TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XVII	Februar 1974	Št. 2
f'/* <S# iiiii'icii (luven sema,
iskrene čestitke
Uredništvo Tekstilca
Datum, zapisan v našo zgodovino
Ustava vnovič potrjuje našo privrženost politiki miru, izraža pa tudi našo trdno odločenost, da se odločno upremo vsaki morebitni agresiji na našo državo.
21. februarja je Zvezna skupščina v Beogradu razgla, sila novo ustavo SFRJ. Z novo ustavo, ki izraža neposredne in številne interese delavskega razreda in delovnih ljudi vseh naših narodov in na rodnosti, smo vpeljali pomembne spremembe na vseh področjih družbenogospodarskega in političnega sistema. Ustvarjeni so pogoji, da delovni ljudje postanejo resnični nosilci samoupravljanja, da lahko upravljajo z delom, s sadovi svojega dela, skratka — nosilci vodilne vloge v družbenogospodarskem in političnem sistemu.
SFRJ smo poslali z zasedanja tudi pozdravno brzojavko naslednje vsebine:
»člani delavskih svetov temeljnih organizacij združene-
mo svoje zadovoljstvo ob sprejemu nove zvezne ustave, ki zagotavlja delovnim ljudem pravico, da odločajo o organiziranju svojega dela
in o rezultatih dela, in ki postavlja trden temelj za na-daljni razvoj samoupravljanja v naši socialistični družbi.«
Tako smo se tudi mi pridružili prazničnemu vzdušju, ki ga je bilo čutiti po vsej Jugoslaviji — dnevu, ko smo sprejeli novo ustavo. R. S.
Pred nami je sedaj obdobje vztrajnega dela, da bomo ustavna dopolnila spremenili v življenje, v kar pa smo nedvomno lahko tudi prepričani.
Zastave in pisk tovarniških siren so nam na slovesni dan vzbudili praznično vzdušje. Tudi mi smo v našem podjetju proslavili slovesen dogodek. Ob pol dveh se je sestal delavski svet podjetja na slavnostni seji, kjer nam je predsednik delavskega sveta tovariš Ivan Mauser spregovoril o pomenu nove ustave. Zvezni skupščini
Na slavnostni seji DS na dan sprejetja
ga dela in delavskega sveta delovne organizacije, člani družbenopolitičnih organizacij in ostali delavci, zbrani na slavnostni seji Delavskega sveta Tekstilne industrije »Tekstilindus« Kranj, se pridružujemo k enotnemu prepričanju vseh delovnih ljudi Jugoslavije, o uresničevanju zgodovinskih teženj delavskega razreda, in izraža-
O novem načinu izplačevanja osebnih dohodkov
Za nami je že prvi mesec izplačila osebnih dohodkov po novem načinu, ki ga je potrdil delavski svet podjetja 11. decembra lani. Kot vemo, je tudi naša delovna organizacija sklenila z Ljubljansko banko v Kranju sporazum, da pristopi z letom 1974 k novemu načinu izplačevanja osebnih dohodkov, po katerem se en del mesečnih čistih osebnih dohodkov (1.000 dinarjev) izplača neposredno v gotovini, drugi del pa posredno na njihove hranilne knjižice. Takšen sistem izplačevanja osebnih dohodkov je že dalj časa uveljavljen pri vseh večjih delovnih organizacijah v Kranju (Iskra, Sava, Planika, IBI, Creina itd.), pa tudi v drugih krajih na Gorenjskem, ter prinaša prizadetim strankam določene koristi. Banka in delovna organizacija imata možnost boljših kreditno-finančnih odnosov, delavec pa ima naslednje prednosti: večjo gotovost, da ga bo podjetje redno izplačevalo, del svojih osebnih dohodkov na varnem v banki, denar se mu obrestuje in lahko ga smotrnejše uporablja, bodisi da ga takoj naenkrat
ali postopno potroši, bodisi da ga delno hrani in načrtno varčuje za posebne namene — npr. redni letni dopust, nakup večjih predmetov za osebno rabo, nakup ozimnice, nakup šolskih potrebščin za otroke itd.
Novi način izplačevanja osebnih dohodkov je stopil v veljavo z izplačilom v mesecu januarju 1974 (15. februarja 1974).
Od čistega prejemka na račun rednih osebnih dohodkov, to je od zneska, ki ostane po vseh odbitkih in odtegljajih npr. raznih prispevkov, sodnih nalogov, vračanja posojil, pokritja tovarniških računov, plačila članarin itd. (z izjemo članarine in vračila obroka za Vzajemno pomoč), se izplačuje enako vsem delavcem podjetja: znesek do višine 1.000 dinarjev v gotovini neposredno pri izplačilu v delovni organizaciji, preostanek prejemka nad to višino pa posredno na hranilno knjižico, ki jo je dobil delavec posebej v ta namen pri izplačilu OD v februarju, z že vpisanim zneskom.
Pri nadaljnih izplačilih, ko delavec že ima in hrani svojo
hranilno knjižico, pa bo prejel v svoji kuverti poleg gotovine še za preostanek prejemka tako imenovani »Nalog za vpis«, katerega potem, kadarkoli želi, realizira oziroma da vpisati v knjižico. Pri tem naj poudarimo, da se denar obrestuje od dneva vplačila na konto, ki ga ima vsak delavec in bo tudi isti datum vpisan na »nalogu za vpis«. Zato ni pomembno, kdaj bo posameznik vpis opravil, ker mu obresti tečejo od dneva, ki je vpisan na nalogu za vpis.
(Nadalj. na 2. strani)
Izpostava LB — hranilna služba v obratu II
O novem načinu izplačevanja osebnih dohodkov
(Nadalj. s 1. strani)
Znesek z »Nalogom za vpis« lahko vsak delavec opravi na vseh sedežih in izpostavah Ljubljanske banke in na vseh poštah v Sloveniji. Denar s hranilne knjižice pa lahko dviga pri vseh enotah Ljubljanske banke neomejeno, pri vseh poštah v Sloveniji in vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji pa do zneska
3.000	dnevno. Denar na hranilnih knjižicah obrestuje banka s 7,5 % obrestno mero. Nove hranilne knjižice, ki so jih prejeli vsi delavci, imajo posebne številke in samo na te hranilne knjižice se bodo — posredno — izplačevali osebni dohodki.
Delavci, ki že imajo bilo iz kakršnegakoli naslova hranilne knjižice, te lahko še naprej obdržijo ali pa pa ta denar prepišejo na novo hranilno knjižico, na katero se bodo nakazovali osebni dohodki po novem načinu izplačevanja.
Posebej opozarjamo na to, da delavec — imetnik svoje hranilne knjižice — lahko pooblasti tudi drugo osebo za vpisovanje in dviganje denarja preko njegove hranilne knjižice ter da morata pri dviganju iz hranilne knjižice tako delavec sam, kakor od njega pooblaščena oseba, imeti s seboj tudi svojo oseb-
no izkaznico, s katero se legitimirata.
Da bi bilo članom kolektiva olajšano vpisovanje in dviganje denarja na hranilni knjižici, je izpostava Ljubljanske banke ob sodelovanju z našo delovno organizacijo odprla v obeh obratih podjetja posebno izpostavo — hranilno službo za delavce Tekstilindusa.
Ta izpostava uraduje v obratu I 3-krat tedensko od 6. do 12. ure in to v ponedeljek, sredo in petek, v obratu II pa 2-krat edensko od 6.30
do 12.30 in to v torek in četrtek.
Da člani kolektiva ne bi izgubljali preveč delovnega časa zaradi nepotrebnega čakanja pri vpisu ali dviganju denarja, se je v sodelovanju z vodstvi obratov določil čas za posamezni obrat.
Razpored v obratu I je naslednji:
VSAK PONEDELJEK, SREDA IN PETEK:
—	predilnica I — od 6.00 —
7.00	ure
—	tkalnica I — od 7.00 —
8.30	ure
Izpostava Ljubljanske banke v obratu I
PVC ni dozorel?
Na zadnji seji delavskega sveta podjetja je bilo obravnavano obširno poročilo v zvezi s potekom del na izgradnji obrata za proizvodnjo PVC folij. Večina članov kolektiva je že seznanjena, da zaenkrat ne bo prišlo do realizacije tega dela našega razvojnega programa. Delavski svet podjetja je na podlagi analiz in poročil strokovne službe obrata PVC proizvodov sprejel sklep, da se zaradi neekonomskih pogojev (do katerih je prišlo v zadnjem času ne samo pri nas, temveč tudi v svetu — surovinska kriza — nafta), ki bi garantirali rentabilno poslovanje tega obrata, odloži oziroma prekine z nadalnjim delom realiziranja elaborata PVC in se celotna zadeva stavi v mirovanje. Strokovne službe morajo zaradi tega v teku treh mesecev predložiti delavskemu svetu ustrezno rešitev vprašanja v zvezi z izpraznjenimi prostori v predilnici obrata II, ki so bili prvotno namenjeni za proizvodnjo PVC folij.
Zakaj
KAJ JE BILA TOREJ PODLAGA ZA TAKO ODLOČITEV DELAVSKEGA SVETA?
