LETO VII. 1 januar 1981 glasilo szdl občine logatec igaške OVICE )b vstopu v novo leto Izteklo se nam je leto, ki |e bilo na družbeno-ekonomskem torišču izredno fzgibano Soočali smo se z nekaterimi izredno neugodnimi gospodarskimi ikovi. Številne motnje v oskrbi z nepogrešljivimi artikli so v veliki meri vpli->le na slabše politično vzdušje tudi v naši občini Podražitve skoraj vseh po-ošnih dobrin so prispevale svoj delež k negodovanju m zaskrbljenosti ob-anov. saj je vse to bolj ah manj povzročilo padanje življenjskega standarda sšega delovnega človeka, še posebej tistega, ki živi samo od svojega dela Z iztekom minulega leta se je končalo tudi srednjeročno obdobje, za ka- Irega smo lahko z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo za vse naše gospo-irske organizacije dovolj uspešno. V Ibeni delovni organizaciji že več let nis-o ugotavljali izgub ludi lansko leto. ko i je velik del jugoslovanskega gospo-irstva boril s hudimi težavami okrog os-Ibe z reprodukcijskim materialom, so le vse naše gospodarske organizacije pvolj uspešne Ob 9 mesečnem obraču-' |e bilo sicer nekaj kršiteljev dogovora ugotavljanju, razporejanju in delitvi do-bdka m osebnega dohodka, vendar so povsod sprejeti ustrezni ukrepi, ki naj delitev osebnega dohodka vskladili z ^tjo dohodka V vseh gospodarskih in diugih DO ter v IS in KS so bili pravočasno pripravljeni Jmelji planov za naslednje srednjeročno pdobje, te dni pa že sprejemamo tudi onkretne plane za naše delo in življenje naslednjem 5-letnem obdobju Rezultati našega dela v minulem obdo-u so na gospodarskem in negospodar tem področju dovolj vidni, da jih ni treba osebej poudarjati V vseh gospodarskih rganizacijah je osnovna dejavnost tako apredovala. da se danes lahko prištevalo med prvo polovico gospodarsko raz-tejših občin naše republike Enako bi "ko rekli tudi za družbeno dejavnost Sl naši osnovnošolski otroci obiskujejo auk samo v eni izmeni, čeprav še ne vsi sodobnih novozgrajenih ali adaptiranih Anicah Približno četrtina predšolskih lrok je deležna sodobnega varstva v edemih novozgrajenih prostorih za ot->ško varstvo Za področje vzgoje in izobraževanja lamo zagotovljene vire, iz katerih bo za aljši čas rešen problem, kam z vsemi ot->ki v času, ko njihovi starši delajo Ze v 8m letu bo dograjena nova šola za učen-2 nižjih razredov v KS Tabor in otroški *ec v Rovtah. nekoliko pozneje pa tudi *ec v KS Tabor Za nadaljnji gospodarski razvoj občine je v družbenem pianu za nasiednje bdobje začrtana dovolj jasna pot, po kateri naj krenemo, da ne bi zaostajali a 'azvojem, ki je bil uspešno začet v minulih obdobjih. ce smo zadnjih 30 let gradili, oz ustanavljali gospodarske organizacije, ki 0 ob koncu vojne zaposlovale skupno okrog 200 delavcev, danes pa ze nad °°0. smo se morali zadovoljiti s tem da je večina naših občanov dobila de->vna mesta čim bližje njihovemu domu Če se danes odločamo za odpiranje °vih delovnih mest, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni z enakimi po-D|i V preteklosti je bilo dovolj, da so občani dobili delo, za katerega so se ,1 Veliko poslovnih uspehov in osebne sreče žele hitro lahko priučili na delovnih mestih Danes takšnih delovnih mest ne bi smeli odpirati, saj vemo,, da so občani, ki so želeli zaposlitev na takšnih mes tih. že zaposleni, mladina, ki prihaja iz šol pa želi drugačno, bolj zahtevno delo Zato bomo torej morali poskrbeti za nova. po izobrazbi in kvalifikaciji zahtevnejša delovna mesta Če nam to ne bo uspelo, bodo naši otroci morali iskati delo v drugih občinah, oz v večjih centrih Zato nam tudi ne sme in ne more biti vseeno, kakšne obrate delovnih organizacij bomo organizirali v okoliških krajih Vsi. ki se zavzemajo za nova delovna mesta v naši občini, naj se zavedajo, da ni dobro kakšnokoh delo, še posebej pa ne takšno, kjer bo najpo membneiša ah celo edina rjelovna popra - i ',- ' ' va človekova roka lak'.niti mest imamo že skoraj dovolj, potrebna pa so nam zahtevnejša, kamor naj zaposlimo naše mlade občane, ki jih je vsako leto nekaj več kot sto to so oni ki dokončujejo srednje, višje in visoke šole Če teh ne * bomo zaposlili, pomeni, da jih izobražuje mo za delo v drugih občinah, na njihova mesta morajo prihajati NK in PK delavci iz i jfei ^> ^ ' •'■> drugih občin in republik, kar vse pa nas MHffife/s.& ¥f zopet stane, sai moramo vsakemu nove ■ ■ * t mu delavcu ki prihaja od drugod, zagoto v 11 viti normalne življenjske pogoje (stanova- ,'<.JM nje, šolo, vrtec itd.). Z ozirom na majhno število prebivalcev i i naSe obcme se iahko pohvalimo z raz- meroma velikimi dosežki, ti pa so lahko še večji in bodo večji, če bomo vsi občani te občine enotni, če bomo pripravljeni medsebojno sodelovati in drug drugemu pomagati Tu mislim na sodelovanje med delovnimi organizacijami, kot tudi med KS in končno med vsemi občani Tako. kot smo v preteklosti solidarno gradili šole, zdravstveni dom, vrtce in tovarne, tako bi morali nadaljevati tudi v bodoče Vsi delovni ljudje in občani, vsi vodilni gospodarstveniki in politični funkcionarji bomo morali najti skupen jezik in enotno mnenje za naš nadaljnji razvoj m napred ek Vsi skupajj j se bomo morah zavzeti za enoten cilj in akcijo za boj proti nedelu, za boj proti tistim, ki bi želeli zavirati raz voj in napredek Leto 1981 ne bo lahko za nikogar, saj bomo morali nadoknaditi marsikaj zamu jenega, morali se bomo še čemu odpove dati, predvsem pa naj nam pride v zavesi tudi stara kmečka misel, da ni mogoče živeti bolje, kot delamo, ni mogoče pojesti več kot je pridelano Zavzeti se bo torej treba za še boljše delo. za večji dohodek in storilnost in preko tega tudi za večji osebni dohodek K vsemu temu pa naj prispeva vsakdo na svojem delovnem mestu Vinko Haložan predsednik OK SZDL AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA SO LOGATEC DPO LOGATEC IN UREDNIŠTVO LOGAŠKIH NOVIC r Nove komunalne graditve Komunalno cestna skupnost Logatec kot investitor in Gradnik Logatec kot izvajalec sta jeseni letos uskladila načrt za nove naložbe v komunalna dela za leto 1981 Pri tem gre za troje nalog: III. faza čistilne naprave in kanalizacije Logatec, napajalni cevovodi v Logatcu ter II faza ojačitve vodovoda v Hotedršici. III. faza čistilne naprave in kanalizacija Logatec zajema dokončanje del in začetek delovanja čistilne naprave ter usposobitev zbiralnega kanala od Postaje milice do čistilne naprave Vrednost naložbe od tega: za čistilno napravo 10.530.000-4500.000- din Razlika do investicijske vrednosti bo šla iz kredita Ljubljanske banke II. faza ojačitve vodovoda v Hotedršici načrtuje pridobitev novih vodnih količin v Zeleni dolini in uvedbo teh vodnih količin v črpališče, ki je bilo zgrajeno v I. fazi. Vrednost naložbe Zagotovljena lastna udeležba 2.715.892 - din 635.892 - din Razlika do naložbene vrednosti bo šla iz kredita Ljubljanske banke. Območna vodna skupnost je v ta namen dodelila 3.000.000 - din, kar bo investitor uporabil za lastno udeležbo pri najetju posojila 7.530.000 - din pri Ljubljanski banki. Napajalni cevovodi v Logatcu se vključujejo v dograditev vodovodnega omrežja na območju Zelenice, Loke, Martinjhriba, Rovatske ceste, za Narodnim domom in Pod Grintavcem. Del teh cevovodov je že zgrajen in tako je že delno zagotovljena boljša oskrba s pitno vodo. Za že izvedena dela na omenjenih cevovodih je Gradnik angažiral lastna sredstva, ker gre sicer pridobivanje posojil glede na omejevalne bančne ukrepe v dolge postopke. Vrednost naložbe Zagotovljena lastna udeležba 4.127.530-831.530- din din Z deli, ki so programirana za leto 1981, bo urejen celotni glavni kanalizacijski sistem v Logatcu, dograjena in pripravljena bo za delovanje čistilna naprava, prav tako bo tudi zagotovljena normalna oskrba s pitno vodo v celotnem naselju Logatec in v Hotedršici. Maš WVWWWWVWWvVWWVVWWWVWWWWV^ Stanje in razvoj kmetijstva v zadnjih desetih letih N otranjo organiziranost zadrug bo treba še krepiti Za uspešno gospodarsko življenje kmetij je pomembno, kako so povezane z matično zadružno organizacijo, ki pravzaprav zadružnike proizvodno povezuje, vnovči njihove pridelke in skrbi za pravočasno dobavo reprodukcijskega materiala za proizvodnjo in sredstev za izvedbo investicij. Kljub združitvi nekdanjih majhnih zadrug v večje, teritorialni, poslovno, finančno in kadrovsko pa v močnejši organizaciji, se zadrugi nista odtrgali od svojih članov. Na sedežih nekdanjih zadrug so zadržale del svojih dejavnosti, ki jih kmet skoraj dnevno rabi. To so prodajna mesta in skladišča s kmetijskim repromaterialom od semen, gnojil, zaščitnih sredstev in manjših orodij, odkupna mesta za mleko in živino ter blagajne. V zadrugah delujejo kot osnovne samoupravne organizacije zadružne enote v Lazah, KS Tabor in Naklo, Hotedršici, Medvedjem brdu in v Rovtah. Zadružna samouprava po zadružnih enotah še ni zaživela do take aktivnosti, da bi bili odbori zadružnih enot pravi nosilec in organizator zadružne kooperacijske proizvodnje in sploh pospeševalnega programa na njihovem območju. V bodoče bodo ti odbori s pomočjo pospeševalne službe in drugih služb zadruge morali imeti večjo vlogo in odgovornost v izvajanju letnih akcijskih programov. Te naj bi bile skupno programiranje letnih pospeševalnih akcij, skrb za vključevanje opuščenih ali slabo obdelanih zemljišč v skupno rabo (pašniki) ali dodeljevanje le-teh usmerjenim kmetijam, razvoj strojnih skupnosti in skrb za večjo tržno proizvodnjo mleka in mesa. Sorazmerno hitro povečevanje odkupljenih količin mleka je bilo mol doseči le z dobro organizirano odkupno mrežo in z rednim dnevnim prev mom. Če živinorejec lahko odda mleko vsak dan, in redno dobi ob kor-meseca plačilo, je to velika ekonomska vzpodbuda za živinorejce, pa I hvaležno področje za delo pospeševalne službe, ki svoje akcije in pripo čila dokazuje s premiki v proizvodnji in s tem tudi z večjim dohodkom kfl tije. Zadrugi sta si pred leti zadali nalogo, da bosta zbirali mleko na vem < močju. V začetku so bile količine mleka majhne, stroški zbiranja in transp ta do mlekarne pa tako veliki, da so jih morali pokrivati iz drugih dejavni zadruge. Večji in stali dohodek od mleka pa pomeni večji interes živino cev za rejo krav, za delo selekcijske službe, za boljše pridelovanje krmi vlaganje v objekte. Več krav pomeni tudi več domačih telet za nadaljnje tanje na meso. Zaradi ozke soodvisnosti mlečne in pitovne usmeritve na gaškem in rovtarskem območju nismo zasledovali ozke specitializa kmetij v izključno mlečno ali pitovno smer. pač pa kombinirano rejo sevU' v intenzivnih pogojih ob doma pridelani krmi. V ozko specializirano prirD klavne živine se je usmerilo le nekaj kmetij na Petkovcu in Medvedjem b9 katerim zagotavlja redno dobavo telet poskusni obrat živinorejskega od% ka Biotehnične fakultete v KS Naklo Za širši obseg takšne kooperacij^ so možnosti omejene. a Vloga občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva in občinj^ kmetijske zemljiške skupnosti l£ Občinska skupščina je že od leta 1970 iz proračuna namenjala sredjk za občinski sklad za pospeševanje kmetijstva, iz katerega so financirali ( četne, pospeševalne akcije. Sklad se je lani preoblikoval v samoupravne»r teresno skupnost za pospeševanje kmetijstva. V njej združujejo sredstvi j intervencije v kmetijstvu poleg obeh zadrug tudi druge organizacije zdri nega dela na območju občine. Iz pospeševalnega sklada se je vsako let' nanciral pospeševalni program. Skoraj vsako leto je obsegal široko iz oP ževalno dejavnost za kmetovalce in kmečke žene, od številnih stroko*2' predavanj, tečajev, kot so traktorski, za uporabo molznih strojev, gospod ski tečaji, do strokovnih ekskurzij na usmerjene kmetije. nega izbora in rabe mineralnih gnojil. Napravljene so bile tudi številne ana tal. Pospeševalni sklad regresira nabavo novih sort krompirja, koruze in men travnodeteljnih mešanic S tem podpira hitrejše uvajanje bioloških vosti v proizvodnjo. Veliko vlogo je sklad opravil s sofinanciranjem izdel>e usmeritvenih programov za posamezne kmetije, tehničnih načrtov za no^d radnje in preureditve hlevov in programov za nabavo mehanizacije bodiski. individualno rabo ali pa za skupnosti. Tudi skrb za nabavo dobrih pleme'iti kov, plemenskih krav in svinj je bila v programu sklada skoraj vsako leto 'rj sebej je bilo učinkovito ukrepanje sklada ob suši, ko so regresirali naW,|r ceno za koruzo, močna krmila in mineralna gnojila, kar je zadržalo živa fond in preprečevalo pretirano odprodajo živine v zakol. Občinski sklad^ dnja leta sofinancira tudi kmetijsko pospeševalno službo, ki jo bo treba v doče spričo obsežnih nalog še okrepiti in zagotoviti financiranje zastavlj?e akcij. c> in Naloge in možnosti pri uvajanju kmečkega turizma, kct dopolnilne dejv nosti na kmetijah, so še velike Cilji in naloge kmetijske zemljiške skupnosti se dopolnjujejo z naloS* kmetijskih organizacij na področju razvijanja proizvodnje Smotrno pos* nje v kmetijski prostor, ohranjevanje najboljših površin za proizvodnjo rl™ ter ponovno vključevanje opuščenih in slabo izkoriščenih kmetijskih pov''i so glavne naloge skupnosti O Le vsklajeni napori v občini tudi v bodoče lahko rodijo uspehe tr iS Nanizali smo nekaj značilnih premikov, uspehov pa tudi nedoseženih cl pretečega obdobja. Dosegli bi lahko marsikaj več in hitreje. Zadrugi, ko^ silki razvojnih programov, potrebujeta stalno dobro družbeno politično mo, ki se odraža v stalnem objektivnem ocenjevanju dela zadruge, mor in materialni pomoči pri reševanju problemov vasi in kmetijstva, kijih tf* zadružni kolektivi in zadružniki sami niso sposobni rešiti Skrb za čimv^ pridelovanje hrane na domačih tleh morajo biti izražena v letnih občil*!!" načrtih V prejšnjih letih je bila zgrajena potrebna tehnična osnova za IZ. aljnjo rast proizvodnje. n Največji napori bodo morali biti usmerjeni v intenziviranje kmetijskima vršin, v povečanje pridelkov, v pocenitev pridelovanj s snovanjem proiz* , nih skupnosti za stalno strokovno in družbeno politično izobraževanje wZa nesposobne za pridobitno delo se štejejo občani, ki so dopo-)vdi 65 let starosti. Občani, ki so mlajši kot 65 let in so za delo nesposobni zaradi bo-'-ni ali zaradi telesne ali duševne prizadetosti dokazujejo svojo 'sposobnost oz. zmanjšano sposobnost za pridobitno delo na na-'0,i kot je določen s pravilnikom o postopku za uveljavljanje pravice l0' materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v sobnem skrbstvu, ki ga je sprejela skupščina Skupnosti socialnega cirbstva Slovenije (Ur. I. SRS, 19/1980). ivtV primerih očitne in hude invalidnosti se nesposobnost za delo :ir*iko dokazuje tudi le z izvidom zdravnika - posameznika, a Za nesposobne za pridobitno delo se štejejo tudi mladoletni ob-ni do dopolnjenega 15. leta starosti, pozneje do dopolnjenega 18. ina starosti pa le, če se šolajo ali poklicno usposabjajo oziroma če * zaradi bolezni ali motenosti v telesnem ali duševnem razvoju Bjsposobni za delo. *a nesposobno za pridobitno delo se šteje tudi nosečnica 45 dni |PBd predvidenim porodom, ter 60 dni po porodu, če za otroka Jpa skrbi in ga ima pri sebi. Če otroka nima pri sebi, se šteje za > lsPosobno za pridobitno delo le še 42 dni po porodu. s vi J 4. člen Za gmotno ogroženega v smislu 2. člena tega pravilnika se šteje ;o,,Can, ki nima nobenih ali pa ne dovolj-sredstev za preživljanje, ki 9 tia premoženja in ki tudi nima oseb, ki bi ga bile po zakonu, po- godbi ali na kakšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati v celoti ali deloma, oziroma, ki ima osebe, ki bi ga bile sicer deležne preživljati, vendar so te osebe same v tako težkem gmotnem položaju, da svoje obveznosti do njega sploh ne morejo izpolnjevati ali je ne morejo izpolnjevati v zadovoljivi meri. Pri ocenjevanju stopnje gmotne ogroženosti se razen materialnih in zdravstvenih razmer ter starosti in morebitne preostale delovne zmožnosti občana, ki uveljavlja pravico do družbene materialne pomoči, upoštevajo tudi materialne in zdravstvene razmere ter starost in delovna sposobnost članov družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, ter materialne in zdravstvene razmere ter druge pomembne okoliščine na strani oseb, ki so ga dolžne preživljati. 5. člen Če ima za pridobitno delo nesposoben občan, ki nima premoženja in sredstev za preživljanje, pravico do dohodkov iz drugih virov ali pa pravico do preživljanja od drugih oseb, pa sam ne more uveljaviti teh pravic, se mu da materialna pomoč začasno iz sredstev občinske skupnosti, občinska skupnost pa mu je dolžna pomagati pri uveljavitvi njegovih pravic. Z občanom iz prejšnjega odstavka se sklene pismen sporazum, da bo v primeru, če bo uspešno uveljavil svoje pravice do dohodkov iz drugih virov, občinski skupnosti povrnil izplačane zneske pomoči. Če pravic iz prvega odstavka tega člena ni mogoče uveljaviti, se šteje, da občan nima dohodkov in se mu prizna materialna pomoč po kriterijih, določenih s tem pravilnikom. 6. člen Polnoletni občan, ki je nesposoben ali zmanjšano sposoben za pridobitno delo, in ki nima oseb, ki bi ga bile dolžne in sposobne preživljati, je pa lastnik nepremičnin, od katerih nima nobenih dohodkov ali ne dovolj za preživljanje, ki nima drugih sredstev za preživljanje in ki mu teh sredstev oz. preživljanja ni mogoče zagotoviti na drug ustrezen način, je upravičen do družbene denarne ali druge materialne pomoči po tem pravilniku, če dovoli zemljiško-knjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči pri svojih nepremičninah v korist občinske skupnosti. Prejemnik družbene materialne pomoči po tem členu se s pogodbo tudi zaveže, da svojih nepremičnin ne bo odtujil in ne obremenil, če pa jih bo, bo o tem predhodno obvestil občinsko skupnost ter ji vrnil vse izplačane zneske materialne pomoči. 7. člen Če občan iz 6. člena ne dovoli zemljiškoknjižnega zavarovanja prejetih zneskov materialne pomoči pri svojih nepremičninah, odloči pristojni organ občinske skupnosti o pravici do materialne pomoči glede na okoliščine posameznega primera. Če se v primerih iz prejšnjega odstavka občanu dodeli materialna pomoč, izterja občinska skupnost izplačane zneske pomoči od prejemnika ob morebitni odtujitvi nepremičnin, oziroma ukrepa v skladu z 55. ali 56. členom tega pravilnika. 8. člen Občani, ki so sposobni za pridobitno delo,-so samo izjemoma upravičeni do družbene denarne pomoči, in sicer v izrednih okoliščinah zlasti: - če so zašli v hudo gmotno stisko zaradi smrti v družini, bolezni, nesreče, elementarnih nezgod in drugih primerov višje sile, in ki nimajo sredstev za kritje nastalih nujnih stroškov; - če so v težkem gmotnem položaju zaradi začasne nezaposlenosti, in so ostali brez nujnih sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžni preživljati, Nadaljnji pogoj za dodelitev družbene materialne pomoči v tem primeru je, da je občan prijavljen pri skupnosti za zaposlovanje in se tam redno javlja, ter da nima možnosti priložnostnega zaslužka; - če se znajdejo v hudi gmotni stiski ob odpustu s prestajanja zaporne kazni; I n - v drugih nujnih primerih. Pomoč po tem členu je praviloma enkratna, oziroma v težjih primerih - začasna. 9. člen Ne glede na vse določbe tega pravilnika nima pravice do družbene materialne pomoči oseba, ki formalno sicer izkaže, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči po tem pravilniku, se pa na podlagi drugih dokazov ugotovi, da ne živi v slabih gmotnih razmerah in torej materialne pomoči ni nujno potrebna. 10. člen Pravica do materialne pomoči traja, dokler občan izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik. Sprememba dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev višine materialne pomoči, se upošteva od prvega dne naslednjega meseca ko je sprememba nastala, razen v primerih, ko je s tem pravilnikom ali drugih samoupravnim splošnim aktom drugače določeno. Spremembo dejstev in okoliščin iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti prejemnik materialne pomoči, v skladu z določbo 53. člena tega pravilnika. Pristojni organ občinske skupnosti (svet) po uradni dolžnosti, najmanj enkrat letno, če je potrebno pa tudi večkrat, ponovno preizkusi, ali in v kolikšni meri prejemniki materialnih pomoči izpolnjujejo pogoje za nadaljnje prejemanje materialne pomoči po tem pravilniku (revizija materialnih pomoči). III. OBLIKE MATERIALNIH POMOČI V SOCIALNEM SKRBSTVU IN VIŠINA POMOČI 11. člen Oblike družbenih materialnih pomoči v socialnem skrbstvu so: 1. Denarne pomoči: - stalna denarna pomoč kot edini vir ali kot dopolnilni vir sredstev za preživljanje; - dodatek za pomoč in postrežbo in dodatek za dietno prehrano: - denarna pomoč družini; - začasna denarna pomoč; - enkratna denarna pomoč; 2. Doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v socialnih zavodih; 3. dodatek za drobne osebne izdatke (žepnina) občanom, ki so v oskrbi v socialnem zavodu ali v drugi družini, oziroma ki se jim plača celotna oskrba na njihovem domu; 4. doplačilo ali plačilo stroškov oskrbe za odrasle občane v oskrbi v drugi družini; 5. plačilo ali doplačilo k stroškom oskrbe občanov na njihovem domu oziroma plačilo ali doplačilo k stroškom za pomoč in postrežbo občanom na njihovem domu; 6. plačilo rejnine in plačilo oz. doplačilo k stroškom zavodske oskrbe za mladoletne občane. 12. člen Skupščina skupnosti s sklepom določil: 1. višino denarne pomoči, ki pomeni upravičencem v občini edini vir sredstev za preživljanje (19. člen), vendar najmanj v višini kot je določena v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Skup. soc. skrb. Slov. 2. višino dodatka za pomoč in postrežbo (27. člen); in višino dodatka za dietno prehrano (27 člen) 3. najvišjo možno višino enkratne denarne pomoči (34. člen); 4. najvišjo in najnižjo možno višino zimske pomoči (36. člen); 5. najvišjo možno višino denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin (37. člen); 6. višino dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino), ki pripada občanom - prejemnikom materialne pomoči v obliki plačila ali doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu (41. člen) in drugim upravičencem (42. člen); 7. najvišjo možno višino pomoči v obliki plačila stroškov celotne oskrbe odraslih v drugi družini (43. člen), celotne oskrbe občana na njegovem domu (43. člen) in postrežbe in pomoči občanu na domu (47. člen). |i A. DENARNA POMOČ Splošne določbe 13. člen Pravico do družbene pomoči v denarni obliki (v nadaljnjem besfi< dilu: denarno pomoč) imajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje, določerv s tem pravilnikom, in katerih problem je mogoče in smotrno reševat z družbeno pomočjo v tej obliki. Ii 14. člen L Stalna ali začasna denarna pomoč pripada upravičencu od prvtl ga dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka, razen v primeril ko glede na način uporabe denarne pomoči (npr. plačilo računov X\ prehrano ali prenočišče, za nabavo živil, ipd), ne Izhaja kaj drugeftl 15 člen \ Denarna pomoč se nakazuje upravičencu oz. njegovemu zakof>i temu zastopniku (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), razen v pti merih, za katere je to drugače določeno s tem pravilnikom, oziroriz v posameznih konkretnih primerih, ko tako odloči pristojni orgii (svet) po lastni presoji. k Denarno pomoč se lahko nakazuje oz. nakaže tudi na naslov tretji osebe (fizične ali pravne), če je to bolj smotrno, in v primerih, ko i, ugotovi ali utemeljeno domneva, da bi z nakazilom pomoči nepo redno upravičencu ne bila zagotovljena namenska uporaba denari pomoči. Na čigav naslov se nakazuje denarna pomoč oz. na kakšen nac se zagotovi namenska poraba denarne pomoči, odloči pristojni omoč po tem členu tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. 21. člen . Polnoletni občan, ki je nesposoben za pridobitno delo in ki ima iekaj lastnih sredstev, vendar ne dovolj za preživljanje, in kateri 'ima oseb, ki so ga dolžne preživljati, ali pa ima te osebe, vendar pa *o same v taki gmotni stiski, da sploh ne morejo ali pa ne morejo I zadostni meri prispevati za njegovo preživljanje, ima, če izpolnjuje ae druge pogoje iz tega pravilnika, pravico do denarne pomoči kot lopolnilnega vira sredstev za preživljanje. Pravico do denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za »reživljanje ima občan iz prejšnjega odstavka v primeru, če njegov skupni dohodek (če živi sam), oziroma poprečni znesek dohodka na rtlana družine, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, ne dosega vi-iine denarne pomoči, ki po tem pravilniku predstavlja edini vir sredstev za preživljanje, oziroma če za predšolske otroke ne dosega >0 % tega zneska. Če je kateri izmed članov družine iz prejšnjega odstavka kronični ">olnik, ki potrebuje dietično prehrano ali posebno oskrbo in nego, °tar bistveno zvišuje stroške za njegovo preživljanje, oziroma če so § drugih razlogov stroški za njegovo preživljanje bistveno zvišani, 9 katerega pravici do materialne pomoči se odloča, dolžan preživ- lati. 23. člen V dohodek po 21. ččlčlenu je poleg vseh denarnih prejemkov, do-lodka iz kmetijske dejavnosti, dohodka iz obrti itd. treba šteti tudi prispevke za preživljanje, ki jih dajejo osebe, ki so po zakonu ali na takšni drugi pravni podlagi dolžne preživljati polnoletnega občana, ;i uveljavlja pravico do družbene denarne pomoči. V dohodek po predprejšnjem odstavku se ne šteje dodatek za »omoč in postrežbo. 