega skoraj nič. Kljub vrsti analiz, ki so prikazale ta problem, se k reševanju še ni resno pristopilo. Najhitreje naraščajo poškodbe med motoristi in mopedisti. Vzroki so predvsem v hitrem porastu te vrste voznikov in premajhnih izkušnjah. MLADINA IN PROMETNE NESREČE Vzgojno delo je rodilo največ uspehov med mladino. V treh letih se je število otrok, udeleženih v cestnih nesrečah, zmanjšalo za preko SO0/«, kar lahko imamo za izreden uspeh. Starost Mrtvi 1957 Tel. pošk. Skupaj Mrtvi 1958 Tel. pošk. Skupaj Mrtvi 1959 Tel. pošk. Skupaj )o 4 2 8 10 — 14 14 3 10 13 )d 4—7 — 22 22 1 23 24 1 11 12 7—10 — 31 31 — 26 26 1 6 7 10—14 1 14 13 1 19 20 — 4 4 Skupaj 3 75 78 2 .82 84 3 31 36 V letu 1957 je bilo od 764 teles. poš. oseb 10 % otrok do 14. leta V letu 1958 je bilo od 1120 teles. poš. oseb 7 ®/o otrok do 14. leta V letu 1959 je bilo od 1455 teles. poš. oseb 3,6 °/o otrok do 14. leta Zmanjševanje nesreč med otroki ni pripisati zgolj naključju, temveč vsestranskemu in intenzivnemu prizadevanju za varnost otrok v cestnem prometu in vzgoji šolskih otrok o vedenju na javnih cestah. K temu je mnogo pripomogla organizacija pionirske prometne službe po šolah, reden pouk ccstnorpromctnih predpisov po šolali, praktična organizacija krožkov itd. PROMETNE NESREČE GLEDE NA POSEBNOSTI CESTE 1937 1938 1959 Štev. nes. •/. Slev. nes. •/. Štev. nes. •/. Na križiščih 296 29 457 29,0 642 31,3 Na žel. prelazu Na ovinkih 23 170 2 15 18 255 1,9 16,0 8 363 0,4 11,7 Na ravni cesti 557 54 800 53,1 1037 56,5 Skupaj 1046 100 1530 100 2050 100 Iz tega vidimo, da nesreče na ravnih cestah odstotno rastejo, padajo pa na ovinkih. Glavni vzroki prometnih nesreč na ravnih in preglednih cestah so: lahkomiselnost, nezadostna zbranost voznika ter prevelika hitrost. POVZROČITELJI PROMETNIH NESREČ Vozniki motornih vozil 1122 ali 54,7%, od teh 36 Vozniki vpreg 117 ali 5,6%, od teh 2 Kolesarji 458 ali 22,3%, od teh 17 Mopedisti 77 ali 3,7 %, od teh 4 Pešci 199 ali 9,7%, od teh 6 Potniki 23 ali 1,1 %, od teh 1 s smrtnim izidom s smrtnim izidom s smrtnim izidom s smrtnim izidom s smrtnim izidom s smrtnim izidom 400 ali 19,6% nesreč se je pripetilo iz subjektivnih in delno objektivnih vzrokov, le 54 ali 2,7 % pa samo iz objektivnih razlogov, to je zaradi okvar na vozilu, slabe ceste, elementarnih nezgod itd. Omembe vreden je padec števila rometnih nesreč zaradi vpliva al-oholnih pijač. Glavni vzroki prometnih nesreč bo pri voznikih motornih vu/il: nepazljivost ali raztresenost (10,1 %), nepre 'lno prehitevanje (9%), prekoračena hitrost (6,8%), neupoštevanje prednosti drugega vozila (6,8%), vpliv alkohol, pijač (6,7%), opustitev signala (2,1 %). PROUČEVANJE PROMETNIH NESREČ. PROMETNI PROBLEMI Izredno hitro naraščanje prometa v mestu zahteva hitro in enotno proučevanje prometnih problemov na področju celega mesta. V tem letu se je gostota prometa v mestu povečala za povprečno 24%, na nekaterih križiščih pa do 50%. Kakor je bilo že večkrat poudarjeno, je odgovornost za te naloge v glavnem na mestnih občinah in upravah za ceste, ki pa reševanju teh problemov ne polagajo dovolj pozornosti. Občinski ljudski odbori rešujejo prometne probleme preozko iz svojega lokalnega stališča. Posamezni občinski ljudski odbori sicer že ima-o zazidalne načrte za področje ob-ine. Ti programi pa ne rešujejo cestne mreže za celotno skupno mestno območje. Stališča občinskih ljudskih odborov so glede reševanja prometnih problemov zelo različna. Na nobenem ljudskem odboru v mestu kljub velikim potrebam ni uslužbenca, ki bi proučeval in reševal naloge prometne ureditve. Nujno bi bilo ustanoviti upravni organ za promet za mesto, kakor ga ima mesto Zagreb. Ta organ bi za območje celega mesta študijsko obravnaval razvoj prometa, njegove potrebe in ukrepal potrebno. Lahko ni bil v okviru mestnega sveta ali tajništva za urbanizem OLO Ljubljana. Tozadevna komisija, ki je bila za proučevanje teh vprašanj imenovana pri svetu zn notranje zadeve, se ni pokazala dvolj uspešna. S samimi priporočili občinskim LO in drugim organom niso bili doseženi zažcljcni uspehi. Od 30 priporočil, ki jih ie svet izdal raznim organom, ni bila izvršena niti polovica najvažnejših. Tudi gradnjo novih prometnih objektov večkrat časovno ni vskla-jena in bodo velike težave pri urejanju prometa. Noj navedemo samo nekaj primerov: z izgradnjo novega odseka ceste 1/10, ki bo direktno povezoval Stenjakobski most s Karlovškim in predorom pod gradom, bo ves tranzitni promet iz Dolenjske za Gorenjsko in Štajersko usmerjen v mesto in nato preko predvidenih navozov v obe omenjeni smeri. Za ta promet, nimamo primerne prometne žile. ki bi ga lahko sprejela, ampak se bo moral prebijati v center mesta in od tam na nadvoze po prometno skrajno ne- mogočih ulicah, kakor Komenskega ali pa preko Slomškove, Pražakove na Titovo cesto. Isto velja za promet iz Štajerske in Gorenjske za Dolenjsko. Pri tem je treba upoštevati še hitrejše naraščanje prometa na Dolenjsko po dograditvi avtoceste Beograd—Derdelja. Predlog projektivnega biroja, po katerem bi bil center mesta direktno povezan s predorom pod gradom, to je s podaljšanjem Dalmatinove ulice do Zmajskega mostu, ni bil sprejet, temveč so že izdelani načrti za zazidavo tega področja, s čemer bo za promet nastala nepopravljiva škoda. Menimo, da bi morali projektanti upoštevati, da ni pravilno usmerjati težki tovorni promet v center mestu, pa tudi če za to obstoje ugodne prometne zveze. Izgradnja predvidenih nadvozov preko železniških prelazov na Titovi in Celovški cesti bo nujno imela za posledico večjo koncentracijo vozil v centru mesta. Večina tranzitnega, tovornega, osebnega in turističnega prometa iz Gorenjske in Štajerske proti Trstu je bila do sedaj usmerjena na Prešernovo cesto. Nadvozi bodo velik odstotek tega prometa usmerjali v center mesta. Ožine pri pošti in no Gradišču pa že sedaj ne dopuščajo srečevanja težjih tovornih vozil. Nadvozi bodo nujno silili v te ožine še več težkih vozil. Tako lahko pričakujemo velike težave in prenatrpanost v tem delu mestu. Realizacija nadvozov nujno terja vzporedno širjenje Titove ceste od poste do Gradišča. Iz vseh teh razlogov bi se v centru mesta nujno moralo povečati tudi število parkirnih prostorov. Potrebno bi bito tudi zavzeti dokončno stališče glede uvajanja svetlobnih naprav za urejanje prometu. Na nekaterih križiščih že sedanja gostota prometa narekuje potrebo po semaforjih, prometno nevarna mesta na cestah pa je treba zavarovati s svetlobnimi opozorilnimi signali. Za namestitev zadnje omenjenih naprav je bilo danih že več konkretnih predlogov, vendar ti niso bili upoštevani. ObLO Ljubljana Center je celo odklonil sredstva, zato uvajanje vseh teh naprav ne narekuje samo trenutna gostota prometa, ampak so te potrebe tudi v vzgojne svrhe cestnih koristnikov. Celovška cesta s podaljšom do Medvod postaja vedno aktualnejši problem. Na tem odseku je najgostejši promet v Sloveniji in tudi naiveč nesreč. Prav gotovo pa je tudi, da so nnjslnbše vzdrževani in najbolj nevarni stranski makadamski pasovi. Investicije, ki so letos predvidene zn delno rekonstrukcijo, bodo le v majhni meri ublažile problem na tem zelo kratkem sektorju. Z dograditvijo kopaliških objektov na Sori sc bo ponovno znatno povečal kolesarski promet v tej smeri. Ta je že sedaj v sezoni dosegel tudi do 10.000 kolesarjev v 10 urah. Zaradi ozkega cestišča, ki komaj zadošča zn motorni promet, so kolesarji potisnjeni na stranske pasove, ki so si jih sami zvozili in ki so ozki, nevzdrževnni in nevarni zaradi visoke višinske stopnje med makadamskim in betonskim cestiščem. Zaradi trga je že tu izgubilo življenje 5 kolesarjev. Pod takimi pogoji in taki masi kolesarjev je nemogoče preprečiti prehitevanje, ki pa nujno ustvarja videz vožnje vštric na celih kilometrih ceste, kar pa jasno povzroča stalno nevarnost za kolesarje in motorni promet. Ne mnogo manj kritično razmere zn kolesarje so na novem odseku ceste I. reda Domžale, Vir, Dob, v Črnučah itd. Ob cesti Ljubljana—Vrhnika ob* stoje stranski makadamski pasovi za počasni promet, kamor bi lahko usmerili kolesarje, vendar je to nemogoče, ker pasovi niso utrjeni in so ob deževju polni