Leto LXXm., št. 29) L]abl]ana, sobota al. decembra I940 Cena Din 1.— ENSKI Izhajn vaa.* dan popoldne tzvzemai nedelj« ta praznike, — Inaermtl do 00 peUt Trst a, Din 2, do 100 vrst A Din 2 50 od 100 do 300 vrat 4 Din S, ve*Jd inseratt petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14.—, srn Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se as vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljeva alica it. S Telefon: 31-22, 31-23. 31-24. 81-20 U> 31-2« Podrulnlee: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon ftt 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon St 190 - JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani st. 10 35L možnost nemškega upada u Hnglifo Angleški letalski strokovnjak napoveduje dogodke velike važnosti — Povezanost operacij na severni in južni letalski fronti — Nemci naj bi poskusili razbremeniti Italijane z invazijo Anglije London. ?1 dec s fBBC) Znani nn glešk: letalski strok vnjak Olliv^r Sle-ward oodaia v an^e kem r diu Dre^le položaia v sedanji letalski voni Pravi da so ^edai v slavnem tri letal-ke fronte nad Annliio Albaniio in Z:icadno tv.išča vo. Se bolio oa ie mogoče vse od ra i le razdpliti v dve letalski boj;š?i: »nemško in »italijansko«. Steward opoTT'a. da s opera t-iie med temi boiišč: no^osto ze' povezane med soboj. Uspehi v Zapadni pušrnvi. pa tudi u^pe hi erške vx iske v Albanii. so v velik meri zaslusre anffleškeea leta'stva. ki ie pripravilo operacije. Steward Dravi, da » An^'ezem pri tem po ebno dobro služila nova or>orišča na Kreti. Grkom na angleška letala ne bi bila mog'a pomagali če ne bi tako usnešno mss'o'oala er'k^ kopna voiska Steward pravi, da v Fr n-ciii angleška leta'a niso nič mani usn.-š-no podni rala francoske voi~ke. da on vojska ni znala braniti niti letališč za angleško letalstvo. K uspehom v Zanadni puščavi i« po Ste\vnrdovem mnenju predvsem prip>^- mo^ln uspešna kooperacija r.n^l^ške k_p-ne vo;ske. mornarice in let lstva S e-ward zavrača mnerne. da bi h'1! Ta^iani slabi letnici. Nn'mrotn^ so so Itali'ani ponovo tudi v Af-iki izfcaz^l* kot dob 1 in po^-mni nil^i To**a le~: so nadvladali z bol;"imi strateškimi nae" t1* Ze^o va*en moment v an^^šk' ofm-ivi p-o+i Libiii ie. dn so anglr-š^i le-tališ'a pomikalo vedno b^li nnn»^ei ta^o da lahVo an«1 poskusili izvesti v doslednem času i^vn-zijo Anglije. Ta možnost se zdi S'ewardu tem boli verietna. ker rv^staia an^l^š^o letalstvo od dne do dne močnejše in torej Nemci ne bodo želeli, da bi se prihodnje leto se dalje ojačilo. Za invazijo pozimi govori po S'ewa do-vem mneniu Se d mer m-^n?nt: Angleško letalstvo se le v do^edaniih boiih na 1 Anglijo izkazalo močnMš? od nemškega Pozimi Da so možnosti letalskih cmracii vedno razmeroma omejene. Tako bi lahko Nemci ncskusili »invazijo z izločitvijo letalstvac. Stewardu se zdi možnost invaz je tem boli verjetna, ker nemško letalstvo že neka i dni ni napadlo Anglije Pravi, da je tako zatišie doslei vedno pomenilo, da Nemci pripravljajo večio akcijo. Sabo vreme samo nikakor ne poi?sn-u;e d polnega izostanka nemških letalskih napadov v zadnjih dneh. Hudi nočni napadi NemSka letala so preteklo noč ponovno napadla Llverpool ln druge kraje v Angliji London, 21. dec. s. (Reuter). Letalsko tn notranje ministrstvo javljata v svojem dana-šnjem jutranjem komunikeju: Preteklo noč so sovražni bombniki izvedli močan napad na Llverpool in dolino reke Mersey. Napad je trajal več ur, toda proti jutru je obramba obvladala položaj. Napad je povzročil znatno škodo na imetju. V skupini skladišč je nastal požar. Tudi na več drugih mestih so izbruhnili požari, ki pa so bili do jutra vsi pogaseni ali pa lokalizirani. Mnogo hiš je bilo porušenih in poškodovanih. Po dosedanjih poročilih ni pričakovati, da bi bilo število človeških žrtev veliko, čeravno je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Manjše število bomb je bilo vrženo tudi na druge dele Anglije, zlasti na srednjo Anglijo. Povzročena škoda je majhna in Človeških žrtev je malo. London, 21. dec. s. (Reuter.) Sovražni ne.pad na Llverpool in okolico je bil preteklo noč izredno močan. Neko mesto ob reki Mersev je doživelo svoj doslej najhujši napad Nemška letala so prihajala nad Li-verpool neprestano in so metala bombe brez izbire cilia. Protiletalsko topništvo v mestu je streljalo izredno močno. Verjetno je. da je bilo več sovražnih letal zadetih, čeravno doslej ni podatkov, da bi bilo katero sestreljeno. Tudi v Londonu je bil snoči že zgodaj letalski alarm Protiletalsko topništvo je takoj pričelo streljati Neko posamične nemško letalo se je spustilo prav nizko naci mesto ter je vrglo nekaj bomb. Protiletalsko topništvo je močno streljalo ter je skoraj gotovo, da je bilo letalo poškodovano Doslej ni poročil, da bi bil napad na London zahteval človeške žrtve. O letalskih napadih poročajo tudi iz anogih drugih delov države. Tako so bil*3 >onoči vržene bombe na razne dele Škotske Valesa, južne Anglije itd. Napad na Berlin I-ondon, 21. dec. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleški bombniki izvedli napade na Berlin in na nemške invazijske uke ob Kanalu. Bombardiranje Irske London, 21. dec. AA. (Reuter.) Letalo, figar narodnosti niso mogli ugotoviti, je včeraj bombardiralo mesto Kingstown v grofiji Dublin na Irskem. Ena bomba je padla poleg železniške postaje Sandicov in je samo lažje poškodovala poslopje in luhko ranila eno osebo. Druga bomba je padla na neki vrt in napravila le malo škode. Pol ure pozneje je neko neznano letalo tudi vrglo bombe v bližini neke farme pri St. Royu v grofiji Monigan. Neki farmar je bil lažje ranjen. DuMin. 21. dec. s. (Reuter.) Irska vlada javlja uradno, da so snoči neznana tuja letala vrgla bombe na irsko ozemlje v bližini Dublina. Prva bomba je bila vržena ob 19.30. Izkopala je veliko jamo. poškodovala nekaj hiš in ranila eno osebo. Druga bomba je pol ure pozneje padla v bližino neke kmečke hiše, pri čemer je bil nek: kmet laže ranjen. Torpediran angleški parnik Madrid, 21. dec. AA. (Štefani): Po poročilih iz Berlina je bil angleški trgovski parnik »Carlton« (5.562 ton) torpediran približno 400 milj zapadno od Anglije Parnik je napadla nemška podmornica in ga potopila. Ameriški vojni material za Anglijo Ustanovitev „komisije za nadzorstvo vojne proizvodnje — Hitrost vojne proizvodnje vsak dan večja VVashington, 21. dec. (Ass. Press). Pred- j »komisijo za nad7orstvo vojne proizvod-sednik Roosevelt je sporoči1 včeraj novi- I nje«. Ta komisija bo dobila od Roosevel-narjem, da bo imenoval posebno novo 1 ta v nekaterih ozirih skoraj diktatorska pooblastila. Predvsem bo nadzirala vso proizvodnjo vojnega materiala v Zedmje nih državah, nakupe vojnega materiala lr določala tudi prioriteto pri naročilih. V komisiji bodo sedanj: predsednik odbor« *a narodno obrambo Knutsen zastopni1 industrijskega delavstva Sidnev Hillmai ter vojni minister Stimson in mornarišk minister Knox. Ti člani bodo zastopa^ producente, delavce in kupce voinega ma teriala. Roosevelt je izrazil upanie. da bc komisija vse sklepe spreiela soglasno No va komisna bo pričela poslovati že v desetih dneh. Na vprašanie novinariev. če bo ime^a komisija tudi pravico, da *e onvc<\i razmerje med dobavami vojn^^a m.nteriak. \ngliji m ameriški voiski v korist Angli ie, je Roosevelt odgovoril, da Zedinjene države že sedaj Aneliji pošiljajo ves vojni material, ki ?a nuino ne potrebujejo zh i7vodnie volne?? materiala v Zedinienih državah veča vsakem dnem ter da bo nova komisija poskrbela za nadalinie posne^enie. Tuje ladje za Anglijo VVashington. 21. dec. s Po Reuterjevil. informacijah namerava ameriška vlada ukreniti, da bi bilo okoli sto tujih trgovinskih ladij, ki so se zaradi volne zatekle v razjna pristanišča v Zedinienib državah, med vojno posojenih Angliji. Ameriško javno mnenje New York 21 dec. AA (Reuter) *New-vork Times« objavljajo rezultate zadn^ ankete zavoda za preizkušanje javnega S2 Kljub močnemu Italijanskemu cd -eru so angleške čete zavzsle prve obrambne črte — Italijani zbirajo z a T o brukom v Libiji mečno vojsko Kairo. 21. dec. AA. (Reuter) Snoči so prispela poročila, da se borbe okrog Bar-dije nadaljujejo in da se italijanske čete močno upirajo. Vendar pa so angleške čete že zavzele prve obrambne črte pri iiar-diji. Kairo, 21. dec. AA. (Reuter): Tretji dan napada na Bardijo so borbe zavzele obseg obleganja. Italijanska posadka, ki je dobro preskrbljena, se upira do skrajnih svojih moči. Ni nikakih podatkov o tem, da bi maršal Graziani skušal Bardijo podpreti po poti ob obrežju, to je iz Tobruka. če bi to poskušal, se mu to najbrž ne bi posrečilo, ker imajo angleške w čete oblast nad to cesto. Kairo, 21. dec. s. (Reuter). Iz snočnjih uradnih poročil poveljstev ang'.eške vojske, letalstva in mornarice na Bližnjem vzhodu je razvidno, da se ofenziva proti Libiji z vso močjo nadaljuje. Reuteriev poročevaTec na bojišču pristavlja, da dobiva sedaj ta ofenziva bolj metodičen značaj, dočim je prve dni obstojala bolj iz vrste presenetljivih bliskovitih akcij. Glavna borba se sedaj koncentrira v oko lici Bardije. V angleških krogih opozaria-jo, da se lahko ta močna trdnjava še nekaj časa upira. Italijani imajo v Bardiji okoli dve diviziji vojaštva, približno 20 tisoč mož. Razpolagajo tudi z močnim poljskim topništvom in možnarii. ki znatno ovirajo udelstvova^ie ang!eških izvidnic v okolici mesta. Tudi zaloge votlega materiala v Bardiji so naibrž znnfne. Ovira pa Italijane deistvo. da Bardfla n;ma dobrega letališča. Tako imajo Angleži pred Bardijo popolno letalsko premoč, ker bo Italijani navezani samo na oom >č le^al z letališč, ki so 70 milj oddaljene v Libiji. Po nekaterih informacijah zbirajo Ita lijani za Tobrukom močno vojsko, baie okoli 200.000 mož. Mogoče je torej, da pripravljajo protiofenzivo Vendar angleška lovska letala neprestano pazijo na vse pokrete na edini cesti, ki vodi iz Tobruka proti Bardn<; ob morski obali Tako se ne zdi veHefno, da bi večli italijanski oddelki utegnili dospeti do Rardije ker rudi angleška vojna mornarica kontrolira cesto ob obali. Angleška vojska dobiva nova oiačenja. Zlasti prihajajo na bojišče rezerve avstralske vojske, ki bodo nadomestile druge oddeTke. ki so že deset dni neprestano na bojišču Zaplenjen vojni material London, 21 dec. s. (Reuter.) Timesov poročevalec v Zapadni pufcčavi v Egiptu poroča, da je vsa cesta iz Soli uma proti notranjosti Egipta več desetin kilometrov polna zaplenlenega italijanskega vojnega materiala Zlasti so Dustili Italijani na bo-1išču več sto tovornih avtomobilov, ki *k> večinoma nepoškodovani in jih sedaj u po mbliftjo že Angleži za prevoz svoie vojske na fronto. Mnogi italijanski vozniki, ki so bili zajeti, so se ponudili, da bi še nadalje vozili te avtomobile. Tudi 300 italijanskih strokovnih delavcev, ki so gradili vodovod iz Solluma v Sidi Barani ter so jih Angleži zajeli, se je ponudilo, da bi nadaljevali s svojim delom Sodba ruskega strokovnjaka Moskva, 21. dec. s. (Reuter). V organu ruske vojne mornarice »Krasnij flot« pi- še polkovnik Korolenko o bojih v Zapadni puščavi. Omenja zlasti važno vlogo. k. jo ima pri angleški ofenzivi vojna morna rica. kj preprečuje, da bi dobival ^ vraž-nik na bojišče ojačenja, obeoem pa omogoča, da se o priliki angleške ^ere izkrcajo celo za sovražnimi postojankami P^sec dalje hvali dobre načrte, po karerrh je angleški generalni š*ab izvedel operacije ter opozarja na uspešno koordinacijo operacij kopne vojske, letalstva in vojne mornarice. Albansko feojiščs Grki napovedujejo pospešen je operacij > istočasno pa pripravljajo Italijani protiofenzivo na severni fronti Atene. 21. dec s. (Atenska tel. ag.). Grški generalni štab je objavil ponoči naslednje 55. vojno poročilo: Po številnih uspešnih bojih so grške čete zasedle več novih postojank. Mnogo sovražnih vojakov je bilo ujetih, med njimi tudi več časmikov z nekim podpolkovnikom na Čelu Zajeli smo mnogo vojnega materiala. Zaplenili smo tudi dve bateriji topov. Sovražna letala so napadla včeraj otok Leukas. škoda ni bila povzročena in človeških žrtev ni bilo. Atene, 21. dec AA. (Reuter). S pristojnega mesta sporočajo, da bodo gr^ke čete pospešile operaciie na bojišču, čim se bo vreme zboljšalo. Na nekaterih odsekih so Grki pomaknili svoje prednje črte naprej Metaacasova izjava Atene. 21. dec. s. (Reuten. Viada je imela včeraj sejo pod predsedstvom ministrskega predsednika Metaxasa, ki je podal poročilo o položaju na bojišču ter je izjavil, da je položaj na vseh dehh fronte za Grke zelo zadovoljiv Ameriška poročila Atene. 21. dec. s. (Ass. Press). Po informacijah iz grških uradnih krogov »nadaljujejo grške čete na vsej fronti v Albaniji z ofenzivno akcijo«. Grki označujejo položaj povsod kot zadovoljiv. Vreme v Albaniji se je sedaj nekoliko zboljšalo, toda ceste so še vedno večinoma zasnežene, kar ovira vojaške operacije. Sicer je o bojih malo r "mkretnih podatkov. Najhujše so borbe ob obali, vendar so Grki tu zope* nekoliko napredovali Italijani so v obalnem sektorju izvedli protinapad z mnogimi tanki in oklopnimi vozili, pa so bih odbiti. Grško topništvo se vedno obstreljuje Tepeleni in Klisuro Smatrajo, da bodo Grki kmalu lahko zasedM obe mesti Menda so ju Italijani že evakuirali, toda italijansko topništvo Se obvladuje okolico in zato bi bilo za Grke tvegano vkorakanje v mesti že sedaj. New York, 21. dec. s, (Tass). United Press poroča z bojišča v Albaniji, da so grške čete že prodrle na sever od Tepele-nija in Klisure ter zavzele postojanke v gorovju, da pa še nočejo mest zasestL Agencija tudi potrjuje, da so prejšnji teden Grki začasno zasedli del Porta Pa-lermo, da pa so potem Italijani izvedli protinapad in mesto zopet osvojili Neka grška izvidnica je na severnem delu bojišča zajela enega italijanskega častnika in 150 vojakov. Italijanska priprava za protinapad London. 21. dec. s. (Tass). »Daily Mail« poroča iz Korče da po grških informacijah Italijani v Albaniji pripravljajo protiofenzivo in sicer predvsem na severnem delu bojišča v smeri proti Podgrad-cu. Grki smatrajo, da b: se protinapad utegnil pričeti že v 4 ali 5 dneh. Z naSe meje Ohrid. 21 dec. e. V teku včerajšnjega dne so se boji na vsej severni italijansko grški fronti nadaljevali. Mraz je popustil in sonce je ves d«n prigrevalo. Ves dopoldan se je slišalo iz notranjosti Albanije +opnfško streljanje, ki se je priče1© že okrog 8. in je potem neoretrgoma trajajo do 14. Sodeč po smeri streljanja, so se boji vršili v dolini reke Skumbe in v dolini reke Devoli Okrog 15. se je boj razširil rudi na odsek pri Podgradcu. Celo uro je trajal srd't boj lahkega gorskega tomvštva. se vernoza nad no od me^ta Nato je nastalo zatišie. r*o">moč Angliji. Wa«h1ngrton 21 dec. A A (DNB) Na konferenci z zastopniki tiska je predsed nik Roosevelt izjavil, da je novemu ameriškemu veleposlaniku v Vichy1u admiralu f,*»nhvju izročil posebno pismo za marSaln Petnina Pismo pravi, da je admiral Leahv star osebni nritatell Rooseveltov In da je prepričan, da se bosta dva stara vojaka lahko razumela. 9 Legionarski imperializem' Značilen članek fiavnega glasila rumunskega legionar-skega pokreta — Pred imenovanjem novega zunanjega ministra Bukarešta, 21. der. e. »Cuventul«, J^av- ni organ legionarskega gibanja, je objavil uvodni članek pod naslovom »Legionarski imperializem« izpod peresa svojega političnega urednika, v katerem pravi, da mora legionarsko gibanje napraviti Rumun io močno. Ko bo država na znotraj močna in konsolidirana, tedaj ji ne br^'o zadostovale niti tuste meje. ki jih je nedavno imela. To bo popolnoma naravni Dričetek rumunskesa imperiaHzma. ki se bo v prvi vrsti pokazal v duhovni ru-nv^ki nadvladi. Pur':mne.šta. 21. dec. e. Članek rumunske ga Usta »CuveMu!« je v tukaišniih po-lit;črvh kroT;h in v V^ku izzval precejšnjo pozornost. Vsi madžarski listi se ba- vi jo s pisavo tega ofic!ozr»ega lista. Madžarski politični krogi n»aglašajo, da je poudarjanje takih in podobnih aspiracij proti miru in redu na jugovzhodu Evrope. V tukajšnjih krogih tudi poudarjajo da je Rumunija priznala dunajsko arbitražo. V zvezi s tem se izraža mnenje, da Rumunija s tak*m zadržaoiem nasprotuje namenom držav osi Rim-Beriin. Bukarešta, 21. dec s. (Ass. Pressl. Po informacijah iz dobro poučenih krogov bo za novega rumun^kega zunanjega ministra imenovan najbrž sedanji pos^ojk v Perlinu Grecianu. ki je znan po svojih dobrih zve^°h z železno pardo ter po simpatijah za Nemčijo in Italijo. Let3$ bsffld pridelali 29.5 mlllpnc v kg tobaka Tobak je sadilo v vsej državi 11«4«£€ družin — Odkupovanje tobačnega semena za izdelovanje olja — V skladu s s£jjuno podražitvijo je monopolska uprava povečala cene tobaku Beograd. 21. dec. AA. Glede na poviSa- nje cen kmetijskih pridelkov in v skladu s splošno podražitvijo življenjskih potrebščin je uprava državrvh monopolov povečala tudi cene tobaku letošnje trgatve za okrog 50 odstotkov nasproti lan-skm cenam. Ta podražitev je bila izvedena pred začetkom odkupa in je zajela vse vrste in vse tdzrede tobaka, v dosed in jih tobačnih raj.^rih v naši državi. 11. nr-cmora letos se 30 začel odkup tooakd v Hercegovir.!, Dalmaciji in Crni gori. V .e;i ? dneh, odkar izročajo sadilci svoj trbak, j2 dobil odkup svoje obeležje s»aMhj'sti in se lepo razvija. Lahko s«? reče, da je bil to g'ede na okoliščino tobaka glede na kakovost in povprečno jeno eden največjih odkupov tobaka. Zaradi povišanja cen so količine letos odkupljen-:* i tobaka za 10 do 50 odstotkov večje. Povišane cene omooočajo sadiicem tobaka, da se oskrbe z najnujnejšimi potrebščinami za zimo, obenem pa je bilo s tem mnogo storjenega za prehrano prebivalstva v teh okrožjih. 16. decembra se je začel odkup tobaka tudi v ostalih krajih, ki pridelujejo tobak in sicer v Južni Srbiji, severni Srbiji. Bosni in Vojvodini. Letos je sadilo tobak v vsej državi 11.498 družin. Zasajenih je bilo 21.677 ha zemljišča. Po izvršeni ocenitvi se pričakuje 29 milijonov 456.864 kg tobaka. Zaradi podražitve znaša povprečna odkupna cena tobaka 20 do 40 din za kilogram, tako da bo uprava državnih monopolov letos izplačala sadiicem veliko vsoto okrog milijarde dinarjev. Letos je začela uprava državnih monopolov odkupovati tobačno seme za izdelavo olja. Čeprav je to novost v naši državi, pa se je upravi posrečilo zbrati od sadilcev okrog 400.000 kg semena po ceni 5 din za kilogram Tako bodo sadilci dobili tudi za tobačno seme okrog 2 milijona din. Zbiranje tobačnega semena za pridelovanje olja je uprava državnih monopolov uredila tako, da bo v bodoče dohodek od tega semena večji za sadilce. Z odkupom tobačnega listja in semena je bila dana v vasi in rase'ja naših pasivnih krajev precejšnja vsota denarja, s čimer je dosti narejenega za vaško prebivalstvo. Razen tega se je pri letošnji trgatvi tobaka večinoma rešilo tuii vprašanje zaposlitve vaškega in mestnega delavstva v krajih, kier se prideluje tobak. Pri delih za sprejemanje in urejanje tobaka bo to zimo zaposTenih okrog 5.800 delavcev. Na delo sprejemajo samo po enega delavca iz ene družine in tako bo zaradi povečanja delavske mezde omogočena prehrana 5.800 delavskih družin. Tatinska nadloga na deželi Ljubljana, 21. decembra Pri trgovcu Rupertu Engelsbergerju v Krškem je pred časom služil kot skladiščnik neki Štefan C, ki je prišel tja po čudnih potih iz Hrvatske. Nekaj tednov je bil marljiv in deloven, kmalu pa se je začel družiti s sumljivimi prihajači, ki jih je najbrže poznal že od prej. Nekoč je zmanjkalo iz skladišča več raznega blaga in je bil tatvine kmalu osumljen skladiščnik sam. Sum se je izkazal kot utemeljen, zaradi česar ga je gospodar odslovil. Štefan je nato pobegnil iz Krškega in se klatil nekaj časa po Dolenjskem in bližnjem Hrvatskem, te dni pa so ga srečali v bližini Krškega v družbi raznih sumljivih tipov, ki so se skrivali po okoliških vaseh. Pred dnevi pa se je Štefan ponoči priklatil v Krško, kjer je s svojimi pomagači vlomil v skladišče veletrgovca Engete-bergerja, kjer so ukradli blaga v vrednosti nad 15.000 din. Vlomilci so odnesli 7 kož juhtine, več kruponov usnja, nekaj kož znamke ^Notranjka« nekaj drugih koz in več manjših komadov. Vlomilci so z bla-g-om pobegnili najbrže proti Ljubljani ali na Gorenjsko, kjer ga bodo skušali spraviti v denar, ni pa tudi izključeno, da so se zatekli v Zagreb ali v kako drugo hrvatsko mesto. Orožniki zasledujejo 24 letnega Jurija Lemajiča, po rodu iz okolice Gospića, ki je bil zaposlen do nedavnega pri podjetju »SI ograd« v Begunjah. Lemajić je naenkrat zapustil delo in izginil tudi iz skupnih delavskih barak, svojim tovarišem pa je prej še ukradel več razne obleke in čevljev, v skupni vrednosti okrog 2000 din. Polastil se je tudi delavske knjižice na ime Vinka Vidmarja. DrugI zasledovanec je 30 letni Jože Kunsterle, ki se je nekaj časa potepal okrog Železnikov v Selški dolini Pred dnevi je odšel na planino Jelovico, kjer je ukradel iz neke shrambe precej raznega orodja in dvoje sani, kar je vse prodal že naslednjega dne v Drazgošah Tam se je zglasil v hiši Jožeta Bertonclja in mu pred odhodom ukradel nekaj obleke Kunstrle je po izvršenem vlomu in tatvinah neznano kam Izginil. * Tudi zaradi vloma v trgovino Lovrenca Oblaka v Sori pri Zmincu orožniki še nimajo miru. O vlomu, ki je bil izvršen nedavno, smo že poročali. Vlomilci so odnesli za okrog 15.000 din najrazličnejšega ma- nufakturnega blaga precej galanterije in nekaj jestvin. Orožniki, doslej še niso mogli izslediti tatov in blaga, pač pa imajo na sumu več potepuhov, že znanih kriminalnih tipov, ki se klatijo vsevprek po deželi. Orožniki so zasledovali Vinka Zev- nika, ki pa je bU medtem ie aretiran v Ljubljani, zasledujejo nekega Leopolda š. iz kamniškega okraja, Andreja R. Iz ljubljanske okolice in bivšega natakarja Antona Kučerja, ki je izredno nevaren vlomilec in ki so ga ljudje često videli potikati se po Poljanski dolini. J.G. fT|ayer, Š2t£*teJ***»2tkanih novosti Brtgarski proračun Sofija, 21. dec. e Na včerajšnji seji sobranja je finančni minister Božilov predložil predlog državnega proračuna za leto 1941. Izda'ki znašajo 10.09. dohodki pa 10.1 milijarde Največja postavka proračuna je za vojno ministrstvo in sicer 2.97 milijarde levov. V teh izdatkih so tudi izdatki za leta1 stvo, ki so povečani za 12 odstotkov izdatki za mornarico, ki so povečani za 18 odstotkov in izdatki za de^vno službo, ki so povečani za 20 odstotkov. Druga največja postavka so držav~>4 dolgovi v znesku 2.2 milijarde levov, nato pa postavka prosvetnega m*rr <=rr«rva 1 viš;ni 1.7 nvliiarde levov Proračunske po stavke za dru^a ministrstva so tild* mat no povečane. Tako ie doVčeno za admini -tracijo Južn«» D^brnHfe RRO mi^ionov le vov. za povišanje pfa€ državam usluž '-»enrem pa 430 milijonov levov Spremembe v švicarski vladi Bern. 21. docpmbra AA. fHavas): V švicarski vladi je orišlo do snrememb De stie'er je bil imenovan za načelnika pra-vosodneea odnVka. Ko^-ibelts na ie oostal načelnik vojn^a. oddelka. Politični odd» '^k je prevzel PPet. notranji Colat Etter finance. VVetter oddelek za no«to in brzo-1av, želio prospodarstvo. V odbor za zunanje zadeve so za leto 1941. vstoDili Wet-ter. PPet In Holat Dva nova člana Švicarske vlade b*-»sta prevzela svojo dolžnost dne 10. januarja. Snežne razmere Poročilo TPZ v Ljubljani in .Mariboru, ter SPD 21. XII. 1940. Podkoren, 800 m: —9, oblačno, 5 cm snega, drsališče uporabno. Vršič, 1515 m: —o, sneži, 10 cm snega, pr- šič; Bohinj-Sv. Janez, 530 m: —5, oblačno, 8 cm snega, srež; Bohinj-Rudnica, 800 m: —6, oblačno, 5 cm snega, srež; Dom na Komni, 1520 m: —9, oblačno, 15 cm snega, pršič; Gorjuše, 1G00 m: —7, sneži, 5 cm snega, pršič; Bohinj-Zlatorog, 530 m: —6, oblačno, 5 cm snega, srež; Skofja Loka, 350 m: —9, sneži, 10 cm snega, pršič; Dom na Krvavcu. 