24. člen jK če je v dohodku poleg drugih dohodkov vštet še katastrski do-jjiodek iz kmetijske dejavnosti od negozdnih površin ali če je v do-iodku zajet samo takšen katastrski dohodek, se le-ta zaradi prera-una na raven osebnih dohodkov pomnoži s faktorjem, ki ga upo-ablja Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji v postopku ugotavljanja pravice do varstvenega dohodka tarostnim, invalidskim in družinskim upokojencem (in ga določi "sako leto s sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka). 9 Med dohodke se všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od de-anske posekanih količin lesa. 25. člen ||( V primerih, ko ni mogoče ustvariti predvidenega katastrskega dogodka, ker niti zakonec niti otroci občana, in tudi druge osebe, ki ži-I ,'Jo v skupnem gospodinjstvu na kmetiji, niso sposobni polnevredno r/Pravljati dela na kmetiji, je treba upoštevati, kolikšen dejanski dogodek je v danih okoliščinah na kmetiji oz. na zemljišču mogoče stvariti. Pri ugotavljanju ali je dejanski dohodek po prejšnjem odstavku 'istveno manjši od predvidenega katastrskega dohodka oz. pri ocenjevanju, kolikšen dejanski dohodek je v danih okoliščinah sploh olnožno ustvariti, je treba zlasti upoštevati: 31 bistveno zmanjšano delovno sposobnost članov kmečkega gos-r' Podinjstva; I večje število otrok na šolanju ter ostarelih vzdrževanih članov kmečkega gospodinjstva; 1 Posebno neugoden položaj kmetije zaradi oddaljenosti od tržiš- I ča. I Pri ocenjevanju okoliščin po tem členu se upošteva tu tudi mnenje komisije pri krajevni skupnosti, ki je pristojna za obravnavanje ocialne problematike in ki tudi sicer daje mnenje o upravičenosti 'osameznih krajanov z območja njihove krajevne skupnosti do Iružbene denarne pomoči. e ik 26. člen Višina denarne pomoči kot dopolnilnega vira sredstev za preživljanje predstavlja razliko med zneskom denarne pomoči, ki pomeni občanom edini vir sredstev za preživljanje, in skupnimi dohodki občana (če živi sam) oziroma poprečnim zneskom ugotovljenega dohodka na člana družine, če živi v skupnem gospodinjstvu. Dohodki se ugotavljajo v skladu z določbami 21. do 25. člena tega pravilnika. Pri določanju višine pomoči se v primeru, ko občan ne živi sam, smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 19. člena tega pravilnika. Dodatek za pomoč in postrežbo Dodatek za dietno prehrano 27. člen Invalidnim osebam, ki so upravičene do denarne pomoči po tem pravilniku in so potrebne postrežbe in pomoči druge osebe, pripada poleg denarne pomoči po drugih členih tega pravilnika še dodatek za pomoč in postrežbo, če do takega dodatka niso upravičeni že iz drugega naslova, in če živijo v domači oskrbi. Za ugotavljanje upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo se smiselno uporabljajo predpisi s področja invalidskega zavarovanja, pri določanju višine dodatka pa se upošteva tudi, ali živi upravičenec sam oziroma v tuji družini, ali pa živi skupaj s člani svoje družine (starši oziroma zakonce in otroci), pri čemer se v okviru razpona upošteva tudi, v kolikšni meri mu člani družine pomoč in postrežbo lahko nudijo. Občani, ki so upravičeni do stalne denarne pomoči in so nujno potrebni dietne prehrane, imajo pravico do dodatka za dietno prehrano. Denarna pomoč družini 28.. člen Če živijo v skupnem gospodinjstvu s starši tudi mladoletni otroci, ki so nesposobni za pridobitno delo (četrti odstavek 3. člena tega pravilnika), in če je družina gmotno ogrožena, se dodeli denarna pomoč družini. Šteje se, da je družina gmotno ogrožena, če poprečni znesek dohodka na člana družine, ki živi v skupnem gospodinjstvu, ne dosega višine (dohodkovnega cenzusa) iz 21. člena upoštevajoč tudi določbe 23. člena do 25. člena tega pravilnika.9 Kot člani družine po tem členu se poleg staršev in nepreskrbljenih mladoletnih otrok štejejo tudi mladoletni nepreskrbljeni pastorki. 29. člen Denarna pomoč družini se praviloma dodeli v skupnem znesku. Če pristojni organ (svet) občinske skupnosti odloči, da se del zneska, ki pripada kot denarna pomoč družini - zaradi zagotovitve namenske porabe pomoči ali zato, ker je tako bolj smotrno, - nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, se to v izreku odločbe posebej navede, lahko pa se za tisti del zneska, ki se nakazuje drugi fizični ali pravni osebi, izda posebna odločba. 30. člen Višina denarne pomoči drušini, skupaj z vsemi dohodki iz 23. člena tega pravilnika, ki jih imajo starši, razen dodatka za pomoč in postrežbo, in skupaj z dohodki mladoletnih otrok (otroški dodatek, vajeniška nagrada, morebitna preživnina, ki jo za otroka plačuje roditelj, ki ne živi v skupnem gospodinjstvu, ipd.), ne sme preseči višine seštevka dohodkovnih cenzusov za vse člane družine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, pri čemer se cenzus ugotavlja v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena, dohodek pa se ugotavlja v skladu s 23. do 25. členom tega pravilnika. Če je kateri izmed družinskih članov upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po tem pravilniku, ali do dodatka za dietno prehrano, se takemu članu dodeli tudi dodatek. Višina dodatka se določi posebej (v skladu s 27. členom tega pravilnika) in se to navede v posebnem delu izreka odločba o dodelitvi denarne pomoči družini, oziroma se izda posebna odločba, če se dodatek dodeli naknadno. Začasna denarna pomoč 31. člen Začasna denarna pomoč se dodeli gmotno ogroženim občanom, ki so začasno nesposobni za delo, oziroma, ki ostanejo brez nujnih sredstev za preživljanje iz drugih utemeljenih vzrokov (zlasti v nekaterih primerih iz 8. člena tega pravilnika) in pri katerih je pričakovati, da bo v krajšem časovnem obdobju prišlo do spremembe okoliščin, zaradi česar jim družbena denarna pomoč praviloma ne bo več potrebna. Začasna denarna pomoč se dodeli za določen čas, praviloma za obdobje do 6 mesecev, izjemoma pa se lahko podaljša za nadaljnjih največ 6 mesecev. Čas (obdobje od - do) za katerega se dodeli začasna denarna pomoč, določi pristojni organ z odločbo. 32. člen Višina začasne denarne pomoči lahko znaša največ toliko, kot znaša denarna pomoč, ki pomeni prejemnikom v občini edini vir sredstev za preživljanje. Višina začasne denarne pomoči v posameznem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na ostale okoliščine iz 4. člena tega pravilnika. 33. člen Začasna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko občan uveljavlja pravico do stalne denarne pomoči, plačila oz. doplačila k stroškom oskrbe v socialnem zavodu, ipd., ko gre torej za dolgotrajnejši postopek, razmere, v katerih občan živi pa so takšne, da mu je potrebna takojšnja denarna pomoč. Začasna pomoč v primerih iz prejšnjega odstavka se dodeli za čas, dokler ni odločeno o stalni denarni pomoči oz. o drugi obliki pomoči, o kateri se vodi postopek. Enkratna denarna pomoč 34. člen Enkratna denarna pomoč se dodeli osebam, pri katerih gre za premostitev trenutnih gmotnih težav, zlasti v primerih iz 8... člena, in v drugih primerih, določenih s tem pravilnikom. Višina enkratne denarne pomoči v vsakem konkretnem primeru se določi glede na stopnjo gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine. 35. člen Enkratna denarna pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko so podane okoliščine iz prvega odstavka 33. člena tega pravilnika, in ni nujne, da bi se dodelila začasna denarna pomoč. Denarna pomoč po tem členu ne sme preseči višine pomoči, ki predstavlja upravičencem edini vir sredstev za preživljanje. 36. člen Enkratna denarna pomoč v obliki tako-imenovane »zimske pomoči«, ki je namenjena za nabavo ozimnice in kurjave, pripada vsako leto občanom - prejemnikom denarne pomoči, ki jim le-ta predstavlja edini vir sredstev za preživljanje. Zimska pomoč se lahko dodeli tudi drugim občanom, ki zaradi svojih nizkih dohodkov in nasploh slabega gmotnega stanja ne morejo sami kritiki stroškov za nabavo ozimnice in kurjave. Višina zimske pomoči v vsakem posameznem primeru se določi glede nastopanja gmotne ogroženosti upravičenca in glede na druge pomembne okoliščine (stanovanjske razmere, bolezen, invalidnost, ipd). 37. člen Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin pripada enkrat letno rejencem, za katere plačuje rejnino občinska skupnost, razen če so rejenci v rejništvu zato, da se jim omogoči usposabljanje po predpisih o izobraževanju in usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (razvrščeni otroci). Enkratna denarna pomoč za nabavo šolskih potrebščin se praviloma nakaže n© naslov rejnice oz. rejnika. Enkratna denarna pomoč po tem členu se lahko dodeli tudi otrokom iz socialno šibkih družin, ki žive v rodni družini. Višina denarne pomoči za nabavo šolskih potrebščin je odvisr od starosti rejencev, v primerih iz tretjega odstavka tega člena f1 tudi še od stopnje materialne ogroženosti družine, v kateri otrok-šf1 lar živi. B. PLAČEVANJE STROŠKOV OSKRBE ODRASLIH OBČANOVf SOCIALNIH ZAVODIH t 38. člen [; Polnoletni občani iz 2. in 6. člena tega pravilnika, ki jim ni mogol zagotoviti nujno potrebne oskrbe na kak drug primeren način, ima pravico do družbene materialne pomoči v obliki delnega ali ce\f nega plačila oskrbnih stroškov v ustreznem socialnem zavodu, [ je pristojni organ (svet) občinskkkke skupnosti pred njihovim spr5 jemom v zavod odločil, da so upravičeni do družbene materiali pomoči v navedeni obliki, oziroma če v utemeljenih primerih pristi ni organ naknadno sprejme tak sklep. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prejšnje odstavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika. Pravico do materialne pomoči v obliki plačila celotnih oskrbis stroškov v zavodu imajo občani iz prvega oz. drugega odstavE tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 19. člena, in (B vega odstavka 20. člena. Plačilo do materialne pomoči v obliki delnega plačija oslrbis stroškov v socialnem zavodu imajo občani iz prvega oziroma di gega odstavka tega člena, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavS 21. člena. Občani iz prejšnjega odstavka imajo pravico do materialne p moči v višini razlike med pllnim zneskom oskrbnih stroškov in f hovimi lastnimi dohodki, ugotovljenimi v skladu z določbami te« pravilnika, vendar upoštevajoč tudi morebitni dodatek za pomoč; postrežbo, ki ga občan prejema po predpisih o pokojninskem in? validskem zavarovanju; k razliki je treba prišteti še pripadajoči zrj sek dodatka za drobne osebne izdatke (žepnino) po 41. čl. tega P': vilnika, ki ga občan zadrži od svojih dohodkov. < 39. člen j Mateererialna pomoč v obliki delnega ali celotnega plačila o> krbnih stroškov v socialnem zavodu se nakazuje mesečno nepo< redno socialnemu zavodu, kjer je občan v oskrbi, in sicer na podla računa, s katerim je zaračunan tisti del oskrbnih stroškov, ki pripa' občanu kot pomoč po 38. členu tega pravilnika. Upravičenec do materialne pomoči v obliki delnega plačila i krbnih stroškov plača svoj delež oskrbnih stroškov praviloma I posredno zavodu, kjer je v oskrbi. j 40. člen Višina prispevka oseb, ki so po zakonu (zakonec, polnoletni otf ci oz. starši v primerih, ki jih določa zakon) dolžne preživljati obča' iz 38. člena tega pravilnika, in ki ne dajejo svojega prispevka že" podlagi dogovora o preživnini po 130. členu zakona o zakonski zVl zi in družinskih razmerjih, ali kakega drugega posamičnega akta: določi s sporazumom, ki ga sklenejo te osebe (preživninski zav! zanci) in občinska skupnost, v skladu s kriteriji za dogovarjanje o' šini prispevka preživninskih zavezancev za preživljanje občanov, uveljavljajo pravico do družbene materialne pomoči; kriterije dole skupščina občinske skupnosti. Preživninski zavezanci iz prejšnjega odstavka plačujejo svoj m' sečni prispevek neposredno na račun občinske skupnosti, v rok določenih s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, raz« če ni izredno dogovorjeno, da ga izročajo neposredno upravičen' Če zavezanci nočejo skleniti sporazuma po prvem odstavku te' člena, oziroma če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obv« nosti ali jih ne izpolnjujejo v celoti in redno, ukrepa občinska skU nost tako, kot je to določeno v 55. ali 56. členu tega pravilnika C. DODATEK ZA DROBNE OSEBNE IZDATKE (ŽEPNINA) "ll.člen j Vsem odraslim občanom, ki prejemajo materialno pomoč v oH delnega ali celotnega plačila oskrbnih stroškov v socialnem zavod, pripada za njihove drobne osebne izdatke vsak mesec določen znf sek (žepnina). Občani, ki plačujejo del oskrbnih stroškov z lastnimi sredstvi torej prejemajo materialno pomoč v obliki le delnega plačila oskr nih stroškov), si znesek iz prejšnjega odstavka zadržijo od svojih d. 'ptodkov, v skladu z določbo petega odstavka 38. člena tega pravi ,iika Občani, ki prejemajo materialno pomoč v obliki celotnega plačila sskrbnih stroškov, so upravičeni do zneska po prvem odstavku tega 'Slena, poleg plačila celotnih oskrbnih stroškov. Znesek se nakazuje Dsebno upravičencem, če ni z odločbo pristojnega organa (sveta) izrecno drugače določeno. 42 člen 1 Dodatek za drobne osebne potrebe (žepnina), pripada tudi občanom, ki so v oskrbi v drugi družini, razen v primerih iz 45. člena tega pravilnika, ter občanom, ki so upravičeni do plačila ali doplačila k >rstroškom celotne oskrbe na svojem domu (47. člen). ''J Č. OSKRBA ODRASLIH OBČANOV V DRUGI DRUŽINI 43. člen je Odrasli občani iz 2. ali iz 6. člena tega pravilnika, ki iz kakršnihkoli 'azlogov ne morejo živeti pri svojcih in se ne morejo oskrbovati )isami, in pri katerih je oskrba v tuji družini ustrezna oblika družbene-vga varstva, imajo pravico do materialne pomoči v obliki celotnega ipli delnega plačila stroškov oskrbe v drugi družini. V nujnih primerih se lahko odobri materialna pomoč po prvem od-jistavku tudi v primerih iz 7. člena tega pravilnika, ji Pri ugotavljanju višine pomoči za oskrbo v drugi družini se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 38. Slena tega pravilnika, p 44. člen r Oskrba odraslega občana v drugi družini se uredi s pogodbo, ki eo skleneta pristojni organ občinske skupnosti (svet) in oseba, ki sprejme občana v svojo oskrbo. 17 S pogodbo se določijo zlasti pravice in dolžnosti oskrbovalca, Pravice oskrbovanca, obveznosti in pravice občinske skupnosti, slasti obveznost in višina plačila oziroma doplačila k stroškom os-irbe. Višina oskrbnice v posameznem primeru je odvisna zlasti od obsega in zahtevnosti dogovorjene oskrbe, upoštevajoč zlasti zdravstveno stanje oskrbovanca in morebitne druge posebne okoliščine, -<*i vplivajo na povečan obseg dela v zvezi z oskrbo, na višje materialne stroške, ipd i 45. člen Če s pogodbo o oskrbi v drugi družini občanu iz 44. člena tega (pravilnika ni zagotovljena celotna oskrba, ima občan zaradi zagotovitve polne oskrbe pravico prejemati tudi še pomoč v denarni obliki leposredno na svoje ime) v kolikor ni izrecno drugače odločeno tretji odstavek 15. člena). 46. člen I Glede dogovarjanja o višini prispevka oseb, ki so dolžne prispe-iatl za preživljanje občana-oskrbovanca v drugi družini, ter glede »uveljavljanja zahtevkov za povračilo izdatkov, se smiselno uporabijo določbe 1. in 3. odstavka 40. člena tega pravilnika. i' iv). PLAČEVANJE POSTREŽBE IN POMOČI OZIROMA CELOTNE >] OSKRBE NA DOMU UPRAVIČENCA * 47. člen Občani iz 2. člena in iz 6. člena tega pravilnika, ki imajo lastno stanovanje, so pa nujno potrebni pomoči in postrežbe druge osebe ali JB celotne oskrbe na svojem domu, so upravičeni do materialne pojoči v obliki delnega ali celotnega plačila stroškov pomoči In postrežbe oziroma celotne oskrbe na svojem domu, če izpolnjujejo s epm pravilnikom določene pogoje za dodelitev materialne pomoči J °e jim to obliko družbenega varstva uredi občinska skupnost, oziroma če občinska skupnost to naknadno odobri. 3 48. člen v Primerih iz prejšnjega člena se smiselno uporabljajo določbe H. člena ter določbe 40., in 45. člena če gre za celotno oskrbo na lomu upravičenca pa se smiselno uporabljajo tudi določbe 41. in l2' člena tega pravilnika. 4- PLAČEVANJE REJNINE IN ZAVODSKE OSKRBE ZA MLADOLETNE OBČANE '1 49. člen d Za mladoletne občane, ki so z odločbo pristojnega organa, (sve-a) dani v oskrbo k rejnici oziroma rejniku ali v zavod, oziroma, ki jim je sodišče izreklo ukrep oddaje v vzgojni zavod, se plača rejnina ali oskrbnina v celoti ali delno iz sredstev občinske skupnosti socialnega skrbstva, če ni z zakonitimi predpisi izrecno določeno drugače. Občinska skupnost ima pravico do celotnega ali delnega povračila rejnine od staršev oziroma iz dohodkov in premoženja otroka. Starši, ki niso zmožni v celoti povrniti stroškov iz prvega odstavka tega člena, prispevajo k rejnini ali oskrbnini v zavodu v skladu s svojimi gmotnimi možnostmi. Druge osebe, ki so na kakšni drugi pravni podlagi dolžne prispevati k preživljanju, prispevajo v višini in na način, ki sta določena v aktu, ki jih zavezuje k prispevku za preživljanje: Višina prispevka staršev k rejnini ali oskrbnim stroškom za otroke iz prvega odstavka tega člena, se določi s sporazumom, ki ga sklenejo starši in občinska skupnost v skladu s kriteriji za dogovarjanje o višini prispevka staršev k rejnini oz. k stroškom zavodske oskrbe za otroka, ki jih sprejme skupščina občinske skupnosti. Zavezanci nakazujejo prispevke neposredno na račun občinske skupnosti. Če starši nočejo skleniti sporazuma iz četrtega odstavka tega člena ali če ne izpolnjujejo s sporazumom sprejetih obveznosti, sme občinska skupnost v skladu s 133. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s tožbo zahtevati od njih povračilo izdatkov, ki jih je imela za osebe iz prvega odstavka tega člena 50. člen Višina rejnine se določa v skladu s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za določanje višine rejnine in o plačevanju rejnine, ki ga sklenejo občinske skupnosti socialnega skrbstva na območju SR Slovenije. Višina rejnine v vsakem posameznem primeru se določi z rejniš-ko pogodbo v skladu z zakonom (zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in samoupravnim sporazumom iz prejšnjega odstavka, pri čemer se upošteva zlasti: - starost rejenca; - zahtevnost oskrbe ter varstva in vzgoje rejenca glede na zdravstveno stanje rejenca, obseg potrebne pomoči pri učenju itd., pri otrocih z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pa tudi glede na vrsto, stopnjo in naravo motenosti rejenca; - življenjski standard rejniške družine, v kateri rejenec živi in objektivne možnosti, ki jih nudi širše okolje rejnikovega doma za uspešnejše izobraževanje in vključevanje v družbene aktivnosti ter sploh za skladnejši in čim bolj vsestranski razvoj rejenca; - STANOVANJSKE RAZMERE, V KATERIH ŽIVI REJENEC PRI REJNICI OZ. REJNIKU; - časovni obseg oskrbe in varstva ter vzgoje rejenca v rejniški družini (vse dneve v letu brez prekinitve; po 5 oziroma 6 dni v tednu skozi vse leto; po 5 ali 6 dni v tednu in s prekinitvijo v času šolskih počitnic; ipd.). 51. člen Rejnino nakazuje občinska skupnost neposredno na naslov rejni-ce oz. rejnika, in to v celotnem znesku, določenem z rejniško pogodbo, najpozneje do vsakega 5. v mesecu za tekoči mesec. Oskrbnina za mladoletne osebe v zavodu se nakazuje zavodom v celotnem znesku iz sredstev občinske skupnosti na podlagi računov, za vsak mesec posebej. Starši oziroma drugi zavezanci plačujejo svoj mesečni prispevek k rejnini ali k stroškom oskrbe v zavodu za mladoletne neposredno na račun občinske skupnosti, v rokih, določenih s sporazumom iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika. 52. člen Svet za varstvo otrok in družine kot pristojni organ občinske skupnosti ugotovi, ali je dosežen sporazum glede prispevka staršev k rejnini oziroma k stroškom zavodske oskrbe za njihovega otroka, in ali je višina prispevka v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika. Če sporazum o prispevku staršev kot zavezancev ni dosežen ali če višina prispevka ni v skladu s kriteriji iz 4. odstavka 49. člena tega pravilnika, ter v primeru, ko starši dogovorjenega prispevka ne plačujejo ali ga ne plačujejo v celoti in redno, Svet za varstvo otrok in družine odloči, ali naj OSSS ukrepa v skladu s 133. členom zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in ugotovi, kolikšen znesek povračila naj se s tožbo zahteva od staršev. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, ko so k preživljanju osebe iz prvega odstavka 49 člena zavezane druge osebe (ne starši). Svet za varstvo otrok in družine OSSS sme opustiti svoj predlog za vložitev tožbe zoper posamezne preživninske zavezance le tedaj, če ugotovi (v posebnem postopku), da preživninski zavezanec svoje obveznosti ni izpolnil zato, ker bi z izpolnjevanjem te obveznosti resno ogrozil preživljanje sebe in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PREJEMNIKOV DRUŽBENE MATERIALNE POMOČI 53. člen Občan, ki prejema družbeno materialno pomoč, je dolžan sporočiti občinski skupnosti ali pristojnemu Centru za socialno delo vsako spremembo okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev in za določitev oblike in višine družbene materialne pomoči. Prejemniki materialne pomoči so dolžni povrniti občinski skupnosti neupravičeno prejete zneske družbene materialne pomoči. 54. člen Če občan, ki je prejemnik družbene materialne pomoči, naknadno pridobi pravico do drugih dohodkov (npr. pokojnino, preživnino ipd), ki mu pripadajo tudi za nazaj, je dolžan občinski skupnosti povrniti izplačane zneske pomoči od tistega dneva dalje, ko mu pripada pravica do dohodkov iz drugih virov, oziroma ko je pridobil premoženje in s tem možnost, da se preživlja družbene materialne pomoči. O obveznosti občana po tem členu je treba z njim skleniti sporazum pred odločitvijo o pravici do materialne pomoči. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA4 55. člen V vseh primerih dodelitve materialne pomoči, v katerih pride td poštev, zahteva občinska skupnost povračilo izplačanih znesk pomoči od oseb, ki so dolžne preživljati prejemnika materialne I moči (133. člen ZZZDR). 56. člen Ob smrti občana, ki je prejemal družbeno materialno pomoč in j bil lastnik nepremičnega ali premičnega premoženja, zahteva ot činska skupnost povračilo izplačanih zneskov pomoči bodisi iz pri moženja zapust (omejitev dedovanja), bodisi od dedičev, če I dediči obvežejo povrnitvi vrednost zapustniku dane pomoči (12 člen zakona o dedovanju). Občinska skupnost se lahko do konca zapuščinske obravna odpove pravici do povračila zapustniku izplačane pomoči, če so i pustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, vendar le v p meru, če so te osebe same gmotno ogrožene. V. KONČNA DOLOČBA 57. člen Z dnem, ko se začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določi o dodelitvi materialnih pomoči v socialnem skrbstvu v statutu o činske skupnosti, sprejetem 23. 12. 1976. 58. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Logaških novica! Predsednik skupščine občinske skupnost^ socialnega skrbstva Logatec 1 Majda DRAŠLER I. r Iz komunalnih naložb v letih 1979-1980 Program naložbenih del za leto 1979-1980 je predvideval gradnjo kanalizacije in vodovoda, natančneje: I. fazo ojačitve vodovoda v Hotedršici, II fazo graditve čistilne naprave z zbiralnimi kanali in dokončanje novih zajetij v Črnem potoku za logaški vodovod. Naložbe sprva niso mogle steči dovolj hitro zaradi omejitvenih ukrepov Narodne banke v zvezi s porabo sredstev za komunalije Potrebna so bila dodatna preverjanja naših potreb, da smo lahko pridobili posojila za kanalizacijo in čistilno napravo ter vodovod Ho-tedršica šele tik pred koncem 1979. leta Tako je bilo moč začeti uporabljati kredite šele januarja letos in zato so se tudi dela začela kasneje; vendar pa so bila po programu izvedena vsa do konca leta 1980. Tako je že pridobljeno obratovalno dovoljenje za hotenjski in logaški vodovod, pri čistilni napravi pa tečejo dela, ki sodijo v III. fazo, kar pomeni dokončanje čistilne naprave. Nadalje so bili zgrajeni kanali, načrtovani v srednjeročnem planu občine v letih 1976-1980 in sicer: kanalske zveze od Gor. Logatca, Blekove vasi, izza Narodnega doma, prek Poštnega vrta, mimo novega vrtca in šole do čistilne naprave ter od železniške postaje do čistilne naprave. V gradnji pa je še del kanala od kmetijske zadruge proti čistilni napravi. Sama čistilna naprava pa je zgrajena do take faze, da se je pričela montaža opreme Potrebna pa je še ureditev zunanjosti in ureditev bazenov za oksidacijo odpadkov V spodnji tabeli prikazujemo vrednosti opravljenih del. 1. Kanalizacija s čistilno napravo v Logatcu I. faza II. faza Skupaj Investitorski stroški 655.000,00 2.162.659,00 2 817 659,00 Kanal S 1.234.855,25 6.244.930,65 7.479785,90 Kanal D 1.521.148,95 1.661.149,90 3.182.298,85 Kanal E-EI 1.208.116,75 586.031,12 1.794.147,87 Razbremenilnih (RVV) 515.812,26 515.812,26 Kanal G-GI 3.981.017,86 3.981.017,86 Čistilna naprava 2.189.550,90 3.904.083,96 6.093.634.86 SKUPAJ: 6.808.671,85 19.055.684,75 25.864.356,59 2. Vodovodna dela I. faza II. faza Skupaj Vodno zajetje Črni potok 9.200.000,00 9.200.000,00 Vodovod Hotedršica 4.600.000,00(v delu: geološke razisk. s tehn. dokument.) Doslej so nam komunalne naložbe šle po načrtih; vprašljivi bodo nadaljnji programi komunalnih gradenj, ker bo zaradi omejitvenih ukrepov močno utesnjeno pridobivanje ugodnih bančnih posojil. Že v tem trenutku občutijo komunalni investitorji močno zadržanost Ljubljanske banke. Mladi in kultura Po vsaki kulturni prireditvi, ki smo jo mladi organizirali bodisi v okviru mladinske organizacije, bodisi kje drugje, sem se zamislila in vedno znova odkrila isto napako: ljudje iz našega kraja se bore malo zanimajo za to, kar mi, mladi, pravzaprav počnemo tudi zanje In to me tudi vedno znova zaboli Tudi minula prireditev, ki smo jo organizirali pod naslovom Dnevi kulture mladih, ni bila izjema. Vedno pojemo, igramo in recitiramo istim ljudem. Istim ljudem tudi tožimo o svojih problemih. Kje pa so vsi ostali? Zakaj je med njimi ravno za našo kulturo, kulturo mladih, tako malo zanimanja? Mogoče smo pretihi, mogoče premalo zanimivi ali pa se mogoče ljudje bojijo, da ne sodijo na naše prireditve. Zanima me, če večina naših krajanov sploh ve, koliko literarnih večerov, glasbenih predavanj in drugih prireditev smo sami organizirali. Verjetno jih največ ve le to, da mladi sodelujemo na proslavah, v dramski skupini in godbi na pihaja. Še bolj žalostno pa je, da tudi med večino naših vrstnikov za našo -tudi njihovo kulturo ni zanimanja. Privlači jih v glavnem zabava Zelo veliko jih pride, če je v kinu na sporedu kakšen posebno razvpit film, ali pa če pride v Logatec kakšna skupina hipnotizerjev, čarodejev' podobnega. Vsak človek ima pral co, da svobodno odloča o svoj* prostem času, zato nikakor ni "I namen klitizirati posameznih ok sov Kot mlad človek pa bi vseel pričakovala od drugega mladel človeka, da bi si včasih zaželel P leg lagodno udobne zabave tudi zahtevnejšega, nekaj, kar bi mu P menilo več kot samo sprostitev ;' pa bi si mlad človek to tudi želel, ga morali znati tudi pravilno sez'1, njati in vzgajati. To pa bi lahko usp lo le dobrim mentorjem Teh pa, 1 v našem kraju nimamo ravno v izO| ilju. Nekateri so se celo odselili d'; gam, ker jih nismo znali prav zadri ti. Dobri mentorji bi lahko veliko I rili na področju kulture LogaK Potrebna bi bila javna tribuna: kulturi Pogledali bi resnici v obv^ prerešetali slabosti, sprejeli no| ideje in tako premaknili kolo loga ke kulture naprej ... Zato so potrebni takšni pogov^ o kulturi, ki smo ga imeli ob Dne* kulture mladih ... Zato je tudi P trebno, da lahko vsak izrazi sv" mnenja in želje ... Vedeti moramo, da kultura stvar posameznikov; vsi smo jo d Ižni bogatiti. Če pa že nimamo žel po tem, da bi se aktivno vključev v kulturno dejavnost našega kra vsaj pokažemo razumevanje in za' manje zanjo. Bojana K'1 VVVvWvA7vVvVvVvNMAAAAAMA^vV^^ Zdravniki v stalni pripravljenost za čas od 26. 1. do 9. 2. 1981 - dr. Čalič, tel. 741-559 dr. Skvarča, tel 741-235 ✓vWvvVWWvvWv'VWvVVVWM 26. 1. do 2 2 1981 2. 2. do 9 2 1981 logaške KOVICE Gladina vedno v prvih bojnih Vrstah Trudimo se da v delo vodilnih organov v ZSM vključimo čim večje število mladincev, ki si na ta način pridobijo določene izkušnje tako da mnogi od njih, po odhodu iz vojske postanejo aktivisti v okoljih, kjer živijo in delajo. Uresničevanje mednarodnih odnosov v naši večnacionalni družbeni skupnosti ima izreden pomen za njen razvoj in s tem tudi za mladino. Mladina s svojim idejno-političnim in vzgojnim vplivom, z organiziranjem raznovrstnih delovnih, kulturnih in športnih prireditev ter drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja in zbliževanja mladih, prispeva k uresničevanju nacionalne svobode in enakopravnosti, h krepitvi bratstva in enotnosti, k negovanju jugoslovanskega socialističnega patriotizma in internacionalizma. Sodelovanje z mladino iz Logatca je trajna naloga naše konference, ker se s sodelovanjem mladina med seboj spoznava in zbližuje, razvijajo se '■V enoti tovariša Boža Novaka zelo uspešno deluje organizacija ZSMJ. 'ladinska organizacija je organizirana kot konferenca ZSM s svojimi osnov-mi organizacijami. Konferenca se ukvarja z vsemi vprašanji v zvezi z orga-ziranjem mladincev v enoti in koordinira delo osnovnih organizacij ZSM. ladinci so angažirani in mobilizirani v zvezi s konkretnimi nalogami, ki so 'Vijpomembnejše za enoto in za JLA v celoti. Naši mladinci so pripravljeni ratrejeti vse naloge in obveznosti. >j«V delu organizacije posvečamo veliko pozornost izvrševanju delovne ob-rtznosti naših članov, to je, pozornost posvečamo moralnemu in delovnemu }lcu mladinca. Vsebina dela in angažiranje mladine v politični organizaciji ■eiadih pa nista usmerjena samo na čiste politične akcije in naloge v ožjem lehislu, temveč obsegata vprašanja: P obuke in vzgoje, 1 moralno-političnega stanja, ("varnosti in samozaščite, j ideJno-političnega izobraževanja, J'sprejema v ZSMJ in priprave za z')rejem v ZKJ, ^organizacijske in akcijske uspo-• ibljenosti ZSM, ^kulturno, zabavne in športne aktivisti mladih. "Obuka in vzgoja sta naši najvaž-sl?jši nalogi in glavno področje angažiranja mladinske organizacije, lasliko je primerov sodelovanja mla-Wncev v izboljševanju in posodab-»°\nju obuke in učnih sredstev. 9 Moralno-politično stanje je zelo stven faktor v eventualni vojni, ker ,vlta človek, poleg sodobne vojne ^hnike, še naprej odločilno vlogo v P>ju. Tovariš Tito je vedno poudar-vl, da lahko dobi bitko samo človek: ilitično zavesten, moralno čvrst in » >rbeno usposobljen. Zaradi tega je depitev moralno-političnega stanja >e>jna naloga ZSM Naša organizacija zbira mlade ljudi v letih, ko se še formira njihova osebnost, njihov pogled na svet in družbene vrednote in zaradi tega je vzgojna vloga ZSM zelo velika Obstoj mladinske organizacije v JLA omogoča, da se v njene vrste sprejmejo, kar pomeni da sodelujejo v organiziranem družbenopolitičnem življenju tudi mladinci iz vaških in drugih okolij, kjer je to življenje manj razvito in ki do prihoda v vojsko niso bili vključeni v organizirane mladinske aktivnosti Trudimo se, da se vsi mladinci, ki izpolnjujejo pogoje, vključijo v ZSM, najboljše pa predlagamo za sprejem v ZKJ. Pred sprejemom v članstvo ZKJ kandidati predelajo program in statut ZKJ ter dobijo konkretne zadolžitve, kjer pridobijo določene izkušnje in pokažejo svoje organizatorske in druge sposobnosščti Organiziramo tečaje marksističnega izobraževanja, ki so tudi oblika usposabljanja mladih za njihovo kasnejše delo v ZK. 1» rt ZAHVALA Ob težki smrti naše drage mame in stare mame MARIJE TRČEK upokojenke se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam izrekli sožalje, jo pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje Posebna zahvala sodelavcem KLI Logatec za venca in drugo pomoC, ter g župniku za pogrebni obred Žalujoči: sin Jože z ženo, sinova Pavle in Vinko z družinama, hči Marija z družino ter vnuki. solidarnost, bratstvo in enotnost in zavest o skupnih interesih vse jugoslovanske mladine Zelo uspešno je sodelovanje konference z OK ZSMS Logatec na idejnem, kulturnem in športnem področju Trudimo se tudi razširiti in poglobiti sodelovanje z mladino iz delovnih organizacij. Mladinska organizacija naše enote je v svojem dosedanjem delu dosegla velike uspehe na vseh področjih svojega delovanja in je za to delo dobila tudi priznanja, tako da spada med najboljše organizacije v RV iPVO. Prepričani smo, da samo s predanim in neprestanim delom, doslednim in neumornim izvrševanjem vseh nalog, prispevamo h krepitvi našega splošnega ljudskega odpora in k hitrejšemu in uspešnejšemu razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti. Še naprej bomo zvesto izvrševali vse naloge. Radomir Živojinovič KULTURNA KRONIKA OB PRAZNIKU JLA - Na predvečer dneva JLA je mladinska organizacija v KS Naklo pripravila slavnostno proslavo v tast praznika jugoslovanskih vojaških enot. V žal ne prepolni dvorani Narodnega doma se je odvijal slikovit program, ki ga je začel slavnostni govornik, nadaljevali pa mladi recitatorji skupaj z vojaki, moški pevski zbor teritorialne obrambe ob spremljavi harmonikarja ter Pihalni orkester Logatec, ki se je to pot prvič predstavil z novim dirigentom Francetom Korbarjem Kulturni spored je dovolj zanimivo zrežirala Bojana Kleč. OSMO SREČANJE LESARSKIH OKTETOV - 20 decembra 1980 so se osmič srečali okteti lesne industrije Slovenije, to pot v Pivki, kjer je bil organizator srečanja vokalni oktet »Javor«, pokrovitelj pa Lesna industrija »Javor- Pivka Poleg domačinov so na skupnem koncertu peli Se okteti »Lesna« iz Slovenj Gradca, »Marles« iz Maribora, »KLI« iz Logatca, »Jelovica« iz Škofje Loke, »TRO« s Preval) in »Hoja« iz Podpeči Vsakoletno srečanje »lesarjev« velja za eno najpomembnejših kulturnih manifestacij v kraju, kjer okteti pojo: na dosežke oktetov so, seveda, nadvse ponosni kraji in delovne organizacije, od koder prihajajo okteti, navdušeni pa so pevci, še prav posebej, ko za-pojo v veličastnem zboru lesarjev, ki ga uspešno vodi Tomaž Tozon Tako je bilo tudi na osmem srečanju, ki je bilo posvečeno uvodnim praznovanjem 40-etnice vstaje jugoslovanskih narodov in 30-letnice delovne organizacije »Javor« s Pivke. Logaški oktet se je na srečanju dopadljivo predstavil z Gallusovo skladbo Hecaes diaes, Kernjakovo Mojcej in Gobčevo Mravlo Navdušenje nabito polne dvorane je bilo vsekakor na strani logaških pevcev MaS Zanima nas V januarski številki pričenjamo z novo rubriko, za katero želimo, da bi bila stalna Nastala je na pobudo vas samih, dragi bralci. Namreč, v zadnjem času prihajajo nekatera vprašanja na uredništvo Logaških novic (na nekatera smo že odgovorili v posameznih člankih) in sklenili smo z rubriko dati možnost tako občanom za postavljanje vprašanj, kot tistim, na katere so vprašanja naslovljena, možnost za odgovor. Danes objavljamo primer, oz. vprašanje, ki je bilo postavljeno v času pluženja ulic, in kajpak odgovor Pričakujemo nadaljnje sodelovanje vseh občanov. Urednik Stanovalci in drugi uporabniki poslovnih stavb na Cankarjevi cesti smo močno prizadeti ob vsakem večjem plužertju snega. Plužne naprave nam na-bijejo sneg na okna, vrata in fasado v toliki meri, da se nam dela dobršna škoda. Zato naj logaška komunala pojasni, ali ne bi mogla nekoliko pozorneje plužiti, da do opisanih okolnosti ne bi prišlo? Pojasnilo: Cankarjeva ulica je resda nesrečno ozka pot, kar zadeva pluženje, pa tudi prometnost sploh. Dogajalo se je, da so delavci Gradnika (po domače »komunale«) negodovali nad lastno delovno organizacijo, ki da jim s pluženjem snega v tej ulici povzroča neprijetne sitnosti. Vendar bodi pojasnjeno, da Cankarjeve ceste ne pluži Gradnik, temveč Cestno podjetje Ljubljana, ker tudi drugače vzdržuje to ulico navedeno podjetje (razen pometanja smeti), prav je, da vemo, daje cesta od križišča pri Alpini proti Kmetijski zadrugi, nato Cankarjeva in Notranjska cesta republiške kategorije, zato te prometnice ne vzdržuje Gradnik (oz. »komunala«). Gradnik Logatec Ocena razvoja občine in I. UVOD Pred vsemi družbenimi dejavniki je zahteva, da se korenito analizira in oceni praktično uresničevanje ustavne zamisli občine in komunalnega sistema v širšem smislu, ter konkretneje opredelijo smeri in naloge za njegovo hitrejšo vsebinsko preobrazbo V oceni je celota vseh odnosov pri razvijanju in dograjevanju občine kot samoupravne skupnosti in hkrati podan predlog nalog za učinkovitejše uveljavljanje njenih funkcij, kot temeljne družbenopolitične skupnosti, ki naj raste iz razvejanega samoupravnega življenja in odnosov, pri čemer gre za izredno obsežne, kompleksne in trajne naloge. Da bi se sistem uveljavljanja občine kot komune razvijal tako kot je začrtano v ustavi in zakonu o združenem delu, je potrebno tudi kontinuirano in vsklajeno celovito spremljanje vseh procesov, ki omogočajo, oziroma ovirajo hitrejši razvoj komunalnega sistema Na nivoju republike je dogovorjeno, da morajo v vsaki občini ob usklajevalni in usmerjevalni vlogi občinske konference SZDL ter občinske skupščine oceniti stanje s posebnim poudarkom na doseženih rezultatih, pa tudi na posameznih težavah dilemah in nejasnostih, ki se pojavljajo Pripravljeno oceno stanja naj bi obravnavali na seji občinske konference ZSDL, kjer naj bi na podlagi premišljenih predlogov vseh družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organov v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter samoupravnih interesnih skupnostih, občinske skupščine ter njenega izvršnega sveta in drugih družbenih dejavnikov sprejeli tudi program aktivnosti za preseganje ugotovljenih pomanjkljivosti, oziroma za zagotovitev hitrejše preobrazbe občine in njeno uveljavljanje kot odprte demokratične samoupravne skupnosti in za učinkovito uresničevanje funkcij, ki jih ima kot temeljna družbenopolitična skupnost. V tej oceni so opredeljena zlasti naslednja vprašanja: - kako je bil doslej začrtan komunalni sistem v občini, kakšna je bila aktivnost na tem področju in kaj |e doseženega. - delegatski sistem, njegov razvoj in odnosi, - položaj in vloga krajevne skupnosti v komunalnem sistemu, - samoupravna preobrazba organizacij združenega dela, - samoupravno sporazumevanje In družbeno dogovarjanje kot oblika in način medsebojnega usklajevanja odnosov, interesov in razporejanje skupno ustvarjenega dohodka. - preobrazba samoupravnih interesnih skupnosti na podlagi svobodne menjave dela - vsebina dela skupščine občine, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, izvršnega sveta, upravnih organov ter družbenopolitičnih organov in organizacij, - pravosodje, sodišča in drugi pravosodni organi, - uveljavljanje javnosti dela, - osebna in kolektivna odgovornost, - delovanje družbenopolitičnih organizacij v komunalnem sistemu, - stališča, naloge in ukrepi za uresničitev vseh funkcij občine kot komune, II. STANJE URESNIČEVANJE KOMUNALNEGA SISTEMA ELEMENTI URESNIČEVANJA USTAVNE ZASNOVE KOMUNALNEGA SISTEMA IN NALOGE Prenos težišča odločanja o pogojih in rezultatih dela v temeljne organizacije združenega dela |e narekoval razčlenjen splet samoupravnega in družbenega dogovarjanja na vseh področjih družbene reprodukcije. Dohodek, ustvarjen v materialni proizvodnji skupno z delovanjem vseh subjektov izven nje (družbenih dejavnosti, materialne proizvodnje posebnega družbenega pomena in dejavnikov družbenega sistema, ki se družbeno sporazumejo z vsemi temi subjekti), se razporeja za tekoče potrebe razvoja celotne družbe Takšen značaj družbenega dohodka pa se mora jasno opredeliti po vsebini in določiti osnove in merila za njegovo razporejanje, zlasti na samoupravni osnovi preko samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in le še nekatere funkcije »nujnega državnega« urejanja, ostajajo na nivoju odločanja po starem »oblastnem« principu, seveda pa tudi o teh potrebah delavci odločajo po delegatski poti, kar jim omogoča, da prevzemajo oblast v svoje roke, torej da sami odločajo o vseh vprašanjih vodenja družbenopolitične skupnosti v ožjem in širšem smislu (od krajevnih skupnosti do federacije). Pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je v celoti že omogočeno, da delavci, delovni ljudje in občani v resnici tako tudi odločajo 1. ODLOČILNA VLOGA DELAVCEV TOZD NA CELOTEN PROCES SAMOUPRAVLJANJA IN POLITIČNEGA ODLOČANJA (ODLOČANJE O DOHODKU V TO) Poglabljenje delegatskega sistema, krepitev in razvijanje novih oblik samoupravnega odločanja je doseglo tako fazo, v kateri se kažejo ogromni dosežki začrtanega sistema in tudi praktična odstopanja ter deviacije. Natančnejše poznavanje in stalno jasno opredeljevanje doseženih uspehov in neuspehov razvoja samoupravnih odnosov, je način, kako se boriti za sistem, ki bo delavcu blizu, ki ga bo vzpodbujal k tvornemu sodelovanju in mu dajal moči, da vedno bolj zavestno spremlja odločitve ne-le v TOZD, ampak tudi v komuni, v svojem in splošnem skupnem interesu Odločanje o življenju in delu, o rezultatih dela - o dohodku, doseženem v TOZD je preseglo stopnjo, ko je delavec le pasivno opazoval upravljanje in je glasoval »ZA« ali »PROTI« stvari, ki je bila največkrat že v naprej odločena od tistih, ki menijo, da so zato poklicani, da »komandirajo«. Ustava sprejeta 21.2. 1974 in Zakon o združenem delu sprejet 25. 11. 1976, ki jasno opredeljujeta in konkretizirata tako položaj delavcev v združenem delu in njegove neodtujljive pravice, sta omogočila, da je delavec postal subjekt urejanja medsebojnih odnosov in družbenoekonomskega razvoja. OSNUTE- ari komunalnega sistema [ an Se vedno pa nekateri pojavi kažejo na to. da znotraj organizacij združenega ne le institucionalno ampak tudi konkretno delavci pri odločanju o svojem delu ini ljenju, pri odločanju o razvoju družbenih dejavnosti ter gospodarskih dejavnosti licj sebnega družbenega pomena, še vedno ne sodelujejo s tako zavzetostjo, kot bi rfCT« in morali. Novo ustvarjena vrednost - dohodek se še ne razporeja v celoti po principih <k benoekonomskem področju (združevanje sredstev za financiranih razvoja kmetijs' financiranje KS), ureja določena vprašanja na področju družbenih deirivnosti (fin3|,1a ranje »Logaških novic«, štipendiranje, izgradnja šolskih in vzgojno varstvenih objekti« ustanovitev in delovanje kluba samoupravljalcev, združevanje finančnih sredstev področju ljudske obrambe) in na področju samoupravnih interesnih ;>kupnosti gosf'a' darskih dejavnosti (ustanovitev KCS in SSS). Z navedenimi samoupr;. /nimi spora*""' se določajo konkretna ravnanja in obveznosti udeležencev za reševanje določan* vprašanj. Pobude za sklepanje namenjenih sporazumov so v glavnem bile dane s strani d'bfc benopolitičnih organizacij v občini, samoupravnih interesnih skupnosti in upravnico £anov, malo pa je bilo danih pobud za urejanje določenih vprašanj v samoupravnih or-anizacijah in skupnostih, kar pomeni da je vpliv delavcev, delovnih ljudi in občanov n urejanju vprašani po samoupravni poti še premalo prisoten Spremljanje izvajanja teh samoupravnih sporazumov je v večji meri zagotovljeno, aj gre pri večini sporazumov tudi za finančne obveznosti, zato so v glavnem vsaj en-rat letno sklicani predstavniki udeležencev, da se jih seznani o izvajanju določenega amoupravnega sporazuma in o obveznosti udeležencev. Vprašanje izvajania posameznih samoupravnih sporazumov pa je bilo večkrat uv-JSčeno tudi na dnevni red skupščine občine ali posameznih družbenopolitičnih organizacij v občini. J Doslej še ni bilo uveljavljeno določilo ZZD. po katerem lahko udeleženec odstopi H samoupravnega sporazuma po določenem odpovednem roku Ta možnost ni do •uščena v večini samoupravnih sporazumov, zlasti tistih, ki so bili sprejeti pred ZZD Na področju sporazumevanja in dogovarjanja je veliko storjenega, podane so os-' ove poglabljanja teh odnosov, še vedno pa so sistemi sporazumevanja in dogovaranja na poti prepreke, ki jih moramo ugotoviti, da bi jih lahko odstranili. Najbolj ka- Bkteristične ovire so samoupravni sporazumi so pogosto premalo dorečeni in konkretni, ' nedosledno izvajanje sporazumov ne le, da povzroča nezadovoljstvo udeležencev. J ampak daje samemu sistemu sporazumevanja pečat nezaupanja. sporazumi veljajo samo za tiste, ki so jih sprejeli in podpisali, za druge pa ne. kar . )e razumljivo, vendar povzroča tudi težave, saj imamo primere, ko so bili udeleženci ' sporazuma obremenjeni za določene dajatve, koristi pa so uživali vsi enako (tudi ' ^ tisti, ki sporazuma niso sprejeli) Ce pa družbenopolitična skupnost spreime odlok, ■ pa se postavlja vprašanje smotrnosti predhodnega sporazumevanja. za področja, kjer je sporazumevanje samih subjektov, da se za to odločijo, pogosto težko pride do sporazuma, ker največkrat organizacije združenega dela in druge ' samoupravne organizacije in skupnosti gledajo le na svoje ozke interese in šele po-1 tem ko so kakorkoli ogrožene zahtevajo sporazumevanje Zdravila za premagovanje ovir na poti doslednejšega sporazumevanja tičijo v širši družbeni akciji in spoštovanju dogovarjala li OBLIKE SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJA DELAVCEV V OBČINI Odločanje delavcev je organizirano v vseh samoupravnih organizacijah In skup-»ostih tako. da lahko odločajo o vseh vprašanjih s področja dela skupščine občine, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti ter v kra|evnih skupnostih Delavci tako P<*i svojem in širšem družbenem interesu sodelujejo pri odločanju o konkretnih življenj :*.kih potrebah m sodelujejo pri pripravljanju in sprejemanju načrtov razvoja svo|e ožje skupnosti (TO in KS) ter širše - občine kot celote in seveda republike in federacije * Delegatski sistem je izpeljan v celoti od delegacije preko konferenc delegacij do skupščin, vendar je na tej poti še vedno precej subjektivnih in objektivnih zaprek in lufežav Najbol| karakteristične težave so: - samo oblikovanje delegacij, njihova sestava, ki niti po zastopanosti vseh delov sa-»"* moupravnih organizacij ni vedno zagotovljena, kar onemogoča vsestransko vpliva-s*' nie na odločitve, if*- usposobljenost delegatov je pogosto premajhna, da bi lahko odgovorno odločali o danih rešitvah in obenem imeli jasen pregled nad posledicami, ki |ih določene re-il" šitve imajo za njihovo organizacijo ali skupnost. 