Ugotovljeno je, da je uporaba PVC folij v lesni industriji v svetu v stalnem porastu. Tudi v Jugoslaviji se je z aplikacijo že pričelo, trend naraščanja pa ni majhen. Vemo, da je les kot surovina vsak dan bolj deficiten, gozd pa iz ekoloških vidikov vsak dan bolj pomemben, zato je rešitev v delni zamenjavi z drugimi materiali (plastika, kovina, steklo).
Močna jugoslovanska, predvsem pa slovenska pohištvena industrija izdeluje veliko-serijske programe pohištva, ki jih bo praktično nemogoče proizvajati Izključno v lesu, ker ga enostavno ne bo, ali pa bo zelo drag. Kje je rešitev? V zamenjavi z drugimi materiali in tu plastika
gotovo predstavlja glavni delež.
Masovno konsumno pohištvo mora biti velikoserijsko in poceni, ker bo le tako našlo večinski segment kupcev (vsak pač ne more kupiti hrastovo ali teakovo dnevno sobo, ki je zelo draga in bo iz leta v leto dražja).
Tudi stavbeno mizarstvo in gradnja montažnih hiš bo morala najti ustrezne zamenjave za les in ostale klasične materiale.
KAKO NAJ BI IZGLEDAL NAŠ PROIZVODNI PROGRAM?
Zaradi izredno drage investicijske opreme sta bili izdelani za naš proizvodni program dve varianti. Po prvi varianti je proizvodni program obsegal 70% lesnih tiskanih in enobarvnih folij ter 30 % embalažnih folij; pri ekonomskem izračunu se je
pokazalo, da predvidena investicija ne omogoča izdelave embalažnih folij, ker je investicija predraga.
V drugi varianti smo zajeli samo lesne tiskane in enobarvne folije. Izvozili bi 26 % proizvodnje; ta ekonomski izračun je pokazal brutto produkt v višini ca 130.000.000 N dinarjev ter cca 4.000.000 N dinarjev ostanka dohodka.
Po analizi je ugotovljeno, da je investicija rentabilna le v tem slučaju, če proizvodni program zajema vsaj 2.000 ton imitacije lesnih folij za domači trg in 1.000 ton lesnih folij za izvoz.
Analiza trga pa je pokazala, da je 2.000 ton samo lesnih folij za naše tržišče preveč, ker je proizvodnja v takem obsegu vsaj za začetek preveč optimistična. Zakaj?
Uporaba PVC folije za večje pohištvo ima na tržišču mnogo nasprotnikov, češ to je plastika, četudi mnogi ne ločijo furnirja od plastike.
Za kvalitetno lepljenje in kvalitetni izgled obdelanih plošč je predpogoj ustrezna iverica, ki pa se v Jugoslaviji še ne proizvaja.
Razen tega obstojata še dva čisto tehnična problema: odpornost na udarce in odrgnine ter čiščenje folije pred montažo, kar pa se z dogovorom v okviru Know-how da rešiti.
—	plemenitilnica I in gravura od 830 — 10.00 ure
—	vzdrževal, energet. služba — 10.00 — 11.00 ure
—	strokovne službe (uprava) in delavska restavracija od 11.00 — 12.00 ure
Pisarna, kjer posluje izpostava Ljubljanske banke, se nahaja nasproti skladišča gotovega blaga.
Razpored v obratu II je naslednji:
VSAK TOREK IN ČETRTEK:
—	tkalnica II — od 630 do
8.30	ure
—	plemenitilnica II — 8.30 do 9.30 ure
—	vzdrževal, energet. služba — 9.30 do 10.30 ure
—	strokovne službe (uprava in DR) — od 10.30 do
11.30	ure
—	predilnica II — od 11.30 do 1230 ure
Pisarna, kjer posluje izpostava Ljubljanske banke, se nahaja v pritličju upravne stavbe — druga vrata na levi strani (pred ambulanto).
Naj ob koncu pojasnimo še to, da k novemu načinu izplačevanja OD, s katerim se bomo — vsaj delno — izognili tudi nekaterim drugim organizacijskim elementom, pristopamo nekoliko kasneje kakor druga podjetja v glavnem iz razloga, ker so bili naši osebni dohodki v preteklosti relativno nizki, v zadnjem obdobju pa so že prišli v stik z nivojem osebnih dohodkov v kranjskem okolišu. Pravtako pa pomeni uvedba novega načina izplačevanja osebnih dohodkov pri nas so-lidariziranje tudi na tem področju z ostalimi kranjskimi delovnimi organizacijami.
NADALJNE UGOTOVITVE, KI JIH KAŽE ANALIZA TRGA
Lesno predelovalna industrija razen redkih izjem še ni pripravljena na večji odvzem PVC folij, razen robnih folij, katere že danes uporablja. Analiza trga je pokazala, da je trenutno povpraševanje po PVC folijah naslednje:
—	tiskane folije	210	ton
—	enobarvne folije	170	ton
—	embalažne folije	888	ton
—	avtomobil, folije	141	ton
—	gradbene folije	92	ton
Del teh potreb pokrivajo
domači proizvajalci, del pa uvažamo. Trenutna poraba torej kaže, da je potreba za lesnimi imitacijami 380 ton, za avtomobilske folije 141 ton, za gradbene folije 92 ton, kar pomeni, da bi bil kalan-der pri optimalni kapaciteti
3.000	ton izkoriščen takole:
—	za lesne folije 12.66 °/o
—	za avtomobil, folije 4,70 %
—	za gradbene folije 3.06 % Za razliko bi se morala
proizvajati embalažna oziroma grafična folija — pri katerih pa je potrebno računati z nizko prodajno ceno.
Pri nesigumem tržišču odjema PVC folij se začasno postavlja še ena neznanka. PVC prah je danes zaradi pomanjkanja osnovnih surovin izredno deficitaren proizvod. Z nenehnim dvigom cen nafte in njenih derivatov se dvigu-
je tudi cena PVC prahu. S poviševanjem cen PVC prahu se dvigajo tudi cene PVC proizvodov. Vprašanje je, kakšen bo odnos cen med furnirji in PVC folijami. Še prav posebno pa je opozoriti na dejstvo, da bi bila kalandrska linija eno do dve leti izkoriščena samo 70 do 80 %, kar bi seveda v tem času znižalo rentabilnost obratovanja.
SKLEPNE UGOTOVITVE
Kljub vsem dosedaj navedenim zaključkom, je v bližnji prihodnosti program PVC folij potreben in bo verjetno imel realne možnosti.
Tržne analize kažejo, da trenutno še ni takšnega odjema PVC folij, ki bi od vsega začetka garantiral renta-balno obratovanje predvidene kalandrske linije, vendar se prav v tem času mnoga podjetja odločajo, da se perspektivno preusmerijo na sodobnejšo tehnologijo.
Vsekakor je projekt PVC z ozirom na razvoj v svetu tudi v Jugoslaviji interesanten ter perspektiven, čeprav trenutni razlogi in ekonomski izračuni ne dajejo ppgojev za realizacijo tega projekta. V podjetju bomo še nadalje spremljali in analizirali tržišče, zato bi bilo neupravičeno trditi, da so bila vsa naša prizadevanja in trud na tem področju zaman.
Izplačani OD v mesecu januarju 74	
Povprečno izplačani osebni	dohodek na
zaposlenega v podjetju je znašal 2.122,12 di-	
nar jev.	
Povprečni osebni dohodek enotah pa je naslednji:	po delovnih
Delovna enota	januar 1974
predilnica	1.917,33 din
tkalnica I	1.914,47 din
tkalnica II	1.919,47 din
plemenitilnica I	2.059,38 din
plemenitilnica II	2.039,04 din
gravura	2.301,41 din
skupne službe	2.549,17 din
Ali je kritika upravičena?
Nedavna podražitev cen nekaterih artiklov, ki jih prodaja naša delavska restavracija v svojih poslovalnicah je povzročila ostro kritiko med člani kolektiva, saj se je o tem razpravljalo skoraj na vseh sestankih bodisi samoupravnih organov ali družbenopolitičnih organizacij. Prav zaradi tega smo smatrali za potrebno, da v zvezi s tem objavimo pojasnilo TOZD prehrane in oddiha, ki so nam ga posredovali za naše glasilo:
»Temeljna organizacija združenega dela prehrane in oddiha mora poslovati tako, da poleg materialnih stroškov pokriva še režijske stroške. Tako moramo skrbeti za tako poslovanje, da pri formiranju cen kosil, malic, večerji, jedil po naročilu in ar-
tiklov, ki jih prodajamo v bifejih, s prodajnimi cenami krijemo materialne in režijske stroške.
Nekaj artiklov, kot so klobase, čaj, pecivo, smo doslej prodajali v izgubo, oziroma cene teh artiklov niso pokrile niti nabavnih cen. Zato smo za te artikle izdelali nove kalkulacije, oziroma cene, ki jih je potrdil Delavski svet TOZD PO in dal soglasje oddelek za gospodarstvo pri SO Kranj.
Za primerjavo med prejšnjo in sedanjo nabavno ceno posredujemo naslednje podatke:
Kalkulacija za klobase:
stara nabavna cena — kom. 4,80 din, prodajna 6,00 din ali 25 % pribitka;
stara nabavna cena kg 36,80 din, prodajna 6,00 din ali 0,13 din izgube pri komadu.