1700 m: —10, sneži, 5 cm pršiča na 25 podlage; Sv. Planina. 985 m: —9, sneži 15 cm snega, pršič; Polževo, 620 m: —9, sneži, 20 cm snega, pršič; Kurešcek, 830 m: —8, sneži, 20 cm snega, pršič; Bloke, j?oo m: —10, sneži, 5 cm pršiča na na 40 podlage; Sodražica, 550 m: —8, sneži, 5 cm pršiča na 20 podlage; Gorjanci, 350 m: —8, sneži, 30 cm snega, pršič; Rimski vre'ec. 530 m: —10, sneži, 5 cm snega, pršič. ■EaBOBBBH KINO MOSTE BRB Danes ob 20. uri, jutri ob 14.30, 17.30 In 20 30 uri, v ponedeljek ob 20. uri velefllm tisočkrat preizkušene ljubezni mlade deklice do starega zdravnika: Ssstra Angelika (ZABLODA SRCA) Paul Hartmann — Hans SOncker Dolomiti v plamenih Vdove in sirote, ki vaši možje tavajo po bojnih poljanah, to je vas film! Iz Zagorja Smrt dobre žene. V petek smo pokopali soprogo me-arja eo. Terezijo K.šUrjivo. ki je v starosti 52 let pod e*a diijš. bolezni na svojem domu v Zago.ju Bi a je izredno delavna, podjetna -u vztiajna So-trudnica svojega moža ter j2 Dr-mnogim potrebnim napravila marsikatero dooro-to. Se v p:n?deljel\ je vihte.a m^ arico. potem pa jo je zrušilo. Marljivi p < j-nici oh.animo lep skomin, preostal m na še sožalje! Premeščen je v Novo mesto Drometni uradnik g. Anton Puntar. Na nieeovo mesto je prišel g. Jan^z Grebj-nc iz Ve en.a. Mladlnski koncert G.asben^a društva je bil zaradi smrti pogojnega m nistra dr Atona Korošca preložen na jutrišnjo nedelje ob pol 20. v vel ki d-oram S eolskega doma M adin k. zbor sestavljen iz mladih grl do inkih sol vodi učitelj g. Ivan Culot. Podprite orizadevanja svojih najmlajših, zlasti, ker ie Drebitek namenjen za podpjro siromašnih članov zbera. Veselo praznovanje rudarske zaštitnico sv. Barbare, ki bi imelo b.ti p et kio nedeljo v rudniški restavraciji, je bilj Dre-loženo na Štefanovo. »Hermana Celjskega« bodo ponovili na splošno želio posledaiič na Štefanovo Dopoldne v Sokolskem domu Posebno odo-zarjamo okoličane na Lckih. v Kisovcu. Ko.redežu ter sosede ob ž-lemiški p.ogi, Trboveljčane in Litijane. da ima o ugodno zvezo tudi za povraek. Začetek predstave ob 16. Božiček tudi letos ne bo pozabi potrebnih in ubogih. Jutri d od->1 dne bo Društvo za varstvo otrok izročilo več emu številu otrok tcolo obutev, d ž tvovalne kolašice na boio obdarile 80 ženic z i?- stvinami. mastio, sladkoriem. moko in ri-žem ter jim ole/pšale praznik 3. Zaradi draginje je število obdarovancev skr'eno na zares naiDO'rebneiše Prav taXo boio So'ska urrraviteljstva dolinah šol obula ter s SDodriiim ner'l^m o krb3l-> ne a; ubooih ofrok. Tudi občina se ho snomnili svoiih občinskih reveže v. k1' j h ie i? vedno blizu 150 VsaV bo nrei'1 50 d nar-jev te»- si bo lahko nabavil 10 kfi moke po znižani ceni. Denar hzil iz prdjetli Nevarnost, da se bo zmanjšal narodni kapital, ker ljudje raje nalagajo denar v nepremičnine Ljubljana, 21. decembra. Na veliko nevarnost špekulacij z nepremičninami smo že opozorili. Vendar so špekulanti še na delu in ni mnocro upanja, da jim bo kdo pristrigel poruti Sp^ku^antj imajo zdaj še tem laž e de'o. ker se ljudem zdi da denar ni več varno naložen v podjetjih. Slovensko gospodarstvo ie vedno bolehalo zaradi premale podjetnosti naših liudi ne le zaradi poman kania kapitala Zato je pa našel tuji kapital pri na« plodna tla za svoje poslovanje C*e bi se hote' Kdaj gospodarsko povsem osamosvo"iti o tujine to se pravi, da bi prevzeli vsa pod jetia ki so v rokah tinega kapitala bi p~ trebovali velik domsč. narodni kap t' Toda naši denarni ljudje se še vedno nt? mnogo naučili ter niso mnreo boli podjet ni kakor v prejšnjih časih Vondar ne sme mo pripisovati krivde le njim Da zda ljudje ne vlagajo več s takšnm zaumniem kanitala v pod-etia. so globlji vzroki in o n^ih erospodarski listi tudi razpravljajo Denar je zelo občutljiv ter takoj ren-^ ra črudno bi bilo če bi številne spremembe v gospodarskem ž4vliem"u v zadnjem letu zl°?*i posredovanje diž^vnih ohipsti ost ' brez nos'edic Nastopila je resni neva* nost da bo kapital začel bežati Iz trgovin^ ker je ta gospodarska stroka zelo o^rož0 na Ne morda zaradi predosanepa ?a-shi* ka. temveč ker je trgovina povsem od visna od dobaviteljev ter velikega kap ta' kar lahko postane usodno prav v časih n^ st°lnih cen in pomon kanja krrdita Dobn vitel ji lahko trgovcu diktira io kupne n^ goje ter mu odpovedo kredit. Trs^vec e jim mora podrediti ^cer ne dobi blaes To pa seveda ni edina težava ki ovira dnn danes naso lega'no trsrovino Z^to se n smemo čudtti. če bo kanltal zbežal iz trgovin tia, kjer bo ool^ varen. Zda i se kapital seveda Se ne zateka v denarne zavode Ljudje ga rajši na'agn'o v neprem'čnine In tudi sicer ga trosijo mnogo bolj kakor prejšnje ^bol'še čase. Marsikdo dandanes nekritično kupuje kar koli mu pride pod roke. ker noče n;hče varčevati v strehu — ki pa ni dovolj upravičen — pred razvrednotenjem S tem si lahko razlagamo. z~kai je že nad leto dni toliko denarja, ko delavstvo in uradniško neprestano tožita nad draginjo in prenizkimi plačami. Zdaj denar trobijo tisti, ki so ga prejšnje čase nalagali v denarnih za- vodih. Potrebno je celo precej Iznajdljivosti, da človek s polnimi 2epi denarja na4de blago, ki ga Se ni kupil Seveda ljudle z več;im kapitalom kupujejo najbolj nepremičnine, ker se jim zdi to najboljša naložba, ki ne more biti izgubljena tudi v najhujših časih. Vendar je nalaganje denarja v nepremičnine v tako velikem obsegu ikoiliivo. Razumljivo je da so nepremičnine tem dražje, čim živahnejše je povpraševanje po n ih. T"o pa ne pomeni da njihova vrednost v »s"»r>i rase. podražujejo se le umetno Za-"•d te podražitve pa irgub'ja vrednost de-ar ker ga je pač treba šteti mno"o več •a nepremičnine k^kor sicer Posledica je •m'njševanie narodnega kapitala, odnosno •labitev njegove moči Kdo bo užival ko-is , od izredno podraženih nepremičnin? '♦"dnostj nepremičnin ni mogoče umetno 5ati za traino: ko bo zopet varneje ln nnosneie denar nalagati v podjetja in de-irnih zavodih, se bodo morale nepremičnine pocemti Marsikdo bo zaradi tega ir* ibii zelo mnogo, a najhujše bo, da to ne o ostalo brez škodljivih posledic v vsem -nnd^rskpm življenju. Kdo ima zdai navečje koristi od veM-dnie bi ne bilo še najhujše če bi denar nalagali v nepremičnine le ljudje, ki so ga ->rej naHgali v donamih zavodih, toda tudi \i p^detli »e bo kapital začel »Vti »na amo« Zdaj je že dovolj znakov, ki upra- ičujejo to bojazen. Ra-umljivo je, da ho -el'tev kapitala iz podjetii t^m živahne ša? im boli bo ogrožena eksi«t^nca p*id-b't-nih strok. Tudi v irdustri\s\'lh pod tet "h se kanltal ne čuti povsem varnega. sa1 dandanes ni nič posebnega čp moraj~> indu-gtrijrki obrati nen?dno ustaviti. Zmanjševanje narodnega kap'tala ni le teoriia in mora nas v teh čas'h še posebno skrbeti. Brez močnega domač ga k^p't^la ne moremo pričakovati g^sp^dnskrira razvoja in nenrnost -'e. da bi tufl kap!'a' našo slabost še bol' izr-bl. Zato bi se marali mnoeo boli živo zanimati za pojave v eo-spodarsk^m iMvHenju in takSVm. k"k š.-*n je ta, pripise ati tudi primeren pomen. lesnate ln male oglase za božično Številko «Slovensl-ega Narodau sprejema uprava do ponedeljka 23. t. m. do 18. ure Jubilejno leto SK Ilirije Bilanca uspešnega najmočnejšega športnega kluba v Sl3veni|i Ljubljana, 21. decembra Naš vodilni spojni klub SK. Ilirija stopa v 30. leto svojega obstoja. V treh desetletjih se je Ilirija iz skromnih pocetkov raz-mahni'a ne samo v največti in najdelavnej-ši klub v Ljubljani in Sloveniji sploh, temveč lahko rečemo, da po svojih napravah, uspehu in delu prednjači pred vsemi klubi v državi. V teh letih nam je zgradila lepe moderne športne naprave v Ljubljani in na Gorenjskem, s kakršnimi se ne more ponašati nobeno mesto v državi, a vzgojila nam je in nam še vzgaja celo vrsto sporrnikov, ki &o se | uspehom uveljavili ne samo doma, temveč po VbCj državi in tudi po svetu. Prav letos je bilo morda njeno delo najuspešnejše in zgovorno, saj so o tem pričali tudi rezultati in uspehi raznih sekcij Tako sta na primer dva Ui-rijana ing. Stcpišnik in Tone Cerar dosegla rezu7tate mednarodne višine. Snočnji občn' zbor je pokazal, da je Ilirija res na zavidni višini in da s!už' njeno delo priznanje javnosti, z!as bili odlikovani Člani: Tone Cerar, Marian Pcnfjov, mg Stepi«nik, dr. Vilfan. Vinko Žitnik, Anton Petrič in Ice Rihar. Iz nadaljnjega tajniškega poročila je razvidno, da je poslovalo 7 sekcij. Nekatero so si priborile državno prvenstvo, tako plavalna, drsa'na in hokejska, v drugih pa posamezniki. Klub je rudi lani mnogo žrtvoval za nove naprave Zgradil je vzpenjačo za slalom v Planici, do-gradU pno jugo-s'ovensko standardno progo za smuk izpod Macesnovega vrha, povečal smusko skakalnico na Javomiku itd Razveseljivo je tudi blagajniško poročilo, ki zopet izkazuje zmanjanjc dolga in »talno zboljšavanie klubom ih financ. Tudi klubov inventar je znatne obogatel, kar je bilo razvidno iz poročila g. Miklavčiča. Izvoljen je bil naslsedmi odbor: m predsednika dr. Stanko Lapajnt. častni pred*, inž. Stanko Bloudek. pod predsed niic dr. Vinko Vrhunec in E\gen Betetto glavni tajnik dr. Erncst Nagv, tajnik II. Ivan Bal-tesar, tajnik III. Fcrjančič Drago, j/avni b'artajnik Rudolf Medic, gospodar Stane Miklavčič, arhivar Ivan Komar, propagandni odbor Mihajlo Milanović in oabomiki: dr. Vinko Vrhunec, Anton Končan, Viktor Vodi-ek. Pavle Kveder Ferd Handžič. Josip Dolinar, Anton Petrič dr Bronislav Skaberne, inž. Karel Kumer z± načelniko sekcij: p'avalna Božo Kramar5ič, lahkot. at!ercka Marjan Dobov.'ek hokeiska Viktor Vodi^ek, drsa'na Evger Betetto, tonika dr. Ivo Murko, sabja-ka podpolkovnik Rudo'f Cvetko, referenti smučarsire dr. Er-nest Nagv, Stane Mk'avčič. inž Jana B'ei-weis. Razsodišče: dr. Ivan Jenko dr. Jernej Dem "ar, dr. Bogdan Žužek, dr. Joža Pretnar, dr. Josip Prodan. Izv« lirni st, jezo, mržnjo m ljubezen naravno, prepričljivo tudi pokazati. Ir» če je bilo rreba izraziti žalosrt. (jinjenoit cel*^ obup, je bila Hinkova osebnr^t tako resnično prevzeta, da je prebledel. drgeta' >n so mu lile iz oči prave so'ze. Skratka- krojaški va- jenček Hinko N'učič se je že zn£1 v prizor in v4ogO docela prvjj'obiti, *ia je poza\>\ja\ jo je nase m b:l popo'noma le oseba. lc; mrmral predstavljati. In ?c nekaj je imel NuciČC1 HirVo: utjTa-jenost v vedenju, resnobnost in prcmišlje-nnst v govorjenju in ckusnost v obVačenju. To so bili sadovi vzgoje predobre, preskrb-ne matere, ki je zahtevala d. bre manire, ki ni dopuščala surovosti v kretnjah ;n besedah in je pazila, da je bil s^nko zmerom s-icer skromno, a vedno čednu ob'ečen in z!;kan. Ponosna je bila na svojega bistrega, od'očnega in kviku stremljivega Hinka, a hote'a je tudi, da je bil runmje, z vsem svoiim vedenjem in covorjenicm v vsaki dru "'bi prikupen mladenič Vse to je opazoval Anton Verov-ek' in pozva1 H:nka. na i pride pomaeat v Slovensko dcžeTno g'eda^i'če statirat dc'at hrup m po'agoma za:<2rat vloge »Tale fant se nam morda razviic v hubmea — čeden je, vzd'huie kak<*r čisto zares za'iubljrn in io-kati zna. da je veselje!« si je deia' Verov-§et- nn^hem. Na g'as pa mu je rekel »Prid?! Sai dobiš rodi kak:no kronco in brezplačno vstop-n:co za honorar' Te bom že priporočil re-ž^Ti^ma Ado'fu Dobrovo'memi' in Francu L*eru. Pa ma^et^a se pri na« lahko naučiš ko |>og gledal OtokarHi B>'e:kn, izvrstnega ;gra'ca v ka^akTern;h in korrčn h vlogah, pa učil se bo5 pri na7em pn-em ljubicu in m'adoVnem iun^ku Ru lo'fii Dev-fu. Leonu Dra^itrnoviću hudičevo sposobnem kcrnc.l:antu vseh mogoč;h igralskih strok, pn gen;alnem cu'anu Lieri> — no, pa nri Om:Tu in meni tudi. kajnak1 Tudi igri1T-«» imimi kar inrm^ne* leno »n c'ad-k.o K_:<:*^ Ruckovo heTtvnn s;'ne Hrcma-t;čno"r: V. r*»nko Ter?e,*r» na*o Av^iotn Da-n;'ovo. pa 5*"efnn»fo D-nont* novice vo itd. T: b ~Ar> tvoii pnt^'čni nčiteMi Če re^ hočeš r^tflt; gfoveir^ki i^ra'ec majhne slave *n fe mani'e n'aće«. Hinko Nučič pa je odgovoril: »Hočem in morami« Saj je poznal z odra že vse ta- kratne slovenske ljubljanske igralce, prebil nešteto večerov na dija&err stojišču in sanjaril Jc o frvoii igralski bodočnosti. Tako je postat L 189^ »dob rov o' jec« slovenske drame, člen 1 iubljan.-kega gledališča. Napredoval ie s svoie fanatično marljivostjo izredno hitro ker se ni «*fepal nobene, makai »*tare« ir. prav nezahvalne naloge, in 8 januarja 1°02 tgral v »Charlevevi teti* že glavno vlogo mladesa poredneža Charleva Dobrovolnv Liei V.-rovšek in Devl so mi bil' t<-re; res usprsn« učitelji-vzorniki. Kmalu je tg^al večmona vs>e Iju-bimske vloge, a tudi mlade junake m karakterje. Odlikoval se ie z iye^no vestnostjo, s katero se je naučil vsak tekst, z mravljinčjo skrbmistjc s katero se je markiral tn oblačil za oder in n resrtstjo in požrtvovalnostjo, s katerimi je bM vedno pripravljen za gledali >^e storiti vse brez ozira na svoje živce in na sv mestih, trgih ić, soproga uglednega posestnika Franca 2nidersiča Zaradi svoje dobrotljivosti in prijaznosti je uživala splošno spoštovanje, pa tudi kot mati in gospodinja je bila na najboljšem glasu. Naj ji bo ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! — Krvav fanto\'ski pretep Komaj smo pred dnevi poročah o krvavem pretepu pri Drnovem, čigar žrtev je postal komaj 18-letni Jože Vodopivec, že se je raznesla vest, da so se v Vihrah zopet spoprijeli in da je obležal 35letn lovsk. čuvaj Franc 2i-bert krvav na tleh. Ko se je vračal zvečer domov, note m ko je ves dan opravlja! službo v lovskem revirju Inekoviča iz Zagreba v »Vrbmi«. se je za čas ustavil v neki gostilni v Vihrah, kjer je bi'a zb-ana družba domačih fantov, ki so se prav prijetno zabavali. Kmalu se je tudi sani razživel ter pridno pomagađ peti, pa tud: piti Naenkrat pa je vstal ter odšel pred hišo, kjer je dvakrat ustreln v zrak Tc so smatrali domačini kot izzivanje ter so se vsuli na dvorišče, kjer se je takoj razvnel pretep, v katerem so'dobili vsi lažje rane Najhujše je skupil pač Žibert. ki je b.' zaboden tudi z nožem v hrbet Ves v krvi je obležal na tleh ter so ga morali spraviti v krško javno bolnico, kjer so zdravniki ug<*toviIi, da ima dvakrat počeno lobanjo ter levo nogo tako poškodovano, da bo najbrže ostala hroma. — Or>£n/ zbor Muzejskega društva v Krškem bo jutri ob pol II. v mestni posvetovalnici. Vabimo vse k udeležbi PREKRASNA FILMSKA UMETNINA s Karlom Ludvikom EHehlom, Marjano Hoppe in Pavlom Hartmannom v gl. vlogah E VICA BRIJESTOVA (DEK SCHRITT VOM WGGE) no Istoimenskem romanu slovečega pisatelja Theodorja Fontane Evica se poroči s se enkrat starejšim, na viaokem položaju stoječim državnim uradnikom ter uživa svojo zakonsko srečo iz polnega perLSča. Le za hip stopi v stran, toda usoda hoče, da to kasneje dozna njen soprog. Zapustiti mora ljubljenega moza In otroka ter se pokoriti za nepremišljeno dejanje. Predstave danes ob 16., 19. in 21.15 uri! Jutri v nedeljo ob 10 30 ljudska predstava po znižanih cenah in ob 14.45, 17., 19. in 21.15 uri! KINO UNION — Tel. 22-21 Mladinska opereta »Angel z avtom« Jutri popoldne bodo uprizorili v ljubljanski operi mladinsko opereto »Angel z avtom«. Prvo in tretje dejanje te otroške operete sta v oblakih pred nebeškimi vrati. Tam rajajo in nagajajo angelčki in stikata dve radovedni zvezdici ter Ima glavno besez. 105 din, od 20 do 25 let 88 dn oz. 110 din, od 25 do 30 let 92 din oz. 115 din, od 30 do 35 let 120 c in, nad 35 let aktivne službe 125 din na mesec. Do te doklade bodo imeli pravico tudi bo.ioči upokojenci, iaplačilo bo izvršeno v najkrajšem času. Iz navedenega je razvidno, da so doklade po prvotnem osnutku monopolske uprave nekoliko nižje, vendar pa ne toliko, kekor so govorili. Doklado bodo dobili sednj tudi rriobinski člani povečano, kar piej v osnutku ni bilo -^ločeno. G. Slavko Luknjan, operni in koncertni tenorist, priredi jutri v Trbovljah v dvorani Forte koncert Pel bo aiije iz raznih oper tn narodne pesroi. Na sporedu eo tudi ruske pesmi. 560—n Film „Evica Briestova" je naoravlien strogo no romanu Theodorja Fontane-ja in se v vseh ozirih ken-senkventno drži tedanje dobe. Avtor ni imel namena pri tem svojem delu postati kritik družbe ah' se spotikati nad tedanjo moralo, polno praznih fraz. niti ni hotel obtoževati ali koga zago.arjati. Op.sati je hotel življenje svoje dobe, ki ie po konservativnih Drinciph večkrat Drivedl> do velikih katastrol Evica B -iestova je bila žrtev teh Drincipov. Kot nežno vzgojena, v življeniu neizkušena 171etna mladenka, je morala porečiti brez svo egn lastnega premisleka še enkrat starejšega Vi ? * ■ f 3 Sg * Čl I ) 9 •*:; mM moža. ki ga je sicer visoko spoštovala in tudi liubila. toda soprog ie imel I2 m lo časa za njeno miadeniško hotenje. Nj;n korak v stran ni bii napravlien iz prepričanja, temveč iz potrebe. Kasneje, ko se je morala za to pokoriti, je popolnoma izgubila volio do svole^a neoorlnie-nega življenla. Mariana Hoppe ocdaia v filmu to žensko usodo p epričevalno in s polno verjetnostjo. Tudi Kari Ludvik Diehl in Paul Hartmann sta v svojih težkih vlogah dostojna slovesa, ki ga uživata. 2923 Stran 4 »SLOVENSKI NAROD t. sobot*. tL decembra 1940. fitev. 203 DNEVNE VESTI — Mraz je nekoliko popustil Včerai je ▼ naši državi se pritiskal hud mraz. fiaz noč na se ie nebo pooblačilo, mraz je popustil in začelo je snež ti. Včerai sm) imeli v Ljubljani še —15. davi na samo še —94. Vse dopoldne ie naletaval suh sneg. ki se ea smučarji zelo ves-la. saj ie bila Gorenjska skorai brez sneea triko, da bi ostala čez praznike brez smučarjsv. kar bi pomenilo za nio veliko ŠvoJo Soda i kaže. da bo zapadlo vsa i toliko sne ca da za bodo imel; smučarii za Drvo silo dovolj. Tudi do drugih krajih države je bilo včerai 5e zel > mrzlo Skorai vse reke so zamrznile Mnosi potoki so pokriti z debelim ledom in vsi mlini ob njih stoje, ker so mlin ka ko'e:a zatrpana z led m V Liki. kier ie zadnie dni diviala strahovita buria. ie mraz tudi oor> 'stil in buria ponehala Na Sušaku so irn^l vča-raj eno stopinjo nad ničlo. V Dubrovniku so imeli včerai —2. davi pa že 3e C — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dne po prejemu plačilnega naioga! Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot opomin' Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti pririlno izterjavo brez pre;šn^'ega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolno ti. ki ne donuste od'^šnnia. 12 L _ Naša lesna *trnka. V četrtek 1e bila važna seja Osrednjega lc-r>~q:a odse1^ nri Zvezi trgovskih združenj. Predsednik Fr Skrbeč je poroča1, d^ se je de'^cricila na$e lesne trgovine ude'e*'^ pomembne konfe-rence stalne delegrcije lesnega gospodarstva v Beoerradu. Prizadevanja organizacije lednega gospodarstva ri^o b^a zam^n in uredba o kontroli izvoza lesa ni hi^a uveljavljena, kakršno so izdali brez "zaslišanja oreran i zarije. UDoS^van° so Ml*1 zahteve naših lesnih Izvoznikov Ln z'acti pomemben uspeh je. da 90 bil^ mreieta nri-merna določ'la o registrrciit i7T°zn kov. Lesne produkte bodo smeli poslej izva^tj samo lesni trg-ovei. kf so blU vpisani v register lesnih izvoznikov nri d'ek^i'1 zt zunanjo trgovino. Ta ronstr^i :a ve' fa za vse izvozne države. — Nar^en n^*e uredbe je. da zatre Sušm-»rstvo v lesni stroki — V razpravi je bilo upoto'-'ipio da so se drva zelo podražila čini 'e bla nv*ks1 tirani cena. Značilno je. da se drva od Litija proti vzhodu ne sm?1o izvrž~ti ker so rezervirane za Hrvatsko Drv- nri nadih tržiščih mnogo cene'Ša knkor na tujih. Doma ie vagon drv po 2200 din. v š.-;e; p~ po 3300 din. Zato se nikakor sme ztro-riti, da bj za Hrvatsko rezerviram 'r n potem izvažali v Švico! TJrrotovl e-io Je bOo tudi. da je nujno potrebno usiar.ov't centralo za les v Ljubljani. Centrala bo baj^ kmalu ustanovljena. — Naše gospodstvo vedno boli navezano na Nemčijo in Italijo. S. et zagr rb '\ industrijske zbornice ie imel včerai se of Da kateri ie poročal Prod edaik dr Ce- kuš o gospodarskem poleže ju bsno-ine Hrvatske. V svojem govoru ie meri drugim omenil. da navzlic vs?m uk-eDom draginia neprestano naraSČn ka- povzroča veliko negotovost v na"em CTop-3 irskem in socialnem živl'eniti Mož^ot stikov s svetovnimi trrišč: ie v^i-^o masira. Nače FOTOodar^tvo ie z^p^' te^a v^d- -boli navezano na gc-spr^i -tvo veV-ih kontinenta'n-b v voino zanl^terrh d živ N^mčiie in Italije. Darujte za staroloAUl »Don? slepih« zavod za odrasle slepe: C"ek rač 14 672. »Dom slepih«, Ljubljana — Dr. Sepp operiran. Vodja nem ke skupine v Jugoslaviji dr. Janco S r> s> je moral podvreči opera ji One-; a le bil v sanatoriiu dr Uzelaca v No.ep Sidu. Vo;lia SS Himmlar ie poslal iz Berlina specijalista dr. Lorenza in d ima i-ja dr. Hichteria ter bolničarko, ki so o i-speli z letalom v Zemun cdVod^r se se odpeljali z avtom~biom v Novi Sad. Tam ie dr Lorenz operiral dr S~T>oa P t eb na ie bla tudi transfuzija krvi Onera iia se ie posrečila in bolnikovo s'.anie ie zdai zac\ voliivo. — Strašna smrt dečka v baraki. y vasi Lučani pri Sinju se je pripetila včeraj težka nesreča Duje Tripalo je zamenjal svojega očeta na straži v rudniku boksita. Stal je v leseni baraki. Ker je pritiskal hu J mraz, je zakuril in vse kaže. da je pri ognju zadremal. Kar se je baraka vnela in pogorela. Rudarji so pozneje našli dečkovo truplo vse zoglenelo. — Samomorilca v Trogiru spoznana. Mlada samomorilca, ki sta si v Trogiru končala življenje, so končno spoznali. On se je pisal Jože Maček, ona Valeaka Kr-ži.