11»- premalo je strokovnih razlag delegacijam in delegatom o vprašanjih, ki so na dnevnem redu skupščin «L delegacije največkrat niso dovoli podrobno seznanjene s stališči in sklepi samoup-o1 ravnih organov in določili samoupravnih splošnih aktov OZD o vprašanjih, ki se obravnavajo v skupščinah, . "s- delegacije premalo sodelujejo z drugimi delegacijami za dosego večje usklajenos-r« ti), •|- delegati so premalo seznanjeni s stališči in sklepi predhodnih sej skupščin, u- delegacija |e prepozno seznanjena z gradivom za sejo skupščine GradWo je cesto 1° preobširno nima zaključkov in izvlečkov in variantnih rešitev, gradiva so prepozno i? poslana, *■ delegacije posvečajo premalo pozornosti najvažnejšim točkam dnevnega reda, P- delegacija se za vsako sejo vedno ne sestane, - v konferencah delegacij (posebno tam, kjer je veliko število delegacij, iz manjšin or a' ganizacij različnih dejavnosti) je delo delegacije izredno otežkočeno. * delegati določeni za seje večkrat samovoljno izostanejo ali predčasno zapustijo a" sejo, ^ vsebinska in časovna neskladnost programov delovanja DPO in skupščine občine. * SIS in krajevnih skupnosti povzroča pomanjkanje stališč, neenotnost in nevskiaje-II" nost v aktih, izostanek ali nepravočasno organiziranje javnih razprav v KS, vaških odborih in or-„ ganizacijah združenega dela najpomembnejših družbenih vprašanjih. '" Prenatrpanost dnevnih redov tudi z vprašanji, ki se lahko rešijo drugje, • skupne delegacije so često ovira, da bi lahko temeljiteje obravnavali posamezna področja, " vodje delegacij so pogosto pri oblikovanju stališč prepuščeni samemu sebi I 3 1 Delovanje delegacij za delegiranje delegatov v skupštine DPS In SIS Ob skupščinskih volitvah marca 1978 so bile v vseh KS. OZD. TOZD in delovnih '»kupnostih izvoljene delegacije za delegiranje delegatov v skupščino DPS * Delegacije štejejo 7 do 11 članov Sestavljene so tako, da so v njih zastopana vsa ^aselja posamezne KS oz vsa področja dela v OZD Glede same strukture pa je med ani delegacij premalo mladih in žensk. ' Delegacije so v obdobju prvega in v prvi polovici drugega mandata vsekakor opravičile svoj namen m delavnost Vendar pa je pri n|ihovem delu opaziti še veliko pomanjkljivosti, ki ,ih moramo odpraviti, samo delovanje delegacij kot celote in posa-8 ezriih članov delegacije pa izboljšati Vzorec poslovnika o delovanju delegacij in delegatov so že v prvem mandatnem Udobju, nato pa tudi v drugem, prejele vse delegacije Ni pa podatkov o tem, kako 0 delegacije ta vzorec poslovnika prilagodile svojim potrebam Dejstvo je. da delegacije pri svojem delu premalo upoštevajo določila poslovnika ali pa ga niti nimajo Delegacije se še vedno ne upošteva kot organ, preko katerega temeljne samoup-ravne organizacije in skupnosti uveljavljajo svoje interese v občinski skupščini, pač pa kot organ občinske skupščine, ki je zunaj teh organizacij in skupnosti To povzroča nepovezanost delegacije z delovnimi ljudmi in občani v svojem okolju, z organi upravljanja in z družbenopolitičnimi organizacijami ter z delegacijami za skupščine SIS Del odgovornosti za'tako stanje imajo samoupravni organi, ki ne opravljajo oz., ki ne zagotavljajo usklajevanja med samoupravnimi m drugimi organi temeljnih samoup ravnih organizacij in skupnosti Družbenopolitične organizacije ter delovni ljudje in občani ne spremljajo aktivnosti posameznih članov delegacije ali delegacije v celoti ter ne ugolavljajo vzrokov za njihovo neaktivnost in neodgovornost. Vabila za seje občinske skupščine prejmejo delegacije običajno 10 dni pred sejo Delegacije pa se sestanejo od 1-4 dni pred sejo občinske skupščine P'oblem zase je udeležba delegatov na sejah delegacije Po podatkih iz vprašalnikov bi lahko sklepali, da je udeležba na sejah še kar zadovoljiva in da so seje v večini primero.' sklepčne Praksa m drugi podatki pa kažejo, da so seje delegacij v večini primerov nesklepčne, kljub temu se seje opravijo Kot vzroke za nesklepčnost v vprašalnikih navajajo predvsem preobremenjenost delegatov, preveliko sestankov, nezainteresiranost de legatov in delo v popoldanski izmeni Zapisnikov ne pišejo v vseh delegacijah Kjer pa jih. jih piše tajnik KS. vodja delegacije ali pa tajnik samoupravnih organov Delegate za sejo občinske skupščine v večini primerov določajo izmed navzročih na seji. dostikrat pa vodja delegacije nese gradivo delegatu na dom Ta'delegat zdaj seveda ne ve za stališča delegacije saj ni bil na seji, niti mu ni znana druga važna ornhi«"—••'•- Skoraj nikjer delegati ne poročajo o sklepih zadnje seje občinske skupščine, da bi tako tudi člani delegacije dobili povratne informacije Gradiva za seje občinske skupščine so še vedno preobširna, ni variantnih predlogov, ni povzetkov itd Sestavljena naj bi bila v čim krajši obliki in bolj razumljiva Delegacije prejemajo določeno število izvodov gradiva, v OZD Se direktorji, ne pa DPO. kar le tem onemogoča ali otežuje pravočasno politično aktivnost v delegacijah za DPS Za odpravljanje ugotovljenih slabosti in nepravilnosti v delu delegacij za delegiranje delegatov v skupščino DPS in da bi zagotovili aktivni vpliv občanov na družbene odločitve. |e potrebno zlasti - z družbenopolitično aktivnostjo krepiti neposredni vpliv delovnih ljudi in občanov na odločitve v samoupravnih organizacijah in skupnostih ter s tem zagotoviti prisotnost njihovih interesov na širSih družbenih ravneh, upoštevajo pri tem tudi skupne in sploSne družbene interese in potrebe, s tem pa zagotoviti njihov neposredni vpliv na oblikovanje družbenih odločitev. - zagotoviti delegacijam enakopraven položaj z organi upravljanja, pri tem pa vztrajati, da delegacije stalno delajo in tekoče spremljajo celotno problematiko, ker lahko le na ta način spoznajo interese delovnih ljudi in občanov in jih stalno soočajo z interesi drugih; - zagotoviti povezanost vseh delegacij v OZD ali KS med seboj in s samoupravnimi organi; - zagotoviti vsebinsko in časovno povezanost delegatske aktivnosti z aktivnostjo DPO. zlasti SZDL in sindikata. Delovna usmeritev delegacije mora imeti osnovo v programu dela samoupravnih organov ter v programih in periodičnih načrtih občinske skupSčine Hkrati pa je delegacija dolžna delovne ljudi in občane sproti seznanjati s SirSo družbeno problematiko in aktivno sodelovati pri oblikovanju interesov delovnih ljudi in občanov 3.2. Delovanje delegacij, ki delegirajo delegate v skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti Splošne delegacije za delegiranje delegatov v skupščine SIS imajo oblikovane v manjših KS in samoupravnih skupnostih, združene delegacije pa so v večjih KS, enovitih OZD in TOZD V KS Logatec-Naklo imajo za skupščine SIS oblikovane posebne delegacije V nekaterih TOZD pa imajo poleg združenih delegacij še posebno delegacijo (npr za telesno kulturo) Glede pisanja zapisnikov na sejah delegacij veljajo enake ugotovitve, kot so navedene že pri delu delegacij za delegiranje v občinsko skupščino Vzorec poslovnika o delu delegacij je bil posredovan vsem temeljnim samoupravnim organizacijam in skupnostim, vendar iz vprašalnika ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali so ga delega cije sprejele in še manj, ali se pri svojem delu tudi po njem ravnajo Nadalje je mogoče iz odgovorov zaključiti: - da so skupne in splošne delegacije za SIS glede na sedanjo prakso manj primerne oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov, zato bi kazalo v pripravah na naslednje volitve izpeljati postopek za izvolitev oz oblikovanje posebnih delegacij za vsako SIS; - v statutih SIS so opredeljene naloge in vloga delegacije za SIS. hkrati pa tudi odgovornost delegacij za svoje delo Navedene so tudi naloge delegacije in samoupravnih organov v pogledu medsebojnega povezovanja, še posebej, ko gre za sprejemanje odločitev, ki imajo materialne posledice Hkrati pa je mogoče ugotoviti, da tega povezovanja razen redkih izjem skorajda ni; - socialna struktura in zastopanost vseh delov delovnega procesa oz strukture prebivalstva je zadovoljiva, kar je predvsem posledica delovnih priprav na volitve. - Pri delu delegacije v večini primerov ne sodeluje večina delegatov Veliko odgovorov v vprašalniku to tudi potrjuje, da namreč delegacije sprejemajo stahSča brez ve čine glasov vseh izvoljenih članov delegacije. Ugotavljamo, da delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti pri sprejemanju stališč ponekod upoštevajo samoupravno opredeljene cilje, ki so sprejete v srednjeročnih in letnih programih dela. ponekod pa ne Delegati po opravljeni seji ne poročajo o sprejetih sklepih in stališčih v skupščinah SIS svoji delegaciji na prvi naslednji seji; Iz vprašalnika bi se dalo zaključiti, da je sodelovanje med delegacijami m DPO red ko ali pa da ga skoraj ni. Delegacije predlagajo, da se poleg gradiva za vodjo in gradiva za samoupravni or gan samoupravnih organizacij in skupnosti poskuša poslati tudi kratke izvlečke, ki bi |ih morali delegati dobiti hkrati z vabilom za sklic temeljne delegacije. Na ta način bi se delegati lahko pred samo seio delegacije posvetovali z delavci tistega dela proizvodnega procesa oz. občani naselja, iz katerega izhajajo; - Delegacije predlagajo, da se pred pomembnejšimi seiami skupščin SIS opravi razgovor z vodji vseh delegacij, gradivo pa naj bi obrazložili člani IS SIS in delavci skupne strokovne službe SIS predvsem v pogledu gradiv, ki so finančnega značaja - Na odgovor, ali ima delegacija osnovne pogoje za svoje delo, je v večini primerov odgovor pozitiven. Če pa izhajamo iz poznavanja dejanskega stanja mislimo, da temu ni tako, saj do sedaj še nobena SIS ni v svojem finančnem načrtu opredelile zneska, ki naj bi zagotavljal materialne pogoje za delo delegacije SIS. - Glede nadomestil za zamujeni čas delegatov na sejah je kl|ub pozitivnim in negativnim odgovorom v vprašalnikih mogoče ugotoviti, da delegati in delegacije SIS še nimajo enakega položaja kot delegacije za skupščino občine. Potrebno bi bilo poenotiti sistem in višino izplačevanja sejnin od skupščine občine preko skupščin SIS pa vse do temeljnih delegacij, saj se zasedanje skupščine v bistvu prične s seio delegacije - Kljub odgovoru v vprašalniku, da strokovne službe v delovnih organizacijah. TOZD in delovnih skupnostih pomagajo delegacijam pri tolmačenju posameznih gradiv, iz dosedanjega praktičnega dela delegatov v skupščinah tega ne bi mogli v celoti potrditi - Gradivo za seje skupščine bi morali 10 SIS zagotavljati veliko prej kot se dogaja sedaj. Poleg tega bi se morali v delo delegacij, člani 10 aktivneje vključevati, predvsem v pogledu vsebine posameznih gradiv, saj so po svoji funkciji in članstvu v 10 predlagatelji gradiv. - Z vprašalnikom nismo dobili pravega vpogleda v delo konferenc delegacij, ravno tako tudi ne v delo delegacij za zbor izvajalcev, zato bi velialo to področie posebej oceniti - Preveriti bi bilo potrebno sestavo in kadrovsko zasedbo v IO SIS. kjer se v nekaterih primerih pretežno pojavljajo izvajalci. Tako je lahko tudi vprašljiva vloga in funkcija 10, ki bi moral skrbeti predvsem za izvajanje politike, ki jo oblikujejo delegati v skupščini SIS, hkrati pa zagotavljajo izvedbo sklepov in stališč v pogledu vsebine in veliko manj v pogledu tehnike, ki bi jo naj izvajale zato pooblaščena in odgovorna služba - Verjetno ni politično pa tudi samoupravno sprejemljivo, da so nosilci izvršnih funkcij iz vrst iz izvajalcev. - Potrebno je oceniti celo organov SIS od IS, odbora za SLO in DS, odbora samoupravne kontrole pa tudi skupščine v pogledu skladnosti njihovega dela s samoupravnimi sporazumi ter ostalo zakonodajo 4. OBČINSKA SKUPŠČINA KOT ORGAN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA IN USKLAJEVANJA SAMOUPRAVNIH INTERESOV TER NJENI ORGANI Nova podoba občine kot komune, ki je razvita in odprta dinamična skupnost, v kateri delovni l|udje na najbolj pristen čain in pomeri svojih interesov povezujejo neposredno sporazumevanje in procese političnega odločanja, ne more sloneti samo na delu občinske skupščine in še manj na delu izvršnega sveta ali upravnih organov. Še vedno ie prisotno pojmovanje in praksa, po kateri se občina z občinsko skupščino, izvršnim svetom ali celo z občinsko upravo. Občina kot komuna mora imeti zato čimbolj razvite m delovne vse organe od občinske skupščine, skupščin samoaprag ih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, društev in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da lahko v največji meri zaživi kot enoten organizem, ki se je sposoben vsestransko razvijati, ter nuditi možnost razvoja takih odnosov med ljudmi pri samoupravnem urejanju skupnih problemov, živlienja in dela, ki jih zbližujejo in združujejo, pri prizadevanjih, da se rešujeio posamični in skupni družbeni interesi. 4.1. Občinska skupščina Občinska skupščina mora s svojim delovanjem vsestransko pripravljati, usklajevati in odločati o skupnih interesih delovnih ljudi in občanov, mora biti tudi usmerjevalec samoupravnega izražanja in uresničevanja družbenih procesov v združenem delu ter razreševanja različnih interesov v občini m vplivati, da se uresničujejo splošni družbeni interesi. Delovanje občine in skupščine v ožjem smislu je opredeljeno v ustavi in zakonu. Kako pa se njeno poslanstvo uresničuje v vsakodnevni praksi in kako pospešiti hitrejši razvoj samoupravnega delovanja skupščine občine in njenih organov, pa je potrebno proučiti in predložiti ukrepe in sprejeti sklepe za poglabljanje demokratičnosti njenega delovanja V novem mandatnem obdobiu smo v občini storili določene spremembe pri oblikovanju delegacii in konference delegacij s spreiemom odloka o določitvi in številu delegatskih mest v zborih skupščine Pri sprejeeeemanju odloka smo izha|ali iz stališča, da |e potrebno vsaki TOZD zagotoviti lastno delegatsko mesto in tudi s tem prispevati k uveljavljanju njene vloge in zagotoviti večji vpliv na tem področju, ostalim manjšim delovnim skupnostim pa zagotoviti bodisi samostojno delegatsko mesto ali pa povezovanje v okviru konferenc delegacij. Pri tem ugotavljamo, da v nekaterih TOZD še ne smatrajo ah se ne zavedajo pomena skupščine v delegatskem sistemu kot poti za reševanje posameznih vprašanj, ki se pojavljajo v združenem delu, kar se odraža tudi v večkratnem izostanku delega tov teh samoupravnih organizacij in sjupnosti na sejah V zboru krajevnih skupnosti smo z odlokom določili njegovo sestavo tako, da šteje skupaj 14 delegatskih mest, s tem da ima vsaka krajevna skupnost 2 delegatski mesti ne glede na velikost območja ali števila prebivalcev Pri dosedanjem delu se je to pokazalo kot ustrezno, saj je s tem zagotovljen v tem pogledu enakovreden položaj tudi manišim krajevnim skupnostim, ki tudi aktivno de-luieio preko sgojih delegatov. Družbenopolitični zbor šteje 14 delegatskih mest, sestavljajo pa ga delegati družbenopolitičnih oiganizacij na podlagi dogovora med njimi 4.2. Programiranje dala skupščine V cilju načrtnega in programiranega dela skupščine v začetku leta skupščina sprejema svoj program dela Da bi bila skapščina občine po svoji ustavni vlogi in funkciji povezovalec m u kc lajevalec dejavnosti v občini, mora biti njen program dela usklajen z delovanjem vi ostalih subjektov v občini. V tem obdobju je bila organizirana dokaj široka razpr hn o osnutku programa dela_skupščme, saj |e bil poslan v obravnavo vsem delegacii' v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, DPO, samoupravnim organi^ poslovodnim organom in samoupravnim interesnim skupnostim, da se vključijo v l no oblikovanje, kot programa skupne aktivnosti v občini. V letošnjem letu je bil dosežen pri tem določen napredek, sa| smo prejeli nekajl pomb in predlogov od družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizacij skupnosti Kvaliteta teh predlogov in pripomb k programu dela skupščine je v 1emn( dopolnjujejo zlasti tiste naloge, ki jih predlagajo izvršni svet in upravni organi po'( ravni plati in po svoji funkciji, z zadevami, ki so vsebinskega značaja ali zajemajo p^, blematiko iz določenega področja delovanja Kljub določenemu napredku je vključevanje vseh navedenih subjektov k obliko™ nju programa dela še premajhno in bo potrebno te oblike usklajevanja aktivnosti' utrjevati Po drugi strani pa je premalo storjenega pri vseh subjektih, da bi programr' svoje delovanje sočasno in skladno z aktivnostmi skupščine, kar bi vsekakor pni moglo k boljšim rezultatom posameznih akcij ^ V tem mandatnem obdobju je bilo na sejah skupščine občine obravnavanih pop čno po 16 točk dnevnega reda in to pomeni veliko obremenjenost skupščine z razn zadevami. Z doslednejšim uveljavljanjem funkcije občinske skupščine kot konfereHp" delegacij za republiško skupščino, pa se ta še povečuje, saj je občinska skupšč'^ obravnavala v fazi osnutka pomembnejša gradiva iz delovnega področja republik skupščine. Skupščina občine obravnava vse pomembnejše zadeve po dvofaznem postof»n(' Vprašanja, ki neposredno zadevajo interese in potrebe delovnih ljudi in občanov^ so obravnavana na javnih razpravah z občani Skupščina občine v večji meri kot dol obravnava programe delovanja SIS, analize m ocene o stanju in pojavih na posarnf^ nih področjih ter razna poročila o delovanju samoupravnih organizacij oziroma sk^, nosti. Pri obravnavi posameznih programov delovanja, ocen in analiz, skupščina i čine sprejema priporočila, stališča in sklepe ter s tem pričenja ustvarjati pogoje 4 postopno spreminjanje skupščine kot organa oblasti tudi v organ samoupravljani Za uveljavljanje take vloge skupščine bo zato potrebno na skupščini obravna»_ vse več poročil, ocen in analiz s posameznih področij, sprejemati priporočila in *s lišča ter usklajevati in usmerjati aktivnosti v družbenopolitični skupnosti Tak nala', dela pa bo narekoval več dela in truda v izvršnem svetu, upravnih organih, družbei1 političnih organizacijah, samoupravnih organizacijah in skupnostih za pripravo vseC'an skih gradiv in zaključkov , C Posebno vprašanje v delu skupščine občine predstavlja tudi spremljanje izvajaj, sprejetih aktov, priporočil, sklepov in stališč Skupščina občine v svojem progra«0 opredeli, da bo obravnavala poročila o stanju na določenih področjih, vendar je te1 premalo, ter skupščina tako ne spremlja vedno dogajanj in problematike v občir>k Enako je tudi na področju spremljanja in izvajanja sklepov, stališč in priporočil -iti tem upravni organi še premalokrat predložijo skupščini občini poročila o izvajal-predpisov na področiu za katerega so zadolženi, nakazujejo odprta vprašanja v zve. s tem in predlagajo ukrepe za bol|še izvajanje nalog >v 4.3. Način in vsebina dala zborov skupščine rc 2h V preteklem mandatnem obdobju so zbori skupščine zasedali praviloma na sk«1-nih sejah Tu smo storili določeno izpopolnitev, saj smo imeli v obdobju 2 let le * * skupni seji vseh treh zborov skupščine, ostale pa so bile sklicane skupno za zbor zd1 1 ženega dela in zbor krajevnih skupnosti, rned tem ko je bil družbenopolitični zbor si raj redno zasedal na ločenih sejah S takimi oblikami dela vsekakor utrjujemo vlogo in samostojnost posameznih ž' rov, ter zagotavljamo lažjo in kvalitetnejšo obravnavo specifičnih vprašanj, ki sodij^« delovno področje posameznega zbora V prihodnie bi morali v večji meri uravljapr samostojne seje ZZD in ZKS, kar pa predstavlja težave zaradi šibke kadrovske zas»-be in dodatnega obremenjevanja poročevalcev, ki bi morali biti prisotni zaradi leni na vseh treh sejah zbora Delna rešitev za zagotavljanje samostojnosti zborov je lh v tem. da se na skupni seji zbora poda enotna obrazložitev zlasti k pomembne!*3 točkam, nato pa poteka ločena razprava po zborih -■ 4.3.r1. Zbor združenega dela ZBOR ZDRUŽENEGA DELA. ki nosi vso odgovornost za hitrejši razvoj zlasti g", podarstva in družbenega standarda v celoti ter poslovanja in stališč ter ukrepov za >n SCito samoupravnih odnosov in družbene lastnine, je še premalo povezan s samot* ravnimi organi v OZD in delovnimi skupnostmi, s poslovodnimi organi ter družben1 ( političnimi organizacijami V zboru združenega dela je opaziti manjšo aktivnost m *t>. vzetost delegatov, čemer je gotovo vzrok v tem, da delegacije ne obravnavajo veO*j' gradivo, k gradivom niso dana stališča DPO, samoupravnih organov in strokov^ služb, tako da ostajajo delegati brez stališč. V praksi še niso uveljavljene določbe 489 člena zakona o združenem delu. da X meljijo odnosi med delegacijo in delavskim svetom na načelih sodelovanja in obv«_ čanja o vprašanjih, ki so skupnega pomena |e Delegacija pa tudi še ne uveljavlja svojih pravic in dolžnosti po zakonu, da zaht vajo mnen|e od delavskega sveta ali zbora delavcev glede vprašanj o katerih se loča v skupščinah y 11 Za zagotavljanje boljše povezanosti med strokovnimi službami in delegacijami1, pošilja gradivo za seje skupščine tudi individualnim poslovodnim organom zaradi1' koče informiranosti o delovanju in zagotovitve pogojev za usklajevanje aktivnosti v'L meljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih pri oblikovanju stališč za p\ skupščine L V delegacijah večinoma nimajo dogovorjenih in sprejetih zadolžitev delegatov f povratnem poročanju o seji skupščine in s tem določene odgovornosti za delo del',b gatov Udeležba delegatov v zboru združenega dela v preteklih dveh letih je \ 68.5 %, kar ni zadovoljivo in bo potrebno to vprašanje v bodoče tekof.e spremljali a obravnavati 4.3.2. Zbor krajevnih skupnosti ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI po svojih delegatih delujejo v zboru krajev^, skupnosti skupščine občine Skupnost krajevnih skupnosti pa je nekakšen usklaje*' igaSJce rovicE ukomunalnih zadev, k|er se usklajujeio sveti KS V nekaterih KS je povezanost med vJom KS in delegacijo zadovoljiva, drugod zlasti v večjih KS pa |e ta povezanost zelo )f|hna za to je večja povezanost v tem zboru odprto vprašanje enotnejšega zasto-;|)ja KS navzven do drugih KS v skupščini občine, in se posebej do OZD (te v KS se 'nl> našle pripadajočega mesta) Več|a povezanost delegacij s svetom KS in skup , ,ti KS z zborom KS Zlasti |e večja pozornost v tem zboru dana področ|u urbanizma, nunalnih dejavnosti in gradbeništva i) cf 3pHUz:BtNOPOI_iriCNI ZBOR vse bolj postaja mesto usklajevala stališč in opre ptev subjektivnih sil do posameznih vprašanj Pristojnost delegatov v tem zboru je Slabša v primerjavi z ostalima zboroma Vse politične organizacije se niso dovolj Ane pri delovanju v tem zboru in vedno nimajo pripravljenih stališč do naipomemb-!»ih vprašani, ki se na zboru obravnavajo in razrešujejo p'užbenopohtični zbor zaseda v tem obdob|U praviloma na ločenih sejah pred se iti ter ri( I ostalih dveh zborov in obravnava pomembnejša vprašanja iz dela zborov, feiema stališča in predloge, ki jih posredne ostalima zboroma Aktivnost delegatov DPZ se je na samostojnih sejah okrepila, kar izhaja zlasti iz aK Jfcsti posameznih organov UPU pr, obravnavi gradiva in oblikovanju stališč za oe lri|e delegatov 'Pn delovanju družbenopolitičnega zbora se postavlja vprašanje vloge ^ unrl S.^onlerencrdelegatov7a^ temTpredelitve tistih pomembnih vpra- j. glede katerih bi bilo potrebno uskladiti stališča posameznih DPO že pred samo >Z je tudi sorazmerno slaba 3 zbora 'Določeno vprašanje, ki se jjojavlja pri delovanju DPZ ) lležba delegatov, saj je bila 66% Udeležba je nekoliko nižja tudi zaradi rednih iz ..... ......