Nova nabavna cena — kg 40,80 din, prodajna 9,00 din ali 21 % pribitka; (1 kg klobas je povprečno 5 in pol komadov)
Kalkulacija za čaj:
Stara prodajna cena za 1 liter čaja je bila 1,00 din, materialni stroški pa znašajo za povprečno ceno 2,30 din za liter čaja. Torej smo po stari ceni prodajali čaj 1,30 din v izgubo, oziroma pri novi ceni dobimo 0,70 din pribitka na 1 liter čaja.
Povprečna cena za čaj je vsled tega, ker točimo čaj z vinom, limono ali limonovim nadomestkom, ki pa imajo seveda različno ceno.
Tudi za pecivo je bila prodajna cena povišana in sicer po komadu za 0,50 dinarjev. Materialni stroški znašajo za komad 1,52 din, torej je pribitka 0,48 din.
Popravki cen se morajo izvršiti tudi pri prekajenih rebrcih in salami vseh vrst. Predlog je, da bi bil pribitek 20 % od nabavnih cen. Sedanje cene teh artiklov so prodajne enake nabavnim, oziroma prekajena rebrca prodajamo v izgubo, saj je splošno znano, da prekajeno meso ka-lira pri kuhanju od 15—20 %.
Očitki nekaterih, da imamo hotelske cene ali pa da si bomo s povišanjem cen ustvarjali dobičke, so neosnovani. Ponovno poudarjamo, da naša TOZD ne ustvarja nobenih dobičkov, pač pa posluje tako, da s cenami storitev pokriva vse stroške, ki so v vsaki gospodarski organizaciji za normalno poslovanje obvezni. Zaposleni v temeljni organizaciji združenega dela prehrane in oddiha se zavedajo, da morajo izpolnjevati svoje naloge v zadovoljstvo vseh gostov, po drugi strani pa imajo tudi enake pravice
in dolžnosti kot ostali člani kolektiva.
Zato upamo, da bo razumljivo vsakomur, da ni dovolj, če v naših storitvah vkalkuli-ramo samo materialne stroške, temveč morajo biti prav tako tudi režijski stroški (osebni dohodki zaposlenih, voda, elektrika, plin v poslovalnici 3, amortizacija, zavarovanje itd.). Izjema je malica, ker podjetje regresira
3,00	din po obroku in ne na število zaposlenih. Ta znesek, ki presega letno 150 starih milijonov, je nekje v mejah sporazuma o regresiranju prehrane 60,00 din mesečno na zaposlenega.
V bodoče bo potrebno vse spremembe, ki bodo nastale v zvezi s prehrano, oziroma cenami, predčasno obvestiti vse zaposlene. Ta primer nam je lahko opozorilo, saj pravilna in točna informiranost kolektiva odpravi razne nevšečnosti in negodovanja.«
F. K.
obravnavamo - sprejemamo - sklepamo - obravna

TOZD Predilnica
Delavski svet je obravnaval in potrdil predlog odbora za nagrajevanje glede ocenitve novoustanovljenega delovnega mesta »vodja TOZD predilnica«. Daljša razprava je tekla okoli kvalitete preje, ki še vedno predstavlja pereč problem, zato bo treba posvetiti posebno pozornost odpravljanju vzrokov napak. Transport preje v tkalnico povzroča veliko reklamacij, kar pa se da odpraviti z nabavo zabojev, ki ne bodo vezani z žeblji. Skrb za izboljšanje kvalitete preje naj postane najvažnejši naloga vseh zaposlenih v TOZD predilnica, kajti le tako bo dosežen boljši dohodek. Delavski svet je sprejel sklep, da je vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov za mesec januar 3,60.
Delovna enota Tkalnica I
Delavski svet je pregledal dosežene rezultate v januarju. Operativni plan je bil dosežen 108,7 % oziroma presežen za 116.062 metra. Vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov v januarju je 3,40, tako bo znašal povprečni OD za 192 ur 1.989 dinarjev. Ker nam količina izdelane preje še vedno ne zadostuje, je potrebno, da posvečamo veliko pozornost varčevanju v tem smislu, da bo čim manj odpadka. Polovični votek v kasetah s cevkami se mora ponovno uporabiti na stroju, če pa je umazan, se mora oddati v previjanje. Vodje izmen in mojstri so zadolženi za odpravo naštetih napak, prav tako pa tudi za kontrolo natikalcev votka, ki ne izvršujejo delovnih nalog tako, kot bi bilo potrebno. V nadaljevanju je delavski svet obravnaval proizvodni plan za februar. Sprememb v
asortimanu ni predvidenih, razen če ne bo prišlo do pomanjkanja preje oziroma posameznih mešanic. Člani so podali tudi kritično oceno glede kvalitete malic oziroma nedavnega povišanja cen nekaterih artiklov, ki se proda-
jajo v bifejih delavske restavracije. Prav tako so predlagali, naj bi se v tkalnici preuredil bife, oziroma naj bi se v te namene določil drug prostor, saj je sedanji v vsakem pogledu neprimeren.
Delovna enota Tkalnica II
Potrdili so predloge odbora za urejanje medsebojnih odnosov in sicer premestitve nekaterih delavcev, ter predloge odbora za osebne dohodke, ki se nanašajo na spremembo načina nagrajevanja. Razprava je tekla tudi o delovnem programu za leto
1974. V izdelavo delovnega programa bo potrebno zajeti čim širši krog delavcev, ker bo treba v letu 1974 posvečati več pozornosti zniževanju stroškov, zmanjšati odpadke in poostriti tehnološko disciplino. Delavski svet je sprejel
sklep, da je vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov za januar 3,41. Na koncu so obravnavali tudi tri prošnje za odobritev izrednega plačanega oziroma neplačanega dopusta.
Delovna enota Plemenitilnica I
Delavski svet je obravnaval najprej izpolnitev plana v mesecu januarju. Tako je bil osnovni plan v tm izpolnjen 112,6%, operativni plan pa 108 %; v m2 je bil osnovni plan izpolnjen s 109,8 %, operativni plan pa 107 %. Na podlagi doseženih rezultatov
je delavski svet sprejel sklep, da se izplačajo osebni dohodki za januar z vrednostjo točke 3,75. Potrdili so tudi sklepe odbora za osebne dohodke, kot so bili predloženi.
Delovna enota Gravura
Na podlagi doseženih rezultatov in ustvarjenih, sredstev je delavski svet sprejel sklep, da je vrednost točke za izplačilo osebnih dohodkov za januar 3,75. Obravnavali so tudi vzroke zastojnih ur in v zvezi s tem sprejeli nekaj sklepov:
Delovna enota Plemenitilnica II
V januarju so dosegli naslednje proizvodne rezultate: operativni plan so v tm dosegli s 105,2 %, v m2 pa 103,4 %. Na podlagi doseženih rezultatov je delavski svet sprejel sklep, da se izplača vrednost točke v višini 3,59. Potrdili so tudi predloge odbora za osebne dohodke, ki se nanašajo na ocene delovnih mest nekaterih novozapo-slenih oziroma spremembe ocenitev. Sprejeli so sklep, da se predlaga odboru za gospodarske zadeve TOZD plemenitilnica, in sicer, da se odobrijo sredstva za nabavo novega širinsko belilnega stroja ter kondenzimega stroja, ki sta v zelo slabem stanju in je pričakovati, da bosta tekom dveh do treh let popolnoma dotrajana, člani SDE so tudi predlagali, naj se tudi izenači ocenitev nekaterih delovnih mest med plemenitil-nico I in II.
TOZD Prehrane in oddiha
člani delavskega sveta so najprej obravnavali poročilo inventurne komisije. V poročilu je ugotovljeno, da nasta-
jajo vse večji primanjkljaji inventarja, predvsem jedilnega pribora, porcelana in kozarcev. Po daljši razpravi so sprejeli sklep, da od 1. 1. 1974 dalje plačuje vsak zaposleni v kuhinji, strežbi ter skladiščnik, mesečno 15 din kot akontacijo za nastalo škodo (razbite kozarce, porcelan, izgubljen jedilni pribor ter manjkajočo embalažo). Imenovali so stalno inventurno komisijo, ki bo na vsake 3 mesece pregledala inventar. Če bo akontacija presegla 50 % strošek, se bo za naslednje 3 mesece ukinilo plačevanje akontacije.
Obravnavali so tudi predlog novih cen za artikle, ki jih prodajajo v bifejih in jih tudi potrdili. Določili so tudi 3-člansko komisijo za predajo poslov upravnika delavskega doma, ker odhaja sedanji upravnik v invalidsko upokojitev. Določili so tudi višino točke za izplačilo osebnih do hodkov, ki bo za mesec Januar 4,25. Na koncu so sprejeli tudi sklep o višini nagrad za prodajalce blokov po obratih.
Delovna skupnost skupne službe
Na podlagi razpoložljivih sredstev za osebne dohodke je delavski svet sprejel sklep, da se izplača vrednost točke za mesec januar v višini 4,25. Potrdili so tudi predlog odbora za osebne dohodke, ki je predlagal ustanovitev novega delovnega mesta »vzdrževalec šibkotočnih naprav« in velja od 1. februarja dalje. Obravnavali in potrdili so tudi novo organizacijsko shemo tehničnega sektorja, kjer so nastale določene spremembe zaradi združitve uprave in VEO ter delne reorganizacije, ki izhaja iz ustanovljenih TOZD. Potrdili so tudi plan investicij podjetja za leto 1974.
Kako obračunavamo OD?