^nik in oba sta bila doma lz žirov. Mati nesrečnega dekleta je prišla na orožniško postajo v 2ireh, kjer je povedala, da je njena hči v začetku decembra z Mačkom odpotovala lz zVrov. Mati je spoznala zlat prstan, uro in obleko svoje hčere, ko so ji vse to pokazali. — Nesreča ne p°člva. 2S,etni posestnikov sin Andrej Remžgar z Brezovice pri Ljubljani je snoči polagal živini krmo. Pri poslu je stopil pred kravo, ki pa je naenkrat potesnela in ga sunila z rogom v levo oko Zaradi hude poškodbe so nesrečnega mladeniča takoj odpravili v ljubljansko bolnico, kjer so morali zdravniki Remž-garju oko odstraniti. — Na Grosupljem Je pa: el težak drog na monterja K1D Franceta Marinčiča ln mu zlomil desno nogo. — Pred koodvorom v Kranju je tovarniška delavka Vera Barič tako nesrečno padla, da si je zlomila desno nogo. — 15-letni delavčev sin Ciril Korenčan iz Most je doma cepil drva in se pri tem nevarno j vsekal v koleno desno noge. — Prav tako smolo je imela tudi 191etna Slava Avsenik iz Trbovelj, ki se je pri cepljenju drv vsekala v levo roko. — EKsp o zija v opravi »Hrvatskega dnevnika«. Zagrebško policijsko ravnateljstvo sporoča, da je nastala v prostorih uprave >Hrvatskega dnevnika« v četrtek zvečer eksplozija. Popokalo je več šip na oknih, ranjen pa nI bil nihče. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, da naj fejo krivca. — Prašiči bodo jedli Sladkorno pe*o. Po Sremu so sejali kmetje zadnja leta vedno več sladkrone pefe ker je šla dobro v denar, dočlm je bilo žito poceni. Razen tega so dajale sladkorne tovarne kmetom posojila za setev s'adkorne pese Letos so pa imeli kmetje velike težkoče zaradi slabih potov in mnogim je sladkorna pesa ostala, tako da zdaj ne vedo kam z njo. Sklenili so krmiti z njo prašiče. Ker bo pa v prihodnji kampanji sladkorna pesa še dražja, jo bodo kljub temu prihodnje ieto za .sejali še več, — Drva zagrebškim meslnim revežem. Socialni odsek zagrebžke mestne občine je razdelil včeraj mestnim revežem okrog 120 klafter drv. Vsak mestni revež dobi 400 kg drv pod pogojem, da je pristojen v Zagreb. Med reveže bo mestna občina zaenkrat razdelila okrog 200 klafter drv. — Nezavestnega so "kradli. V Osijeku je umrl te dni glmnozr.jski sluga Ivan Pa-voševič. Po njegovi smrti so uvedle oblasti preiskavo Ln izkazalo se je. da je Pa-voševiču kri zalila možgane. Ko se je onesvestil, ga Je nek:o okradel. — Dom na Polževem vas vabi. Smuka ugodna! 571—n — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in zme;no mrzlo vreme. Ponekod bo snež.lo. Davi je snežilo v Ljub.jani in Sarajevu. Včeraj je bila najvišja tempe: atura v Dubrovniku 10. v Splitu in Kumboru 8 na Visu 5. v Sarajevu —5. v Ljubljani —8. v Mariboru tn Zagrebu - 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 774.1. temperatura je znašal?. —94 na aerocl.omu —14.2. v Mariboru —16 v Zagrebu 13. v Beograu - 10 v Sarajevu —7. na Visu - 2, v Splitu 1. v Kumboru in Dubicvniku 3. tra lu ia vri '<* r t Iz Linblfane lj— Praznik »v. Stefina r. b brezme-se.. din. Ker bo v čet.t.k 26 d cembrs praznik sv Štefana ie m? tn dj lav r stvo na o d'agi p obla t la bj sk u a e odredi.o da ta dan ni brei e dan zato oa oo br?z nese.i dat. pa d -i ek 30. t m Na paznik sv St. £ bil mesni, e 7 ort. ta nai a s d n i ^ost ;ne zal že mes m že pre p ni i lj— B ne počitnice na l"u" n ;r Strokovno-" d levdnih šola'^ bo iaie od 22 decembra do vštet a nuarja lj— P~r>*mo? -IL In P poziva ie mestni zašč!* izvršil r>' 61 31 in čl. 54 medbe o co možni vo .: in državni obrambi n e popisu ie b 'ln prebivalstvo obver* n v lji.li a^.ckih dne1- ^-'h. koikor oa & bli znan nas'o* • r bil vsi p'izad'i p* zvan Se s r «el 'ml v bili. na: se z/l1 v zaščitnem ura i a Kok za oriiavo k je bil đoločen do 20 novembra, ie ž pred tedni minil, za:o ie zaščitni urad tudi ie pričel z da_ć.iLviio d^pisanin ob kov pr oj lm delovnim edinicam. r*^..riCidne uc zaščt.a; urad spre- jemal le v primer aterr.e i^r;e a opravi-č.la. Opazcu-jamo vse prizadete, t. i. za- it vse mo ke. Ki nis . abvez-ii tej in ki biv.iio vsai že o mes .e v Liub- (izvzeti so nad 70 lei stari umski v. . cJ ter nad 65 let stan d aelavc ), .ia so se dolžni prijaviti, s »r bi bih kaznovani z zaporom d - 2 let ln z globo do 5.000 din, —I j Vse vozne karte pri PUTNIKU. —lj Žrebanje loterije Sokola v Šiški bo nepreklicno 28. t. m. Srečke, ki ne bodo vinjene ali plačane do 27. decembra, ne bodo igxaie. će je čas, kupujte srečke! Srečke se dobe v traf.ki št. Košak v palači Bata in trafiki Jerman naspioti pivovarne Union v Šiški. V nedeljo 22. t. m. razstava nagrad v sokolskeni domu v Šiški. 567—n —lj Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru upiizori jutri 22. t. m. ob pol IG. krasno, zabavno in poučno igro Jožeta šo:na: >Kaznovani mlinar«, ki je že par-krat prav imenitno zabavala rLiše obiskovalce. Igra Jurčkov jazz. 573 -n lj— Uprava Sokola Ljubi *an"-Vie vabi svoje člane in or.jat^iie l^p? sljven k3 pesmi na koncert, ki ba jutri ob 23. v so- kolskem domu. Konce.t bo pr:.ed.lo agil- rx> pevsko društvo »Bor«, ki je s sv ji.ni nastopi na dežsli da^e^la vel h upah. Zbor vodi br. Janko Guček. Naooimmo jutr: zvečer dvorano do kraia da irka- žemo vrlim pevkam in pevcem priznanje za niihovo k u turno ud-ist.ovanie. --lj Sen i jaKcDsi;j gieuaLški oder ponovi drev: ob 20.15 nepreklicno zadnjič Bena Senečiča izvrstno komedijo »Nenavaden človek« v korist Sokola II za dograditev novega sokclske^a coma v Trnovem. Opozarjamo občlnst\-o/ naj si za to poslednjo uprizoritev preskrbi vstopnice v predpro-daji v društvenih proetorih v Me,stnem domu. — V sredo 2. t. m. pa ob 15.15 popoldne premiera Goljeve otročke igre »Princeska in Pastirček«. lj— Zgla^itev m'ldeničev za vpis v vojaško evidenco. Po razslasa m?stneea poglavarstva se morajo meseca ianua-ia zg.asiti v vojaškem urada na Amb cž:-vem trgu št. 7 I vsi mlad miči rojeni L 1921 in starejši, ki nrideio soomla li k rednemu naboru, in vsi mlaien č^ ro^ -ni 1. 1923.. k- se vpisni d prvič v vi iaš'o razvdneo. Zi a=e nai s? tudi sta'-eiš v -ja"Jd obve?nk^ ki imaio voini ra p r^d r>a menijo, da niso več spcs.bai za o eb no izvrševanie vojaške službe Pregle dani bodo o priliki rednega nabora. lj— Starokatoliške službe b iic iti v nedeljo ne bo ker imajo brate evan^ 1-čani v sveji dvorani božičaico. — St ra-katolUki župni urad. lj— Bo2:£nice po mestnih dobrodelnh zavodih so se že pričele, veniar ua bol, glavne bož čnice na sv. več?r m sk er ob 17 v Drehodnm ot:ošk:m domu v stari cukrarni ob 17.30 na v zavetišču z^( onemogle v Japlievi ulici. Kakor druia leta so tud. letos ž« začeli prihaati darovi v denarju in živilih za mestne reveže in gotovo bodo dobrat^iki letos upoštevali, da so se zaradi dragnie m hude zime povečale vrste mestnih reveže- ter se bedo zato v še večjem številu spomnili teh božičnic z darili, zla t: oa kuhrnjo najbedneiš{h v stari cukrarn: zr'lozMi s priboUški Vsi dobrotniki so sev d ^ nr v leno vablieni da se ud:jle"e om^n"'"vtfb božfcnfc ter se sami preprčaio o hvaležnosti podp; ranih. lj— Bo-ž'čne razglednice za z'msko pomoč prodajalo trgovine s papiriem in trafike. —lj NA VSAKO MTZO I.AftKO PIVO —lj Stiska v tram vajo. predli smo: Hud je mraz bi še posebno za policijske stražnike, zlasti za tiste z belimi rokavicami za druge pa je zima menda prav tako huda, kakor za ljudi v civilu, vendar pa jim nihče ne odreka pravice, da se ne bi smeli voziti v tramvaju. To4a zgodijo se *e včerij najprej na Marijinem trgu in takoj nato še pred magistratom nekaj, kar sega Že precej čez mero vsake pravice. Pri prepolnem tramvaju, v katerem je bilo po malem tudi deset čuvarjev javnega reda, je nekaj takih mož postave rajši pustilo na mrazu nekaj deklet in žena pa se dve desetletni šolarki kakor pa. da bi jim prepustili mesto, ki so ga zase le se našli v vozu. i e i > "i * 1' > | t 'i i • *V« i I 4 # t\ « \ * A i i * Res, nihče Jim ne odreka njinove pravice, čeprav je zastonj ln si jo morajo oni v civilu plačati, toda nekaj tu vendarle ni v redu. posebno ne v opoldanskih in večernih urah na dvojki. Morda bi uprava cestne železnice prav ukrenila, če bi na krožni progi med 12. in 13. ter med 18 in 19. vozni park primerno ojačila. — Potnik. —lj MODtKNt PLETEN LN t KajniC-nik Nebotičnik —lj Tatvine v mestu. Iz Cernjačeve trgovine v fielenburgovi ulici je nekdo ukradel črn m uf, v katerem so bile črne rokavice in črna usnjata torbica. Cernjačeva je oškodovana za približno 2200 din. — Pre-vo.niku Ivanu Rojcu na Tržaški cesti 9 je tat ooaaesel novo. 200 din vTedno konjsko odejo. Prav tako je na Tržaški cesti izpred hiše št 4 neznanec ukradel Mihaelu Mušku s ko^a 200 din vredno dinamo-svctiiko. — Antonu Brezniku je nekdo od-neljal izpred neke hiše oa Zrinjskega cesti 300 din vredno kolo znamke >Simson«. Tatvino kolesa *e priiavil tudi Josip Sodeč, 'oio vredno 1200 din. znamke »Baronu. mu je bilo ukradeno izpred restavracije S.^mič na Gosposvets*! cesti. —lj Letos nI zadrege za led. Na žabni-^ah in ribnikih v okolici Ljubljane, zlasti .• Dravlj-h. Kosezah m sploh za Rožnikom p p- stalo že pred dnevi i?redro ži ahno. Vnete mlade drsalce so prepodili z ledene '^kve delavci, ki so pričeli sekati led k^erega odvažajo v ogromnih količinah -aj eč v ljublanske pivovarne. oskrbue'O oa z njim tudi razna druga podjetja. spričo hudega mraza letos za led ni za-Ire^e. —lj >T»r na policiji. Huda zima vpliva tudi na kriminal v mestu. Te dni so se PCskrili tudi n?jnodietnejši vlomilci ln tatovi m je imela policija včeraj opraviti ^amo z raznimi berači, ki prihajaio v Ljub-bljano njveč iz okolice, najrajši ob petkih Ber Ske nad'oare je v mestu čimdalje eč m d prosjaki pa so tudi taki. ki se ►° o s to obrtjo pozimi in poleti ne glede a* '-"i <^s in ne gtede na to, da bt Tahko bili p;imerno delo in pošten zaslužek H iia je samo včeraj aretirala nad 20 eračer, ki jih je nekaj oddala sodišču, ne-teaj oa jih po prisilni poti odpravila iz L.ju ijane Policijski organi so spravili na arno tudi več sumljivih žensk, ki so se •Ijale možkim po raznih zakotnih lokalih. —ilj Občinstvo Kakor tudi članstVo ob-maot Ja bodo bnvsko-frizerski lokal! odprti v torek dne 24. t. m samo do 19 ejjo 5. januarja pa od pol 8. do 12. deljek 6 jan pa bodo ves dan za-I — Združenje brivcev in frizeriev. 568—n —lj Kino Tnion dobiva nešteto vpraSanj zaradi filma »Resignacija« čig-ar predavaje fcllo zaradi smrti dr. Antona Ko- za štiri ctsj krajce. Film bo kasneje • reprizi ponovljen, kar naj številni reflekse upoštevajo. —Ij Zabavni božični vcč^Tl v dekoriranem okabj gostilne LovS'n 564—n —lj V zn^tniški plesni tečaj Jenkove S le v Kaziru V:-ak ponedeljek ob 20. se še Sr ' |emajo n0^inci — dame ln gospodje Vs deljo ob 16. popoldanska plesna vaja,. Posebne ure in informacije vsak dan Stu'Vnti (nie^ popust. 5G0—n- —lj Obvestil", v ponedeljek bo kopališče okrožnega urada odprto. Na razpolago bo tudi fiizer in pediker. 570—n K O L K D A R D:'.ne«5: Sobota, 21. decembra: Tomaž. Jutri: Nedelja, 22. decembra: Demetrij. DANAŠNJE PRIREDITVE K»no Matica: Ognjeni vrag (Luis Tren-ker). Kino Sloga: Serenada ljubezni. Kino Inicn: TSvica Bi iestova. Kino Moste: Sestra Angelika in Dolomiti v plamenih. Kino Šiška: Trojica v snegu. Umetniška razstava Ivana in Bruna Vavpotiča v Obersnelovi galeriji na Gospo-svetski cesti 1. Vstop prost. Podružnica SAT) Ljubljana I. občni zbor ob 19 30 v gostilni pri »Mrakuc Šentjakobsko gledališče »Nenavaden človek« ob 20.15 v korist Sokola n. za dograditev sokolskega doma v Trnovem. Proslava 500 letnice Gutenberga ob 20. v frančiškanski dvorani. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. Pevsko društvo »Bor« koncert ob 20. v Sokolskem domu na Viču. DEŽURNE LEKARNE Danes ln jutri: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt. Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded.. Rimska cesta 31. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višii zdravnik dr. Fran Ciber, Srbska ulica 7, L telefon št. 36-41. Nace "fedalisče DRAMA Začetek ob 20 uri Sobota. 21. decembra: Skrlva'nice Red B Nedelja, 22. decembra: ob 20. uri: Lepa Vida. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek. 23. decembra: zaprto Torek, 24. decembra: zaprto Sreda, 25. decembra: ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene Četrtek. 26. decembra: ob 15.: Krog s kredo. Izven. Zvižane cene ob 20.: Revizor. Izven. Znižane cene Petek, 27. decembra: zaprto OPEKA Začetek ob 20 url Sobota. 21. decembra: Grof Luksemburški. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Nedelja. 22. decembra: ob 15. uri: Angel z avtom. Mladinska opereta. Krstna predstava. Ob 20. uri: Carmen. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve Ponedeljek, 23. decembra: Friderika. Red Sreda. Gostovanje tenorista J. Goetlča. Torek. 24. decembra: zaprto Sreda, 25. decembra: ob 15.: Friderik Iz- CrH3 IflilllfŠŠ prinaža ue?o To je naslov napetega detektivskega romana, ki začne izhajati v božični številki »Slovenskega Naroda«. Z njim smo pripravili naAim čitateljem velik užitek. Ne zamudite začetka, opozorite pa se svoje prijatelje in znance, naj stopijo v vrste naročnikov »Slovenskega Naroda«, čigar romani po pravici vzbujajo splošno zanimanje. ven. Gostovanje J. Gostiča ob 20.: Fidello. Izven Znižane cene Četrtek, 26. decembra: ob 15*: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven ob 20.: Vesele žene windsorske. Izven Petek, 27. decembra: zaprto. SPĐ Izlet SPD. V doline rriglavskih jezei priredi S.ovensko planinsko društvo, osred nje društvo v Ljub'jan^ izlet za smučarje planince Ln sicer od »obole dne 4. do vključno torka dne 6. Januarja. Odhod iz Ljubljane v soboto dne 4 januarja z vla- Kom ob 15.40 uri do Bon Bistrice. Kjer bc čakal avtobus ki odpelje p anince do Zlatoroga, kjer bo pripravljene prenočišče V nedeljo dne 5. januarja zjutraj krenejo smučarji planinci pod vodstvom izvežba-nega smučarja na Komno ter popoi-ne dalje v dolino Triglavskih jezer, kjer bo pripravljeno prenočišče v planinski koči Na praznik Treh kraljev v torek dne 6. januarja je ves predpoldne na razpolago za smučanje v dolini Triglavskih jezer. Popoldne sestop ter odhod iz Boh Bistrice z večernim vlakom. Planince smuarje vabimo, da se nemudoma prijavijo za ta izlet v društveni pisaini Aleksandrova c. 4, I. nadstropje. žiUislvš trg pred prazniki Ljubljana, 21. decembra Zadnje dni je bi) ti g zelo slabo založen, pac zaradi mraza Najmanj ie bilo zelenjave. Danes se je pa že dobro poznalo, da se bližajo prazniki. Posebno mnogo je bilo perutnine, saj je bil danes ze glavni dan za nakup, kajti v ponedeljek bo manj blaga in gospodinje ne bodo že imele več toliko časa, da bi se mudile na trgu. Na trgu se seveda pozna, da letošnji božični p.azniki ne bodo tako veseli kakor prejinja leta. To se pravi, da ne bodo tako >mastnic Kupčija z blagom ki gTe v denar pred prazniki, je letos mnogo slabša. Potic bo manj in ne bodo namazane tako debelo s sladili. Orehova Jedrca pređo mnogo manj v denar, čeprav so nekateri prodaialci zadnje dni nekoliko popustili pri ceni. Prejšnje dni so bila jedrca že po 46 din kg, zdaj jih pa lahko skoraj povsod dobite po 40 din. Seveda so pa še ve.no predraga. Tudi rozine se ne zde gospodinjam primeren dodatek k poticam, saj so po 26 do 33 din kg Zato pa kupujejo nekoliko bolj med, ki je kg po 20 din naprej. Razumljivo je, da je bila perutnina danes malo dražja. Podražila se je povprečno za 5 din živa. ostale so pa nespremenjene cene zaklane perutnine. Vendar so se danes gospodinje bolj zanimale za cene žive perutnine, ki so je imele največ naprodaj kmetice, a tudi prekupčevalke so bile čobro založene z njo. Jajc je bilo dovolj naprodaj in v a?1 osnem se niso več podražila. Prodajajo jih po 2 din ln upati smemo, da se ne bodo podražila tudi zadnja dneva pred prazrt;ki. Domače zelenjave tudi danes, čeprav je mraz znatno oopustiJ ni bilo posebno mnogo na trgu. Zaradi hudega mraza prejšnje dni se ie podražila tudi dalmatinska zelenjava. Prcdpjajo predvsem endivijo in cvetačo. Splitska cvetača je po 10 din, trogirska pa po 12 din kg. Danes je bil tudi že glavni naval na mesarske stojnice, ki so bile zelo cobro založene z vsemi vrstami mesa. Ni se nam treba bati. da bo česarkoli primanjkovalo o božicu, vprašanje je samo, kdo bo lahko kupoval. Indeks stroškov za hrano v Ljubljani, sestavljen v mestnem statističnem odseku, nam kaže. da so podražitve v zadnjih 14 dnevih v glavnem sezonskega značaja. To velja zlasti za cene nadja ln zelenjave, kjer se je ponudba zelo skrčila pa tudi za blngo. ki ga ljudje kupujejo bolj ob praznikih. Nekaj izredneera pa je podražitev čaja od povprečno 275 na 400 din kg. Med važnejšimi pocenitvami prihaja v poštev samo koruzni zd-ob. Stroški za prehrano so se povečali v zadnjih 14 ^neh za 0.7»/,v Na povečanje je vp!ivala podražitev masla, kavine primesi mas^a in fižola. Po tem, da so zdaj stroški za prehrano za 37.2«'o vlSji kakor lani decembra, lahko nekoliko presodimo, koliko bo leto?nie praznovanje NDžiča slabše Sredi tega meseca so zna-«i1l stroški za prehrano za eno družinsko ednico 392.K7 din. Indeksna HeviTfca je znašala na podlagi cen 1. 1929 1155. Iz Ncvsga mesta _ B^Vnlca r*»vrdh. V Soko'skem domu so prirod51« v četrtek ponoldne n«»Se kolegice božičr.ico za siromašne družine. Po o-anluvem a bodri'n*»m eovoru predsednice j« zanel mladinski zbor nekaj ljubk-b pesmic, nskar so bi'a razd-ljena darili v živežu, obloki in denarju. Obdarovanih je biio prav lepo število družin in posameznikov. . ... _ Vov<>mr*ki obč«n*kl odbor je izvom v unravni odbor Mestne hranilce: inž Ma*Ho Abseca. ravnatelja KmeMjske šole na Grmu; Jožeta Oa'eta. vod^o nodr JuStara pošta« občni zbor KSK. na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Mirko Klus. podpredsednik Miro PavUca. kapetan rone Viraik. tajnik Hinko S nger. blagajnik Milan Kosi. gospodar Leon Vldrgar, odborniki: Boris žužek, Niko Kunstelj, Franc Lieber; revizorja dr. Igo Sllar ln Karol Cesenj. Mnogo je bilo govora o pritegnitvi novega članstva v klub. ki je v ?asu svojega obstoja nudil obilo prilike za izpopolnitev pa tudi za merjen e moči med domačimi in drugimi pripadniki Sahovsk h klubov, kar bo tudi ena glavnih nalog v bodočnosti, že po božičnih praznikih v nedeljo 29 t. m. bo odigran revanžni dvoboj 3 šahovskim klubom Iz Škofje Loke. ki je v nedeljo 15 t. m. igral v Knnju ln lz- srubii s 5 3 Isto nedeljo bo bržkone tudi mateh med šahisti Jug. akad družtva m člani K6K .z 1 razreda — Kino »Narodni dom« predvaja dva krasna filma: »Pesem sreče« ln >Mekst-kanska kri«. ZA BOŽIČ kupite radijski aparat po stari ceni v trgovini KRAŠOVEC KRANJ — riti »BKKSELNU« istotam dobite vse za rimski Šport v veliki Izbiri. — Osnovano je poverjeniStv© združenja re/erviuh oficirjev. Na sestanku v gimnaziji so se v sredo zvečer zbrali rezervni oficirji iz meata in okolice, pa tudi is Tržiča so prihiteli številni zastopniki po-vei jeništva rezervnih oficirjev k ustanovitvi kranjskega poverjcni'tva. V imenu ljubljanskega pododbora Združenja rezervnih oficirjev je zbrane pozdravil g. dr. Vinko Vrhunec, ki je v kratkih besfd-h obrazložil cilje in naloge rezervn h oficirjev v miru ln v vojni Ln poudarjal potrebo po organzlranju rezer/nin čns'nkov. Na tem sestanku je bil Izvoljen tudi odbor, v katerem so predsednik g, Karel Cesenj. podpredsednik g fimitek. tajnik g. Bizjak in blagajnik g Inž Stupan. — Kino v Stražišču predvaja pred beličem krasne filme: »Annapolis«, »Zaljubljenca« tn »Gibreltar«. — »Dve nevesti« je naslov vesele ln za-bive polne igrice, ki jo bodo uprizoiiU jutri v nedeljo cb 15. v CankarjcTtni d trnu člani dramafskega odseka > Vzajemnost 11. Cene običajne. Z Jssenlc — Zvočni kino Padlo predvaja danes in jutri ob 20. (jutri v nedeljo tu* ob 15.) krasen velefilm iz dobe svetovne vo ne »Junaki z Marne«. Med doiatki vojni tednik tn prdobjave. — Sledi za božič »Materina ljubezen«. Iz T?3>*ve*1 — Smrtna kosa. Z iskrenim obžalovanjem je trboveljska javnost sprejela vest, da te snoči po daljši belezni umrl g. Pnvel Krulej, poštni upravitelj v p., star 85 let. S pokojnikom se Je od Trbovelj za vedno poslovil zopet nredstavn'k »Vreiše generacije, ki mladim v marsičem lahko služI kot vzoren zgled. G. Krulej. po rodu iz Go-tovelj pri žaku. je služIl kot poštni uradnik celih 46 let. Po kratkem službovanlu v Žalcu ln S'ov. grndcu je bil Imenovan k pošti Trbovlje 1. kler je s svoj'mi organizacijskimi zmožnostmi omogočil kHub mnogim zaprekam pohvalno rkspeditlvnost. G. Krulej je bil vesten uradnik, ljubezniv in ustrež^iv do vsakogar. Bil je mož na svojem mestu, trdnega narodnega prepričanja, dobrega srca, odkrit in značajem Od leta 1926 je s svojo soprogo v tišini užival pokoj. Ob njegovi smrti žalujejo »o-proga ga. Ana, sinova Pavli, Inšpektor poštnega ravnateljstva, in Vojteh. načelnik postaje v Skofji Loki. Ugledni rodbini naše toplo sožaije. pokojnemu blag sponvn! — Opozarjamo ponovno na važno predavanje »Ob 2"Tetnlci albanske Golgote«, ki bo d revi cb 20. v Sokolskem domu. Predaval bo zmni borec za našo narodno svobodo g. prof. Jeras iz Ljubljane. Izvajanja bodo pojasnjevale zanimive skioptlčne slike. _ Nas> planine vahHo. Po'es drugih zimskofportnih prireditev bo oi 2 do 7. 1a-nuarja tudi smuSki tečaj za HudskošoV^ke učitelje na Mrzl'ci. Zanimanje je veliko. Od vseh strani se že prijavljajo tečajniki ter Je praznih le še neko'lko m^st. Interesenti naj zato pohitijo s pri "tovarni! Celokupni stroški za tečaj bodo zna*aM 3^0 din, na'brž pa se bodo še Ttržali. PrUsve sprejema g. Rlhar. Zbirališče tečajnikov bo pred župno cerkvijo v Trbov^ah 2. januarja; odhod na Mrzlico ob 13 Teč°< bo vodil znani smuški pedagog g. Janko Sicherl. — Kr»rJ, poroke In s m rti. Kršeni so b'11 v TrbovHah- Ana 6kr1*nee. K!l"a ^en, Ana Lesar. Martina Pusti*ek vrj~m P^sr. Hože^ka Pruša. Štefanija Ami^oni. Er ka Boriš^k. Franc Luka^čič, Andre* ža^ar, Adolf Brlogar, Milan Soba Jo*ef K^ritnk. — Poročili so se: Franc Supsn. rudar, in Jožefa Pišliar. zasebnica: Avan ftpaV.ar, rudar, in Julijina Mak, hči posestnika; Anton Sonc. rudar, in Marija Kirm. 8'už-kinia: Jožef Hribar, rudar, in H^lfma Flor-jančič. delavka; Sta^'s'av Plntar rudar. In Gabrijela Terfn. hči rud-r'a B:lo srrčno! — Umrli so: Janez Simončič, sin rudar'a; Terezija Zakšek. hči rudnra: Marija Mozirja, ro1. Voh, vdova po ru-ariu. 72 let; Lovro čehovin. rud?r v p., 61 let; Albert Mak. sin rudarja: Vekoslav Bukov?ek sin rudarja; Franc Uršič, rudar. 48 let; Silva Kerin. roj. Zupančič, žena rudarja. 