- ,n nadomestne volitve drugih delega ov. sa| j '■nkov nekaterih delegatov, katerih odpoklic in [JJbi zahtevale izpeljavo celotnega volilnega postopka, ki ga določa zakon Zaraoi ' (ežnosti postopka |e ta naloga težko izvedljiva J». Nekatera odprta vprašanja v delovanju skupščine občine: določata, katera področja so 1 Matut občine Logatec in poslovnik občine Logatec C---- ' (istojnosti skupščine občine in posameznih zborov, man) podrobno pa kdaj skup ias ali posamezen zbor skupaj s skupščino posamezne SIS za območje občine ena-ieiravno sodelujejo (139 člen statuta občine) V statutu je sicer zapisano, oa o uu anju politike posamezne družbene dejavnosti »ter sprejemanju planov w' Pr°9 v- teh dejavnosti odločata tudi zbor združenega dela in zbor krajevne skupnos.i ,a.dar skupščinski zbori vprašanja posameznih interesnih skupnosti obravnavajo pre-Mo poglobljeno. ;in^ posredovati jasnejša gradiva z izvlečki, skrajšati dnevne rede in pravočasno po-illti vabila ter s tem prispevati k boljšemu delovanju skupščine občine in zborov, jal- vprašanja informiranja delegacij in delovnih ljudi ter občanov bo še naprej pe-zve, dokler ne bomo ustanovili informacijski center in omogočili, da do občanov in ivcev pravočasno prispe ustrezna informacija, - kljub že doseženim uspehom pri usposabljanju in izobraževanju delegatov ter rovanju morajo posamezni odgovorni družbenopolitični subjekti opredeliti naloge 9h področij v svojih programih dela, 1» čeprav se je oblika sklicevanja vodij delegacii za zbora skupščine občine poka-3 * kot izredno uspešna, je tudi v bodoče to obliko dela z delegacijami treba nego-z* ludi za uspešnejše delovanje ekupščin SIS naj se ta oblika dela uvede v bodoče. s» 5. Delovanje skupščina občina pri uresničevanju zakona o združenem delu i> di|Zakon o združenem delu (v nadaljnjem besedilu: ZZD) organ družbenopolitične Ijapnosti (skupščina občine) zavezuje, da deluje zlasti na sledečih področ|ih: as«- da ukrene, kar je treba, da se organizaciji združenega dela (OZD), ki zaide v iz-tene ekonomske težave, nudi ekonomsko in drugo pomoč (čl 160), 3»- da v slučaju motenj ali izgube zahteva program ukrepov za odstranitev motenj e|5>anaci|o v primeru izgube (162., 153, 154 člen), - da opredeli zajamčeni osebni dohodek za območje občine in zagotovi ustrezna >rvna sredstva (123, 133 člen ZZD), - da sodeluje in ukrepa na področ|u pripravljanja in sprejemanja planov v OZD in J™ (24 člen ZZD ter določbe zakona o planiranju), -1 da se ustrezno določi deloooovni čas na področ|ih za katere je pooblaščena de družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerij v vseh spletih družbene rep rodukcije, njen organ - skupščina pa mora vsklajevati, vzpodbujati, spremljati stališča, nadzorovati ter v primerih odstopanja od določil ustave in zakona ukrepati Poleg teh samoupravnih pravic in dolžnosti pa skupščini ostaja še vedno nekaj zgodovinsko po gojenih funkcij odločanja. Kako pa se skupščina občine v resnici razvija v organ komune? Na to najbolj pomembno vprašanje |e potrebno odgovoriti čim temeljiteje, da bi lahko usmerjali nadaljni tok delovanja skupščine občine Zal še vedno skupščina pretežno spreiema sklepe in odloke, obenem pa so nare jeni tudi koraki v smeri podružabljanja stališč in usmeritev Naj navedemo nekatere od njih Se v letu 1978 je skupščina skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in družbenim pravobranilcem samoupravljanja pripravila analizo uresničevanja zakona na področju dohodkovnih odnosov m pripravila stališča, s katerim je opozorila zdru ženo delo, v kateri smeri |e potrebno pospešeno delovati Skupščina je dala pobudo za združevanje delovnih skupnosti Samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih in družbenih dejavnosti, kar se sicer počasi vendar postopoma realizira Skupščina je opozorila na to, da je zanemarjeno področje svobodne menjave dela m da je nujen hitrejši prehod iz »proračunskega sistema« k novim odnosom Skupščina občine je dala pobudo za združevanje obeh osnovnih šol. da bi okrepili prvenstveno vzgojno učne smotre ter racionalizirali gospodarjenje s sredstvi Skupščina je sprejela smer niče za srednjeročni razvoj, kot skupno podlagi planiranja za naslednjih pet let Po sebna aktivnost skupščine je poevečena gospodarskim gibanjem v občini ter uresničevanju letnih resolucij tei izvrševanju občinskih usmeritev, še zlasti v letu 1980. Prvi rezultati (periodični obračun) kažejo na to, da OZD odgovorno uresničujejo tako določila resolucije m dogovora o razporejanju dohodka v letu 1980 kot stališč m usmeritev skupščine občine Skupščina občine |e poleg tega delovala tudi na področju samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja in pristopila k 15 samoupravnim sporazumom in 14 družbenim dogovorom na občinskem nivoju poleg tega pa še k medobčinskim in republiškim družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom Izvajanje določb samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov je naloženo odborom ali drugim organom, ki navadno v rokih določenih v sporazumih poročajo o izvajanju teh aktov, v vsakem primeru pa temu ni tako in kaže zaostriti obveznost spremljanja m poročanja o izvedbi teh določil Drugo vprašanje pa je, kako delujejo in s kom se povezujejo delegati, ki so imenovani v odbore, komisije in organe za izvajanje sporazumov in dogovorov Delegati, ne po svoji krivdi, delujejo največkrat neodvisno od udeleženca, ki je k sporazumu ali dogovoru pristopil (Izpeljati sistem povezanosti delegata s podpisnikom samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora). Primerjanje sprejetih odlokov in sklepov s sprejetimi stališči, priporočili ter sa moupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori se še vedno močno v korist prvih Da bi se stanje zboljšalo, moramo organizirano angažirati vse družbene dejavnike, da bodo že pri sestavi programa dela skupščine občine za naslednje leto predvideli potrebe po skupnem usklajevanju stališč m usmeritev na določenih področjih dela, ne pa, da vsakdo za sebe sprejema iste akcije v različnih rokih Razne izpeljave stališč in dogovorov ter zakonskih določb pa moramo v večji meri prepustiti izvršnemu svetu in upravnim organom. Naloge upravnih organov, izvršnega sveta ter drugih organov m služb pa morajo biti usmerjene tudi na pravočasno opozarjanje o problemih, težavah in neskladnostih sprejetih odlokov, sklepov, stališč, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter v dogovorih s predsedstvom skupščine tudi k poglobljenemu analiziranju določenih odprtih družbenih vprašanj ^nda8v UQ)- «1*. da *zalemno zagotavlja socialno in materialno varnost delavcev (188 člen ZZD), n 't;dlae Sreds,ev za osebne dohodke in skupno porabo (člen od 579 do 592) ter ^'m pnz3a|POnOVr" p,e'zkus samoupravnega sporazuma za katerega smatra, da so inra,. etl družbenoekonomski odnosi ali drugi v ustavi in zakonu določeni sa-,yJP^vn( odnosi (člen 596 ZZD), Jel''ben S?re)me ukrepe za uresničevanje varstva samoupravnih pravic delavcev in • da ob8'""16 "61 d° 635 tlen ZZDl a" a sporo37"373 zah,eve delavcev, če niso zadovoljni s potekom in načinom reše |v z nadzoruie zakonitost dela OZD tudi glede usklajenosti samoupravnih splošnih idu avo ln zak°nom, kakor tudi z druaimi samoupravnimi splošnimi akti (od 641 's° člena ZZD) 'v'stičn 6 na,Domembnelše funkciie skupštine občine kažejo na to, da v tej fazi so-|evl ega samoupravljanja občina kot komuna vse bolj prevzema poglavitne vzvo- 4.4. Delovanje Izvršnega sveta Delovanje Izvršnega sveta ima velik pomen za razvoj družbenopolitične skupnosti Izvršni svet je v prvem, kot tudi v nadaljevanju drugega mandata delegatske skupščine izvajal številne aktivnosti Pred delegatsko skupščino je in nastopa kot predlagatelj večine gradiv, skrbel za zakonito in učinkovito delovanje upravnih organov, koordiniral dela SIS družbenih in h dejavnosti, sodeloval z delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami Zaradi takšnega načina delovanja, lahko rečemo, da je v večini primerov bilo doseženo soglasje že pied obravnavo in sprejemanjem v občinski skupščini Na osnovi predhodno oblikovanih mnenj in predlogov je Izvršni svet oblikoval ustrezna stališča in sklepe Menimo, da je zelo važna dvofaznost postopkov obravnavala in sprejema nja, predvsem dokumentov, na osnovi katerih se predpisujejo določene obveznosti, predvsem materialne narave, za delovne ljudi in občane 4.4.1. Program dela izvršnega sveta Izvršni svet deluje v skladu s programom dela SO Upoštevaje srednjeročni druž beni plan občine Logatec so v programu dela II zastavljene naloge na področju sa moupravnega organiziranja, delegatskega sistema, kadrovske politike, usmeritve na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, prostorske in urbanistične politike, delovanje krajevnih skupnosti, usmeritve na področju ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite, davčne politike, usklajevanje na ravni regije itd V programu dela IS so opredeljeni nosilcinalou in roki za izvedbo Izvršni svet je izvajal razgovore in posvete s predstavniki gospodarstva družbenimi dejavnostmi in vsemi drugimi dejavniki, ki so soodgovorni za družbenoekonomski razvoj občine Takšen način dela IS ne zagotavlja zgolj dogovarjanje in oblikovanje sta* lišč pač pa vodi tudi k konkretnim akcijam za realiziranje zastavljenih nalog S tem se IS. v kolikor sam ali v sodelovanju z upravnimi organi ne izvaja določenih zadolžitev, dogovarja z drugimi nosilci posameznih nalog in kontinuirano zasleduje njihovo izvajanje Za usklajeno delovanie SIS IS skrbi preko koordinacijskega odbora 4.4.2. Problematika Izvršni svet nima svojega sekretarja, zato mora predsednik IS skrbeli tudi za or ganizacijsKO delo pri pripravi programa, gradiv in za realizacijo nalog Kljub temu, da je bil dosežen določen kvaliteten napredek pri delu IS, moramo izpostaviti nekatere probleme, katerih odpravi bomo morali v bodoče posvetiti več pozornosti in to predvsem - pri sestavi IS ni pomembna samo struktura, pač pa koliko lahko posamezni člani IS doprmašajo k kreativnosti dela, predvsem s široko razgldanost|o m delovnimi navadami. - za dobro delo IS je pomembna dobra organiziranost in kadrovska zasedba up ravnih organov, kar pa je v tako majhni družbenopolitični skupnosti kot je naša občina, velik problem V upravnih organih se zaradi neustreznih kadrov in zaradi prekomerne obremenjenosti posameznih referentov delo ne opravlja kvalitetno in večkrat tudi z nedopustnimi zakasnitvami Tudi koordiniranost dela med posameznimi organi ni najboljša, nujno je ustrezno organizirati sekretariat: ki naj bi opravljal tudi to nalogo 4.5. Delovanje upravnih organov Upravni organi so zadolženi, da v mejah pravic in dolžnosti izvršu|e|o določeno politiko in druge splošne akte skupščine ter izvršnega sveta za katere so pooblaščeni oziroma so odgovorni Da bi upravni organi uspešneje opravljali vse z zakoni, odloki in sklepi skupščine naložene jim naloge je nujno razmišljati o okrepitvi tako v Izobrazbeni kot v številčni strukturi delavcev zaposlenih v upravnih organih V zadnjih letih se je kadrovska struk tura zaposlenih izboljšala, vendar še zdaleč ne ustreza vsem nalogam, ki so jim naložene Razumljivo je dejstvo, da se struktura zaposlenih pomlajuje, čeprav je to po mlajevanje glede delovnih izkušeni boleče Nujno pa nam v upravnih organih primani kuje visoko strokovno usposobljenih kadrov zlasti na področju planskih aktivnosti in analitskega spremljanja gospodarskih gibani v občini Ce hočemo pridobiti ustrezne sodelavce bomo morali temeljiteje razmisliti o sistemu delitve po delu, saj sedaj vpeljani sistem nagrajevanja ne stimulira visoko strokovno usposobljenih kadrov, da bi se zaposlili v upravnih organih Pri delovanju upravnih organov opažamo, da skupščina sprejema odloke, ki jih pri pravi upravni organ, ni pa celovitega spremljanja izvajanja odlokov Prav tako upravni organi ne podajajo skupščini poročil o stanju oziroma problematiki pri izva|an|u posameznih odlokov /a učinkovite|še delovanie občinske uprave predvidevamo tudi reorganizacijo občin ske uprave v skladu z zakonom o sistemu državne uprave V fazi osnutka predvide varno kolegijski organ kjer |e potrebno sodelovanjez SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami Spremembe naj bi bile izvedene v dveh upravnih organih, dočim ostali ostanejo samostoini kot to določalo posebni predpisi Mogoče bi bilo za razmisliti o ustanovitvi nekaterih medobčinskih upravnih organov kol to tudi predvideva zakon o državni upravi Za nemoteno delovanje na relaciji - občan - upravni organ bi bilo potrebno okrepiti delovanje spreiernne pisarne v kateri bi delavci morah poznati pod ročja vseh upravnih organov Delovni čas je usklajen z republiškim predpisom oziroma tudi potrebami občanov, tako. da občan, ki pride ria neuraden dan praviloma ni zavrnjen, čeprav to vpliva tudi na delo posameznih referentov Ne nazadnje pa |e eden izmed jjroblemov, ki zavira učinkovito delovanje upravnih organov tudi avtomatizacija (avtomatska obdelava podatkov) Z avtomatsko obdelavo podatkov bi omogočili posameznim referentom, da bi se razbremeniti številnih ročnih opravil in se tako posvetih boli zahtevnim opravilom Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na dokai neugodne prostorske pogoje (loka ci|a UO |e v treh stavbah), v katerih ti organi delu|e|o I a razdrobljenost prav gotovo ni v korist občanom Upravne delavce pa teži tudi prostorska stiska, saj več referentov dela v enem praviloma pretesnem prostoru 4.6. Delovanje organov državne oblasti Skujjščina občine enkrat letno obravnava poročila o delu državnih organov, ki de lu|e|o na območju občine t note temeljnega sodišča, temeljnega javnega tožilstva. Občinskega lavnega jjravohranilstva Postaje milice. Organ za vodenje postopka o prekršku. Medobčinskega inšpektorata. Družbenega pravobranilca samoupravljanja in na podlagi tega Sprejme zaključke za delovanje na teh področjih v tekočem letu Koristno bi bilo. da bi ti organi poročali o jjomembnejših ugotovitvah tudi med le tom. ter s tem vplivali na preventivno delovanje Sodišča opravljalo sodno funkcijo g mejah svoje pristojno-ti določene z uustavo in zakonom v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega razreda in vseh delovnih IjurJi V procesu podružabtjanjl sodstgaeelolegrednih sodir'č. kot organov državne oblasti vse bolj in boli uveljavljajo samoupravna sodišča, kot samostojni druž beni organi v enotnem sistemu oblasti in samoupravljanja delavskega .azreda in vseh delovnih ljudi funkcija rednih sodišč na prvi stopnji vršijo lemeljna sodišča po svojih enotah tria izmed takšnih enot lemel|nega sodišča v Ljubljani je tudi enota s sedežem na Vr hnikt Lnota sodišča odloča o sporih, o temeljnih osebnih razmerjih, o pravicah in obveznostih občanov, o pravicah in obveznostih družbenopolitičnih skupnosti, izreka kazni in druge kazenske sankcije storilcem kaznivih dejanj, ki so kot takšna določena z zakonom, odloča o sporih o premoženjskih in delovnih razmerjih, če odločanje o taksnih sporih ni poverjeno samoupravnim sodiščem, opravlja tudi še druga dela med drugimi nudi še vedno pravno pomoč občanom m delovnim ljudem občine Logatec in Vrhnika Za varstvo interesov družbene skupnosti in pregon storilcev kaznivih dejanj skrbi lemel|no |avno tožilstvo s svojo enoto, ki ima prav tako sedež na Vrhniki Javna tožilstva v okviru svoje dejavnosti spremljajo in proučujejo družbene odnose in pojav, ki so pomembni za uresničevanje njihovih funkcij ter dajejo skupščinam ust reznih družbenopolitičnih skupnosti, državnim in drugim organom, samoupravnim or ganizHci|arn predloge /a preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih poiavov in za ut rjevari|e zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale lako sodišče kot tožilstvo sta se v prejšnjem letu reorganizirala Vsaka reorganizacija potrebuje določen čas, da se stvari uredijo in utečeio Prvo leto po reorgani zaciji so se predvsem lemeljna sodišča manj lemeljna tožilstva srečevala s prece|š rtjimi težavami zlasti s prostorskimi stiskami in organizaci|skimi problemi V zadn|erri času opažamo, da se tudi na obeh navedenih področ|ih stvari izbol|šu|e|o. vsekakor pa |e se preuranieno daiati tako prognozo kakor tudi preveč kritične ocene za delo obeh državnih organov v preteklem letu Čeprav na splošno ugotavliamo. da se z razvo|em samoupravnih in delegatskih od nosov krepi tudi vloga samoupravnih sodišč, moramo vendarle sledeč zapažaniem ob delu, posebei poudariti, da vloga poravnalnih svetov, ki na| bi s svojim aktivnim delom v mnogočem razbremenili delo rednih sodišč, ni zaživela V preteklem letu beležimo le nekai posredovanj pa tudi v letošnjem letu ni nič bol|e Pred dvemi leti so bila za mišljeni posvetovanja in podučevanja članov poravnalnih svetov. Zlasti funkciort sodniki opažaio, da imamo premalo informacij o delovanju poravnalnih svetov PM čilo o delovanju poravnalnih svetov bi morala SZDL poslati tudi rednim sodiščer medsebojni kontakti bi morali biti čestejši in dela bolj koordinirana u Zavedati se namreč moramo, da od dobrega delovanja pravosodnega sisteiy katerega najširši krog sodiio tudi poravnalni sveti, zavisi tudi razvoj komunalnega tema in zato si moramo vsi po svojih najboljših močeh prizadevati, da bodo čim,2 polno zaživele vse oblike samoupravnega sodstva, redna sodišča pa naj bi temu-i, jala vso možno strokovno pomoč, istočasno pa tudi ažurno in s polno družbeno govornostjo opravljala svojo z zakonom in ustavo določeno funkcijo s 5 VSEBINA DELA OBČINE. KOT KOMUNE NA PODROČJU URESNIČEVANJA KO NALNEGA SISTEMA i; 5.1. Reprodukcija In planiranje Na področju družbenega planiranja na vseh ravneh v občini ugotavljamo, da je malo medsebojne povezanosti, zlasti med OZD. SIS in KS Premalo je dosežene^ področ|u medsebojnega usklajevanja potreb in interesov I udi IS SO in UO SO na ; področju nismo bili dovolj uspešni, predvsem zaradi premajhne angažiranosti inJr šibkega medsebojnega informiranja V letu 1980 pa je vendarle bil dosežen dol' , napredek, zlasti pri dogovarjanju za združevanje sredstev za gradnjo objektov ((j benega standarda in komunalne infrastrukture ui ......----------- II Skupščina občine vpliva na področje reprodukcije in plamrari|a predvsem s I skimi dokumenti, tako sredn|eročnim, kot tudi letnim in sicer na način, da se spfc., majo in izvajajo naloge skupnega pomena za vse temeljne nosilce planiranja Pri uskla|evan|u interesov so često prisotni parcialni interesi, zato je doloJ | skupnih in splošnih interesov otežkočeno >r S prizadevanjem SO. IS in DPO pa vendarle v glavnem uspevamo da se zell'r teresi in potrebe delovnih ljudi in občanov usklajujejo z realnimi možnostmi r< Planske odločitve OZD, KS in SIS se v pretežni meri izvajajo Odstopanja yc man|ši meri odražanje subjektivnih vzrokov, pač pa predvsem zaradi objektivnih ')r na področ|u gospodarjenja m nenazadnje tudi zaradi nerealnih izhodišč pri obli*Vl nju in sprejemanju planskih dokumentov n, Za preteklo obdobje (19'6- 1980 ,u Sč je značilno, da so bili planski dokumenti sprejeti pozno, da so bih izdelani brez ( reznih analiz in ocen možnosti razvoja Nekatere OZD pa srednjeročnih planov ki niso sprejela Letni plani pa so bih odraz kratkoročnih ocen nj SO je na predlog IS m družbenega pravobranilca samoupravljanja sprejemal' podbujevalna stališča in sklepe, obvezujoče za vse nosilce planiranja, da bi realn'j i likovah plane in jih tudi dosledno izvajali. IS periodično m ob zaključnih računih spremila izvajanje sprejetih planov, ufl< j Ija vzroke za odstopanje in predlaga SO ustrezne ukrepe, zlasti za področje druzL,a usmeritve razporejanja dohodka aj, V letu 1980 je bil spreiet prostorski plan za potrebe kmetijstva in oblikovalen storski plan občine Do sedaj teh pomembnih dokumentov nismo imeli v celoti, j, jenih, zato smo imeli veliko težav, sporov in utemeljenih pripomb delovnih ljudi H)^ čanov Odločitev o koriščenju prostora so bile največkrat odraz trenutnih želja. V, izven področja urbanističnega načrta Logatca Na osnovi prostorskega plana L< mo izdelati še urbanistični načrt, zazidalne in krajinske načrte < 1r 5.2. Delovanje Infrastrukture na področju komunale, stanovanjske politike,1 hiške politike, storitvenih dejavnosti, preskrbovalne politike 3. 5.2.1. Komunalna dejavnost Izvedena je samoupravna organiziranost Prisoten |e več|i vpliv izvajalcev kol , rabnikov. ker so v skupščini SIS delegati uporabnikov premalo aktivni UsklujSer razreševanja komunalnih zadev poteka v KCS in skupnosti krajevnih skupnosti te,v sredno preko izvršnega sveta SO Pristojnosti in naloge med KCS skupnosti'd. jevnih skupnosti - izvršnim svetom in komunalno organizacijo niso dovoli |«sr>',0 redel|ene Pri nadal|n|em delu )e zato potrebno natančneje razmejiti naloge me»e\ mi nosilci, ki so odgovorni za razvoj komunalne infrastrukture v občini in kr Storjeni so začeni koraki na področ|u razvijanja kmečkega turizma Izdelan je pro "brski plan za potrebe kmetijstva 0 Za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov m za izvajanje pomembnih nalog na ' dročju zeml|iške politike, je nujno poživiti delo KZS in okrepiti strokovnost v tej upnosti, ter zagotoviti večji vpliv SO m DPO pri izvajanju zakona na področju kme itva, si ^4. Storitvena dejavnost 0 Iz analize stanja malega gospodarstva je razvidno, da nam primanjkuje več vrst >ritvenih dejavnosti Za to dejavnost ni posebnega interesa predvsem zaradi tega. !|r ne zagotavlja dovoli dohodka Družbeni dogovor o pospeševanj malega gospo rstva, ki ga |e podpisala SO ni bil realiziran (spreleti bi morah program razvoia ma Ijia gospodarstva) Premalo |e bilo slorienega na področju pridobivanja prostorov za h >ntvene dejavnosti, kadrovske in davčne politike in ne nazadnje na področ|U obli ' vania pen storitev, ker obstoieči predpisi niso omogočali stimulativnega in selek nega oblikovanja cen Premalo je bilo storjenega za sodelovanje z industrijo in na dročju medobčinskega sodelovanja i Za opravljanje nekaterih storitev je na območju občine premajhno zaledje V do " -mentih za naslednje srednjeročno obdobje je opredeliti pogoje in možnosti za nad I>|| razvoj storitvenih dejavnosti lnfl-5. Preskrba ramo ugotoviti, da so programi dela. tako vsakoletni kot srednjeročni, dela samoup ravnih interesnih skupnosti še vse premalo nadzorovani s strani finanserjev, tj združenega dela Ugotavljamo namreč, da je aktivnost samoupravnih interesnih skupnosti zelo velika pri sprejemanju programov dela. da pa so delegati uporabnikov vse pre malo aktivni pri pregledu realizacije teh programov Med poglavitne naloge pri pripra vi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje moramo vsekakor uvrstiti temeljito oceno izvrševanja s programom zastavljenih nalog v tem srednjeročnem ob dobju Skupščina občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti so v lan skem letu sicer že obravnavale izvajanje nalog iz srednjeročnega obdobje 1976 1980 v prvih treh letih tega obdobja Preostane nam torej še ocenitev izvajanja nalog v za drijem letu tega srednjeročnega obdobja laka skupna ugotovitev bo služila za pripra vo vseh potrebnih dokumentov v naslednjem srednjeročnem obdobju Kljub temu, da take ocene še nimamo, pa se nam že sedaj kažejo nekatera načela, ki |ih bomo morah zasledovati v obdobju 1981-1985 ta načela so predvsem v zmanj šanju obremenjenosti gospodarstva in delovnih ljudi za potrebe družbenih dejavnosti, v prerazporeditvi sredstev med posameznimi SIS družbenih dejavnosti, o čemer smo govorih v prvem poglavju v poostrenem nadzoru nad izvajanjem sprejetih planov ter v prizadevanjih za večjo kakovost dela v družbenih dejavnostih Pri pregledu aktivnosti v sprejemanju planskih dokumentov ugotavljamo, da smo sicer v določenem časovnem zaostanku Objektivni vzroki zaostajanja so zlasti v tem, da so občinski plani SIS v dokajšnji meri soodvisni od planov regionalnih in republiških SIS. subjektivni pa v tem, da znotraj delovne skupnosti Skupnih strokovnih služb, ki je oenovni strokovni nosilec priprav za sprejem planov, urejene plansko analitske služ be I OZD Dolomiti- in ob e delno zadovoljiva v vseh J9' Politika preskrbe je v glavnem prepuščena ..Mercatorju u Sa Ki Preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami |fc ---------■ aievnih skupnostih. Prostorski in sanitarni pogo|i pa v večini kraievnih skupnosti niso "trezni Potrošniški svet, dosle) še niso odigrali svo|e vloge, kar v velik, mer, vpliva 01 kvaliteto preskrbe Sodelovanje s TOZD Dolomiti |e le občasno, ker je sedež le 11 ")ZD izven občine Pr.eskrbe z repromateriali, kovinskimi izdelki, gradbenim materia 3M tekstilnimi izdelki in nekaterimi drugimi potrebščinami pa ni zadovoljivo, zato se 1 "ecejšen del dohodka ki ga ustvarjajo potrošniki, odliva v druga središča Same-.....- -----•-- - m^ramn tiri na< 5.3.3. Organiziranost družbenih dejavnosti ,----v,„i uuiiuund ki ya USlVdlJdJU 11 w i uai nm, v^~...- — - » iamoupravni organizaciji in izboljšanju preskrbe v občini moramo pri načrtovar j naslednji srednjeročni plan posvetiti vso pozornost 3. Svobodna menjava dela 31. Svobodna menjava dela na področju družbenih delavnosti °J Z gotovostjo lahko ugotovimo, da na področju družbenih dejavnosti svobodne 'gnjave dela še n, zaživela, kljub v preteklem letu sprejetemu zakonu o skupnih os-' ivah svobodne menjave dela in posebnih zakonov za posamezne dejavnosti, po oo-■""dannh izkušnjah, k, so morda tudi specifične za občino Logatec, ugotavljamo, da porabnik, storitev v okviru posamezne SIS še nimajo pravega vpliva na obseg »tO-*l>v in ceno storitev, da pa ravno tako nimajo vpliva na realizacijo s vsakoletnim p.<> k"amom predvidenih storitev Lahko rečemo, da je zaenkrat čutiti v skupščinah SIS edvsem izrazit vphv izvajalcev in to toliko bolj v skupščinah tistih SIS, kjer se izva "T1 Pojavljajo kot profesionalci torej gre za eksistenčno soodvisnost od sredstev, « dejavnost namenja združeno delo Se vedno se kljub nekaterim pozitivnim pre lkom "a tem področju vse preveč snuje vrednost programa na osnovi prispevne :>Pnje, ki pa ne predstavlja nič drugega kot inštrument za izračunavanje s finančnim anom opredeljenih zneskov v primerjavi z BOD Pri tem pa pozabljamo na to. da je nova vsemu nominalno izračunana cena programa storitev, stopnja pa je insiru ,; ent združevanja sredstev V tem trenutku lahko ugotovimo, da so kljub korekcijam ' javljenim v letu 1978. zaradi takšnega pristopa še vedno posamezna področja druz-'n|h dejavnost, v neenakopravnem položaju in da bi morali vsekakor pred spreje-°.0m samoupravnih sporazumov o temeljih plana razvoja posamezne SIS. kot ceioi-inj9a področja družbenih dejavnosti Lete poravnati, oziroma izvesti korekcije, ki po-P en'l° 'manjšanje sredstev v listih skupnostih, kjer so se do sedaj permanentno po ."tal' presežki, oziroma ni bilo mogoče z rednim programom razporediti vseh sreu-in' Bv. m tako dobljena sredstva ojačat, materialni položaj tistih SIS, k, so bile do sedaj '^Postavljenem položaju "azvojnl smotri delovanja SIS Sku kupščine samoupravnih interesnih skupnosti so uresničevale v letu 1976 sprejet, Bd'>|eročn, načrt razvoja družbenih dejavnosti Ob pregledu realizacije tega plana o,1« "gotovih, da je plan skoraj v celoti uresničen, razen na področju gradnje druz-jrnh "i - ■ ■ - 1_________uuii«nn riiiifičfino zaos ko ■»«ioviil, da je plan skoraj v celoti uresničen, "= r-----i- • objektov iz naslova samoprispevka občanov, kjer ugotavljamo določeno zaos .m!'