V prejšnji številki Tekstilca smo vam obrazložili izplačilni list za obračun osebnega dohodka od rubrike 1 do 17.
Rubrika 18 — BOLEZENSKI DOPUST: V to rubriko je vpisano število ur, ko delavec zaradi bolezni ni delal in mu je za ta čas priznan bolniški stalež. Ure bolniškega staleža so vpisane zaradi ev idence delovnega časa in se jih pri obračunu osebnega dohodka ne upošteva. Za ta čas pa se delavcu obračuna nadomestilo po določilu Pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka zaradi nezmožnosti za delo, če bolniški stalež traja do 30 koledarskih dni oziroma po določilih Zdravstvenega zavarovanja, če traja nad 30 koledarskih dni. To nadomestilo se delavcu posebej izplača.
Rubrika 19 — NEPLAČAN DOPUST: V to rubriko se vpišeio vse ure, ko delavec zaradi opravičenih vzrokov ni delal. Te ure se ne obračunajo oziroma delavec ne preime nadomestila in se jih vodi zaradi evidence.
Rubrika 20 — NEOPRAVIČENI IZOSTANKI: V to rubriko je vpisano število ur, ko delavec ni bil na delu in se mu ta odsotnost ni opravičila. Tudi te ure se ne obračunajo in se vodijo le zaradi evidence delovnega časa.
Rubrika 21 — V to rubriko so vpisane ure, ko delavec ni bil na delu zaradi poziva vojaških ali drugih organov. Za to odsotnost se delavcu obračuna nadomestilo, katerega pa podjetju povrne (refundi-ra) organ, ki je pozval delavca.
V	dosedaj obravnavanih rubrikah (od 7.—21.) so vpisane vse ure, ki se upoštevajo za izračun osebnega dohodka, kakor tudi ure, ki se ne bodo upoštevale pri izračunu osebnega dohodka. Iz teh rubrik lahko vsak razbere oziroma kontrolira, če so pravilno zajete vse njegove ure in če so pravilno razdeljene v ustrezne rubrike. V kolikor smatra, da to ni, naj se v takem primeru obrne na vodjo obratne pisarne oziroma na obrato-vodjo.
V	nadalnjih rubrikah, ki bodo obrazložene (od 11.—31.) pa se zajema število točk, ki delavcu pripadajo za določen način dela, učinek, dodatek, za zastoje, itd.
Rubrika 22 — PO UČINKU: V to rubriko je vpisano število točk za vse opravljene ure dela po učinku. Število točk se izračuna tako, da se efektivno opravljene ure pomnoži z oceno delovnega mesta, kar predstavlja število točk za 100 % izpolnjevanje akorda. Ta rubrika se izpolnjuje za tiste delavce, ki delajo v direktnem, skupinskem ali vezanem akordu.
Rubrika 23 — PRESEG AKORDA 4- ali —: V to rubriko se vpiše število točk, ki delavcu pripadajo za preseganje akorda nad 100 %. Delavcu, ki pa ni izpolnil akorda,
pa se vpiše število negativnih točk, tj. razliko do 100 % doseženega akorda.
Iz te rubrike je torej razvidno, koliko točk pripada delavcu za preseganje oziroma za koliko točk se mu znižajo zaradi nedoseganja akorda, točke po učinku v rubriki 22.
Primer: Delavec A ima vpisano v rubriki 22 38.000 točk. Izpolnjen akord je 120 %, oziroma ga je presegel za 20 %, kar znaša v tem primeru 7.600 obračunanih točk, katere se vpišejo v rubriko 23. Delavec B ima vpisano v rubriki 22 40.000 točk, izpolnjen akord je 90 % oziroma ga ni dosegel za 10 %, kar znaša v tem primeru —4.000 točk, katere se vpišejo v rubriko 23.
Rubrika 24 — SKUPAJ PO UČINKU 22 + 23: V to rubriko je vpisan seštevek točk, vpisanih v rubriki 22 in 23.
Primer: — Delavec A ima v rubriki 22 vpisanih 38.000 točk in v rubriki 23 + 7.600 točk za preseg akorda. To je skupaj 45.600 točk.
ločeni čas opiavljali svoje delo po času.
Rubrika 26 — KVALITETA oz. PEU + ali —: V tej rubriki je vpisano število pozitivnih oz. negativnih točk, ki se delavcu obračunajo za dobro kvalitetno ali slabo opravljeno delo, po določilih ustreznega pravilnika.
Prav tako so v tej rubriki vpisane pozitivne oziroma negativne točke, ki se delavcu obračunajo za PEU po ustreznem pravilniku.
Rubrika 27 — ZASTOJI: V tej rubriki je vpisano število točk, ki pripadajo delavcu, ko je delal v akordu, pa je med delom prišlo do večjih zastojev brez njegove krivde.
Rubrika 28 — PRAZNIK POVPREČJE 24—27: V to rubriko je vpisano število točk, ki se delavcu obračunajo kot nadomestilo za plačani praznik. Nadomestilo osebnega dohodka je enako povprečne-nemu dnevnemu osebnemu dohodku, izračunano iz doseženih točk v mesecu, v kate; rem zaradi praznika ni delal.
Rubrika 29 — NOČNI DO-
DATEK 40 %: Za vsako uro nočnega dela, opravljenega med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj, pripada delavcu nočni dodatek v višini 40 % od ocene delovnega mesta.
Primer:	Ocena delovnega
mesta 200 točk, 40 % dodatek je 80 točk, delavec je opravil 60 ur, v tem primeru se mu vpiše v to rubriko (80 točk X 60 ur) 4.800 točk, ki mu pripadajo kot nočni dodatek.
Rubrika 30 — DODATEK NA STALNOST: V to rubriko se vpiše število točk, za stalnost zaposlitve v podjetju, ki pripadajo delavcu za vsako uro opravljenega dela v rednem delovnem času v kolikor izpolnjuje pogoje, ki jih določa pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Primer: Delavec je zaposlen v podjetju 12 let, za kar prejme na uro 16 točk. Ker je delal 168 ur, se mu vpiše v rubriko 2.688 točk.
Rubrika 31 — SKUPAJ 24 —30: V tej rubriki je vpisan seštevek točk od rubrike 24— 30. To je skupno število točk, ki jih je delavec prejel za svoje delo v obračunskem mesecu in katere so osnova za izračun osebnega dohodka.
Rubrika 32 — VREDNOST TOČKE: Svet delovne enote
določi za obračunski mesec višino sredstev za osebne dohodke, ki naj se izplača zaposlenim delavcem. Ker pa se prizadevanje delavca in njegovo delo vrednoti oziroma meri po točkovnem sistemu, je treba določiti, kakšna bo vrednost tako pridobljene ene točke.
Vrednost točke se izračuna na ta način, da se sredstva za OD deli s seštevkom vseh točk zaposlenih delavcev v obračunskem mesecu.
Primer:
Določena sredstva
1.245.000.00 Izplačilo za dopuste
— 23.212,70
Razpoložljiva sredstva
1.221.787,30
Točke za opravljene redne ure	289.902,65
Vrednost točke	4,21
(1.221.787,30 : 289.902,65) je vrednost očke 4,21
Rubrika 33 - VREDNOST VSEH TOČK: V tej rubriki je zapisan osebni dohodek, ki se je delavcu obračunal za obračunski mesec. Ta znesek dobimo na ta način, da število točk v rubriki 31 pomnožimo z vrednostjo točke iz rubrike 32.
(Nadaljevanje prihodnjič)
J. Š.
rEKSTILNA 124
IZPLACILN7
Točke											
					I		i				
.											
Po učinku 5x7	Preseg akorda -j- ali —	Skupaj po učinki 22 + 23	Po času 5X8	Kvaliteta oz. PEU + ali —	Zastoji	Praznik povprečje 24-27	Nočni dodatek 40%	Dod. na stalnost	Skupaj 24—30	Vrednost točke"	Vrednost vseh točk 31 X 32
											
22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33 	1
											■ 			1
38180	7617	45/97		3509			6624	2588	53 960	3 70	Ì 2181-50
22 Toč. po uč. (6x7)	23 Preseg akord	24 Okun. irčin. (22 -h 23)	25 Toč. po času (6X3)	25 Kvaliteta oz. PEU	27 Zastoji	23 Prazn. (24-27)	29 ! Nočni dodatek j	.?) C?d. ra	"T::- äf '	2? Vred n. 1 točko	33 Vrednost vssh ( točk 3 i X -v. j I
38180	7617	75797		5509	342		<562.4	2688	58960	b.7c	2181-50
— Delavec B ima v rubriki 22 vpisanih 40.000 točk, v rubriki 23 pa —4.000 točk zaradi nedoseganja akorda in v tem primeru ima v rubriki 24 vpisanih 36.000 točk.
Iz te rubrike je torej razvidno, koliko točk pripada delavcu za delo po učinku (akordu).