22 let; Mihael Rcter, rudniški name£če^ec. 50 let; Julijana Rak. roj. CukTatl. učiteH'ca. 34 let; Marija Grošelj, roj. Zun-nčč, žena rudarja v p., 58 let. Naše sožalje! C; or o podražitvi mleka še ni končan Odgovoriti je še treba na vprašanje, zakaj nekateri kmetje predajajo mleko po isti ceni kakor mlekarne — Mleko podražil je jo prekupčevalci Ljubljana, 21. decembra ČitaU ste dopis, ki nam ga je poslala Kmetijska zbornica kot c~govor na nafta članka o podražitvi mleka v LJubljani Pozneje smo prejeli že dopis anonimnega dopisnika, »kmetovalca^, kakor se je podpisal. Dopisnik zavrača kalkulacijo, ki nuni Jo je poslal neki deže.an o dohodkih živinorejca. — v obeh naših člankih je bilo naglašano, da v vprašanju pod: azitve mleka ne zavzemamo pristranskega stališča, in priznali smo, da je tudi kmet upravičen zahtevati višje cene za sveje blago IzrekL smo pa pomisleke, da bi podražitev mleka v resnici koristila vsem kmetom k: prodajajo mleko v Ljubljani, ln nikakor nismo mogli soglašati, da nekateri živino, ejci prodajajo m eko odjemalcem neposredno po isti ceni kakor mlekarne. Kmetijska zbornica nam ni odgovorila, kaj so i o tem, da nekateri kmetje prodajajo mleko mestnim prebivalcem po isti ceni kakor mlekarne. Zavzela se je le za strokovnjaka, ki je dokazoval v »Slovencu«, da je cena mleka 3 din liter glede na izdatke Živinorejca upravičena. Mi se li-amo spuščali v teoretična razglabljanja ter v analizo računov kmetijskega strokovnjaka, povedali pa smo, da mnogi ljubljanski in okoli.-ki kmetje prodajajo mleko vendar nekoliko ceneje kakor mlckame Prav zaradi tega smo pritrdili tistim odjemalcem, ki pravijo, da bi morali vsi živinorejci prodajati mleko nekoliko ceneje kakor mlekarne, će živinorejci lahko prodajajo mleko teliko ceneje mlekarnam, da mlekarne kiljejo vso režijo in zas užek. zakaj bi ga ne mogli prodajati po isti ceni naravnost odjemalcem ? Zato se čutimo dolžne pojasniti, zakaj nekateri prodajali mleka zahtevajo enako ceno kakor mlekarne. Kmetijski strokovnjaki se niso dotaknili vprašanja spekulacije s kmetijskim blagom. V Ljubljani poznamo tudi spekulante z mlekom, ki jih ne moremo uvrščati med prave živinorejce. Tudi živinorejci bi se ne čutili počaščene, če bi jih uvrstili med te ljui. Marsikdo pri nas še ne ve, da v Ljubljani po-dražujejo mleko predvsem prekupčevalci. Na živilskem trgu kmetje predajajo mleko po 2.5 din. Kmetice dovažajo meščanom mleko na dom po 2.5 do 2.75 din liter, torej po 25 do 50 par ceneje, kakor ga prodajajo mlekarne. Mnogo kmetov še ni podražilo mleka svojim odjemalcem, ker niso mogli tvegati, da bi izgubili redne odjemalce, odnosno, ča bi ljudje poslej kupovali manj mleka. Prekupčevalci mleka, posebno podjetni ter brezobzirni, so pa začeli mleko pr^icjati po 3 din liter, čim se je podražilo v mlekarnah na 3 din. P. ckupčevalci izpodrivajo pri prodaji m'cka kmete; mleko kupujejo v svojem ckolišu v predmestnih vaseh in ga razva-žajo sami po mestu. Mlekarice iz svojega območja navadno ustrahujejo, da ne upa nobena p-odajati mleka ceneje kakor oni. Mlckaiice si tudi ne upajo dostavljati mleka tistim odjemalcem, ki so olpovedali prekupčevalcu, ker se boje njegovega maščevanja. Prekupčevalci kupujejo mleko od kmetov seveda ceneje, kakor bi ga kmetje predajali naravnost od>malcm, to- da številni živinorejci se odločijo za prodajo mleka prekupčevalcu, ker ga nimajo ved no toliko, da bi jim ga kazalo voziti v mesto. Ce prekupčevalec ne mere živinorejcev ustrahovati, da bi prodajali mleko naravnost odjemalcem po isti ceni kakor on jih hujaka, češ. neumni ste, da pitate meščane! Prekupčevalcu pač ne gre v ra čun, da bi mu kdo konkuriral Zato imajo v evidenci številne ljubljanske mlekarice in se prslužujejo raznih sredstev, da bi prodajali mleko vsi čim dražje. Tako dobi vajo prektiplevalci z mlekom v Ljubljani monopol nai prodajo mleka in škodujejo konzumentom kakor kmetom. Po vsem tem nam postane jasno, zakaj skušajo nekater, »živinorejci« aH »kmetovalci« prodajati mleko ncpOv'Tredno odjemalcem po istih cenah kakor mlekarne. Ce torej kmetilsk: strokovnjaki dokazujejo da bi kmet moral predajati mleko najmanj po 3 din liter, bi bilo prav. da bi opozorili na spekulante z mlekom in da bi izračunali, kako je mogoče da kmetje pro lajajo prekupčeva cem mleko no 2 din liter! Ali sta dva dinarja prekupčevalca vet vredna kakor 2.50 din mestnega preMvalca? Dopisnik »kmetovalec«, ki nam dnkazuje sict r v vlju no pisanem dopisu, da je cena mleka 3 din upravičena, trdi. da je živinorejce. Pravi, da Se ni imel krave, ki bi dajala 9 mesecev na 'eto po 12 1 mleka na don. in zavrača trditev, da velja dobra molzna krava 3 000 din. češ da velja seda i 5 000 do 7.000 din — Ne trd mo. da je bil račun našega dopisnika pravilen, kakor tudi ne moremo presoditi če drže povsem trditve »kmetovalca« To tudi ni odločilno za cene mleka pri nas Ne trdimo, da cena 3 din za liter mleka ni upravičena, a odločno moramo nasprotovati, da bi to ceno upravičevalo prekupčevanje z mlekom v Ljubljani Dokler bo mleko v mlekarnah po 3 din. tudi ne temo zagovarjali, da prodajajo mlekarice mleko naravnost odjemaVem po tej ceni. Ce kmetje lahko prodaje jo mleko mlekarnam ceneje naj ga prodajajo prav tako ceneje konzumentom. Prejšnje čase so ga lahko prodajali nekoliko ceneje kakor mlekarne in zato tudi se aj ni nobenega rnravičila. da bi ga prodajali po mlekarniških cenah. Spekulacije z Življenjskimi potrebščinami so karnive. Ena najvažnejših življenjskih potrebščin je mleko in nedvomno bi tudi ne smeli dovoliti prekupčevanja z m ckorm Prekupčevalci ne plačujejo davkov kakor mlekarne in kmetje ter jih nič ne up.avičuje. da se pečajo s prodajo mleka Tudi brez prekupčevanja bi bila Ljubljana dovolj dobro naložena z mlekom, a razen tega še s cenejšim in boljš m. Ljubljanski cdjemelci mleka so se že dovolj dobro p'epriOali. da pi.ekupčeva'ci prodajajo pogosto slabše mleko kakor živinoreja i. Sedaj se nekateri prekupčevalci sk.ivajo za izgovorom, da pro:njajo mleko svojih krav. Nekateri v reimi. : tudd rede krave, a mleka prodajajo mnogo več. kakor ga dajejo njihove krave. Cas bi že bil. da bi lim stopili na prste. Ko bodo prekupčevalci onemogočeni, se bomo o cenah mleka pogovorili a .samimi kmeti. Z ljubljanskega trga Ljubljana, 21. decembra Z ljubljanskega živilskega trga prejemamo čim calje več pritožb, zlasti zaradi večnega prestavljanja, ki je bilo v početku, ko so pričeli zidati nove stojn/ce, razumljivo. Zlasti hude so menda jajčarice in prodajalke perutnine, ki jrh venomer prestavljajo z mesta na mesto. To skuto'no prodajalk ao sedaj ra-zoe1 ili na dva dela, branjevce oz roma branjevke posebej, kmetice pa posebej, pač z namenom, 6a ne bo pi-ekupčevanja in da bi se ločile branjevke od kmetic. Branjevke trdjo, da bo odje-malka vedno poiskala stalno dobaviteljico, ker ji bo nudila vedno zanesljivo dobro b a-go za katerega jamči. V Ljubljani je okrog 20 do 25 branjevk s perutnno, ki imajo vsak dan stalne prostore na trgu. Podeželskih branjevk Je ob sredah in sobotah na trgu tuda okrog 20 in so tudi te za svojo obrt obdavčene. Na trgu pa se čim dalje bolj često pojavljajo tudi druge branjevke, prekupčevalke z dežele, ki razprodajo po tri do petkrat več blaga, a zato ne plačujejo ni kakega davka. Nadalje prihajajo z blagom na trg tudi ženske, ki pridejo poceni do blaga, samo zaradi ugodnosti na železnici. Blago pokupijo v raznih krajih daleč na deželi, odhajajo tudi do Karlovca, kjer prekupijo, kar jim pride pod roko, potem pa v Ljubljani predajajc perutnino ali jajca tudi po hišah na debelo in drobno-Branjevci z obrtnimi pravicami se temu aeveda upirajo ln zahtevajo, naj mestna tržna oblast nekaj ukrene in določi, kdo srne in kdo ne sme prodajati na trgu. Kmetice je prav lahko ločiti od prekupčevalk. branjevci in branjevke z cbitno oblastjo pa so mestnim tržnim organom itak poznani. Tudi na trgu bo treba napraviti red! j tajnik g. Ltm 7or. S tem se bo v nas! dolini dvignilo seveda tudi sadjarstvo, ki pač lahko ve'no rakuna s trboveljskim trgom kot najboljSm odjemalcem. Trb. čebelarji so v teku let izpopolnili tudi svoj tehnični inventar ter razpolagajo danes z vsemi potrebnimi pripomočki za sodobno čebelarstvo. Blagajniški zak'juček je zadovoljiv ter izkazuje 17.000 din dohodkov ter mal proračunski prebitek. Podružnica tesno sodeluje s Hrastnikom in Dobom. Za vzajemno delo skrbi zlasti neumorni podpredsednik g. Metod Jenko. Na občnem zboru je predaval urednik Slovenskega čebelarja g. Bukovec iz Ljubljane, ki je nekoliko obupanim čebelarjem dal novega poguma za gojitev te tako koristne goi-pcdai-ske panoge. Izvoljen je bil zneva stari društveni odbor, ki mu je bilo s to zaupnico izrečeno najlep?e priznanje. Na občnem zboru SiO bodo podnižnico zastopali gg. Hanek. Jenko m Lunder. Letni obračun trboveljskih čebelarjev Podružnica čebelarskega društva je nedavno imela letno skupščino. Udeležba je bila zadovoljiva. Tajniško poročilo je podal g. Dušan Lunder. ki je poudaril uspešno delo podružnic kljub Uredrum težkočam s katerimi so se morali boriti trboveljski čebelarji v preteklem letu. Predvsem so vremenske neprilike imele za prsledico skrajno slabo letino, kakršne ne pomnijo že 30 let. 48 čebelarjev je pri nas vzimilo 348 panjev. Prehrana četel je bi a izredno slaba ter jo je bilo treba iz atno dopolniti z denaturiranim sladkorjem, za katerega so trb. čebelarji izdali nad 13 000 dinarjev Nepričakovani stroški so hudo obremenili marsikaterega čebelarja, saj je 40° n članov rudarskega stanu! Poročevalec je poudaril, da so pri nas sflabe letine itak že na dnevnem redu. kar se pri nas občuti tembolj, ker premogovni okoliš tudi pri najizdatnejšlb letinah ne nudi čebelam posebne paše. zato je podružnica že pred leti pričela akcijo, da bi naši posestniki sadili čim več medonosnih rastlin. Letos le bilo nakupljenih 166 izdanih češenj hru-stavk in nasajenih v našem oko'lšu Akcija se bo naal^evala ter misli društvo v kratkem omogočiti s saditvijo novih tlsočev sa ik za zboljšanje prehrane čebel. Vel:ke zasluge za to koristno delo ima marljivi Iz CeSJa —c Lepa gesta organizacije vojnih invalidov. Srcski odbor Uaruženja vojnih invalidov v Celju je na zadnji seji sklenil pokloniti 90 najrevnejšim članom po 50 din za božič. Dijaški kuhinji v Celju, ki že V3i leta po znižani ceni ali celo brezplačno prehranjuje otroke vojnih invalidov, pa jc v znak priznanja poklonil 500 din. —c Skavtska božićnica. Svarunova me-ščanskošoLska dijaška skavtska četa Mxko-njičevega stega skavtov v Celju priredi v nedeljo 22. t. m. ob 16. skavtsko božićnico v telovadnici v II. deškd narodni šoli v Ko-menskega ulici. Na sporedu, ki je zelo pester, je tudi uprizoritev burke >2ene govorijo . . .« c— Umrl je v četrtek na Mariborski cesti v starosti 54 let akademski slikar g. Avgust Seebacher, znan zlasti kot avtor zbirke »Celeja antiqua et nova«. Istega dne je umrl na Sp. Hudinjl v starosti 69 let trgovec g. Feliks Bauer. V celjski bolnici je umrl v petek 28-letni. v fet. Jernej na Dolenjskem pristojni Franc Gruber. dninar brez stalnega bivališča. —c Žrtve nesreč. Ko je 52-letni dninar Tomaž Vidmar iz št. Pavla pri Preboldu podiral drevesa, je padlo drevo nanj ter mu zlomilo levo nogo pod kolenom in ga poškodovalo po glavi. Pri delu v tovarni je v četrtek stroj zgrabil 15-letno tkalko Leopoldino Pečnikovo z Lahovne pri škof j i vasi za levo roko in ji zmečkal prst. Ko je 31-letni hlapec Matevž Turk iz Celja vozil četrtek led po Aškerčevi ulici, ga je podrl avto in ga močno poškodoval po hrbtu. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Mestna uvoz ni na za vsak film, ki ni didaktično poučnega značaja znaša 100 din Ta uvoznina velja tudi za reprize. Ta sklep je potrdil mestni sveL c— Razširjenje kanalizacije v Novi vasi bo izvršila mestna občina. Proračun znaša 79.405 din. Kanalizacijo bodo izvedli v prihodnjem proračunskem letu samo v okviru razpoložljivega zneska 7.000 din. ostalo pa šele v proračunskem letu 1942—43. —c Pokojninski sklad odvetniške in notarske zbornice v Ljubljani je sporočil me- stni občini, da je pripravljen kupiti od njp stavblšče poleg Delavskega doma na Vrazovem trgu po ceni 350 din za kvadratr. meter, začel bi pa graditi svoje poslopj šele takrat, ko se bodo razmere normaliz. rale. Mestni svet pa vztraja na svojem sklepu, da se mora začeti gradnja poslopja na tem stavbišču takoj. —c Novi modernizirani hodnik za pešce ob Mariborski cesti skozi Gaberje bo čistila mestna občina na lastne stroške. —c Zakupno pogodbo za Celjsko kočo pod Tovstom, ki jo ima v zakupu Savinjska podružnica SPD v Celju, je mestn: svet podaljšal za eno leto. —c Elektrifikacija Lokrovca in Dobro ve. Okrog 50 posestnikov v Lokrovcu in na Dobrovi je prosilo mestno občino za priključek na mestno električno omrežje Proračun znaša 126.582 din. Mestna elektrarna bo izvedla električno napeljavo v obe vasi, če bo vsak posestnik prispevaj k stroškom za gradnjo električnega voda po 600 din ln sicer 400 din takoj, po 100 din pa v dveh zaporednih mesečnih obrokih Posestniki morajo tudi preskrbeti brezplačno dovoljenje za postavitev drogov tr gradnjo električnega voda. —c Mestni preskrbovalnl arad se je osnoval tudi v Celju. Mestni svet je na se *'l v petek zvečer sprejel zadevni pravilnik Za predsednika preskrbovalnega urada je bil izvoljen župan dr Voršič za njegovega namestnika mestni finančni referent ravn Oskar CernelČ. za člane pa kot zastopnic trgovec Anton Fazarinc (namestnik Jostr Jagodic), kot zastopnik tndustrijcev predsednik cinkarne Todor Lazarevič (name stnik prokurist tv. VVesten Feliks Tomi1 kot zastopnik zadrug Jože Močan (namestnik dr. Josip Dolnlčar). kot zastopnik* potrošnikov pa Ludvik Krajne, prof. dr. Kajetan Gantar in Josip Kroflič (namestniki Josip Arnšek, Robert Stepic ln Tine Kocnuvr!. —c V članstvo mestne občine je bil v petek na seji mestnega sveta sprejet mesarski mojster g. Štefan Turk. —c Tatvine. Policija je prijela 17-letne-ga kleparskega vajenca Jožeta F., ker je v zadnjih dveh mescih pokradel svojemu mojstru v Aškerčevi ulici razno kleparsko orodje in kleparski material v vrednosti okrog 550 din. Pretežno večino ukradenegs blaga so našli, ostanek pa je vajenec poslal svoji sorodnikom. V sredo zvečer Je neznan storilec ukradel nekemu vrtnarji iz neke hiše na Vrazovem trgu dve oblek' vredni 3.000 din. Policija je storilcu na sledu. —c Dve sokolski bnž'.čnki. Sokolske društvo Celje-matica priredi božičnico za deco z obdaritvijo revne dece v nedeljo 22 t. m. ob 14.30 v veliki dvorani Narodnega doma, Sokolsko društvo Celje I pa ob 15. v Sokolskem domu v Gaberju. c— Zdravn;ško dežurno službo za člane OUZD bo Imel v nedeljo 22. t. m. zdravnik dr. Josip Cerin v Prešernovi ulici. Iz !*2tPI-:e _ Sklepi odbora meščanske skupnostl V soboto 14. t. m. je imel odbor meščanske skupnosti v Metliki rejo, na kateri je razpravljal tudi o vaiLnih problemih mestne-ga gospodarstva. Z ozLom na dejstvo, da okenski jai,ki pri Zdravstvenem domu segajo preveč na cestišle se zahteva potrebno rurenje riarnrotne škarpe za 150 m. Poseka drv, kupljenih v prejšnjih letih, se zabran "uje. ker zapade vsakemu, ki do določenega reka tega ne Izvrši. Fogo:-elcu F. Mehaku se na prošnjo podeli nekaj potrebnega lisa proti pelo vični ceni. Za razmejitev mestnih parcel bo naprosen komi-sariat. da bo mogoče toCno ugotoviti lastninsko pravico in lego posameznim parcelam, ki so v mnogih primerih v uživanju čudno pomešane. Najema na za mestni mlin je bila soglasno zvišana na 700 din mesečno, pristopilo pa s« bo zopet k prodaj! ml;na in pripadajoče posesti, ker je bi7a pre faja mmo začasno prekinjena in se ceni posest na 300 000 cln. Posebno skibno je o bor pretresal vp^šanje o povišanju cene električnemu toku. ker je naprava zaradi naraščajočih cen materialu po drugi strani pa štednji z električnim tokom nri odjemalcih nikakor ne krije tako, da izdatki za nekaj tisočakov presegajo doridoke ki so preračunjrni na okroglih" 120.000 din letno. Zato je odbo~ povišal ceno samo industrijskemu toku od 2.50 na 3 din. Da pa odstrani oviio in obvaruje mečane povišanja ostalega električnega toka. bo odbor energično pritopil k Lztir-ianju zaostankov, ki so dosegli kar bajno vsoto 66 317 din! Soglanno je oilo sklenjeno, da se vse zamudnike z opomini pozove na takojšnje plačilo zaostankov, sice: bo sle ilo takoj sodno iztlrjevanje. Glede klavnice je bilo sklenjeno, da se jo bo oddajalo v najem mesarjem, prav tako pa bo odbor tudi sam oddajal v najem vse osta'e prostore, ki so na razpolago v objektih me-LČanrke skupnosti! Ob sklepu je Vila določena tudi novoletna poipora za me:me reveže. — Svinja in b°/""ni pnran. Zsrod'Io se je. da so v svinjak nekega metliškega posestnika v petek spravili eesedevega purana in domače kokoši. Svinja, ki ^ctovo ni poštovala svojih novih sostanovalcev, se e nevše'ne družbe rešila s tem, da je najprej požrla rejeno kokoško in nato še tolstega purana in tako lastnika prikrajšala za božični priboljšek. — Sankanje ln to^uje po mestu je strogo zabranjeno. Prekrški se bodo strogo | kaznovali v vseh ozrih. Za otroke odgovarjajo starši I^tčasno se opozarja tu i vse hišne posetnke na dožnot. da redno čisti o pločnike takoj po novo zapadlem rmesou! T> :?!en|ska v<&! zimske športnike Novo mesto. 20. decembra Po vsem Do!on;'^kem je p-:t?snil hud mraz. Toplomer kaže psnekoi ^o 20 stopenj in več pod n člo. Mr.ogi, ki j h ne skrbi kurjava se seveda vesele zimskega sporta, ki ga bodo letos, kakor vse kaže. lahko dolgo gojili. K temu bodo mnogo pripomoele tudi do'ge božične počitnice. Dolen;'~ka ima mnogo priietn"h in zelo pripravnih naravnih smučifč. Poleg že precej obiskrnega Polževega ^ ri Višnji go:i. so zelo priporočljiva tudi smuč:šča na kočevskih Gačah. ki prav nič ne zaostajajo za drugimi, v mnogem pa imajo celo prednosti. Tudi za telesne potrebe je dobro preskrbljeno v rjižn-'ih ćrmošn'icah, kjer se dobi veJno dobra postrežba in udobn*5. prenočišča. V osta'em so Gače že prece1' znane saj p: ireja tu novomeška sokolska župa vsako leto smučarske te?aie in tudi tekme. Tudi Hrvati že ra^i prihajajo na . Gače, kjer goje zimski sport. Težko preboli** če izgubite zob - vendar pa se malokdo zaveda, da je to samo začetek. Kajti en izgubljen zob lahko pogubi tudi so-sedne zobe! Nikar, da radi nezadostne nege trpe Vaši zobje! Uporabljajte redno zjutraj in zvečer Sargov Kalodont, ki cisti temeljito zobe. obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug Sargov Kalodont Vam ohrani bele. zdrave in trdne zobe. SARG - KALODONT proti zobnemu komnu Letos uporabljajo že dalje čaAa lepe smučarske prilike tudi na Podstemcah m Rogu, v kraljestvu medveda. Na Podste-nicah, kjer je ve ika lesna industrija je zaposlenega več osebja, uradništva in in-ženjerjev. ki se v prostem času prav dobro zabavajo s smučanjem Ln lepega terena kar ne morejo prenvaliti. V dokaj divji prosti naravi se kaže vsa lepota zasneženih obsežnih gozdov, kjer so gotovi pre- deli, kjer se ni fek al a človeška roka. K oi koli izmed spoi trnkov bi obiskal ta naravna dolenjska smučišča, se bo rad vračal in bo pi ipeljal s seboj še druge, ki še ne poznajo prednosti dolenjskih smučišč. Dolenjska ima mnogo krasot, ki priiejo zlasti pozimi do svojega posebnega izraza, žal. d . še nina t:sU ga s.ovcsa, ki bi ga s svoj naravo zaslužila. Slovenci v Ameriki Uprava Slovenskega narodnega doma v Clevelandu je priredila od 9. do 17 novembra npominsko razstavo slik pokojnega H. G. Pe:aiška in sicer v korist njegove vdove in hčere. V New Yorku je umrl Matija Rantaša star 74 let. Po poklicu je bil vrtnar. Doma je bil iz bivše Štajerske in ima pri Sv. Marjeti ob Pesnici brata. V Clevelandu je umrl Franc G'obokar. star 60 let, doma iz Fužin pri Zagradcu. Zapustil i 2 ženo. dve hčeri Ui sina, — V istem kraju je umrl 481etni Ivan Jeglič, doma iz Begunj na Gorenjskem. V domačem ki-aju je zapustil brata Franceta in sestro Marijo. V Ameriki je živel 27 let. Po dolgi in mučni bolezni je umrla Neža Pižem roena Kumelj, v starosti 67 let. Doma je trda iz P od g rada pri Žužemberku. V Cevelandu je živela 43 let. V domačem kraiu je zapustila 3 sestre, v Ameriki pa moža, dva sir.a in hčer. — V Hibbingu je nedavno umrla Marija Ivančič, stara 38 let Rodila se je v Ameriki. Zapustila je moža, sna in dve hčeri. — V Veroni je umrla Marija Srebot roj. Slavec, v 6taro- . sti 44 let. Doma je bila iz Knežaka na ; Notranjskem. — V Imperialu je umrl Janez Potočnik, star 53 let, doma iz Lučne v Poljanski dolini. V Ameriki je živel 33 let. Zapustil je ženo, dva s na ln pet hčera. — V Elyju je um: a Ivanka Mar kun roj. Vrane/eč. sta:a 52 let. Doma je bila iz Tribuča pri Črnomlju. V Ameriki je živela 28 let. Zapušča 4 sinove in 2 hčeri. — V Shebovanu je umrl Jožef Zore, star 56 let, rojen v Trebeljnem. V Ameriki je zapustil brata, v domačem kraju pa dva otroka in ženo. v mestu Garuincru je umrl Jakob Gornik, star 73 let, doma iz okolice Ribnice — V Nilesu se je nedavno poncusre-.'il Janez Ceme. Star je bil 51 let in doma iz Sp. Kašlja. V A merilu jc Ml 35 let in zapušča brata in setro v Clevelandu. — V Darraghu je ne "avno umrl v starosti 52 let Ivan Bahor iz Kvasice pri Črnomlju. — V Harmarvillu ne je ponesrečil pri avtomobilski vožnii Ivan Fe;jen. Star |e bil 59 let. Doma ie bil iz Luže na Gorenjskem. — V Hallu se je v premogovni ku ponesrečil Ivan Sk":ja, šele 26 ict star. Rodil se je v Ameriki. — V A!ixu je umrl Jurij KokPlj. star 70 let. Doma je bil ^! 'Incev pri Kranju. I '.pa namizna jabolka \ Ž.'l'.O^iŠkS USTAVI za božične Dra?mike nudi po ugodnih cenah »EKONOM«, Kolodvorska uL 7. 0 pCSps3sV3S!j!S E3£$Ol V dsnflšnjem času skrbi za ob-toj rmlega človeka se zamislim na rer'abi'm re^o domačih zt icev Sknmne živalce pač 1-^liko vsak še tako reven delavec ali uradnik redi. Uspeh narn ie za amčen samo pri pasmi, ki je večja od navadnih za cev pri-t'ikavcev, ki jih redimo, odnosno se rede prosto v domačem h^vu. Z za'čjo rejo v živinskem h'evu a? store velil'e nanake, ker ~"e živalci Izpostavljena vsem nevar-nost:m (stradanju, pohodu itd.). Ce se kdo od!oči umno za za č^ereio. naj se obrr"1 na okrajnega k'1 pti^k^a refe-renta, ki bo rad dal vse potrebne informacije. Omenjam da i^teres°nt n'ma od d^ma-čegi -a ca samo mesa, ampak ima tudi kožo ki donaša korist, če jo znaš sam ustrojiti. Kako ustroi'm kežo rajca ? Vsako surovo (aveŽO kožo) divjačine aJi domače živali si lahko ustroj:« sam, če postopaš po navodilu strokovnjaka: Na 5r.et za'cjOi k~*;c vzemi i/8 k? galuna, ki ga dobro skuha-;, d-» se popolnoma raztopi, in priden! pest soli. Ko se masa nekoliko chladi, pr'me.