blata. Statistika prometnih nesreč iz leta 1959 nam kaže, da je bilo pri nesrečah vseh udeleženih 500 kolesarjev ali Vi od skupnega števila ponesrečenih cestnih koristnikov. Zmotno bi bilo odklanjati investicije za izboljšanje kolesarskega prometa z motivacijo, da je kolesarski promet v upadanju. Po izjavi predstavnikov tovarn, ki proizvajajo dvokolesa, bi te lahko takoj prodale za 100 % večjo proizvodnjo. Tovarna »Rog< n. pr. namerava dvigniti proizvodnjo koles zn 100%. V ilustracijo navajmo, da Amerika kot najbolj motorizirana država na svetu že vrsto let proizvaja letno nad 3 milijone koles. Poseben problem na Celovški cesti predstavljajo skrajno neurejena trolejbusna postajališča, ker so nekatera v makadamu in tudi z 20 cm globokimi kotanjami. Zato vozniki ustavljajo na cestišču. Ce pa upoštevamo, da je v konicah frekvenca vozil samo javnega mestnega prometa v vsako smer ena minuta in pol, sc s tem ustvarjajo stalni zastoji, polno nevarnosti in nesreče. Treba bi bilo zagotoviti vzdrževanje postajališč in jih primerno urediti. V različnih komisijah zn izgradnjo in rekonstrukcijo cestnih objektov pogosto ugotavljamo, da projektanti pri projektiranju cestne mreže premalo upoštevajo sodobne zahteve motoriziranega prometa. Večkrat se projektirajo križišča, priključki in drugo, prometno popolnoma nepravilno. Motorni promet zahteva širša križišča z večjimi radiji, marsikateri projekt pa vsiljuje radije, ki so bili primerni zn čas vprežnega prometa. Med takimi primeri jo najbolj tipična in prometno popolnoma nepravilna ureditev križišča Poljanske in Streliške ulice. Pripombe našega tajništva niso bile upoštevane. Na tako urejenih križiščih promet zastaja in ga ni mogoče usmerjati z uslužbencem LM. Za uspešno vzdrževanje prometnega reda v mestu se kaže vedno večja potreba po posebnem predpisu, ki bi uredil specifično mestno probleme, ki niso regulirani z drugimi predpisi. Tako na primer nimamo določene označbe, ki bi prepovedovala parkiranje vozil pred takimi vhodi v zgradbe, ki jih uporabljajo tudi motorna vozila, pred garažami itd. Ni predpisa, ki bi določal pogoje za zavarovanje fasadnih odrov, ki se postavljajo pri popravilih zgradb. Določiti bi bilo tre-na enoten tip prehodov za pešce in zagotoviti redno vzdrževanje, določiti primerno število zavarovanih parkirnih mest, prepovedati parkiranje za tovornjake. Regulirati bi bilo potrebno tudi dostavljanje materiala v trgovine prometnejših ulic. Določiti posebne pravice vozil PTT, Snage, Kanalizacije itd., ki morajo voziti tudi v zaprte ulice. S predpisom bi bilo treba rešiti oziroma regulirati lokalni promet * zaprtih ulicah. Vsi ti problemi terjalo rešitev že pred sezono, zato bi bilo potrebno čimprei sprejeti prt" moren predpis. Tajništvo zn notranje zadeve je že zbralo obširno gradivo, ki bi ga bilo treba še dopolniti in urediti. Predlagamo, da svet priporoči OLO ali mestnemu svetu, da se tak predpis čimprej izda. Čedalje večjo nevarnost in oviro prometa predstavljajo tudi neurejena avtobusna postajališča, predvsem na cestah I. reda. Na ten oe- st ah ni niti enega urejenega postajališča, tako da avtobusi postajajo na vozišču, s čimer ogrožajo varnost potnikov in ostalega prometa. V tej smeri so bili storjeni vsi potrebni ukrepi, da bodo postajališča že usposobljena do 1. maja. Zaradi finančnih težav na občinskih LO je dogovorjeno, da se bodo postajališča rodila v dveh etapah. V letu 1960 odo izvršena vsa zemeljska dela z utrjenim in asfaltiranim izogibali-ščem, v naslednjem letu pa še ostali objekti. Predlagamo, da pošlje svet za notranje zadeve občinskim ljudskim odborom ob cestah I. reda priporočilo za čimprejšnjo ureditev tega vprašanja. V letu 1959 je bila odstranjena precejšnja oviro, ki so jo predstavljala vprežna vozila za promet v centru mesta in na glavnin vpadnicah. Izločitev vpreg iz prometa na tem področju pa ni popolna. Ker se zaradi gospodarske škode, ki bi nastala s takojšnjo izločitvijo, še ni moglo takoj popolnoma ukiniti tega prometa, snio za najlmjše primere izdajali izjemna dovoljenja. 2e v letu 1959 pa so bili obveščeni vsi koristniki, da bo veljavnost teh dovoljenj prenehala s 1. marcem, tako da bi si podjetja v tem času nabavila potrebna prevozna sredstva. Kaže sc potreba po ustanovitvi primernega servisa, ki bi opravljal manjše prevoze, za katere sc vprege največ uporabljajo. Naslednji korak v tej smeri nameravamo napraviti z izločitvijo vpreg iz vseh cest I. reda v nočnem času in v času od 12. do 3. ure, ko ie promet najmočnejši. Trajno pa bodo vprežna vozila izločena na cesti I. reda skozi Vrhniko in Logatec. Kaže se velika potreba po izločitvi vpreg tudi v ostalih-naseljih glavnih cest. vendar tega sedaj še ni mogoče izvesti, ker ni vzporednih cest. Pripravljamo tudi program za prepoved parkiranja tovornih avtomobilov v centru mesta zaradi vedno večje gostote prometa in nevarnosti, ki jih povzročajo stoječa vozila, ker zapirajo preglednost. Ta ukrep nujno narekuje tudi povečan promet, ki bo nastal po izgradnji nadvozov in ickonstrukcije Karlovške ceste. O slabih varnostnih pogojih na Železniških prelazih je svet za notranje zadeve že razpravljal. V letu 1959 je TN7, izdelalo ponovno elaborat o vseh pomnnkljivostih zavarovanja železniških prelazov in ga dostavilo JDŽ. Kljub nekaterim sestankom, ki so bili sklicani na našo zahtevo, železnica ni izvršila potrebnih varnostnih izboljšav. Varnost na železniških prelazih sc ni izboljšala. Na cestah I. reda je vedno večja potreba po javnih telefonih, ki bi Jih uporabljali vozniki, ki ostanejo na cestah zaradi okvar. Teh je na cestah čedalje več in predstavljajo stalno nevarnost zn drugi promet. Tajništvo za notranje zadeve se je Že dogovorilo z lastniki telefonov^ ki bi jih dali za te namene brezplačno na uporabo. Potrebno bi bilo ta mesta opremiti le z opozorilnimi tablami, za kar pa Uprava cest LRS tlima predvidenih finančnih sredstev. Mnogo pozornosti smo v letu 1959 Polagali študiju in odstranjevanju knrnmbolnih točk, to je mest, na katerih se je dogodilo že več prometnih nesreč. Tako se je na primer ugotovilo, dn je vzrok nesrečam v predoru Šmarje na avtocesti ne-zo potrebno vsestransko pomoč. Komisije bodo lahko uspešno delovale, ker so vanje vključeni predstavniki vseh organov in organizacij, ki lahko kakorkoli koristno delujejo za izboljšanje varnosti na cestah. Komisija pri okrajnem svetu za notranje zadeve je uspešno opravilu svoje naloge. Pokazala pa se je potreba po nekaterih spremembah v sestavu komisije in pa v statusu komisije. Komisija bo v bodoče morala imeti možnosti hitrega in neposrednega ukrepanja, ne da bi morala kakor sedaj, čakati na potrditev sklepov in priporočil od sveta za notranje zadeve. Tak nočin zavlačuje hitro izvajanje ukrepov. LJUDSKA MILICA V SLUŽBI PROMETA Močan poudarek je bil v letu 1959 dan vključevanju področnih postaj LM zn naloge prometa. Postaja LM je na svojem območju prav tako odgovorna zn varnost prometa kakor za vsn druga področja notranjih zadev. Postaje LM so delovale predvsem po svojih lokalnih problemih. Zaradi naraščajočih potreb vzdrževanja lokalnega prometnega reda so nekatere postaje LM vzpostavile že ve( ali manj stalna delovna mesta miličnikov, ki opravljajo skoraj izključno prometno varnostno službo. Velik napredek je bil v tem letu storjen za okrepitev postaje prometne LM e povečanjem števila uslužbencev kot tudi z opremo tehničnih sredstev. Od prejšnjih 20 uslužbencev se je število v letu 1959 povečalo' na 56. V enoto so prišli večinoma miličniki, ki so novinci v prometni stroki in je zaradi tega posvečena posebna skrb njihovi vzgoji. Študenti prometniki so v teh letih upravičili potrebo svojega obstoja. Ne moremo pa jih zaposliti na stalnih delovnih mestih. Zaposlimo jih lahko le kot dopolnilo poklicnim prometnikom in pa za vzgojo po šolah, za razne vzgojne propagandne akcije opozarjanja itd. Višina honorarja, ki so ga sprejemali, je ostala ista, to je 80 do 100 din, že od ustanovitve te institucije. Ker pa so življenjski stroški v zadnjih treh letih porasli in s tem tudi plače, bo dobro tudi višino honorarja primerno dvigniti. PROMETNA VZGOJA KORISTNIKOV CEST, ZLASTI SOLSKE