Rubrika 25 — PO ČASU: V to rubriko je vpisano število točk, katere se izračuna na ta način, da se opravljene ure po času pomnoži z oceno delovnega mesta oziroma z osebno oceno. To rubriko imajo izpolnjeni tisti delavci, ki ne delajo v akordu, kakor tudi delavci, ki sicer delajo v akordu, vendar so do-
Konferenca mladih delavcev
OK ZMS Kranj se je odločila, da v skladu s prejetimi stališči in sklepi III. seje Republiške konference ZMS ustanovi konferenco mladih delavcev v Kranju. Specializirana konferenca mladih delavcev bo delovala predvsem na principu boljšega m tesnejšega sodelovanja s sindikati, ker se tudi področje dela pokriva. Mladi delavci bodo na ustanovni seji, ki bo
21.	februarja, izvolili svoje predstavniške in izvršne organe. Za razna interesna področja pa bodo določali nosilce komisij, ki bodo pozne-
je konstituirali svoje komisije. S temi komisijami bodo predvsem pokrivali interese mladih na področju idejnopolitičnega dela, izobraževanja, na kulturnem in športnem področju, nà področju SLO in drugih oblikah sodelovanja med mladimi delavci iz različnih delovnih organizacij. Poleg konstituiranja organov konference bodo mladi razpravljali in ocenili evidentiranje v delovnih organizacijah in o položaju mladih delavcev pred kongresom ZK Jugoslavije.
Konferenca mladih delavcev dejansko pomeni bolj neposredni vpliv na družbeno-po-litična dogajanja v okviru občine, ki jih neposredno zadevajo. Z njeno ustanovitvijo je pogojeno tudi boljše sodelovanje med mladimi iz delovnih organizacij in bolj kreativno in uspešno reševanje problemov iz področja gospodarstva, ki so skupni Za našo občino.
Konferenco bo sestavljalo okrog sedemdeset delegatov iz vseh delovnih organizacij v občini Kranj.
—P—
Sprejemanje statutov!
UVOD
Pred delovnim kolektivom je zaključna faza konstituiranja temeljnih organizacij združenega dela in delovne organizacije oziroma podjetja — namreč sprejem statutov. Sprejeti moramo statute vseh štirih temeljnih organizacij in statut podjetja.
Ker so še vedno mnogim nejasni nekateri pojmi, naj ponovno navedemo, kaj je razumeti pod posameznim izrazom:
Organizacija združenega dela je širši pojem in je pod tem izrazom razumeti tako temeljno organizacijo združenega dela, kot tudi delovno organizacijo, razen tega pa tudi sestavljeno organizacijo združenega dela (popreje: združeno podjetje);
pod izrazom delovna organizacija pa je zopet razumeti podjetje ali drugo organizacijo na področju gospodarstva, kakor tudi zavod ali drugo organizacijo na področju družbenih služb.
Zaradi jasnosti in že ustaljenega načina izražanj bi bilo umestno v našem primeru za naprej uporabljati izraza: temeljna organizacija združenega dela in podjetje.
STATUT TEMELJNE
ORGANIZACIJE
ZDRUŽENEGA DELA
Temeljno organizacijo združenega dela upravljajo delavci, ki v njej delajo. Pravica samoupravljanja obsega tudi pravico samoupravnega normativnega urejanja odnosov oziroma razmerij v temeljni organizaciji, in to s sprejemanjem odgovarjajočih splošnih aktov. Med temi samoupravnimi splošnimi akti temeljne organizacije je najpomembnejši statut temeljne organizacije. Statut je osnova za urejanje notranjih odnosov v temeljni organizaciji. Vsi ostali splošni akti morajo biti v skladu z njim. Sam statut pa mora biti seveda v skladu z določili samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. S statutom temeljne organizacije se ne morejo naložiti nobene obveznosti ostalim temeljnim organizacijam.
Nova zvezna ustava daje statutu temeljne organizacije poseben pomen in določa: Družbeno-ekonomski in drugi samoupravni odnosi v temeljni organizaciji združenega dela, kot tudi drugi odnosi, ki so bistveni za delovanje temeljne organizacije združenega dela, so zapisani v njenem statutu skladno z ustavo in zakonom.
Tudi po zakonu o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register ima statut temeljne organizacije poseben pomen, kar je razvidno iz naslednjega:
— statut temeljne organizacije je dokument, ki je potreben za konstituiranje delovne organizacije in ga je treba priložiti priglasitvi za
vpis konstituiranja v sodni register,
—	statut sprejmejo sami delavci z večino glasov skupnega števila delavcev temeljne organizacije,
—	statut se sprejema po sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju,
—	vsebina statuta je določena z zakonom.
Zaradi navedenega je treba sestavi in sprejemanju statuta posvetiti posebno skrb in pozornost.
PRIKAZ VSEBINE
STATUTA
Predlogi statutov temeljnih organizacij so bili sestavljeni na podlagi obravnav, katere so imeli odbori, izvoljeni na zborih delavcev, v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in s statutarnimi sklepi, sprejetimi na zborih konec novembra 1973.
Predlog posameznega statuta ima tale poglavja s prikazom naslednje bistvene vsebine:
V	I. poglavju so navedene splošne in statusne določbe: o ciljih temeljne organizacije, o temeljnih pravicah in dolžnostih delavcev, o opravljanju pravnega prometa s tretjimi osebami, o imenu temeljne organizacije, o poslovnem predmetu, o zastopanju temeljne organizacije in odgovornosti za njene obveznosti.
V	skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju je v predlogih statutov navedeno, da temeljna organizacija Prehrana in oddih samostojno opravlja posle pravnega prometa s tretjimi osebami, dočim opravlja za temeljne organizacije Predilnica, Tkalnica in Plemenitilni-ca te posle podjetje v svojem imenu, a za račun posamezne temeljne organizacije.
V	II. poglavju so navedene določbe o organizaciji in delu temeljne organizacije. Tu nastopajo največje razlike med predlogi statutov. Te razlike izhajajo iz različne organiziranosti ter iz različnega obsega poslov, katere temeljna organizacija zadrži v lastnem opravljanju oziroma jih poveri v izvrševanje Skupnim službam podjetja.
Temeljna organizacija Predilnica je organizirana kot enotna organizacija. Skupnim službam se poverja v izvrševanje kadrovske, knjigovodske, komercialne in pravne posle ter del plansko-analit-skih, tehničnih in kontrolnih poslov.
Dve temeljni organizaciji imata v svoji sestavi delovne enote, in sicer:	TOZD
Tkalnica: delovni enoti tkalnica I in tkalnica II ter TOZD Plemenitilnica: delovne enote plemenitilnica I, plemenitilnica II in gravura.
Že v statutarnih sklepih, sprejetih konec novembra 1973, je bilo določeno, da imajo delovne enote določene samoupravne pravice, ki praviloma ne smejo biti manjše kot doslej. Z ozirom na to vsebuje predlog obeh statutov določbo, da ima de-
lovna enota samoupravne pravice in dolžnosti s področja urejanja svojih notranjih odnosov. O uresničevanju pravic in obveznosti iz medsebojnih (delovnih) razmerij odločajo dokončno delavci v delovni enoti. Izjema velja le za par primerov, ki so izrecno določeni s statutom — kot npr. imenovanje obratovodje, za kar je pristojen delavski svet TOZD. Nekatere zadeve pa se seveda lahko opravljajo le na nivoju temeljne organizacije — kot npr. sprejemanje splošnih aktov, sklepanje sporazumov in pogodb z drugimi temeljnimi organizacijami, sprejemanje planov, sprejemanje zaključnega računa in drugo. Tako izvršujejo delavci samoupravne pravice delno v okviru temeljne organizacije kot celote in delno v okviru delovne enote.
V	delovni enoti izvolijo delavci naslednje neposredno izvoljene organe: svet delovne enote, odbor za medsebojna delovna razmerja, odbor za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in škode.
Delovna enota se lahko organizira v novo temeljno organizacijo združenega dela, če izpolnjuje za to predpisane pogoje.
Proizvodni plan se sprejema enotno v temeljni organizaciji, vendar tako, da se lahko ugotavlja uspeh dela delavcev delovne enote. Uspeh dela delavcev delovne enote se ugotavlja kot obračunska kategorija zaradi določitve deleža na skladu osebnih dohodkov temeljne organizacije. Svet delovne enote ima poleg ostalih pristojnosti tudi to, da določa točko za obračun osebnih dohodkov v posameznem mesecu.
Razmerja do drugih temeljnih organizacij v sestavu podjetja pa se urejajo izključno le na ravni temeljne organizacije.
Temeljna organizacija združenega dela Prehrana in oddih ima v svoji sestavi poslovno enoto, ki sicer ni pravna oseba, a ima vendar v prometu blaga in storitev določena pooblastila — to je Počitniški dom Novigrad. Ta poslovna enota se tudi vpiše v sodni register.
Temeljna organizacija Prehrana in oddih nastopa v pravnem prometu s tretjimi osebami samostojno, ima lastni žiro račun, vodi lastno knjigovodstvo in sestavlja sama zaključni račun.
V	III. poglavju so vsebovane določbe o upravljanju v temeljni organizaciji. Tu so navedena posamezna določila o pristojnosti samoupravnih organov. Nova zvezna ustava določa, da je vsakemu delavcu v združenem delu kot njegova neodtujljiva pravica zagotovljeno, da odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku itd. Pri tem je poudarjeno načelo neposrednosti in enakopravnosti. Seveda pa v konkretnih
razmerah naših temeljnih organizacij ni mogoče, da bi o vsaki zadevi odločali vsi delavci neposredno, saj bi v tem primeru zaradi pogostega sklicevanja zborov nastopali veliki izpadi v proizvodnji. Zaradi tega je nujno in sam zakon določa, da poverijo delavci določene posle upravljanja neposredno izvoljenim organom, zlasti delavskemu svetu temeljne organizacije.