*aj dve žlici pšmič-ne moke (moko raztopi v h'adni vodi). Ko je vsa tekočina mlačna, vrzi vanjo kož:ce ?n jih dobro premešaj. Medanje ponovi vsak dan do šestkrat in pazi. da vso stvar ne postaviš kam na prehladno mesto, ker se sicer združit* ga7un m sol ki napravita neknkšno kašo v dl^ki. Kož ce morao ostati v omenjeni masi najmanj šest dni. Po tem čosu vzemi kožice iz tekočine in 1ih dobro orveri z mlačno vodo ter obesi na k^k kol v b'i*ini štedlnlkp. aH krušne peči. Posod?, za namakanje kožic mora biti lesena aH pa emajlirana. Kožic ne suši predolgo! Ko se posumijo, jih napravi vlažne, zvii skupaj in ko bodo vlažoe zsr'adi in nategni. Ko si vse to storil, potrosi nanje naftalina, ki obvaruje knžtce pred *kodliivci — molji. Postopaj" po mo:em navodnu, zelo boš za-đovorjen s peč°nko in pravilno ustrojeno kožo, ki te bo obvarovala mraza. Zdotfek. Prejeli smo: Jeseni sem predlagal v »Slov. Narcdu« naj bi se za potujoče dimast vo na vseh večjih postajah kakor v Ljubljani in drugih slovenskih mestih, kjer so srednje šole, napravile dijaške čakalnice, za vožnjo pa naj bi dobili dijaki svoje vagone. Da bi svojemu sinu olajšal potovanje v šolo ln domov, sem rnu kupil mesečno vozovnico II. razreda, prepričan, da bo smel z njo čakati tudi v čakalnici II. razreda, toda na ljubljanski postaji ne sme. Na ljubljanski glavni postaji smejo Iti v čakalnico II. razreda samo dijakinje, dijaki pa ne. Zato se ml zdi umestno Javno vnrM-nje, na kakšni zakoniti podlagi je dljaliom, ki Imajo plačano mesečno vozovnico za II. razred, vstop v čakalnico H. razreda prepovedan? Ali je znano, da se vsied te protizakonite prepovedi lahko marsikak dijak, ki je bolj slribo oblečen, pa mora zunaj na peronu, na vetru ln mrazu, čakati na svoj vlak, tako prehladi, da bo Lmel dovolj za svoje žlvl;>nje. Železnica ln Železniške čakalnice so javne naprave, ki morajo biti destopne vsern in vsakomur, kolikor kdo plača. Zakaj bi dijak, ki ima vozovnico I. razreda, moral prezebati zunaj ali pa smel vstopiti le v čakalnico III. razreda, kjer je izpostavljen nevarnosti, da se naleze neprijetnega mrčesa ? Pro^m.naj se ta pre-noved tr»ko1 ulc'ne aH pa -lavno objavi, z-^ka-f in na kakšni zakoniti podlagi je bila izdana. Eden za vse »Pri Amerikanca v Florijanski alici 20 Domača kuhinja, priznane koline vsako soboto in nedeljo In izbrana vina po konkurenčnih cenah: Dalmatinski plavac 14 din za liter Ružica 15 din za liter Dol. cviček lz Deu-ove kleti 16 din za liter Dol. belo 16 din za liter Burgundec beli £0 din za liter Dingač 20 din za liter Večje količine dostavljamo na dom po naročilu. — Se priporoča IVAN in RUDA DETJ — Tel. 41-94 Inserirafte v „S1* Narodu44! Burna zgodovina Malte V teku stoletij je pogosto menjala svoje gospodarje kakor nobena rlruga dežela V Evropi je morda malo dežel, ki bi tako pogosto menjale svoje osvajalce, zlasti še napadalce, ki bi spadali med toliko ras, kakor Malta v svoji zgodovini. Najstarejši prebivalci Malte so bili do L 1400 pred Kristom Feničani, ki so to otočje imenovali Ogvgia. Po obleganju Troje so postali gospodarji Ogygie Grki in so Jo preimenovali v Melitas. V tistih davnih dobah je tam ie cvetela trgovina in je bila dobro razvita tudi obrt. Okrog L 550 pred Kristom so prišli pod vodstvom Hanibala Kartažani, toda med drugo punsko vojno so jih pregnali Rimljani, ki so povišali Malto v rimsko občino. Rimljani so tam uvedli manufakture. Izdelki malteških ma- nufaktur so bili v Rimu zelo cenjeni. Na to veliko dobo nas spominjajo se dandanes rarvr»Mrte svetišč ln druedh noslonii. lja preprosto ljudstvo, med tem ko uporablja inteligenca toskanščino. Rogerjeva hčer Costanca se je omožila z nemškim cesarjem Henrikom VI. in tako je prišel otok pod nemško oblast. Nezakonski sin Friderika II. Mani*red, ki je stopil na cesarski prestol, ko je zastrupil svojega očeta, je izzval s svojo kruto vlado vstajo Maltezanov. Papež Urban IV. je oprostil Malto plačevanja fevdnega davka Nemčiji. Karel d* Anjou, francoski kralj, je vzel pod svojo zaščito Malto in v bitki pri Beneventu je bil Manfred 1.1266 premagan. Karel pa ni ostal dolgo vladar otoka. Manf redova hčer je zahtevala od svojega moža kralja Petra III. Ara-gonskega, da bi uveljavil svoje zahteve do si čilskega kraljestva in Malto, kar se mu ie tudi Tvrtsrf^čilo 7 -rr> r«~»t ^ 1 17^*? hi ip L». 58 se je izkrcal na Malti apostol Pavel, ki je začel tam širiti Kristov nauk. V tej dobi je postala Malta prednja straža krlstjanstva. Od 1. 506 do 543 po Kristu so bili gospodarji otoka Goti, ki jih je pa končno pregnal vojskovodja Belizar na ukaz vzhodno-rimskega cesarja Justijana. Pod bizantinskim gospodstvom je Malta nazadovala. Nasledniki Bizantincev so postali Arabci, ki so si jo osvojili 1. 879 po hudem odporu prebivalstva in povzročili med grškim prebivalstvom strašno prelivanje krvi. Na arabsko dobo nas še dandanes spominja malteški dialekt. Arabskega jarma so osvobodili Malto šele Normani 1. 1090 pod poveljstvom grofa Rogeri^a. sina slavnega Tancreda d' Haut-ville Malta je bila prideljena sicilskemu kraljestvu in njen osvoboditelj Roger je bi! imenovan za malteškega kneza. Tedaj se je začela italijanska doba Malte. Sicilski dialekt se je pomešal z arabskim in nastala je maltcščina, jezik, ki ga uporab- znana v zgodovini pod imenom ^sjcl^kc večernice«. Karel V. je predal Malto vitezom sv. Janeza, ki so bili po hudih bojih s Turki pregnani iz Svete dežele. Oktobra 1. 1530 se je red teh vitezov preselil na Malto. Zaradi vedno večje nevarnosti pred Turki so otok močno utrdili tako, da se je upiral 1. 1565 desetkratni premoči Turkov. Pod vlado malteških vitezov je dobila Malta značaj, ki se še kaže dandanes. Napoleon je spoznal velik strateški pomen Malte in je poleti 1. 1797 pristal v La Valetti ter prisilil otok. da se mu je predal. Malteški red je bil pregnan. Maltežani so se pa upirali francoski oblasti. Ko se je prod Malto pojavilo angleško ladjevje, ki je Francoze po dveletni blokadi sestradalo, so Angleži 8. septembra 1. 1800 vkorakali v glavno mesto kot osvoboditelji. L. 1800 je nastal nekakšen odmor v zgodovini Malte, ki je trajal doslej. Na dunajskem kongresu 1. 1814 je bila Malta defe-nitivno priznana kot angleška last. Bura3 žlvljsinje Jesna Chlcppa bivšega policijskega prefekta v Parizu Ang'eži so nedavno sestrelili letalo, s katerim je potoval v Sirijo Jcan Crdappe, kar baje kaže. kako veliko pozornost so posvečali temu zanimivemu možu, ki je igra! v francoski politiki posebno m izredno vlogo. Ko so se junija nemški oddelki bližali Parizu, je nastala med prebivalstvom velika zmeda in tudi po najvažnejših urad h so uradniki zapuščali svoja mesta zdravniki pa bo'nice, in ko je na vrtu Quai d'Orsava gorela grmada važnih aktov, ko je vse izgubilo razsodnost, je edini mož energično izjavil, da je pripravljen ostati v Parizu ter se pogajati z Nemci To je bil Jcan Chiappe, ki ni nikdar kazal svojega prijateljstva do Nemčije Jean Chiappe je bil temperamenten m energičen mož in malo priljubljen zlasti med komunisti in socialisti Bil je policij ski prefekt v letih 1927 do 1034 Ponašal se je. da v teh letih 1 maia ni bilo nikdar nobenih resnejših političnih nemirov Učil je svoie uradnike kako je treba ravnati z demonstrant' da ne pr de do nasilja, sicer pa se je posvečal s svoio ženo socia'nemu dc!u tako. da bi nekateri ljud e Šli za njim v ogenj Ch'appe je bil junak dneva, ko se je Leon Dnudet za barikad ral v svojem stanovanju v poslopju Action hrancaise. da ga ne bi aretirali Pričakoval- sr srdit boj med njegovim pristaš *n poli-Mjc. ki je namerava'a poslonie zavzet z nanadom Tedaj je nas-opil Chiappe pred pos1 op jem je g'asno poklical Daud>ta ki se je pojavi! pri oknu nai se mu preda Razvila se je skorai homerska razprava rned Chvap-peom tn Daudetam ki se je konča'a tako. da se je Da ude: da! brez odpora prijeti ter da ni prišlo do prebvan'a krvi. Težke nostedice je redilo da ie Da'adier kot ministrski predsednik 1 1°M odrustil Chianna V nemirnih dneh Mcnnda'a Stavi skesa ko se je zdelo da je Parz r>red ^e voiucio. je Da'adier odpustil po^cij«=kega prefekta, da bi si pridobil g'asove levice Ponudil je pa Chiappu mesto genera'nesa rezidenta v Maroku. Chiappe je to čast odločno zavrnil ter zapustil svoj urad NTje-gov naslednik ni poznal do-bro Pariza in je zato dopustil, da se je zbra'a na Place de la Concorde velika množ;ca kar je povzročilo krvave »popade 6 februarja ki so zelo pretresli Francijo. Chiappe je pozneje trdil, da sta Da'adier m notranji minister Frot nameravala uvesti diktaturo levice, toda svoje trditve ni nrrgel dokazati prcJ parlamen*arno preiskovalno komisno Ctranne je kandid;ral v svoji domovini na Korsn'ki in so se volitve konča'e kakor navadno na tem ot-ku. kjer n«so le nadeva politike, temveč borba rodbin m n'h>-vih vnetih pristašev Pozneje *o mu >ć'*a-li. da je kupoval pasove ter da so ga vi h neprisotni in celo mrtvi, toda to >r»nda že k o-bičaiem te^a romantičnega ot«.ka NJekak'no neizbirčnost v izbiri sredstev ie kazal rudi. ko ie bil policijski prefekt. Odlikoval se je sicer z odgovornostjo in no energičnih ukrepih pri katerih se ie na lo oziral na to. kai bo kdo reke' Kot poslanec ni igral vejice vlo^e. kajti bil »e mož. ki ie potreboval konkretne na' • <•?. da so se lahko uve'iavile njegove nevsakdanje sposobnosti Kot 63 let star je Ma' pred novimi nalogami in mn/n^tmi. ko t-a je Petamova vlada imenon*a'a za vrho-nega komisarja v Siriji, svmčenke ana se že kaže v obliki modri kasteea dima in vpliva dražilno na dihaln? organe vendar oa te količine bencinskih hlanov še niso škodljive za zdravie Naiboli kvarijo zrak Dieslovi motorji, za njimi oa P mi stroji in motorji na pogon z generator-skim plincm Zanimivo je. da je v višini 6 do 8 m v zraku več o! matih hlakov kakor neposredno nad zemlio. Tudi vremenske razmere vpliva o na ko ičino oljnatih hlapov v zraku. Ce ie zrak vlaž?n. vsebuje več oljnatih hlaoov. Najugodneiše ie. če i? vetrovno Zato ie treba v mestih z živahnim motornim orometom skrbeti da bodo ulice primerno prezraene To bodo mcrali upoš.evati regulatorji ulic in arhitekti. Čudovita lastnost mangana Newyorški univerzitetni profesor Oolllns dela zanimive poskuse z mišmi. Hrani jih s posebno hrano, tako da preizkuša, kakšen vpliv imajo razne snovi nanje. Najzanimivejši rezultat, ki ga je dosegel profesor je til, ko jim je odvzel iz hrane mangan. Ko n^so ime1c več v hrani mangana, so izgubile spolni nagon. Ko jim je zopet dajal v hrani mangan, so posta'e normalne. Izkaza'.o se je, da pomanjkanje mangana v hiani vpliva tako aa se zmanjša živahnost živali in da se začnejo kazati prezgodaj znaki starosti. Padanje po rs d o v na podeželju v USA Ameriški statistiki so presenetii javnost z ugotovitvijo, da se tudi na deželi v Ze-dinjenih državah rodi čun dalje manj otrok ne le samo v mestih. Padec rojstev na c e-želi se krže poseno jamo zlasti v številu otrok vpisanih v n:žic šole. Samo v državi Idincis se je v zadnjih 10 letih število šolarjev v starosti 5 do 12 let. zmanjšalo za 100.000. V vseh Zedin j enih državah cenijo padec šolarjev v tej dobi na 1.200 000. Vzrcki tega velikega upadanja rojstev so razni. Deželani prodajajo ma a posestva in se preselujejo v mesta vedno bolj se pa uvaja s:steni dveh otrok Zaradi tega je bilo že zaortih mnoge šol, ker ni bilo zanje več folarjev. Na nekatere šole je bilo vpsanih le po pet ali še celo manj učencev. Zdaj je nižje so?stvo po številu učencev približno na en.^ki stopnji, kakor je bilr pred 30 leti. Tako se kaže tudi v Ameriki čimdalje boj beg z dežele v mesta Farmarji dajejo pre nost življenju v me-sth kjer delo ni tako tc2ko in kjer je zaslužek rednejši. Najslavnejši estr^nem Pred 310 leti je umrl eden najslavnejših astronomov Johannes Kepler, ki je živel dolgo četo svojega življenja v Pragi. Tam je tudd izšlo njegovo slevite deic Astrono-mia nova. Kdaj re je Kepler rodil, ni mogoče točno ugotoviti. Po redu je iz Wir-temburškega. Kepler je živel v Pragi na dvoru cesarja Rudolfa, kamor je pr šel iz G.adca, kjer je imel hude nasprotnike med evan-geL'ki in profesorji matematike. Kljub temu, da je živel na dvoru, je bil vendar pogosto v hudih denarnih strskah. Slavni astronom je končal v Pragi svoje s'ovito delo in cdkiil zakone, ki so temelji astronomske vede Kep er je med drugim dognal, da planeti potujejo okrog solnca v er.peon. a ne v kioglh; sence stoji v žarišču elipse. Ped v ado rojen Mnoge čestitk je prejel ob svoji petletnici Fran k "in Woodr?w Jourdan v San Fordu v Severni Karolini. To je edini človek ua zemlji, ki je prišel na svet pod vo o. NjeTOva mati je namreč padla v vodnjak in ko se je obupne borila za živ1 jen je. se ji je na^o^ sin Na r.iene kMce na pomoč so p ihitcB soscMe :n rešili m? ter in novor-^-nfia Otrck ie bi! že skoraj zadušen Mati se je onervestila, ke so jo reševali. Po posebno srečnem naključju pa ni trpelo zdravje matere in tudi ta nekoliko i nenavadna prva kopel otroku ni škodovala*- I lz življenja v Angliji Smrt kralja britev — Požrtvovalnost junaškega štsSerja — Bombe razbile Miklavžev avtomobil Zivljenie v Angliji ie seveda Dod v p i- vom nep;e^tanin let-al^k h napad v Značilna za življenje An^iez v v voj i e smrt maheea angleške,:., ind jstriica Ge-ogea Lavvrencea v Sheii:jI .u. Geo g-> Law;ence ie b.l zelo dobro znan tud iZr yen Angliie Svoio ka iei o ie začel kako številni bosati Američani ki so se d-danili iz nižin med na lodli^neU,- moi ■.' V začetku ie bil bnvsk: oorv.očnik Ko *e bril ie razmišliai kakšno rezil- b' bil > boli oraktično Kmalu ie uresnč'i' svoio zamisel in v mal: delavnici ie zč? i delovati nove britve Podietie le nac^l ni-predava1© in La\vrennce ie pos al indus* rilec Zadnje čase ie b'l znan v vsei An^iiii ood imenom krali britev Ko so ored dnevi nemška letala na-oadla Sheffield ie Law~ence tak>i presodil da so nie^ov: delavci v neusd^em p^lofaju Sk'enil ie da iim pomaea N> 'ožil ie v svoi avtom'bil živeža in g^j o1-oelial v tovarno ter aa razdeHl m°H delavce Kmalu ko ie zapusti1 tovarno so nemški letalci začeli bomb^d^tl meto in bomba ie eksr>l<->d;ral?» v bližan nie-?ove^a avtomobila Lovrence ie bil ^mirt-no ranjen in n^e o''*» zad^ie besed° co bile: »Unrrram zadovo^ien ker sem ^o-ril s\'oio dolžno^ V krit'čn^-^ tr**n"tku ^# bilo m^ip me«:*© ob moii^« d l^v^b * Na rvvlnben način 1e doWo1a srn*** §o-foria Ka^a v nekem 1 ^p^n -m<-r,'^^i^-.T>n mefj+ii ZiutT-ai Vo se ie f^a^o^ odT>ra^''ial na delo. so nemški letalci začeli bom- *i>ardiraii mest j Sorevdei ie. da Dreti otrokom nicso.im nečaiicm vel k i nevarnost zalo jih |e Doložii v Dost^lij ter jih zakril z lastnim telesom. V resni i ie bomba zadela tudi to niso in ko so pozneje priioeii reševalni < ddelki. so : a .11 Kasona mrtveaa nad otroci S svojim življenjem ie resi] živlienie otrok V Angliji |e Miklavž v velikih ta t^h kakor pri na5. To ie naj^el-ii ot . ki praznik v Anslii: Zielo se ie. da bo .e-tosnii Miklavž zelo žal sten za otroke ki žive v otroškem domu dr B rnarda v S i-revu. V tem domu |e c-kro: 8-5) o - k. Otroci so nestrono pr'čakova'i M kl-v e-vega veče a n '.mes u pr h da M kla za na so priletela nad krai nemška e da Ctr^-ke so odvedli v zakl • išo \ k;er so ostali več ur Po bombardiranju ^o se otroci vrnili v svoip nrostore a ^ed^ 1:m sno-ročili da ie bomba za 'e'a Mi'r'a^ev avtomobil ter uničila vse darove k: |ih iim te namenil RTfxl otr^i \n nn^ta'a n^r>^-nisna žalost. To so pHpov d >vV' t>o kraiu in zeodb-i ie čul tudi nei^ nare ^ i'; Ko se ie vmit k svoii četi. i-» n 'nov""oval vrdakom kak.5 ->t nesreči ie d let**!"« otroke Pred1'»"a1 i;m ie nai iim rad^rn "e%*-'i: v^čie vsote in tak-1 sn otr*' ; dnih^i n^a-- t^o ler>« daro\'e. kakor 50 iim bili prvotno namenjeni Iz zgodovine golobje poš Niti v času radia ni izgubila gslcbja pošta svojega pomena 3, 2e v davnih časih so ljudje prišli na misel, da bi uporabljali ptice za pošiljanje vesti na večje daljave. Takšna »zračna posta« je bila zlasti potrebna v primerih stiske, ko so bile pretrgane vse druge zve- ze. Leta 1854 so skušali prenesti pisma v določene kraje s pomočjo lastovic. šest lastovic so prepeljali iz Pariza z vlakom na Dunaj, kjer so jih sputili. Vsaka je nosila pod perutmi mali zavitek papirja, na katerem je bilo zapisano mikroskopski 1 500 besed. Lastovice so odletele cb 11.15 in ob 13. sta dve že prispeli v Pariz Ena se je nekoliko zakasnila ter je prispela ob 14.15. dve pa nista nikdar več prileteli. To je bil edini primer, ki je znan, da so uporabili neudomačeno ptico za prenos vesti. Golobi so pa bili pismonoše že v starem veku. Golobe so uporabljali že Perzijci. Znano je tudi. da so stari Grki na olimpijskih igrah po vsakem tkmovanju spuščali po nekaj golobov, ki so nosili imena zmagovalcev v najbolj oddaljene kraje države. Golobe p'saionose so mnego uporabljali v vseh vojnah. V starih časih so igrali golobi pismonoše važno vlogo zlasti, kadar so bila oblegana mesta. Pred 200 leti so nizozemski mornarji prvič prinesli golobe pismonoše v Anglijo, kjer so jih zelo drago prodali. Angleži eo jih začeli rediti v večjem številu in kmalu so go'obi pismonoše igrali tudi v Angliji veliko vlogo. Posebno^ zanimivo je. da so golobi pismonoše nosi!: vertl tu i ban rrkom in borznim agentom, ko še ni bilo telegrafa in telefona. Golobja pošta je prihajala v Pariz 12 ur hitreje kakor redni kurir, kar je bilo seveda velikega pomena za bančnike. P.ed sto!etiem so se tudi carinski uradniki in dopisniki listov posluževali golocje pešte. Med francosko-r.em^ko vojno v letih 1870 do 1871 je bila najvažnejša doba v zgodovini go'cbje pošte. Tedaj so pisma, namen-'ena v Pariz, pošiljali poštni centrali v Tour. kjer so j:h fotografirali na tanke filme v velikosti poštne znamke. Te fHme so potem skrili v cev peresa, ki so ga privezali na ptičjo nogo. Vsako pismo je smelo vsebovati samo do 20 besed. Pri-blžno vsak četrti colrb je prispel živ m nepoškodovan na določeni kraj. I Po tej vojni so tudi mnoge dni^e dr-' zave začele uvajati golobe pismonoše za. vojaške namene — Na otočju Fidži so organizirah me sebojno zvezo med otoki, kar nedvomno ni bil lahek problem, ker je otokov 225, s pomočjo golobje pošte. Prejšnje čase se je dogajalo, da pogt sto ladje, ki so prispele iz Avstralije, da bi naložile banane, niso dobile blaga. Banane se lvtro kvarijo in zato je bilo potrebno do1 * iti že vnaprej natačno dan tovorjenja. V I t namen so se poslužili gol obje p ste. Sporočila po golobjl pošti so imenovali ; - -ongram ali golebogram. Ta beseda je prišla v uporabo tudi, ko je bila 1897 v Novi Zclauiliji ustanovljena posebna družbai neJcakSna golobja agencija. Ta družba je pošiljala pisma, napisana na lističih svilenega papirja. Družba je izdajala svoje znamke, na katerih je bila slika goloba s pismom v kljunu. Te znamke so lepili na listek papirja in ko je golob prispel na določeni kraj, so pismo odvezali in ga vložili v navadno kuverto z naslovom sprejemnika. Teh posebn.h znamk so natisnili 1800. Velik pomen je imela z'>l<>bia p., t t .di med angleško-turčko vojno. Me svetovno vojno so Francozi uporabili 5.000 golobv za prenašanje važnih vesti. Od taki velikega števila golobov se jih je izgubilo samo 100. CJolobja pošta ni Izgubita svojega pomena niti včasu brz:java in telei Posebno se je poslužuje mornarica, ka I iT je brzojav pokvarjen. Tudi dandanes, v času radia, ima golobja pošta Se vedno svojo vrednost, ker eroloh lanlco rv^^-o^to d*"***! rse važu. . lol, mea um ko ia^wu.^ja\Ti6 znake sovražnik lahko ujame in deš-fiira. Golobja pošta ima tudi svoje slabe strani. Golob namreč poneći ne more leteti vedno v zaželeni smeri. Prav tako lal.ko vreme zaustavi njegov polet Posebno deževno vreme ote ž koč a polet, ker se m:kra krila lepijo. Tudi mraz in nevihte lahko preprečijo golobu, da ne prispe na določeni kraj. Golobe pisrnoneše ograZajo tudi »ptice loparice. Med svetovno vojno so Nemci dresirah sokole, ki so lovili francoske golobe pismonoše. Zanimivo je, da so Kitajci pritrjevali golobom posebne piščalke, ki so plskale med poletom in tako odganjale ptice roparice. V Ameriki uporablja neko trgovsko podjetje golobe kot nekakšne svoje trgovske agente. Nameščenci razvažajo golobe po Ameriki v razne kraje, kjer odjemalci sporočajo, kaj žele od tvrdke. Ta sporočila pošiljajo z golobi. Izmed 100 takšnih na»-ročil po gole b ji pošti je 95 uapeinin. Volna med Nemčijo In Anglija Nemški minolovci na dela Prebivalstvo SSSR Med 171 milijoni ljudi je 132 milijonov Slovanov, všteti pa niso prebivalci v zadnjem letu pridruženih dežel Iz podatkov zadnjega liudskeca štat a L li*3d. v SSSR je razv.dn^. aa se preui-va^tvo te velike države v mara^ rdz-likuje od preb.vais.va drug.o drž v P. tem štetju živi v Rusiu 17a,O0j0jO 1j_cL. Seveda niso všteti prebivalci pjivraun in držav, ki lih ie SSSR Dridob.la v zadmcm letu. Skupno ie registriranih 47 raz ih narodov in dve nai odnos.n. skupini Največji narod so Rusi z 9 000..00 prei Ivai-cev i5d° 0). nato slede Ukrajinci 2J.O0 i.uOO in Belofusi 5.3 milijona. S ovano/ ie o-rej nad 132 m:li;onov ali več kikcr tri četrt.ne vsega prebivals. va. Nemcev s^ našteli 1.4 milijone. ž;dov skorai 3 0O.0G0 Po socialni struktur. Drev aJ. j j^ kmetje, ki žive v kolektivih in ki j h je 7 5.6 milijona ali 44.6°/a. Četrt no mani ie industrijskega delavstva. 54.6 m lijom a : 32.2°'». Uradn kov in nameščencev. m3d kate-e šteje rudi nrioadnik? sv bod lih p klicev, ie 29.4 milijona (17.5°'c) Delavci in nameščenci teh treh prev adujoč;h skupin tvorijo skorai p^'ovico vsega pr bi-valstva Ni novo število se ie od 1 1928 p~troi:!o Nad dve tretjini r>reb«' alstv1 živi na đe'eli, mestnega preb.valstva ta je 56,000.000. SSSR ima veliko bodočnost ker ima izredno mno.o mladin prebivalcev O rok, rn.aj.dh kak^r 8 let ie 31.4 milijona ali 18.5" 0. Nermki str kovni listi p.avijo. da je Nemčija v tem pogledu mnogo na slabšem, ker ima otrok v i.