™* Vzroki za to zaostajanje pa so predvsem v spremenjenih sistemih krediti ana, ,n|»',orna drugače rečeno v zaostrenih pogojih za gradnjo tovrstnih objektov Zal mo-0* Interesne sjupnost, bi naj bile praviloma organizirane tako, da bi skupščino posamezne SIS sestavljala zbor uporabnikov in zbor izvajalcev lako so organizirane sedaj izobraževalna skupnost, zdravstvena skupnost in skupnost otroškega varstva, kjer se izvajalci pojavljajo kot profesionalci, dvodomno je organizirana tudi skupščina skupnosti socialnega varstva, ki pa vse od ustanovitve pa do danes ni zaživela tako kot bi morala, pri tem pa gre za objektivno in subjektivno pogojenost lelesna kultura in kultura sta organizirani enodomno, to pa predvsem zaradi tega, ker se izvajalci pojavljajo izključno kot amateriji in se praviloma povezujejo v zvezah društev I udi zveze bi mo rale biti organizirane in delovati na osnovi veljavnega skupščinskega sistema in de legatskih razmerah V zvezah bi morah biti oblikovani celovit, programi dejavnosti tu je tudi mesto za eventuelne profesionalce na tem področju dočim bi morala biti stvar skupščin predvsem v oblikovanju politike, ki pomeni enakopraven in celovit razvoj tako kulturne kot telesnokulturne dejavnosti v vseh delih občine ne pa samo v eni krajevni skupnosti Na področju šolstva, se že od leta 1963 vodijo razprave okoli združevanja šol pa kljub tako dolgemu časovnemu razdob|u ni bilo v praktičnih pogledih skorajda nič storjenega Tudi sedanja politična stališča pa tudi samoupravno sprejeti sklepi niso realiziram v takšnem smislu kot je bilo to dogovorjeno in sprejeto lernu področju velja posvetiti več pozornosti in začeto delo strokovno proučiti, ter ga zaključiti 5.3.4. Vzajemnost in solidarnost v obilni in izven nje Vprašanje vzajemnosti in solidarnosti v občini Logatec ne povzroča kakšnih večjih težav m lahko rečemo, da med posameznimi področji predvsem po zaslugi koordina Oljskega odbora, katerega vodi Izvršni svet, uspemo porajajoče se problematiko spro ti razreševati Obstoja pa drug problem, namreč posamezne SIS se preveč togo držijo svojih fi nančnih načrtov in premalo upoštevajo, da je potrebno za skupni program, ki zadeva več SIS, tudi združevati sredstva vseh teh SIS Poleg občinske solidarnosti in vzajemnosti pa združujemo sredstva tudi za sohdar nost in vzajemnost skupne naloge na ravni republike v vsaki SIS posebej Na tej re laciji pa je veliko več težav, kajti republiške SIS veliko težje odstopajo od sredstev, ki so jih že združile, v kolikor pa odstopajo, pa odstopajo sredstva predvsem za manj razvite in obmejne občine, čeravno imamo tudi v Logatcu, ki ima status razvite občine, manj razvite krajevni , ki zagotovo niso v nič boljšem položaju, kot krajevne skupnosti v uradno priznanih manj razvitih občinah Gre tudi za vprašanje medobčinske sohdar nosti pri združevanju sredstev za naložbe in programe posamezne SIS Mislimo pred vsem na zdravstveno skupnost, kjer nastaja zlasti na regionalnem nivoju veliko pro blemov Osnovni problem je v tem, da kljub večletnemu prizadevanju še vedno nismo uspeli razrešiti principa domicilnega oziroma delovnega vidika zbiranja sredstev Po leg tega osnovnega problema pa v zdravstvu nastaja še cel kup vzporednih problemov, kot so npr zbiranje sredstev v eni občini za zdravstvo in trošenje teh sredstev v matični občini, število pasivnih zavarovancev na enega aktivnega zavarovanca ir, podobno Prav naša družbenopolitična skupnost si je v preteklem letu močno priza devala v okviru skupnosti občin ljubljanske regije m v okviru regionalne zdravstvene skupnosti, da bi se nakopičena problematika pravičneje razrešila Priznati moramo, da so prizadevanja pripeljala le do določenih pozitivnih premikov 5.3.5. Vloga samoupravnih Interesnih skupnosti v družbenopolitični skupnosti Opažamo, da ob obravnavi vprašani s področja družbenih dejavnosti potekajo raz prave ločeno v skupščini družbenopolitične skupnosti in v skupščinah posameznih SIS V temeljnih dokumentih naše družbe in v dokumentih posamezne SIS in družbe nopolitiCne skupnosti imamo jasno opredeljeno, da v takšnih primerih nastopajo skupščine SIS. ki so sestavni del skupščinskega sistema, kot enakopravni četrti zbor skupščine družbenopolitične skupnosti Dosedanji primeri skupnega odločanja so bolj izjeme, kot pa potrebno pravilo V prihodnje bo nujno potrebno to pomanjkljivost odpraviti 5.3.6. Svobodna menjava dela med delovno skupnosti skupnih strokovnih služb In skupščinami SIS Neposredno po sprejetju zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela je de lovna skupnost Skupnih strokovnih služb pripravila osnutek samoupravnega sporazu ma o medsebojnih obveznostih, pravicah in dolžnostih med skupščinami SIS in delov no skupnostjo Izdelana |e bila tudi pogodba, ki regulira svobodno menjavo dela rned že navedenimi partnerji in je sestavni del že citiranega sporazuma Zaradi težav pri konkretizaciji storitev (količina storitev, porabljen čas za opravljene storitve, kvaliteta, cena storitve) pa je v prvem dokumentu opredeljena samo časovna zamuda, ki naj bi bila osnova za ceno storitve, s tem da bi v letu 1979 na osnovi evidence o opravljenem delu oblikovali za leto 1980 pogodbo, ki naj bi vseboval vse tiste elemente, ki so navedeni zgoraj Predlagana rešitev ni bila sprejeta v nekaterih skupščinah SIS Delovna skupnost je upoštevajoč pripombe iz javne razprave izdelala nov samoupravni sporazum in novo pogodbo, v kateri so opredeljene storitve in njihova cena ter bodo takšne posredovane temeljnim delegacijam v razpravo in sprejem V kolikor bodo predlogi sprejeti, bodo posamezne interesne skupnosti v primerjavi z dosedanjim sistemom zagotavljanja sredstev za delo delovne skupnosti, postavljene v bistveno drugačen položaj N|ihov prispevek bo v prvi vrsti odvisen od vrste in obsega storitev, to pa po meni odvisnost intezitete samoupravnega urejanja področij v okviru posamezne SIS (Število sej, IO, skupščin, delavske kontrole odborov za IO itd) 5.3.7. Temeljne skupnosti In enote SIS Glede na to da |e občina Logatec majhna in da so izvajalske organizacije maloš tevilne in skoncentrirane v eni oziroma dveh KS ni bilo čutiti potrebe po organizira nosti temeljnih skupnosti oziroma enot SIS 5.3.8. Javnost dela in osebna ter kolektivna odgovornost Glede javnosti dela v pogledu informiranosti še nismo vsega storili Informiranost poteka sedaj predvsem v eno smer in sicer od pripravljalcev gradiv preko delegacij do temeljnih samoupravnih skupnosti, ki pa ni najboljše in preko njih do skupščin SIS O povratnih informacijah pa bi težko govorili, predvsem zaradi tega, ker nam praksa in dosedanje izkušnje dajo vedeti, da je teh zelo malo in pa so nepopolne ali pa celo popačene in kot drugo, da bo sprejemanju za naše okol|e bistveno pomembnih od ločitev, ni razlagalcev gradiv v TSS iz kroga članov temeljnih delegacij in celo izvršnih organov SIS. Vse premalo pa se SIS poslužujejo občinskega glasila, ki bi moral postati predmet in mesto posredovanja informacij tudi za ta področja. Glede individualne odgovornosti lahko rečemo, da je ta predvsem odvisna od posameznika, ki |e nosilec odgovorne samoupravne funkcije v SIS Glede kolektivne odgovornosti pa naj pove mo to, da se na podlagi dosedanjih izkušenj lahko trdi, da je ta v večini primerov prenesena na izvršilne organe SIS m preko njih na Strokovno službo, vse premalo pa je pri tem upoštevana delegatsko oblikovana skupščina Vsekakor bo potrebno sedanje stanje temeljiteie analizirati in na osnovi analize iti v kadrovske priprave za volitve v letu 1982 6 KRAJEVNA SKUPNOST - TEMELJNA SESTAVINA NAŠE DRUŽBENE UREDITVE Krajevna skupnost je skupnost samoupravnih odnosov na določenem območju z vsemi institucijami, oblikami samoupravljanja m organiziranja družbenega življenja. Na območju občine Logatec je organiziranih 7 krajevnih skupnosti. Vsaj tretina krajevnih skupnosti je gospodarsko slabo razvitih V teh krajevnih skupnostih se pojavljalo nekateri socialni in tudi drugi problemi; na| naštejemo le nekatere: - slaba povezanost s centrom (šolo. zdravstvom, upravo, trgovino, razne obrtne usluge itd); - avtobusni promet ie v oddaljenih KS redkejši - del občanov koristi svoja osebna vozila oz jim je to edina povezava z drugimi kraji; - prevoz šolskih otrok je sicer prilično rešen, vendar je še vedno nekaj naselij, ki so odmaknjena od avtobusnih prog. Največ težav nastopi v zimskem času; - kulturna dejavnost (filmske predstave, razstave, pevskih zborov, dramatika ipd.) v polovici krajevnih skupnosti skorajda ni, čeprav za to niso zgolj vzroki materialnega značaja; - šibko je razvita komunalna dejavnost, sredstva obveščanja (informacijska sredstva), rekreacija in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje občanov ter potreb družin oz gospodinjstva; - otroško varstvo (razen KS Naklo) je še le v začetku, tako da je leto v tem času organizirano samo v treh krajevnih skupnostih; - na|več kadrov s srednjo, viš|o in visoko Šolsko izobrazbo biva v KS Naklo - prav pomanjkanje teh kadrov prispeva k neurejenosti marsikaterega vprašanja, ki je za posamezno krajevno skupnost še kako pomembno; - telefonsko omrežje še vedno ni dovolj razvito, tako da KS Trate-Medvedje brdo, Laze m Vrh nad Rovtami razpolagajo le z eno telefonsko številko. 6.1. Zbori delovnih ljudi in občanov Zbori delovnih ljudi so oblika dela, na katerih delovni ljudje neposredno tvorno sodelujejo m odločajo o vseh pomembnejših vprašanjih življenja in dela Vodstva krajevnih skupnosti razen obveznih primerov ne sklicujejo zborov občanov gopaziti je, da so Se |bolj uspešni sklici zborov občanov po naseljih, ulicah, zaselkih ipd. Taka praksa se je predvsem uveljavila v KS Naklo. Ob takih sklicih je vprašanje prostorov, ki jih v posameznih naseljih ni. Ob tem pa se v ospredje še posebej postavlja vprašanje sklipčnosti oz. prisotnosti občanov na njihovih z borih Skorajda so redki primeri, da so zbori delovnih ljudi in občanov sklepčni ter s tem postaja vprašljiva formalno-prav-na veljavnost spreietih sklepov na takih zborih Drug negativen pojav, ki spremlja z zbore delovnih ljudi je, da so na zborih občanov in delovnih ljudi sprejeti sklepi, ki pa se jih kasneje ne uresniči oz. niti ne posreduje sredinam, ki bi tak sklep lahko uresničile Tako marsikdaj ni znana usoda sprejetega oz. nerealiziranega sklepa. 6.2. Skupščina KS " Skupščina krajevne skupnosti - organ delovnih ljudi in občanov po delegatskih načelih Skupščina krajevne skupnosti mora biti po svojem značaju kraj in oblika stal nega sporazumevanja in dogovarjanja o vseh vprašanjih, ki se rešujejo v krajevni skupnosti je preprečeno z delegatskim načelom oblikovanja osrednjega organa krajevne skupnosti. Zato se mora skupščina KS konstituirati iz delegatov vseh struktur, ki sestavljalo kraievno skupnost Ob poznavanju prakse in druge plati problema tj dosedanjega delovanja skupščin krajevnih skupnosti pa lahko pripomnimo, da še skupš- čine krajevnih skupnosti ne odločajo o vseh pomembnih vprašanjih življenia in c delovnih ljudi m občanov Skupščine KS so sklicane premalokrat in v postopku S1c pogosto ni bila docela spel|ana demokratična pot postopkov in oblikovanja stal sredinah, ki delegirajo svoje delegate. Ni najti primera, da bi sklicali skupno | skupščine KS in krajevnih vodstev družbenopolitičnih organizacij - taka praksa Ijana le na relaciji Svet KS in družbenopolitične organizacije Prav pri tem načmHje so se prepogosto sprejemale odločitve, ki so v pristojnosti skupščine krajevne ^0 nosti na sejah svetov krajevnih skupnosti. Svet krajevne skupnosti bi moral skrDj za uresničitve sprejetih sklepov in dogovorov na skupščini krajevne skupnosti^ V večini krajevnih skupnosti so z delom delegatov skupščin kraievnih sku|^a zadovoljni Vendar povsod (na|bol| izrazit |e ta pojav v KS Naklo) ugotavljajo, dlj legati iz združenega dela nimaio zadostnega vpliva, da bi lahko stališča in sUk spreiete na skupščini krajevne skupnosti (prav tako v svetu KS) neposredno ufja čevali v združenem delu Delni vzrok za to je v slabi pripravi stališč za se|0 - ni^ hodnega postopka, dogovorjanja. sporazumevanja Eden izmed vzrokov je tudijr tankih birokratskega načina odločanja v nekaterih sredinah in v premajhnem raz^2 vanju vloge in funkcire ter povezanosti delovnih ljudi v okviru celotnih intereso^ lavcev, delovnih ljudi in občanov, ko se ti pojavljajo kot proizvajalci in uporab^; krajevni skupnosti. d Ta mnogoternost interesov samoupravno organiziranih mora dobiti tudi oP zavzetosti nadzorne in kreativne funkcije v organizacijah Socialistične zveze kol'0 te vseh organiziranih socialističnih sil kl 6.3. Svet krajevne skupnosti M V skladu z obstoječo prakso in političnimi dokumenti delujejo pri vseh skup*8 sveti krajevne skupnosti. Število članov posameznega sveta je zelo različno Naf še je na Vrhu nad Rovtami 5 članov, sledi KS Tabor 9 članov, trate z 10 člani,"1 m Naklo s 15 člani in Rovte s 16 člani. Vse kraievne skupnosti oz njihove skup"! so izvolile svete krajevne skupnosti oz. tam, kjer ni oblikovana skupščina kra8' skupnosti, so svete KS izvolili občani neposredno na svojih zborih (Laze, Trate inl nad Rovtami) iz podatkov vprašalnikov se ni dalo ugotoviti, ali so ti sveti tudi1 gatsko oblikovani? p, Vse krajevne skupnosti oz. njihovi statuti opredeljujejo naloge in pristojnosti tov krajevnih skupnosti. V tistih krajevnih skupnostih, kjer nimajo oblikovanih skUr; KS imajo sveti KS širše pristojnosti in naloge kot pa tisti sveti, ki so organ skupzi krajevne skupnosti Iz vseh opredelitev pa je razvidno, da so sveti krajevnih skupu izvršilni organi. Dosedanje delo svetov je dokazilo, da je opravičen obsto| -svetog | jevnih skupnosti in to tudi tam, kjer so oblikovane skupSCine Če kljub pozitivnimi meram in rezultatom kritično ocenimo funkcioniranje svetov KS, je moč reči. 'Sa je prav pri nekaterih svetih pričela koncentrirati prece|Snja družbena moč Iakil(j so se pričeli odtujevati krajanom ali skupščinam ter češče sprejemajo odločilbr niso vedno povsem v skladu z avtentičnimi interesi občanov. Delni vzrok temul0 premajhni aktivnosti skupščine krajevne skupnosti. Lahko pa tudi rečemo. dasoi vedno prisotna stara gledanja na vlogo sveta krajevne skupnosti ih in 6.4. Delovna telesa skupščine in sveta krajevne skupnosti |ja 1 r Krajevna skupnost, skupščine in svet KS za izvrševanje nalog na posamezni" v področjih življenja in dela občanov oblikujejo delovna telesa. Pri dosedanjem zaak pažanju oz. delu KS je večina delovnih teles bilo imenovanih pri svetu KS. Vsa de' v lovna telesa krajevnih skupnosti (komisije, odbori, potrošniški in poravnalni svetlpi bi morali praviloma biti oblikovani po delegatskem načelu, kar pa pri vseh krajevnih skupnostih - razen pri KS Naklo in Tabor ni slučaj Pri skupščinah oz krajevnih skupnostih so najpogosteje oblikovani poravnalni svet in svet potrošnikov Pri svetu krajevnih skupnosti pa lahko opazimo, da najpogosteje oblikujejo ko-, misije in odbore za planiranje, SLO in DS, komunalne zadeve, gospodarska vpra-,k Sanja, socialna vprašanja, za prosveto in kulturno dejavnost itd Razen omenjeni"50 komisij in odborov je moč zaslediti, da še sveti KS pogosto imenujejo občana dea lovna telesa za posamezna vprašanja, ki imajo značaj krajše naloge. Takih prime1"' rov je največ v KS Tabor in Naklo Kratek oris delovanja nekaterih organov, ki delujejo pri krajevnih skupnosti"-k skupščinah ali svetih KS. Poravnalni sveti, naši občini je v skladu z novo zakonodajo steklo delo po-^ ravnalnih svetov šele pred dvema letoma kar pomeni, da razpolagamo s skopim1, ocenami njihovega delovanja. Ugotovitve pa so naslednje: a) Poravnalni sveti so pri delu prepuščeni preveč sami sebi in b) Za delo ne dobijo nobene usmeritve niti strokovne pomoči ''' c) Brez načrtnega usposabljanja vodstva in članov poravnalnih svetov pa ne mO'*' remo pričakovati uspešnega dela in rezultatov Praksa kaže na to, da se občani še vedno raje obračajo na redna sodišča ... zaupajo v spravo na poravnalnem svetu. K spravi na poravnalnem svetu občar^ merjajo tudi redna sodišča. Oblikovale so jih le štiri krajevne skupnosti in sicer: Rovte. Trate, Tabor in f* Mandat potrošniških svetov je enak mandatu skupščine ali sveta KS Delo potr"^ kih svetov še ni zaživelo, čeprav so bila izkoriščena vsa prizadevanja tako vodst^ kot tudi vodstev družbenopolitičnih organizacij v občini. Vzrokov je več in sicen - organizacije združenega dela, ki proizvajajo oz. prodajajo blago ali opravljajO|(| ritve za neposredno porabo ne vzpodbujajo organiziranja in funkcioniranja p* niških svetov, - samoupravni organi TOZD in potrošniški sveti niso navezali medsebojnih stiki menjave mnenj ipd., - sanitarne, tržne in druge inšpekcijske službe doslej še niso povprašale o del"1 potrošniških svetov, še manj pa med njimi obstaja kakršnakoli delovna po*el( - in ne nazadnje je prisotna dokajšnja mera subjektivne neodgovornosti in pof kljivosti vodenja potrošniških svetov (primer: Naklo: po dveh letih še ni pri^, seje potrošniškega sveta). . Odbori za ljudsko obrambo in DS Te odbore so imenovale vse krajevne skup oz skupščine ali sveti v skladu z določili zakona o ljudski obrambi, varnosti m drU'fl samozaščiti. Ob lanskoletni oceni teh odborov je v posameznih KS bilo ugotov'^ i in f da so odbori kljub nekaterim težavam uresničili vse naloge, ki jih narekuje zakof slabostmi pri delu teh organov bi lahko omenili le to, da je še vedno čutiti stalnega in načrtnega dela, nekaj subjektivnih neodgovornosti in premajhne saf ga3ke OVICE ivnosti. Na koncu še to: komisije za svoje delovanje od Širših družbenih organov ,„ dobile nobenih strokovnih nasvetov in smernic, niti zanje ni bilo organizirano po-j sio usposabljanje, da bi lahko opravljale zaupne naloge tal 10 Financiranje krajevnih skupnosti in njihov materialni poloiaj sa nHe da bi posebei ugotavljali ustreznost ali neustreznost financiranja KS. lahko e\o rečemo, da le to ni zadovoljivo oz urejeno v skladu s potrebami in zahte rBi krajevnih skupnosti Družbenopolitična skupnost Logatec zagotavlja mini '"le vsote sredstev za funkcionalno dejavnost KS in za financiranje delegat u^a sistema Drugi del sredstev, ki je prav tako minimalen pa krajevne skup *J zbirajo preko delovnih organizacij in skupnosti - tako imenovana »glavari s" Krajevne skupnosti odmerjajo malo sredstev za razvoj in utrjevanje delegat u'ja sistema Sredstva, ki |ih zberejo tudi na račun razvijanja delegatskega sis 111, često porabijo za druge izdatke kot so honorarji ali osebni dohodek tajnika d'lruge organizacijske naloge Ze omenjena sredstva »glavarino« pa koristijo aZ'szreSevanie perečih komunalnih zadev Se najboli zanesl|iv vir sredstev so sfjevki. ki jih občani s samoprispevkom namenjajo za zadovol|evan|e in ures '0'vanie skupnih potreb in interesov v krajevni skupnosti tudi financiranje os dejavnosti, ki se pojavljajo oz reSujejo v krajevni skupnosti ni urejeno Glede oP bi morah urediti odnose med krajevnimi skupnostmi in samoupravno cest komunalno skupnostjo Predvsem pa bi moral biti program komunalno-cest-kupnosti usklajen s programi krajevnih skupnosti Jaj na koncu vprašanj financiranja KS ugotovimo naslednje Da obidemo ti-:iranje KS iz sredstev sploSne porabe, da tudi »glavarina-, ki v logaSki občini •a 400,00 din po zaposlenem zagotovo ni uresničena ustavna zamisel prispe ()$a sredstev iz združenega dela Pripombe, ki jih kaže razreSiti. so zlasti, da de l3|Pm v združenem delu KS nikoli ne predložijo programov dela in razvoja KS nl,ugič. da ni v celoti dograien način uporabe teh sredstev in kontrole delavcev upn|ihovim trošenjem Tudi finančna sredstva SIS za določene aktivnosti v KS ,#|0 biti samoupravno obravnavana, dogovorjena in potrjena na sejah skupš e interesnih skupnosti di Povezanost krajevnih skupnosti z združenim delom >sti krajevne skupnosti so povezane z združenim delom na več načinov, vendar so te "Pzelo šibke in ne kaže da bi jih kaj kmalu poskuSah utrditi bodisi na eni ah drugi uAi. Normalna vez bi morala teči preko delegatov v skupščini kraievne skupnost^ l0,j krajevne skupnosti in drugih organov oblikovanih pri krajevni skupnosti Ker teh ""m ah pa so slabe, so predstavniki krajevnih skupnosti za razreševanje posameznih '•|an| najraje navezovali direktne stike z vodstvi lOZD lake povezave so pogosto '"'gle dobre rezultate, a jih žal niso uspele doseči v krajevnih skupnostih Prave vezi '"brali predstavljati sami interesi delovnih ljudi, ki zadovoljujejo svo|e potrebe prav "•bij samo v kraievni skupnosti Prav na področ|u razvi|an|a zavesti delovnih l|udi. asodo imeli enake interese, ko se po|avl|a|0 kot proizvaialci in uporabniki, bomo »i Se veliko narediti Aktivnosti, problemi bodisi komunalnega ah družbenega iarda, kulture, zdravja, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, trgovina, ki se jajo v krajevnih skupnostih v katerih živijo in delujejo delovni ljudje iz združenega . moraio biti dolgoročno načrtovane in verificirane oz spre|ete na zborih delovnih v IOZD Le tako bodo odpravl|eni dodatni nemoralni posegi, ki so bili pogosto *aksi doslej Le reSevanje posameznih nu|nih primerov bi naj bilo mimo običajnih * vendar na osnovi samoupravne opredelitve delovnih ljudi v IOZD in drugih sa upravnih skupnostih r»" ri □^Medsebojna povezanost krejevnih skupnosti ;0- ra«korajda ne moremo zabeležiti primera, da bi se zaradi konkretne akcije med se povezali dve ah več krajevnih skupnosti Zato je na mestu ugotovitev, da je dose lea direktna povezanost krajevnih skupnosti bila slaba Se največ teženj po pove ,en|u so pokazale okoliSke krajevne skupnosti, vendar čeSCe z bojaznijo, da ne ) dosegle svojih ah zaželjenih ciljev Skupnost krajevnih skupnosti je upravičila !iH, koordinacijski obstoj in ga kaže samo poglabljati, razvijati, Siriti in utrjevati l0 Vaskl sveti krajevnih skupnosti li 'aski krajevni sveti skupnosti so bih na pobudo KK SZDL kot metoda dela obli ini samo na območju krajevne skupnosti Naklo, čeprav so za to skorajda pogoji 'ja v vseh krajevnih skupnostih Vaški sveti so osnova za delegiranje delegatov v o-sčmo KS po teritorialnem principu lakSna organiziranost v KS Naklo omogoča vn|m ljudem in občanom neposredno eodelovanje pri vseh odločitvah in hiter pre n ntormacij o vseh pomembnejših vprašanjih samoupravljanja in političnega delo A obtanov in delovnih l|udi Organizirano in aktivno delo je v preteklosti uspešno »agovalo našteta nasprot|a ki so se sicer pojavila pri delu krajevnih skupnosti N (0M aki samoupravni organiziranosti in sodelovanju delovnih ljudi in občanov se ne ./vlja v ospredje vpraSanie po večjih (manjših) krajevnih skupnostih, ker delovni c«Im °bcani lmajo dovolj demokratične možnosti in poti za dosego in razreševanje 1|0" interesov m cih.ev S takim delom bodo oz so seje skupščine krajevne skupnos 30 a s,alnega sporazumevanja in dogovarjanja o vseh pomembnejših vprašanjih, 1 'ešujeio v kraievni skupnosti k« |0,JBJEKTNE SILE V KOMUNALNEM SISTEMU 0/°a'arn ZKJ. sprejet leta 1968 označuje socialistične družbene organizacij za ,5|ia Poglavitnih nosilcev socialističnega razvoja poleg proizvajalca, delovnega ko 'a. komune ter države kot njihovega skupnega inštrumenta Hkrati razčlenjuje /1'tiove skupne temeljne naloge, ki jih je mogoče v splošnem povzeti v nasieu ,5 fa so to organizacije, ki se organizirajo na področju določenih interesov občana /'Stične skupnosti in ki zadovoljujejo z ene strani najrazličnejše potrebe občanov re/9e stran, pa postajalo instrument družbene skupnost, kot celote n|en,h najnap rednejših socialističnih sil pri izvajanju dosledne socialistične politike pri socialistični družbeni vzgoji množic in n|ihovi kulturni rasti kakor tudi pri ustvarjanju zavestnih na porov vsega ljudstva pri izpolnjevanju odločnih socialističnih nalog V nadaljnem razvoju našega družbenopolitičnega sistema in zlasti sistema sa moupravljanja, ki prerašča v temeljni družbeni odnos dobiva vloga družbenopolitičnih organizacij nove razsežnosti Intenzivna in razvejana idejnopohtična. mobilizacijska in povezovalna dejavnost zavestnih organiziranih socialističnih sil, združenih v družbenopolitične organizacije, postaja v razvitejši in hkrati intenzivno bolj razčlenjeni samoupravni družbi vse pomembnejša postavka in hkrati tudi pogoj za razvijanje samouprav nega sistema »Prej so bile družbenopolitične organizacije s formalnopravnega stališča v ena kem položaju kakor vse druge družbenopolitične organizacije Seveda v praksi ni bilo tako. ker so vse v večji ah manjši men neposredno vplivale na upravljanje družbe, še zlasti pa je to delala Zveza komunistov Jugoslavije Po ustavi iz leta 1974 pa so te organizacije tudi formalnopravno vključene v politični sistem kot sestavni del delegatskega sistema « (Edvard Kardelj Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja št 207) Družbenopolitične organizacije svojo vlogo v komunalnem sistemu uveljavljajo skozi družbenopolitične