MLADINE Glede vzgoje koristnikov javnih cest so bili nedvomno doseženi veliki uspehi. Nadaljevali in razvijali smo že ustaljene oblike, kakor so: predavanju po šolali, pionirska prometna služba, predvajanja filmov, diapozitivov, razstave, lepaki, opozorila itd. Vložili smo mnogo truda, da zuintersiramo druge organe izven resora za vzgojo koristnikov cest. Od DOZ in Zavoda zn socialno zavarovanje smo dobili preko 6 milijonov dinarjev denarnih sredstev za vzgojne namene. Stalna dejavnost TNZ je v prometni vzgoji šolske mladine. To vzgojo dobivajo vsi učenci osemletke in strokovnih šol na območju Ljubljane. Na osemletkah so redno vsak mesec predavanja po določenem programu. Predavajo študenti prometniki. Program na osemletkah obsega sedem predavanj v šolskem letu. Zajetih je v ta program 26 osemletk in 9 šol učencev v gospodarstvu. Za ta predavanja smo določili stalno ekipo 17 predavateljev, ki imajo določen urnik, sestavljen v sporazumu z vodstvom šol. V tem letu je bilo skupaj opravljenih 3979 ur predavanj (lani 3220), ki jih je poslušalo povprečno vsak mesec nad 20.800 učencev. Enkrat letno pred koncem šolskega leta obiskujemo tudi osemletke v večjih krajih izven Ljubljane, predvsem ob cestah I. reda. Na teli šolah predavajo po večini naši uslužbenci. Tako smo obiskali 27 šol; predavanja je poslušalo okoli 8000 učencev. Večina teh predavanj so bila združena s prikazovanjem filmov. Na šolah v mestu smo predavanja izpopolnili z ustreznim diafilmi. Sedaj razpolagamo s 50 različnimi filmi, ki so primerni za izpopolnitev predavanj. Pripravili smo učni pripomoček, v katerem bo sistematično zbrano vse potrebno prometno vzgojno gradivo. Ta ptipomoček bomo poslali vsem osemletkam v okraju in tako seznanili učno osebje s problemi prometne vzgoje in snovjo, ki je primerna za določene stopnje starosti šolske mladine. S tem bomo ustvarili pogoje, da se bodo taka predavanja prirejala v okviru šole same. Na osemletkah smo tudi organizirali pisanje šolskih nalog in risanje del s področja prometa. Izdelanih ie bilo preko 17.000 nalog, izmed katerih je bilo izbranih 200 najboljših. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS je iz našega okraja nagradil 15 učencev za najboljša pismena oziroma risarska dela. Pred koncem šol. letin 1958/59 srno uspešno zaključili poseben tečaj na učiteljišču v Ljubljani za prihodnje učitelje, ki bodo kasneje na šolah samostojno vodili prometno vzgojo. Tečaj je obiskovalo 39 dijakov 5. letnika. Za izvedbo tega tečaja nam je znatno pomagalo tudi tajništvo za šolstvo OLG Ljubljana. Taki tečaji so zelo koristni. Sedaj pripravljamo nov tečaj. Tudi letos je tajništvo za šolstvo obljubilo materialno podporo. Predvidevamo, da bomo pričeli s tečajem v drugem semestru tega šolskega leta. PIONIRSKA PROMETNA SLUŽBA Izkušnje so pokazale, da za sedaj ni potrebe po tej službi na šolah izven centra mesta in v šolah, ki so oddaljene od cest I. reda. Zato smo ukinili to službo v osemletkah v Zg. Šiški, zn Bežigradom (Vodovodna cesta), Tone Tomšič in Fran Levstik. Na ostalih šolali smo obdržali to službo, ker menimo, da jo potrebna. Hkrati smo z vodstvi teh šol proučili stanje in opozorili na pomanjkljivosti in hibe v tej službi. Sedaj deluje tn služba redno na 34 šolah v Ljubljani, ob cestah I. reda ter v Kočevju, Starem trgu in Kamniku. Na vseh teh šolah je sedaj 361 pionirjev prometnikov. V celem šolskem letu se je v tej službi zvrstilo nad 500 učencev višjih razredov osemletk. To službo smo uvedli tudi na relaciji Trzin—Kamnik—Tuhinjska dolina. Z otvoritvijo rekonstruirane ceste Domžale—Trojane smo na obvezni relaciji Trzin— Kamnik—Tuhinjska dolina v manjših krajih ukinili to službo. Analiza dela kaže, da je potrebno stalno nadzorovati, pomagati in sodelovati z učenci, ki opravljajo to službo. Ugotovili smo, da je večina članov te službe zelo požrtvovalna, vendar pa je uspešno delo odvisno predvsem od skrbi in brige vodstva šole. Vsestransko skrb za delo te službe so pokazali upravitelji šol Moste, Šentvid, Prule, Jarše, Ježica in drugi. V tem letu smo sistematično pregledali delo te službe vsaka dva meseca. Obiskovali smo še posamezne šole, kjer smo začutili, da ta služba ne deluje normalno. Imeli smo tudi redne stike z občinskimi organi, ki smo jih zainteresirali, da so nabavili ustrezno število pionirskih uniform. Uniforme za pionirje so nabavili občinski LO Kočevje, Stari trg pri Ložu, Medvode, Šentvid, Bežigrad, Črnuče, Domžale, Kamnik, Moste, Rudnik, Vrhnika in Logatec. Na drugih šolah je to vprašanje še nerešeno, ker občine nimajo na razpolago dovolj sredstev. V prihodnje bomo poizkusili urediti, da bodo tudi na ostalih šolah dobili pionirji prometniki potrebno opremo. POPULARIZACIJA PROMETNE DISCIPLINE Med letom smo v precejšnji meri uporabljali filme za popularizacijo cestuo-prometne discipline. Predvajali smo jih na vseh osemletkah v Ljubljani, v »Iskri«, pred Ajdovščino, v ostalih krajih pri podružnicah šoferjev in avtomehanikov in pri nvto-moto društvih. Računamo, da je približno v sto primerih gledalo devet različnih filmov okoli 40.000 ljudi. Brez dvoma je ta način prometne vzgoje zelo uspešen. Zaradi tega smo že v začetku leta skušali najti možnosti in sredstva za izdelavo novih prometno vzgojnih filmov. DOZ je dal na razpolago Zavodu za šolski in poučni" film 3 milijone dinarjev za izdelavo štirih kratkih filmov o piometu. Sve- tovali smo tudi izbor tematike filmov (nepravilnosti pešcev, kolesarjev, motoristov in vzrok avtomobilske prometne nesreče) in nastopili kot strokovni svetovalci. Filmi so sedaj v delu. Dajemo na razpolago snemalcem tehnična sredstva (avtomobile, motorno kolesa) ter določeno število ljudi, ki nastopajo kot posamezni cestno-prometni udeleženci. Zaradi slabih vremenskih prilik je bil program snemanja le delno realiziran. S tem bomo nadaljevali v prihodnjem letu. Tudi Okrajni zavod za soc. zavarovanje je prispeval 200.000 dinarjev za potrebe filmske prometno-vzgojne dejavnosti. Lahko rečemo, cia smo v tem letu uspeli navezati zelo plodne stike, zlasti z omenjenima ustanovama, kor je dalo lepe uspehe v preventivno prometno-vzgojnem delu. Skupno z organizacijo Združenja šoferjev in avtomehanikov smo v večjih centrih v okraju priredili predavanja o prometni problematiki. Obravnavali smo probleme splošnega in lokalnega značaja ter prometne varnosti, zlasti tiste nepravilnosti, ki so posredni ali neposredni vzrok prometne nesreče. PIONIRSKI PROMETNI PARK Plod večmesečnih priprav in dela je tudi pionirski prometni park ob Vilharjevi in Titovi cesti z desetimi avtomobilčki, ki ima namen vzgajati šolsko mladino v disciplinirane pešce in kolesarje. Poučevanje mladine in skrb za vodstvo pionirskega prometnega parka smo predali Avto-moto društvu Ljubljana. Pouk je deljen na teoretični v šoli in praktični v samem parku. Ta način prometne vzgoje je vzbudil veliko zanimanje na vseh šolah. Na podlagi sedanjih izkušenj sklepamo, da bo pionirske prometne tečaje nbsolvi-ralo letno do 1500 učencev. Za gradnjo omenjenega parka smo z Avto-moto društvom Ljubljana zbrali v gotovini, materialu, storitvah in opremi skupaj nad 5 milijonov dinarjev. Tri pionirske avtomobilčke smo dali na razpolago prireditelju izložbe »Zaštitimo čoveka u suobra-čaju< v Beogradu. V več drugih krajih se sedaj zanimajo zn gradnjo takega prometno vzgojnega objekta. PROMETNA PROPAGANDNA AKCIJA Pripravili smo pet izložb o prometni varnosti, s katerimi smo prikazali vzroke in posledice prometnih nesreč, koko noj se posamezni cestno prometni udeleženci ravnajo v cestnem prometu, da ne pride do takih nesreč, in podobno. V sodelovanju z Okrajnim zavodom za socialno zavarovanje smo izvedli obširno propagandno akcijo z raznimi plakati in nalepki. Skupno je bilo izdanih ca. 18.000 kosov propagandnega materiala, in sicer z lastnimi sredstvi in s sredstvi omenjenega zavoda, ki znašajo skupaj nad 350.000 din. Vse leto imamo dobre stike z uredništvi vseh listov in revij. Stolno smo posredovali v objavo članke, slike in reportaže s prometno vzgojno tematiko. Skupno je bilo letos objavljenih 110 člankov s 113 fotografijami in približno 1500 krajših notic o prometnih