-ti starosti le 12.lV« vsega oreb.valstva Skorai oolo\ico v e*a prebivalstva (45° 0) ie stara nod 20 let V Nmčiji je v starosti do 20 let 30.9Vo prebivalcev Nad 80 let starih ijudi ie v SS^R le 6 6° o. med tem ko 'ih ie v N naciji 12.2°Sorazmerno velik od~totek otrok in m'adine ie treba prip^sova i veliki rodnosti Da tudi temu. da ie st^reši caneraciia v nemi-nh časih zelo trpela in da ie boli izuurrala. Od 1 1926 ie zelo nazadovalo število analfabetov. Str-vi'o Dre' :v lcev v stTO'Jti nad 9 let ki ne zna Vi čita* al* ni a i se ie Tmani'a'o od 49"'« na S^atis ika navaja, da ie sedai će 81° « liud« nad 9 let ^arih k1' znai^ vsa* čitati ve-»da- š-» nrib':žno trefnna stT-eiš:Vi ?em na r'ei H ne 7na ne č:ta*i ne oica*i S'or^ 1 1 rv,i-l:iona liudi ima vi-o1'oš l>ko izobr zbo. med njimi tretjina žensk. Alasit&ski otoki v ruski oblasti Velik strateški pomen otočja ob vhodu v Bot-nišiti zaliv Med Finsko m Rusijo je bil nedavno sklenjen sporazum o Alandskih o tekih, po katerem se je Finska zavezala, da demilitarizira Alar.dske otoke in ne zida na njih njih utrdb. SSSR ima pravico, da postavi na otokih svoj konzulat z nalogo, da nadzira vsa dela na Alendskih otokih ter točno izpolnjevanje pogo.be. Finsko vred. Ruski car Aleksander I. je tedaj slovesno proglasil, da bo jamčU za avtonomno Finske, ki je p:«tala del ruskega imperija. L. 1820 so Rusi sezidali na Alan. skih otokih zelo močno trdnjavo Bo-marzund. Med krimsko vojno, ko se je Rusija vojskovala z Anglijo, Francijo. Turčijo in kraljestvom Sardinijo, je L 1854 Alandski otoki, Fu*ci jih imenujejo Ah- venmaa, so izredno številni. Skupno jih je 6554. med njimi okrog 300 velikih. Skupna površina Alandskih c tokov obsega 1442 kv. km. Prebivalci govore po večini švedski jezik. Sktipno jih je okrog 28 000. Največji otok je Fastaaland. Edino mesto na tem otoku je luka Marieham, ki ima 1.600 prebivalcev. Prebivalci na Alandskih otokih se preživljajo predvsem z ribištvom, s plovbo in nekoliko s poljedestvom. Zelo je razvit tudi lov na delfine in ptice. V srednjem veku so bili Alandski otoki. Id leže med Baltiškim mer jem. Botniskim in Firskim zalivom in ki Imajo izreden strateški pomen, najprej finski. Pozneje so prišli v posest Švedov- Po vojni med Sveči in Rusi v letih 1808 ln 1809, v dobi Na-TX3leono\ih vejn. ko so bili Švedi premagani, je bil sklenjen mir 17. junija 1809 in je švedska izgubila Alandske otoke 8 »druženo ladjevje Anglije in Francije srdito bombardiralo to tr njavo in pris li o posadko, da se je predala. Zavezniki so tedaj trdnjavo razrušili do temeljev. S pariškim mirom 1. 1856 se je Rusija zavezala, da ne bo zidala na Alandskih otokih noben;h trdnjav in ne bo imela na njih večjih vojaških preadk. Ko pa je med svetovno vojno pristopila k veliki antanti, je zače'a zopet utrjevati Alendake otoke in naredila je m:, ago zelo mrčnih pomorsk:h op.išc. Med rusko rev: luci jo je ruski imperij piopadel in izgubljeni so bii Alandski otoki s Finsko vred. Prišli so zopet po* oblast Finske in švedske. Med Švedi in F'nci pa je nastal spor. ker so Svedd zahtevali te ot:ke povsem zase. češ. da je prebivalstvo na njih po veliki večini švedsko. Leta 1918 se je izkrcala ftvedrika vojska ru Alandskih otok!h. Finska je ob tej priliki zaprosila za pomoč Nemčijo. Da bi se Švedi izognili vejne, so uaraknili svojo vojsko s otokov. Ob koncu t 1018 je bil sklenjen med Ftod ta šve<# sporazum o razorožitvi na Alandskih otokih. Med rruro\Turrn pogajanji v Parizu so Švedi ponovno zahtevali zase Aian-i&ke otoke. Rešitev tega vprašanja je bila prepuščena Društvu na: odo v, ka je 1. 1921 končno odločilo, da otoki p n parajo Finski, toda pod pogojem, da na njih ne zida nobenih trdnjav in da dobe prebivalci avtonomijo. Z novo pogdobo med Finsko m Rusijo so prišli Alandski otoki prav za prav v oblast Rusov. Alandski otoki so izrednega pomena ne-le za Baltiško morje in Skandinavijo, temveč tudi za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Nevarnosti angine Mnogo ljudi trpi zlasti jeseni in spomladi skoraj redno zaradi angine. Nekateri hočejo pokazati posebno junaštvo, ko obole, in ne pripisujejo bolezni pravega pomena. Navadno ležemo šele takrat, ko imamo že visoko temperaturo in ko nas bolezen v pravem pomenu besede prisili na posteljo. Toda čim se počutimo nekoliko boljše, navadno zapustimo posteljo čeprav imamo še zvišano temperaturo Tc je pa velika nevarnost. Hripa in angina sta zelo zavratni bolezni v rekonvaleseen-čni dobi. Odpornost organizma se zelc zmanjša in nepopolno ozdravljena angina ima lahko za posledico nevarne bolezni. Ce se med angino stvori gnojni tvoj v mandljih. ki je nekakšen vir infekcij prihajajo mikrobi s krvjo po celem telesu. Zelo pogosto so odkrili zlasti pri mladih ljudeh, ki so hoteli angfno premaga ti, ne da bi se pravilno zdravili, da it bila posledica neozdravljene angine sklepni revmatizem Zato le priporočljivo, đa se v vsakem primeru obolenja za angino obrnemo na zdravnika, ki nam bo sam povedal kdai bomo lahko zapustili posteljo. V *asu epidenvje hripe je zelo važno, da se or ganizem založi z vitamini C. ki ga je ">ai več v soku citrone. Po najnovejših rajske vanjih vitanvn C povečuje odpornost organizma proti infekcijam zlasti proti mikrobom, ki prihajajo v telo pri vdihavanju. Mesto brez avtomobila, telefona in gumbov Trdovratna borba proti civilizacijskim pridobitvam Kako je treba kaditi Profesor dr. Koenig, ravnatelj nemškega zavoda za proučevanje tobaka, je nedavno proaval v Berlinu in se ob tej priliki detaknil vprašanja, ki bo zanimalo slehernega kadilca, namreč, kako je treba kaditi, da bo imel kadilec od kajenja užitek ne ca bi mu škodovalo. Prof. Koenig trdi, da ni važna toliko cena in Izakov ost tobačnega izdelka, tem-voi. kako ga kadilec uporabi. Najboljši tobak namreč lahko izgubi svojo vrednost in svoje prednosti, če kacalec ne kadi pravi" no. Slcl erni tobačni izdelek je občut-1 jjv za zrak, predvsem se kmalu navzame vlage. Cigarete pa tudi smotke pa ne smejo biti preveč suhe, temveč pilme.no vlažne, če hoče kadilec, da mu bodo prijale. Od piimernc vlcžncst! je namreč od-vima toplota piižgane cigarete odnosno smotke tn od trplotc je o vimo, kakšen občutek ima ka.lilec pri kajenju Pri visoki toploti se namreč razvijajo neprijetni plini in razen tega prihaja v usta tudi več nikotina, pri nižji toploti pa se razvijajo le prijetni plini. Tudi tempo kajenja mnogo odloča. Cim počasneje kadimo, tecn bolje. Če kadi n. pr. kadilec cigareto počasi 10 minut, nc uži je, ocnosno ne pride v nje-g*:rva usta niti 10°/0 nikotina, če pa kadi cigareto le pet minut, pride v usta 20 do 30% nikotina. Kdor kadi kot dimnik ter pokadi cigareto v dveh minutah, dobi v usta c o polovice veega n kot'na. Prav taka je pri kajenju smotk in pip tempo kajenja zelo važen. Tudi ni vseeno, aH je cigareta ali smctlta tanka ali debela, ali so tobačni listi rezani v ozkih ali širokih rezancih. Cim bolj je cigareta trda, tem več tobaka gori hkrati. Kadilec ti smel kaditi le. če mu prija. Prav tako ni vseeno al'- kadi zjutraj aH zvečer. Nikakcr pa ka:Vlci ne bi smclj nikdar vdihavati dima. To škoduje vselej. V Zedinjenih državah so mnoge verske sekte »n ena najbolj razširjen h izmed njih je sekta farmarjev Amish Ta sekta #e sedaj toži z was.h:ngtonskf' centralno vlado. Farmarji &©kte Amisb prebivajo na robu pragozd* v držav Pcnnsv Ivaniji Njihovi predniki so bidi Nizozemci, ki so se naselili tam okroc I. 1725 N'iho^a naselbina obstoji tz SKupin preprostih hiš. v katerih stanuje skupne 11.000 ćlaao> sekte Skupine s< med seboj precei oddaljene. Vsaka skupina h'š ima p^ eno Šcm« toda v njih je le po ena učvinca Naselbina ima U takšnih 3o>l in pra\ zaradi njih je nastal spor med *ekto in amcn.vko vlado. Farmarja sekte Ami*»h žive po načelu: Roke proč od vseh aticjev! Avto-mob'lt telefon, telegrat radio, kn.o itd so za te farmarje nt znan' pojm Vsr te civilizacijske dobrine so v tei sekti preoovedane Prebivalci ne smejo uporabii^^ n-ti gumbov in ženske ne nosin '-».sok-h pet kakor 'udi ne jermenCKov n* čevljih Možje nosijo do'ge brade brke c*b bri eir Oblač-jo se vedno le v ćmo nt ."»osij« pa ovratnic. Namesti) gunr.bTv up rab^ajo le sponke Pianom sekte je prepovtdaro, tudi kajenje alk »ho'ne piia'e p« jim dovoljene ^enske se obt**:jO prtn^tsti. m skromno. Vse brez razlike miad* ir. stare, samske in ooročene. nosij< bela rm-ćno na*-krobi jena ^"knvala Prep<.Aedan«. "rr i< m sit- nakit n uporab'jati šnvnko Prestopek strogo kaz •luiejo Ce je v d^mu h. - zre a za .nožitev starši pobarva\< plot i m^drc baivo. kar naj služ: -nubcerr za ~ekak^n' markacijo Pri vseh teb Čudnih ^biča, h s- farmar- ji sekte Ami-sh zelo bogati Na njihoveni ozemlju so namreč odkrili velika leži>ča nafte Sele nedavno se je op- gumil neki agent, ki pa ni d«j>oro pozna, obu'ajev te čudne sekte, da je napravi! z a\"c-mobilom izlet v njihovo naselbino. Tc^a s< pa sedaj najbrž zelo kesa, kajti tarmani sc ga kratko maio prvtepli ter spod*i.. ker ne prenesejo smrdečih avtomobilov na svojih u'icah. Agent jim je ponudil dva milijona do'arjev. če bi mu dovohl1 črpat' nafto na njihovem ozemlju, a jih je s tem tako razsrdil da bi ga skoraj do smrti pobili. Pred nekai tedni je župan* tc naselbine pozvala \vashinjjtonska vlada nai bi na-mestu nepopo'nih *ol z eno učilnico sezidali v mestu primerno veliko srednjo šolo. ustreza jočo zahtevam nove dobe. Vlada je preračunala stroške a to Solo na 25.000 do'arjev in je sama ponudila p«xlporo 11 tisoč do'arjev Farmarji sekt- Amish pa sodijo, da ni:hove dosedanje mate «o!e povsem ustrezajo za izobrazbo njihovih otrok in se odločno izjavili, da vidijo v pozivu v'ade neupravičen poseg v njihove pravice*. Vlada pa vztraja pri svoji zahtevi, češ da otroci teh norcev moraio znati kaj več kakor samo abecedo in postevauko. Samo po srhi se pa razume, da so dobili advokata, ki je pripravi jer za primerno p'ačilo zactnnati ni;hm-p interest pri naj-visjem sodiču v Wasbinfftonu V prvi instanci ni imel sreče, pričakujelo pa. da ne bo popustil v svorh zahtevah pri revizori Ne bo pa popustila n;ti vlada in farmarji se bodS morali sprijazniti, da bodo dobili normalno šolo. Iz zgodovine Patrasa Grb nekdanje carske Rusije je bil bizantinskega izvora Grško mesto Patras ie Dostavo 1 1453 do oadcu Carigrada aiavno mesto n .do. odvisne državice v kateri ie vladai b ai zadnjega bizantinskega cesarja Pa a olo-gos. V začetku ie moral s svojim b tom Demetrijem. vladar em Irgovzh dn ca dela Peloponeza plačevati Mohamed i II davek L. 1457.. ko ie bil sultan z^DOSlen v drugem delu baka- skeea nolot ki. se ie uprl in ie vladal oovs^m samo t M no. toda ta poizkus osamosvojitve ni b!i srčen, Ze naslednjega 'eta j^ Dosla M h i-med II. kazensko eksDedteitn na Pel oo-nez. da bi zastrašil Grke Nas ooal j 3 tako kruto, da ie bil Pala*b1o*os nrfa*1i*n nre-nu«titi mu ?everni del svo\* dr^a ic s Patra«?om. Osta^ mu d 1 §° A^'^dija -xlk^der si 1»? Dr'>arloval da bi zooet osvo-iii iz^ibMeno ozem'ie. Pril;ka -ra to se mn i" zd°l - nr'm'pa. ko ie bi sultan zarjos'en z alb ns'-H vodjem Sk^nd^rbegom rn ko srt m d ur-rk;m' upraviteifi in v'Sj1"-!5 of;"i-i: na Pelor>oin3zu nastali soori. Raz?n teza le novi naoež Pij II. obljubljal Palaiolc^g su podporo Tudi B^nočani so mu bi i naklonjeni L. 1459. je oblegal Patras in je i^vzel važno trdnjavo Ka avrit:. Pi teh uspehih je skušal razširiti svoio ob ast tudi na ralun svoieca b.-at i Demetriia. t">-da bil ie od Turkov premagan v bitki pri Leondari. Prih dnje leto se je pojavil na bojišču zooet sul + a-n Mohimei II.. k: je osvojil trdn:avo Kamrici, dal pobi*i v o njeno r>orad!-o in poveljnika pre z eati. Da W ra dnl^t ^ enaka usoda, je P.i-laiogos Dob^gnil. Na'el ie zav-tie ori oa-Dožu v Rimu. kjer je čez oet let umrl. Njegova s:nova in hČ3r Z^e so nr st^ nili v katoliško vero 'o-ia Z-v» k' j? noroč la ro nej? na Danežov^ nobudo z velikim mo k vs\lm k-ez>m Ivanom ITI« ^e ie vmi'a v oravoc!av'e in ore^eia ime SofUa. Prenesla ie vs*» pravice do biz~n-tiTT^ke^a cesarstva na svoi^a m^-ža in rr\ te dobe ie bil dvoglavi bizantinski orel grb ruske države. DohouM kanadskih pcisršk Vsaka bo kmalu imela že le;io cisto 33 mili j zn~Z£h mest Po poročilu nemškega statističnega urada je na svetu 38 mest, ki štejejo milijon ali več prebivalcev. Izmed njih jih je 15 v Evrcni in od teh Stlri v Nemčiji in zasedenih državah (Berlin. Dunaj. Hamburg. Vartava). Pet milijonskih mest je na Ki-ta'rkcm, 4 na Japorskem, 3 v Ang-Hii in le ero v Francih. Milijonrka mrsta so na vseh kentinentih. kajti tuci Afr ki in Avstralija Imata meta, ki štejejo nai mi!i-jon prebivalcev: Kairo, Syuney in Llel-bourne. Letos so kanadske petorčke slavile svojo sedemletnico in ob tej priliki so ameriški listi zopet objavljali obširne članke o življenju teh najbolj popularnih sestric na svetu. Pisali so tudi o dohodkih, ki jih prejemajo starši petorčk. Od države prejemajo starši za vzgojo in nadzorstvo petorčk na leto 14.000 do'arjev ali okrog 700.000 din. Razen tega imajo tudi velike dohodke od filmanja otrok, od honorarjev fotografov, ki fotografirajo otroke za prodajo razglednic itd., tako znašajo ti postranski dohodki okrog poldrug milijon dinarjev. Upoštevati pa je treba, da so tudi izdatki precej visoki. Tako n. pr. prejema dr. Daioe 3C0.000 din na leto za svojo zdravniško službo. Razen tega varujeta petorčke ponoči in podnevi še dva detektiva. Uslužbene so štiri služkinje, vzgojiteljica in kuharica. Ob določeni uri si lahko turisti vsak dan ogledajo petorčke pri n::hovem življenju, toda le za stekleno steno in seveda morajo za to plačati vstop nlno. Vsak turist si pa seveda kupi foto- stvenih razlogov, da bi ne nalezle kakšne bolezni, ne smejo igrati z drugimi otroci, zato je pa tudi njihov besedni zaklad nekoliko manjši. Posebno čudno je, da petorčke trpe vse, čim čuti ena izmed njih bolečino zaradi bolezni, in sicer na enem in istem kraju. Morda je pa to le posnemanje, da tudi druge govore o bolečinah, ko eno izmed njih res kaj boIL Tujsko-prometna industrija zna dobro izrabiti kanadske petorčke. Sleherni meščan mesta, kjer petorčki žive, je več ali manj deležen zlatega dežja, ki dežuje okrog petorčk. Roditelja petorčk bosta kmalu prišla v seznam dolarskih milijo-rnrjev, pa tudi sleherni otrok bo imel kmalu leno vsoto za doto, kakršne nima mnogo deklet. grafijo petorčk m sedaj tudi lahko dobi njihov avtogram. Petorčke se iz zdrav : i MOŽ - BESEDA. žena je očitala možu: Poglej, Janez, našla sem pismo, ki si mi g-a pisal, ko si bil Se samec. Napisal ai, da bi rajši živel z menoj v peklu, kakor brez mene v nebesih. — Ali nisem ostal moi-beseda? Edmnnd O* Hara: Tajna proTesorfa Roman — Mislim, da vam začenjam verjeti, — je za-mrmral Tovnsend. — Sicer se pa spominjam, da ste šepali, ko sem vas srečal pri Rusellu. Cemu? — Jaz sicer nikoli ne delam pod krinko, — je odgovoril Strong smeje, — in gotovo bi bil takoj zavrgel svoj načrt ali pa ga izpremenil, če bi bil Rusell sploh kdaj govoril s pravim Gilbertom. Toda, to se ni bilo zgodilo. In vendar sem moral upoštevati, da je Rusell morda slučajno zvedel, da ima pravi Gil-bert eno nogo pohabljeno. Najbrže bi tudi vi na mojem mestu ne ravnali drugače. — Morda, — je dejal To\vnsend nekam raztreseno, ker ga je že zanimalo novo vprašanje. — No, kako je pa bilo z umorom tistega Italijana? Ali vam pa morda tudi to ni znano. — O da, ta Belorini bi vas moral po naročilu miss Rusell zvabiti v past. Da je hotel mimogrede tudi z vami napraviti majhen posel, to ga je veljalo glavo. Ta stvar se je odigrala takole: Vas je vedno spremljal eden mojih agentov. Toda tistega večera vas je spremljal tudi Rusellov agent in moj agent je prišel v zadrego. Kaj nai stori? Če bi se vam bil preveč približal, bi ne bil mogel videti ne slišati. Končno se je odločil za drugi izhod. Videl je. kako je Rusellov a^ent s samokresom v roki pristopil k oknu ... žnl je moi aeent ustrelil za odlomek sevnnde prenovo . . In vendar bi bil imel ta dogodek za vas slpbp ^o^-Tedice, da niste naleteli na begu na moj avtomobil.. • — Da, tudi to ie bilo malo čudno, — ga je prekinil detektiv zamišljeno. — šofer mi je dejal, da pripada ta avto »neznanemu prijatelju«. Toda jaz sem našel v avtomobilu brizgalko in steklenič'co z začetnicama A. M. To me je privedlo na mirel, da bi utegnil biti neznani prijatelj Aleksander Morbidus. Toda v drogeriji so mi povedali, da je odjemalčevo ime Murphi. Strong je naenkmt nrcbledel. — Murphi, — je dejal malone prestrašeno. — Kako blazno . .. — Kaj pa je s tem imenom ? — je vprašal To\vn-send radovedno. — To bi vam lehke povedal, če daste častno be-sedeo, da boste o tem molčali. Zdaj je bil na vrnti Townscnd, da se zasmeje. — No, vam častna beseda nič ne pomeni. — Tako je, — je prikimal Strong. — Pred tremi dnevi bi vam ne bil verjel. Ta čas se je pa izkazalo, da ste res mož beseda. Pri tem mislim na vašo že-nitev... Morda bi ne bilo čisto v reuu, če bi vam želel obilo sreče. — Prav gotovo ne. — je pritrdil To\vnsend hitro, — toda ostaniva raje pri stvari. Da cm vam častno besedo, da bom molčal o tem, kar ste mi zaupali in kar mi mislite še zaupati .. . Vsaj o vsem tistem, kar bi vam moglo škodovati. Zakaj ste se torej ustrašili tega imena? — Gotovo je neverjetno, da se 1e moglo to' zgoditi, — je dejal Strong malone osramočen. — Ime Murphi je namreč moje pravo ime. Sicer je bil pa v stekle-ničicl strup, to se pravi neke vrste omamno sredstvo. Zdaj se pa hočem vrniti na pravo svrho svojega poseta. Strong je vstal in hodil ne!'?i časa po sobi. — Jaz sam sem vam povzročil mnoqro sitnosti. — je dejal med hojo po sobi. — Več tednov ste- delali izključno zame. — Pustiva to, — je dejal Tovvnsend nejevoljno. I — Ni treba naštevati po vrsti svojih uspehov. Priznam, da sem poražen. Vaša zmaga je popolna. Strong je začudeno vstal. — Smatrate me za zelo malenkostnega, gospod Tovvnsend, — je dejal očitajoče. — Morda pa imate prav. Vsekakor sem tudi jaz nečimern, toda o tem nisem hotel govoriti. Segel je v svoj notranji žep in potegnil iz njega sveženj papirjev. — To je moja* zahvala za vašo pomoč in pedporo. — Kn'-Tmi papirji so to? — je vprašal Tovrnsend začu ,vno. — Tu Je nojoftba. — je pojasn'1 Strong, — skle-n'^a med !TorNdusom in tvrdko Robinson. — Ta j pogodba nrirada vam, ker ste jo vi vzeli pri Mor-i I i usu. Ona ne dokazuje mnogo, toda izvolite se j r»rc" riSati, da je nodpisal Robinzona na papir sam Ti-ucell. Z njegove strani ie to zelo velika napaka. Izvolite tudi spre.ieti to fotografijo ene in druge I nogo^be, kr»~ti tuc1! to nriDada v?.m. ker ste fotografirali DOgođha vi, ko ste nonoči vlomili v tovarno. — Govorite! — je vzkliknil Tovvnsend presenečeno — sa-» se ta fotografija ni mogla posrečiti, ker je pri odhodu iz tovarne . . . .. . ker vse negative s posebnimi žarki uničijo, — ie i-govoril Strong njegovo misel do konca. — Toda vi pozabljate, da ste nrišli tiste noči skozi okno in da vas ie Ruplova b<*i odvedla skozi stranska vrata, pri knterih ni takih naprav. — No ... in ... — je vprašal Townsend nestrpno, — aH ta fotografija kaj dokazuje? •— Pot o gra.fi ran i dokument je star štiri leta. Rusellov podpis na n^em se pa bistveno razlikuje od n^egoveera se^nn^ega rodr'pa. On se je takrat šele UČil pcdVisovati irne Rusell. — Kaj na hočete reči s tem? — Detr' tiv je postal neVom nemiren. — Odgovorite vendar že! — S tem hočem reri da se niše Rusell v resnici Crovvn in da je angleški državljan. V Angliji je ob- sojen na dvanajst let robije zaradi ponarejanja denarja. Ti papirji tu to dokazujejo. Rusellovo vlogo igra že pet let, odkar se je Rusell v Angliji smrtno ponesrečil. Med temi papirji najdete tudi dokaze, da so bili vsi trije kriminalni uradniki ubiti po nalogu Rusella odnosno Crowna. Prepuščam vam vse te papirje, ker jih jaz ne bom več potreboval. Samo v primeru, če je Rusell zares začel izdelovati strupeni plin, bi mi ti papirji koristili. Prav nič bi se ne bil ceremonil, da spravim iz njega tajno formule. Tovvnsend ga skoraj ni več poslušal. Eno vprašan ie ga je mučilo in končno se ni mogel več premagovati. — A Liana? Kaj je z njo? — Vaša soproga je bila najzvestejSa pomočnica svojega očeta, — je odgovoril s posebnim naglasom. On je že aret'ran zaradi lažnega bankrota, nio bodo pa aretirali, ko izročite te papirje polieHi. Mene se nrav nič ne ti^e, če hočete vi to res storiti. Vsekakor se mi na zdi. da ni povsem sigurna, ker sem ji danes snoročil, kak?ne panirje sem vam izročil, in ona je ta^oi odnotovala. Ce se ne motim, se je napotila v Španijo. — Toda... — Je lecljal Townsend razburjeno. Če se I iana res piše Crawn, potem moj zakon z njo ni veljaven. — Saj tudi ni, — ie pritrdil Strong zadovolincs — ali na vam ne bo tež>o doseči ločitev, kar bo tra-iflin kvečjemu nekai tednov. Tovv-n^end se Je globoko oddahnil. — Potem ta^em. potem takem ... — Potem takem <*e !sh>o ognite z Marion, — je jrcrovoril Strong niegovo misel. Tovvnsend se ni mogel več premagovati. Skočil ie. oograbil n^ko knjigo in io vrrel kvišku. Strr*n^ -Te smpv meril z očmi. — č*e hočete vedeti, kda-f o-*ha"fa nrvo letalo ▼ Puffalo. vorn T^h^o novem t"di to Tn^o čez eno uro. Dovolil sem si rezervirati vam mesto. Stran 8 ZA VSAKO PRILIKO t>o!jša in najcenejša obtačiu* si o a p a v i t e prt F H t > h t K Sv Petra c e e t a 14 2ena Je ona, kl določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere POPOLNOMA ZASTONJ ni, pač pa če pošljete 32 din za pošto in recept s potrebnimi kemikalijami, s katerimi si za-morete napraviti iz jabolčnika zdravo in okusno šampanjsko vino. kJ se popolnoma nič ne razlikuje od pravega šampanjca Ako ne odgovarja se denar vrne Na povzetje 10 dm več? Ponudbe na E. Hribs*>k. Maribor. Tržaška 57. 68. M. HALO! Kava 4 ia Beograd k din 1 50 samo v GOSTILNI iŠTEFAN« — Miklošičeva cesta. 2920 beseda 50 par Davek posebei 4-ELEKTRONSKI STJPER SPREJEMNIK ORION SAD 10.15 RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c 7. RADIOV AL. LJUBLJANA, Dalmatinova ul 13. ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva ul. 2. L. Ll'dICKV. MARIBOR, Koroška c. I L .Mninian'ft' mesen "5 ena ZLATO vsakovrstno Kupuje ZLATAR B. RANGUS Ki. dvom1 dobavitelj KRANJ _ SVINJSKE KOŽE kupuje po najvišjih dnevnih cenah J. Lavrič, Ljubljana — Cankarjevo nabrežje 1. Rudnik 24 in usnjarna v St. Vidu nri Stični. 2919 VMhu % i iN O /-JLA ro •i iijante w ^reorc Kupuje p< lajvisjih cenah A BiiZlt Ljubljana Frančiškanska 4 4b L ZA BOŽIČ Kupite najbolje m najceneje v trgovini »EDO« Ct\ LJ1 Prešernove 48 fistuisi Beseaa oO par UaveK pooeoe. Na]mHn;<: irpspk ** din STARŠI zganite se pravočasno ln pre-skrbite otrokom dobrega in-sLruktoija. Ponudbe na up^vc lista pod > Profesor«. 2Q 74 SLUŽBE Beseda 50 par Davek posebej Najmanji znesek 8 - din ^t-seda oO par OaveK poseoe vi a m»an iS' uicm1 M m rftr KI PIJEM IN PRODAJAM raoljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Popravljam galoše snežke itd KLAV2ER. Ljubljana Vošnia-kova ul. 4 2S96 USNJARNO PRODAM takoj na štajerskem Poslopje je tudi primerno za drugo večjo obrt- — Falska elektrika! Naslov v upravi lista. 2918 GOSPODIČNA z malo maturo in trg solo išče službo v pisarni ali Kot ola- gajmčarka. Nastop takoj ali pc iogovoru. Ponudbe na uprave ista pod ^Marliiva«. 2844 ČEVLJARSKI POMOČNIKI se sprejmejo v službo. — Ponudbe na: S. A. Kranj, pošt pred. St. 1. 2908 NATAKARICO s kavcijo 5000 din. ki bi mogla voditi gostilno na moj račun, na odstotke ali po dogovoru, sprejmem. Takojšnje ponudbe na »Gostilna Canič*. SuSak — Račkoga ul 64. 2721 POZOR! Gg. potniki, zastopniki! Visoke provizije Ln letno rento si pridobite na lahek način. Sporočite Vaš naslov z referencami pod »Osebni uspehi« na »Slov. Narod«. 2886 TRGOVSKA POMOČNICA mešane stroke želi kakršnokoli nameščenje. Ponudbe na upravo »Naroda« pod »Takoj ali s 1. januarjem«. 