zbore v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih Vloga družbenopolitičnih organizacij se mora održati v delu delegacij Družbeno politične organizacije morajo v svojih sredinah budno spremljati aktivnost delegatov ter progresivno vplivati na sprejemanju družbenih odločitev v pogojih, ko te odločitve sprejemajo delovni ljudje sami, kar pa se žal v naši občini premalo odraža v delu družbenopolitičnih organizacij Opaža se. da družbenopolitične organizacije vse prevečkrat od strani spremljajo posamezne odločitve, ko pa pride do določenih nepravilnosti pa »od zunaj- posredujejo Za preprečevanje takšnih nepravilnosti ter za utrditev in stabilnost našega poli tičnega sistema je zdaj bistveno.da se vse sile socialističnega družbenega ustvarjanja demokratično organizirajo okrog delegatskega sistema kot orodje celotnega družbe nega m političnega sistema VLOGA DPO. POSEBNO SZDL V OBČINI DPO in zlasti SZDL z ZK morajo v polni meri prevzeti odgovornost in se usposobiti za to. da bo občina kot samoupravna skupnost z vsem svojim sistemom, predvsem pa z delovanjem delegacij in delegatskih skupščin, resnično opravljala svojo revolucionarno družbeno m politično vlogo na vseh področjih družbenega življenja Da pa bodo DPO sposobne te naloge učinkoviteje opravljati, bi bilo treba čimprej in čimbolj konkretno opredeliti in uveljaviti nove oblike organiziranosti ter vsebine aktivnosti vsake od teh organizacij v IOZD in KS ter občini Prav tako bi bilo potrebno jasno opredeliti tudi metode za učinkovito programira nje in usklajevanje dela DPO v razvijanju samoupravnih odnosov ter v procesu usk lajevanja stališč in dogovorov vsehdružbenih subjektov v občini Celotno delovanje delegatskega sistema in razvijanje delegatskih razmerij mora postati v še večji meri temeljno toriSče delovanja DPO v občini v njihovi tesni povezavi z družbenimi organizacijami in društvi Pri tem je potrebno posebno delovanje DPZ kot izraz odgovornosti ter organizacij za politično usmerjanje v procesu usklajevanja in poenotenja stališč ter interesov v skupščini občine Z delovanjem DPO bibilo treba sproti zagotavljati, da v celotnem delovanju občine kot samoupravne in temeljne DPS prihajajo enakopravno do izraza interesi vseh delov občine in vseh organizacij ter skupnosti v njenem okviru, prav tako pa tudi javno, družbeno verifikacijo teh interesov Važna skupna naloga DPO je tudi v zagotavljanju družbenih pogojev za delovanje delegatskega sistema ne le znotraj občine, ampak tudi pri zagotavljanju potrebnega vpliva občine na oblikovanje politike v Širši DPS Potrebno je odločneje odstranjevati forumsko delo in prenašati težišče aktivnosti na delovanje osnovnih oziroma krajevnih organizacij, prilagajati način delovanja vseh DPO delegatskemu načinu odločanja ter usmerjati njihovo aktivnost v reševanju od prtih konkretnih problemov, s katerimi se srečujejo delovni ljudje v svojih samouprav nih skupnostih v občini Uveljavljanje ideologi|e in politike, ki se odraža pri nas zlasti v posebni vlogi DPO in družbenih organizacijah, posebno ZK in SZDL. je bistvenega pomena za uveljavljanje in delovanje komune kot resnične samoupravne in temeljne DPS. kjer delovni ljudje in občani v resnici lahko »ustvarijo- m zagotovilo pogoje za svoie življenje in delo. usmerjajo družbeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svo| interes, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene zadeve, kot je to zapisano v ustavi, in to »s samoupravnim sporazumevanjem m dogovarjanjem ter po delegacijah in delegatih v občinski skupščini v drugih organih sarnoupravljanja- V tem pogledu ima v občini pomembno nalogo zlasti SZDL. kot enotna fronta vseh socialističnih sil v skladu s tradicijo OF mora tudi v današnjih pogojih družbenega in političnega življenja zagotoviti ustrezne pogoje, da se bodo vsi delovni ljudje in občani, tudi tisti, ki niso marksistično izobraženi, katerih ideološki nazori niso vedno in na vsakem področju v skladu z ideologijo marksizma in ki se tudi vedno ne strinjajo z mnenji večine, ki pa so privrženi socializmu kot obliki uresničevanja njihovih družbenoekonomskih in političnih interesov, vključevali v politično življenje prav zato. da bi sodelovali v demokratičnem boju mnenj v okviru SZDL, v svetih in akcijah, njenih občinskih in krajevnih organizacijah ter drugihorganih in določili skupne interese in skupno politiko To je pozitivna alternativna večstrankarskega političnega pluralizma in enostran karskega sistema la alternativa, ki naj postane resničnost v samem političnem živ ljenju in razvoju, omogoča svobodno demokratično izražanje in borbo mnenj, ter onemogoča, da bi ideologija in politika spreminjali človeka v abstraktnega političnega dr žavljana Usposabljati in usmerjati občinske in krajevne organizacije SZDL, da se v usmer janju dela delegacij in delegatov uveljavljajo kot demokratična ustvarjalna sila |e po goj da se tako v krajevnih skupnostih kot TOZD in SIS, pa tudi v organizacijah ZSMS in ZS v resnici sprostijo in aktivirajo mnenja, stališča in pobude vseh delovnih l|udi in občanov v ustvarjalnem reševanju skupnih problemov in uresničevanju skupnih inte resov Brez tega bo ostalo delo teh organizacij omejeno na relativno ozek, bolj ah manj razširjen politični aktiv Brez delovanja v tej smeri ni mogoče pričakovati, da bi se an gazirale dejansko vse znanstvene sile in strokovno znanje, a tudi ustvarjalne pobude posameznikov v uresničevanju nalog in ciljev našega družbenega razvoja I o je tudi Lo&atke NOVICE ena od najbolj zanesljivih jamstev, da bomo v naši družbeni praksi in družbenem živ ljenju končno presegli uveljavljanje občine, predvsem preko organov občinske skupš čine in stališč, ki ;ih ti oblikujejo, in tako tudi izenačevanja njenega samoupravnega bistva v občinsko .ikupšćino V delovanju skupščin DPS pa to zahteva tudi ustrezno delovanje njihovih OPZ III. STALIŠČA IN PREDLOGI ZA NADALJNJE DELO PRI UVELJAVLJANJU KOMUNALNEGA SISTEMA UVOD Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih se morajo medsebojno sporazumevati in dogovarjati o vseh vprašanjih ne posrednega povezovanja glede planiranja razvoja, združevanja dela in sredstev, ustvarjanja in razporeiania dohodka ter čistega dohodka, skupnih osnov in meril delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ureianje odnosov med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami, urejanje svobodne menjave dela, zadovoljevanja intere sov v krajevnih skupnostih m drugih za razvoi organizacij združenega dela in skupnosti pomembnih vprašanjih 2 UHUZBtNO DUGOVAH JAN Jt IN SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje se počasi uveljavlja kot temeljna oblika samoupravnega urejanja odnosov na posameznih področjih UHUZBtNO UOGOVAHJANJE Na področju izvajanja družbenih dogovorov, s katerimi se ure|a posamezna vprašanja v okviru republike in regi| je potrebno zagotoviti več|o informiranost udeležen cev o njihovem izvajanju. zagotoviti bo potrebno večjo stopnjo odgovornosti za izvajanja družbenih dogovo rov v občini |e potrebno redno spremljati izvajanje vseh sprejetih družbenih dogovorov m o tem obveščati vse udeležence, pripraviti |e potrebno družbeni dogovor o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo SAMOUPRAVNO SPORAZUMEVANJE V prihodnjem obdobju moramo v občini spodbujati samoupravno sporazumevanje kot obliko urejanja specifičnih vprašanj med temeljnimi samoupravnimi organizacija mi in skupnostmi na posameznih področjih delovanja V več|i meri moramo težiti za tem da bodo pobude za samoupravno sporazume vanje prihajale iz temeljnih celic našega samoupravnega sistema, prizadevati si moramo za doslednejše spremljanje in izvajanje sprejetih samouprav nih sporazumov. s kontinuiranim delovanjem si moramo prizadevati da bodo temeljne samoupravne organizacije in skupnosti po poti samoupravnega sporazumevanja samoupravno reševale svoje interese in cilje. 3 OBLIKE SAMOUPRAVNE OHGANIZIHANOSII IN DELOVANJA DELAVCEV V OBČINI Na področju delegatskega sistema moramo delovati zlasti pri urejanju naslednjih vprašanj skrbeti da bo socialna sestava delegacij ustrezna in da bodo zastopani v njih vsi deli delovnega procesa. zagotavljati moramo nenehno usposabljanje članov delegaci| za njihovo odgovorno delo izboljšati |e potrebno vsebino dela delegacij, zagotoviti povratno informiranje de legatov o seiah občinske skupščine in zagotoviti odgovornost za delo članov de legacij in delegatov. za boljše delovanje je nujno potrebno doseči vsebinsko in časovno uskladitev pro gramov dela med občinsko skupščino. DPO. SIS in krajevnimi skupnostmi in IOZD, v pripravah na naslednje volitve naj se povsod kjer to pogoji omogočajo, predvidijo posebne delegacije. v poslovnikih delegacij ie potrebno zagotoviti spre|emari|e stališč z večino glasov vseh izvoljenih članov delegacij, obenem pa upoštevati stališča ki so jih samoup ravne organizacije in skupnosti samoupravno opredelili v svoiih srednieročnih in letnih programih dela gradiva za seje naj predlagatelji pošiljajo pravočasno Gradivo na| bo pripravljeno v obliki kratkih izvlečkov, ki pa |ih na| prejmejo vsi člani delegacije, strokovne službe samoupravnih organizacij in skupnosti so dolžne skupaj z mdivi dualnimi poslovodnimi organi pomagati delegacijam pri zavzemanju stališč do po .amezriih gradiv, poleg njih pa na| pri obravnavi posameznih gradiv nudi|0 pomoč tudi člani IO SIS. "- IO so tisti organi samoupravljanja SIS ki morajo skrbeti za izvajanje politike SIS. za izvedbo sklepov in stališč ter s povratno intormacijo seznanjajo skupščine o tem. na seio skupščine naj se pošlje delegata, ki |e seznanjen s področjem ki bo obrav navano če pa en sam m dovolj, naj se določi za določeno področje posebnega de legata - oceniti je potrebno delo IO skupščin odborov za SLO m DS in organe samouprav ne kontrole 4 OBČINSKA SKUPŠČINA KOI ORGAN DRUŽBENEGA SAMOUPRAVLJANJA IN SUKLAJEVANJA SAMOUPRAVNIH INtERESOV 1ER NJENI ORGANI Občinska skupščina mora s svojim delovanjem vsestransko pripravljati, usklajevati in odločati o skupnih interesih delovnih ljudi in občanov, mora biti usmerjevalec sa moupravnega izražanja in uresničevanja družbenih procesov v združenem delu tako, da se uresničuje splošni družbeni interes 4.1. Programiranja dala skupščine ara Dre rga Programiranje dela skupščine še vedno v celoti ne uresničuje ustrezne vlo/'" vezovalca in usklajevalca interesov'v občini, zlasti zaradi premalo vsebinsko in C no opredeljenega delovanja vseh samoupravnih organizacij in skupnosti, KS, SlS^ in društev. r ^ - Vsi družbeni subjekti morajo medsebojno vsebinsko in rokovno vskladiti svo lovanje s skupno sprejetim programom dela občinske skupščine - Skupščina s svojim izvršnim svetom stalno spremlja izvajanje sklepov, stališč D poročil ter v povezavi z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostm p, tinuirano deluje na njihovem dograjevanju 'oti 4.2. Način In vsebina dela zborov skupština rei uh - Nadaljevati s samostojnimi zasedanji vseh treh zborov skupščine Zbor združenega dela mora nositi vso odgovornost za hitrejši razvoj gospod'^ poslovanja ter standarda delovnih ljudi, sprejemati stališča in ukrepe za zašci^ moupravnih odnosov in družbene lastnine - Delovanje ZZD mora biti tesneie povezano ne le preko svojih delegacij in vol. R legacij. ampak tudi s samoupravnimi organi organizacij združenega dela Vet) govornost za delovanje delegacij morajo prevzeti samoupravni in poslovodno | ni ter družbenopolitične oororganizacije v organizacijah združenega dela lan - Gradiva za ZZD moraio obravnavati tudi samoupravni organi in poslovodni led na zahtevo delegacij a t - Gradivo za sej ZZD j potrebno pošiljti poleg delegacijam tudi mdivividuansk poslovodnemu organu, delavskemu svetu in sindikalni organizacip OZD lan - Delegacij na| proučijo svoje poslovnike delovanja in jih ustrezno spremeflov. dopolnijo (npr obvezno poročanje o predhodni se|i Skupščine, odgovornosti je ostanek iz seje, pozivanje na seje delegacije ustrezne strokovne službe in ftop podobno) Di - Zbor krajevnih skupnosti Iji - Povečati usklajevanje stališč med delegacijo in svetom KS in skupnostjo krž|. skupnosti - Večja povezanost KS z OZD v in izven KS ~tu ali Družbenopolitični zbor >ge rar Družbenopolitične organizacije moraio zagotoviti udeležbo delegatov na seji - Poglobljena aktivnost DPO do vseh družbenih tako političnih kot ekonomski!?. < Sanj |e lahko primerna podlaga za delovanje delegatov v DPZ in konferenci gatov DPO jar >la 4.3. Povezovanje posameznih zborov skupščine občina s skupščinami SlSno biti konkretno opredeljeno ie v programu dala ski idli 4.4. Druga vprašanja Iti - Gradiva z izvlečki pravočasno pošiljti delegacijam ter bol| uskladili tematsH^. ročja posameznih sej zborov skupščine O tem sprejmejo ustrezne sklepe p'' stvo in izvršni svet ros Informiranje delovnih ljudi in občanov ni zadovoljivo zato naj se oblikuie i^feja informacijski center ter v Logaških novicah objavlja delegatska priloga z po"up nejšimi gradivi za seje skupščine občine ou Usposabljanje delegatov ter njihovo izobraževanje mora postati stalni sestatvi| programov delovanja družbenopolitičnih organizacij mi - Delovanje skupščine občine pri uresničevanju zakona o združenem delu mli r tako, da opozarja, vzpodbuja ter ukrepa v primerih odstopanja od določil u*'o zakonov tet Skupščina mora v več|i meri sprejemati stališča in usmeritve na vseh druž^os konomskih, in družbenopolitičnih področjih vse manj pa ohranjati klasično oblastnega organa s sprejemanjem odlokov in sklepov ^ Sprejele samoupravne sporazume in družbene dogovore, katere |e skupščlff ' pisala, le redko spremljajo organi, ki so za to zadolženi in premalo poročajo5 čini realizaciji določb sporazumov in dogovorov Potrebna |e več|a zaostri11*' govomosti spremljanja sprejetega Poleg lega pa je nujno postaviti več|0 p' nost med delegati, ki delujejo v posameznih organih in skupnostih in skupšc'13 čine kot udeleženko sporazuma ali dogovora )v' :v< 4.5. Izvršni svat skupščine občine sr •P' delo IS in UO mora biti v bodoče Se bolj prilagojena zahtevam delegatski tema, ker se mora odražati v doslednejšem izvajanju sprejete politike na vs'5. neh in v učinkovitem in pravočasnem informiranju delegatov ter ostalih dem v občini o celovitem stanju in razvojnih problemih. D' - za realizacijo sprejetih nalog, sklepov in stališč je nujno zaostriti odgovorrfni sameznih nosilcev, članov IS, predstojnikov UO in drugih. Jn - realizirati zakon o državni upravi, kar pomeni, ustrezno organizirati delovan|e**' nih organov in IS. zlasti je poiskati ustrezno rešitev za učinkovito delovanje i*n ročju planiranja, odnosno izvajanja nalog v oddelku za gospodarstvo, nadali' niziranie sekretariata za vsa ostala upravna področja in strokovne službe za' no delovanje IS in SO S zagotoviti še uspešnejše koordiniranje dela med UO in strokovnimi služb«' nujno je združiti strokovne službe SIS. odnosno nekatere naloge in dela »f ■ okviru UO SO. 4.6. Delovanja upravnih organov a' O' o V upravnih organih bi bilo potrebno delovati zlasti v naslednjih smereh n prizadevati si za okrepitev izobrazbene strukture delavcev in za ustrezno sl'r( popolnitev z delavci v posameznih upravnih organih zlasti na področju pisl" tivnosti, aravni organi morajo v bodoče celovito spremljati izvajanje splošnih aktov, ki |ih arejme občinska skupščina in o stanju ter problematiki s področja dela upravnega rgana poročati občinski skupSčini. 0(fizadevati si za uvajari|e avtomatske obdelave podatkov in s tem zagotoviti bolj ^ahtetno delo posameznih referentov, Ijdelati m sprejeti stimulativen sistem delitve po delu. ki bo dajal možnosti za za oslitev visoko strokovno usposobljenih kadrov v upravnih organih. ,0'i kadrovanju upoštevati zlasti višjo strokovno usposobljenost tet skrbeti za kre itev izobrazbene strukture delavcev skladno z nalogami upravnih organov, zlasti {a področju planiranja je zagotoviti ustrezne kadre. I Pravosodja >otrebno ie dosledno uveljavljati družbenopolitično in zakonsko opredeljeno funk rednega sodstva V poln, meri moramo zagotavljati in razvijati varstvo samoup lih pravic m družbene lastnine ter omogočati nuden|e pravne pomoči občanom '*SEBINA DELA OBCINt KOI KOMUNA NA POUHOCJU UHtSNICEVANJA KOMU " ALNtGA SIS1EMA Reprodukcija In planiranja efl ln'0 je dolžna na vseh področjih družbenega planirala spremljati uresničevanje lanskih aktivnosti s tem. da se pravočasno sprejmejo vsi planski dokumenti (letni ii*edn|eročni, dolgoročni, prostorski), a osnovi prostorskega plana je potrebno izdelati se urbanistične zazidalne in kra uanske načrte, lanske odločitve OZD. SIS in KS se morajo izvajati v skladu s sprejetimi temelji pla enov, >1 je dolžan spremljati uresničevanje sprejetih planskih dokumentov, ugotavljati od n kopanja in vzroke zan|e in predlagati skupSčini občine ustrezne ukrepe Delovanja infrastruktura na področju komunale, stanovanjska politike, zemljiška politika, storitvenih dejavnosti, preskrbovalne politike kil. Komunalna dejavnost e|' >la področju komunalnih dejavnosti je potrebno zmanjšati vpliv izvajalcev ter ak »ti uporabnike Pri usklajevanju in razreSevan|U zadev |e potrebno pristojnosti in 'ge konkretneje med vsemi nosilci Potrebno je Se povečati sodelovanje in usk 'anje z območnimi SIS ik4 Stanovanjska politika nci Samoupravne odnose v okviru SSS moramo oživeti predvsem v O/U in hišnih sve »laniranie mora temeljiti na dejanskih potrebah OZD v okviru razpoložljivih ImanC 51'nožnosti Pospeševati moramo družbeno usmerjeno in zadružno gradnjo ter pro sko obdelati in komunalno opremiti dogovorjene komplekse tako, da te priprave "'lagajo začetka gradnje Zemljišča |e potrebno pridobiti v družbeno lastnino m iz ■t, kriterije za oddajanje v uporabo za graditev ts**. Zemljiška politika pi< rostor moramo razdeliti med osnovne porabnike tako. da ne bo Okrnjena primarna dejavnost kmetijstvo in gozdarstvo Med kmetijstvom in gozdarstvom je potrebno k"1 upoštevanem trendov in primernosti zemljiSČ določiti smeri razvoia v prostoru s oudarkom proizvodnje hrane in čuvanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč pred pose statvijo mehjsko zemljiška skupnost mora voditi politiko združevanja zeml|išč spontano rti organizirano (agrarne operacije), kjer je to površinsko in ekonomsko utemelje "'o V ta namen mora pridobiti čimveč zemljiSČ v družbeno lastnino Zemljišča nek letov (kmetiiska in gozdna) |e potrebno do 15 2 1981 opredeliti m pričeti s prenosom v družbeno lastnino proti odškodnini nO V Kmetijsko zemljiški skupnosti moramo okrepiti strokovnost, zagotoviti večji vpliv m SO pri izvajanju zeml|iške politike in zakonodaje |0J [ril4. Storitvena dejavnost P1 itf Področju malega gospodarstva moramo s posameznimi ukrepi spodbujali de ivanje tudi takih obrtnih dejavnosti, ki ekonomsko niso donosne za njihove nosilce :vajati moramo sprejeti družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva Br sprejeti program razvoja malega gospodarstva v občini 'Podbujati moramo poslovno sodelovanje malega gospodarstva z industrijo a' lA Svobodna menjava dela med uporabniki in Izvajalci SIS družbenih dejavnosti čarad, dosedanjega poenostavljanja in že utečenega avtomatizma, ki. je posledica avni republike do sedaj dogovorjenih standardov in normativov, se je potrebno na 0VI specifike v naši občini oziroma v posamezni SIS dogovoriti za »naše« standar- n — - .... .. _.___o 7nPll Izvajalci bodo morali na osnovi tako dogovorjenih standardov in normativov formirati ceno za posamezno storitev, ter se za tako ceno dogovoriti z zporabniki z upoštevanjem, da je skupščina SIS mesto dogovarjanja in usklajevanja, ne pa mesto merjenja moči med izvajalci in uporabniki, leti pa bi morali predhodno zagotoviti medsebojno uskladitev ob upoštevanju in teresov vseh izvajalcev posamezni SIS Strokovna služba bi morala delovati izključno za potrebe samoupravnih institutov SIS, ne pa biti v funkciji izvajalcev ali uporabnikov Oživeti je in zagotoviti kontrolo nad izvajanjem programov storitev predvsem preko organov delavske kontrole (vsebina programov) Ni si mogoče predstavljati, da je predmet menjave dela program storitev brez preverjanja, ali je ta po svojem obsegu in vsebini opravljen, ali ne Za boljše delo temeljnih delegacij morajo te dobiti enakopraven status, kod ga imajo delavski sveti, oziroma sveti KS in delegacije za zbore občinske skupščine, predvsem znotraj posamezne temeljne samoupravne skupnosti - Oblikovati je potrebno skupščine zvez društev in zagotoviti njihovo delovanje v skupščinah SIS v skladu z skupščinskim sistemom in delegatskimi razmerji - zagotoviti dvodomni sistem 5.3.2. Razvojni smotri delovanja SIS Zaradi celovitosti področja socialne varnosti dati družbenopolitično težo na delu skupnosti socialnega varstva, njenem mestu in vlogi v DPS in med posameznimi SIS s področja socialne varnosti Zagotoviti moramo enakomernejši razvoj vseh družbenih dejavnosti, kar pomeni, da moramo hitreje kod dosedaj razvijati zlasti kulturo, telesno kulturo, otroško varstvo, socialno skrbstvo ter raziskovalno dejavnost Dosledneje moramo spoštovati načelo o oblikovanju politike na tem področju v skupščinah SIS. medtem ko so Izvršni odbori skupščin le izvajalci tako spreiete politike, s poudarkom na kolektivni odgovornosti in hkrati delu. 5.3.3. Organiziranost družbenih dejavnosti Razprave okoli združevanja šol je strokovno, družbeno in politično proučiti ter zt-ključiti SIS moramo tako organizirati, da bodo imeli izvajalci v družbenih dejavnostih in uporabniki storitev v skupščinah enakopraven položaj Zavzemati se moramo za celovito izravnavo finančnih bremen naSih občanov z občani, ki živijo v razvitejših občinah lega verjetno ne bo mogoče dosegati samo z vzajemnostjo in solidarnostjo, temveč bomo morali usmeriti vse sile in sredstva za krepitev in akumulativno sposobnost občinskega gospodarstva Oceniti moramo celokupno obremenjenost naSih občanov z občani razvitejših in ekonomsko močnejših sredin z vidika vseh treh oblik porabe 5.3.4. Vloge samoupravnih interesnih skupnosti v družbenopolitični skupnosti Zagotoviti moramo pogoje, da bodo lahko skupščine SIS, ki so sestavni del skupščinskega sistema, sočasno, kot četrti zbor z občinsko skupščino obravnavale vprašanja iz svoje pristojnosti 5.3.5. Svobodna menjava dela med delovno skupnostjo skupnih strokovnih služb in skupščinami SIS Skupne strokovne službe SIS moramo kadrovsko okrepiti (plan - analize, pravno - normativni del) zaradi opravljanja nalog in doseganja smotra, zaradi česar so bile ustanovljene. Zaključiti je potrebno začeto delo pri oblikovanju enotne in enovite skupne strokovne službe za vse SIS s področja negospodarstva in gospodarstva Zaključiti je potrebno začeto delo pri oblikovanju novega samoupravnega sporazuma in iz njega izhajajoče pogodbe, upoštevajoč ceno, obseg in kakovost storitev ter izpeljati postopke odločanja o sprejemu SS in pogodbe v skupščinah SIS Oživiti delo delavske kontrole. jjf "ormative z upoštevanjem zakonov o svobodni menjavi y°čju družbenih dejavnosti. dela na posameznem 5.4. Javnost dela In osebna ter kolektivna odgovornost - javnost dela in osebno ter kolektivno odgovornost moramo zagotoviti s spretnim preverjanjem realizacije sprejetih sklepov in stališč - na neizvajanje sklepov In stališč bi morali hitreje reagirati, zaradi sprotnega odpravljanja žarišč eventualnih konfliktnih situacij in sicer celovito In sočasno na vseh nivojih (skupščine SIS in DPO). 6.1. Vodstva družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti morajo dosledno spoštovati določila statutov KS in ugotoviti, katera so tista vprašanja, o katerih morajo obvezno razpravljati in sklepati delovni ljudje in občani na svojem zboru Opustiti je treba prakso, da se za celo KS sklicuje enoten zbor Zbore občanov je treba sklicevati po naseljih, ulicah stanovanjskih blokih ipd Vodstva družbenopolitičnih organizacij morajo doseči, da se v večjih krajevnih skupnostih oblikujejo VAŠKI SVETI KS kot metode dela in temeljna sredina za delegiranje delegatov v različne samoupravne organizme v krajevni skupnosti Občinska konferenca SZDL naj skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami izdela postopek - navodilo, kako je treba voditi - opraviti - zaključiti zbor občanov in kakšen naj bo postopek - usoda sprejetih sklepov 6.2. Ne glede na izrečeno mnenje o delovanju skupščin krajevnih skupnosti lahko kljub nekaterim pomanjkljivostim rečemo, da so dosežene občutne kvalitetne spremembe v delovanju krajevnih skupnosti Ob doseženih uspehih pa bi v bodoče morali uresničiti Se naslednje - povsod tam. kjer so pogoji je treba oblikovati skupščine KS pa tudi v najmanjših KS, - vzpostaviti je treba več medsebojnega povezovanja v oblikah dela med organi krajevne skupnosti in vodstvi družbenopolitičnih organizacij na vseh nivojih Še posebno vez je treba vzpostaviti med vodstvi in samoupravnimi organi samoupravnih delovnih organizacij in skupnosti, - v vse oblike samoupravnega organiziranja in delu vseh krajevnih samoupravnih vzvodov se morajo obvezno vključiti hišni sveti, zbori stanovalcev (Se niso oblikovani) enote samoupravnih interesnih skupnosti (še prav tako niso oblikovane), družbene organizacije in društva ipd kšk -D1 6.6. Ugotavljamo, da so krajevna vodstva družbenopolitičnih organizacij pri_ danjem delu vaških svetov posvečala premalo pozornosti Pred vsemi vodstvi d nopolitičnih organizacij stoji obveza, da to obliko organiziranja in dela delovni in občanov čimprej oživimo, tam, kjer pa še vaških svetov ni oblikovanih, jih A čimprej oblikovati, ker je prav ta način samoupravnega organiziranja predpo*1 boljše samoupravljanje in večje aktivnosti delovnih ljudi in občanov v konkrellčil jevni skupnosti 6.3. Čimprej je treba uskladiti normativno opredeljene pristojnosti med sveti in skupščinami krajevnih skupnosti oz. zbori občanov in delovnih ljudi Tudi v manjših KS bi sveti krajevnih skupnosti morali biti delegatsko oblikovani Delegatje bi bili vodstva družbenopolitičnih organizacij, posamezna naselja in zaselki ter temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ne glede na to, če teh na območju posamezne KS ni Seveda je delegate te vrste treba izbirati izmed delavcev, ki stanujejo v konkretni krajevni skupnosti. Več kot doslej bo treba storiti, da bodo sveti KS zares izvršili organi skupščin - tam, kjer teh ni pa nosilci uresničevanja tistih nalog, za katere jih pooblastijo v skladu s statutom zbori občanov Sveti morajo biti nosilci operativnih nalog, koordinator in organizator dela Pri tem pa morajo polno angažirati druga delovna telesa kot pomožne ne skupščin oz. krajevnih skupnosti. 6.4. Delo komisij in odborov lahko ocenimo kot zelo koristno, vendar njihovo delo in rezultati dela niso vedno zadovoljivi Vzrokov je več Eden izmed njih je gotovo tudi ta, da pogosto krajevne skupnosti imenujejo komisije ali odbore za problematiko, za katero imamo v kraju že društvo, organizacijo ali delegacijo delegacijo Tudi pri krajevnih vodstvih družbenopolitičnih organizacij često delujejo organi za ista področja dela - problematiko Naiprej bi morali vložiti napore za aktiviranje teh struktur Za razreševanje nalog na posameznem področju bi programsko usmerjali in usposabljali ljudi za opravljanje teh in podobnih funkcij. Skorajda v vseh KS še tovrstnih komisij, odborov niso oblikovali Socialistična zveza je odgovorna za delovanje teh organov, zato je treba lete čimprej oblikovati, vendar samo za tista področja, za katera niso pokrita z drugimi oblikami samoupravnega ali družbenopolitičnega delovanja 6.5. Krajevna vodstva družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti morajo ponovno oceniti pomembnost funkcioniranja potrošniških sveto/ in oživeti njihovo delo Vprašanje bi morali obravnavati tudi občani na svojih zborih, saj gre nedelavnost potrošniških svetov prav v njihovo škodo 7 DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Osnutek amandmajev k ustavi SR Slovenije I. AMANDMA 1 Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti, uresničevanje interesov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoekonomskih in političnih odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegatskem sistemu, in tudi pogoje za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih v družbenopolitičnih skupnostih. Organizacija, sestava in način dela koleitivnih organov oblasti in samoupravljanja se urejajo tako, da se zagotavljajo kolektivno delo, odločanje in odgovornost ter enakopravnost članov ter organov pri uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovornosti, določenih z ustavo oziroma statutom in zakonom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za delo v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu drugih organov in teles, mora po načelih delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa. Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom 2. S tem amandmajem se dopolnjujejo določbe 1 točke II poglavja II dela ustave SR Sloveni|e II. AMANDMA 1. Voljeni in imenovani funkcionarji in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut ah zakon, se volijo oziroma imenujejo za dobo do štirih let, če za posamezne izmed njih ustava ne določa drugače Voljeni in imenovani funkcionarji in drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut in zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani za isto funkcijo največ dvakrat zaporedoma, če za posamezne izmed njih ustava ne določa drugače Dolžino mandatne dobe in omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanje izvoljenih in imenovanih funkcionarjev in drugih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določajo ustava, statut in zakon, določajo ustava oziroma v skladu z ustavo statut, zakon ah poslovnik skupščine družbenopolitične skupnosti Dolžino mandatne dobe nosilcev pravosodnih funkcij in družbenega pravobranilca samoupravljanja in možnost njihove ponovne izvolitve oziroma imenovanja ureja zakon 2. S tem amandmajem se nadomesti 182 člen ustave SR Slovenije Zak m nč i ure pot Obogatiti je potrebno naš politični sistem s takšnimi oblikami demokratičtsdnc nosov, ki bodo omogočali, da se bo pluralizem samoupravnih interesov čim nepinje neje izražal v okviru demokratičnega samoupravnega odločanja Za uresničijo ti tega načela je zelo pomembno delovanje in angažiranost družbenopolitičnih C Pri i zacij kot nosilcev politične aktivnosti. DPO morajo v polni meri prevzeti odgovrelja in se nenehno usposabljati, da bo občina kot samoupravna skupnost s celotnimo i temom, predvsem pa z delovanjem delegacij in delegatskih skupščin, resničnot|a di ijala svojo revolucionarno družbenopolitično vlogo na vseh področjih družberes življenja. Jčjiti lede GRADIVO JE PRIPRsh p DELOVNA SKUPINA SKUPŠČINE OBCVodr DPO LOGjoči Stori užbi i ma ilcič la m ii o t |Ošt€ sam eno| 5 pri si, ki jene in y e sh Sčar levar lizira 'et zi a uv m p; ena bi pc i ten ire s podi mo l 'ajo \ 1 Predsedstvo republike sestavlja sedem članov, ki jih volijo občinske skUBnia in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, ter p'1a d« nik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in predsednik republis^oho ference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, ki sta člana predse#a te publike po položaju. v'ia, Člani predsedstva republike so izvoljeni, če je za listo kandidatov za član,Jdi r sedstva glasovala večina delegatov v dveh tretjinah občinskih skupščin ter shljan skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti 8 P° 2. Predsednika predsedstva republike voh skupščina SR Slovenije izmed iz'et n članov predsedstva ene! Predsednik predsedstva republike se voh za eno leto in je lahko največ dv3,lzira poredoma izvoljen za to funkcijo. Sku| Postopek in način volitev predsednika in članov predsedstva republike do",bnik kon. 3. S tem amandmajem se nadomestijo prvi trije in četrti odstavek 383 člena SRS Slovenije ter dopolnita 335 in 350. člen ustave SR Slovenije IV. AMANDMA 1. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti ista oseba izvoljena dvakra' redoma Člani izvršnega sveta, republiški sekretarji in drugi z zakonom določeni reP funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, so lahko največ dvakrat zaP&l" ma izvoljeni oziroma imenovani na isto funkcijo 2 Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov 3 S tem amandmajem se nadomestijo peti in šesti odstavek 294 člena in d'1 stavek 397 člena ustave SR Slovenije III. AMANDMA V. AMANDMA ■ ANI Vsi 1 Ustavno sodišče sestavlja deset sodnikov Sodnike ustavnega sodišč«1 da predlog Predsedstva republiške Skupščine Socialistične republike Slovenije ^itev let in po poteku te dobe ne morejo biti ponovno izvoljeni *ih i 2 Predsednika ustavnega sodišča voli Skupščina Socialistične republike Sjsisti izmed sodnikov na predlog Predsedstva republike za eno leto inje lahko največ ob rat zaporedoma izvoljen za to funkcijo. -n'n 3 S tem amandmajem se nadomestita prvi in drugi odstavek 425 člena us^gan Slovenije siajo vno. dole aSke 21 P'L gotovitve in usmeritve Sninu oblikovanja samoupravnih organov in metod dela SIS na področju družbenih dejavnosti: Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela in na njegovi podlagi sprejeti m na posameznih področjih družbenih dejavnosti so okvirno opredelili vsebino in i uresničevanja odnosov svobodne menjave dela v oz po SIS, kot tudi izhodišče •moupravno organiziranost SIS Določbe posebnih zakonov, ki predstavljajo ne-tlcbdno zakonsko podlago za oblikovanje samoupravnih organov SIS kot tudi uve-lepinje načel, oblik in metod kolektivnega dela in odgovornosti pa terjajo konkre-nlcljo teh določb in načel v samoupravnih sploSnih aktih skupnosti ih c Pri dograjevanju organiziranosti samoupravnih organov in metod dela SIS v skla-jov/eljavno zakonodajo m uresničevanjem načela kolektivnega dela in odgovornosti jtmrno izhajati predvsem iz vloge SIS kot oblike samoupravnega organiziranja zdru-no^a dela oz združevanja dela m sredstev v zvezi z zadovol|evan|em skupnih potreb užteresov delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov na posameznih ičjih družbene reprodukcije . lede na to, da je plan oz samoupravni sporazum o temeljih plana družbenih ae IPfisti poglavitno sredstvo za povezovanje družbenega dela na področju materialne BĆvodnje in na področju družbenih dejavnosti je potrebno da organiziranost blb .0 posameznih organov Sčanju planskih razmerij neodvisno od medsebojnega sočasnega nastajanja in levanja teh odnosov Vse to pa se seveda odraža tudi v težniah po takSni notranji liziranosti SIS ki ob neustreznih metodah dela vzdržuje stare - delitvene odnose 'et za to meni, da je treba samoupravno organiziranost urediti tako. da bo orno-a uveljavljanje funkciie SIS v smislu mesta za dogovarjanje in sporazumevanje m pa je potrebno upoštevati tudi okoliščino, da funkcije SIS niso na vseh pod-enake m bi bilo zato nujno potrebno njihovo notranjo organiziranost podrediti bi po smotrnem funkcioniranju posameznega celovitega družbenega Področja ' tem je potrebno še posebej poudariti razmerja skupščin SIS do skupščin DPS, ire se te vključujejo v smislu enakopravnega odločanja o vprašanjih s posamez-Področja ki so v pristojnosti skupščine DPS mo tega pa Je seveda veliko drugih oblik sodelovanja in usklajevanja stališč, ki 'ajo vprašania posameznega področ|a družbene dejavnosti, zlasti tudi preko so-ikUanja z izvršnimi organi DPS Svet je posebej opozoril tudi na vlogo zbora zdru-plla dela v smislu 347 člena Ustave SRS Ta člen določa, da odločitev o izločitvi ,isWohodka za skupne in splošne družbene potrebe ter o namenu in obsegu sred-3dsa te potrebe ne more biti spreieta če jo ne sprejme zbor združenega dela Svet vl|a, da se to določilo v praksi vedno ne uresničuje Razprava v svetu je opozo ar."* na mnoge druge vsebinske probleme delovanja SIS. kar terja nadaljnje spanje in analiziranje uveljavljanja družbenoekonomskih m samoupravnih odno- a Posameznem področju iZ'et meni, da bi iz teh razlogov morali, ob upoštevanju specifičnosti dejavnosti enega dela, na katerih se ustanavljajo SIS oz načina njihovega samoupravnega vaMziranja, izhajati iz naslednjih skupnih izhodišč: Skupščina SIS je mesto sporazumevanja o svobodni menjavi dela med delegati 1 'bmkov m izvajalcev. Skupščina se organizira in deluje tako, da je zagotovljeno n» enakopravno odločanje uporabnikov in izvajalcev o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih V zvezi s tem je potrebno okrepiti odgovornost skupščine m njenih zborov ter s tem tudi članov skupnosti, ne le v procesu samoupravnega sporazumevanja, ampak tudi pri uresničevanju skupno sprejetih samoupravnih dogovorov m odločitev Delo skupščine vodi predsednik, ki ga izvoli skupščina SIS izmed članov delegacij V primeru dvodomne sestave skupščine SIS izvoli predsednika zbora vsak zbor samostojno izmed članov svojih delegacij Mandat'predsednika skupščine in predsednikov zborov skupščin SIS, ki se vključujejo v enakopravno odločanje skupščin DPS, se praviloma uskladi s trajanjem mar datne dobe za predsednike skupščin in zborov skupščin ustreznih DPS; v skupščinah drugih SIS pa se oblikujejo ustrezne statutarne rešitve na podlagi celovite ocene razmer in metod delovanja skupščine skupnosti in njenih zborov Predsednik skupščine SIS predstavlja skupnost v stikih z drugimi SIS. skupščinami DPS, DPO in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi Predsednik skupščine praviloma opravlja tudi funkcijo zastopanja skupnosti v pravnem prometu Za opravljanje nalog, ki so povezane z usklaievaniem dela skupščine in njenih zborov (npr, določanje predlogov dnevnih redov sej zborov skupščine, spremljanje zagotavljanja pogojev za delo delegatov ipd.) se oblikuje koordinacijsko telo predsedstvo) kot metoda dela skupščine. Člani koordinacijskega telesa so predsednik skupščine, ter predsedniki zborov in njihovi namestniki oz. podpredsedniki (v primerih, ko jih voli skupSčina v skladu s samoupravnimi splošnimi akti posamezne skupnosti). 2 Skupščina SIS oblikuje skupne samoupravne organe (enega ali več) za urejanje skupnih zadev pripravo in izvrševanje samoupravno sprejetih delegatskih odločitev skupščin na področju svobodne menjave dela, uresničevanje sistema družbenega planiranja in izvajanja pravic posameznikov na podlagi sprejetih zakonov (npr odbor za družbeno planiranje, uresničevanje svobodne menjave dela, kadrovsko politiko ipd). Po potrebi lahko skupščina skupnosti oz njena zbora oblikuje tudi stalna ali občasna delovna telesa za organiziranje m usklajevanje priprav za samoupravno spo razumevanje in dogovarjanje v skupščinah SIS ter za zagotavljanje uresničevanja sprejetih delegatskih odločitev Tako skupni samoupravni orgoni-kot delovna telesa nimajo pristojnosti odločanja izven izvrševanja sprejetih odločitev skupščine Člane skupnih samoupravnih organov in delovnih teles izvoli oz imenuje skupščina oz zbori SIS izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev Delo skupnega samoupravnega organa oz delovnega telesa vodi predsednik, ki ga skupščina oz zbori izvolijo oz imenujejo izmed članov organa oz delovnega telesa Mandat članov skupnih samoupravnih organov in delovnih teles skupščine oz njenih zborov se opredeli glede na specifičnost, vsebino in način dela posameznega organa oz delovnega telesa oz uskladi z mandatno dobo skupščine Funkcija predsednikov skupnih samoupravnih organov m stalnih delovnih teles se praviloma opravlja nepoklicno 3 Stalna skupna samoupravna organa skupnosti sta: (Uradni a) na podlagi zakona o organu samoupravne delavske kontrole (Uradni list SRS. št. I7/7B) odbor za samoupravni nadzor; b) na podlagi zakona o ljudski obrambi ter zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranuh zadevah (Ur I SRS, št 23/?6) pa odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. 4 Za razreševanje sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih razmerij ustanovijo SIS lastno ah skupno posebno samoupravno sodišče združenega dela za sorodna področja veljavnosti na nivoju republike ah za več občinskih SIS skupaj Če se tako dogovorijo, pa lahko tudi za več sorodnih SIS v regiji snutek amandmajev k ustavi SFRJ IANDMa družbi"1!.°b'asl1 ln samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih m irtčevan ,unkcil zagotavljajo v okviru svojih pravic, dolžnosti m odgovornosti kih m 16 ln,eresov delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v družbenoeko-S'sistemu° odnosih socialističnega samoupravljanja, zlasti pa v delegat obč- ii0®0,e za uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih Inih *l °V V samoupravnih in drugih organizacijah in skupnostih in v družbeno-, 111 skupnoshh isi'ganizacim «_„, 5]aj0 . ' • ie!"'ava in način dela kolektivnih organov oblasti in samoupravljanja vnost Čl° da Se za9°,avlla kolektivno delo. odločanje in odgovornosti ter ena-določ an°V 'eh ora-anov Pn uresničevanju njihovih pravic, dolžnosti in odgovor-"h z ustavo oziroma statutom in zakonom. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločanje tega organa Vsak član kolektivnega organa, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu organov in teles, mora v soglasju z načeli delegatskega sistema ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči tega organa Vsi organi oblasti in samoupravljanja ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij morajo izvrševati svoje pravice in dolžnosti, tako da je omogočeno uresničevanje družbenega nadzorstva nad njihovim delom 2 S tem amandmajem se dopolnjujejo določila I oddelka II poglavja drugega dela ustave SFRJ O II. AMANDMA 1 Voljeni in imenovani funkcionarji ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava, statut ali zakon, se volijo oziroma imenujejo za čas do štirih let, če ni za posamezne izmed njih z ustavo drugače določeno Voljeni in imenovani funkcionarji ter drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava, statut ali zakon, so lahko izvoljeni oziroma imenovani na|več dvakrat zaporedoma za isto funkcijo, če m za posamezne izmed njih z ustavo drugače določeno. Trajanje mandata in omejitev ponovne izvolitve oziroma imenovanja voljenih in imenovanih funkcionarjev ter drugih nosilcev samoupravnih, lavnih in drugih družbenih funkcij, za katere tako določa ustava, statut ali zakon, se urejajo z ustavo oziroma statutom ali zakonom v skladu z ustavo. Trajanje mandata in možnost za ponovno izvolitev oziroma imehovanje nosilcev pravosodnih funkcii in traianje mandata in omejitev ponovnega imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja se urejajo z zakonom. 2 S tem amandmajem se nadomešča 151 člen ustave SFRJ III. AMANDMA 1 Predsednik in podpredsednik skupščine SFRJ in predsednik zbora skupščine SFRJ se volilo za eno leto. Predsednik skupščine SFRJ in predsednik zbora skupščine SFRJ se volita vsako leto iz druge republike oziroma avtonomne pokrajine Podpredsednik skupščine SFRJ ne more biti ponovno izvoljen za isto funkcijo med trajanjem mandata delegata v skupščini SFRJ IV. AMANDMA 1 Predsedstvo SFRJ sestavljajo po en član iz vsake republike in avtonomne pokrajine, ki ga voli skupščina republike oziroma skupščina avtonomne pokrajine s taj -mm glasovanjem na skupni seji vseh svoiih zborov, in po položaju predsednik organa Zveze komunistov Jugoslavije, določenega s statutom Zveze komunistov Jugoslavije 2. S tem amandmajem se nadomešča 321. člen ustave SFRJ. a iz 1 v' V. AMANDMA 1lh J- gi< 1 Predhodni postopek predlaganja kandidatov za izvolitev predsednika in CL,,,^ zveznega izvršnega sveta se izvede v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Ju(a vije. j|ed Za predsednika zveznega izvršnega sveta ne more biti izvoljen dvakrat zapoijion ma ista oseba. Iidii člani zveznega izvršnega sveta so lahko največ dvakrat zaporedoma izvolj^bji isto funkci|0. lelji 2. Po poteku dveh let od izvolitve predsednika in članov izvršnega sveta i, vs zvezni izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti zboroma skupščine SFRJ polom o stanju na vseh področjih družbenega življenja, o izvajanju politike in izvršeješi zveznih zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine SFRJ in o sUsec delu in delu zveznih upravnih organov Zbora skupščine SFRJ imata posebno rarjik ( o tem poročilu, ocenjujeta delo zveznega izvršnega sveta in odločata ali se boi $e rekla za zaupnico predsedniku in članom zveznega izvršnega sveta, lujn 3, S tem amandmajem se dopolnjuje drugi odstavek 348. člena, nadomeščajo j in tretji odstavek 349 člena, nadomešča drugi in tretji odstavek n, h VI. AMANDMA I.A. 1 Funkcionarji, ki vodijo zvezne upravne organe in zvezne organizacije in,Dl' funkcionarji, ki jih imenuje skupščina SFRJ. so lahko imenovani naiveč dvakrat03 redoma za isto funkcijo 2. S tem amandmajem se nadomešča drugi odstavek 366. člena ustave Sf3^ ne VII. AMANDMA I. P 1. Sodniki ustavnega sodišča Jugoslavije se volijo za osem let in ne moreina znova izvoljeni za sodnike tega sodišča Predsednik ustavnega sodišča Jugoslavije se voli izmed sodnikov tega sodil eno leto, vsako leto iz druge republike oziroma avtonomne pokrajine 2. S tem amandmajem se nadomešča drugi odstavek 381 člena ustave Sf a ■ o Vit rš*,ešitve o krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti v tej smeri, da bi sedanje 3 s'sedstvo spreminjali v forum iz katerega se za krajSo ali dal|So dobo izvoli prednik oz predsedujoči, niso ustrezne Predsedstva |e treba razvijati izključno kot me-boi dela v oblikovanju dela ter pripravah na seje zborov lumo bi torej bilo, da se o teh okvirih in izhodiščih čim bolj konkretno pogovorimo, 5č8)o potrebno na njihovi podlagi čimprei iti v pripravo ustreznih sprememb statutov n, hkrati pa je treba pripraviti tudi družbenopolitično oceno razmer v vsaki občini, jo bilo potrebno upoštevati pri dokončnem oblikovanju statutarnih določb I.A. Glede izvolitev in mandatne dobe predsednika in članov IS se je v naSi repub-, m-blikovala ocena, da vsebinske spremembe v ustavi niso potrebne, medtem ko je ra|ha zveznem nivoju sprejeta rešitev, ki v bistvu pomeni ohranitev sedanjega Stiri- iga mandata članov in predsednika ZIS. s tem da je predsednik lahko izvoljen le , spat. člani pa dvakrat na to funkcijo Predvideno je tudi, da bi skupščina po dveh le- bravnavala celovito poročilo o delu ZIS ob tej priliki se bi lahko odločili za mo- ne kadrovske spremembe v sestavi sveta I. Predvidene rešitve v zvezni in republiških amandmajih neposredno ne bodo vpli-,or«na vprašanje dolžine mandata predsednika IS in članov IS niti na način njihove izvolitve oz razrešitve, kjer se bo treba glede tega vprašanja opredeliti posebej Za zdaj se kaže kot sprejemljiva rešitev štiriletni mandat predsednika in članov, ki se pri predsedniku ne more ponoviti Štiriletni-mandat z možnostjo enega ponovnega imenovanja, bi naj veljal tudi za vodje (predstojnike) upravnih organov - Razmisliti bi kazalo, na kakšen način bi bilo možno okrepiti odgovornost IS ter upravnih organov do občinske skupščine (morda predvideti redna letna poročila o njihovem delu, ki bi jih obravnavala skupščina ipd.), kolikor to že sedaj ni urejeno s sedanjimi statutarnimi odločbami - Oceniti je potrebno, č bi kazalo tudi za izvršni svet občinskih skupščin uvesti pravilo, da odloča IS z večino glasov vseh članov (namesto navadne večine) Taka rešitev je namreč predvidena v drugi točki V ustavnega amandmaja k naši republiški ustavi in je po svoji vsebini bolj približana načelu kolektivnega dela in odgovornosti kot se danja normativna ureditev - Poudarili smo že tudi, da bi v samem delovanju IS kazalo v večji meri uveljaviti odnose, ki jih nakazuje prvega zveznega ter republiškega amandmaja 4 V pripravah na dopolnitve statuta občine, o katerih bi tekla razprava skupaj z razpravo o osnutku amandmajev v republiški m zvezni ustavi, je treba zagotoviti na jSiršo vključitev delovnih ljudi in občanov ter posebej družbenopolitičnih organizacij, prav tako pa priprave in razprave načrtovati tako. da bi lahko sprejeli spremembe občinskega statuta v vseh občinah v določenem roku. morda tri mesece, po sprejemu ustavnih amandmajev. 5 V razpravo o izhodiščih in predvidenih rešitvah za dopolnitev statutov občin ki izhajajo iz vsebine Titove pobude za okrepitev kolektivnega dela odločanja in odgovornosti, bi bilo smotrno, tudi tiste predloge za dopolnitev statutov na drugih področjih, ki so deloma že pripravljene in verificirane O vseh drugih vprašanjih, ki bi jih bilo potrebno še urediti v statutih, se bi bilo koristno dogovoriti, da se predlogi pripravijo in spremenijo do konca sedanjega mandata delegatskih skupščin. 6 Hkrati z začetkom priprav predloga sprememb občinskega statuta naj bi začeli tudi postopek za spremembo družbenih dogovorov o kadrovski politiki v občini, ki se praviloma realizira v istem roku kot spremembe statuta, ter te vidike smiselno upoštevati tudi v procesu dopolnjevanja statutov ter drugih aktov SIS (o tem vprašanju se pripravijo posebna izhodišča) ,odi! aSf ajbolj brane knjige v zadnjem omesečju *Jada Matičič: Labirint Vitomil Zupan Menuet za kitaro