nesrečah. Razen omenjenih prispevkov smo organizirali večje akcije s sodelovanjem novinarjev. Tako smo reportažno obravnavali v dveh primerih avtocesto. problem na cestah I. reda, vprašanje prometa pešcev na prehodili. kolesarski promet na cestah 1. reda, režim varnosti na obvozni cesti Trzin—Kamnik—Tuhinjska do- lina, režim prometa na štajerski magistrali, alkoholiziranost voznikov in druge. Prav tako smo uspešno sodelovali z RTV Ljubljana. Med letom smo pripravili prometno pionirsko televizijsko oddajo o otvoritvi pionirskega prometnega parka in drugo. Sodelovali smo v mnogih oddajan »šoferjem na potic, v katerih smo posredovali najrazličnejšo podatke o stanju prometne varnosti, o prometnih nesrečah, dali nasvete za vožnjo ponoči, v megli, poledici, v snegu in podobno. Ob vseh cestah I. reda v smeri iz mesta smo namestili večje table s silhueto kolesarja in napisom »Previdna vožnja — srečna vožnja«. V poletnih mesecih, ko je na cestah največ kolesarjev, smo organizirali opozarjanje preko zvočnika na službenem avtomobilu. V ta namen smo sestavili ekipo študentov prometnikov, ki so to delo opravljali v času prometnih konic in močnega prometa na relaciji Ljubljana— Medvode in Ljubljana—Ježica (ko-palna sezona). Z omenjenim avtomobilom smo organizirali opozarjanje tudi na relaciji Ljubljana— Domžale in Trzin—Kamnik v času obvozne proge. Nadalje smo uporabljali ta način zavarovanja prometa tudi ob večjih prireditvah (dirke, proslave). Prav talko smo organizirali opozarjanje pešcev osebno brez zvočnika v centru mesta, naj pri prečkanju ceste uporabljajo označene prehode za pešce. V to akcijo smo angažirali več uslužbencev prometne LM. Zelo uspešna je bila tudi akcija opozarjanja voznikov motornih vozil s posebnimi nalepki, naj pešcem na prehodu dajo prednost. Med kolesarsko sezono smo organizirali obsežne akcije proti kolesarjem, ki vozijo ponoči hrez luči in odbojnega stekla. Temeljito in večdnevno ukrepanje smo izvedli na glavni cesti v okolici Črnuč in Domžal, ker so v teh krajih kolesarske razmere zelo neurejene. Uspeli smo, da so sl domala vsi kolesarji opremili kolesa z lučmi in odbojnimi stekli. Tako akcijo smo izvedli tudi v drugih krajih (Logatec, Vrhnika, Medvode). Pripravili smo 8 serij in 7 diapozitivov o vzrokih prometnih nesreč, o nepravilnostih posameznih koristnikov cest in z drugo prometno vzgojno vsebino. Te diapozitive smo poslali postajam I.M v okraju, ki so jih po teden dni izmenoma prikazovali v kinematografih na svojem območju. Te diapozitive je v kinematografih gledalo približno 20.000 ljudi. Razen tega smo v ljubljanskih kinematografih izposlovali prikazovanje diapozitivov o pešcih no označenih prehodih, o motoristih s čeladami, o nepravilnostih kolesarjev, o vzrokih prometnih nesreč, o motornih vozilih, ki morajo odstopiti prednost pešcem na prehodih, in drugo. V Kamniku. Domžalah. Zagorju in na Vrhniki smo pred zaključkom pouka na šolah pripravili skupno s tamkajšnjimi organi tako imenovane »tedne prometne. V tistih dneh so naši uslužbenci obiskali vse šole, pripravili predavanja s filmi zn prebivalstvo, občinske komisije za prometno varnost so izposlovale ureditev prehodov zn pešce, pregledovale cestne signalizacije, pripravile izložbe s pronif-tno vzgojnim materialom in podobno. V teku so še priprave zn prireditev stalne razstave o varnosti pri delu in na cesti, ki ho v prostorih Poliklinike v Ljubljani. To razstavo organizira Okrnini zavod zn socialno zavarovanje v Ljubljani, s katerim sodelujemo v vseh pre- ventivnih vzgojnih akcijah. Naš pri- mandatnih kazni, sodniku za pre-spevek slikovnega materialu sc bo krške pa je bilo prijavljenih 11.519 nanašal na prometne nesreče in sta- kršiteljev cestno prometnih pied-tistiko prometnih nesreč. Material plsov. Z mandatnimi kaznimi je bilo na razstavi se bo menjal približno nabranih 6,430.450 dinarjev. Menimo, vsake tri mesece in se no prilagodil da bi ta sredstva morala biti na-problemom na terenu (zimski čas, menjena predvsem za vzgojo korist-kolesarska sezona itd.). nikov cest, ne pa da se odvajajo Naraščajoči promet, kršitve pro- v sklade za izgradnjo novih cest. metne discipline in prometne nesre- Kaznovalna politika sodnikov za če so zahtevale v politiki prijav- prekrške je preblaga. Prav tako ljanja ostrejše ukrepe. Držali smo ugotavljamo, tla je število izrečenih se še vedno načela, da smo za pro- varstvenih ukrepov začasnega od-metno manj nevarne kršitve opozar- vzema vozniških dovoljenj prejeli, ostreje pa smo ukrepali proti majhno, število višjih denarnih in tistim kršiteljem, ki so povzročali zapornih kazni pa mnogo premajh-prekrške, ki predstavljajo za pro- no. Tudi kaznovalna politika sodišč met večjo nevarnost. Zaradi zasta- je preblaga. Mnogo previsok je od-relih in neživljenjskih predpisov stotek pogojnih kazni in premajhno smo za hujše kršitve izrekali man- jo število odvzemov vozniških dodatne kazni. Izrečenih Je bilo 45.504 voljenj. KRŠITVE PROMETNIH PREDPISOV Zoper posamezne vrste koristnikov cest je bilo napravljenih naslednje število poročil o prekrških oziroma izrečenih mandatnih kaznit Koristniki Javnih cest Poročilo O prekršku Mandatnih kar.ni Vozniki avtobusov 110 244 Vozniki tovornih avtomobilov 712 2352 Vozniki osebnih avtomobilov 1392 6132 Vozniki traktorjev 160 220 Vozniki motornih koles Vozniki mopedov 1771 646 3519 2095 Vozniki koles 5684 25624 Vozniki vprežnih vozil 985 2575 Vozniki inozcmci 50 232 Zoper pešce in ostale (potnike) — 2511 Skupaj 11519 45504 Zoper voznike motornih vozil (vštevši mopediste) je bilo skupaj 4791 poročil o prekrških (skupno število 11.519) in izrečenih 14.562 mandatnih kazni (od skupnega števila 45.504), Glede na vrsto prekrškov je bilo napravljenih naslednje število poročil o prekrških, oziroma izrečenih mandatnih kazni: it. Zap. 1. 2. 3. 4. 5. Vrata prekrfika Prekoračena maksimalna hitrost vožnje Neprimerna hitrost Neupoštevanje prednosti v križišču Vinjenost med vožnjo Uživanje alkohola med vožnjo (7. točka republiške odredbe) Nepravilno prehitevanje 6. Nepravilno prehitevanje 7. Vožnja brez predpisanih luči 8. Nczasenčenjc luči 9. Rezanje ovinka 10. Nepravilno ustavljanje ali parkiranje 11. Nepravilna uporaba zvočnega signala 12. Neupoštevanje prometnih znakov 13. Neizpravnost vozila (zavore, luči in drugo) 14. Vožnja po levi strani ceste 15. Nepravilno obremenjen avto a) s potniki b) s tovorom 16. Vožnja brez vozniškega izpita 17. Nenakaznna sprememba smeri vožnje 18. Neizpravnost dušilca zvoka 19. Prevažanje predmetov, ki ovirajo kolesarja 20. Vožnja vštric 21. Ostali prekrški Poročilo o prekršku 100 02 360 639 45 2225 4184 50 63 643 136 559 395 148 148 189 1226 286 19 398 483 731 Mandatnih kazni 1 720 275 4466 1324 12797 500 494 3213 266 5972 1052 898 234 98 144 2393 31 1441' 3991 3187, Skupaj 11519 45504 Na odvzem krvi je bilo v letu 1959 odpeljanih skupaj 807 oseb. Od teli je bilo pri 599 ugotovljeno, da so imeli v krvi koncentracijo alkohola nad 0,5 %>o. Izrečenih varstvenih ukrepov jo bilo v prvem, drugem in tretjem tromesečju, skupaj 47 ali 7,8 % od skupnega števila oseb, pri katerih je bila ugotovljena koncentracija alkohola v krvi nad 0,5 %o. Varstveni ukrepi so bili izrečeni pretežno za dobo enega meseca. Redkeje so bili izrečeni za dobo dveh nli treh mesecev. Od 62 deponiranih vozniških dovoljenj snu) jih le v desetih primerih deponirali za dobo treh mesecev, v 33 primerih pa za dobo enega meseca. Občinski sodniki zn prekrške izrekajo nizke denarne kazni in milejše varstvene ukrepe iz nepojas- njenih razlogov. Ko so obravnavali večino cestno prometnih prekrškov leta 1958 okrajni sodniki zn prekrške, so bile denarne kazni ostrejše. Tudi glede izreka varstvenih ukrepov začasnega odvzema vozniških dovoljenj smo imeli 1958. leta v istem obdobju izrečenih 35 td* 11% od skupnega števila odpeljanih na odvzem krvi, v letu 1959 pa l0 47 ali 7,8%. Varstveni ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja bi bilo potrebno izreči v vsakem primeru, ko je z analizo, krvi dokazano, da je voznik vinje® upravljal motorno vozilo. Nizka o0/ nuitin bazen pri vinjenih voznikih ne doseže svojega namena. EVIDENCA MOTORNIH VOZIL