2917 STOLE vseh vrst Vam dobavlja najboljše in najcenejše še po stari ceni. dokler traja zaloga. Se priporoča J. Pucko, Maribor, Tržaška c 57. 67 M. i^seda 50 par Davek posehe OPREMLJENO SOBO Aisto. z zajtrkom in Kosilom p 1. januariom iščem. Otto Pa-rin. Sv. Peter v Sav. dol. 2907 Prispela je nova pošiljka prvovrstnega dalii&atiusicesa vina Domače krvavice in pečenice! Vsako nedeljo koncert! Za obilen obisk se priporoča RESTAVRAC3JA »LL0YD« SV. PETRA C. 7 — A. VLADO NAZOR ZA BOZIC NUDIM LEPA DARILA Elektrotehnično podjetje ogataj Ivan Kongresni trg 19. poleg nunske cerkve — Telefon 20-03 Izvršuje vse električne instalacije in popravila. Trgovina in zaloga elektrotehničnih predmetov. Elektromotorji stalno na zalogi. Strokovno in solidno delo, nizke cene! Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, KnaHjeva ulica štev. c MALI OGLASI Stroje za obdelovanje lesa Beseda 30 par, dave* posebej Preklici, izjave beseda din 1__ davek pose Dej. Zm pismene odgovore glede malih oglasov }e crebs p ril oži tj znamko. — Popustov ca maje oglase ae priznamo. RAzno tJeseds Hm t-ar ta ves. po&ooe Nalmanlsl snesek 9.— din Continental na ugodne mesečne obroke Ivan Legat LJubljana, PreSernova ulica 44. Maribor, Vetrinjska 30 KAUČE nove modele po nizkih cenah dobtte pri TAPETNIŠTVO E. ZAKRAJSEK Miklošičeva 34 60 PAK fcLN ILA.NJE ažurtran.ie. vezenje zaves, perila, monogramov gumbnic. — VeliKa zaloga perja po 7.— din ».Julijami«. Go«po»vet8ka C. 12 in Frančiškanska ul. 8. 4. L. PRVOVRSTNA VINA ter pristna žganja si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo vino liter din 14 kaštelanska ružica > »14 rizling » > 16 dolenjski cviček > > 14 jabolčnik > » 6 muškatni silvanec > »20 dingač » »18 t. g a n j a : Tropinovec liter din 40 slivovka » »40 brinjevec > »56 rum » »56 borovničar » »50 Mrzla jedila! Se priporoča BUFFJET Minka Rakar Ljubljana. Sv. Petra c. 38 2911 Poslužite ne malih oglasov w vSlov. Naroda« tri n * i t i f • i M V KRANJU SE ODDA v centru mesta trgovina z mešanim blagom. Poizve se pri upravi »Slov. Naroda«. 2903 VAŽNO ZA VSAKOGAR! Sedanji teZkl časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt in smetanco. Zajtrk, večerja ln po naroČilu mlečna hrana. — Se priporoča mlekarna »Drama«, Erjavčeva 2. 2733 za izdelovanje ladijskega poda (Dreiseitige Hobelmaschine, Dicktenhobelmaschine, Fras-masehine, Bandsagemaschine, Abrichtmaschi-ne) nove ali rabljene v dobrem stanju kupim za lakoj. Ponudbe na upravo sSlov. Naroda« pod šifro »Stroji — gotovina«. Posteljno perje po din 10.—. kemično očiščeno din 14.—, čehano In kemično očiščeno din 25.—. 35.—. 55.—. Belo in sivo gosje perje in nun dobite najugodneje pri »LUKA« — Maribor, samo Glavni trg S4-a. VZORCI BRKZPLACKOl RABI VELIKE IZBIRE MZKF CENF! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tncikli. pnevmatike, — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 PUH ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trg 2 I.. , li.Uiill Inser!ra j te v »Slov. Narodu«! IlllllillilllllllJIllillli ■■M——mi um mu ■■flMHZMHMMNMi IZŠLA je nova pesniška zbirka Alojza GRADNIKA ZLATE LESTVE Pesnik, ki je danes poleg Otona Župančiča prvak slovenske pesniške besede, se je v tej zbirki še bolj kakor v prejšnjih poglobil v večne skrivnosti življenja, V nepozabnih verzih opeva Gradnik v tej zbirki našo domačo zemljo in njenega človeka, lepoto prirodnih razpoloženj, moč človeške strasti in nase neutešno hrepenenje za bregovi večnosti- Človek in priroda, življenje in smrt, ljubezen in vera, kmet in njegova zemlja — ti večni pesniški motivi so dobili v novi Gradnikovi zbirki krasen umetniški izraz. Kdor ljubi slovensko besedo, bo gotovo uvrstil »Zlate lestve« med svoje najljubše knjige, saj so »Zlate lestve« ena najlepših pesniških zbirk, kar jih je izšlo zadnja leta. »Zlate lestve« se dobe v vseh slovenskih knjigarnah ln v večjih knjigarnah v Beogradu in Zagrebu. V celo platno vezan izvod stane 50 din, v polusnje vezan 75 din, v celo usnje vezan izvod (izšlo je samo 100 numeriranih izvodov na boljšem papirju) pa 100 din. — Naročila sprejema tudi: NARODNA TISKARNA — Ljubljana, Knafljeva ulica št- 5. Nedelja, 22. decembra Ob 8: Jutianji pozdrav. — h.:5: Komorna glasba (Trio: Marin. Comelh. dr. šva-:*a). — 9: Napovedi, poročila.—9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve. — 9.45: Verski govor (ravnat Jože Jagodic). — 10.15. Radijski salonska orkester (vodi V, Novšak). — 11: Ptošče. — 1145: Klavirski koncert (štiriročno prof. Ivan Krm-potič. dr. Valens Vodušek). — 12.30: Objave. — 13: Napove i — 13 02- Bučarjevi napevi. Sodelujejo gdč Mija Vnhčeva. gg. Avgust Bcrlot. Kazimir Diasler in radijski orkester — 17; Kmet. ura: Pogoji za dobičkanosno ovčjerejo (g ing. Anton Greif). — 17.30: Mladinski zbor »Zvonček«. — 18.15: Valčkov! kralji (plcsce). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura. — 20.30. Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli bratci (plošče). Ponedeljek 23. decembra Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: F*isan venček ve- selih zvokov (plošče). — 12: Balalaike (plošče) — 12 30: Poročila, objave - 13: Napovedi. — 13 02: Koncert ralijskoga orkestra. — 14: Poročila. — 18: Dusi-vno zdravstvo (dr. Anton Brocelj). — 18.20: Razigrani komor-ni zvok: »plošče). _ 1840 Lov N. Tolstoj (g. dr. Nikola Pre-obraženskij). — 19: Na^povedi. poročila, objave. — 19.25: Nnc. ura. — 19.50: Hu-omušnosti < Pr Lipah). — 20: Operni napevi. Sodelujejo: gdč. Valerija Hevbal, članica ljubi j. opere in radijski orkestar« Dirigent D. M. šijanec — 21.30: NaJfl pesmice (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli trio (klavirska harmonika, kitara, havajska kitara). MED PRIJATELJEMA — Davi me ie žena treS ila s čajnlkonv — To se pri ~.as ne more zgoditi, mi pijemo zjutrai kavo PRI ZDRAVNIKU — Gosood doktor n<> morem sonti. — Tako? Od kt*ai paM — Od takrat, ko so mi na dražbi oro~ dali p^telio. z sodobnimi TUNGSRAM KRTPTON žarnicami! Zadovoljni bodete, ker t razsvetljava boljša, poraba toka pu. manjša. BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM Cr Krtmtcn 24 Kadar kupu]etc kožno kremo . • . mislite na to, da a a m o NTVEA vsebuje okrepi e-valno sredstvo za kožo EUCERIT. Zato se NIVEA ne da nadomeščati ali primerjati a kako drugo kremo. NIVEA prodira globoko v kožne luknjice in krepi kožno staničevje Zato Vam ostane koža zdrava, nežna ln bela kljub mrzlemu in vlažnemu vremenu. J. — Božiček mora biti letos v vsaki hiši! — G. Vsaka družina ima izven stanovanja še kakšno shrambo: podstrešje, drvarnico, klet, hodnike, vrt, delavnico ali gospodarsko poslopje. V takih prostorih leži navadno mnogo raznovrstnih predmetov, katere se ceni kot brez vrednosti, vsakemu pa je žal za čas, ki bi ga porabil pri spravljanju. Po lastni izkušnji vem, da imate v teh prostorih vsakovrstne pred-mete kot: peči, štedilnike, njih plošče in cevi, kotle, lonce, železne postelje, ograje, mreže, kanale, železne stebre, verige, jeklene vrvi, krampe, lopate, sode rezervoarje, vseh vrst orodje, razne stroje nosilce, železne palice itd. Ni dvoma, da imate doma mnogo starega papirja, gume in cunj. ki vam po kotih trohnijo Tudi steklo ima lepo vrednost. Vse cmenjene predmete poiščite po vaših prostorih, jih zapeljite k dobro poznani tvrdkl Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ul. 14 ali podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, kjer boste vse dobro prodali Za prodano blago boste dobili denar, ki vam bo pripomogel v današnjem času obhajati Bcžič udobno. — Pohitite torej z delom! Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni dei lista Oton Chnstof // Vsi v Ljubljani LOUIS TRENKER eden najmarkantnejftih, najpnstnej- sih ln najpnljubljenejših filmskih igralcev ostaja zvest svojemu slovesu ln briljira v zgodovinskem velefiimu lz dobe Napoleonovih invazij OGUJENI t* G DANES PREMIERA! Hi&ka Nučiča 40 letnica igralskega delovanja Vzrledno marljivi in vztrajni slovenski odrski sel£ma£eman zasluži toplo zahvalo Ljubljana. 21 decembra Hink > Nučič, igralec in režiser Narodnega ka/u.i^ta v Zagrebu, slavi danes 401 et-mco svojega igralskega delovanja. Ko mu izražajo zagreb ko gledali čc. občinstvo in Časopisje za dolg letni in uspehom bogati trud za pro&peh hrvatske odrske umetnosti na izredno svečan in prisrčen način hvalež-n >t in priznanje, se spominja tudi Nuči-čeva ožja domovina svojega vrlega srna. Saj se je naredil v Ljubljani dne 19 aprila 1883 kot sin siromašnega kroja"ke-ga mojstra, ki je našel tragično smrt v kalnih valovih Ljubljanice Dramatska tragika je torej zajela žc dcčxa Hinka. mu izpolnila dušo z resnobo že v leth, ko sc vdajajo srečni dečki samo soncu, radosti in igram. Po očetovi želji naj bi bil tudi sinko postal krojač, toda kakor nešteto svetovno slavnih odrskih umetnikov in jugo-»iovenskih, med njimi slovenskih igralcev in pevcev najbolj uglednega slovesa, je rudi bistri Hinko začutit v sebo edini močni klic na gledališke deske ki so pomenjalc zanj najvišjo srečo in edino zadovoljstvo. Ze Kot I4.e.ni obrtni vajenec se je pogumno dal na razpo'ago delavsko obrtnemu diletantikemu odnču; naiprej je stati-ra\ nato kričal in hrupe! s trumo, pa dobival po'agoma tudi vloge par bc*ed, kratkih stavkov, naposled kar deset do dvajset vrst teksta Anton Verov-ek, ki ie — sam obrtn'k. vrtnar in bivši diletant — pomagal kot igralec zmerom sicer skromno, a vcino čedne, ob'ečen in zlikan. Pcn^na je bila na svojega b'strcga, od't^čnega in k\:"ku stremljivega Hinka. a hite'a je rudi, da je bd zunanje, z vsem svojim velenjem in govorjeniem v vsaki dni-'bi prikupen mladenič Vse to je opazoval Anton Verovšefc in pozva1 H^nka. nai nride pomagat * Slovensko dcže'no g'eda'i-'če sta tirat de\at hrup in po'anr,ma za:š g'e.ial OtokaHa B -'c"ko. izA-rst-nca ;graTca v karakternih m komičn h vlogah, pa učil se boš pri nrem n^verr liu-b;mru in m'ado^nem iunaVu Rudolfu Drv-fu, Leonu D ra kutinovi ću hudičevo sposobnem komediantu vseh mogočib igralskih strok, prt pcn;a'nem c;r*anu Lieri1 — no, pa nri Dini'u in m?n; tudi. kair*akr Tudi i«r",1_r> im^mo kar 'rn~n:tne- 'eno in ^ad-ko K-v*o Ruck^vo h°r^:n'- s;,ne drnma-t:enor-t' 7 !?nko Ter>"° na "o rVv*o. pa ŠV*i»n»Ki p-«nnit'no*'»ćevo itd. T b do tvoii n-i'-*rcn1 učite'ii če res hočeš postati s?cr-rn-Vi igra'ec majhne slave in "e mani'e p'ače«. H:nko Nučič pa ie odgovoril: »Hočem in moram!« Saj je poznal z odra že vse ta- kratne slovenske ljubljanske igralce, prebil nešteto večerov na dijaškerr stojišču in san'ari 1 le o svoji igra ski bodočnosti. Tako je posta! 1. 189^ »drHbrovc/iet-« slovenske drame, člen Hubljan-keca gledališča. \aprc-do\a' ie s «v*-»c far- itično marljivostjo izredno hitro ker se ni --tepa! nobene, makai »fetare« ir. r»rav nezahvalne na loge. in 8 januarja 1°02 igral v »Charlevevi tcticf že glavno vlogo mladega poredneža Charleva Dobrovolnv Liei V*rovsek in Dcvl so mi btP U-re' res uspfin' uči tel ji-vzomiki. Kmalu je ig'a! večmona vs»e 1 ju-bim&ke vloge, a tudi mlade junake m karakterje. Odlikoval se ie z izre^no vestnostjo, s katero se je naučil vsak tekst, z mravljinčjo skrbnost je s katern .i, preden je mogel začeti s skušnjami ;o v joeni tudi s predstavami. Ko je prevreJ Gledališki konzorcij soo ćetka I. 1919 še bivše nemško gledališče v C i radi "ču. sta d-r ljubljanska drama :n opera vs<-ka svoj ločeni dom. in Nučič je bil imenovan za višjega režiserja slovenske drame v nekdanjem Kaiser Franz Josephs Juhiiaumstheatru, v današnji D;ami. Dne 4 februarja 1919 je Nučič začel delovanje v Drami s svojo priredbo Jurčičevega »Tugomera« in režiral in 'gral do za ključka te prve sezone Na povab:lo mariborskega Dramatičnega društva k mu je ponudilo, da prevzame '-odstve dot'ej nem-kega gleda'išča. je L'ubljant zan enia! z Mariborom Julija je prevzen ravnateljstvo mariborskega Slovenskega mestnega gledališča in ga energično vodil na sv< j račun. Po velikem deficitu sezone 19 9-20 pa je hotel zapustiti tudi Maribor in se vrniti v Zagreb. Ko se je Mestno gled*' šče spremenilo v Narodno, je Nučič vendar prevzel upravo še za nadalje saj je bila ma-riborsk; slovenski Taliji obljub'jena zadostna državna subvencija. V tej drugi sezoni ie Nučie začel poleg drame gojiti tudi operete in manije opere ter vobče dobro izbran, pester m bogat repertoar Namerava! je uvest* celo stalno opero. Ker pa je uvidel. da drža»i * subvencija ne zado'ča in da je gledišče «taro in težko uporabno ter mu groz akc se loti nujnih preosnov, neizogiben def cn\ je junija 1921 odpovedal pogodbe in se vrnil za stalno na zagrebško kazalište Še je prihajal kot gost na slovenske odre, a njegovo delovanje za slovensko dramo je bilo zaključeno ter se je pctvečalc izključno zagrebški drami in hrvarskemu igralskemu naraščaju. Da je Nučič dramatiziral in uprizoril dr. Iv. Tavčarjevo novelo »Antcnio Gledje-vič«, napisal nekaj or'gma'nih dramskih poizkusov, sodeUrva' v »Zrnju«, glasilu mariborskega gleidališča, v društvu zagrebških Slovencev in v stanovski organizaciji igralstva, o tem bi bilo treba poročati še posebej. Neštetokrat je igral na različnih, malih in večjih slovenskih in hrvatskih odrih ter posvečal svoje velike sp*«obn«j«sti Hrvatom in Slovencem po mestih, trgih -n velikih vaseh, dokazujoč v dejanjih da Slovenec in Hrvat sta zmerom i rat m brat. V7se, kar je dosegel kot igralec režiser in organizator je sad njegove zg!edne marljivosti in vztrajnosti. Zato vsa čast priznanje in topla zahvala — selfmademanu Hin-ku Nučiču. Križanka Pomen besed Vodoravno: 1. Visoka šola, 8. vrsta meča, 9. predlog, 11. mesto v Srbiji, 12. kratica za površinsko mero, 13. začimba, 15. afriški ptič, 16. bog ljubezni, 18. ptica 19. država v USA, 22. levi pritok Donave, 24. števnik, 26. mesto v severni Italiji, 27. veznik, 28. slovenski skladatelj. 30. moško ime, 31. za-g-on, 33. težinska enota, 37. ukrajinsko mesto. Navpično: 1. Starogrška država, 2. površinska mera, 3. časovna enota, 4. grška provinca, 5. glodavec, 6. kem. znak za prvino 7. starogrška provinca na Peloponezaj. 10. letni čas, 12. ig/lato drevo, 14. desni pritok Save, 15. interval, 17. bolgarska planina, 18. kurivo, 20. afriško pleme, 21. števnik, 23. zver. 25. veznik, 27. konjska pasma, 29. guba na vodi, 30. zJocln, 32. kem. znak za prvino, 33. kažalni zaimek. Rešitev križairikc, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: 1. ruta, 2. Ruse, S. ura, 10. kip, 11. mi, 12. mak. 14. Ni (nikelj). 15. Datis. 17. Amur, 19. noga. 21. Amerika, 22. Unac, 23. nona. 25. los, 27. lev, 28. ln. 29. Fes, 31. ki. 32. Zenon, 34. Ajas, 35. leto. Navpično: 1. rumba. 2. Uri, 3. ta, 5. uk. 6. sin, 7. epika. 9. tat. 12. marec, 13. kinin. 15. Du-mas, 16. Sokol, 18. Manon, 20. Ganck, 22. ulica, 24. avizo, 26. fen, 29. fes, 30. sol, 32. za, 33. ne. Iz Krškega — Smrtna nesreča 11 letnega otroka. Te dni je poslal posestnik Matija Rak iz Ro-gačice svojega II letnega sina napajat živino. Ivan je res takoj odšel v hlev, medtem pa ga je najbrže zapeljala misel na starinski samokres, s katerim sc je začel igrati v hlevu. Očetu se je čudno zdelo. keT sina dolgo ni bilo iz hleva pa je šel pogledat, kaj ga zadržuje. Na svojo veliko grozo je našel otroka vsega krvavega v kotu hleva že mrtvega Otroku se je nabit samokres, ki se je po'nil od spredaj, afprožil, ter mu je krog]a prebila odvodno žilo na vratu, da je zaradi izkrvavitve obležal mrtev. — Sejem na Vidmu. V ponedeljek je bil na Vidmu pri Krškem živinski sejem, ki ga je posetilo mnogo kmeto-v iz vsega spodnjega Posavja Kljub dobremu obisku pa je brla kupčija slaba, ker ljudstvo, ki je predvsem navezano na svoje vinograde, letos nima denarja. Cene kravam so se gibale od 5 do 6 din za kg žive teže. volov od 7 do 9 din. prašičev špehanev od 15 do 18 din, dočim so se 8 dc 9 tednov stari prašički prodajali po 180 do 200 din. — Smrtna kosa V Leskovcu pri Krškem je te dni umr'a ga Neža ŽnidcrŠič. soproga uglednega posestnika Franca 2nideršiča. Zaradi svoje dobroti ji vesti in prijaznosti je uživala splošno spoštovanje, pa tudi kot mati in gospodinja je bila na najboljšem g:asu. Naj ji bo ohranjen blag spomin, žalujoči n»dbini naše iskreno sožalje! — Krvav fantovski pretep Komaj smo pred dnevi poročali o krvavem pretepu pri Drnovem. čigar žrtev ;e postal komaj 18-letni Jože Vodopivec. že se je raznesla vest, da so se v Vihrah zopet spopnjeli in da jc obležal 35letn^ io\ski čuvaj Franc Ži-bert krvav na tleh. Ko se je vračal zvečer domov, ^otem ko je ves dan opravljal službo v lovskem rev»rju Inekoviča iz Zagreba v »Vrbini«. se je za čas ustavil v neki gostilni v Vihrah, kjer je bi'a zbrana družba domačih fantov, ki so se pra\ prijetno zabavali. Kmalu se je tudi sam razživel ter pridno pomagal peti, pa tud: piti. Naenkrat pa je vstal ter edšel pred hišo. kjer je dvakrat ustreln v zrak Tc so smatrali domačini kot izzivanje ter so se vsuli na dvorišče, kjer se je takoj razvnel pretep, v katerem so dobili vsi lažje r^ne Najhujše je skupil pač 2ibcrt, ki je bU zaboden tudi z nožem v hrbet Ves v krvi je obležal na tleh ter so ga morali spraviti \ krško javno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima dvakrat počeno lobanjo ter levo nogo tako poškodovano, da bo najbrže ostala hroma. — Občnt zbor Muzejskega društva v Krškem bo jutri ob pol 11. v mestni posvetovalnici. Vabimo vse k udeležbi. PREKRASNA FILMSKA UMETNINA s Karlom Ludvikom Diehlom. Marjano Hoppe in Pavlom Hartmannom v gl. vlogah EVICA BRIESTOVA (DER SCHRITT VOM VVEGE) po istoimenskem romanu siovečega pisatelja Theodorja Fontane Evica se poroči s še enkrat starejšim, na visokem položaju stoječim državnim uradnikom ter uživa svojo zakonsko srečo iz polnega perišča. Le za hip stopi v stran, toda usoda hoče. da to kasneje dozna njen soprog. Zapustiti mora ljubljenega moža in otroka ter se pokoriti za nepremišljeno dejanje. Predstave danes ob 16.. 19 ln 21.15 uri! Jutri v nedeljo ob 10 30 ljudska predstava po zaiižanih cenah ln ob 14.45, 17., 19. in 21.15 uri! KINO UNION — Tel. 22-21 Mladinska opereta Jutri popoldne bodo uprizorili v ljubljanski operi mladinsko opereto >Angel z avtom«. Prvo in tretje dejanje te otroške operete sta v oblakih pred nebeškimi vrati. Tam rajajo in nagajajo angelčki in stikata dve radovedni zvezdici ter ima glavno besedo sv. Peter imenitni nebeški ključar. In koliko težav ima! Saj ni malenkost krotiti trume angelčkov-nagajivčkov Med njimi je novinec in v drugem dejanju spoznamo njegovo bivše življenje na zemlji v deavskem predmestju Tam vidimo tudi cebelega gospoda Štruklja, dobrodušnega policaja, medveoarja s plešočim medvedom in pojočo ciganko šolarje, dobro gospo ir hudobno mačeho ter njeno prijateljico. V tretjem dejaniu se zopet vrnemo pred nebeska vrata k sv Petru in angelčkom, kjer se zgodno čudne stvari BO otrok v starosti od 4. do 14 leta bo pelo. plesalo in igralo prt tej predstavi. Angel z autom bo deset letni fantek ln tudi njegova prijateljica Metka šteje toliko let. Veselje tn ža'ost se menjavata v opereti, ki sta jo napisaia komponist Lojze Mav in libretist Maks Simončič. Mladina bo lahko mnogo videla in slišala in se bo od srca nasmejala. M»sa SL Dr 70 Zupun, čl»n in režiser naš<* opc-re, bo igral in pel vl^go *v. Petra v ShnOn-čičevi ln Mavovi mladinski Opereti »An fol z avtom«, kalert* krMn« predstava bo ju-ni ob 15. 1 I °Sf^LT SERENADA LJUBEZNI Film očarljive muzike, lepih opernih arij m sijajnih šlagerjev ■ priljubljeno JEANETTE Mae DONALDOVO v gl. vlogi. Sodelujejo: Leu Ayres, Jan Hun ter, Frank Morgan Danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo) ob 10.30, 15. 17., 19. in 21. uri. KINO SLOGA _TELEFON 27-30 rfffllMirTr^ Gfccni zbor umetno-stno-igsdovinskega društva Ljubljana, 21. decembra Včeraj je imelo umetniško zgodovinsko društvo redni občni zbor v kn^žnici narodnega muzeja. lki se ga Je udeležilo pra lepo število naših kulturnih delavcev. Občni zbor je otvoril predsednik društva g. dr. Fr. \Vin liseher, ki je predlagal, naj se pošljeta uaonostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar je občni zbor soglasno odobril- Zastopniki društva so se udeležili raznih zborovanj slovenskih zgodovinarjev tako na Crni Gori pri Ptuju in na Do:navt. Prirejenih je bilo 14 izletov, katerih se je uJeležilo 651 oseb, izlet v Južno Srbijo pa je moral zaradi nastalega položaja na jugu odpasti. V novi pos ovni dobi bo priredilo društvo zopet ciklus strokovnih predavanj, ki so ?>e izkazala kot zelo potrebna, da se naš narod seznani z zgodovinskimi kakor tudi umetniškimi vrlinami naših krajev. Iz blagajniškega proočila g. msgr. Štefke je razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu pasivno Izdatki so visoko presegali prejemke, toda. zaradi visokega salda v prejšnjem letu je ostalo še nad 5 tisočakov v blagajni. Društvo je razne denarne podpore od banovine in mestne občine ljubljanske, pa tudi nekaj zasobnikov ga je s precejšnjimi zneski podprlo. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. dr. Fr. VVindisciier, v oubor pa dr. Ma-rolt, ga. dr. Marajoneva, dr. Štele, mmgr* Steaka. dr. Meaeanal, dr. Ložar, dr Mi-kuž in kustos etnografskega muzeja Fr. Kos. Pc-večanf-s pokojnine toSjačn.r*! delavcem Po obvestilu Saveza monopolskih delavcev v Beogradu so bile z odlokom uprave monopolov št 24.165 od 24. novembra 1910 ki ga je podpisal minister za finance, povečane pokojnine vsem upokojencem tobačnim ćelavcem in delavkam od 1- decembra 1940 dalje in sicer v nasledmji izmeri: Upokojencem s 15 let aktivne službe po 60 din, rodbinskim upokojencem po 100 din na mesec, od 15 do 20 let 84 din oz. 105 din, od 20 do 25 let 88 d n oz. 110 din, od 25 do 30 let 92 din oz. 115 din, od 30 do 35 let 120 in. nad 35 let aktivne službe 125 din na mesec. Do te doklode bodo ime'1 pravico tudi bodoči upokojenci. Izrpiačllo bo izvršeno v najkrajšem času. Iz navedenega je razvidno, da so doklade po prvotnem osnutku monopolske uprave nekoliko nižje, vendar pa ne toliko, kakor so govorili. Doklado bodo dobili sedaj tudi niobLnski člani povečano, kai picj v osnutku ni bilo <-olo~ čeno. G. Slavko Luknian, operni in koncei-tni tenorist, priredi jutri v Trbovljah v dvorani Forte koncert- Pel bo arije iz raznih oper in narodne pe^mi. Na sporedu so tudi ruske pesmi. 