Predlog statuta navaja zadeve, o katerih odločajo delavci na zborih ali z referendumom ter zadeve, o katerih odloča delavski svet. Seveda pa morajo biti delavci o vseh vprašanjih, ki se obravnavajo na delavskem svetu in o vseh sprejetih sklepih sproti in izčrpno obveščeni.
Če se delavci s sklepom, katerega je sprejel delavski svet, ne strinjajo, lahko zahtevajo sklic zbora delavcev, ki o zadevi dokončno odloči. Sklic zbora delavcev lahko zahteva družbeno-politična organizacija, samoupravna delavska kontrola ali pa določeno število delavcev, če nobeden od teh upravičencev ne zahteva sklica zbora delavcev v roku 5 dni od objave sprejetega sklepa, se smatra, da se delavci s sprejetim sklepom strinjajo.
S tako ureditvijo je po eni strani zagotovljena elastičnost pri upravljanju in preprečeni izpadi pri proizvodnji, na drugi strani pa je zagotovljena pravica delavcev, da o vsaki zadevi končno sami odločijo.
V	tem poglavju je navedeno tudi, o katerih zadevah odločajo brezpogojno delavci na zboru ali z referendumom. Dalje so zapisane osnovne določbe o delu zbora, o postopku pri referendumu, o delegatih v skupnih organih podjetja in njihovi odgovornosti, kakor tudi o delu, izvolitvi oziroma imenovanju kolegijskih izvršilnih organov ter individualnega poslovodnega organa.
V	IV. poglavju so navedene določbe o odgovornosti samoupravnih organov in delavcev. Organi upravljanja, kolegijski izvršilni organi in individualni poslovodni organ odgovarjajo za svoje delo delavcem temeljne organizacije. Vsi navedeni organi so lahko predčasno odpoklicani oziroma razrešeni. Odgovornost navedenih organov se ugotavlja javno. Pred sprejemom sklepa o odpoklicu oz. razrešitvi mora imeti prizadeti organ ali član organa možnost, da javno obrazloži oziroma opraviči svoje ravnanje. V nadaljnjem so navedena določila o postopku za odpoklic oz. razrešitev.
V	V. poglavju so določbe o samoupravni delavski kontroli. Z ozirom na to, da se vodi v podjetju skupno knjigovodstvo za temeljne organizacije združenega dela Predilnica, Tkalnica in Plemenitilnica in da imajo te tudi skupni žiro račun in da svoja Sredstva združujejo na ravni podjetja, se tudi samoupravna delavska kontrola organizira kot skupni organ vseh temeljnih organizacij. Člane
samoupravne delavske kontrole se izvoli z neposrednim in tajnim glasovanjem. V nadaljnjem so navedena določila o delu samoupravne delavske kontrole ter o podajanju poročil in predlaganju ustreznih ukrepov.
V	VI. poglavju so navedene določbe o informiranju delavcev in javnosti dela. Vsak delavec ima pravico, da je informiran o celotnem poslovanju in rezultatih poslovanja temeljne organizacije, z njenim materialnim in finančnim stanjem ter z delom samoupravnih organov. Za pravilno, pravočasno in primerno obveščanje delavcev je odgovoren vodja temeljne organizacije. Pri vseh oblikah izvrševanja samoupravnih pravic se zagotavlja javnost dela. Načelo javnosti dela velja še posebej za delo vseh izvoljenih samoupravnih organov.
V	VII. poglavju so vsebovana določila o programih in planih. Temeljna organizacija ima program razvoja za obdobje več let, letni gospodarski plan in operativne mesečne plane. Programi in plani se sprejemajo po postopku, ki je s statutom določen za sprejemanje splošnih aktov. Programe in plane se sprejema vnaprej pred začetkom obdobja, za katero veljajo. Programi in plani morajo odgovarjati potrebam in možnostim temeljne organizacije, kakor tudi potrebam ostalih temeljnih organizacij v okviru podjetja. Izvrševanje planov se mora sproti spremljati. O doseženih rezultatih se obvešča delavski svet in delavce temeljne organizacije s periodičnimi obračuni in z zaključnim računom.
V	VIII. poglavju se nahajajo določila o sredstvih in skladih temeljne organizacije. Določeno je, kako pridobiva temeljna organizacija potrebna sredstva in kako jih mora uporabljati. Temeljna organizacija združuje večino svojih denarnih sredstev s sredstvi drugih temeljnih organizacij v okviru podjetja, vendar pa sme delavski svet podjetja odločati le o začasnem koriščenju združenih sredstev. Sicer pa sredstva ostajajo temeljni organizaciji in odloča o porabi istih delavski svet temeljne organizacije v skladu z načelnimi sklepi zbora delavcev.
Poslovni rezultat in stanje sredstev se ugotavlja s periodičnimi obračuni in z zaključnim računom — te potrjuje delavski svet temeljne organizacije. Knjigovodstvo in vsi obračuni se morajo voditi in sestavljati tako, da so ažurno in točno knjižene vse spremembe na sredstvih, da je tako delavcem temeljne organizacije možno spremljati delovni proces in poslovanje ter da jim je ob vsakem času možen vpogled v stanje sredstev temeljne organizacije.
V	IX. poglavju so določbe o ugotavljanju in delitvi dohodka. Neodtujljiva pravica delavcev je, da odločajo o dohodku, katerega so dosegli kot rezultat skupnega dela. Navedena so osnovna načela
(Nadalj. na 6. strani)
Besedo imajo naši novatorji
že leta nazaj opažamo v našem podjetju, da je med člani kolektiva preskromen interes za izumiteljsko ln novatorsko dejavnost. V letu 1972 je delavski svet sprejel nov Pravilnik
o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ker je bil prejšnji zastarel in precej nepopoln in končno — tudi določila o nagradah niso vzpodbudno vplivala, da bi ta dejavnost v večji meri zaživela tudi v našem podjetju.
Do konca lanskega leta je za inovacijsko dejavnost v podjetju skrbel odbor za tehnični napredek. Odbor je imel v preteklem letu 4 seje, na katerih je obravnaval prijave članov kolektiva, ki so se nanašale na izboljšave in racionalizacije v podjetju. Iz pretekle mandatne dobe je ostalo bivšemu odboru še 6 prijav nerešenih, ena pa je prispela lani. En predlog je bil odklonjen, za eno tehnična izboljšavo pa se ni dalo ugotoviti gospodarske koristi, zato avtor ni prejel nagrade, 3 prijave pa so bile pozitivno rešene. Od teh sta bili 2 tehnični izboljšavi in ena — koristen predlog, čista gospodarska korist, ki jo ima podjetje, znaša 87.823 dinarjev. Štirje avtorji so dobili skupaj 17.204,55 dinarjev, in sicer iz skupnih sredstev 14.840 dinarjev, iz sredstev tkalnice v obratu II 1.437,95 dinarjev in iz sredstev plemenitilnice I 919,95 dinarjev.
Po novem postopku faza skrčevanja X navitkov odpade
Avtorje izboljšav, ki so v preteklem letu prejeli nagrade, vam tokrat predstavljamo tudi v našem glasilu.
Najprej smo se pogovarjali z Antonom Rakovcem iz tkalnice obrata II. Rakovec Anton in Hladnik Janez iz plemenitilnice II sta namreč uvedla spremembo v tehnologiji barvanja in skrčevanju preje, ki vsebuje PES vlakna. Za to tehnično izboljšavo jima je odbor za tehnični napredek dodelil po 5.885,05 dinarjev nagrade.
Rakovec Anton je zaposlen v našem podjetju že od 1936. leta dalje. Kot 15-letni fant je začel delati kot prisukova-lec, potem pa je iz leta v leto napredoval, kasneje postal podmojster in nato vodja pripravljalnice. Rakovec Anton je vsa leta zaposlitve aktiven član v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah.
Z inventivno dejavnostjo se je začel ukvarjati že leta 1950. Takrat so prejo v tkalnici dobivali iz Tržiške predilnice. Le-ta je bila tako močno sukana, da se je ni dalo snovati. Problem so odpravili tako, da so napravili neka stojala. Takrat je dobil Anton Rakovec tudi prvo nagrado in sicer v višini 1-mesečne plače.
Rakovec Anton je med drugim dal tudi idejo za izdelavo strojčka za popravilo vot-kovih aparatov Schweiter. Strojček so izdelali potem v mehanični delavnici in se zelo dobro obnese.
Med njegove večje dosežke na področju inventivne dejavnosti spada vsekakor uvedba spremembe v tehnologiji barvanja in skrčevanja preje, ki vsebuje PES vlakna. Barvanje teh mešanic je bilo po prvotnem postopku zahtevnejše in neprimerno daljše, tako da je bila previjalnica tkalnice močno obremenjena zaradi premajhnih kapacitet previjanja. Rakovec in Hladnik sta si zato od tehničnega sektorja izposlovala dovoljenje, da napravita preizkus po novem načinu. Tako sta iz starega postopka, ki je imel 8 faz, skrajšala celotni postopek na 4 faze.