Ob koncu leta 1959 smo imej* v evidenci 16.215 motornih vozu- Registriranih je bilo 3161 novih vozil. Prevladujejo še vedno inozemska vozila, močno pa so zastopana tudi vozila domače proizvodnje. V letu 1939 opažamo občutno manj na novo registriranih vozil socialističnega sektorja. Tako je bilo evidentiranih le 142 osebnih avtomobilov last splošnega družbenega premoženja. Med novimi vozili je največ osebnih avtomobilov in motornih koles. Po podatkih, ki se ukvarjajo s prodajo motornih vozil, bo leta 1960 v Sloveniji prodanih ca. 10.000 motornih vozil domače proizvodnje, od teh ca. 7000 mopedov. To je Izreden skok v produkciji domačih vozil, kar se bo nujno močno odražalo v prometu. Čedalje večje število vozil, katerih tehnično stanje je treba vsako leto pregledati, ustvarja vedno večje težavo, ker zahtevajo pregledi mnogo časa in ljudi, rezultati pregledov pa niso zadovoljivi, ker ne razpolagamo s potrebnimi tehničnimi pripomočki in prostori. Tehnični pregledi se opravljajo na odprti cesti, tako da so člani komisije izpostavljeni vsem vremenskim ne-Prilikam. Pregledi™ se opravljajo tudi v določenem času, da lastnik za tehnični pregled lahko usposobi vozilo tako, da zamenja določene dele, ki si jih za to priliko izposodi in nato vrne, vozilo pa je v prometu še naprej tehnično pomanjk- ljivo In za promet nevarno. Ob takih pogojili predstavljajo letni tehnični pregledi za varnost prometa minimalno vrednost, zato je bilo predlagano, da se letni tehnični pregledi ukinejo, kontrola tehničnega stanja pa naj se izvaja na cestah, v nvtopaikih, kjer se bo našlo vozilo v takem tehničnem stanju, kot je dejansko v prometu. V vsakem primeru pa bo treba izpopolniti predpise o tehničnih normah, Ki jih morazjo vozila dosegati, da so za promet varna, in nabaviti potrebne tehnične pripomočke, s katerimi se bo lahko ugotovilo, ali vozila te norme dosegajo. Tehnično stanje motornih vozil mira kaže dejstvo, da je bilo pri letni registraciji in tehničnem pregledu zaradi pomanjkljivosti zavrnjenih 1500 vozil. Pogostejše pomanjkljivosti so prav tiste, ki predstavljajo v prometu največjo nevarnost (slabe zavore, glavne in zadnje luči, slabo vzdrževan kretalni mehanizem itd.). V tem letu je bilo iz prometa za stalno izločeno tudi manjše število vozil, ki Zaradi dotrajanosti ne ustrezajo osnovnim zahtevam varnosti. VOZNIKI MOTORNIH VOZIL Zaradi čedalje večjega števila kandidatov za vozniške izpite je bila postavljena poklicna izpitna komi- sija iz za to strokovno usposobljenih uslužbencev. Komisija je poslovala v rednem delovnem času in nadurno. Vozniških izpitov je bilo opravljenih 6938, kar je nekoliko manj kakor leta 1958. Izpite je položilo prvič 54,9e/o kandidatov. Podatki kažejo, da smo v letu 1959 izpitne kriterije nekoliko zaostrili. Ta ukrep narekuje večja gostota prometa, ki zahteva od voznikov, da bolj obvladajo vozila, in pa izredno visok odstotek nesreč, pri katerih so udeleženi prav vozniki novinci. Pri vozniških izpitih zahtevamo dobro poznavanje cestno prometnih predpisov in obvladanje raktične vožnje. Mnogo manj za-tevamo poznavanje motoroznan-stva, ker ta predmet ni bistveno važen za varnost prometa. Več znanja motoroznanstva zahtevamo od poklicnih voznikov. V predmetu motoroznanstva ni položilo izpitov le 73 amaterjev in 189 poklicnih voznikov. Da bi zagotovili še večjo objektivnost ocenjevanja in da bi hkrati ugotovili znanje večjega števila kandidatov, uvajamo testen način za ugotavljanja znanja cestno prometnih predpisov in ocenjevanja praktične vožnje. Ta način se čedalje širše uporablja tudi drugod po svetu in je pokazal mnogo prednosti pred do sedaj uporabljenim načinom. OBČINSKI LJUDSKI OD OBČINA LITIJA 184. No podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/32) in 3., 8. in 163. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list 1'LRJ št. 2/59) je občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seii zboru proizvajalcev dno 11. decembra 1959 sprejel ODLOK o vsklnditvi predpisov o prekrških z določbami temeljnega zakona o prekrških 1. člen Podaljša se veljavnost 12. člena odloka o opravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov gostinskih podjetij in gostišč, o oddajanju opremljenih sob turistpm in potnikom in dajanju hrane abonentom v zasebnih gospodinjstvih na območju občine Litija (Glasnik Št. 57/57) s spremembo da se za tam navedene prekrške določi mesto denarna kazen do 3000 dinarjev denarna kazen do 10.000 dinarjev. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/2-4337/1-59. Litija, dne 11. decembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Slano Pungerčar 1. r. 185. Na podlagi 2. odstavka 15. člena V? 2. točko 30. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS $t. 19/52) (er 3. in 8. člena te-nndjn 'm zakona o prekrških (Uf. ‘st F) zt 2/59' ie občinski ljud- ski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 11. decembra 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o uvedbi pavšalnega plačevan ja s tarifo predpisanega plačila za osemenjevanje 1. Člen 8. člen odloka o uvedbi pavšalnega plačevanja s tarifo predpisanega plačila za osemenjevanje (Glasnik št. 57/59) sc spremeni in se glasi: »Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje: 1. kdor v določenem roku ne prijavi pristojnemu upravnemu organu številčnega stanja svojih plemenic; 2. rejec bika oziroma osemenjevalec, ki za pripust oziroma za osemenitev zaračuna kakršnokoli odškodnino. Upravno kazenski postopek izvede in kazen izreče sodnik zn prekrške pri občinskem ljudskem odboru.« 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/2-4331/1-59. Litija, dne 11. decembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Pungerčar 1. r. OBČINA LJUBIJANA-POLJE 186. Na podlagi 12. člena zakona o proračunskem prispevku lz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ štev. 52/57, 52/58 in 47/59) ln 26. člena statuta občine I jubljana-Polje Je občinski ljudski odbor Ljubljnna- Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. marca 1960 sprejel: ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek lz osebnega dohodka delavcev plačujejo vsa industrijska podjetja in obrati, trgovska podjetja na debelo, prometna podjetja ter zasebne obrtne delavnice, ki zaposlujejo tujo delovno silo. 2. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnih dohodkov znaša za vse v prejšnjem členu navedene zavezance 10 °/o proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev, in je dohodek občinskega proračuna. 8. člen Svet za družbeni plan ln finance občinskega ljudskega odbora lahko oprosti izplačevalce iz 1. člena delno ali v celoti plačila tega prispevka v primerih, ko bi bile zaradi tega ogrožene plače delavcev in uslužbencev po tarifnem pravilniku ali ko bi bilo ogroženo nagrajevanje po učinku. 4 člen Ta odlok velja cd dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev.: 02/1-31-38/1-60. Ljubljana-Polje, 9. marca 1960. Predsednik občinskega ljudskega odbora Leopold Maček, L r. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Kočevje na podlagi 164. člena ZJU razpisuje tale delovna mesta: 1. Načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve (visoka ali višja strokovna izobrazba s petletno upravno prakso). 3. Referent za plan in analize (višja ali srednja strokovna izobrazba s triletno upravno prakso). 3. Referent za imovinsko-pravne zadeve (visoka ali višja strokovna izobrazba s triletno upravno prakso). 4. Referent za plače in delovne odnose (srednja strokovna izobrazba s triletno upravno prakso). 5. Sanitarni inšpektor (visoka strokovna izobrazba ali vsaj sanitarni tehnik). 6. Dakfilograf v oddelka za finance (nižja strokovna izobrazba z dveletno administrativno šolo). Pravilno kolkovane ppnudbe z dokumenti o strokovni izobrazbi je poslati Komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje najkasneje do 15. aprila 1960. Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje Komisija za razpis upravnika Zdravstvenega doma I.jubljana-Be-žigrad razpisuje na podlagi 309. člena Zakona o javnih uslužbencih mesto upravnika Zdravstvenega doma Ljubljana-Be-žigrad, Ljubljana, Lavričeva 5 a. Kandidat mora biti zdravnik s položenim strokovnim izpitom. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Ljubljana-Bcžigrud, Ljubljana, Parmova 33, najpozneje do srede, 20. aprila 1960. Komisija za razpis mesta upravnika Zdravstvenega doma Ljubljana-Bežigrad Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Ljub-ljana-Moste razpisuje na osnovi določb Zakona o javnih uslužbencih službeno mesto načelnika oddelka za gospodarstvo Prosilci morajo imeti visoko ali višjo strokovno izobrazbo. Prošnje se vlagajo 15 dni po objavi razpisa na ObLO Ljubljana-Moste, Ljubljana, Proletarska c. 1. Komisija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste VSI-ltlNA Poročilo o valnosll In problemih cestnega prometa na območju okraja. 18« Odlok o vsklodltvi predpisov o prekrških r. določbami temeljnega zakona o prekrških občine Lilijo. 185 Odlok o spremembi odloku o uvedbi pavšalnega plačevanja 9 larifo predpisanega plačila za osemenjevanje — občin« Litija. 186 Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev — občine Ljubljana-Polje. Razpis delovnih mest v upravi občin Kočevje, Ljubljana-Bečigrad in Ljubljano« Moste. Zaključni računi gospodarskih organizacij za leto ms. Za ključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Moravče pri Domžalah AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1958 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 600 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev I. Osnovna sredstva 28.017 1 Sklad osnovnih sredstev 3- Drugi viri osnovnih 28.002 2- Denarna sredstva osnov 2.247 nih sredstev 769 B. Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev 421 S. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe - porabe 261 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 3.528 C. Ooratna sredstva 6 Drugi viri obratnih S. Skupna obratna sredstva 9.068 sredstev 6.793 D. Rezervni sklad D. Izločena sredstva In drugi skladi 1. Denarna sredstva rezerv- 7. Rezervni sklad in drugi 2.021 nega sklada ln drugih skladov 1.631 skladi 8 Viri nerazporejenih 7. Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E. Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 13.132 8 Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva 30.306 10 Dobavitelji tn druge obveznosti 11 Druga pasiva 14.808 Skupaji 70.952 Skupaj: 78.952 Računovodja. Predsednik UO: Direktor Regina Grilj Jože Kokalj Karol Lavrič Zaključni račun podj. za Izdelavo In popravilo učil »UČILA-«, Ljubljana AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap št. Naziv postavke Znesek Zap v 000 din št Naziv postavke A. Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 3. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov t Denarna sredstva neraz porejenih sredstev B. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8 Kupci ln druge terjatve 8 Druga aktiva 1.439 383 13 106 122 453 3.820 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad ln drugi skladi J Rezervni sklad In drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev e obračunu ln druga pasiva 0 Kratkoročni krediti za obratna sredstva to Dobavitelji tn druge obveznosti tl Druga oaslva S k u paJi 6.538 Skupaj! Znt-sek v 000 din 2.022 60 1.833 127 1.129 976 389 6 538 Računovodja Predsednik UO Direktor Franc Stojan Dušan Djurlca Tone Ilcnlč Zaključni račun PLETILNICE ŽIČNIH MREŽ, Sodražica AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA ZjjP Naziv postavke Znesek v 000 din •?tp Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva 8.275 1 Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 8.275 S Denarna sredstva osnov- 4.290 4.290 nlh sredstev B. Viri sredstev skupne B« Sredstva skupne porabe porabe 3. Sklad skupne porabe 1.454 4. Drugi viri sredstev 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe - porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 5.490 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih |. Skupna obratna sredstva 2 218 sredstev 1) Rezervni sklad D. Izločena sredstva In drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- 7 Rezervni sklad In drug! 483 nega sklada tn drugih 383 8 Viri nerazporejenih 1. Denarna sredstva neraz- sredstev 772 porejenih sredstev 772 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E. Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 331 8. Kupci ln druge terjatve 1.534 10 Dobavitelji ln druge 9 Druga aktiva 4.337 obveznosti 11 Druga pasiva 734 Skupaji 21.829 Skupaji 21.829 Računovodja. Predsednik UO: Direktor. Evgen Ivanc Janez Lesar Evgen Ivanc Zaključni račun vodovodnega lnstalaterstva, kleparstva in ključavničarstva »KLEPAR«, Ljubljana, Celovška 91 AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zap. št. Naziv postavke Znesek Zap v 000 din št Naziv postavke Znesek v 000 din 1 B. 6. T e. 9 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva Denarna sredstva osnovnih sredstev 812 B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada ln drugih skladov Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 639 39 31 E. Sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci m druge terjatve 1.151 Druga aktiva 92 Skupaji 2.800 A Vlil osnovnih sredstev 1 Sklad osnovnih sredstev 401 2 Drugi viri osnovnih sredstev 411 B Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe — 4 Drugi viri sredstev skupne porabe — C. Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 6 Drugi viri obratnih sredstev D Rezervni sklad In drugi skladi 7. Rezervni sklad In drugi skladi 8 Viri nerazporejenih sredste) 88 350 304 81 E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva Skupaji 150 928 27 2.800 Računovodja Predsednik UO Direktor: Gojmlr Pevc Pavle Ccrgolj Janez Pirc Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. J., Šmartno v Tuhinju Kmetijska zadruga z o. J., Šmartno v Tuhinju se bavt s trgovino z reprodukcijskim materialom, odkupom kmetijskih pridelkov, lesnih sortlmentov. zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, živine ln mlečnih izdelkov ter nudi strojne usluge kmetijstvu ln prevozništvu AKTIVA BILANCA na dar. »1 decembra lori* PASTVA Naziv postavke Ziusek v 000 din Naziv postavke Zntso a v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 2.010 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri o&novnlh 1.684 2 Denarna sredstva osnov sredstev 1.246 nlh sredstev 920 B Viri sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drv.gl viri sredstev 9 363 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe porabe 5.976 C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2.209 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 9 Skupna obratna sredstva 2.756 sredstev 5 153 D Rezervni sklad D Izločena sredstva tn drugi skladi « Denarna sredstva rezerv nega sklada tn drugtn skladov 1 Denarna sredstva neraz 1.106 1 Rezervni sklad tn drug! skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev 1.196 porejenih sredstev E Viri sredstev z obračunu In druga pasiva E. Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 8 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva 7.253 5 727 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva 1.603 3.384 Skupaji 25.810 Skupaji 25.340 Računovoa'a- Predsednik no Direktor: Ivanka Cevce Jernej Razpotnik Alojz Pibernik Zaključni račun podjetja »POTROŠNIK«, Kamnik Podjetje je poslovalo v letu 1958 s štirinajstimi poslovnimi enotami v mestu Kamniku ln okolici. V teh trgovinah je gospodarska organizacija dosegla 272 milijonov 96.000 din prometa, povprečno zaposlenega osebju pa je bilo 39 delavcev ln uslužbencev ter 6 vajencev. Podjetje redno plačuje družbene obveznosti In druge dajatve. Starih terjatev ln obveznosti nima. AKTIVA BILANCA na dan $1 decembra 195* PASIVA Znesek Zap Znesek Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev 1 Osnovna sredstva 4.574 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 3.398 1 Denarna sredstvo osnov- 1.509 nlh sredstev 91 B Vlil sredstev skupne B. Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 4 Drugi viri sredstev - 8 Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe - porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2.587 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstva 33 302 sredstev 22.745 D Rezervni sklad D izločena sredstva lil drugi skladi 6, Denarna sredstva rezerv- 1 Rezervni sklad ln drugi 1.730 nega sklada ln drugih skladi skladov 1.390 6 Viri nerazporejenih t Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva zn obratna sredstva 8 Kupci In druge tenatve 9 Druga aktiva 10.490 2.338 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Drugo pnslva 18.455 1.821 S k u p a ) i 52.248 Skupaji 52 243 Računovodja. predsednik UO: Direktor: Franc Perčič Lovro Vcrčnlk Janez Kušar Zaključni račun gostišča »MIHOVEC«, Pirniče, p. Medvode AKTIVA BILANCA oa dan Sl. decembra 1958 PASIVA Za p St Naziv postavke Znesek v 000 din Za p št Naziv postavke A Osnovna sredstv« 1- Osnovna sredstva *■ Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe I- Sredstva skupne porabe 8- Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezervnega sklada tn drugih skladov *• Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B Sredstva v obračunu in druga aktiva 6. Kupci ln druge terjatve 8 Druga aktiva Skupili «8 855 880 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 1. Drugi viri sredstev skupne porabe C- Viri obratnih sredstev 5. Sklad obratnih sredstev 8. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi 7. Rezervni sklad ln drugi skladi I Viri nerazporejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10. Dobavitelji tn druge obveznosti II Druga pasiva Skupaj: Znesek v ooo din n e it 40 186 241 858 880 Računovodja Predsednik UO Ivanka Pctač D rektor: Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Radohova vas AKTTVA BILANCA na dan 31. decembra 1858 PASIVA Zj,°p Naziv postavke Znesek v 000 din Z£t£> Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 1. Osnovna sredstva g. Denarna sredstva osnov- 7.036 1 Sklad osnovnih sredstev 1. Drugi viri osnovnih sredstev 9.391 808 nlh sredstev 895 B. Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 813 1. Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne - 1. Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe 18» C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 1.077 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 1. Skupna obratna sredstva 11.520 sredstev W D. Rezervni sklad D. Izločena sredstva ln drugi skladi 8. Denarna sredstva rezerv- I. Rezervni sklad In drugi 1.462 nega sklada ln drugih skladov 1.116 skladi 8 Viri nerazporejenih ?. Denarna sredstva neraz- sredstev m porelenlh sredstev E. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva E Sredstva v obračunu 8 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 11.963 8 Kupci in druge terjatve 8 Druga aktiva 7.123 3.058 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 6.480 11 Druga pasiva 841 8 k u p a j i 32 937 S k u p a J i 32.937 Računovodja Angelca Janežič Predsednik UO: Jože Kutnar Direktor: Avgust Polončič Zaključni račun elektroinstalacijskcga podjetja MIHELČIČ IVAN, drž. obrtni mojster, Ljubljana, Borštnikov trg 1 AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Zaključni račun podjetja »REKLAMSERVIS«, Ljubljana, Čopova 5 AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1958 PASIVA Zap št Naziv postavke * 1 * * * S * * 8 A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva 1 Denarna sredstva osnov- nih sredstev B Sredstva skupne porabe S Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne porabe C Obratna sredstva 8 Skupna obratna sredstv* D Izločena sredstva 8. Denarna sredstva rezerv-nega sklada In drugih skladov *• Denarna sredstva neraz porelenlh sredstev B, sredstva v obračunu ln druga aktiva 8 Kupci In druge terjatve * Druga aktiva s k u p a 1: ZHP Znese,< št . . . Znesek Zap .. . . Znesek v 000 dtn ^ Nay> postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din A Viri osnovnih sredstev \ Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev 652 1. Sklad osnovnih sredstev 1.703 3.403 1 Sklad osnovnih sredstev 4.037 2. Drugi viri osnovnih 2. Drugi viri osnovnih 5 2 Denarna sredstva osnov- 659 sredstev 655 O Viri sredstev skupne nih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 532 B Sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe 327 1 Drugi viri sredstev 4 Drugi viri sredstev - skupne porabe - 8 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne 327 skupne porabe - 459 C Viri obratnih sredstev porabe — C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obralnih sredstev 2 347 3 Sklad obratnih sredstev 833 8 Drugi viri obratnih C Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 2.255 sredstev 720 6 Skupna obratna sredstva 166 sredstev • D Rezervni sklad D. Rezervni sklad in drugi skladi U 1/ioScna sredstva ln drugi skladi 7 Rezervni sklad ln drugi 7 Rezervni sklad ln drugi 114 skladi 9 Viri nerazporejenih 137 nega sklada tn drugih skladi 8 Viri nerazporejenih 49 sredstev m 1. Denarna sredstva neraz sredstev 362 F. Viri sredstev porelenlh sredstev *» E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva v obračunu in druga pasiva 8 Kratkoročni krediti E Sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti za obratna sredstva in druga aktiva za obratna sredstva 3-392 10 Dobavitelji ln druge obveznosti 1.580 8 Kupci ln druge tcriatv« 9 Druga aktiva 1.294 567 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 608 H Drugo Daniva 503 tl Druga pasiva 7 527 S k u p a v 7.527 s k u p a) i 6.416 s k u p a 11 6.416 Računovodja Francka Merhar Predsednik UO Jože Cigoj L) lektor: Ivan Mihelčič Računovodja Majda Košir Predsednik UO Drago Lazar Direktor: Stanc Megušar Zaključni račun inštalaterskega podjetja ELVO, Ljubljana, Ziherlova 13 Podjetje Je ustvarilo v letu 1958 6.219.187 din prometa. Povprečna delovna sila ie bila 3 oseb. Podjetje Je bilo ustanovljenv z odločbo ObLO LJublJana-Siška in Je poslovalo v poskusni proizvodnji. aktiva BILANCA na dan 31 decembra 195» PASIVA Zap Zap Znesek St Naziv postavke v 000 din jtt Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev t- Osnovna sredstva 984 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 1.004 * Denarna sredstva osnov- sredstev nlh sredstev 21 B. Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 1 Sklad skupne porab« 4. Drugi viri sredstev • * Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne skupne porabe Porabe ** C. Viri obratnih sredstev 9 Sklad obratnih sredstev 499 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih *■ Skupna obratna sredstva 831 sredstev m D Rezervni sklad O izločena sredstva ln drugi skladi *■ Denarna sredstva rezerv- 1. Rezervni sklad ln drugi nega sklada to drugih skladi 8. Viri nerazporejenih m *• Denarna sredstva neraz- sredstev 440 Porejenih sredstev m E Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva B Sredstva v obračunu 8 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva e ! Kupci ln druge terjatve Druga aktiva »0 10. Dobavitelji to druge Obveznosti tl Druga pasiva 108 S k u paJi 1.549 SKupaJi 1.349 Računovodja: Predsednik JOl Emil Serafln D.'r ek tor: Bogdan Perke Zaključni račun žage »SENIČICA«, Medvode Podjetje je v letu 1958 ustvarilo 8,338.923 dinarjev prometa, to je v odnosu na leto 1950 161.8 %, na leto 1957 pa 123,4 %. V t>oslovnem letu 1958 podjetje ni tzpremlnjalo cenika. AK 1'IVA bilanca na dan 31 decembra 195» št St Naziv postavke Znesek v 000 din Zap št Naziv postavke A Osnovna sredstva 1 Osnovna sredstva S Denarna sredstva osnovnih sredstev B Sredstva skupne porabe I Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva D Izločena sredstva |. Denarna sredstva rezervnega sklada to drugih .skladov I. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev B Sredstva v obračunu In druga aktiva I. Kupci ln druge terjatve 8 Druga aktiva Skupaj! 3.536 642 tl 134 Ul 8.414 8.198 A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 3. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev skupne porabe C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 6. Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad ln drugi skladi f. Rezervni sklad ln drugi skladi 6. Viri nerazporejenih sredstev B. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 9. Kratkoročni krediti za obratna sredstva 10- Dobavitelji ln druge obveznosti 11 Druga pasiva S ku p aj l PASIVA Znesek v 600 din 4.178 3.243 282 8 H m Računovodja: Draga Klemene Predsednik UO: Direktor: gole De Zordo Zaključni račun gostilne »PRI ŽERJAVICI«, Dolsko AKTIVA BILANCA na i!an 31 decembra 1958 PASIVA Znesek Za D Zn mj . Naziv postavke v 000 din Naziv postavke v 000 din A Osnovna sredstva A. Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnov- 197 1 Sklad osnovnih sredstev L Drugi viri osnovnih sredstev 422 nlh sredstev ** B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe 3 Sklad skupne porabe 3 Sredstva skupne porabe 1 Denarna sredstva skupne - 4. Drugi vlil sredstev skupne porabe - porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev C. Obratna sredstva 4. Drugi viri obratnih 5. Skupna obratna sredstva 23 sredstev 102 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarni sredstva rezerv- ?. Rezervni sklad ln drugi nega sklada In drugih skladi skladov 1 Viri nerazporejenih l Denarna sredstva neraz sredstev - porejenih sredstev E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E, sredstva v obračunu 9 Kratkoročni krediti in druga aktivu za obratna sredstva 191 8. Kupci ln druge terjatvi 911 10 Dobavitelji tn druge 9. Druga aktiva 514 obveznosti 214 m Druen oaslva 716 Skup«) 1 645 snopa, 1 645 Računovodja Predsednik UO Direkioi Franc Janež Jožefa Kašča Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Cajnarje AKTIVA U l l A N C * na dan II rteicinhrn isv PASIVA Znesek Zap . Znesek Nav n posta v k t- -V 'W din N,1/ ' OoMavkt v ooc din A Osnovna sredstva A v Irt osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 8.399 i. Sklad osnovnih sredstev t Drugi vtrl osnovnih 5.959 t Denarna sredstva »nov 8.981 2.774 nlh sredstev u Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe i. Sklad skupne porab« 3.375 i Drugi viri sredstev 8 Sredstva skupne porabe t Denarna sredstva skupne skupne porabe 766 porabe 1.156 C. Viri obratnih sredstev 1 Sklad obratnih sredstev 481 C. Obratna sredstva 1. Drugi viri obratnih S. Skupna ibratne sredttv* — sredstev O Rezervni sklad o izločena sredstva In drugi skladi 1 Denarna sredstva rezerv • Re/ervnt sklad ln drug1 skladi ♦ Viri nerazporejenih sredstev nega sklada ln drugih skladov 1. Denarna sredstva nrrar 197 540 porelenlh sredstev E Vin sredstev . obračunu In druga pasiva E. sredstva v obračunu i Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 6. Kupci ln druee teriatv* 9 Omers aktiv* 4.873 2.513 m Dobavitelji In druge obveznosti 6.262 t nriicp onsiv* 1.914 s m u p a i 21 119 4 K u p a i 21.119 Kačum-vod a Piecuenrtik UO O rektor; Slavka Urbas Alojz Pirman Slavko Dole« Zaključni račun slaščičarne »VESNA«, Kamnik V podjetju 1e bilo zaposlenih povprečno 16 delavcev In dva vajenca Plan proizvodnje Je dosežen 128 % AKTIVA BILANCA na dan 31 decembra 1958 PASIVA Znesek Za p gt Naziv postavke v 000 din Na/iv postavke oo din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 3.124 1 Sklad osnovnih sredstev 2. Drugi viri osnovnih 2.517 2. Denarna sredstva osnov- 402 sredstev 1.855 B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe 3 Sklad skupne porabe S. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne - 4 Drugi viri sredstev skupne porabe - porabe C. Viri obratnih sredstev 3 Sklad obratnih sredstev 171 C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 5. Skupna obratna sredstva 1.519 sredstev - D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 8 Denarna sredstva rezerv- 1 Rezervni sklad in drug nega sklada tn drugih skladi 43 skladov 24 4 Viri nerazporeienlb t Denarna sredstva neraz- sredstev — porejenih sredstev E Viri sredstev E. sredstva v obračunu v obračunu ln druga pasiva 9 Kratkoročni krediti In druga aktiva za obratna sredstva «e 8. Kupci ln druge terjatve 330 10 Dobavitelji ln druge 9 Druga aktiva 22 obveznosti 558 u Drnca pasiva 275 8 k u p a ] 5.421 8 k u p a i 5.421 Računovodja Predsednik UO Direktor Tine Kovač Anica Povše Miha Krašovec Zaključni račun KMETIJSKE DELOVNE ZADRUGE, Trojane Podjetje 1e zaposlovalo v 1 1958 povprečno 19 delavcev ln enega uslužbenca. Realizacija je bila v 1 1938 38.233 426 din AKTIVA BILANCA na dan Sl decembra 1958 PASIVA Znesek Znesek gt Naziv postavke 000 din Na/i’ postavke v 000 din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 8.501 l Sklad osnovnih sredstev 1 Drugi viri osnovnih 6215 2 Denarna sredstva osnovnih sredstev 240 sredstev B Viri sredstev skupne 2.526 O Sredstva skupne porabe 1.338 porabe 3 Sklad skupne porabe 1 Drugi viri sredstev 1.092 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne skupne porabe 246 porabe C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev 2.619 C Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 8. Skupna obratna sredstva 3.375 sredstev 530 D Rezervni sklad D Izločena sredstva In drugi skladi 6 Denarna sredstva rezerv i Rezervni sklad in drugi 763 218 nega sklada ln drugih skladov 7. Denarna sredstva neraz 472 skladi 8 Viri nerazporejenih sredstev porelenlh sredstev 653 E Viri sredstev v obračunu in druga pasiva E Sredstva c obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva B Kupci m druge »criatve 9 Druga aktiva 4.631 547 10 Dobavitelji In druge obveznosti U Druga nosiva 5.580 18 8 It u pa): 19 757 Skupni 19 757 Računovodja Predsednik UO Direktor Alojz Rozina Franc Reberšek Rajka Kotišck Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Zilce pri Rakeku Dosežena realizacija znaša 40.026.154 din. skupni čisti dohodek Je v znesku 2.829 803 dtn ter se je razdelil na osebne dohodke delavcev ln uslužbencev ln na sklade zadruge AKTIVA BILANCA na din 11 decembra 1938 PASIVA Znese a Naziv postavke v ooo din Naz'\ postavke v ooo din A Osnovna sredstva A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 6.891 t. Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 13.486 2 Denarna sredstva osnov 7.199 sredstev 577 nlh sredstev B Viri sredstev skupne B Sredstva skupne porabe porabe 8. Sklad skupne porabe 4. Drugi viri sredstev - 3 Sredstva skupne porabe 4 Denarna sredstva skupne ** skupne porabe - porabe *» C Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev »62 C. Obratna sredstva 6. Drugi viri obratnih 1 Skupna obiatna sredstva • , sredstev 1.735 D Rezervni sklad O Izločena sredstva ln drugi skladi 8 Denarna sredstva rezerv t Rezervni sklad tn drugi 98» nega sklada tn drugih skladov 811 4 Viri nerazporejenih 1 Denarna sredstva neraz sredstev porejenih sredstev E Viri sredstev e obračunu In druga pasiva E Sredstva e obračunu 9 Kratkoročni krediti tn druga aktiva zn obratna sredstva 2 000 8 Kupci ln druge teriatve 9 Druga aktiva 3.632 3.538 10. Dobavitelj! In druge obveznosti 11 Druga pasiva 2.124 198 Skupaj: 22 071 Skupaj 22 071 Računovodja. Predscontk UO. Direktor. Vlado Knap Janke Pirman Alojz Uiti Zaključni račun trgovskega podjetja »TEKSTIL-PROMET«, Ljubljana, Titova 63 AKTIVA BILANCA na dan 11 decembra l«3* PASIVA Z Zn t. se k Za i Zlit St*K Naziv postavke v 000 din Nh/ y Dostavke v ooo din A Osnovna sredstvu A Viri osnovnih sredstev l Osnovna sredstva 2.920 1 Sklad osnovnih sredstev 2 Drugi viri osnovnih 2.228 1. Denarna sredstva osnov- sredstev 718 nlh sredstev B Viri sredstev skupne B. sredstva skupne porabe porabe 3 Sklad skupne porabe « Drugi viri sredstev - 8. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne skupne porabe 60 porabe 60 C. Viri obratnih sredstev 5 Sklad obratnih sredstev m C. Obratna sredstva 6 Drugi viri obratnih 6. Skupna obratna sredstva 27.019 scodstev m D Rezervni sklad O Izločena sredstva In drugi skladi • Denarna sredstva rezerv- 7 Rezervni sklon > drugi 1505 nega sklada ln drugih skladi skladov 1.381 8 Viri nerazoorotenlh 330 1. Denarna sredstva neraz- sredstev porejenih sredstev 26 E Viri sredstev v obračunu In druga pasiva E. sredstva e obračunu 9 Kratkoročni krediti ln druga aktiva za obratna sredstva 21 233 8. Kupci In druge teriatve 2.104 10 Dobavitelji ln druge 7 221 11 Druga naslva 4 obveznosti 11 Druco nn.stva 178 s u u n a i 33 493 8 .k upal 33 45° Računovodja; Predsednik UOi Direktor Miha Stcr"ar Sliva Bizjak Anton Stavar