560—n FIlm „Evica Briestova" je na-Draviien strogo no romanu Theodorja Fontane-ja in se v vseh ozirih ken-senkventno drži tedanje d ob 2. Avtor ni imel namena pri tem svojem delu postati kritik družbe ali se spotikati nad tedanjo moralo, polno praznih fraz. niti ni hot?l obtoževati ali koga zago.arjati. Op.sati je hotel življenje svoje dobe. ki ie do konservativnih principh večkrat Drivedl) do velikih katastrof. Evica B iestova je bila žrtev teh principov. Kot nežno vzgojena, v življenju neizkušena 171etna mladenka, je morala poročiti brez svo'ega lastnega premisleka še enkrat sta^ejše&a moža. ki ga ie sicer visoko spoštovala in tudi ljubila, toda soprog ie imel le m lo časa za njeno m!adeniško hotenje. Nj:n korak v stran ni bil napraviien iz p.e-pričanja, temveč iz potrebe. Kasncjjs. ko se je morala za to pokorit, je popolnoma izgubila volio do svoie~a ne oDrlnie-nega življenja. Mariana Honpe podaja v filmu to žensko usodo p eoričevalno in s polno verjetnestjo. Tudi Kari Ludvik Diehl in Paul Hartmarn sta v avojlh težkih v los ah dostojna slovesa, ki ga uživata. 2928 Proslava Verdijeve 49 le Predavanje prof. Puglja ln uprizoritev gdč. Vere Majdičeve iJPlem v maskah44 — Gostovanje Cl1?!3 iflclilCd Pringžgsrečo Maribor, 20. decembra Narodno gledališče v Mariboru Je na lep ba prisrčen način proslavilo 40 letnico Verdijeve smrti. Za to priliko je bila določena uprizoritev znane Verdijeve opere »Ples v maskah«. Pred predstavo je spregovoril prof. Pugelj, ki je v tehtnih, preglednih obrisih prikazal življenje in skladateljsko tvornost G. Verdija. Spretno je razčlenil vso problematiko, ki je v zvezi s pojavom G. Verdija in njegovimi trajnimi zaslugami za razvoj glasbe. Verdijevo skladateljsko tvornost je ocenil povsem pozitivno in podčrtal obče človeški kulturni pomen pomembnega italijanskega glasbenega genija. Sledila je predstava Verdijeve opere »Ples v maskah« pod prizadevnim glasbenim vodstvom kapelnika L. Herzoga in v spretni režiji g. VI. Skrhinška V glavni vlogi Amelije je gostovala gdč. Vera Maj-dičeva, ki je dobra znanka našega mariborskega gledališkega občinstva. S svojim zvonkim in dramatično liričnim sopranom je učinkovito odpela znani tercet v TJlricinl sceni, pomenljivi ljubavni duet z Riccardom v tretji sliki, pretresljivo grozljivi samospev v isti sliki, prošnji spev v četrti sliki. V skladju z njenim petjem in igro je bila interpretacija grofa Rlccar-da po našem tenorju A. ManoSevskem. Topot je zvenel njegov izredno čisto, odmevno in polno v prelepih belkan ti stičnih spevih in romancah. V igralskem o žiru je sklepni prizor močno podčrtal. Kamusči-čev Renato se Je uspešno priključil Ameliji in Rlccardu. V samospevih (S tem življenjem, Bil si ti itd.) je polno uveljavil svoj mehki, žametni lirični bariton, ki je prišel do veljave tudi v znamenitem zar otroškem triu (Zdaj sramota) in v pomenljivem kvintetu četrte slike. Sijajen lik je bila ve-deževalka Ulrica Vide Zamejič-Kovičeve. Dovršeno igro je smiselno Izpopolnjevalo njeno petje, v katerem se je odražala vzdržnost in prodornost njenega alta. Izredno naporni vlogi, ki terja skozi vso drugo sliko zbrano udejstvovanje. je bila izborno dorasla. Živahen, prikupen je bil paž Oskar Jelke Igličeve, ki je koloraturne nastavke pri samospevih v prvi to Sesti sliki izvedla z iskrenim občutjem in zrele odrsko rutino. Ulriclno sceno je zelo razgibal tudi Verdonlkov Silvano, d očim je Skrblnfckovega sodnika odlikovala ostra markantnost. Amelljin služabnik je bil Drago ftauperl, ki je svoj spev v drugi sliki lepo odpel, dočim sta bila P. Kovtčev Samuel ln D. Gorinškov Tom vidna predstavnika zarotniske družbe. Njuna basov ska deleža sta se učinkovito prelivala v posameznih spevih, zlasti pa v zasmehuj očem zboru zarotnikov v tretji sliki. Režiser je posvetil posebno pažnjo tudi zborovskur skupinam ln nastopom, ki so bili spretno razporejeni ln organizirani. Občinstvo je prihitelo k proslavi v gledališču v lepem številu, tako da je bile gledališče polno zasedeno. Ves čas je pazljivo sledilo poteku predstave ln ni štedllo s toplim priznanjem vrlim sodelujočim, od katerih so nekateri prejeli tudi številne vence. Tako je Maribor med prvimi mesti v državi dostojno proslavil Verdijevo 40 letnico. V. »Petrčkove poslednje sanje« v gledališču Smisel kulturnih prireditev v prid šolskim kuhinjam Maribor, 20. decembra Razmere, v katerih živimo, nas naies neje opominjajo, da se potreba po šolski» kuhinjah tako v mestih kakor tudi na d »-želi od dne do dne veča ln sicer od prvega razreda ljudske šole pa tja do razredov višjih šol. To bodo mora M upoštevati vsi načrti za zgradnjo novih šol. dočim bo treba obstoječe šole v tem smislu preurediti. V sleherni Soli naj bi bili primera prostori za kuhinjo, jedilnico ln shrambo Takšna šolska kuhinja je bila ustanov ljena že leta 1927 v Mariboru tn sicer na prvi državni dekliški meščanski šoli v Mi klošlčevi ulici. Pobuda za to plemenitr ustanovo je prišla iz vrst Pomladka Rdf čega križa pod vodstvom tedanje šolske upraviteljice ge. Kiavžarjeve Z zaslugami za to propotrebno ustanovitev je povezano tudi Ime Bračič. Novejšo vodstvo Je v veščih ln skrbnih rokah Šolske upravi-terice ge. M. Rozmanove. Poročali smo že. kako Je v tel kuhinji kakšen je obseg Človekoljubnega delovanja. Predvsem pa je aktualno vprašan 1e glede pogojev možnosti njenega obstanka Ce se je doslej smatral obstoj taksne kuhinje le kot notranja zadeva tera zavoda je postala danes vsa zadeva tnkšna. da se mora zanjo zanimati tudi na'^irša javnost In na tem torišču so resnemu človekoljubju na steza i odprta vrata čisto svojevrst-nesra udeistvovanja in srv^eTovanja. Na '■• lepša prilika za to novo človekoljubno de- lo pa se nuc1! v rledallških predstavah. Prva takšna predstava v ta namen bo nedeljo 22 t. m. popoldan v Narodnem gleda j z uprizoi i t vi jo mladinske igre »Pe-teičkove sanjec. Na oder bodo stopile učenke prve dekliške meščanske šo'e in bodo uprizorile v režiji ge. Fahjano\e znano Golijevo mladinsko igro. ki je bila deležna uspeha povsod, kjerkoli so ;o uprizorili Ubogi, majhni Peterček je v rani mladosti tzTuhii mamico, očeta pa mu je vzela svetovna vojna. Sam živi s svojo babice in težko je bolan. Božič je pred vrati, Petrčok pa ie brez t~nlega kožuščka, nima zakurjene peči, niti zdravil nima siromak Premetava se v huJ1 vročici, ki ga ponese v čudovito deželo sanj. In Petrček sanja o kralju Matjažu tn "-'eofovi hčerki AVnČtcl o vitezih in vo/šcokih, o bajnem samo za ^aše otroke, tudi zn odrasle bo to uprizoritev poseben dogodek Ta »^ravli'čnr 'Tra iih bo popeljala v svet čti- rlovitega dofrartaDja ter jim toplo obudita —~^ne na prisrč*--\st In lepoto bočnega <*asa. K načel ^ "z>v* umstrr£kz^a kluba Kaj pravita Ts&o Primožič in Zlatlro Zei Maribor. 20. decembra Izjavi Umetniškega k'uba v Mar:boru dodajava podpisana sledeče pojasnvlo: Popo'noma neutemeljeno je mnenje in sk'cpanje omenjenega kluba, da sva se ho-te'a s svojo razstavo izernti žiriji, kar tovo ne bi bilo v korist najinemu raz\ >iu in okusu občinstva. Res je, da bi mogla rudi letos razstaviti skupno z ostalimi slikarji, ko bi bila preie'a zadevno vabilo, brez katerega sc nisva hotela siliti med sli- Velik požar firme slučajno preprečen Uničil je le čistilnico — Požrtvovalno delo gasilcev Maribor. 20 decembra V Taboi^ki ulic nad c/.jarno g Hoch mii'lerja stanuje pa Julijana Purgaj. ki se je slučajno prebudila, ko je začuti a. iz čistilnice pod stan«,vaniem dušlpv d;m Takoj je vstala in predala ven. 2e na prvi pog'ed je ugotovila, da mora v oharm goreti. Zbudila je vso svojo številno družno, h kateri snada rudi nam že znan* karikaturist g. Bratoš, ki je uro prej pnn obrat Seveda so s tem udarjeni tudi konzumenti. Kako je ogeni nastal, bodo šele ugotovili. Gotovo je že sedaj same to, da je izključena z'a namera, saj so prost *r< vsak večer preg'eldani. z'asti Hsti ki nndejo v ooštev glede nevarnost' ognia Predzadnji ki je prijel demov je bil r*> pokreću, g. Bratoš pa je dospel uro pozneie domov, pa nista opazila še nič rumjivega. Mariborske in okoliške novice — Nov grob. V splošni bolnici je umrla žena kovaškega mojstra Neža S t e r n o -v a. stara 68 let. 2aiujočim svojcem nafte globoko sožalje! — Obe slikarski razstavi v Narodnem domu ln v beli dvorani Soko'skega doma zbujata živahno zanimanje mariborskega kulturnega občinstva. Toplo se priporoča ogled obeh razstav. — >ročn0 lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu 12. tel. 25-85. in Remsova lekarna pri sv. Roku na voealu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. — Zdravniška dr žurna služba. Jutri v nedeljo ima zdravniško dežurno službo za člane OTJZD ln njihove uprav'čene svojce v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika g. dr. Stanko Pogrujc, T vrtova ulica 14, prvo nadstropje. — Za zimsko pamoc v Košakih je darovala ga. VVogerer 300 din namesto venca na gfrob pok. ge. Jos:p ni Bez Jakovi. — Odpovedano predavanje. Napovedano zadružno predavanje predsedn-ka zveze nabavljalnih zadrug: g II $tlb!erja v dvorani Ljudske univerze je hilo zaradi nenadnega predavate ijevega zadržka odpovedano. — Jutri * 7 lat a nedelja«. Kakor vsako leto bodo tudi Jutri na tradicionalno »zlato nedeljo* mariborske trgovine odprte za nakup božičnih daril. — B°žionico prejmejo tudi letos kakor vsako leto mestni uradniki in delavci. kar je. ki so čani lTmetnv~kega k'uba. Va i bi a nisv8 preie'a tn sva rud' po pravici i smatrala, da je najino sodelovanje pri klubu nezaželeno. Prostor sva si najela dne 5 novembra t 1., to je več ko mesec dni pred otvoritvijo razstave. Dvorana ni bi a rezervirana za nikogar in je očitek, da sva dvorano komu odvzela. popolno«ma neosnovan. — Primožič Toso in Zla tko Zei. — Občni zb°r je imela zadruga magistralnih uradnikov »Pohorski dom« pred-anočnjim pri Bntiču. Tudi poročila na letošnjem občnem zboru so pokazala, kako vneto je bilo prizadevanje zadružnih funkcionarjev ne samo za napredek Pohorskega doma. ampak sploh za popularizacijo našega Pohorja Pri volitvah je bil po večini izvoljen dosedanji ocibor. — Zakaj nJ mOke ln sladUOrjH že delj ča&r. je mogoč* dobiti samo prav m ume Količine sladkorja. Trgovci na (trotu pa 9e pritožujejo aa ne morejo dotsti flovo'j moke. čJe je primanjkovalo molče ;n slfut-korja p:ed žetvijo, je bilo to še nek- Itn razumljivo, daal smo prepričani, da ni i-lo to pomanjkanje neobhodno potrebno Sedaj pa nikakor ni mogoče opravičiti dz ni na razpolago dovolj moke in sla k v i dasi bi te življenjske potrebščine sedaj • konzumenti najbolj potrebovali, ker se Kitajo prazn ki Kje tiči vzrok, ni v stanju nihče pojasniti. Nekateri pravijo, da primanjkuje tovornih vagonov. Zopet drugi si razlagajo da je nastalo pomanjkanje zaradi špekulantov, ki Izrabljajo tudi sedanje težke čase, da bi se čim bolj okoristili na račun bednih konzumentov. Da to stanje ln naraščajoče nezadovoljstvo med konzumenti silno izrabljajo razni prišepe-tovalci, je vsakomur iasno. ki koUčkaj pozna razmere v Mariboru ln obmejnih krajih. Zato se mora to stanje ln pomanjkanje življenjskih potrebščin nemudoma od> praviti Poskrbeti Je treba da bodo mogli živi jen jskf potrebščine nabaviti tudi tisti ki nimajo na razpolago sredstev, da bi si doma kopičili zaloge, temveč morajo a svojimi skromnimi zaslužki živeti takore-koc iz dneva v dan. (Del. polit.) — Obmejni župani so zborovali včeraj v mestni posvetovalnici Poročali so bivš: min Snoj, predsednik ter tajnik županske zveze gg. N. Novak in J. Lesar. Sestanka, na katerem so razpravljali tudi o organizaciji prehrane prebivalstva, so se udeležili banski svetniki in župani iz srezov Mariboi levi m Maribor desni breg, Ptu., Ljutomer Murska Sobota, Lendava. Iz srezov Konjic*. In Slovenjgradec so prišl: župani tistih občin, ki gravitirajo k Mariboru — Rotovška vest. V času odsotnosti mestnega župana dr. A. Juvana ki se nahaja na uiožnih vajah, vodi njegove posle podžupan Fr Zebot. — Avtobusni promet se prvi božični praznik 25. t m. ne vrši na progah Ma-tiuor—Pekre—Llmbuš, Maribor—Selnica in Maribor—Sv Martin. Na vseh ostalih avtobusnih progah bodo vozili avtobus-redno po voznem redu. — Jubilejna rastava mariborskih slikarjev v veliki dvorani Narodnega doma. ki je odprta vsak dan od 9. dalje, pogreša Se o. isk mnogih naših vidnih osebnosti, predvsem pa onih, katerih zanimanje za našo lastno umetniško rast bi moralo biti ne samo potreba, ampak tudi dolžnost. — Studijska knjižnica bo 27. ln 28. t. m. zaprta, ker bo oba dneva čiščenje prostorov. — Kelief osrednjega Pohorja, ki je razstavljen v izložbi Pra^tedione, je strokov-n aško, dovršeno Izdelal znani strokovnjak v re i-fnih izdelkih geodetski polkovnik Oiavomir Verhunec. Razmerje reliefne izdelave je 1:25.000. Polkovnik Verhunec se pe:a sedaj z izdelavo reliefa vzhodnega cicia Pohorja do Polskave in do železniške pi uge Mar i bor—Pr agerako. — O tem in onem. Pri drsanju si je poškodoval nogi 121etni dijak Drago Kraus Prepeljali so ga v bolnico- — Pri tatvini je zalotil trgovec Mirko Goričan a Tržaške ceste nekega Franca Horvata, Id je hotel odpeljati crva. — Ponesrečila se Je v tvornici predilka Rozalija Papežnik o Tezna. Zatekla se je v bolnico. — 531etni viničar Ivan Gabrovec iz Gradiaa pri Sv. Barbari v Halozah je padel na poledenelih tleh in obležal nezavesten. Odpremlli so ga v bolnico. — Iz Studencev. Ponovitev ljudske igre »Deseti brat« je jutri v nedeljo 22. ciec. ob 16. v Sokolskem domu. — PobreškJ S°kol se prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem za božična darila si-i o mašni sokolski ded- Obdaritev bo danes v sokolski telovadnici na Pobrežju. — Hripa se je pojavila v Mariboru. Gre za po~>e'*io vrsto hripe. takozvano »kalifornijsko« hripo, ki je združena s hudim glavobolom. — 100.000 dinarjev je prispevala pobre-ška občina za šolske kuhinje na vseh treh šolah, pa tudi za božično obdarovanje siromašnih otrok. 8000 din pa pojde za božićnico občinskim revežem in delavcem. — PreskrbovaJni urad je ustanovljen tudi na Pobrežju. Načeluje mu župan g. K. S t rži na. — Gosta m«g1a tudi v Mariboru. V noči od četrtka na petek se je tudi v Mariboru pojavila precej gosta megla, ki se je preko solnčnega cneva zredčila. a se je na petek večer zopet zgostila v pojav, ki navadno prinaša postrenje mraza. Vremenski prevrat se pričakuje z lunino spremembo, zadnji krajec 22. t. m., ko se obetajo snežni viharji. 4 ia dnu. Znižane cene. Za igralski pokojninski sk*ad. * Konec tedna v gleda li&ča. Dre vi bodo po znižanih cenah ponovili zabavno in melodiozno opereto >Na cesariCin ukaz-t. Jutri popoldne bo predstava v korist Soisklm kuhinja.m, in sicer otroške igre »Petrčkove poslednje sanje«, zvečer pa po znižanih cenah s'ovita diamska slika sNa dnut. Ta prebava bo v korist igralskega pokojninskega sklada. Sskol Sokolsko društvo Selnica oh Drayi obvešča članstvo Kako; tudi darovalce*£e!>-*jev za prapor obmejnega kobanskega ns--a£ča;'a, da bo zabijanje spominskih žeb-Jev o priMki akademije na Štefanovo ob 15. v prostorih vtaroste Grah^rja na Fali. I? Lissiotnera — Kvaterni sejem Pretekli torek je bil kvetemi se;-"-n ]-j ie privabil mnogo trgovcev -^a tudi kupcev. Kljub trd?m časom so ljudje mno«w kupovali zlasti obleko in obutev. Tudi dolgeprstnežev ni zmanjkalo te- flo orožnikf imeli z nUmi precej posla. Ko Je zjutraj zapusti'a svoio sobo Vreeova kuharica in o ala v kuhinjo. Je nusMla sobo nezaklenjeno, čez nekaj časa. ko se je vrnila v sobo. je opazila, da ti ja r.ekdo ukradel obleko in perio. Orožnki so po kratkem času izslediU na železniški postaji žensko. Id je imela poln kovčeg obleke in perila, ukradenega Vregovi kuharici. Tako je kuharica zopet pri£I& do To je naslov napetega detektivskega romana, ki začne izhajati v božični številki »Slovenskega Naroda«. Z njim smo pripravili našim čitateljem velik užitek. Ne zamudite začetka, opozorite pa še svoje prijatelje in znance, naj stopijo v vrste naročnikov »Slovenskega Naroda«, čigar romani po pravici vzbujajo splošno zanimanje. svojega. Prijavi jenih je bilo tudi več manjših tatvin. 2uvinskega sejma zaradi velikega mraza ni bilo. — Zvočni Kino. Zvočni kino Sokolski iom bo predvajal na božič 25. decembra ob 16 in ob 20. ter na Štefanovo 26. ae-ceoabra ob 16. glasbeni velefilm »Veliki valčekc življenje skladatelja Straussa. — Uspele božićnice. Po naših šolah in sokoLrkib društvih so bile zadnje dni prirejene številne božićnice za deco, kjer so bili obdarovani otroci z obutvijo, ob'ekami in drugimi potrebščinami. Božičnice so bile mnogo pripomogle revnim staršem k vzdrževanju njihovih otrok, prireditelji pa so izvršili veliko humano delo. — Tatvine »e ranoze. Cim bolj se približujejo piazniki bolj se množe tatvina. V sak dan se sliši tarnanje sosedov, ki jim je zmanjkalo par kokoši, ali pa kaka druga perutnina. Množe se tudi tatvine koruze, krompirja in sploh vsega, kar pride pod roke dolgoprstnežem. — Gasilska" tOmbOia. Gasilska četa v Ljutomeru bo priredila na Štefanovo 26 decembra ob 18. tombolo s štirimi glavnimi dobitka in mnogimi manjšimi dobitki dragocene vrednosti. §£ja ptujskega mestnega sveta Ptui 20 decembra V sredo ie bila r>°d predsedstvom župana dx Remca seia mestnega svata Po počastitvi spomina pok dr r£j;aš a 1e župan poročal, da ie mestna občna intervenirala na Dristoinem mestu za uvedbo jklnienih vlakov -na Dros; Maribor—Ptui Sledilo ie poročilo ud avneea referenta o računskem zaključku za 1 1939 40 ki izkazuie 2.869 413 31 dohodkov ln din 2,868 322 89 izdatkov Sklenieno ie bilo. da se po ure«ibi banske uprave ustanovi urad za prehrano Hudi v katerem so oredsednik žunan dr Remec nlesov namestnik Ivan Cvikl zast onik Industriie Rudolf Šoštarič. zastopnik trgovcev Milko Senčar zastopnika konz-imentov Fr Femc in Loize Vimer zastoDnika zndrng in obenem zastrpr^ka konzumentov dr. Lovro Lipič in Osnieslav Skaza Od banske uprave nred'a-^an nravi'nik se ie sprejel z dodatkom da obstoja up-ava P e-hranlevalnega urada polea predsedi ka in njepovesa namestnika se iz 6 č anov Poslovodia tesa urada bo vodia tuisko-prometne pifarne Fr. Vetrih Prehranie-valnemu uradu da mestna občina za na-Icud živHeniskih nrtreb^čin na razpolago obratni kapital 2f>0 ooo din. Izkooane planske cevi se bodo prodale mestni plnarni v Mariboru p> din 2.90 7a ks. Doslej ie izkopanih okroalo 80 000 kg cevi. Tvrdki Stro^s f^e o^s*oni bre^t>"acri"> na Ormoški cesti 2 50o m' nb5in ke^a ^°m- Hlšča s DrdržVom. d3 Dreid^ zemMiŽČ^ v nieno la?t šele notem ko bo DOdictie obr^^ovalo vsa i 10 let Vupravnt odSor tujsko-prometne zveze se le imenoval ravnateH g A'ič k; 1"0 vodil obe^^m po^le r>red-od^'u nrrpl-^ke^a đn'Stva. da y na način o-drži zveza med obema ustanovama. Referent odseka za mestna ordietia j-poročal da ie mestna občina nabavila a mestno kopališče nov kotel Občina ic ž3 plačala dve tretiini r~.'-»iDne cene ostanek oa se bo poravnal čim bo kot?! preizkušen V ko: ali.ičnem oos'oiv> so o> trebna večla gradbčna dpla napravit' nov Pesem srečen ln »Meksi-kanska kri«. ZA BOŽIČ kupite radijski aparat po stari ceni v trgovini KRAŠOVEC KRANJ — PRI »DEKSELNU« istotam dobite vse za zimski šport v veliki izbiri. — Osnovano ie poverjenlStvo združenja rezervnih Oficirjev. Na sestanku v gimna-ziii so se v sredo zvečer zbrali rezervni oficiri! iz mrs.: in okolice, pa tudi iz Tržiča so prihiteli Štev lni zastopniki po-verjen'štva rezervnih oficirjev k ustanovitvi kranjskega poverJeniet,-a. V imenu liubij^nskeara pododbora Zdru*en1a rezervnih oficirjev je zbrane pozdravil p dr. Vinko Vrhunec, ki ^e v kratkih bes^d^h ohra^- lnžfl cilje in nal?se renrvnU oflddcv v rrim in v vojni in poudari-?i potrebo po ors-^n'^lranjii rezervnih č?sfr:kov. Na tem sestanku je bil Izvoljen tudi odbor, v katerem so Predsednik g. Karel Annapolis«, »Zaljubljenca* in »Gibraltar«. _ »Dve nevesti« je nasVov vesele in za- b^ve polne igrice, ki jo bodo uprizorili jutri v nedeljo ob 15. v Crtnkarievem d->mu člani dram9*skega odseka >Vzajemnosti«. Cene običajne. Z Jesenic _ Zvočni kino Radio predvaja danes in jutri ob 20. (jutri v nedeljo tueti ob 15.) krasen velefilm lz dobe svetovne vojne >Junaki z Mame«. MH doiatki votnd tednik in pre^obiave. — Sledi za božič »Materina ljubezen«. Iz T-^vrfl — Smrtna kosa, Z ts>? enim Obtalova-njem je trboveljska j* vnoit sprejela ve t. da ie snoči po daljši bolezni umrl g Pavel Krulej, poštni upravitelj v p., star 85 let S pokojnikom se je od Trbovelj za ve !no poslovil zopet Dredstavn k starejše generacije, ki mladim v marsičem lahko slu"! kot vzoren zgled. G. Krulej, po rodu Lz Go-tovelj prt žaku. je služil kot poštni uradnik celih 46 let. Po kratkem službovanju v Salctl in S'ov. grrdcu je bil imenovan k pošti Trbovlje 1. k^er je s Svojimi organizacijskimi zmožnost m I omogočil klub mnogim zaprekam pohvalno rkspediti\mo«»t. G. Kruleč je bil vesten uradnik, ljubezniv in ustrežljiv do vsakogar. Bil je mož na svoiem mestu, trdnega narodnega prepričanja, dobrega srca, odkrit ln zn"čMen. Od lota 1923 ie s svojo soprogo v tiš'nl užival pokol Ob njegovi smrti ža'u^ejo soproga ga. Ana, sinova Pavli, LnSriektor poštnega ravna'eljstva. fn VoHeh, nače'n'k posta'e v fikofjf Loki. TTglednl roib'nl na-5e toplo »ožilje, pokojnemu blag spom'n! _ Opozarjamo ponovno nn važno pre- davanle »Ob 2**1etntci albanske Golgotec, ki bo dre\d ob 20. v Sokol«kem domu. Predaval bo znani borec za nafto narodno svobodo g prof. Jeran iz Llubljane. Tzva'anja boio pojasnjevale zanimive skioptične slike. _ Nafte planine vablio. Po'eg drugih zimsko?portn'h prireditev bo od 2 do 7. ia-nuarja tudi smuskl tečai za l^udskošo^ke Učitelje na ICrsFd. Zanimanje Je veliko. Od vseh štren! se že prijavljajo tečajniki ter je praznih le Se neko'iko mest. Interesenti naj zato pohitiio 8 priiava^i! Celokupni gtroSkf za tečaj bodo znašali din. ra'brž pa ^e bodo Se rn'žali. Priiave sprejema g. Rihar. Zbirališče tečajnikov ho pred župno cerkviio v Trbovliah 2 ia-nuaria: odhod na >Trz1lco ob 13 ToČ'H bo vodil znani amuškl pedagog g. Janko Sicherl. — KrVt poroke fn smrti. Kr^^ni so b'!l v Trbov^ah- >ni ekr1~n^" FTira rr*en, Ana Lesar. Martina Pusti*ek vrj-m P-*9r. t>/-v*q-Vo r>"n5n 8tef8Ql^9 AjTlI^tKil ErTtl Bor^?-k Franc LukanClC, /SiKlrei 7a-ar, Adolf Er'fvrar, Milan fiob-\. Jo^ef K'r!tn k. — Poro"'li so se* Franc Supsn. ni^ir, in Jo*e'a Pisoar, znsebnlea; Avan ftoa^ar. rudar, in Julljana Mak. hc! rvwe«tn!ki: An^on Fone. rudar, m ICarlja Kinu iHtft" kln-»a: Jožef Hribar, radar, m H lem Flor-Janelč. delavka- Sta^'s^av Pintar rudar, ln Gabrijela Terž^n hči rud->r4a B'Io srečno! — Umrl! so: Janez Simončfč. sin rudar4a; Tereziia Znkšek. hč! rudu'a: ^fT1Ja Mo-ž^na. roi. Voh. vdova po ru^ariu 72 let; Lovro Gehovtn rudir v n.. 6i let: A'bert Mak. sin rudarja: Vekomtftf Buk9Vlak ^ln rudarja; Franc ITrflč, rudar, 48 let; Silva K*»r1n. roj. Zupanč'ć z/*na rudarja. 22 let; MJV>-e! Roter. rudntxkl n^r^e^če^ee 50 let: JttUtona Rak roi Cuk^flti Ofitel^O«. 34 let: Marija G^o'e1! roj Zun-nč'C. £ena rudarja v p., 58 let. Naše sožalje! V snegu It* mrazu se spomnite ptici