Na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju krivo, da je v našem podjetju tako majhno zanimanje za inovacijsko dejavnost, nam je Anton Rakovec odgovoril:
»Menim, da podjetje kot celota posveča premalo pozornosti inovacijski dejavnosti. V kolektivu, kakor je naš, je prav gotovo dosti sposobnih in ustvarjalnih delavcev, kar so nekateri tudi že dokazali. Tudi od strokovnega kadra bi morali dobiti novatorji malo več podpore, predvsem pa ne bi smeli zavlačevati pri razreševanju inventivnih predlogov.«
Drugi avtor tehnične izboljšave, ki smo jo opisali, je tovariš JANEZ HLADNIK. Tudi on je že dolgo član našega kolektiva, saj je zaposlen pri nas že od leta 1945. Najprej je delal kot vodja barvarne, od 1970. leta pa je asistent obratovodje v pleme-nitilnici II.
Tovariša Janeza Hladnika sem povprašala, kako je potekal poizkus predlagane oz. sedaj že realizirane tehnične izboljšave. Takole mi je povedal:
»Za poizkus sva morala s tov. Rakovcem dobiti dovoljenje od tehničnega sektorja. Za to nikakor nisva imela težav, kljub temu, da tako dovoljenje prinaša določen ri-zik. Če bi se poizkus ponesrečil, bi seveda nastala določena škoda. Za poizkus sva porabila okoli 120 kg materiala, kar pomeni precejšnjo vrednost. Pri samem poizkusu sva včasih naletela na kakšne manjše težave in seveda so takoj padala zelo različna mnenja v uspeh. No, kljub temu sva uspela. Mnenja sem, da je v podjetju na splošno premajhno zanima-
nje za inovacijsko dejavnost. Vse tiste, ki zavirajo in prepočasi rešujejo posamezne inventivne predloge, bi morali poklicati na odgovornost. Prepričan sem, da ni nikomur, ki se ukvarja z inventivno dejavnostjo, glavni cilj denarna nagrada, temveč priznanje, ki ti ga da kolektiv. Vsaj meni to pomeni veliko več.«
Tako smo zaključili naš kratek pogovor. Obema avtorjema — tovarišu Rakovcu in tovarišu Hladniku se lepo zahvaljujemo za pomenek in jima želimo še veliko uspehov pri delu, še več pa na področju inventivne dejavnosti. V prihodnji številki Tekstilca pa vam bomo predstavili še dva nagrajena avtorja in sicer Hafner Nandeta in Bajželj Mirkota iz obrata I.
Anton Rakovec
Sprejemanje statutov!
(Nadalj. s 5. strani)
za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Celotni dohodek in dohodek se ugotavlja s periodičnimi obračuni in dokončno z zaključnim računom. Dohodek temeljne organizacije se po odbitku zakonskih in pogodbenih obveznosti razporeja na del, namenjen za razširitev materialne osnove dela, na del za rezervni sklad, na del za osebne dohodke delavcev, na del za zadovoljevanje skupnih potreb delavcev ter na del za pokrivanje drugih obveznosti, izhajajočih iz predpisov ali dogovorov in sporazumov. Pri ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka se upošteva poleg materialnih in drugih poslovnih stroškov, drugih izdatkov in amortizacije, ki se nanašajo neposredno na temeljno organizacijo, tudi sorazmerni del teh stroškov za delovno skupnost
Skupne 'službe, kot je določen s sporazumom vseh temeljnih organizacij. Pri delitvi dohodka pa se izloči sorazmeren delež na dohodku za Delovno skupnost Skupne službe v višini, potrebni za pokrivanje osebnih dohodkov, sredstev skupne porabe ter za pokrivanje drugih obveznosti iz dohodka. O delitvi dohodka in razporeditvi v sklade odloča zbor delavcev temeljne organizacije. '
V	naslednjih poglavjih X. do XII. so navedene osnovne določbe o medsebojnih delovnih razmerjih delavcev v združenem delu, o splošnem ljudskem odporu ter o sprejemanju statuta in splošnih aktov.
V	zaključnem XIII. poglavju je zapisano, da morajo biti ostali splošni akti temeljne organizacije sprejeti do konca leta 1974.
Stane česen in Ivo Jereb
Kje je naša zavest?
V našem podjetju že dalj časa obstojajo kontejnerji, namenjeni za odvoz smeti iz podjetja. Nabava kontejnerjev ni bila niti tako majhna investicija, kljub temu pa potrebna oziroma neizogibna, saj je lahko vsakemu jasno, da moramo smeti odvažati, ker bi se sicer v njih zadušili. Smeti odvažajo dvakrat tedensko iz podjetja in se jih odpelje šest do osem kontejnerjev. Za odvoz enega kontejnerja moramo plačati 20 starih tisočakov; računica je poslej preprosta:	tedensko
nas stane odvoz smeti 160
starih tisočakov, letno pa kar prek 8 in pol milijonov. Popolnoma razumljivo in opravičljivo je, da je odvoz smeti nujen, pa tudi stroški, povezani z njim. Nikakor pa ni opravičljivo nekaj drugega, na kar mislim opozoriti v nadaljevanju. To je druga plat zvona, ki nam ne bi smela »zvoniti v prazno«, temveč naj opozori vse tiste, ki bi morali po svoji službeni dolžnosti odpravljati napake, ki jih nameravam opisati.
Ker smo tekstilci, ni treba poudarjati, da je naša osnovna surovina bombaž; le-ta pa
je postal zadnje čase »zlato«. Njegova cena je visoka, pa bi morali imeti zato večje spoštovanje do naše osnovne surovine. Vsi vemo, da nastajajo pri vsakodnevni proizvodnji tudi tekstilni odpadki, do katerih pa imamo skrajno malomaren odnos. Ko sem omenjal kontejnerje, sem mislil predvsem na njihovo vsebino. Ta je tako pestra, da vsebuje vse drugo, le smeti ne: razne krpe, različnih velikosti, cevke, na katerih je še skoraj polovica ali pa tudi več preje, različni kosi tekača, pa tudi po več metrov blaga, kakor tudi večje količine papirja.
(Nadalj. na 8. strani)
Tekstiliada
Organizator letošnje, že XVI. Tekstiliade po vrsti, je bila Gorenjska predilnica iz Škofje Loke.
Letošnje muhasto vreme je precej zagodlo organizatorjem te prireditve, saj je bil prvotni namen, da se izvede tekmovanje na Starem vrhu. Zaradi snega, ki ga ni in ni hotelo biti, je bilo tekmovanje prestavljeno na Soriško planino, ki je bila debelo prekrita s snežno odejo (cca 100 do 120 cm). Lahko trdim, da ni bilo nikomur žal, ker se je udeležil Tekstiliade, saj je bilo na dan treninga in na dan prireditve tekmovanja prekrasno sončno vreme. Pro-
Mirko Bajželj je zasedel 9. mesto
ge so bile odlično pripravljene in lepo izpeljane, niti ne tako zahtevne, tako da so bili za vse tekmovalce odločni pogoji.
K udeležbi se je prijavilo 548 tekmovalcev, kar doslej pomeni rekord v zgodovini Tekstiliad. Prireditelj je imel zato veliko dela pri organizaciji in mislim, da mu lahko izrečemo samo pohvalo in priznanje za odlično pripravljeno in izvedeno tekmovanje. Za vse tekmovalce je prireditelj poskrbel za lepa darila. Za prva mesta so pripravili pokale in lepe plakete z obeležjem 1000. letnice Škofje Loke, prvoplasirana
ekipa pa je prejela prekrasno kristalno vazo. Organizator je pripravil lepo darilo in presenečenje nastarejšemu tekmovalcu na Tekstiliadi, obenem pa tudi udeležencu vseh Tekstiliad doslej, tovarišu Antonu Tadel iz Utenzili-je Ljubljana. Pri svojih 64. letih je bil tudi tokrat med tekmovalci. Ob tem mu tudi mi čestitamo in želimo še veliko srečanj na Tekstiliadah.
Naj posvetim nekaj vrstic tudi lepi Soriški planini. Kdor je bil prvič tu, se ni mogel načuditi lepim smučarskim terenom, ki so primerni za dobre smučarje in pa začetnike. Vrhovi Soriške planine so lahko dostopni, odtod pa se nudi čudovit razgled daleč naokoli. Prav škoda, da tudi na tej planini niso urejeni smučarski tereni z žinčicami in vlečnicami. Cesta je dobro izpeljana in če bi bila stalno orana, dostop z avtomobilom ne bi predstavljal nobene težave. Parkirnega prostora okoli Lito-strojske koče je dovolj, saj lahko parkira najmanj 100 vozil. Ce nam bodo tudi zime vnaprej tako nenaklonjene s snegom, bo prav gotovo tudi na Soriški planini nastal smučarski center, ker je tu vsako leto dovolj snega.
REZULTATI TEKMOVANJA:
MLADINCI: Nastopilo je 16 tekmovalcev, na cilj jih je prišlo 14. 1. mesto je zasedel Smolej Milan — TC Kranj s časom 0.29.90. V tej kategoriji nismo imeli predstavnika.
MLAJŠI ČLANI: Nastopilo je 189 tekmovalcev, diskvalificiranih je bilo 10, odstopilo pa jih je 33. 1. mesto je zasedel Zupan Miha — Sukno Zapuže s časom 0.37.71. Naš tekmovalec Humerca Jože se je uvrstil na 28. mesto s Časom 0.46.64, kar je od 189 tekmovalcev prav dober čas. Tudi nasi ostali tekmovalci so se že kar dobro uvrstili v tej kategoriji.
STAREJŠI ČLANI: Nastopilo je 138 tekmovalcev, diskvalificiranih je bilo S, od-
stopilo pa je 21 tekmovalcev.
1.	mesto je zasedel Gorjanc Janez — Odeja Škofja Loka s časom 0.28.82. V tej kategoriji smo imeli samo enega našega tekmovalca in sicer nas je zastopal Justin Franc, ki je zasedel 73. mesto s časom
0.38.37. Omeniti moram, da je prav on imel odgovorno nalogo, ker je moral priti na cilj, sicer se naša ekipa v nasprotnem primeru ne bi mogla uvrstiti v skupni konkurenci. Prav zaradi tega ga moramo pohvaliti, saj je nalogo uspešno opravil, pa tudi z njegovo uvrstitvijo smo lahko zadovoljni.
SENIORJI: Nastopilo je 51 tekmovalcev, diskvalificiran je bil eden, odstopilo pa jih je 10. Najboljši čas 0.31.39 je dosegel Uršič Dominiko — Toper Celje, naš tekmovalec Bajželj Mirko pa je zasedel
9.	mesto s časom 0.37.10.
MLAJŠE CLANICE: Nastopilo je 79 tekmovalk, diskvalificirane sv bile 4, odstopilo jih je 9. Prvo mesto je zasedla Praprotnik Marija — Almira Radovljica, s časom
0.34.93. Naša tekmovalka Lapuh Marinka je zasedla odlično 3. mesto s časom 0.36.23. To je bila tudi naša najboljša uvrstitev od vseh naših predstavnikov.
ČLANICE: Nastopilo je 38 tekmovalk, odstopilo jih je 9. Prvo mesto je zasedla Rojs Inge — MIT Maribor, s ča-
som 033.91; naša tekmovalka Jakopin Sonja je zasedla 13. mesto s časom 0.48.32, kar je zelo lepa uvrstitev.
V skupni uvrstitvi se je najbolje odrezala ekipa Bombažne predilnice in tkalnice Tržič s časom 3.01.94. Naša ekipa je zasedla 7. mesto s časom 3.2733.
Z vsemi uvrstitvami naših tekmovalcev smo lahko zadovoljni, saj moramo upoštevati, da so prav vsi amaterji
Unita »ma/lnlleln
smučarji«. Ob močni konkurenci smo dosegli lepo mesto, zato naše predstavnike lahko pohvalimo, če bi nam bila sreča malo bolj naklonjena, bi se povzpeli še za kakšno mesto višje.
Organizacijo naslednje Tekstiliade je prevzelo podjetje Toper iz Celja, Upajmo, da nam bo zima prihodnje leto bolj naklonjena, tako da se bomo borili za še boljše rezultate na XVII. Tekstiliadi
JMaša najboljša — Marinka Lapilli
^ *
Naša ekipa, ki je zastopala barve Tekstilindusa
Nagradna križanka
Nagrade:
1.	30,00 din
2.	20,00 din
3.	10,00 din
Rešitve oddajte najkasneje do 20. 3. 1974 v uredniške skrinjice pri vratarju, ali pa jih pošljite v uredništvo Tekstilca.
6AM3A
TUJ£ 2
me
KAR0NÉK)
eeeiTe
CLAN
ŠPANSKI I
TENI SK-J IGRA l£G
SLOVENSKI
PESNIK
n. ime ceiselt)
Goce
DELČEV
OTROŠKI
PLES
r
S10VAN5K0 SONČNO I BOŽANSTVO KAVICE
MLADE
PESNIŠKI
STIK
MESTOMA KRI AM)
RUSKO Z. IME
Ć5PIR0VA)
VRSTA
ŽITA
ŽELATINA IZ ALG
JAPONSKO
PRISTANITE
ANTIČNA
ČAROVNICA
(ODISEJ)
REKA NA ŠKOTSKEM
EGIPTOVSKI
&OM6AŽ
POGLAVAR
MUSUflANOV
SOLMIZA-
CIDSKl
ZLOQ
UTEŽNA ENOTA ZA ZLATO
POTUJOČE
KRDELO
TRGOVCEV
SPREMLJEV. IA
ŠVICARSKO
LETOVIŠČE
fRSNI
KOŠ
SE5TAVIL
3.1
NADLEŽNA
ŽUŽELKA
PISALNA
POTREBŠČ-
INA
GOSPODAR
ZAPREGA
STARA
MAMA
TUJE i. IMG
(VALLI)
IZVIRAJOČ
IZ
RAZUMA
TEKMEC
OSEBNI
ZAIMEK
NORVESk»
DRAMATIK
(NORA)
DEL
MOTORJA
SEVERNO-
AMERIŠKA
DRŽAVA
NAJVISIA
GORA
TURČIJE
400 m2-
IME
NOGOMET. IZ ZRN CMÜLLER)
CESKA
PRITRDIL"
NICA
NARODNI
HEROJ
(OPRO)
HIMALAJSKA
KOZA
G L. MESTO ANmLI JE
DEL
PREDIVA
Breme
AMERIŠKI
VÜCSTERN
Reka v
ZRN
RlCKEtf
NELSON
BRIVEC
C...5VA&BA)
JUŽNI
SLOVAN
GL. MESTO TURČIJE
VRSTA
Kamenine
CAVALA)
SKRAJ. TUJE 2. IME
(SANDE«)
TEKSTILEC
VAŠE
GLASILO
STANE
SEVER.
POTEZA PRI ŠAHO
NOGOMETNI KLOß IZ ZAGREBA
IN TAKO NAPREJ
NAŠ
SMUČARSKI
SKAKALEC
BARVA
IGRALNIH
KART
AM. PESNlfc IW kRlTIK CCoNRAft)
ZGODEN
CRSKA
ČRKA
ITALIJANSKI
FIZIK
Camapeo)
.MADRIDSKI
KluE
REKA V GANI
SEDEČA
koPEL.
FRANCOSKA
REKA
PRVOTNI
PREBIVAL
APENINSK.
Polotoka
NASA
REKA
VRSTA PlgnENiTES^ LESA
OSEBNI
2A|MEK
PRIJETEN
VONJ
SKLADBA S PETJEM
OSEBNI
ZAIMEK.
Potovalni
NAČRT
DRŽAVA
BLIŽNJEM
VZHoDU
DEL
OBRAZA
BLAGO
IZ
LANU
SLOVENSKI
FILM
Izžrebani so bili
Za novoletno nagradno križanko je žreb določil nagrade naslednjim reševalcem:
1.	nagrada 50,00 din NADA RADONJIČ, teh-
nični sektor
2.	nagrada 40,00 din MARIJA TRAVEN, pre-
dilnica II
3.	nagrada 30,00 din MANCA RANT, Kranj,
Šorli jeva 18
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
ZAHVALE
tilnice I za lepa darila. Vsem skupaj želim mnogo zdravja in delovnih uspehov.
Marija Mam
Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem čistilnice in tkalnice obrata II za čudovito darilo ob odhodu v pokoj. Vsemu kolektivu želim veliko uspehov pri na-daljnem delu.
Pavla Berglez
Ob nenadni izgubi moje mame
MARIJE AMBROŽIČ
se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za poklonjeni venec in za izrečeno sožalje. Še enkrat najlepša hvala vsem.
Vlado Ambrožič
Ob bridki izgubi moje drage mame
JULIJANE ŽONTAR
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v komercialnem sektorju ter blagovnemu in materialnemu knjigovodstvu za podarjeni
venec, izraže sožalja in udeležbo na pogrebu.
Anka Žontar
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem plemeni-
Ob nenadni izgubi moje drage žene
JOŽICE GRADIŠAR
se zahvaljujem vsem sodelavcem vzdrževalno energetske Službe za podarjeni venec, izraze sožalja in Spremstvo na njeni zadnji poti.
Stane Gradišar
Kje je .. .
(Nadalj. s 7. strani)
Če bi podjetju Dinos, ki odpadke odkupuje, le-te dostavljali sortirane, bi iztržili precej več. Tako bi za kilogram čistih krp dobili lahko 550 starih dinarjev, za zamaščene 150 din/kg in za kg papirja 20 dinarjev.
V obratu I imamo stiskalnico, ki vse krpe, papir in ostale odpadke, modelira v bale. Pri stiskalnici je zaposlen tudi delavec, vendar pa ima stalne težave, ker mu namesto krp in papirja pripeljejo smeti ali pa pomešano vse skupaj. V obratu II pa se praktično vsi odpadki sežigajo v peči.
Ta članek sem napisal kot apel vsem tistim, ki še vedno ne znajo ceniti, da tudi naši odpadki predstavljajo neko vrednost. Čas je, da se pričnemo zavedati tega prav vsi zaposleni, posebno tisti, ki vodijo proizvodnjo, saj odtod večinoma izvirajo tudi odpad-ki. Kljub temu, da imamo navodila, kako se ravna z od-
padki, izgleda, da obstojajo le-ta samo na papirju, upošteva pa jih malokdo ali celo nobeden. Naštete napake torej terjajo določene ukrepe in prav bi bilo, da se tudi na to področje usmeri naša delavska kontrola, če ne bo šlo drugače.
M. K.
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstil-indus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.:	421-1/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI