SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 38_____________Ljubljana, petek 25, decembra 1ŽIB1 ____________ Cena 35 dinarjev ' v Leto XXXVIII
Na podlagi 3. točke 341. člena in 361. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbo§i občin in Družbenopolitičnega zbora dne
16.	decembra 1981 sprejela spremembe in dopolnitve poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije, katerega integralno besedilo se glasi:
POSLOVNIK
Skupščine Socialistične republike Slovenije
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Delo in organizacijo Skupščine SE Slovenije (v nadaljnjem besedilu, skupščina) urejajo poslovnik skupščine in poslovniki zborov.
Vsak zbor si predpiše svoj poslovnik, ki določa, v skladu z določbami tega poslovnika, pravila za delo in organizacijo zbora in njegovih delovnih teles.
Komisije in druga delovna telesa skupščine delajo po določbah Hega poslovnika, lahko pa si predpišejo V skladu s tem poslovnikom svoj poslovnik.
Delovna telesa zborov delajo po tem poslovniku in poslovniku zbora, ki je delovno telo ustanovil, lahko pa si v skladu s tem poslovnikom in poslovnikom svojega zbora predpišejo svoj poslovnik.
*
2.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje-republike enakopravno odipčajo s pristojnimi _zbori o vprašanjih iz pristojnosti skupščine v skladu z ustavo SR Slovenije, z zakoni, s tem poslovnikom in s svojimi poslovniki, ki morajo biti v skladu s tem poslovnikom.
3.	člen
Pravice in dolžnosti Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), odnosi, njegova odgovornost in druga razmerja med izvršnim svetom in skupščino se uresničujejo na način, ki ga določajo ustava SR Slovenije, zakon in ta poslovnik.
•	4. člen-	^
Skupščina sodeluje s Predsedstvom republike glede temeljnih političnih vprašanj iz njene pristojnosti.
5.	člen
Skupščina iri njena telesa sodelujejo z občinskimi skupščinami, skupnostmi občin in skupnimi organi občinskih skupščin ter skupščinami skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih’ aktov in v drugih zadevah iz svoje pristojnosti, izmenjujejo z njimi mnenja, predloge in stališča in razvijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja v zadevah, pomemb' njh za republiko in občine.
6.	člen
Skupščina in njena telesa se vključujejo v delo Zbora repuHlik in pokrajin Skupščine SFRJ (v nadaljnjem besedilu: Zbor republik in pokraj in) in njegovih teles v postopku dajanja soglasij k zakonom oziroma drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi SFRJ določeno, da jih sprejema ta zbor na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
Skupščina in njena telesa sodelujejo z* Zveznim zborom Skupščine SFRJ in njegovimi telesi v zadevah iz njegove pristojnosti.
Skupščina in njena telesa sodelujejo v drugih zadevah, ki so pomembne za federacijo in republiko, tudi s Skupščino SFRJ in njenimi telesi.
7.	člen
Skupščina sodeluje s Predsedstvom SFRJ v zadevah, ki so v okviru pravic in dolžnosti obeh organov skupnega pomena.
V zadevah iz, prvega Odstavka tega člena sodeluje skupščina tudi s članom Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije ler ga obvešča o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so pomembna za opravljanje ■ njegove funkcije.	>
8.	člen
Skupščina in njena telesa sodelujejo pri uresničevanju svojih nalog tudi s skupščinami drugih republik in avtononpih pokrajin.
t 9. člen
Skupščina in njena telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanje vloge družbenopolitičnih organizacij pri uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine.
10.	člen
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v republiki obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za republiko.
Pobudo za obravnavanje zadev iz prejšnjega odstavka tega člena lahko da Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ali vodstvo druge družbenopolitične organizacije v republiki, Predsedstvo republike, zbor skupščine in predsedstvo skupščine.
11.	člen
Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pomena sodelujejo skupščina in njena telesa pri izvajanju svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike.
12.	člen
Skupščina pri uresničevanju svojih, nalog omogoča Gospodarski zbornici Slovenije, raziskovalnim organizacijam in drugim samoupravnim, organizacijam in
skupnostim, družbenim organizacijam in društvom ter znanstvenim in strokovnim delavcem vključevanje v delo zborov in delovnih teles.
13.	člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsak delegat ima pravico govoriti v jeziku svojega naroda.
Govori v jezikih drugih jugoslovanskih narodov in italijanske in madžarske narodnosti se prevedejo v slovenski jezik.
14.	člen
Delo skupščine je javno.
- Javnost se.lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina, zbor ali njuno delovno telo.
15.	člen i
Skupščino predstavlja njen predsednik.
16.	člen
Skupščina dela stalno.
Letni odmor skupščine se določi z letnim programom dela oziroma s sklepi zborov.
Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščin? tudi med letnim odmorom skliče skupno sejo vseh zborov; predsednik zbora, komisije skupščine, odbora^ zbora oziroma drugega delovnega telesa skupščine in zbora pa sejo zbora oziroma delovnega telesa.
17.	člen
Skupščina ima sVoj pečat. ,
Pečat ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, okrog grba pa napis »Skupščina Socialistične republike Slovenije«.
Skupščinski pečat hrani generalni sekretar skupščine.
II. DELEGACIJE IN DELEGATI '
18.	člen
Za uresničevanje ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini ureja ta poslovnik pogoje za delo ter
pravice in dolžnosti njihovih delegacij in delegatov.
✓
1. Pogoji za delo
19.	člen
Delo skupščine mora kiti organizirano tako, da opiogoča:
—	da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v družbenopolitične organizacije, uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjep
Mn dogovarjanjem opredelujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine;
—	da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizac’jah in skupnostih, upoštevajoč interese dru-'gih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri obli-
kovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v skupščini;
—	da konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših Vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samouprav-
/ nih odnosov;
—	da zbori ter komisije skupščine, odbori zborov in druga delovna telesa skupščine in zborov (v nadaljnjem besedilu; delovna telesa) obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih, organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odldčajo zbori, razloge . zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah;
—	da lahko družbenopolitične organizacije, združene v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije kot fronti vseh organiziranih socialističnih1 sil, zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da,delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo.
v *
20.	člen
Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni s stališči, ki so se izoblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo ter o razlogih za predlagane rešitve.
21.	člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da so delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu ter o odločitvah in stališčih. V-ta namen skupščina izdaja posebno glasilo — »Poročevalec Skupščine SR Slovenije in Skupščine SFR Jugoslavije za delegacije in delegate« (v nadaljnjem besedilu: poročevalec). O tem seznanja skupščina delovne ljudi in občane tudi prek sredstev javnega obveščanja in informaeijsko-doku-mentacijskega centra v republiki.
22.	člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij morajo
biti seznanjene zlasti z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori; s splošnimi zadevkmi politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike, začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine in z izvrševanjem zakonov in drugih aktov skupščine; s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev. v skupščini ali sprejema zakon ali drug akt skupščine; s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti.
skupaj z motnimi alternativnimi rešitvami, kako lahko vplivajo te rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe; z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za' zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini; z delom izvršnega sveta ter republiških upravnih organov in organizacij.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena obvešča skupščina delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ter družbenopolitičnih organizacij.*
23.	člen
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetki aktov
in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih, morajo biti pripravljeni 'tako. da omogočajo delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavzemanje temeljnih stališč za delo delegatov v skupščini.
Besedila aktov in drugih gradiv, ki se nanašajo na 'položaj in posebne pravice italijanske in madžarske narodnosti in njunih pripadnikov, se prevedejo v jezike teh narodnosti. Drugi akti in gradiva se prevedejo v italijanski in madžarski jezik na’predlog komisije skupščine za narodnosti; o tem bdločajo pristojni zbori.
Besedilo aktov in drugih gradiv in povzetke pripravlja predlagatelj.
Besedila aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zborih, se objavljajo v »Poročevalcu« oziroma se pošiljajo delegacijam in delegatom bodisi v celotnem besedilu bodisi v povzetku besedila.	> '
Člani delegacij temeljitih samoupravnih organizacij in skupnosti so praviloma obveščeni s povzetkom besedila aktov in drugih gradiv, kf so v obravnavi v zborih skupščine.
Celotno besedilo aktov in drugih gradiv, ki šo v obravnavi v zborih in ki so potrebna za pripravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih, se pošilja: občinskim skupščinam oziroma zborom združenega dela občinskih skupščin in skupinam delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine (v nadaljnjem besedilu: skupina delegatov); delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine; skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine; članom pristojnih delovnih teles, članom delegacije skupščine v Zboru republik. in pokrajin in delegatom iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skup -. v,- SFRJ; družbenopolitičnim organizacijam v republiki in Gospodarski zbornici Slovenije. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv se lahko pošilja tudi drugim, zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim.
V	sredstvih javnega obveščanja se objavljajo programi dolgoročnega razvoja in družbeni plan SR Slovenije ter celotno besedilo aktov in drugih gradiv o zadevah, ki se dajejo v javno obravnavo ali na referendum.
V	sredstvih javnega obveščanja se objavljajo tudi celotna besedila aktov in drugih gradiv, ki se nanašajo na politiko družbenoekonomskega razvoja in na temeljna sistemska vprašanja in druga gradiva, če 'nko odloči zbor.
24.	člen
Da se lahko člani delegacij, delegati, družbenopolitične organizacije ter delovni ljudje m občani bolj seznanijo z informativnim in dokumentacijskim gradivom, ki ga pripravljajo in zbirajo telesa in službe skupščine ter izvršni svet, republiški upravni organi in organizacije ter samoupravne interesne skupnosti v zvezi z zadevami, ki jih obravnava skupščina, zagotavlja skupščina to gradivo informativno-dokumen-tacijskim centrom pri občinskih skupščinah in drugim ustreznim informativno-dokumentacijskim centrom. V ta namen sodeluje dokumentacijska služba' skupščine z informativno-dokumentacijskimi centri pri občinskih skupščinah m z drugimi ustreznimi in-formativno-dokumentacij skimi centri.
Delegati v zboru in člani delovnih teles imajo pravico- vpogleda v informativno-dokumentacijsko gradivo, ki ga pripravljajo in zbirajo delovna telesa skupščine in zborov in službe skupščine.
Delegati v zboru in člani delovnih teles imajo pravico zahtevati od služb skupščine dopolnilna obvestila in strokovno pomoč v zvezi s posameznimi zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora jn delovnega telesa, v katerega so poslani oziroma izvoljeni. Službe skupščine v ta namen sodelujejo s strokovnimi službami občinskih skupščin, samoupravnih interesnih skupnosti in s strokovnimi službami drugih organizacij in skupnosti in se medsebojno obveščajo.
25.	člen
Tla izmenjavo mnenj in spodbujanje aktivnosti lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega sodelovanja in se dogovarjajo o pogojih za izpolnjevanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti.
ZS medsebojno sodelovanje delegatov zagotavlja skupščina prostore in druge pogoje za delo.
26.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delegaciji v' skladu s svojimi splošnimi samoupravnimi akti »materialne, strokovno-admini-strativne in druge pogoje za delo.
2. Pravice in dolžnosti
a)	Splošne določbe o pravicah in dolžnostih
27.	člen
Delegacija spremlja in ugotavlja pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo' v temeljni ■ samoupravni organizaciji in skupnosti in v zvezi s tem sodeluje z organi upravljanja in družbenopolitičnimi organizacijami v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti.
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, ki jih ti oblikujejo v organih upravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah, na svojih zborih in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Pri tem so delegaciji, v oporo tudi mnenja in stališča družbenopolitičnih |in družbenih organizacij, strokovna in znanstvena spoznanja ter ustvarjalno delo' na vseh drugih družbenih področjih. Na tej podlagi daje delegacija prek dele-
/

gatov pobude za obravnavanje posameznih pomembnih družbenih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov v skupščini in za izdajo zakonov in drugih splošnih aktov v skupščini.
Ko obravnava delegacija vprašanja, ki so na
-----redu sej zborov, izhaja iz interesov inaoaer-
BtC, U ae j» feralu in obUkovali delovni jjttdkje Ju otočent v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, pri čemer upošteva tudi interese drugih samou-jMMvniii oc^Moubukcij ia	in
vprašanjih.
28.	aen
riirj" Ki irtnim i, etrfhMfcf *ii|itMar krajo:
siijo v delovne programe skupščine oziroma njenih zborov; pravico in dolžnost razpravljati o predlogih
■eAope ▼ tketovnfii programih.
vteo predlagati zadeve, M naj se mrratljo v predlog dnevnega reda seje zbora in razpravljati o predlaganem da ran mi redu seje zbora, pri čemer se lahko izjasnijo o tem, aU so posamezne zadeve iz pristojnosti
.skupščine dovolj proučene, da bi se lahko uvrstile na dnevni red seje zbora; opredeljujejo pa se lahko tudi o prednosti obravnavanja posameznih zadev, ki naj se »vrstijo na dnevni red seje zbora v skladu z de-lossnšm programom skupščine.
IklatojBl. zbori občinske skupščine dajejo na podlagi razprav in predlogov v temeljnih samoupravnih organizacijah hi skupnostih pobude in predloge za obravnavo posameznih zadev ali za izdajo zakonov in drugih splošnih aktov v skupščini
SL Ctan
Delegat, ki je poslan za delegata ▼ zboru združenega debi in zboru občin glede na vprašanja, ki so ra dnevnem redu seje zbora, se mora seznaniti s mtemteatnl temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij, konferenc delegacij, pristojnih zborov občinskih skupščin in sta-ftSči Socialistične zveze delovnega ljudstva.
32.	člen
Delegat, ki je poslan oziroma izvoljen v skupščino (v nadaljnjem besedilu: delegat v zboru), ima pravice In dolžnosti, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakon, ta poslovnik in poslovnik zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen.
Delegat v skupščini samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar ta enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine, ima pravice in dolžnosti delegata v zboru.
'S	. i
\	33. člen V
Delegat v zboru združenega dela in zboru qbčin se izkaže s pooblastilom, katerega izda oseba, ki jo do-loči občinska skupščina oziroma sporazumno več občinskih skupščin.
V	pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje zbora združenega dela oziroma zbora občin.
Delegat se lahko vključuje 'tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere se predlaga oziroma sprejme razširitev dnevnega reda, če mu to omogočajo smernice samoupravnih organizacij in skupnosti in temeljna stališča delegacij.
M. ara
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost udeleževati se seje zbora in skupne seje vseh zborov ter sej
tlriuvnih teles, v katere je poslan oziroma izvoljen in »odrtavli pel njihovem delu in odločanju.
Delegat v zboru ima pravico, da se glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje saj komisij skupščine in sej delovnih teles, ki jih je ustanovil zbor, v katerega je bil poslan in ima pravico sodelovati pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati.
Dnlogat v zboru se lahko glede vprašanj, za katera je bil poslan v skupščino, udeležuje sej drugega zbora in sej njegovih delovnih teles; z dovoljenjem tega zbora Oziroma njegovih delovnih teles lahko so-
dešaje tudi pri njihovem delu, nima pa pravice glasovati.
35.	člen
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se izoblikovali v zboru in o svojem delu mora delegat obveščati pristojni zbor občinske skupščine, skupino delegatov oziroma 'fi^ganizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva, delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti.
36.	člen
Dsšagat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o
tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za
sejo zbora in -predsednika zbora.
Če na sejo zbora brez opravičila ni delegata, zbor o tem obvesti občinsko skupščino oziroma Republiško konferenco Socfklistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa.
Če delegat ne sodeluje pri delu delovnega telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor.
37.	člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa ne sme odkloniti brez opravičenega razloga funkcij in nalog, ki mu jih v mejah svojega delov-nega področja poveri skupščina, zbor oziroma delov-ra telo.
38.	člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost:
—	predlagati zakon ali drug splošni akt z delovnega področja zbora in amandmaje k zakonskemu predlogu ali k predlogu drugega splošnega akta in obvezno razlago zakopa;
—	predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih v zvezi z delom skupščine*,
—	predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo, na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje za-
konov ali na delo republiških upravnih organov in organizacij, če imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo zakona ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja pristojnega zbora;
—	predlagati zboru, v katerega je poslan ali izvoljen, da obravnava zakon ali drug akt ali drugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o takem zakonu oziroma zadevi ali amandma k zakonskemu predlogu, če ima zakon oziroma zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	predlagati ankete o zadevah z delovnega področja zbora;
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora;
—	postavljati vprašanja delegatov;
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte sku'pščine oziroma zborov;
—	vložiti ob podpori najmanj D delegatov v zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta;
—	predlagati ob podpori najmanj 9 delegatov v zboru, da se da predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek ali zakonski predlog na končno glasovanje;
—	predlagati, naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji;
—	predlagati izvolitev, imenovanje in Razrešitev članov delovnih teles.
Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji zbora ali pismeno.
39.	člen
Delegat je dolžan varovati podatke zaupne narave.
Predlagatelj je dolžan v primerih, ko pošilja skupščini določena gradiva, tako gradivo označiti kot zaupno, kolikor to izhaja iz tega gradiva kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva.
Ko se gradivo, oblikovano v skupščini, pošlje delegatom, določijo predsednik skupščine, predsedniki zborov in delovnih teles, katera gradiva veljajo za zaupna kot tudi vrsto in stopnjo zaupnosti gradiva.
Za zaupne veljajo tudi podatki, za katere izve delegat na seji delovnega telesa skupščine ali zbora oziroma v zvezi z vprašanjem, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
Način ravnanja z gradivi, ki veljajo za zaupna, ureja poseben pravilnik, ki ga sprejmejo zbori skupščine.
b)	Pobude, predlogi in opozorila delegatov
40.	člen
Delegat v zboru ima pravico dati pobudo oziroma predlog za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov na posameznih družbenih področjih oziroma opozoriti na probleme, ki se pojavljajo v zvezi z izvrševanjem politike in aktov skupščine, njenega izvršnega sveta in republiških upravnih organov.
Pobudo oziroma predlog in opozorilo lahko da delegat bodisi ustno na seji zbora bodisi pismeno. Kolikor je pobuda dana pismeno, seznani z njo predsednik zbora delegate v zboru. Ce zbor s pobudo, predlogom oziroma opozorilom soglaša, določi način nadaljnje obravnave.
Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo organom in organizacijam, na katerih delovno področje se nanašajo oziroma so zanje pristojni, da o njih sprejmejo stališča in o tem obvestijo zbor. Pobude, predlogi oziroma opozorila se pošljejo tudi izvršnemu svetu.
Pobude, predlogi oziroma opozorila ter stališča pristojnih organov do njih se objavijo v »Poročevalcu«.
c)	Vprašanja delegatov
41.	člen
Delegat v zboru ima pravico postaviti izvršnemu svetu ali republiškim upravnim organom vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo, ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Vprašanja delegatov in odgovori nanje morajo biti kratki.
Na vsaki seji zbora mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predlog^ in vprašanja delegatov in predviden čas za postavljanje vprašanj delegatov ter za dajanje odgovorov nanje. V ta namen lahko določi zbor tudi posebno sejo.
Vprašanja delegatov in odgovori nanje se objavijo v »Poročevalcu«.
42 člen
Delegat v zboru postavi vprašanje pismeno, lahko pa tudi ustno na seji zbora.
Pri oblikovapju besedila vprašanj pomagajo delegatom službe skupščine.
Predsednik zbora pošlje vprašanje delegata v zboru izvršnemu svetu, vprašanje, ki je postavljeno republiškemu upravnemu organu, pa tudi temu organu.
43.	člen
Na pismeno vprašanje dobi delegat odgovor na prvi naslednji seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj osem dni pred sejo.
Na ustno vprašanje da odgovor član izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki vodi republiški upravni organ, še na isti seji. na kateri je bilo vprašanje postavljeno. Ce ne da odgovora takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji zbora,
Ce odgovor ni dan na naslednji seji zbora in zbor ni podaljšal roka za odgovor, lahko zbor na predlog delegata obravnava razloge za zamudo.
44.	člen
Delegat v zboru lahko zahteva pismeni odgovor na svoje vprašanje.
Pismeni odgovor mora biti dan v osmih dneh od dneva, ko je delegat postavil vprašanje; pošlje pa se predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje odgovor delegatu, ki je postavil vprašanje in delegatom v zboru.
45.	člen
Na predlog izvršnega sveta oziroma funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, lahko zbor podaljša rok, ki je določen v 43. in 44. členu tega poslovnika.
46.	člen
Na vprašanje, postavljeno izvršnemu svetu, da odgovor praviloma član izvršnega sveta; na vprašanje, postavljeno, republiškemu upravnemu organu pa da odgovor praviloma funkcionar tega organa ali tisti, ki ga nadomešča.
Izvršni svet lahko glede na naravo postavljenega vprašanja odloči, da na vprašanje, ki mu je postavljeno oziroma, ki je bilo postavljeno republiškemu upravnemu organu, odgovori funkcionar, ki vodi republiški upravni organ oziroma član republiškega komiteja, kakor tudi, da na vprašanje, ki je bilo po-štavijeno funkcionarju, ki vodi republiški upravni organ, odgovori izvršni svea Za dajanje odgovorov na vprašanja lahko izvršni svet določi tudi pooblaščence izmed funkcionarjev in strokovnih delavcev v izvršnem svetu ali v republiških upravnih organih in organizacijah.
Ce je vprašanje zaupne narave, lahko predlaga predstavnik izvršnega sveta oziroma funkcionar, ki yodi republiški upravni organ, naj se da odgovor na nejavni seji. O takem predlogu odloči zbor brez obravnave.
47.	člen
Ko je dan odgovor na vprašanje delegata, lahko vsak delegat na seji zbora postavi dopolnilno vprašanje.
Ce je na vprašanje, .postavljeno izvršnemu svetu, odgovoril funkcionar, ki vodi republiški upravni organ oziroma član republiškega komiteja, lahko delegat zahteva, da na njegovo vprašanje odgovori izvršni svet.
Vsak delegat v zboru lahko zahteva, potem ko je dan odgovor na vprašanje ip morebitno dopolnilno vprašanje, da se 'o tem opravi razprava.
Zbor lahko o vprašanju in odgovoru razpravlja takoj, ali pa odloči, da bo o tem razpravljal na eni izmed naslednjih sej zbora. V tem primeru določi, kakšno'gradivo je treba pripraviti za obravnavo, kdo-ga pripravi in v kakšnem času.
č) Pravica zahtevanja obvestil in pojasr:'
48 člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa, ali ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristdjndsti republiškega upravnega organa.
Pojasnilo zahteva delegat pismeno ali ustno In ga naslovi neposredno na funkcionarja, ki vodi republiški upravni organ, v katerega področje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnilo.
49.	člen
Funkcionar, ki vodi republiški upravni organ oziroma tisti, ki ga nadomešča, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v osmih dneh. Če v osmih dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora o tem v tem času obvestiti delegata.
50.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat v zboru pravico zahtevati od državnih organov
ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z območja občine, v kateri je bil delegiran, podatke, ki so mu potrebni za njegovo delo v skupščini.
51.	člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in predsednikov delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se nanaša tudi na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar odločajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
Pri postopku za zahtevanje obvestil in pojasnil iz prejšnjih 'Odstavkov tega člena se primerno uporabljajo določbe 41. do 47. člena tega poslovnika.
52.	člen
Delegat v zboru ima pravico predlagati, da zbori in delovna telesa zahtevajo od pristojnih organov, organizacij združenega ,dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena.
*
d)	Imunitetna pravica
53.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto.
54.	člen
Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazil, ali za glas, ki ga je dal v zboru in delovnem telesu, v katerega je poslan oziroma izvoljen, in v skupščini.
To pravico uživajo tudi delegati skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar ta, skupščina odloča enakopravno s pristojnimi zbori.
^	55. člen
Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v katerega je poslan oziroma izvoljen; prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazenski postopek brez dovoljenja zbora.
Imunitetno pravico po prejšnjem odstavku tega člena ima delegat v zboru združenega dela in v zboru občin od dneva, ko je določen za delegata v zboru oziroma v delovnem telesu, do dneva, ko mu ta dolžnost preneha; delegat v družbenopolitičnem zboru in delegat, ki je izvoljen za opravljanje funkcije v skupščini, pa od dneva izvolitve, do dneva, ko mu preneha mandat oziroma, ko je razrešen funkcije. Delegatu v zboru združenega dela in v zboru občin preneha dolžnost, ko je določen za delegata v zboru združenega dela in v zboru občin drug delegat.
Delegat v zboru oziroma v delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen za opravljanje funkcije v skupščini, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže s pooblastilom, s katerim je določep za delegata na seji zbora oziroma s potrdilom, da je član delovnega telesa zbora ali skupščine oziroma družbenopolitične
ga zbora, ki mu ga izda komisija skupščine za volitve, imenovanja in administrativne zadeve oziroma komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora.
58.	člen
Državni organ, ki namerava pripreti delegata ah začeti kazenski postopek zoper delegata, ki se sklicuje na imuniteto, mora dobiti najprej dovoljenje zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Dovoljenje za pripor oziroma za kazenski postopek zoper delegata zahteva pristojni. organ od predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen.
Državni organ mora obvestiti predsednika zbora, v katerega je delegat poslan oz.roma izvoljen, tudi. kadar začne kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto.
57. člen
Brez dovoljenja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, sme biti delegat priprt samo, če je zaloten pri kaznivem dejanju,, za katerega je predpisana kazen zapora nad 5 let. V takem primeru mora državni organ, ki je delegatu vzel prostost, to sporočiti predsedniku zbora. Ta predloži primer zboru, da odloči, ali naj se postopek nadaljuje oziroma ali naj ostane odločba o odvzemu prostosti v veljavi.
53. člen	¥
Zbor sme vzpostavili imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije.	,
59.	člen
Predsednik zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oziroma kazenski- postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitc^tha vprašanja; ta prouči zahtevo oziroma sporočilo in nato poroča o tem zboru na prvi naslednji seji zbora.
60.	člen
O zahtevi, naj dovoli pripor delegata oziroma uvedbo 'kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za vejifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja, v zvezi s poročilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati.
• Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, Id se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to Potrebno za opravljanje njegove funkcije.
Ce zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi, se kazenski postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat tekoj izpusti na prostost.
Ce zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se ni skliceval na imuniteto, se kazenslb postopek zoper njega takoj ustavi.
v	'
61.	člen
Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora, v katerega je delegat poslan oziroma izvoljen, dovoljenje
za pripor oziroma za kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se kazenski postopek zoper delegata nadaljuje ah ustavi oziroma ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati, ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico. Odločitev komisije za verifikacijo pooblastil m imunitetna vprašanja je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna ivprašanja odloči zbor, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
Člani komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetnega vprašanja zbora združenega dela in zbora občin v Sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge dp izvolitve novih članov komisije.
62.	člen
Kadar da zbor oziroma njegova komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja dovoljenje za pripor oziroma za uvedbo' kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oziroma sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
e)	Prenehanje mandata
63.	člen
Delegatu v družbenopolitičnem zboru preneha mandat v primeru, ki jih določa zakon. Predsednik družbenopolitičnega zbora obvesti o tem zbor.
Članu delovnega telesa in drugemu, funkcionarju skupščine ali zbora' preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti. '
64.	člen
Če delegat, član delovnega telesa in drug funkcionar skupščine ali zbora prevzame funkcijo oziroma delo, ki jo po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora oziroma predsednikom pristojnih zborov.
f)	Pravica do povračil in nadomestil
65.	člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravice delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oziroma do nadomestila osebnega dohodka se zagotavljajo v skladu z zakonom in družbenim dogovorom.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Splošne določbe
66.	člen
4
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin enakopravno in zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor na skupni seji.
Določene zadeve opravljata zbor združenog^ dela in zbor občin tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor sodeluje v postopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov skupščine z zborom združenega dela in zborom občin tudi tako, da sprejema stališča v zadevah, določenih z ustavo SR Slovenije in s tem poslovnikom.
O zadevah iz pristojnosti skupščine, o katerih enakopravno odločajo na podlagi ustave SR Slovenije in tega poslovnika skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, odločajo pristojni zbori enakopravno s skupščino ustrezne samoupravne interesne ' skupnosti.
67.	člen
Vsak zbor je na svojem delovnem področju pri odločanju samostojen.
Podrobnejše določbe o delu zbora predpisuje v skladu z določbami tega poslovnika njegov poslovnik.
2.	Delovno področje zborov
68.	člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira.
V ta namen zbor samostojno:	, *
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora;
—	odloča o mandatno-imunitetnih vprašanjih delegatov v zboru;
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši;
—	ustanavlja svoje odbore, komisije in druga delovna telesa, jim določa področja dela in odloča o sestavi teh teles;
—	sprejema program svojega dela;
—	sprejema svoj poslovnik.
Vsak zbor imenuje in razreši sekretarja zbora. Sekretar zbora se imenuje za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
69.	člen
Vsak zbor lahko v okviru svojega delovnega področja: sprejema zakone in druge splošne akte in daje obvezne razlage zakonov; obravnava zadeve s svojega delovnega področja in spremlja stanje in razvoj posameznih področij; zavzema stališča, sprejema sklepe in daje pobude za izvajanje določene politike, predpisov in drugih splošnih aktov skupščine, obravnava in določa politiko izvrševanja republiških zakonov in drugih splošnih aktov in obveznosti organov in organizacij v zvezi z njihovim izvrševanjem, daje soglasja k . zakonom oziroma drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi SFRJ določeno, da jih sprejemata Zbor republik in pokrajin oziroma Zvezni zbor Skupščine SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in avtonomnih pokrajin; daje soglasja k sklepanju mednarodnih pogodb, ki jih sklepa federacija z drugimi državami in mednarodnimi prganizacijami na podlagi soglasij republik in avtonomnih pokrajin; spodbuja samoupravno sporazumevanje in sodeluje pri družbenem dogovarjanju; razvija sodelovanje in usklajuje odnose temeljnih organizacij združenega dela oziroma skupnosti ter daje organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim priporočila o teh vprašanjih; obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije o uresničevanju varstva ustavnosti in zakonitosti; obravnava mnenja in predloge sodišč za preprečevanje
družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti in obvestila sodišč in javnih tožilstev o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov ter problematiko dela sodišč, javnih tožilstev, družbenega pravobranilca samoupravljanja in javnega pravobranilstva v republiki; opravlja družbeno nadzorstvo; opravlja politično nadzorstvo nad delom izvršnega sveta, republiških upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij m s svojimi smernicami usmerja delo teh organov; zahteva poročila od izvršnega sveta in mu postavlja vprašanja; zahteva poročila in pojasnila od republiških sekretarjev in drugih funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe; obravnava poročila republiških organov ter samoupravnih organizacij, za katere tako določa zakon; obravnava samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje; obravnava stanje kadrov in potrebe po kadrih; obravnava druge zadeve, ki jih določajo ustava SR Slovenije, zakoni, ta poslovnik in poslovnik zbora.
70.	člen
I.	Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:
1.	odločajo:
—	o spremembi ustave Socialistične republike Slovenije;
—	o spremembi meja SR Slovenije;
—	o podaljšanju mandata članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in delegatom v družbenopolitičnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti;
—	o himni SR Slovenije;
2.	dajejo soglasje:
—	k spremembi ustave Socialistične federativne
republike Jugoslavije;
—	k družbenemu planu Jugoslavije;
—	k zveznim zakonom, obveznim razlagam zvez-
nih zakonov in k drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin v zadevah, ki se nanašajo na: kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin in na sistem financiranja federacije;	•
—	k poslovniku Zbora republik in pokrajin;
3.	sprejemajo poslovnik skupščine.
II.	Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno sprejemajo zakone in druge splošne akte, ki še nanašajo na:
—	sistem družbenega planiranja;
—r temeljna načela za organizacijo samoupravnih interesnih skupnosti;
—	mednarodne odnose;
—	ljudsko obrambo v republiki, državno in javno varnost in sistem družbene samozaščite;
—	organizacijo rednih sodišč, javnih tožilstev in javnega pravobranilstva;
—	načela za organizacijo samoupravnih sodišč;
—	organizacijo družbenih pravobranilstev samoupravljanja;
—	ustanavljanje in organizacijo republiških organov in njihovih služb in temeljna načela za organizacijo občinskih upravnih služb;
%
♦
—	temeljna vprašanja s področja kadrovske politike.
III.	Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno:
—	volijo in razrešujejo predsednika skupščine, podpredsednike skupščine, imenujejo ter razrešujejo generalnega sekretarja skupščine in namestnika generalnega sekretarja skupščine;
__ volijo in razrešujejo člane Sveta republike;
—	volijo in razrešujejo predsednika, enega ali več podpredsednikov in člane izvršnega sveta; imenujejo in razrešujejo republiške sekretarje ter z zakonom določene druge republiške funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe;
—	volijo in razrešujejo predsednike, podpredsednike in člane komisij skupščine in drugih delovnih teles skupščine;
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Ustavnega sodišča SR Slovenije;
—	volijo in razrešujejo predsednika in sodnike Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon;
—	imenujejo in razrešujejo javnega tožilca SR Slovenije 'ter druge javne tožilce' v republiki, ki jih določa zakon;
—	imenujejo in razrešujejo družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije;
—	imenujejo in razrešujejo republiškega javnega pravobranilca;
—	volijo oziroma imenujejo in razrešujejo druge republiške funkcionarje, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine;
—, dajejo soglasja k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon,
—	imenujejo in razrešujejo člane organov upravljanja samoupravnih 'organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine.
71.	člen
I. Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno sprejemata zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	družbenoekonomski razvoj SR Slovenije, programe dolgoročnega razvoja in družbeni plan SR Slovenije ter akte o tekoči družbenoekonomski politiki;
—	uresničevanje z družbenimi plani začrtane politike in v skladu s tem usmerjanje delitve dohodka;
—	zaposlovanje in socialno varnost;
—	načela postopka za samoupravno sporazumevanje ih družbeno dogovarjanje;
—	družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev;
—	sistem financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti;
—	davčni sistem;
—	republiški proračun in zaključni račun;
—	republiške blagovne rezerve;
—	javna posojila;
—	temeljna načela za financiranje skupnih potreb v krajevni skupnosti in občini;
—	obveznost ustanavljanja oziroma ustanovitev, načela za organizacijo, medsebojna razmerja delavcev ter obveznost plačevanja prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim;
—	potrditev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in statutov samoupravnih interesnih skupno-
sti za območje republike in soglasja k odločitvam, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in obveznosti delovnih ljudi, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih za območje republike, čd je z zakonom tako določeno;
—	soglasja oziroma potrditev samoupravnih in drugih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti, če je z zakonom tako določeno;
—	odločitve o začasni ureditvi vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih sama ne odloči;
—	začasne ukrepe zoper organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije;
—	temeljna vprašanja sistema in politike razvoja na vseh področjih družbenih dejavnosti in na področjih dejavnosti posebnega družbenega pomena v gospodarstvu;
—	ustanavljanje organizacij združenega dela ter drugih organizacij, kadar je ustanovitelj skupščina;
—	določanje pogojev, pod katerimi delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali poklicno dejavnost, in njihove delovne skupnosti uresničujejo svoje pravice in izpolnjujejo svoje obveznosti; in pogoje, pod katerimi lahko pri opravljanju teh dejavnosti uporabljajo družbena sredstva in jih upravljajo;
—	določanje pogojev, pod katerimi lahko družbenopolitične organizacije in druge z zakonom določene družbene organizacije organizirajo gospodarsko in drugo dejavnost v skladu s svojjmi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo, ter pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi;
—	družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov;
—	samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	temelje stanovanjske politike in usmerjanje razvoja stanovanjskega gospodarstva ter lastninsko in razpolagalno pravico občanov na stanovanjskih in poslovnih zgradbah ter na posameznih stanovanjskih in poslovnih prostorih;
—	varnost prometa, varstvo pred požari in naravnimi nesrečami, prevoz vnetljivih tekočin, plinov1, razstreliva in drugih nevarnih snovi; proizvodnjo in hrambo plinov, zdravil, strupov in drugih nevarnih snovi; orožje in strelivo;
—	varstvo živali in rastlin pred kužnimi boleznimi;
—	gospodarjenje s prostorom, prostorsko in urbanistično planiranje, ukrepi za uresničevanje s prostorskim in urbanističnim planom začrtane razvojne politike republike, sistem izmere zemljišč in zemljiškega katastra;
—	varstvo narave, človekovega okolja, kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti;
—	temeljna načela za prostorsko urejanje naselij;
—	temeljna načela za urejanje in uporabo stavbnih zemljišč in temeljna načela za urejanje in izkoriščanje zemljišč in stvari v splošni rabi;
J*-
—	projektiranje, investiranje in graditev objektov;
—	družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine;
—	določanje kaznivih dejanj in kazni zanje, varnostne in vzgojne ukrepe, posebne sodne postopke, postopek o prekrških ter izvrševanje kazenskih sankcij;
—	amnestijo in pomilostitev;
—	odvetništvo in drugo pravno pomoč;
—	pristojnosti in sestavo samoupravnih sodišč, postopek pied temi sodišči in ustanavljanje samoupravnih sodišč za določene vrste sporov;
—	družbeni sistem informiranja in splošne pogoje dejavnosti javnega obveščanja;
—	družinska razmerja in zakonsko zvezo;
—	dedovanje;
—	lastninska, zemljiška in druga stvarnopravna razmerja; razlastitev; promet z nepremičninami; evidenco družbenega premoženja; pogodbena in druga obligacijska razmerja;
—	premoženjska in druga materialnopravna razmerja na področju prometa;
—	republiški referendum in temeljna načela za referendum v občini, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih in v organizacijah združenega dela;
—	republiške praznike;
—	republiška priznanja in odlikovanja;
—	sistem zbiranja, obdelave in objavljanja evidenčnih. statističnih in drugih podatkov, ki imajo pomen za republiko;
—	igranje na srečo;
—	druge zadeve skupnega pomena za delovne ljudi v združenem delu, v krajevnih skupnostih in v občinah.
II.	Zbor združenega dela in zbor občin enakopravno dajeta soglasje k zveznim zakonom, obveznim razlagam zveznih zakonov in k drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin v zadevah, ki se nanašajo na:
—	družbeno kontrolo cen proizvodov in storitev; določanje dohodkov, ki jih imajo družbenopolitične skupnosti od obdavčevanja proizvodov in storitev v prometu in vire sredstev za financiranje federacije;
—	določanje skupnega obsega sredstev zveznega proračuna za vsako leto;
—	odločanje o ustanovitvi skladov in prevzemanju obveznosti federacije, razen kadar so po ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije zvezni organi pooblaščeni, da sami ustanavljajo sklade in sami prevzemajo obveznosti federacije.
t
72.	člen
Družbenopolitični zbor sprejema stališča o temeljnih ciljih in osnovnih razmerjih družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije, ki jih vsebuje pro-gran* dolgoročnega razvoja in srednjeročni družbeni plan in o drugih aktih glede zadev, ki se nanašajo na temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije, ki jih vsebuje program dolgoročnega razvoja in srednjeročni družbeni plan.
Družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana, in sicer na družbeno varstvo samoupravnih
pravic delovnih ljudi in občanov ter družbene lastnine; medsebojna razmerja v združenem delu; družbenoekonomski položaj in združevanje kmetov; samostojno osebne delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; določanje kaznivih dejanj in kazni zanje, varnostne in vzgojne ukrepe, posebne sodne postopke in postopek o prekrških ter izvrševanje kazenskih sankcij; odvetništvo in drugo pravno pomoč; združevanje občanov; javne shode in prireditve; pravni položaj verskih skupnosti in v drugih zadevah, ki se nanašajo na uresničevanje ustavnosti in zakonitosti in varstvo svoboščin in pravic človeka in občana.
Družbenopolitični zbor sprejema stališča v zadevah, ki se nanašajo na družbeni sistem informiranja in splošne pogoje javnega obveščanja.
73.	člen
I.	Zbor združenega dela samostojno sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:	'
—	razpolaganje, uporabo in upravljanje z družbenimi sredstvi, druge družbenoekonomske odnose v združenem delu in samoupravljanje v organizacijah združenega dela;
—	medsebojna razmerja v združenem delu;
—	varstvo pri delu;
—	nadomestila organizacijam združenega dela, ki jim republiški ukrepi za izvajanje določene ekonomske politike trajneje in v večjem obsegu onemogočajo normalno reprodukcijo;
— Narodno banko Slovenije, bančništvo, kredit-no-monetarno in bančno dejavnost;
—	službo družbenega knjigovodstva v republiki;
—	zavarovalstvo in obvezno zavarovanje oseb in premoženja;
—	stanje in razvoj posameznih gospodarskih področij ;
—	varstvo kakovosti proizvodov* in storitev.
II.	Zbor združenega dela samostojno daje soglasje k zveznim zakonom, obveznim razlagam zveznih zakonov in k drugim splošnim aktom, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin in ki se nanašajo na:
—	monetarni sistem in emisijo denarja; devizni sistem, zunanjetrgovinski promet, kreditne in druge ekonomske odnose s tujino; oblikovanje denarnih in deviznih rezerv in razpolaganje z njimi, kadar je to v interesu za vso državo; carinsko in necarinsko zaščito;
—	določanje ukrepov omejitve trga in prostega prometa blaga in storitev ter ukrepov, ki so podlaga za kompenzacijo, ter način in oblike kompenzacije;
—	združevanje organizacij združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, in njihovih združenj v gospodarsko zbornico za celotno območje SFRJ;
—	obvezno združevanje organizacij združenega dela v poslovne skupnosti.
T 74. člen
Zakon, s katerim se izloča del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in del osebnega dohodka delavcev za skupne in splošne družbene potrebe ter določa namen in obseg sredstev za te potrebe, ne more biti sprejet, če ga ne sprejme zbor združenega dela.

75.	člen
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor enakopravno, zbor združenega dela in zbor občin enakopravno ter zbor združenega dela samostojno, v skladu s svojimi pristojnostmi po določbah tega poslovnika, dajejo soglasja k zveznim zakonom in drugim splošnim aktom, ki se nanašajo na ratificiranje mednarodnih pogodb, ki terjajo izdajo novih ali spremembo veljavnih zakonov, ki jih sprejema zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
76.	člen
Zbor občin samostojno sprejema zakone in druge splošne akte, ki se nanašajo na:
—	temeljna načela za organizacijo samoupravljanja v občini in krajevni skupnosti;
—	ustanavljanje oziroma odpravljanje občin in spreminjanje njihovih območij;
—	državljanstvo in državljanska stanja;
—	združevanje občanov, javne shode in prireditve;
—	pravni položaj verskih skupnosti;
—	žige, pečate in overitev podpisov;
—	temeljna^ vprašanja upravljanja in vzdrževanja občinskih cest ter mestnih ulic in urejanje prometa na njih.
,3. Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike s pristojnimi zbori skupščine
77.	člen
Enakopravno odločanje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti z območja republike s pristojnimi zbori skupščine se izvaja v skladu s programom dela skupščine. V njem se določijo zakoni in drugi splošni akti. ki jih skupščine teh samoupravnih interesnih skupnosti sprejemajo enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
78.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ne sodelujejo v postopkih po 14., 15. in 16. alinei prvega
razdelka 71. člena tega poslovnika.
/
IV.	MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1. Medsebojno sodelovanje zborov
79.	člen
Zbori skupščine sodelujejo med seboj.
Zaradi usklajevanja dela zborov obveščajo predsedniki zborov predsednika skupščine in generalnega sekretarja skupščine o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
Predsedniki zborov se sporazumevajo o načinu in rokih za obravnavo posameznih zadev, o katerih zbori odločajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore.
80.	člen
Vsak zbor zaseda in odloča ločeno na svoji seji.
Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju zakona ali drugega akta, lahko sklenejo, dg bodo za-korT oziroma drug akt obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju.
Zbori lahko sklenejo, da bodo skupaj poslušali ekspozeje, poročila ali skupaj obravnavali druga vprašanja, ki so skupnega pomena.
•>	81. člen
Zbore skličejo na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali sklepu zborov njihovi predsedniki.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
82. člen
Ce zbori zasedajo skupaj, glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje pri skupnem zasedanju, se zapiše potek skupnega zasedanja.
83 člen
Določbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov.
2. Obravnavanje zadev z delovnega področja drugega zbora
84.	člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odločanju o posameznem vprašanju, ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališča in dajati predloge pristojnim zborom, če gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
85.	člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
86.	člen
Zbor na seji najprej določi, ali se da na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen. kolikor o tem ni odločil ob sprejemu periodičnega delovnega načrta.
Zbor lahko po obravnavi predloženega akta, za katerega sprejem ni pristojen, pošlje pristojnim zborom svoja stališča in predloge.
Pristojni zbor oziroma pristojni zbori lahko odločajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori, ki niso pristojni za sprejem akta, o njem razpravljali.
87.	člen
Zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališče ali predloge k predloženem aktu z njegovega delovnega področja, lahko določi svojega predstavnika, ki bo na seji pristojnega zbora obrazložil stališča in predloge zbora.	,
88.	člen
Stališča in predloge za spremembe in dopolnitve predloga akta, ki jih je dal zainteresirani zbor, obravnava pristojni zbor in o njih zavzame stališče.
89.	člen
Če pristojni zbor oziroma pristojni zbori ne sprejmejo stališč ali predlogov zainteresiranega zbora za spremembe ali dopolnitve predloga akta, določijo na zahtevo zainteresiranega zbora skupno komisijo z na-
logo. da prouči sporna vprašanja in predlaga rešitve. Pristojni zbor oziroma pristojni zbori - obravnavajo predlog skupne komisije in o njem odločijo.
3.	Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov
90.	člen
Ge nastane vprašanje c pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloči o tem predsedstvo skupščine.
Predsedstvo saupščine lahko zahteva, da pred njegovo odločitvijo da o tem mnenje zakonodajnopravna komisija.
4.	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike
„	91. člen
Določbe tega poglavja o medsebojnem sodelovanju zborov :n določba o reševanju vprašanj, ki se na-nhšajo na pristojnost zborov, se uporabljajo -tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
V.	SEJE ZBOROV 1. Prve seje zborov
92.	člen
Zbori se konstituirajo v skladu s poslovniki zborov.
Zbori volijo na ločenih sejah ali na skupnem zasedanju predsednika skupščine, podpredsednika skup-š'ine. imenujejo generalnega sekretarja skupščine, namestnika generalnega sekretarja skupščine, izvolijo izvršni svet skupščine in delovna telesa skupščine.
2. Sklicanje seje
93.	člen
Sejo zbora skliče predsednik zbora na podlagi periodičnega delovnega načrta. Predsednik zbora skliče sejo zbora tudi na podlagi sklepa zbora, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na lastno pobudo.
Predsednik zboha je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet, delovno telo zbora, ena petina skupnih delegatov za zbor združenega dela, ena petina občinskih skupščin oziroma vodstvo posamezne družbenopolitične organizacije oziroma delegati te družbenopolitične organizacije v družbenopolitičnem zboru.
Če predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina 20 delegatov v zboru ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora,' predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliče seja.
94.	člen
Če predsednik zbora ne skliče seje zbora, določene s periodičnim delovnim načrtom zbora, ali če je sploh ne skliče, mora o tem obvestiti delegacije, delegate v zboru, občinske skupščine in organe in organizacije, ki naj bi po periodičnem delovnem načrtu
zbora sodelovale v obravnavi v zboru. V obvestilu navede razloge, ki so narekovali tako spremembo.
,	3. Dnevni red seje
95.	člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru, izvršni svet ih republiški upravni organi in organizacije, družbenopolitične organizacije v republiki, Gospodarska Zbornica Slovenije in drugi predlagatelji, določeni s tem poslovnikom.
Predlog dnevnega reda zbora obsega praviloma sorodne in medsebojno vsebinsko povezane zadeve. Obseg predlaganega dnevnega reda mora omogočiti, da vse zadeve delegati lahko celovito obravnavajo in sporazumno oblikujejo Skupne rešitve.
Dnevni red za sejo predlaga zboru- predsednik pristojnega zbora.
96.	člen
Gradiva o vprašanjih, določenih s periodičnim delovnim načrtom zbora, morajo biti poslana najmanj 45 dni pred dnem. določenim, za sejo zbora, vsem prejemnikom iz šestega odstavka 23. člena tega poslovnika.
Gradiva, ki so posebnega pomena za samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbene organizacije oziroma kj se nanašajo na bistvena sistems,ka in razvojna vprašanja in ki bistveno vplivajo na pravice in obveznosti delovnih ljudi in občanov in so kot taka opredeljena v periodičnem delovnem načrtu zbora, morajo biti poslana najmanj 60 dni pred dnem, določenim za sejo zbora vsem prejemnikom iz prejšnjega odstavka.
Način in roki obravnave gradiv iz prejšnjih odstavkov v delovnih telesih skupščine in zborov se določijo v periodičnih delovnih načrtih zborov. V izjemnih primerih lahko zbor odloči, da se ti roki skrajšajo.
Kolikor se gradiva na predlog predlagatelja predložijo delegatom na seji. mora predstavnik predlagatelja obrazložiti, zakaj posamezno gradivo ni moglo biti posredovano pravočasno. Delegati posebej razpravljajo o utemeljenosti razlogov za to in z glasovanjem odločijo, ali , bodo obravnavali predloženo gradivo, ali pa ga bodo uvrstili v dnevni red naslednje seje zbora.
97.	člen
Seja zbora se skliče najmanj 30 dni pred dnem, .določenim za sejo zbora.
Sklicu seje zbora s predlogofoi dnevnega reda morajo biti priložena osnovna gradiva za vse točke dnevnega reda ter poročila delovnih teles skupščine in zborov h gradivom iz drugega odstavka prejšnjega člena, kolikor še niso bila predložena. Sklicu seje zbora se priložijo tudi stališča družbenopolitičnih organizacij, republiških družbenih svetov in organov in organizacij v republiki, ki sodelujejo v obravnavi v zbofu, kolikor so že' predložena.
Sklic seje s predlogom dnevnega reda se da v razpravo tako, da se hkrati objavi v sredstvih javnega obveščanja. Sklic seje s predlogom dnevnega reda se pošlje zborom združenega dela občinskih skupščin in občinskim skupščinam, skupinam delegatov, delegatom družbenopolitičnega zbora skupščine in družbenopolitičnim organizacijam v republiki. S sklicem seje pošlje predsednik zbora tudi zapisnik s prejšnje seje, če ni bil poslan že prej.
98.	člen
Predsednik zbora lahko izjemoma skliče sejo ^bora v krajšem roku kot je določen v prvem odstavku prejšnjega člena, če je to potrebno zaradi preprečevanja in odpravljanja, večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, varstva ustavne ureditve, večje naravne nesreče, zaradi postopka usklajevanja aktov, ki jih sprejema skupščina SFRJ in zaradi drugih izrednih potreb republike.
Zbor oceni, ali je bilo mogoče v času od sklica seje do dneva seje obravnavati gradiva in oblikovati stališča za delegate v zboru. V primeru, če je bila Seja sklicana v krajšem roku in če delegacije niso mogle določiti delegata, se seje zbora udeležijo delegati, ki so imeli pooblastila za prejšnjo sejo zbora.
99.	člen
Dnevni red že sklicane seje zbora se lahko razširi le izjemoma, kadar je to nujno zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku prejšnjega člena. Razširitev dnevnega reda seje zbora je treba posebej utemeljiti..O tem, ali se v dnevni red zbora uvrstijo zadeve, ki so bile predlagane zboru v obravnavo, odločijo delegati v zboru na seji zbora ob določitvi dnevnega reda. O vsafci predlagani razširitvi dnevnega reda seje zbora glasujejo delegati v zboru posebej.
Predlog za razširitev dnevnega reda že sklicane seje zbora se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
100.	člen
Na sejo zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev, katerim'se pošlje vabilo za sejo t ustreznim gradivom.
101.	člen
Roki po 96. in 97. členu ne veljajo za tiste seje zborov, ki so sklicane iz posebnih razlogov'ali v času izrednih razmer. ■
102.	člen
V nujnih primerih lahko predsednik zbora, komisija skupščine, delovno telo zbora, Predsedstvo republike in izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloča na seji najprej o nujnosti predloga.
103.	člen
Dnevni red seje določi zbor na začetku seje, pri čemer upošteva zlasti nujnost odločanja o zadevi, čas, ki je bil na voljo za oblikovanje stališč in sporazumevanje in ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in odločitev v zboru.
4.	Predsedovanje in udeležba na seji
"•	104. člen
Seji zbora predseduje predsednik zbora.
• Ce je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora podpredsednik zbora. • v
Ce je tudi podpredsednik zbora zadržan ali od-„ šoten, se na seji izvoli eden izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo. V tem primeru začne sejo delegat, ki je v zboru najstarejši po letih, in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo predsedoval seji.
105.	člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo seje in da sodelujejo pri delti na seji zbora.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca.
Predsednik zbora ugotovi, če je zbor sklepčen.
106.	člen
Na seji zbora ne sme nihče govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavijo vse do konca obravnave.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
107.	člen	t
Predsednik daje besedo delegatom, ki želijo govoriti o istem vprašanju, po vrsti kot so se prijavili.
Delegatu v zboru, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata no sme trajati več kot pet minut. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
Ce zahteva delegat v zboru besedo, da bi opozoril na napako oziroma popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da, predsednik besedo takoj, ko jo zahteva Pri tem se mora delegat omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
108.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je ha dnevnem redu.
Ce se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Ce se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda. mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja. O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
109.	člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru odloči, da lahko govornik o istem vprašanju- govori le enkrat, lahko pa določi tudi trajanje govora.	„
5.	Vzdrževanje reda
110.	člen
Za red na seji zbora skrbi predsednik zbora.
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
111.	člen
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslov-
nika, pa je bil na isti seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreče predsednik zbora.
112.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Delegat v zboru sme biti odstranjen le s seje, na kateri je prekršil red.
Odstranitev s seje se izr«če delegatu v zboru na seji ha predlog predsednika zbora ali delegata v zboru.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do besede. Njegov govor ne sme trajati dalj kot pet minut.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
113.	člen
Predsednik zbora obvesti občinsko skupščino oziroma Republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep, o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
114.	člen
Ce predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, prekine sejo.
j
115.	člen
Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane, v kateri je seja in iz poslopja skupščine vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji zbora.
Ce je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
11 e! člen
Vsi, ki so v poslopju skupščine, morajo upoštevati predpise o notranjem redu v skupščini.
6.	Potek seje
117.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Komisiji za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja zbora združenega dela in zbora občin pregledata pooblastila delegatov na seji zbora; komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora pa obravnava poročilo republiške volilne komisije in da zboru ustrezen predlog.	_ v
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja sestavi poročilo za zbor.
, O spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Predsednik obvesti zbor • tem, kateri delegati se ne morejo udeležiti seje in kdo vse je povabljen na sejo zbora.
118.	člen
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
119.	člen
Kdor predlaga obravnavo določene zadeve, ki je na dnevnem redu, lahko da na začetku obravnave podrobno oziroma dopolnilno obrazložitev.
Zatem dobijo besedo delegati v zboru in drugi udeleženci na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da ni več govornikov, zaključi obravnavo.
120.	člen
Predsednik zbora 'lahko med sejo prekine delo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo.
-Predsednik prekine delo zbora, če seja ni sklepčna, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja in če je treba dobiti mnenja ter v drugih primerih, če to predlagajo delegati v zboru.
Ce je delo seje prekinjeno, ker ni sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsednik sejo zaključi.
121.	člen )
Ce zadeva, ki se obravnava, ne »ahteva izdaje akta ali če zbor o zadevi ne želi odločiti, zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Ce zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, ni zaključil obravnave ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve predloži na eno izmed naslednji!! sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo.
7.	Odločanje
122.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na-iseji navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora z uporabo tehničnih naprav ali s poimenskim klicanjem delegatov.
' Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči.
1 Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora.
123.	člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot pet
minut
124.	člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se vzdržijo glasovanja.
Glasuje se hkrati, in sicer z dvigom roke, z uporabo tehničnih naprav ali s posamičnim izjavljanjem.
125.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato, kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi >za« ali »proti« ali pa se »vzdrži« glasovanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zboru opravlja sekretar zbora.
126.	člen
Zbor veljavno sprejme zakon, splošni akt in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zbora, če se z ustavo SR Slovenije ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem je zbor glasoval, sprejet ali zavrnjen.
8.	Zapisnik
127.	člen
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
„ Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, ki so bili dani, in o sklepih, ki so bili na seji sprejeti.
V	zapisnik se zapisuje tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
128.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora ,biti prva točka odobritev 'zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru ima pravico predlagati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe oziroma zapisnik v katerem so bile po prejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik in sekretar zbora.
Za hrambo izvirnih zapisnikov s sej zbora skrbi
sekretar zbora.
,	129. člen
O delu na seji zbora se vodijo tudi dobesedni zapiski.
Vsak delegat v zboru lahko pred objavo sejnih zapiskov zahteva redakcijske popravke svojega izvajanja na - seji zbora. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja.
V	dvomljivih primerih odloči o popravku za-niskov predsednik zbora.
Dobesedni zapiski se priložijo k izvirnim zapisnikom.
9.	Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike
130. člen
Določbe tega poglavja, ki se nanašajo na sklicanje seje in odločanje, se uporabljajo tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
VI.	SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV '	131. člen
Zbor združenega dela, zbor občin in družbenopo-litčini zbor na skupni seji:
—	razglasijo spremembo ustave Socialistične republike Slovenije;
—	razglasijo izvolitev Predsedstva republike, objavijo njegovo sestavo in odločajo o prenehanju mandata predsednika, člana Predsedstva republike v celoti;
—	volijo in razrešujejo s tajnim glasovanjem člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije;
—	volijo m odpokličejo s tajnim glasovanjem delegate za Zbor republik in pokrajin.
Zbori obravnavajo na predlog Predsedstva republike na skupni seji zakon o začasnih ukrepih, če ta v pristojnih zborih ni bil sprejet v enakem besedilu.
Zbori obravnavajo na skupni seji tudi predlog skupne komisije za uskladitev spornih vprašanj, če se skupna komisija ne sporazume o spremembi ustave SR Slovenije ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga za spremembo ustave.
132.	člen
Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji „ predseduje.
Predsednika, ki je zadržan ali odsoten, nadome-stuje eden od podpredsednikov, ki ga določi1 predsednik ali predsedstvo skupščine.
133.	člen
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost skupne seje z uporabo tehničnih naprav ali s poimenskim klicanjem delegatov vsakega zbora.
Poimensko klicanje na skupni seji opravlja generalni sekretar skupščine.
134.	člen
Določbe tega poslovnika o sgjah zborov in o poslovnem redu na sejah se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.	*
VII.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE,
PREDSEDNIKI ZBOROV IN GENERALNI SEKRETAR SKUPŠČINE
135.	člen
, Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zboupv skupščine, daje pobudo za obravnavo
posameznih vprašanj s samostojnega oziroma enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik skrbi za izvajanje tega poslovnika, dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo zakone in druge splošne akte skupščine, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljahje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, razpisuje volitve za delegate v skupščini ter	izpolnjuje	druge	pravice	in dolžnosti,	ki jih
določa ustava SR Slovenije, ta poslovnik in posebni predpisi. /
Predsednik podpisuje zakone in druge akte, določene s tem poslovnikom.
Predsednik	izdaja	pravila	o notranjem	redu v
skupščini in druge akte, za katere je pooblaščen s posebnimi predpisi skupščine ali s tem poslovnikom.
Predsednik	lahko	imenuje	delegata, ki	mu je
potekel mandat, za funkcionarja skupščine oziroma za svetovalca in mu poveri opravljanje določenih nalog za skupščino.
136.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov	skliče	sejo zborov, na kateri zbori
skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za zbore.
137.	člen
Podpredsednik skupščine se izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Podpredsednik skupščine pomaga predsedniku pri delu, opravlja v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja in ga nadomešča'', kadar je zadržan.
138.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine in predsedniki ter podpredsedniki njenih zborov se volijo za dve leti in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
Predsedniku in podpredsedniku skupščine in predsednikom ter podpredsednikom zborov preneha I funkcija, če jim pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni, preneha mandat člana delegacije oz’ roma delegata v družbenopolitičnem zboru.
139.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine, predsedniki zborov in predsedniki komisij Skupščine kot predsedstvo skupščine skrbijo za učinkovito uresničevanje skupnih nalog zborov, za usklajevanje dela med njimi in za opravljanje z ustavo in s tem poslovnikom določenih nalog. Delo predsedstva skupščine vodi predsednik skupščine.
Predsedstvo skupščine, skrbi za usklajeno delo skupščine in zborov in pri tem zlasti:
—	skrbi za uresničevanje programa dela zborov in delovnih teles skupščine;
' — obravnava vprašanja usklajevanja dpla zborov in delovnih teles ter njihovo sodelovanje s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje skupščine s Skupščino SFRJ in skupščinami socialističnih republik in skupščinami avtonomnih pokrajin;
—	skrbi za sodelovanje skupščine z ( občinskirpi .skupščinami, družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami
združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za izvajanje tega poslovnika;
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo, v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—>• razlaga določbe tega poslovnika in poslovnikov zborov glede pristojnosti zborov in delovnih teles;
—	sprejema stališča o drugih, s tem poslovnikom določenih vprašanjih, ki šo skupnega pomena za delo zborov;
—	skrbi za natisk zakonov in drugih aktov, ki se objavljajo v sredstvih javnega obveščanja;
—	usklajuje delo zborov skupščine in predlaga rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za obravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno, ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore;
—	predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, }ci jih je treba hitro rešiti, naj dajo prednost;
—	spremlja delo delovnih teles in obravnava z njihovimi predsednik; zadeve, ki so v zvezi z delom
'teh teleš;
—	določa sredstva, ki naj bodo v predlogu republiškega proračuna zagotovljena za delo skupščine in njenih služb;
—	predlaga zborom akte o organizaciji služb skupščine;
—	odloča o spornih vprašanjih med delovno skup-^ nostjo služb skupščine in. generalnim sakretarjem
skupščine v primerih, določenih z zakonom;
—	obravnava druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom, ki se nanašajo na delovno skupnost služb skupščine;
opravlja druge zadeve, določene r tem poslovnikom.	,
149. člen
Pri uresničevanju nalog iz prejšnjega člena sodelujejo predsednik izvršnega sveta, predsedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, kadar gi-e za zadeve, o katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi Zbori skupščmo, generalni sekretar skupščine in drugi funkcionarji v skupščini, ki jih določi predsednik skupščine.
Na sejo predsedstva skupščine se lahko povabijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij v republiki in Gospodarske zbornice Slovenije.
141.	člen
Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in predsedniki zborov imajo pravico predlagati delovnim telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja; ti lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
Ce posamezen akt oziroma gradivo, ki je predloženo skupščini, ni pripravljeno v skladu z določbami tega poslovnika, lahko predsednik skupščme skupaj s predsedniki zborov tako gradivo zadrži in zahteva od predlagatelja, naj ga dopolni. Na ponovno zahtevo pooblaščenega predlagatelja predsednik skupščine dodali gradivo v obravnavo pristojnim zborom.
142.	člen
Cjoneratni sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo služb skupščine pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles
in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje teh služb.
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje generalni sekretar skupščine s sekretarji zborov.
Generalni sekretar skupščine skrbi za objavljanje zakonov in drugih aktov skupščine in njenih teles in opravlja druge zadeve, določene s predpisi in s tem poslovnikom.
Generalni sekretar skupščine pripravi predlog predračuna sredstev za delo skupščine in njenih služb.
Za svoje delo je generalni sekretar skupščine odgovoren skupščini.
Generalni sekretar skupščine se imenuje za štiri leta in je lahko imenovan za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
VIII.	DELOVNA TELESA 1. Splošne določbe
143.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna telesa.
Komisije skupščine se ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s tem poslovnikom, lahko pa se ustanovijo tudi s posebnim odlokom skupščine.
Ocfbori zborov se lahko ustanovijo za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Odbor zbora za proučevanje sistemskih vprašanj oziroma vprašanj trajnejšega pomena iz pristojnosti zbora se ustanovi s poslovnikom ali odlokom zbora. Odbor zbora za proučitev posameznih vprašanj ali pripravo akta se ustanovi s sklepom zbora.
Dva ali vsi trije zbori lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Z odlokom oziroma s sklepom o ustanovitvi delovnih teles se določijo njihove naloge, pooblastila in sestava.
Ko delovno telo, ki se ustanovi s sklepom zbora, opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha delati.
144.	člen
Delovna telesa se ustanovijo z nalogo, da: ugotavljajo in obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in se,nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za izdajo zakonov, zakonske osnutke in zakonske predloge ter druge splošne akte skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih reš tvah: spremljajo izvajanje politike, ki jo je določila skupščina; ugotavljajo stanje na posameznih področjih družbenega življenja ter spremljajo izvrševanje zakonov in drug'h splošnih aktov skupščine; dajejo pobude, predloge in mnenja izvršnemu svetu
in republiškim upravnim organom in organizacijam; proučujejo druge zadeve iz pristojnosti zborov.
145.	člen
Delovna telesa so dolžna na ustrezen način obvestiti vse delegate in delegacije o kraju in času svojih sej, da se jih delegati v skladu s 34. členom tega poslovnika lahko udeležijo, če to želijo.
146.	člen
Da bi bile dosežene strokovno najustreznejše rešitve, delovna telesa skrbijo, da so v obravnavo in pripravo posameznih gradiv vključene tudi znanstvene in strokovne organizacije oziroma znanstveni ih strokovni delavci.
147.	člen
Delovna telesa lahko predlagajo zboru, da se da določeno vprašanje na dnevni red seje zbora v.iroir.a na. zbor določenega vprašanja ne obravnava na seji, ker še ni dovolj proučeno.
148.	člen
Zaradi seznanjanja s posameznimi problemi, z razlogi za določene rešitve, z razlikami ali da ugotovijo ustreznost in pravilnost posameznih rešitev se delovna telesa povezujejo s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi in njihovimi delegacijami oziroma drugimi, ki so obravnavali določene zadeve in v zvezi s tem dajejo pobude za organiziranje posvetov. Delovna telesa lahko povabijo delegate iz temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagatelje, družbeno-poktične organizacije. Gospodarsko zbornico Slovenije in izvršni svet, kolikor ni sam predlagatelj, da skupaj z njimi razpravljajo o teh zadevah.
Delovna telesa praviloma predlagatelje izraženih interesov, smernic m stališč povabijo tudi na svoje seje, da skupaj z njimi in predlagateljem akta obravnavajo izražena stališča, zlasti pa razlike med njimi.
149.	člen
Vprašanja iz drugega odstavka 96. člena tega poslovnika obravnavajo delovna telesa dvakrat, in sicer takrat, kadar je to določeno v programih dela zborov skupščine. V prvi obravnavi delovno telo ugotovi, katera so bistvena sistemska in razvojna vprašanja, dileme ter odpi'ta vprašanja, ki jih je treba razčistiti.
V nadaljnjih obravnavah delovna telesa ugotovijo in obravnavajo stališča in pobude delegacij, konferenc delegacij in občinskih skupščin glede posameznih zadev in ugotavljajo stopnjo doseženega soglasja.
,150. člen
Da bi delovna telesa lahko poročala zborom o tem, kako so usklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu seje zborov, morajo biti razprave v delegacijah, konferencah delegacij, skupinah delegatov, o zadevah, ki bodo obravnavane na sejah zborov, praviloma končane 15 dni pred dnem, določenim za seje zborov, s tem, da le-te najkasnje 10 dni pred sejami zborov do tega roka pošljejo zborom svoja mnenja, stališča in predloge o obravnavanih vprašanjih.
Službe skupščine zberejo in strokovno obdelajo vsa mnenja, stališča in predloge delegacij, konferenc delegacij, skupin delegatov, družbenopolitičnih organizacij, organov in organizacij v republiki in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter pripravijo gradiva za sejo delovnih teles.
151.	člen
Ce delovna telesa ugotovijo, da glede zadeve, ki je na dnevnem redu sej zborov, v delegacijah, konferencah delegacij in skupinah delegatov niso usklajena stališča glede bistvenih vprašanj, lahko predlagajo zborom, da zadeve ne obravnavajo. Ce zbori tak predlog delovnih teles sprejmejo, določijo nadaljnji način obravnavanja teh zadev.
152.	člen
Delovno telo ugotavlja, kako so na podlagi vseh razprav usklajena različna stališča glede zadeve, ki je na dnevnem redu sefe zbora; predlaga stališča, mnenja, pripombe in daje predloge, glede katerih je v delovnem telesu doseženo soglasje oziroma so dobili večinsko podporo; predlaga možne alternativne rešitve k tej zadevi ter ugotavlja stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki na njegovi seji niso dobili širše oziroma večinske podpore. O tem delovno telo poroča zboru.
153.	člen
V zvčzi z zadevami, ki so na dnevnem redu seje zbora oziroma sej zborov in glede katerih so delovna telesa dala svoja poročila, se za poročanje na sejah zborov določi poročevalec izmed članov delovnega telesa, ki na seji zbora oziroma zborov pojasni stališča, mnenja, predloge in pripombe delovnega telesa oziroma amandmaje delegatov; kolikor je bila opravljena javna obravnava, pa tudi mnenje delovnega telesa o stališčih, ki so se izoblikovala v javni obravnavi.
Poročevalec se na seji zbora izreče v imenu delovnega telesa o stališčih, mnenjih, predlogih in pripombah v poročilu; brez pooblastila delovnega telesa pa ne more spremeniti ali umakniti poročila. Poročevalec lahko po potrebi ustno obrazloži pismeno poročilo delovnega telesa, ki je predloženo na seji zbora.
154.	člen
Ce se med obravnavo pojavi vprašanje, katerega ni obravnavalo delovno telo, lahko zbor obravnavo o tem vprašanju odloži, da ga bo obravnavalo delovno telo, lahko pa v takem primeru ustanovi delovno skupino izmed delegatov v zboru. V tej skupini sodeluje predlagatelj in predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni sam predlagatelj.
155.	člen /
Delovna telesa, ki spremljajo stanje na posameznih področjih, v okviru svoje pristojnosti sodelujejo z izvršnim svetom in njegovimi telesi ter republiškimi upravnimi organi in organizacijami pri obravnavanju zadev in pripravljanju rešitev v zvezi s pobudami in predlogi delegacij še pred oblikovanjem takih zadev in rešitev na sejah izvršnega sveta in njegovih teles oziroma v republiških upravnih organih in organizacijah oziroma še pred njihovo predložitvijo skupščini. V ta namen je treba zagotoviti medsebojno izmenjavo mnenj in druge oblike medsebojnega obveščanja.
156.	člen
Delovna telesa pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine na lastno pobudo obravnavajo aktualna vprašanja, na katera opozarjajo samoupravne organizacije in skupnosti, delegacije in delegate v zborih, na sejah delovnih teles skupščine in zborov in v delegatskih vprašanjih, občinske skupščine, družbeno-
politične organizacije, izvršni svet in republiški upravni organi oziroma organizacije.
Kolikor so za spremljanje izvajanja politike in aktov skupščine potrebne celovitejše analize ali raziskave, lahko delovna telesa predlagajo zborom, da naložijo izvršnemu svetu oziroma ustreznemu republiškemu upravnemu organu oziroma organizaciji, da pripravijo in predložijo delovnim telesom take analize ali raziskave.
157.	člen
Pri spremljanju izvajanja politike in aktov skupščine obravnavajo delovna telesa skupščine iz zborov poročila, ki jih na zahtevo skupščine, na lastno pobudo ali na podlagi predpisa pošiljajo skupščini organi in organizacije v republiki.
Delovna telesa obveščajo zbore o svojih ugotovitvah v zvezi z obravnavo teh poročil, lahko pa tudi predlagajo, da zbori obravnavajo ta poročila, zlasti takrat, kadar bi bilo po mnenju delovnih teles potrebno sprejeti predloge in ukrepe, ali kadar take ukrepe predlaga predlagatelj poročila.
Glede obravnavanja poročil in sprejemanja stališč ter določanja obveznosti, kolikor poročila ali informacije predložijo drugi organi in organizacije v republiki in ne izvršni svet skupščine, se smiselno uporabljajo določbe 217. do 219. člena tega poslovnika.
158.	člen
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov.
Predsednik delovnega telesa se voli za štiri leta in ne more biti za to funkcijo izvoljen dvakrat zaporedoma.
Podpredsednik in člani delovnega telesa se volijo za štiri leta in so lahko izvoljeni za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
V skupno delovno telo zborov oziroma skupščine se volijo delegati iz zborov tako, da j e zv njem enako število delegatov iz vsakega zbora. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se lahko izjemoma določi, da je v njem število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj en delegat iz vsakega zbora.
159.	člen
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa, daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo; skrbi za obveščanje članov delovnega telesa o zadevah, za katere je pristojno delovno telo; sodeluje s predsedniki zborov in s predsedniki drugih delovnih teles, s funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe in organizacije, ter s predstavniki drugih ustreznih organov in organizacij pri pripravljanju vprašanj, ki jih bo delovno telo obravnavalo; pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje; usmerja delo službe delovnega telesa; skrbi za izvajanje sprejetih dogovorov in sklepov delovnega telesa in opravlja druge za-'deve, ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali odlok o ustanovitvi delovnega telesa.
160.	člen „
Delovno telo dela na sejah.
Seje sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa oziroma delegatov v zboru. Predsednik je dolžan sklicati sejo, ^če to zahtevajo predsednik skupščine, predsedstvo
skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlagajo zbor oziroma delegati v zboru.
V zahtevi oziroma v predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa.
Ce predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ko jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine oziroma predsednik zbora.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
161.	člen
Delovno telo obravnava zadeve, za katere je pristojno, na lastno pobudo, mora pa obravnavati vsako zadevo, za katero je pristojno, če to zahtevajo predsednik skupščine, predsedstvo skupščine, predsednik zbora, če to predlaga zbor oziroma delegati v zboru ali če to predlaga tretjina članov delovnega telesa.
162.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta ali republiškega upravnega organa oziroma organizacije, da njegovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar je na dnevnem redu njegove seje predlog izvršnega sveta oziroma kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma or-. ganizacije.
Predstavnik izvršnega sveta ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati in se opredeljevati v okviru svojih pooblastil. Td pravico ima tudi, če izvršni svet ni predlagatelj akta.
Predstavnik republiškega upravnega organa oziroma organizacije ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati o zadevi z delovnega področja tega organa oziroma organizacije.
Pravico do udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi pooblaščenci predlagatelja predloga.
163.	člen-
Pravico do udeležbe, razpravljanja in opredeljevanja imajo na seji delovnega telesa tudi predstavniki drugih predlagateljev predlogov.
164.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa, če se nanašajo na .delovno področje izvršnega sveta.
Delovno telo ima pravico zahtevati od republiških upravnih organov oziroma organizacij obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za delo.
Delovno telo ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila v zadevah, pomembnih za republiko, če se nanašajo na njihovo dejavnost pri izvrševanju javnih pooblastil.
165.	člen
Delovno telo lahko povabi na svoje seje člane delegacij, delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, člane delegacije v Zboru republik in pokrajin in delegate iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ, predstavnike družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev, znanstvenih in strokovnih organizacij ter tudi znanstvene,
strokovne in javne delavce, da bi dali svoje mnenje o zadevah, ki se obravnavajo na seji.
2. Komisije skupščine
166.	člen
Predsednik, podpredsednik in člani komisije se volijo iz vrst delegatov iz zborov, tako da je v vsaki komisiji enako število delegatov iz vsakega zbora.
V odloku o ustanovitvi komisije se lahko izjemoma določi, da je v komisiji število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj en delegat iz vsakega zbora.
Člani posameznih komisij se lahko na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve imenujejo tudi izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev, vendar število teh članov ne more biti večje od števila članov delegatov iz zborov.
•
167.	člen
Predsednika, podpredsednika in člane vseh komisij ali posamezne komisije volijo zboji enakopravno.
168.	člen
Predsednik, podpredsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
Vsak zbor lahko razreši še pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen, člana komisije, ki je bil izvoljen izmed delegatov v zboru; vsi trije zbori enakopravno pa tudi posameznega člana komisije, ki je bil imenovan v komisijo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Vsak zbor lahko izvoli namesto člana komisije, ki je bil izvoljen izmed delegatov v tem zboru in mu je prenehala funkcija, novega člana; vsi trije zbori enakopravno na lahko imenuiejo namesto člana komisije, ki je bil imenovan v komisijo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev in mu je prenehala funkcija, novega člana.	i
O novih članih komisije, ki jih izvoli zbor, obvesti predsednik zbora predsednika skupščine in predsednika ustrezne komisije.
169.	člen
Člani delovnih skupin in drugih delovnih teles, ki jih ustanovijo komisije skupščine, se imenujejo izmed članov teh komisij in delegatov ter znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
170.	člen
Za zbiranje podatkov v zvezi ž zadevami, ki jih obravnava, lahko opravlja komisija ankete in poizvedbe ter v ta namen zahteva od državnih organov in organizacij potrebne podatke, spise in druge listine ter stališča in mnenja.	r
Komisije ne morejo imeti preiskovalnih ali drugih sodnih funkcij.
171.	člen
Komisija sodeluje z drugimi komisijami skupščine ter z delovnimi telesi zborov v zadevah skupnega pomena in ima lqjiko s temi telesi skupne seje.
172.	člen
Skupščina ima naslednje komisije;
— Komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve;
— Komisijo za mednarodne odnose;
— Zakonodajno-pravno komisijo;
— Komisijo za narodnosti;
t— Komisijo za pravosodje;
— Komisijo za vprašanja borcev NOV;
— Komisijo za družbeno nadzorstvo;
— Komisijo za vloge in pritožbe;
— Komisijo za informiranje.
a)	Komisija za volitve, imenovanja in administrativne v zadeve
173.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti skup-ičtne, ki so v zvezi z volitvami, Imenovanji, razrešitvami in administrativnimi zadevami.
Pri izpolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija v sodelovanju z' organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj in administrativnih zadev, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom.
m. člen
V	mejah nalog s področja temeljnih vprašanj kadrovske politike skrbi komisija, da se izvajajo ustavna načela in družbene norme, ki se nanašajo na kadrov-atoo	predlaga ukrepe za njihov napredek ter
podboja dejavnost organov in organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj o stanju kadrov in o potrebah P® »jih.
176.	člen
V mejah svojih nalog s področja volitev, imeno-j, razrešitev in administrativnih zadev, ki so v pri-skupščme, komisija zlasti:
ripravija in daje zborom predloge za izvolitev imenovanje in razrešitev funkcionarjev skup-kolikor ni s tem poslovnikom in poslovniki zbo-drugače dotočeno, in predloge za sestavo delovnih I skupščine; lahko pa pripravi predloge in tudi sestavo delovnih teles zborov;
— daje pristojnim zborom mnenja k predlogom za in razrešitev podpredsednikov in članov izmeta; mnenje k predlogom za imenovanje in rtgvh**1**1 sekretarjev in njihovih namest-republUndh komitejev in nji-
ca k*
daje zborom predloge za Izvolitev, imenovanje sodnikov in sodnikov po-so<Bšča SR Slovenije; predsedni-SocHšča združenega dela SR Slovenije , sodnikov in sodnikov porotnikov dru-v repo bitki, ki jih določa zakon; ter predeš kprolsv, tamnovanje tal razrešitev javnega to-SR Slovenije, republiškega javnega pravobranll-drugth republiških funkcionarjev in članov or-upravijanja samoupravnih organizacij in skupki jBa določa ustava SR Slovenije, zakon ali drag
— daje pristojnim zborom mnenja k predlogom za imenovanje in razrešitev namestnika družbenega pra-
vribeanflca saimsgs ■ rllanja SR Slovenije, namestnikov javnega točHca SR Slovenije hi drugih javnih to-
žJicev in njihovih namestnikov v republiki, ki jih do-
—	obravnava in pripravi predloge ustreznih aktov
za zbore za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, glede katerih ni sama predlagatelj;
—	sodeluje z ustrezno komisijo Skupščine SFRJ glede izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve funkcionarjev Skupščine SFRJ in njenih teles ter zveznih upravnih organov in organizacij ter pri pripravljanju in obravnavanju predlogov glede teh funkcionarjev; 1
—	sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem;
—	sprejme pravilnik o določitvi nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in funkcionarjem skupščine, izvršnega sveta in republiških upravnih organov;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo splošni
akti in ta poslovnik.	^
Predpisi, ki jih izdaja komisija s področja administrativnih zadev, se objavljajo v Uradnem listu SR Slovenije.
176.	člen
V okviru svoje pristojnosti obravnava komisija predloge, ki jih dobi skupščina za izvolitev oziroma imenovanje funkcionarjev iz njene pristojnosti, s stališča, ali so izpolnjeni pogoji za posamezno funkcijo in ali je bil upoštevan postopek, po katerem se pripravijo predlogi za njihovo izvolitev, imenovanje oziroma razrešitev, in daje pristojnim zborom mnenje o takih predlogih.
177.	člen
Komisija ima dvanajst članov. Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
b)	Komisija za mednarodne odnose
178.	člen
Komisija za mednarodne odnose:
—	spremlja, proučuje in obravnava vprašanja s področja političnih, gospodarskih; kulturnih, znanstvenih in drugih odnosov SFRJ in SR Slovenije s tujino ter vprašanja, ki zadevajo položaj in razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in Slovencev v tujini;
—	daje pristojnim zborom in delovnim telesom predloge za urejanje vprašanj s področja mednarodnih odnosov ter poročila in mnenja v zvezi z akti, soglasji in drugimi vprašanji s tega področja;
—	skrbi za obveščanje delegatov v zborih o mednarodnih. odnosih;
—	spremlja delo republiških upraVnih organov, zlasti Izvajanje v skupščini sprejete politike in izvrševanje predpisov in drugih aktov s področja mednarodnih odnosov ter obravnava vprašanja v zvezi s sodelovanjem občin, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v SR Sloveniji z ustreznimi tujimi in mednarodnimi organi in organizacijami ter teritorialnimi enotami tujih držav;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik.
179.	člen
* — daje zborom predloga m soglasje k imenovanju dragih funkcionarjev, Id jih določa zakon;
— sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrov-afea vprašanja pri Republiški konferenci Socialistične
Komisija ima sedemnajst članov. Po štirje člani komisije se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru, pet članov komisije pa se imenuje izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja zunanje politike in mednarodnih odnosov.
c)	Zakonodajno-pravna komisija
180.	člen
Zakonodajno-pravna komisija obravnava zaradi skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave:
—	zakone in druge akte, ki jih sprejema skupščina in njeni zbori in daje pristojnim zborom o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi;
—	amandmaje k predlogu zakona ali drugega splošnega akta skupščine;
—	zvezne zakone in druge zvezne akte, ki se sprejemajo na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin;
—	splošne 'akte samoupravnih organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje svoje soglasje skupščina, in daje mnenja, pripombe in predloge pristojnim zborom;
—	predloge in zahteve za obvezno razlago zakonov in drugih aktov skupščine in daje mnenja o tem oziroma predlaga pristojnim zborom obvezno razlago;
—	skupaj s pristojnimi delovnimi telesi odgovore na predloge in obvestila, ki jih zahteva Ustavno sodišče SR Slovenije ali Ustavno sodišče Jugoslavije od skupščine.
Zakonodajno-pravna komisija:
—	spremlja graditev pravnega sistema in daje mnenja in predloge o načelnih vprašanjih tg vrste;
—	opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi zakonov in drugih splošnih aktov;
—	daje mnenja in predloge pristojnim zborom skupščine o besedilu družbenega dogovora, kadar skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora in Pri prevzemanju ustreznih obveznosti;
—	predlaga pristojnim zborom, naj začnejo postopek za presojo ustavnosti zveznega zakona pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije;
—	daje predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo mnenja v zvezi s pristojnostmi zborov skupščine in mnenja v zvezi z razlago poslovnika skupščine;
—	sodeluje pri pripravljanju programov zakonodajne dejavnosti skupščine;
—	določa prečiščena besedila zakonov in drugih aktov skupščine, če je z zakonom ali drugam aktom za to pooblaščena, in skrbi za njihovo objavo;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
181.	člen
Komisija ima trinajst članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine, štirje člani komisije pa se imenujejo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev s področja pravnih znanosti.	■
V' komisiji sodelujejo kot člani tudi po trije delegati ustrezne skppščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar ta odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine.
č) Komisija za narodnosti
182.	člen
Komisija za narodnosti:
—	obravnava vprašanja, ki zadevajo narodnostni značaj, položaj, pravice in razvoj«^- možnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti, zlasti pa obravnava vprašanja v zvezi z razvojem vzgoje in izobraževanja, tiska, drugih sredstev javnega obveščanja in razvojem drugih oblik kulturnoprosvetne dejavnosti italijanske oziroma madžarske narodnosti in usposab-
ljanjem kadrov, ki so pomembni za uresničevanje položaja in pravic narodnosti, ter vprašanja v zvezi z zagotavljanjem v ta namen potrebne pomoči;
—	obravnava vprašanja razvoja stikov med italijansko in madžarsko narodnostjo in njunima matičnima narodoma zaradi pospeševanja kulturnega in jezikovnega razvoja narodnosti;
—	predlaga ukrepe za uresničevanje pravic iz prve in druge alinee tega člena;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
183.	člen
Komisija ima dvanajst članov, izvoljenih izmed delegatov v zborih. Med njimi je enako število pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti.
Komisija ima predsednika in dva podpredsednika, ki se izvolijo izmed pripadnikov slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti.
Komisija lahko dela, če je na seji navzoča večina pripadnikov slovenskega naroda, večina pripadnikov italijanske in večina pripadnikov madžarske narodnosti.
d)	Komisija za pravosodje
184.	člen
Komisija za pravosodje:
—	spremlja in proučuje vprašanja pravosodnega sistema;
—	spremlja in proučuje družbenopolitično problematiko na področju pravosodja glede utrjevanja ustavnosti, zakonitost; in varovanja svoboščin in pravic človeka in občana in pravic delovnih ljudi in občanov v samoupravnih organizacijah in skupnostih;
—	spremlja in proučuje sistem varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine v zvezi s samoupravnim sodstvom;
—	daje zborom poročila in mnenja o vprašanjih s področja pravosodja;
—	daje zborom predloge za zakonske in druge rešitve vprašanj s področja pravosodja;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.	t
185.	člen
Komisija ima trinajst članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru, štirje člani komisije pa se imenujejo izmed znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
' e) Komisija za vprašanja borcev NOV
186.	člen
Komisija za vprašanja borcev NOV:
—	spremlja in proučuje problematiko borcev NOV, vojaških invalidov, španskih borcev, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
—	predlaga ukrepe za Izpopolnitev sistema družbene skrbi za te osebe;
—	spremlja, proučuje in obravnava položaj in probleme borcev NOV, vojaških invalidov, španskih borcev, predvojmh revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala in daje predloge za njihovo reševanje;
—	obravnava predloge zakonov in drugih aktov s tega področja;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
187.	člen
Komisija ima devet članov. Po trije člani se Izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
f) Komisija za družbeno nadzorstvo
188.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo:
—	obravnava splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem zakonov in drugih splošnih aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne kontrole v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter z drugimi organi družbene skupnosti;
—	obvešča zbore o svojih ugotovitvah in predlaga določene ukrepe oziroma sprejem aktov, ki se nanašajo na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi in jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzorstva;
—	predlaga zborom obravnavanje posameznih vprašanj in sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese;
-— opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
189.	člen
Delovna telesa, ki spremljajo izvajanje politike in izvrševanje aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodkh^ opozarjajo komisijo na pojave, ki bi jih bilo treba obravnavati pri opravljanju nadzorstva.
Komisija opravlja zadeve iz svoje pristojnosti tudi na podlagi opozoril občanov in samoupravnih organov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
190.	člen
Komisija ima devet članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
g)	Komisija za vloge in pritožbe
191.	člen
Komisija za vloge in pritožbe:
—	obravnava posamične vloge in predloge občanov, v katerih opozarjajo na določene probleme pri izvajanju zakonov in drugih splošnih aktov skupščine;
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oziroma pritožnike;
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani In organizacije skupščini ali njenim telesom, in ugotavlja vzroke zanje; *
—	obvešča pristojna telesa skupščine o pojavih,'ki nastajajo pri uporabi zakonov, in jim predlaga ustrezne ukrepe;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
192.	člen
Komisija daje pristojnemu zboru oziroma zborom poročila o svojih ugotovitvah 's predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti.
Ce ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali delo organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, obvesti o ugotovitvah pristojni zbor oziroma zbore ter izvršni svet.
193.	člen
Komisija ima dvanajst članov. Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
194.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja služba za vloge in pritožbe Skupščine, vodja službe je sekretar komisije.
195.	člen
Služba za vloge in pritožbe opravlja tudi strokovne zadeve v zvezi s preizkušanjem vlog, prošenj in pritožb, ki jih skupščini pošiljajo ali odstopajo Predsedstvo SFRJ, Skupščina SFRJ, Predsedstvo republike, izvršni svet in družbenopolitične organizacije ter druga telesa, pristojna za reševanje vlog, prošenj in pritožb.
h)	Komisija za informiranje
196.	člen
Komisija za informiranje:
—	skrbi za sprotno spremljanje celovitega in usklajenega razvoja na področju družbenega sistema informiranja kot sestavnega dela družbenopolitičnega sistema socialističnega s imoi pravljanja in pogoja za odločanje ter za uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti;
—	spremlja uresničevanje kadrovske politike, pri tem pa spodbuja ustrezne oblike izobraževanja in usposabljanja delavcev na posameznih področjih družbenega sistema informiranj«;
—	spremlja, obravnava in daje predloge za ureditev materialnih in organizacijskih vprašanj v delovanju družbenega sistema informiranja, spodbuja usklajevanje interesov in potreb na tem področju, poslovno in dohodkovno povezovanje, planiranje razvoja, delitev dela in sodelovanje v izvajanju programov in raziskovalnih nalog;
—	proučuje in spremlja problematiko, ki se nanaša na obveščanje v delegatskem sistemu in na in-formativno-dokumentacijsko dejavnost.
197.	člen
Komisija daje pristojnim zborom poročila o svojem delu in predlaga ukrepe za nadaljnji razvoj družbenega sistema informiranja ter spremlja njihovo izvajanje.
198.	člen
Komisija sodeluje z ustreznimi telesi Skupščine SFR Jugoslavije, skupščin socialističnih republik, socialističnih avtonomnih pokrajin in občin.
Pri graditvi in izboljšanju družbenega sistema informiranja sodeluje komisija z republiškimi organi
in organizacijami, s strokovnimi in znanstvenimi organizacijami in posamezniki.
199.	člen
Komisija ima dvanajst članov. Po štirje člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
200.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja sekretariat za informacije skupščine.
IX.	DELEGACIJA SKUPŠČINE V ZBORU REPUBLIK IN POKRAJIN IN DELEGATI IZ SR SLOVENIJE V ZVEZNEM ZBORU SKUPŠČINE SFRJ
1.	Delegacija skupščine v Zboru republik in pokrajin
201.	člen
Delegacijo skupščine v Zboru republik in pokrajin (v nadaljnjem besedilu: delegacija) sestavljajo delegati, ki jih izvolijo vsi zbori skupščine.
Prek delegacije skupščina uresničuje svoje z ustavo določene pravice in dolžnosti v Skupščini SFRJ.
Zaradi medsebojnega seznanjanja z mnenji, pripombami in predlogi oziroma stališči, sporazumnega iskanja rešitev o vprašanjih, glede katerih dajejo skupščine republik in skupščine avtonomnih pokrajin soglasje, in tudi zaradi seznanjanja z drugimi vprašanji skupnega pomena sodeluje delegacijaJ v zboru in njegovih delovnih telesih z delegacijami skupščin drugih republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
Delegacija se sestaja in obravnava zadeve, ki so pomembne za njeno delo v Zboru republik in pokrajin in v skupščini, zavzema in posreduje stališča k zadevam, ki jih obravnava in o njih odloča Zbor republik in pokrajin, in se dogovarja o načinu svojega vključevanja v razprave o zadevah, ki jih obravnava Zbor republik in pokrajin.
Ko opravlja delegacija naloge iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko povabi na svoje sestanke funkcionarje skupščine, funkcionarje izvršnega sveta in republiških upravnih organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij, Gospodarske zbornice Slovenije in predstavnike drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.	•
202.	člen
Delegacija in njeni člani imajo pravico in dolžnost, da so pravočasno obveščeni o vseh vprašanjih, ki so pomembna za njihovo delo, zlasti pa o vprašanjih, o katerih se razpravlja in odloča v skupščini; da sodelujejo na sejah zborov in delovnih deles, kadar razpravljajo o aktih iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin;' da sodelujejo pri sprejemanju stališč in zaradi oblikovanja skupnih rešitev seznanjajo zbore in delovna telesa o stališčih delegacij skupščin drugih republik in skupščin avtonomnih pokrajin.
Delegacija in njeni člani lahko predlagajo, da zbori sprejemajo stališča o posameznih vprašanjih ali o amandmajih, o katerih Se bo odločalo v Zboru republik in pokrajin. Pred obravnavo v zborih se mora o tem izjasniti tudi izvršni svet.
203.	člen
Delegacija obvešča skupščino o delu Zbor^ republik in pokrajin, o svojem delu in o delu svojih članov v zvezi z zadevami, ki jih obravnava Zbor republik in pokrajin, in. o stališčih delegacij skupščin drugih
republik in skupščin avtonomnih pokrajin o teh zadevah ter seznanja skupščino o splošnih vprašanjih in problemih, s katerimi se seznani pri svojem delu v Skupščini SFRJ.
204.	člen
Delegacija seznanja s svojim delom tudi Predsedstvo republike. Pri svojem delu upošteva delegacija stališča Predsedstva republike.
205.	člen
Delegacija ima vodjo delegacije, ki ga na predlog
Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije imenujejo izmed sebe njeni člani.
Predsednik skupščine obvesti predsednika Zbora republik in pokrajin, predsednike zborov skupščine in predsednika izvršnega sveta o imenovanju vodje delegacije.
Vodja delegacije predstavlja delegacijo in sklicuje njene sestanke ter v njenem imenu vabi druge udeležence sestankov.
Sestanke delegacije lahko sklicuje tudi predsednik skupščine.
Vodja delegacije sodeluje na sejah predsedstva skupščine, kadar predsedstvi obravnava zadeve, ki so pomembne za delo delegacije.
Delegacija ima sekretarja.
206.	člen
Skupščina zagotavlja delegaciji in njenhn članom pogoje za opravljanje njihovega dela v skupščini in v Zboru republik in pokrajin.
Delegacija lahko zahteva od izvršnega sveta in republiških upravnih organov in organizacij potrebna gradiva in podatke, od služb skupščine pa strokovno pomoč.
2.	Delegati Iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ
207.	člen
Kadar Zvezni zbor Skupščine SFRJ obravnava zakon ali drug splošni akt posebnega interesa za delovne ljudi in občane, se tak akt obravnava v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SZDL Slovenije) in v skladu z njenim statutom oziroma v konferencah delegacij ustreznih samoupravnih organizacij in skupnosti v okviru SZDL Slovenije. Tak akt se lahko obravnava tudi v skupščini, njenih zborih in delovnih telesih skupščine in zborov na predlog Republiške konference SZDL ali samoupravnih organizacij in skupnosti v republiki. Pobudo, da se obravnava takih aktov vključi v skupščinski program, lahko dajejo tudi delegati v Zveznem zboru Skupščine SFRJ.
206. člen
Delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ lahko imenujejo na predlog Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije izmed s^be svojega vodjo. Vodja skrbi za povezavo delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ s predsedstvom skupščine oziroma s predsedniki zborov in drugih delovnih teles, z občinskimi skupščinami in z organizacijami Socialistične zveze delovnega ljudstva, skrbi za koordinacijo pri delu med Zveznim zborom in njegovimi delovnimi telesi in zbori skupščine ter delovnimi telesi skupščine in zborov, skrbi za organizirano vključevanje delegatov iz, SR
Slovenije v delo v Zveznem zboru in opravlja druge zadeve po pooblastilu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru.
209.	člen
Določbe tega poslovnika o delegaciji skupščine v Zboru republik in pokrajin se smiselno uporabljajo za delegate iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ.
X.	IZVRSNI SVET, REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
X. Izvršni svet
a)	Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
210.	člen
Pri izvrševanju svojih, z ustavo SR Slovenije in zakonom določenih funkcij, izvršni svet:
—	predlaga skupščini določanje politike ter izdajo zakonov in drugih splošnih aktov;
—	daje skupščini mnenja o predlogih zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih pošljejo skupščini pooblaščeni predlagatelji, in lahko predlaga amandmaje k predlogom teh aktov;
—	predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina,, in izvrševanjem zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališče o teh vprašanjih;
—	daje skupščini mnenja k zakonom oziroma drugim splošnim aktom, za katere je po ustavi SFRJ določeno, da jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin; na zahtevo skupščine pa tudi mnenja k drugim zveznim zakonom in splošnim aktom, ki so poslani skupščini v obravnavo;
—	daje skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje oziroma daje k njim svoje soglasje skupščina;
—	lahko zahteva, da pristojni zbor prouči določena vprašanja in mu predlaga, da sprejme o teh vprašanjih stališča;
—	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah delovnih teles skupščine in zborov in prek predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej;
—	daje odgovore na vprašanja delegatov in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori, delovna telesa in delegati v zborih;
—	lahko predlaga pristojnemu zboru, da se odloži obravnavanje predloga zakona ali drugega splošnega akta skupščine ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora, na kateri bi razložil svoja stališča.
211.	člen
Izvršni svet omogoča delovnim telesorri sodelovanje pri pripravah zakonov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in v republiških upravnih organih in organizacijah ter o poteku teh priprav obvešča skupščino in njene zbore.
212.	člen
Izvršni svet seznanja skupščino z aktualnimi problemi izvajanja politike in izvrševanja zakonov in z drugimi vprašanji iz svoje pristojnosti.
213.	člen
Izvršni svet sodeluje po svojem predstavniku pri delu delovnih teles, kadar ta obravnavajo predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek ali zakonski predlog ali drug akt skupščine, ki ga je sam predlagal oziroma ki ga je dal drug predlagatelj. Predstavnik izvršnega sveta pojasni na seji teh teles stališče izvršnega sveta.
214.	člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter delovnih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovem dnevnem redu ter o sprejetih sklepih in mu pošiljajo potrebna gradiva.
b)	Predstavljanje izvršnega sveta v skupščini
215.	člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet člane izvršnega sveta in funkcionarje, ki vodijo republiške upravne organe in organizacije ter njihove namestnike.
Za predstavnike na sejah delovnih teles lahko-določi izvršni svet tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svelu ali v republiških upravnih organih in organizacijah.
216.	člen
Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo zakona ali drugega akta skupščine ali z osnutkom oziroma predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delovna telesa.
c)	Poročanje izvršnega sveta skupščini
2l’7. člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu, o izvajanju politike skupščine, bodisi v celoti ali o posameznih vprašanjih; o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju zakonov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina; in o drugih zadevah, s katerimi se jc ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
Predsedstvo skupščine lahko zahteva, naj izvršni svet poroča skupščini o vseh ali o posameznih vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega člena,
218.	člen
Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu. in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na seji tistega zbora, v katerega področje sodi vprašanje, ali pa s pismenim poročilom, ki ga pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje to poročilo predsednikom pristojnih zborov.
219.	člen
Poročilo izvršnega sveta skupščine obravnava na seji zbor, v katerega področje sodijo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča.'
Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori stališče o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali, ter določijo delovnim telesom in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter nove naloge in smernice za nadaljnje delo.
č) Odgovornost izvršnega sveta
220.	člen
Vsak zbor lahko s svojega delovnega ppdročja obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršnega sveta, zlasti na izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih aktov skupščine, kot tudi na usmeritev in uskladitev dela republiških upravnih organov in organizacij, za kar je izvršni svet odgovoren.
Razprava o teh vprašanjih se lahko začne ob obravnavanju predlogov skupščinskih aktov, poročil o delu izvršnega sveta, predlagane interpelacije in tudi ob obravnavanju drugih zadev, o katerih razpravlja zbor.
221.	člen
Po obravnavi lahko zbor sprejme stališča o delu izvršnega sveta in o njegovi odgovornosti; sprejme sklepe, s katerimi se določijo obveznosti izvršnega sveta, in mu da smernice v zvezi z izvajanjem politike in z izvrševanjem zakonov In drugih splošnih aktov skupščine; postavi vprašanje zaupnice izvršnemu svetu, določi s sklepi obveznosti izvršnega sveta za sprejem določenih ukrepov za predložitev poročil ali predlogov aljtov ali za pošiljanje informativnih in drugih gradiv oziroma razveljavi in odpravi predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti predpisi in splošni akti v nasprotju z ustavo SR Slovenije ali z zakonom.
222.	člen
Vsak zbor skupščine lahko postavi na predlog najmanj desetih delegatov v zboru vprašanje zaupnice izvršnemu svetu. Predlog zaupnice mora biti obrazložen.
Zbor najprej odloči o tem, ali se uvede postopek o vprašanju zaupnice.
Ce je v zboru sprejeta odločitev, da se začne postopek o vprašanju zaupnice, obvesti predsednik zbora o tem predsednika drugih dveh zborov,
Predsednik zbora, v katerem je bila dana pobuda za vprašanje zaupnice, navede v obvestilu iz prejšnjega odstavka tega člena razloge, zaradi katerih je bilo predlagano vprašanje zaupnice izvršnemu svetu.
.	223. člen
Po razpravi na skupnem zasedanju glasujejo zbori o vprašanju zaupnice.
Ce je na skupnem zasedanju izglasovana nezaupnica izvršnemu svetu, je izvršni svet dolžan odstopiti.
O izglasovanju nezaupnice izvršnemu svetu obvesti predsednik skupščine Predsedstvo republike.
224.	člen
Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike in izvrševanja zakona ali drugega splošnega akta skupščine, katerega izdaja se
predlaga, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, če ne bo sprejet predlagani zakon ali drug splošni akt, katerega izdajo predlaga, lahko postavi vprašanje zaupnice.
Vprašanje zaupnice postavi v imenu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta
O vprašanju zaupnice, ki jo postavi izvršni svet,. odločajo zbori na skupnem zasedanju.
225.	člen
Izvršni svet lahko kolektivno odstopi.
Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali vsak njegov član.
Odstop predsednika ali večine članov izvršnega sveta ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta.	i
O odstopu predsednika izvršnega sveta, posameznega /člana ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik izvršnega sveta predsednika skupščine, ki o tem obvesti predsednike zborov. Predsedniki zborov dajo odstop predsednika izvršnega sveta, posameznega člana ali večine članov izvršnega sveta na dnevni red sej zborov.
Odstop predsednika, posamežnega člana ali večine članov izvršnega sveta pbravnavajo vsi zbori.
Izvršni svet, predsednik izvršnega sveta oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži.
O odstopu predsednika ali večine članov izvršnega sveta obvesti predsednik Skupščine tudi Predsedstvo republike.
226.	člen
Ce odstopi predsednik ali večina članov izvršnega sveta, razrešijo zbori dolžnosti vse člane izvršnega 'sveta.
Ce izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja izvršni svet svojo funkcijo do izvolitve novgga izvršnega sveta.
d)	Postppek obravnave interpelacije
227.	člen
Najmanj 10 delegatov v kateremkoli zboru lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava pa seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščina
,	228. člen
*
Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno poročilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda.
Ce izvršni svet ne pošlje poročila v roku iz prvega odstavka tega člena, se da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
229. člen
Predstavnik delegatov, ki je vložil interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oziroma lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
230: člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa Iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dajo predlagatelji interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
231.	člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave.
2.	Republiški upravni organi in organizacije
232.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oziroma delovnega področja zahtevajo od republiških upravnih organov in organizacij:
—	da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo;
—	da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja;
—	da pripravijo zakone in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina;
—	da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov,in njihovih delovnih teles;
—	da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih s svojega delovnega področja;
—	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati in spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov in delovnih teles.
233.	člen
Delovna telesa lahko v okviru svoje pristojnosti zahtevajo od republiških upravnih organov in organizacij :
—	da jih obveščajo o stanju in pojavih z njihovega delovnega področja;
—	da jim predložijo obvestila in obrazložitve glede določenih vprašanj in problemov z njihovega delovnega področja;
—	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali ki so jih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati, in spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo delovnih teles.
234.	člen
Delovna telesa obveščajo republiške upravne organe in organizacije o sejah, na katerih bodo obravnavala vprašanja z njihovih delovnih področij, zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na teh sejah.
235.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov < in organizacij, oziroma njihovi namestniki.
imajo pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora oziroma delovnega telesa, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma organizacije.
Funkcionarji iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodelujejo na lastno pobudo ali na zahtevo zbora oziroma delovnega telesa na njihovih sejah, kadar se na seji obravnava predlog akta, s katerim se urejajo vprašanja z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma organizacije, ki jo vodijo, ali drugo vprašanje z njihovega delovnega področja.
Na seji zbora in delovnega telesa dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi pismeno.
Ce se funkcionar, ki vodi delo republiškega upravnega organa in organizacije oziroma njegov namestnik, ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, lahko določi, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj z delovnega področja republiškega upravnega organa oziroma organizacije, ki se " obravnavajo na seji, udeleži seje drug funkcionar ali strokovni delavec v tem upravnem organu oziroma organizaciji.
236.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov in organizacij, poročajo na zahtevo zborov ali na lastno pobudo skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov in splošnih aktov skupščine in o drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu republiških upravnih organov oziroma organizacij, ki jih vodijo.
Za poročanje o zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodeluje na sejah zborov in na sejah delovnih teles kot predstavnik republiškega upravnega organa oziroma organizacije tudi drug funkcionar v tem organu oziroma organizaciji, če je za to posebej določen.
XI.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
1.	Splošne določbe
.	*	237. člen
Programiranje dela skupščine je trajna naloga zborov skupščine pri katerem sodelujejo samoupravne organizacije in skupnosti, njihove delegacije, občinske skupščine, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije. Gospodarska zbornica Slovenije, izvršni svet in upravni organi. V programiranje skupščine se lahko vključujejo tudi drugi zainteresirani organi in organizacije.
238. člen
Skupščina oziroma njeni zbori sprejmejo za izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz ustave SR Slovenije, družbenih planov, drugih splošnih aktov in iz že določene politike skupščine ter iz politike in dokumentov družbenopolitičnih organizacij.
Vsak zbor sprejme delovni program.
Delovni program skupščine kot celote sestavljajo delovni programi zborov.
'	4 239. člen
Delovne programe oziroma delovne načrte v okviru svojega delovnega področja sprejemajo tudi delovna telesa.
Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, so sestavni del programov teh Skupščin.
240.	člen
Skupščina oziroma zbori -sprejmejo delovne programe za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje.
Delovni program zbora mora biti sestavljen tako:
—	da omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja;	r
—	da so v njem razvidne prednostne naloge;
•— da omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanja politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina.
241.	člen
Na podlagi delovnega programa določi vsak zbor tudi periodični delovni načrt svojega dela.
Periodični delovni načrt vsebuje: zasnovo dnevnih ' \ redov sej zborov v trimesečju, časovno opredelitev obravnave nalog, ki so predvidene v letnem delovnem programh drugih aktualnih nalog, ki jih je potrebno reševati v posamičnem trimesečnem obdobju izven sprejetega letnega delovnega programa, način obravnave posameznih zadev in opredelitev nosilcev posameznih nalog.
Periodični delovni načrt pripravijo predsedniki zborov skupaj s predsedniki delovnih teles skupščine in zborov ter v sodelovanju z izvršnim svetom, z družbenopolitičnimi organizacijami, skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike in z drugimi nosilci nalog in ga predložijo zborom v sprejem.
. V periodičnem delovnem načrtu, v katerem je treba predvideti obravnavo vsebinsko zaokroženih sklopov, se določi zlasti:
—	datum sej zborov in njihovi, dnevni redi, pri čemer je treba upoštevati, da bodo na eni seji obravnavani programsko predvideni vsebinsko zaokroženi in medsebojno povezani sklopi vprašanj; t
—	kateri zbori so tudi pristojni za obravnavo posameznih vprašanj oziroma kateri zbori so zainteresirani zbori;
—	delovna telesa skupščine in zborov, ki bodo obravnavala posamezna vprašanja;
—	potreba po • ustanovitvi začasnega delovnega telesa, njegove naloge in okvirna sestava;
—	kateri zainteresirani organi in organizacije v republiki bodo sodelovali pri obravnavi;
—	kdo usklajuje delo v skupščini in z zainteresiranimi organi in organizacijami v republiki.
Periodičnega delovnega načrta ni mogoče spreminjati brez utemeljene obrazložitve predlagatelja oziroma nosilca naloge, s katero je treba seznaniti vse delegacije, delegate v zborih in občinske skupščine. O obrazložitvi predlagatelja oziroma nosilca naloge razpravljajo zbori na svojih prvih naslednjih sejah.
242.	člen
Pri pripravah za oblikovanje delovnega programa sodelujejo zbori, delovna telesa in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike zaradi usklajevanja svojih programov in delovnih načrtov.
2.	Postopek za določanje delovnega programa
^	243. člen
Delovni program zbora vsebuje poleg tematskega dela tudi zakonodajni program.
Vsaka zadeva se v programu vsebinsko opredeli, določi njen predlagatelj ter okvirni roki obravnave v skupščini.
244.	člen
V osnutku delovnih programov zborov skupščine se določijo tudi zadeve, ki se sprejemajo na podlagi soglasja skupščine in o katerih odloča zbor republik in pokrajin, ter se tudi določi, kako se bodo zbori skupščine vključili v obravnavo zadev, ki so posebnega pomena za delovne ljudi in občane v republiki in o katerih odloča Zvezni zbor Skupščine SFRJ.
245.	člen
Vsi organi, samoupravne organizacije in skupnosti v republiki, ki se vključujejo oziroma sodelujejo pri uresničevanju družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema in družbenega plana republike, so dolžni do 15. oktobra tekočega leta sporočiti skupščini svoje . predloge za pripravo osnov delovnih programov skupščine in zborov za prihodnje leto.
Do konca roka iz prejšnjega odstavka se skupščina obrne na družbenopolitične organizacije v republiki, Gospodarsko zbornico Slovenije, samoupravne interesne skupnosti z območja republike s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje in zainteresirane organe in organizacije v republiki s pobudo, da dajo skupščini svoje predloge kot osnovo za pripravo delovnih programov skupščine in zborov.
Na podlagi zbranih predlogov pripravijo posebna delovna telesa zborov delovne osnutke programov dela skupščine in zborov.
246.	člen
Delovni osnutek programa dela zbora se pošlje predsedniku skupščine zaradi usklajevanja z delovnimi osnutki programov dela drugih zborov in s programi dela skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine. Po uskladitvi se osnutki delovnih programov skupščine oziroma zborov objavijo v »Poročevalcu« in pošljejo vsem organom in organizacijam, ki so sodelovali pri nastajanju osnov delovnih programov skupščine in zborov.
Osnutke delovnih programov skupščine oziroma zborov obravnavajo zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine, do konca novembra tekočega leta. Na podlagi pripomb k osnutku delovnih programov pripravijo posebna delovna telesa predloge programov zborov, ki jih predložijo zborom in pošljejo organom in organizacijam, ki so sodelovali pri oblikovanju osnutka programa dela skupščine in zborov.
Zbori sprejmejo svoje delovne programe za prihodnje leto do konca decembra tekočega leta.
Podrobnejše določbe o sprejemanju programov zborov se določijo v poslovnikih zborov.
247.	člen
Predlagatelji zakonov ali drugih aktov ter noeilcf drugih nalog, ki so določeni v delovnem programu skupščine, predložijo skupščini te akte oziroma gradiva v rokih, določenih s programom.
Ce zaradi opravičenih razlogov predlagatelj ne predloži pravočasno teh aktov,»obvesti o tem skupščino in navede razloge, zaradi katerih ni mogel izvesti programirane naloge v predvidenem roku.
Predloge zakonov ali drugih aktov, ki so predloženi skupščini mimo sprejetih delovnih programov oziroma
periodičnih delovnih načrtov skupščine oziroma zborov in za katere predlagatelj predlaga, da se obravnavajo v posameznem obdobju, obravnavajo delovna telesa zborov, ki ocenijo utemeljenost takšnih predlogov in dajo o tem svoje mnenje pristojnim zborom.
Zbori odločijo, ali bodo take predloge uvrstili v dnevne rede sej zborov in kdaj jih bodo uvrstili.
XII.	AKTI SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
L Splošne določbe o aktih
248.	Člen
Skupščina sprejema zakone, družbeni plan SR Slovenije, republiški proračun in republiški zaključni ra-čon o izvršitvi republiškega proračuna, deklaracije, resolucije, stališča, priporočila, odloke in daje obvezne razlage zakonov (akti skupščine).
Zbori lahko sprejemajo sklepe, stališča, resolucije, deklaracije in priporočila.
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih do-
248. člen
Zakone in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor' občin in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin enakopravno; zbor združenega dela in zbor občin pa tudi samostojno. Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju zakonov in dru-glh splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da •krajema stališča.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za >tnočje republike enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo zakone In druge splošne akte skupščine, ki fBi na podlagi ustave SR Slovenije in zakona določa ta poslovnik.
Obvezne razlage zakonov dajejo zbori, ki so spre-
250.	člen
Z deklaracijo izraža skupščina splošno stališče, ki (a zavzeli pristojni zbori do splošnih ali posameznih
Id Imajo mloš—t poanon za republiko kot
251.	člen
_ ________ skupščina na stanje, probie-
_____na področju družbenega življenja, ki so
pomena za republiko, določa politiko, ki jo je — tak področjih, in ukrepe, ki so za to
252.	člen
S priporočilom opozarja skupščina na pomen do-
lokmfli vprašanj, ki sa nanašajo na izvrševanje zako-no«, drugih predpisov in splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja hi samoupravnih odnosov na posa-msznem področju.
S priporočilom sa izraža stališče skupščine glede mldajovanja samoupravnih odnoaov In razvijanja medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti glada vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina toffl spodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih mrefelo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi
sa reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami in
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim je. priporočilo namenjeno, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katere se priporočilo nanaša.
253.	člen -
Sklepe, stališča, resolucije, deklaracije in priporočila sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno oziroma samostojno.
\ .
254.	člen
Odloke sprejema skupščina kot izvršilne predpise; kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice; ali kot akte s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
Odlok kot izvršilni predpis je akt, ki ga sprejme skupščina za izvršitev in konkretizacijo posameznega zakona, če je tako določeno v samem zakonu; sprejmejo ga zbori oziroma zbor, v katerega delovno področje spada tak predpis.
Z odlokom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice, odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, o potrditvi ustreznih aktov samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom, o soglasju k predlogom zakonov oziroma drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajip, ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po ustavi SE Slovenije, po zakonu in tem poslovniku.
Odloke oziroma poslovnike, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini, sprejemajo zbori in delovna telesa.
255.	člen
Zbori lahko v mejah svojega delovnega področja s sklepi ugotavljajo stanje in zavzemajo stališča v zveri z vprašanji, ki so jih obravnavali, nalagajo obveznosti izvršnemu svetu in republiškim upravnim organom in organizacijam glede priprave oziroma spremembe zakonov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja in dajejo soglasje k predlogom za Izdajo in osnutkom zakonov oziroma drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin. Ti sklepi se predložijo organom, na katere se nanašajo in se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije, razen sklepov o soglasju k predlogom za izdajo in osnutkom zakonov oziroma drugih splošnih aktov, ki jih sprejema Skupščina SFRJ na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin av-tonomniji pokrajin, ki se objavijo v »Poročevalcu«.
Zbori skupščine in delovna telesa lahko sprejemajo sklepe o svojem delu. Ti sklepi se objavijo v »Poročevalcu«.
256.	člen
S stališči zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev In dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje zakonov in drugih splošnih aktov skupščine.
257.	člen	/
Zakone in druge akte, ki jih sprejema skupščina, razen sklepov, stališč, resolucij, deklaracij, priporoči) in odlokov, ki jih sprejema posairu^zni zbor podpisuje
predsednik skupšč*-—
Sklepe, stališča, resolucije, deklaracije, priporočila in odloke, ki jih sprejema posamezen zbor, podpisuje predsednik zbora.
Sklepe delovnih teles, ki jih sprejemajo o svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles.
258.	člen
Na izvirnike zakonov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage zakonov se pritisne pečat skupščine.
Z izvirnikom zakona oziroma drugega akta skupščine ali obvezne razlage zakona je mišljeno besedilo zakona oziroma akta aii obvezne razlage, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike zakonov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag zakonov hrani skupščina.
Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih. za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi generalni sekretar skupščine.
Za redakcijsko obdelavo aktov skupščine je pristojna služba skupščine, ki jo določi predsedstvo skupščine.
259.	člen
. Zakoni in drugi akti skupščine ter obvezne razlage zakonov se objavljajo V Uradnem listu SR Slovenije.
Predsednik skupščine pošlje po sprejemu podpisano besedilo zakona Predsedstvu republike v razglasitev.
Zakoni se lahko objavijo potem, ko je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena.
Zakone in druge akte skupščine ter obvezne razlage zakonov pošilja v objavo generalni sekretar skupščine.
Generalni sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega zakona ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage zakona pcoravke morebitnih napak v objavljenem besedilu zakona, drugega akta oziroma obvezne razlage zakona.
Akti skupščine s področja ljudske obrambe, za katere je določeno, da so tajni, se objavljajo na način, ki je določen v teh aktih.
2. Postopek za Izdajo zakona
a)	Splošne določbe
260.	člen
Zakon se sprejema praviloma v treh fazah, in sicer kot predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek in zakonski predlog.
Na predlog predlagatelja zakona, delegata v zboru, delovnega telesa in skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje republike se lahko prva in druga faza združita, tako da se hkrati obravnava in sprejema predlog za izdajo zakona in zakonski osnutek.
Kadar zbor obravnava predlog za izdajo zakona in zakonski osnutek hkrati, lahko sklene po končani razpravi na predlog predlagateljev iz prejšnjega odstavka tega člena, da se zakon ponovno obravnava kot zakonski osnutek oziroma 'da ga predlagatelj izdela kot zakonski predlog.
Kadar se predlog za izdajo zakona obravnava skupaj z zakonskim osnutkom, ki je predložen v obliki pravnih določb ali tez, lahko zbor sklene, koliko časa mora najmanj biti predlog za izdajo zakona skupaj z zakonsk m osnutkom v razpravi v delegacijah.
261.	člen
Zakon lahko predlaga: vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, občinska skupščina oziroma skupščina skupnosti občin kot posebna družbenopolitična skupnost, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, skupščina samoupravne interesne skupnosti za ofcjjnočje republike, komisija skupščine, delovno telo dveh ali več zborov in odbor zbora s svojega delovnega področja; republiški Sekretarji in drugi funkcionarji, ki vodijo delo republiških upravnih organov s svojega delovnega področja (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
Vsak zbor lahko predlaga izdajo zakona tudi o zadevah, ki spadajo v delovno področje drugega zbora.
262.	člen
Predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski:predlog se pošlje predsedniku skupščine.
Predsednik skupščine pošlje preblag za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog predsednikom zborov, v katerih delovno področje spada zakon.
Predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog prejmejo poleg predsednikov pristojnih zborov tudi predsedniki drugih zborov. Predsedniki teh zborov lahko predlagajo na lastno pobudo, na predlog. predsednika skupščine in izvršnega sveta, da se predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog uvrsti na dnevni red sej teh zborov, če se predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog nanaša tudi na vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje nalog teh zborov.
Ce predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga ni predlagal izvršni svet, pošlje predsednik skupščine predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog istočasno tudi njemu, da da mnenje o njem. Izvršni svet da mnenje o predlogu za izdajo zakona, zakonskem osnutku oziroma zakonskem predlogu . pred obra\ navo v zboru.
263.	člen
Predlog za izdajo žakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog obravnavajo delegacije in delovna telesa, ki so pristojna za zadeve, ki jih ureja zakon.
Ko delovna telesa ugotovijo na podlagi vseh razpravi kako so usklajena različna stališča glede predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga, ki je na dnevnem redu seje zbora, poročajo o tem zboru s poročilom, v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge oziroma amandmaje k predlogu za izdajo zakona,, zakonskemu osnutku oziroma zakonskemu predlogu.
Ce vsebuje predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak zakon tudi delovno telo, ki je pristojno za vprašanja sredstev in .razpolaganje s sredstvi, da prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva ia možne vire za financiranje predlagane rešitve.
Predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek oziroma zakonski predlog obravnava v okvira svoje pristojnosti tudi zakonodajno-pravna komisija.
Poročila delovnih teles se pošljejo predsednikom i zborov, zakonodajno-pravni komisiji in predlagatelju za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga ter vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbo šestega odstavka 23. člena tega poslovnika, najmanj 8 dni pred dnem, določenim
za sejo zbora, na kateri bo obravnavan predlog za izdajo zakona? zakonski osnutek oziroma zakonski predlog. Predsedniki delovnih teles poskrbijo, da se poročila delovnih teles sestavijo najkasneje v treh dneh po končanih sejah delovnih teles.
264.	člen	t
Predlagatelj predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga je povabljen na sejo zbora.
Predstavnik predlagatelja predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga lahko da na začetku obravnave dopolnilno obrazložitev predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga. Poleg tega ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, dajati pojasnila, menja in predloge.
k Predstavnik izvršnega sveta sodeluje med vso obravnavo predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka oziroma zakonskega predloga, tudi če izvršni svet ni predlagatelj zakona.
b)	Zahteva za izd*jo zakona
265.	člen
Delegacije, samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Sodišče združenega dela SR Slovenije, družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo zakona na skupščino ali na kateregakoli predlagateljeu
266.	člen
Zahteve za izdajo zakona, ki jih skupščini predložijo delegacije, Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije,
■ Zveza socialistične mladine Slovenije, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Sodišče združenega dela SR Slovenije, družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije ali Gospodarska zbornica Slovenije, se pošljejo neposredno pristojnim zborom.
Pristojnim zborom se pošljejo tudi predlogi, mnenja in pripombe teh organizacij in organov k predlogom za izdajo zakonov, k zakonskim osnutkom in za-* konskim predlogom, ki so predloženi skupščini. Svoje predloge, mnenja in pripombe lahko te organizacije in organi dajo tudi na sejah delovnih teles.
Če zbor sprejme zahtevo za izdajo zakona, s sklepom določi način, kako naj se v smislu te zahteve izdela in da predlog za izdajo zakona. Sestavljalec predloga za izdajo zakona je v nadaljnjem postopku predlagatelj zakona.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za Izdajo zakona, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oziroma predloga o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oziroma predlogom zavzel.
267.	člen
Zahteva za izdajo zakona, ki je ne vložijo organi in organizacije iz prejšnjega člena tega poslovnika, se pošlje pristojnim zborom.
Predsednik zbora zahteva mnenje pristojnih delovnih teles in zakonodajno-pravne komisije in ga pošlje vlagatelju zahteve. Če pristojna delovna telesa in
zakonodajno-pravna komisija menijo, da je zahteva utemeljena, predlagajo zboru nadaljnji postopek.
V primeru odklonilnega mnenja pristojnih delovnih teles in zakonodajno-pravne komisije, odloči o zahtevi pristojni zbor.
c)	Predlog za izdajo zakona
268.	člen, .
Postopek za izdajo zakona se začne s predlogom za izdajo zakona.
Hkrati s predlogom za izdajo zakona se lahko predloži zakonski osnutek, ki je sestavljen v obliki pravnih določb ali tez,
269.	člen
Predlog za izdajo zakona mora vsebovati: ustavno podlago za izdajo zakona; oceno stanja na področju, ki ga je treba urediti z zakonom; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali po spremembi predpisov, in probleme, ki jih bo zakon reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo zakona, ter vire in način zagotovitve teh sredstev, materialne obveznosti, ki bodo nastale za republiko, občine, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za občane; nove naloge, ki jih bodo imeli republiški in občinski organi, samoupravni organi organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in občani; katera vprašanja bodo urejali izvršilni predpisi in kako bo zagotovljeno spremljanje izvajanja zakona; in druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja zakon.
Predlogu za izdajo zakona mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine predloga za izdajo zakona.
270.	člen
Predlagatelj lahko umakne predlog za izdajo zakona. Umik mora biti ustrezno obrazložen. Če umakne predlog za izdajo zakona po sklicu seje zbora, o tem odloči zbor.
271.	člen
Na podlagi stališč, ki so se izoblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah k predlogu za izdajo zakona, zavzemajo pristojni zbori skupščine stališče o tem, ali je zakon potreben.
Ce pristojni zbori spoznajo, da je predlagani zakon potreben, sprejmejo s sklepom predlog za izdajo zakona.
Ce pristojni zbori spoznajo, da predlagani zakon ni potreben, predlog za izdajo zakona s sklepom zavrnejo.
Kadar na podlagi predloženega gradiva ni mogoče ugotoviti potrebo za izdajo zakona ali če je po mnenju zborov zakon sicer potreben, vendar zbori ugotovijo, da izhodišča, na katerih naj bi temeljil zakon, ne ustrezajo stališčem, ki so se izoblikovala v delegacijah in družbenopolitičnih organizacijah, pristojni zbori s sklepom vrnejo predlog za izdajo zakona predlagatelju v dopolnitev in tudi določijo rok za dopolnitev. S sklepom pristojni zbori odločijo tudi o načinu nadaljnje obravnave predloga za izdajo zakona.
Zbori obvestijo predlagatelje o svojem sklepu.
Ce med pristojnimi zbori ni soglasja o tem, ali je zakon potreben, se opravi usklajevalni postopek, določen s tem poslovnikom.
272.	člen
S sklepom, s katerim sprejmejo predlog za izdajo zakona, pristojni zbori določijo stališča, mnenja in predloge, ki naj' jih predlagatelj upošteva pri pripravi zakonskega osnutka; lahko pa tudi določijo organe in organizacije, ki naj bodo vprašani za mnenje pri pripravljanju zakonskega osnutka, posebna posvetovanja in druge oblike sodelovanja, ki lahko pripomorejo, da se osnutek bolje pripravi.
Na podlagi stališč delegacij in razprave delegatov v zborih zbori v sklepu določijo tudi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga zakona ustanoviti posebno delovno telo zbora ali pa naj naloge v zvezi s tem opravlja že ustanovljeno delovno telo zbora.
273.	člen
Na podlagi sklepa, s katerim pristojni zbori sprejmejo predlog za izdajo zakona, pripravi zakonski osnutek praviloma predlagatelj. Ce se predlagatelj ne strinja s takim sklepom, določi pristojni zbor, kdo bo pripravil zakonski osnutek.
č) Zakonski osnutek
274.	člen
Zakonski osnutek vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb ali tez.
Zakonski osnutek mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo zakona ter vire in način zagotovitve teh sredstev; kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bni dani k predlogu za izdajo zakona; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od predloga za izdajo zakona; besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
Zakonskemu osnutku mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine zakonskega osnutka.
275.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik zakpnskega osnutka. O takšnem predlogu zbor razpravlja ter odloči ,s sklepom. Ce zbor tak predlog sprejme, se postopek ustavi.
276.	člen
Na seji obravnavajo pristojni zbori zakonski osnutek najprej načelno tako da izražajo delegati svoje mnenje o tem, ali so od pristojnih zborov določena načela, na katerih naj temelji zakon, v zakonskem osnutku pravilno in dosledno izvedena in kako so v zakonskem osnutku upoštevana stališča, mnenja in predlogi, ki so jih zbori določili, in druga načelna vprašanja.
277.	člen
Ce pristojni zbor v načelu sprejme zakonski osnutek, preide k obravnavi posameznih členov ali tez.
Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k zalconskemu osnutku in ga
pošlje predlagatelju zakona, da pripravi zakonski predlog. Hkrati zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga zakona ustanoviti poseben odbor oziroma drugo delovno telo zbora.
Ce pristojni zbori v načelu ne sprejmejo zakonskega osnutka, ga vrnejo predlagatelju in določijo s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa lahko določijo tudi rok, v katerem mora predlagatelj zakonskega osnutka poslati zborom spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek.
Po predložitvi zakonskega osnutka lahko predlagatelj predlaga odložitev njegove obravnave. O tem odloči zbor s sklepom, s katerim odloči tudi o načinu nadaljevanja obravnave zakonskega osnutka.
Ce med pristojnimi zbori ni soglasja o tem. ali se sprejme zakonski osnutek, zbori sporazumno določijo nadaljnji postopek.
Zbpr lahko določi tudi rok za obravnavo zakonskega osnutka v delegacijah, ki ne sme biti krajši kot 30 dni; lahko pa tudi odloči, da se zakonski osnutek da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo.
*0
d)	Zakonski predlog
ii
t	278. člen
Zakonski predlog ima obliko, v kateri se sprejemajo zakoni.
Zakonski predlog mora imeti obrazložitev, ki vsebuje naslednje: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k zakonskemu osnutku; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni sprejel in rešitve, ki odstopajo od zakonskega osnutka; besedilo tistih določb zakona, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo zakona ter vire in način zagotovitve teh sredstev.
Zakonskemu predlogu mora biti priložena potrebna dokumentacija.
e)	Obraunaua zakonskega predloga v delovnih telesih in zakonodajno-pravni komisiji
279.	člen
Po obravnavi zakonskega predloga dajo delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija zboru svoja poročila z mnenji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavanjem v delegacijah in s svojimi predlogi k temu zakonskemu predlogu.
Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti zakonski predlog, dajo delovna telesa in, zakonodajnopravna komisija v obliki amandmajev.
Delovna telesa in zakonodaj no-pravna komisija med seboj sodelujejo in se obveščajo ter lahko obravnavajo tudi stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje drugih delovnih teles.
f)	Obravnava zakonskega predloga v zboru
280.	člen
Obravnava zakonskega predloga na seji pristojnega zbora obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden zbor preide na načelno obravnavo, obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje predstavnik predlagatelja zakona in poročevalci delovnih teles.
Med načelno obravnavo zakonskega predloga se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
Med obravnavo besedila se razpravlja o zakonskem predlogu po delih, poglavjih oziroma oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po členih.
281.	člen
Zbor. ki ne odloča o zakonu, je pa obravnaval zakonski predlog in dal pristojnemu zboru svoje mnenje ali predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na seji tega zbora obrazloži svoje mnenje oziroma amandma.
282.	člen
Po končani obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne obravnava le o predloženih amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o zakonskem predlogu v celoti.
283.	člen
Zbor lahko med obravnavo o zakonskem predlogu oziroma posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se nadaljnja obravnava in sklepanje o jakonskem predlogu odloži, če ugotovi, da ni doseženo potrebno soglasje oziroma če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila • ob obravnavi zakonskega predloga; zbor pa lahko tudi odloči, da se zakonski predlog ponovno obravnava kot zakonski osnutek.
Če zbor sklene, da se obravnava in sklepanje o zakonskem predlogu odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi z zakonskim predlogom opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo zakonskega predloga.
Če zbor sklene, da se zakonski predlog ponovno obravnava kot zakonski osnutek, sprejme sklep o tem, kako naj se pripravi zakonski osnutek ter določi rok za ponovno obravnavo zakonskega osnutka.
284.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik zakonskega predloga. O takšnem predlogu zbor razpravlja ter odloči s sklepom. Če zbor tak predlog sprejme, se postopek dokončno ustavi.
g)	Amandmaji
285.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo zakonskega predloga (v nadaljnjem besedilu amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 261* členu tega poslovnika pravico predlagati zakon.
286.	člen
Amandma k zakonskemu predlogu je treba poslati predsedniku zbora najmanja 10 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog.
Amandmaje k zakonskemu predlogu pošljejo predsedniki pristojnih zborov predsednikom pristojnih delovnih teles, predlagatelju zakonskega predloga izvršnemu svetu in zakonodajno-pravni komisiji ter vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbo šestega odstavka 23. člena tega poslovnika.
-	287. člen
Delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija poslani amandma čimprej proučijo in predložijo zborom poročilo.
O seji delovnega telesa in zakonodajno-pravne komisije se obvesti predlagatelj amandmaja, ki je lahko navzoč na seji. ,
288.	člen
Če vsebuje amandma k zakonskemu predlogu rešitve, s katerimi se spreminjajo načela, na katerih naj temelji zakon, ki jih je določil zbor med obravnavo predloga za izdajo zakona oziroma zakonskega osnutka, ali če bi sprejetje amandmaja zahtevalo bistveno spremembo besedila predlaganega zakona oziroma dodatna finančna sredstva, lahko zbor sklene, naj pred odločitvijo prouči amandma pristojno delovno telo in zakonodajno-pravna komisija. V tem primeru se mora do amandmaja opredeliti tudi izvršni svet.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zbor sklene, da se obravnava prekine in sklepanje v zakonskem predlogu odloži. V takšnih primerih se glede nadaljevanja postopka uporablja določba drugega odstavka 283. člena tega poslovnika.
289.	člen
Amandma k zakonskemu predlogu se sme izjemoma predlagati tudi po roku iz prvega odstavka 286. člena tega poslovnika vse do konca obravnave na seji zbora. Tudi tak amandma mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen z navedbo posebno utemeljenih razlogov. Zbor posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo obravnaval predloženi amandma.
Če se amandma predlaga šele med obravnavo na seji zbora, ga lahko delegat ali drug predlagatelj poda najprej ustno med obravnavo' in šele nato v p smeni obliki, Če se zbor strinja, lahko da predsednik zbora tak amandma v obravnavo že takoj po njegovi ustni predstavitvi.
Predlagatelj zakonskega predloga lahko daje amandmaje vse dokler ni končnana obravnava predloga. Predlagatelj zakonskega predloga, delegat v zboru, ki je predlagal amandma, oziroma delegat predlagatelja amandmaja, lahko med obravnavo tudi spremenijo, dopolnijo oziroma umaknejo svoj amandma. Spremembo, dopolnitev oziroma umik amandmaja je treba obrazložiti.
Če'pomeni spremembo ali dopolnitev amandmaja vsebinsko novo rešitev, je 'potrebno v takem primeru opraviti postopek, določen v prvem odstavku tega člena.
Če predlagatelj zakonskega predloga vloži amandma 10 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, in je amandma poslan vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo v skladu z določbo šestega odstavka 23. člena tega poslovnika, se šteje amandma na predlog predlagatelja za sestavni del zakonskega predloga.
Izvršni svet lahko daje amandmaje tudi k zakonskemu predlogu, ki ga ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga.
290.	člen
Če pride v zvezi z amandmajem, vloženim po roku, določenem v prvem odstavku 286. člena tega poslovnika ali na seji zbora, do različmh stališč, lahko zbor imenuje skupino za proučitev tega amandmaja.
Skupino sestavljajo določeno število delegatov v zboru, ki poznajo problematiko v zvezi z amandmajem, predstavnik predlagatelja amandmaja, predstavnik predlagatelja zakona, predstavnik zakonodajno-prav-ne komisije in poročevalec pristojnega delovnega telesa. V skupini sodeluje predstavnik izvršnega sveta, če izvršni svet ni predlagatelj zakonskega predloga.
Ce skupina ugotovi, da amandma iz prvega odstavka tega člena spada v pristojnost družbenopolitičnega zbora glede sprejemanja stališč, se odloži obravnava zakonskega predloga v zborih, dokler ne da k amandmaju stališče družbenopolitični zbor.
291.	člen
Predlagatelj zakona lahko pove svoje mnenje o
amandmaju k zakonskemu predlogu.
Izvršni svet lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj zakona.
nju zakona sprejme zbor z večino glasov navzočih delegatov.
i)	Sprejemanje zakona
"	296. člen
Zakon, pri katerega sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori oziroma h kateremu je po ustavi SR Slovenije in po 72. členu tega poslovnika družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če so ga zbori sprejeli v enakem besedilu oziroma v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
297.	člen
Potem ko je zbor sprejel zakonski predlog, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju zakona.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil zakon izglasovan v zborih v enakem besedilu.
292.	člen
O vsakem amandmaju k zakonskemu predlogu se glasuje praviloma posebej.'
Ce se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev skupaj, mora predsednik zbora pred takim glasovanjem vprašati delegate, ali kdo zahteva ločeno glasovanje o kakšnem izmed teh amandmajev.
Ce je k členu zakonskega predloga predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitve, predlagane v zakonskem predlogu, in nato po tem kriteriju o drug h amandmajih.
Ce je predlagan amandma k amandmaju, se naj-, perej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
h)	Odločanje pri sprejemanju zakona
293.	Člen
Vsak zbor odloča o predlogu za izdajo zrkona zakonskem osnutku in zakonskem predlogu na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov v zboru.
O tem, kdaj se da predlog za izdajo zakona, zakonski osnutek in zakonski predlog na končno glasovanje, odloči predsednik zbora.
Da se da predlog.za izdajo zakona, zakonski osnutek ali zakonski predlog na končno glasovanje, lahko predlagajo tudi delovna telesa, izvršni svet ali najmanj 10 delegatov v zboru Ce se predsednik zbora s predlogom ne strinja, odloči o tem zbor brez razprave.
294.	člen
Da bi za odločitev o predlogu za izdajo zakona, zakonskem osnutku in zakonskem predlogu dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Delegati 1. hko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k zakonskemu predlogu.
O tem. da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, Ihhko pa to predlagajo vsi tisti ki imajo pravico predlagati, da se preide na končno glasovanje Takšen predlog je predsednik zbora dolžan upoštevati.
295.	člen
Zbor odloča o amandmaju in sprejema zakon in drugo končno odločitev z večino glasov vseh delegatov v zboru, Če se z ustavo SR Slovenije ne zahteva višja stopnja soglasja.
Sklep o sprejemu predloga za izdajo zakona, zakonskega osnutka in vse druge odločitve pri sprejema-
298.	člen
Kadar družbenopolitični zbor sodeluje pri sprejemanju zakonov in drugih splošmh aktov z zborom združenega dela in zborom občin v zadevah iz 72. člena te^a poslovnika, daje stališča tudi v obliki amandmajev.
299.	člen ^
Ce predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, da je bil zakonski predlog izglasovan v pristojnih zborih v enakem besedilu in v skladu s stališči' družbenopolitičnega zbora, če je družbenopolitični zbor takšna stališča po ustavi SR Slovenije in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem zbor na isti ali na prvi prihodnji seji.
300.	člen
Ce predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo, v katerem je bil zakonski predlog izglasovan v enem zbotu, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru, ali če besedilo, v katerem je bil zakonski predlog izglasovan, ni v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po ustavi SR SloVenije in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor.
• Da bi se uskladilo besedilo zakona med zbori oziroma s stališči družbenopolitičnega zbora, zbori nadaljujejo obravnavo zakonskega predloga in znova glasujejo o spornih vprašanjih, potem ko so dobili mnenje delovnih teles, v katerih pristojnost spada zakon, oziroma skupin delegatov, imenovanih na sejah zborov, žakonodajno-pravnei komisije in predlagatelja zakona.
301.	člen
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu zakonskega predloga ali če zakonski predlog ni bil sprejet v enem ali več zborih oziroma ni .bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se začne' usklajevalni postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov.
302.	člen
Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena tega poslovnika o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in sporazumno določijo čas za njeno delo.
303.	člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog ki ga predloži v sprejem zborom.
Ce se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora ali če zbori ne sprejmejo njenega sporazumnega predloga, se predlog odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali izvršnega sveta.
304.	člen
Ko izvršni svet predlaga na predlog Predsedstva republike zakon o začasnih ukrepih po prej izvedenem^ postopku v smislu 362. člena ustave SR Slovenije, se takšen zakon obravnava v pristojnih zborih po določbah tega poslovnika, ki veljajo za izdajo zakona po hitrem postopku.
Zakon o začasnih ukrepih je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v pristojnih zborih.
305.	člen
Če Predsedstvo republike zato, ker zakon o začasnih ukrepih ni bil sprejet v pristojnih zborih v enakem besedilu, predlaga obravnavo na skupni seji vseh zborov skupščine, se tak zakon obravnava po določbah tega poslovnika, ki veljajo za izdajo zakona po hitrem postopku.
Zbori skupščine na skupni seji veljavno sklepajo o zakonu o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Zakon o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov.
j)	Skrajšanje rokov v posameznih fazah postopka za izdajo zakona
,	306. člen
Na obrazložen predlog predlagatelja zakona, delovnega telesa ali na pobudo predsedstva skupščine zbor lahko skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo zakona.
k)	Skrajšani postopek za izdajo zakona
307.	člen
Kadar gre za manj pomembne spremembe in dopolnitve zakonov, za prenehanje veljavnosti posameznih določb zakonov ali posameznih zakonov, za intervencijske zakone, s katerimi se določijo obveznosti, določene s samoupravnimi sporazumi, ali za spremembe in dopolnitve zakonov na podlagi odločb Ustavnega sodišča SR Slovenije oziroma Ustavnega sodišča Jugoslavije, lahko pristojni zbor na predlog predlagatelja zakona, s katerim soglaša pristojno delovno telo zbora in zakonodajno-pravna komisija, odloči, da bo hkrati obravnaval in sprejel predlog za izdajo zakona in zakonski predlog oziroma zakonski osnutek in zakonski predlog po postopku, ki velja po določbah tega poslovnika za obravnavanje in sprejemanje zakonskega predloga.
308.	člen
Glede sprejemanja akta o zaključnem računu o izvršitvi proračuna SR Slovenije se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o sprejemanju zakonskega osnutka in zakonskega predloga.
1)	Hitri postopek za izdajo zakona
309.	člen
Zakon se lahko izjemoma izda po hitrem postopku, v katerem se ne uporabljajo določbe tega poslovnika
o predlogu za izdajo zakona in zakonskem osnutku in roki, ki so predlagani za posamezna dejanja v postopku o predlogu za izdajo zakona oziroma zakonskem osnutku.
Po hitrem postopku se lahko izda zakon samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, varstva ustavne ureditve, naravne nesreče in druge izredne potrebe republike.
310.	člen
Predlog, naj se zakon izda po hitrem postopku, mora biti obrazložen.
V obrazložitvi predloga, naj se zakon izda po hitrem postopku, mora predlagatelj navesti razloge, zaradi katerih predlaga izdajo zakona po hitrem postopku, in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če zakon ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom, naj se zakon izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega zakona z obrazložitvijo.
311.	Člen
Ob določanju dnevnega reda odloča zbor o predlogu, naj se zakon izda po hitrem postopku.
Če predloga zakona ni predlagal izvršni svet, zahteva zbor pred odločanjem od izvršnega sveta mnenje o tem predlogu.
312.	člen
Ce pristojni zbor sprejme predlog, naj bo zakon izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati zakonski predlog; vendar pa lahko pred obravnavo ali med obravnavo zahteva od zakonodajnopravne komisije, naj mu da svoje mnenje.
313.	člen
K zakonskemu predlogu, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
'j	314. člen
Ce zbor ne sprejme predloga naj se zakon izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o postopku v zvtezi s predlogom za izdajo zakona oziroma zakonskim osnutkom.	«
m)	Postopek za sprejem drugih aktov
315.	člen
Drugi akti skupščine, ki niso zakoni, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja zakona, tako. da se združita prva in druga faza postopka.
Odloki, 'sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja in sprejemanja zakonskega predloga.
Obravnava drugih aktov skupščine, ki niso zakoni, je enotna, razen če pristojni zbor ne sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo in da bo posebej obravnaval besedilo.
n)	Postopek za obvezno razlago zakona
316.	člen
Predlog za obvezno razlago zakona lahko dajo predlagatelji zakona, določeni v 261. členu tega poslovnika, Zveza komunistov Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza združenj borcev NOV Slovenije, Zveza so-
cialistične mladine Slovenije, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Sodišče združenega dela SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije.
Zahtevo za obvezno razlago zakona lahko dajo skupščini samoupravne organizacije in skupnosti, društva in občani.
317.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago zakona obravnava zakonodajno-pravna ■ komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih delovnih teles in predlagatelja zakona.
Ce zakonodajno-pravna komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago zakona utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Ce zakonodajno-pravna komisija ugptovi.' da predlog za obvezno razlago zakona ni utemeljen, predlaga zboru, da predloga ne sprejme in o tem obvesti predlagatelja.
Ce zakonodajno-pravna komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago'zakona ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja zahteve.
318.	člen
Predlog za obvezno razlago zakona, ki ga dajo predlagatelji iz prvega odstavka 316, člena tega poslovnika, se predloži predsedniku skupščine, ta pa ga pošlje predsednikom pristojnih zborov.
Pristojni zbori obravnavajo predlog za obvezno razlago zakona ali predlog zakonodaj no-pravne komisije za obvejno razlago zakona, potem ko dobijo mnenje delovnega telesa, v katerega deiovno področje spada zakon, in izvršnega sveta, če ni predlagatelj predloga za obvezno razlago zakona.
319.	člen
Predlog za obvezno razlago zakona obravnavajo in sprejemajo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje zakonskega predloga.
O obravnavi predloga za obvezno razlago v zborih se obvesti predlagatelj predloga za obvezno razlago zakona.
o)	Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom
320.	člen
Samoupravne in druge akte samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih 'potrjuje skupščina ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni žbori.
321.	člen
Samoupravni in drug akt ter obrazloženo mnenje izvršnega sveta k tem aktom obravnavajo delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija, ki dajo pristojnim zborom'svoje predloge ter mnenja oziroma predlog odloka o soglasju.
322.	lilen
/
Pristojni zbori najprej obravnavajo samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije in skupnosti in nato sklepajo o soglasju k temu aktu oziroma potrditvi tega akta. tako da sprejmejo odlok o soglasju oziroma potrditvi.
O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oziroma skupnost.	i
Ce pristojni zbori niso dali soglasja oziroma niso potrdili samoupravnega ali drugega akta samoupravne
organizacije oziroma skupnosti, v obrazložitvi navedejo razloge m predlagajo, da ga predlagatelj uskladi in ponovno predloži skupščini.
Co zbori ne dajo soglasja k samoupravnemu ali drugemu aktu samoupravne organizacije oziroma skupnosti oziroma ga ne potrdijo^ta akt ne velja.
Zbori lahko določijo rok, v katerem je potrebno predložiti usklajen samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oziroma skupnosti v soglasje oziroma potrditev skupščini.
Ce dajo zbori soglasje k samoupravnemu ali drugemu aktu oziroma ga potrdijo, lahko dajo k posameznimi določbam pripombe, ki se nanašajo na izpolnitev ali izboljšavo teh določb. Predlagatelj je dolžan v smislu teh pripomb spremeniti besedilo samoupravnega ali drugega akta in poslati spremembe na vpogled zborom.
p)	Javna obravnava zakona
I
323.	Člen
\ ^ i-	,
Pristojni zbor lahko sklene, da se da predlog zakona v javno obravnavo. Nosilec javne obravnave je Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije.
Ce zbor odloči, da da predlog zakona v javno obravnavo, določi s sklepom:
—	besedilo zakona, ki bo dano v javno obravnavo;
—	delovno telo zbora, ki bo sodelovalo s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije pri spremljanju javne obravnave in o tem poročalo zboru;
—	rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo.
324.	člen
Ko prejme poročilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije o poteku javne obravnave in poročilo delovnega telesa zbora, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne obravnave.
r) Referendum
325.	člen
Skupščina lahko sklene, da se predlog zakona ali drugo vprašanje iz njene pristojnosti, preden ga sprejme ali o njem odloči ali potem, ko ga je že sprejela oziroma o njem odločila, predloži delovnim ljudem in občanom, da se na referendumu o njem izjavijo.
326.	člen
Skupščina razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Besedilo predloga ^zakona oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi v sredstvih javnega obveščanja.	?
V odloku o razpisu referenduma se določi predmet referenduma, dan izvedbe referenduma in območje, za
katero se razpisuje referendum.
‘ 327. člen
K
Odločitev delovnih ljudi in občanov je za skupščino obvezna. Dve leti po referendumu skupščina ne more izdati zakona ali drugega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma.
Izid referenduma se objavi na enak način kot razpis referenduma.
s) Postopek v zvezi z dajanjem soglasij k aktom Zbora republik in pokrajin in Zveznega zbora Skupščine SFRJ
I
328.	člen
Zakone in druge splošne akte, ki jih sprejema Zbor republik in pokrajin na podlagi soglasja skupščin republik in skupščin avtonomnih pokrajin, pošlje predsednik skupščine predsednikom pristojnih zborov,
329.	člen
Pristojni zbori obravnavajo zakone in druge splošne akte iz pristojnosti Zbora republik in pokrajin po postopku ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje aktov skupščine.
330.	člen
Izvršni svet in republiški upravni organi oziroma organizacije sproti obveščajo skupščino o poteku razprav v predhodnih postopkih in o svojih predlogih, ki so jih uveljavljali glede vprašanj o katerih odloča Zbor republik in pokrajin.
331.	člen
Stališča k aktom zbora republik in pokrajin se oblikujejo v skupščini ob sodelovanju vseh zainteresiranih organov in organizacij v republiki.
Pristojno delovno telo pripravi predlog stališč za zbore na podlagi obravnave v izvršnem svetu, upravnih organih, delovnih telesih skupščine in zborov ter v drugih zainteresiranih organih in organizacijah.
Delegacija skupščine v Zboru republik in pokrajin aktivno sodeluje v procesu oblikovanja stališč skupščine s tem da v predhodnem postopku sodeluje z izvršnim svetom, njegovimi delovnimi telesi, z družbenopolitičnimi organizacijami, z Gospodarsko zbornico Slovenije in z drugimi zainteresiranimi organi in organizacijami, zlasti pa v delu delovnih teles skupščine in v delu zborov pri pripravi predloga stališč k zvezmm aktom.
332.	člen
Po končani obravnavi o predldgu za izdajo zakona oziroma zakonskem Osnutku pristojni zbori s sklepom določijo stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki jih sporoči skupščina Zboru republik in pokrajin, dajo soglasje k predlogu za izdajo zakona oziroma zakonskem osnutku ali pa ga zavrnejo, pooblastijo delegacijo oziroma navedejo pogoje, na podlagi katerih pooblastijo delegacijo v Zboru republik in pokrajin, da v imenu skupščine da soglasje k predlogu zakona oziroma drugega splošnega akta v celoti.
Pri dajanju soglasij k pomembnim sistemskim zakonom in aktom o programih dolgoročnega razvoja in družbenem planu ter aktih o tekoči družbenoekonomski politiki federacije pristojni zbori s sklepom določijo stališča, mnenja, pripombe in predloge k predlogom za izdajo oziroma osnutkom teh aktov. Pristojni zbori obravnavajo predloge teh aktov in odločajo o soglasju k tem predlogom.
Ce delegacija ob pripravi predloga zakona ali drugega splošnega akta. za katerega je prejela pooblastilo skupščine, da v njenem imenu da svoje soglasje, ugotovi, da rešitve v predlogu, ki je predložen Zboru republik in pokrajin, bistveno odstopajo od osnutka zakona ali drugega splošnega akta, h kateremu je bilo dano pooblastilo, lahko sklene, da ne uporabi danega pooblastila in predlaga, da pristojni zbori ponovno razpravljajo o teh rešitvah in odločajo o soglasju k predlogu zakona ali drugega splošnega akta.
V postopku po prejšnjih odstavkih tega člena delegacija sproti obvešča delovna telesa skupščine in zborov o poteku usklajevanja besgdil posameznih aktov Zbora republik in pokrajin in usklajevanja stališ? med delegacijami skupščin republik in avtonomnih pokrajin v Zboru republik in pokrajin.
333.	člen
K predlogu zakona ah drugega splošnega akta, ki ga pošlje Zbor republik in pokrajin v soglasje skupščini, dajejo zbori svoje soglasje s tem. da sprejmejo odlok o soglasju k predlogu zakona ali drugega splošnega akta v celoti.
Sklepe in odloke o soglasju podpisuje predsednik skupščine.
334.	člen
Določbe 328. do vključno 333. člena tega poslovnika se primerno uporabljajo tudi za dajanje soglasij k aktom, ki jih sprejema Zvezni zbor Skupščine SFRJ na podlagi soglasja republiških in pokrajinskih skupščin.
3.	Postopek za sklepanje družbenega dogovora
335.	člen
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je'to z zakonom določeno ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovora.
336.	člen
Predlog, naj bo skupščina ude’eženec pri sklepanju družbenega dogovora, lahko da delegat v zboru, delovno telo skupščine ali zbora, izvršni svet, skupščine družbenopolitičn i! skupnosti, družbenopolitične orga-nizacij.e, kot tudi samoupravne organizacije in skupnosti.
337.	člen
Predlog, naj bo skupščina udeleženec pri sklenitvi družbenega dogovora, mora vsebovati ustavno podlago za udeležbo skupščine pri sklepanju družbenega dogovora, zakonsko podlago, če jo ta vdana, oceno stanja in cilje, ki se žel;jo doseči, razloge, zaradi katerih je dan predlog za sklenitev družbenega dogovora, temeljna načela, kot tudi možne udeležence pri sklenitvi družbenega dogovora.
^Predlogu za sklenitev družbenega dogovora mora biti 'praviloma priložen tudi osnutek družbenega dogovora.
338.	člen
V
Pristojni zbori obravnavajo predlog za sklenitev družbenega dogovora in osnutek družbenega dogovora, kolikor je priložen, in o tem odločijo.
Ko pristojni zbori odločijo o sklenitvi družbenega dogovora, določijo delovno telo, ki bo skupaj z drugimi udeleženci pri sklenitvi družbenega dogovora sodelovalo v pripravah predloga družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: delovno telo). Za pripravo predloga družbenega dogovora lahko pristojni zbori pooblastijo tudi izvršni svet.
O sprejetju predloga, da bo skupščina udeleženec pri sklenitvi družbenega dogovora pristojni zbori obvestijo predlagatelja in druge udeležence družbenega dogovora.
339.	člen
Delovno telo sodeluje z ustreznimi telesi drugimi udeležencev družbenega dogovora.
Pri usklajevanju predloga družbenega dogovora mora delovno telo upoštevati stališča in mnenja pri-
stojnih zborov in delovnih teles skupščine in zborov ter izvršnega sveta.
340.	člen
Delovno telo lahko med usklajevanjem družbenega dogovora zahteva, da pristojni zbori obravnavajo sporna vprašanja, ki so pomembna za nadaljnje dogovarjanje in o tem sprejmejo stališča. '
341.	Člen
Ko je družbeni dogovor usklajen z udeleženci družbenega dogovora, obravnavajo pristojni zbori predlog družbenega dogovora.
Ob obravnavi predloga družbenega dogovora poroča delovno telo pristojnim zborom o doseženem soglasju z ustreznimi telesi udeležencev družbenega dogovora, o dogovorjenih rokih za sprejem družbenega dogovora, kot tudi o drugih okoliščinah, ki so pomembne za usklajevanje družbenega dogovora.
342.	člen
Ko pristojni zbori sprejmejo predlog družbenega dogovora določijo funkcionarja skupščine oziroma predstavnika izvršnega sveta, ki bo v imenu skupščine podpisal sprejeli družbeni dogovor.
1 ■
343.	člen
Pristojni zbori lahko pooblastijo svojega predstavnika, da predlaga, noj se v končnem besedilu družbenega dogovora opravijo spremembe in dopolnitve posameznih členov oziroma, da lahko sprejme predloge sprememb in dopolnitev posameznih členov, ki so jih dali drugi udeleženci družbenega dogovora, kolikor gre za spremembe in dopolnitve, ki bistveno ne spreminjajo vsebine družbenega dogovora.
344.	člen
Družbeni dogovor, ki so ga sprejeli pristojni zbori, se potem, ko so ga podpisali vsi predstavniki udeležencev družbenega dogovora, objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
345.	člen	n
Pristojni zbori lahko sklenejo, da bo skupščina pristopila k ‘že sklenjenemu družbenemu dogovoru.
K predlogu, da skupščina pristopi,k že sklenjenemu družbenemu dogovoru, se priloži tudi besedilo tega dogovora.
O odločitvi pristojnih zborov o pristopu skupščine k sklenitvi že sklenjenega družbenega dogovora, se obvestijo vsi udeleženci družbenega dogovora.
Odločitev o pristopu in besedTo družbenega dogovora se objavi,v Uradnem listu SR Slovenije.
346.	člen 1
Za predlaganje in sprejem sprememb in dopolnitev družbenega dogovora, h kateremu je skupščina pristopila ter Za odstop od družbenega dogovora se smiselno uporabljajo določbe 335. do vključno 345. člena tega poslovnika.	,
XIII.	POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH.
RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
1.	Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine, republiških funkcionarjev in drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine
347.	člen	V
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen če posamezen zbor na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru sklene, da se glasuje tajno.
Ce so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora; pri delu mu pomaga sekretar zbora in po potrebi dva ali trije na seji izvoljeni delegati.
Delegat glasuje za kandidata na ta način, da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti kako je delegat glasoval, ni veljavna.
343. člen
Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru.
Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov.
349.	člen
Ce kandidat oziroma kandidati niso izvoljeni v enem od zborov z večino, določeno po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja v vseh zborih, potem ko se predloži nov predlog kandidature.
2.	Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti zbora združenega dela. zbora občin in družbenopolitičnega zbora
a)	Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
350.	člen
Kandidata za predsednika skupščine predlaga Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj 5 dni pred pričetkom sej zborov, na katerih naj bo predsednik izvoljen.
Predstavnik Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature.
351.	člen
Podpredsednik skupščine se voli po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku kot velja za izvolitev predsednika skupščine.
Za predlagane kandidate za podpredsednika skupščine se primerno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega poslovnika.	,
b)	Imenovanje generalnega sekretarja skupščine
in njegovega namestnika
352.	člen
Generalni sekretar skupščine in njegov namestnik -se imenujeta na sejah vseh zborov skupščine na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
c)	Izvolitev skupnih delovnih teles skupščine
353.	člen
Na sejah vseh zborov se volijo komisije skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika in pod-
>
predsednika še toliko kandidatov, kolikor članov komisije se voli.
Posamezni člani komisij skupščine se volijo po posamičnih predlogih.
354.	člen
Kandidatno listo predlaga komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, predlaga pa jo lahko tudi najmanj 10 delegatov iz vseh zborov.
Poročevalec komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, imata pravico na sej' obrazložiti predlog.
Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine, ki jo pošlje vsem zborom.
Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred začetkom sej zborov, na katerih naj bodo volitve.
Vsi predlogi morajo biti delegatom na voljo do začetka sej zborov.
355.	člen
(Ce so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico.
Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitev komisije v celoti oziroma imena vseh kandidatov za posamezne člane, po vrsti, kot -so bili predlagam. Pred imenom kandidata za predsednika in podpredsednika, na vsaki kandidatni listi pri volitvah komisije v celoti oziroma pred imenom vsakega kandidata pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka.
356.	člen
Če nobena kandidatna lista oziroma noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi.
Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlaganj kandidatne liste oziroma kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, kot tudi za nove kandidatne liste oziroma nove kandidate, če so bili pozneje predlagani.
č) Volitve predsednika, podpredsednikov in članov izvršnega sveta
,	357. člen
Predsednik izvršnega sveta se izvoli na predlog' Predsedstva republike, eden ali več podpredsednikov in člani izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta po poprej opravljenem postopku v Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije.
Ob izvolitvi članov izvršnega sveta se imenujejo na predlog predsednika izvršnega sveta izmed članov izvršnega sveta republiški sekretarji, ki bodo vodili posamezne republiške sekretariate in drugi z zakonom določeni republiški funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe.
d)	Volitve članov Sveta republike, predsednika in sodnikov Ustavnega sodišča Slovenije
368. člen	^
Člani sveta republike, predsedniki in sodniki Ustavnega sodišča SR Slovenije se volijo na predlog
Predsedstva republike.
e)	Volitve predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon, imenovanje javnega tožilca SR Slovenije ter drugih javnih tožilcev v republiki, ki jih določa zakon, družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, njegovega namestnika in republiškega javnega pravobranilca ■
359.	člen
Volitve predsednika in sodnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon ter imenovanje javnega tožilca SR Slovenije se opravijo na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva in pristojnega pravosodnega organa.
Imenovanja namestnikov javnega tožilca SR Slovenije in drugih javnih tožilcev in Vijihovih namestnikov v republiki, ki jih določa zakon, se opravijo na predlog javnega tožilca SR Slovenije.
Imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije se opravi v skladu z zakonom na predlog Republiške' konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, imenovanje namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije pa na predlog družbenega pravobranilca samo-moupravljanja SR Slovenije.
Imenovanje javnega"-pravobranilca SR Slovenije in njegovih namestnikov se opravi na pr -dlog zvišnega sveta.
f)	Volitve in imenovanja republiških 'unl: .'o.iarjev in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali drug akt skupščine
360.	člen
Republiški funkcionarji in drugi funkcionarji, ki jih določa zakon ali drufe akt skupščine in ki jih volijo, imenujejo oziroma dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi‘zbori skupščine, se volijo in imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kolikor ni z zakoni, drugimi predpisi ali tem poslovnikom drugače določeno, po predhodnem mnenju izvršnega sveta.
g)	Imenovanje članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti za katere je tako določeno z ustavo SR Slovenije, zakonom ali drugim aktom skupščine
361.	člen
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno z ustavo, zakonom ali drugim aktom skupščine, se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in adm'nistra-tivne zadeve po predhodnem mnenju izvršnega sveta skupščine.
člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina, šo za svoje delo v teh orgamh odgovorni skupščini in ji poročajo
o svojem delu.
3.	Postopek za razrešitev
362.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev podpredsednikov izvršnega
sveta, posameznih članov sveta in republiških sekretarjev ter njihovih namestnikov, predsednikov republiških komitejev in njihovih namestnikov ter z zakonom določenih drugih republiških funkcionarjev, ki vodijo republiške upravne organe, in izvolitev novih.
O razrešitvi predsednika izvršnega sveta obvesti predfeednik skupščine Predsedstvo republike.
363.	člen
Postopek za razrešitev drugih republiških funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori, predlaga organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oziroma imenovanje ali komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Predlog za razrešitev republiških funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori, ki ga ni dala komisija za volitve, ijmenovanja in administrativne zadeve obravnava v okviru svoje pristojnosti ta komisija in predloži zborom obrazloženo mnenje o takem predlogu.
364.	člen
1 Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev republiških organov lahko zbori določijo osebo, ki bo nado-mestovala funkcionarja^ ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja.
365.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oziroma imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
4.	Slovesna izjava
366.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščin^ in predsedniki in podpredsedniki njenih zborov, predsednik in člani izvršnega sveta,
_ predsednik in sodniki Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon, republiški sekretarji, predsedniki republiških komitejev in drugi republiški funkcionarji, ki jih voli ali imenuje skupščina, slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih ^odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.«
367.	člen
Predsednik in podpredsednik skupščine dasta slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zborov, pred- , sodniki in podpredsedniki zborov pred zbori, ki jih volijo, predsednik in člani izvršnega sveta, predsednik in sodniki Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Sodišča združenega dela SR Slovenije ter drugih sodišč v republiki, ki jih določa zakon, republiški sekretarji, predsedniki republiških komitejev in drugi republiški funkcionarji, ’:i uh voli ali imenuje skupščina, pa pred predsedni-, kom skupščine.
5.	Volitve na skupni seji
a)	Razglasitev izvolitve Predsedstva republike in objava njegove sestave
368.	člen
Ko prejme predsednik skupščine poročilo republiške volilne komisije o izidu glasovanja za predsednika in člane Predsedstva republike, ga pošlje vsem zborom in skliče skupno sejo vseh zborov.
369.	člen
Na skupno sejo se povabijo izvoljeni predsednik in člani Predsedstva republike, ki so jih izvolile občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti ter predsednik cw> gana Zveze komunistov Slovenije, določen s statutom Zveze komunistov Slovenije in predsednik organa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, določen s statutom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
370.	člen
Na skupni seji vseh zborov se razglasi izid volitev predsednika in članov Predsedstva republike in objavi njegova sestava.
371.	člen
Po objavi sestave Predsedstva republike dajo predsednik in člani Predsedstva republike pred zbori slovesno izjavo v besedilu, ki je določeno z ustavo SR Slovenije.
372.	člen
Član Predsedstva republike, ki je zadržan in ne more prisostvovati skupni seji vseh zborov, na kateri se razglasi izvolitev Predsedstva republike in objavi njegova sestava, da slovesno izjavo pred predsednikom skupščine, ki o tem obvesti vse zbore.
373.	člen
Določbe tega poslovnika o razglasitvi izvolitve Predsedstva republike in objavi njegove sestave se uporabljajo tudi za razglasitev izvolitve novega člana Predsedstva republike namesto člana, kateremu je prenehal mandat pred potekom mandata Predsedstva republike.
b)	Volitve dlana Pfedsedstva SFRJ iz SR Slovenije
374.	člen
Ko prejme predsednik skupščine obrazložen predlog kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije za kandidaturo za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, ga pošlje vsem zborom in skliče skupno sejo vseh zborov.
375.	člen
Volitve člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije se lahko opravijo, če je na skupni seji navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora.
Pred začetkom volitev predstavnik kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije obrazloži na skupni seji predlog kandidature in navedene razloge, ki so vplivali na izbiro kandidata.
376.	člen
Glasovanje na skupni seji vodi predsednik skupščine. pri čemer mu pomaga generalni sekretar skupščine in po potrebi dva ali trije na skupni seji izvoljeni delegati
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Vsak delegat glasuje na skupni seji za kandidata tako. da obkroži številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.
377.	člen
Po opravljenem glasovanju objavi predsednik skupščine izid glasovanja.
Kandidat je izvoljen za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije, če je zanj glasovala večina vseh delegatov vseh zborov.
Če po prejšnjem odstavku tega člena ne pride do izvolitve, se ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja.
378.	člen
Predsednik skupščine sporoči po končani skupni seji predsedniku Skupščine SFRJ. kdo je bil izvoljen za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije.
c)	Volitve delegatov za Zbor republik in pokrajin
379.	člen
Ko prejme predsednik skupščine obrazloženo listo dvanajstih kandidatov za delegate v Zboru republik in pokrajin kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, skupaj s pismenimi izjavami kandidatov, da sprejmejo kandidaturo, pošlje listo vsem zborom in skliče skupno sejo vseh zborov.
380.	člen
Pred glasovanjem na skupni seji predstavnik kandidacijske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije obrazloži listo kandidatov.
381.	člen
Glasovanje na skupni seji vodi predsednik skupščine, pri čemer mu pomaga generalni sekretar skupščine in po potrebi dva ali trije na skupni seji izvoljeni delegati.
Glasuje se tajno z glasovnicami.
Delegat glasuje na skupni seji tako da obkroži številke pred imeni tistih kandidatov, za katere želi glasovati.	!
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, za katere kandidate je delegat glasoval, je neveljavna.
382.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja ter razglasi izvolitev delegatov za Zbor republik in pokrajin.
Za delegate v Zboru republik in pokrajin so izvoljeni tisti kandidati, za katere je na skupni seji glasovala večina vseh delegatov vseh zborov.
Če po prejšnjem odstavku tega člena ne pride do izvolitve, se za tiste kandidate za delegate, ki niso dobili potrebne večine, ponovi ves kandidacijski postopek in postopek glasovanja.
383.	člen
Predsednik skupščine sporoči po končani skupni seji predsedniku Skupščine SFRJ imena delegatov v Zboru republik in pokrajin, ki so bili izvoljeni.
č) Postopek odpoklica na skupni seji
384.	člen
Za odločanje o prenehanju mandata predsedniku, članu ali Predsedstvu republike v celoti, za razrešitev
oziroma odpoklic člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije ter za odpoklic delegatov v Zbor republik in pokrajin se uporabljajo določbe ustave SR Slovenije in zakona ter smiselno določbe tega poslovnika.
XIV.	RAZMERJA MED SKUPŠČINO IN PREDSEDSTVOM REPUBLIKE
385.	člen
Razmerja med skupščino in Predsedstvom republike temeljijo na pravicah in obveznostih, določenih z ustavo SR Slovenije.
386.	člen
Kadar predsednik skupščine prejme od Predsedstva republike predlog za obravnavo in odločanje o vprašanju, ki je splošnega pomena za republiko, pošlje tak predlog pristojnim zborom v obravnavo in odločanje.
O stališču oziroma odločitvi pristojnih zborov o vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega člena obvestijo predsedniki zborov predsednika skupščine, ki o tem obvesti Predsedstvo republike.
387.	člen
Če zavzame Predsedstvo republike v okviru svojih pravic in dolžnosti stališča o vprašanjih izvajanja politike, ki jo je v svojih aktih določila skupščma in da predlog za njihovo reševanje, pošlje predsednik skupščine tak predlog predsedniku pristojnega zbora.
Predsednik skupščine obvesti Predsedstvo republike o seji, na kateri bo obravnavan predlog, ki ga je predložilo Predsedstvo republike.
Predsednik pristojnega zbora obvesti predsednika skupščine o stališčih, ki so bila sprejeta o tem predlogu na seji zbora. O tem obvesti predsednik skupščine Predsedstvo republike.
388.	člen
Ce skupščina predloga za reševanje določenega vprašanja, ki ga je predložilo Predsedstvo republike, ne sprejme, določita Predsedstvo republike in predsedstvo skupščine sporazumno postopek za rešitev spornega vprašanja.
389.	člen
Skupščina lahko zahteva od Predsedstva republike, da da stališče o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti. ki imajo pomen za delo skupščine.
Ko prejme predsednik skupščine stališče Predsedstva republike o vprašanjih iz prejšnjega odstavka tega člena, pošlje stališče pristojnim zborom.
390.	člen
Predsedstvo republike obvešča skupščino o svojem delu.
Poročilo o delu Predsedstva republike se pošlje predsedniku skupščine.' Predsednik skupščine ga dodeli zborom, ki o njem razpravljajo na skupni seji.
Predsednik skupščine obvesti Predsedstvo republike o seji, na kateri bo obravnavano poročilo o delu Predsedstva republike.
Mnenja in stališča skupščine, sprejeta po obravnavi poročila, pošlje predsednik skupščine Predsedstvu republike.
391.	člen
Skupščina obvešča Predsedstvo republike o sejah zborov in skupnih sejah zborov in mu pošilja ustrezno informativno in dokumentacijsko gradivo.
XV.	RAZMERJA MED SKUPŠČINO IN SVETOM REPUBLIKE
392.	člen
Skupščina zagotavlja redno in pravočasno obveščanje članov sveta republike o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki jih morajo člani sveta poznati, da bi mogli opravljati svojo funkcijo.
393.	člen	,
Skupščina lahko imenuje člane Sveta republike z njihovo privolitvijo v delovna telesa skupščine in zborov.
Člani Sveta republike lahko v dogovoru s predsednikom skupščine sodelujejo v delu delovnih teles, tudi če niso člani teles, kadar opravljajo naloge in zadeve, ki jih članom sveta zaupajo Predsedstvo republike, skupščina ali izvršni svet.
*
394.	člen
Ce skupščina zaupa članu Sveta republike z njegovo privolitvijo kdkšno nalogo ali delo, mu je dolžna zagotovili pogoje, ki' so potrebni za delo in za izvršitev te naloge, ter potrebno informativno in dokumentacijsko gradivo.
XVI.	RAZMERJA MED SKUPŠČINO IN REPUBLIŠKIMI DRUŽBENIMI SVETI
395.	člen
• Skupščina na podlagi zakona in dogovora sodeluje v delu republiškega družbenega sveta.
Pobude za obravnavo posameznih vprašanj v republiškem družbenem svetu lahko v skupščini, njenih zborih in njihovih delovnih telesih dajo: vsak delegat v zboru, delovno telo skupščine ali zbora, posamezen zbor ali skupščina samoupravne interesne skupnosti za območje republike, kadar enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščini.
395. člen
Predsedstvo skupščine po dogovoru s članom koordinacijskega telesa republiškega družbenega sveta iz skupščine določi delegata oziroma delegate, ki bodo sodelovali v delu na sejah republiškega družbenega sveta glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje sveta.
397.	člen
Delegati skupščine sj^pri delu v republiškem družbenem svetu ravnajo v skladu s smernicami, ki so jih zbori oziroma delovna telesa obrkovali za njihovo delo v republiškem družbenem svetu. Ce zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegata v republiškem družbenem svetu, se ravna delegat v skladu z že sprejeto politiko, skupščine.
398.	člen
O mnenjih, stališčih in predlogih republiškega družbenega sveta, določenih v postopku v zvezi z obravnavanjem in pripravljanjem posameznih zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov skupščine ali v zvezi z obravnavanjem drugih vprašanj, pomembnih za delo skupščine in njenih zborov, se obveščajo prejemniki, ki se jim pošilta gradivo po šestem odstavku 23. člena tega poslovnika.
399.	člen
Ce skupščina ne soglaša Z mnenji, stališči in predlogi republiškega družbenega sveta, ga o tem obvesti.
400.	člen
Skupščina na podlagi zakona in sporazuma sodeluje tudi v delu sveta SR Slovenije za varstvo ustavne ureditve.	v
Glede postopka sodelovanja v delu sveta iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o razmerjih med skupščtno in republiškimi družbenimi sveti.
XVII.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
SKUPŠČINE, KI JIH SKUPŠČINA DELEGIRA
V ORGANE UPRAVLJANJA SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI, ALI JIH IMENUJE ZA ČLANE TEH ORGANOV
401.	člen
Delegati skupščine, ki jih skupščina delegira v organe upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti- oziroma, ki jih skupščina imenuje za člane teh organov na podlagi ustave, zakona ali drugega aktd" skupščine, se pri delu v teh organih ravpajo v skladu s smernicami, ki so j’h zbori oziroma delovna telesa oblikovali za njihovo delo v teh organih. Ce zbori oziroma delovna telesa niso oblikovali smernic za delo delegatov v teh organih oziroma za delo članov teh organov, se ti delegati oziroma člani ravnajo v skladu z že sprejeto politiko skupščine.
XVIII. RAZMERJA SKUPŠČINE DO USTAVNEGA SODISCA SR SLOVENIJE
462. člen
Zbori obravnavajo obvestila Ustavneg*»sodišča SR Slovenije o stanju in problemih uresničevanja ustavnosti in zakonitosti ter obvestilu, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije za izdajo. Spremembo ali dopolnitev zakonov in ža sprejemanje drugih ukrepov za zagotovitev ustavnosti in zakonitosti in varstvo pravic samoupravljanja ter drugih pravic in svoboščin občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti.
Obvestila, mnenja in predloge, ki jih pošilja Ustavno sodišče SR Slovenije skupščini, posreduje predsednik skupščine predsedniku pristojnega zbora.
Obvestilaj mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije obravnavajo pred razpravo v pristojnem zboru pristojna delovna telesa ter zakonodajno-pravna komisija,in predložijo zboru poročilo o teh obvestilih, mnenjih in predlogih.
403.	člen
Ce ustavno sodišče SR Slovenije obvesti skupščino, da pristojni organ ni sprejel predpisa za izvrševanje določb ustave SR Slovenije, zakona ali drugega predpisa, pa je bil dolžan tak predpis izdati, odloča o nadaljnjem postopku v zvezi z obvestilom predsednik skupščine skupaj s predsedniki zborov.
404.	člen
Predstavnik Ustavnega sodišča SR Slovenije mora biti povabljen na sejo zbora, kadar ta obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije.
Predstavnik Ustavnega sodišča SR Slovenije se lahko udeležuje sej zbora, kadar ta obravnava obvestila, mnenja in predloge Ustavnega sodišča SR Slovenije, vendar nima pravice glasovati.
Zbor je dolžan obvestiti Ustavno sodišče SR Slovenije, kaj je sklenil v zvezi z obravnavanjem njegovih obvestil, mnenj in predlogov.
405.	člen
Delovna telesa povabijo predstavnike Ustavnega sodišča SR Slovenije na seje, na katerih obravnavajo obvestila, mnenja in predloge tega sodišča, lahko pa jih povabijo tudi na seje, na katerih obravnavajo druga vprašanja, ki so pomembna za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
406.	člen
Zbor lahko sklene naj se pred ‘Ustavnim sodiščem SR Slovenije oziroma pred Ustavnim sodiščem Jugoslavije začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti.
Preden sklepa zbor o začetku postopka pred ustavnim sodiščem morajo dati o tem svoja mnenja pristojna delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija.
Postopek za oceno ustavnosti ali zakonitosti predlaga po sklepu zbora predsednik skupščine.
407.	člen
Predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona oziroma ustavnosti in zakonitosti drugega sploš-. nega akta skupščine, ki ga Ustavno sodišče SR Slovenije pošlje skupščini kot udeleženki v postopku pred ustavnim sodiščem, se odstopi v obravnavo pristojnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni komisiji.
408.	člen
Predlog za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona oziroma ustavnosti in zakonitosti drugega splošnega akta skupščine obravnava najprej pristojno delovno telo in da o tem poročilo.
Zakonodajno-pravna komisija obravnava predlog 'za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti skupaj s poročilom pristojnega delovnega telesa iz prejšnjega odstavka tega člena s stališča ustavnosti zakona - oziroma ustavnosti in zakonitosti drugega splošnega akta skupščine, zaradi katerih je bil začet postopek za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti.
Če zakonodajno-pravna komisija ugotovi ob obravnavi predloga iz prejšnjega odstavka, da ni razlogov za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega sklošnega akta skupščine, na katerega se predlog nanaša, sestavi predlog za odgovor Ustavnemu sodišču SR Slovenije. V skladu s predlogom zakonodajno-prav-ne komisije pošlje odgovor Ustavnemu sodišču SR Slovenije predsednik skupščine.
Če zakonodajno-pravna komisija ugotovi pb obravnavi predloga, da so razlogi za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine, na katerega se predlog nanaša ali da je potrebno, da pristojni zbor zavzame najprej načelno stališče o vprašanju, na katero se predlog nanaša, pošlje svoj predlog predsedniku pristojnega zbora, da ga predloži zboru.
Zbor obravnava predlog Ustavnega sodišča SR Slovenije skupaj s poročilom pristojnega delovnega telesa in predlogom zakonodajno-pravne komisije. Če zbor ugotovi, da je treba spremeniti ali dopolniti zakon ali drug splošni akt, na katerega se predlog nanaša, določi organ ali delovno telo zbora, ki bo pripravilo predlog za spremembo ali dopolnitev.
Če zbor ugotovi, da ni razlogov za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine, na katerega se predlog nanaša, obvesti o tem Ustavno sodišče SR Slovenije predsednik skupščine.
Če zbor sprejme predlog za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine, pošlje predsednik skupščine Ustavnemu sodišču SR
Slovenije obvestilo o tem, da je začet postopek za spremembo ali dopolnitev zakona ali drugega splošnega akta skupščine.
,	409. člen
Predsednik skupščine določi, kdo predstavlja v posameznih primerih skupščino kot udeleženko v postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije.
410.	člen
Odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije, ki se nanaša na republiški zakon, drug predpis ali splošni akt skupščine, pošlje Ustavno sodišče SR Slovenije predsedniku skupščine, ki jo posreduje predsedniku pristojnega zbora.
Predsednik pristojnega zbora seznani zbor z odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije, s katero ugotavlja, da zakon oziroma drug predpis ali splošni akt skupščine ni v skladu z ustavo SR Slovenije.
Zbor obravnava ukrepe, ki jih je treba izvesti v skladu z odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije, ki se nanaša na republiški zakon oziroma drug^ predpis ali splošni akt skupščine.
411.	člen
V zvezi z odločbo Ustavnega sodišča SR Slovenije, ki se nanaša na republiški zakon oziroma drug predpis ali splošni akt skupščine, predložijo pristojna delovna telesa in zakonodajno-pravna komisija zboru poročilo s predlogi ukrepov za uskladitev zakona.
Skupščina mora v šestih mesecih od dneva prejema odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije zakon uskladiti z ustavo.
Skupščina lahko predlaga Ustavnemu sodišču SR Slovenije, da podaljša rok za uskladitev zakona še največ za šest mesecev.
412.	člen
Glede postopka z Ustavnim sodiščem Jugoslavije se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o Ustavnem sodišču SR Slovenije.
XIX.	RAZMERJA SKUPŠČINE DO VRHOVNEGA SODISCA SR SLOVENIJE, SODISCA ZDRUŽENEGA
DELA SR SLOVENIJE, JAVNEGA TOŽILSTVA SR SLOVENIJE. DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA SR SLOVENIJE IN REPUBLIŠKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
1.	Vrhovno sodišče SR Slovenije in Sodišče združenega dela SR Slovenije
413.	člen
Vrhovno sodišče SR Slovenije in Sodišče združenega dela SR Slovenije imata pravico in dolžnost obveščati skupščino o svojih mnenjih in predlogih za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov, o problematiki dela sodišč in o svojem delu.
Obvestila, mnenja in predlogi sodišč se pošljejo predsedniku skupščine, ki jih posreduje predsednikom pristojnih zborov. /
414.	člen
Obvestila, mnenja in predloge ydbeh sodišč obravnavajo pristojni zbori.
\
i.
Obvestila, mnenja in predloge iz prejšnjega odstavka tega člena lahko najprej'obravnavajo tudi pristojna delovna telesa.
K obravnavi teh obvestil, mnenj in predlogov v pristojnih delovnih telesih je povabljen predstavnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije oziroma predstavnik Sodišča združenega dela SR Slovenije.
Po obravnavi poročila sodišč odločijo pristojni zbori, kaj je treba ukreniti. Zbori lahko dajo po obravnavi poročil tudi smernice za delo drugim organom.
2.	Javno tožilstvo SR Slovenije
415.	člen
Javni tožilec SR Slovenije ima pravico in dolžnost obveščati skupščino o uporabi zakonov, o svojem delu in o problemih, ki nastajajo pri delu javnega tožilstva ter o stanju kriminalitete in o drugih problemih in pojavih, ki jih je javno tožilstvo opazilo pri svojem delu.
416.	člen
Glede obvestil, mnenj in predlogov javnega tožilca SR Slovenije ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določne 413. in 414. člena tega poslovnika.
3.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije
417.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije žačne pred skupščino postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine in postopek da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oziroma je prizadeta družbena lastnina, če je skupščina za to pristojna.
O postopkih iz prejšnjega odstavka tega člena odločajo pristojni zbori.
418.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije ima pravico in dolžnost obveščati skupščino na njeno zahtevo ali na lastno pobudo o splošnem stanju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine ter o svojem delu in ji dajati mnenja ter predloge v zvezi z izvajanjem svoje funkcije.
419.	člen
Glede obvestil, mnenj in predlogov družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije ter glede obravnavanja teh se smiselno uporabljajo določbe 413. in 414. člena tega poslovnika.
4.	Republiško javno pravobranilstvo
420.	člen
Republiški javni pravobranilec obvešča skupščino o pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo premoženjskih pravic in koristi republike.
421.	člen
Glede obvestil, mnenj in predlogov republiškega javnega pravobranilca ter njihovega obravnavanja *e smiselno uporabljajo določbe 413. in 414. člena tega poslovnika.
XX.	SODELOVANJE SKUPŠČINE S SKUPŠČINO SFRJ
422.	člen
Sodelovanje med skupščino in Skupščino SFRJ uresničujejo, v okviru svojega delovnega področja, zbori in delovna telesa, predsednik skupščine, delegacija skupščine v zbpru republik in pokrajin in delegati samoupravnih organizacij in skupnosti in družbenopolitičnih organizacij iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ.
423.	člen
Skupščina, zbori in delovna telesa sodelujejo s Skupščino SFRJ in njenimi telesi pri obravnavanju vseh vprašanj, ki so skupnega pomena za federacijo, z namenom, da bi bilo sodelovanje republike pri določanju politike federacije čimbolj uspešno in zaradi uresničevanja vloge, pravic in dolžnosti skupščine v delu Skupščine SFRJ in njenih teles.
Sodelovanje s Skupščino SFRJ se uresničuje zlasti: s predlaganjem aktov Skupščini SFRJ in z dajanjem soglasij k aktom Skupščine SFRJ; z medsebojno izmenjavo gradiv in dokumentov, ki se obravnavajo v pristojnih telesih obeh skupščin; z izhienjavo informacijskega in dokumentacijskega gradiva; z izmenjavo mnenj in stališč o vprašanjih iz pristojnosti posameznih teles skupščine; z dajanjem mnenj in predlogom k vprašanjem, o katerih odloča Skupščina SFRJ; * z medsebojno izmenjavo mnenj o programih obeh skupščin in z usklajevanjem teh programov, ko gre za zadeve, o katerih odločajo skupščine republik in skupščine avtonomnih pokrajin v zboru republik in pokrajin, z organiziranjem skupnih posvetov, sestankov in drugih akcij in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
XXI.	SODELOVANJE SKUPŠČINE S SKUPŠČINAMI DRUGIH REPUBLIK IN SKUPŠČINAMI AVTONOMNIH POKRAJIN
424.	člen
Zaradi obravnave in udejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj sodeluje skupščina s skupščinami drugih socialist’čnih republik in skupščinami avtonomnih pokrajin.
Skupščina sodeluje s skupščinami drugih republik v zadevah skupnega pomena za republike: z izmenjavo izkušenj glede izboljševanja organizacije in metod dela skupščine in njenih teles; z medsebojno izmenjavo programov dela, gradiv, Id se pošiljajo delegatom, informativnih in drugih dokumentacij iških gradiv; z delovnimi stiki teles skupščine š posameznimi telesi teh skupščin in s predstavniki teh teles; z Izmenjavo mnenj in izkušenj med predstavniki skupščin in njihovih teles in z organiziranjem skupnih sestankov in posvetovanj.	,
Ce se v okviru medrepubliškega sodelovanja sprejemajo skupni akti ali ustanavljajo »kupni organi, organizacije in druga telesa, organizirajo skupne akcije in združujejo sredstva, se sprejemajo splošni akti in sklepi, ki se nanašajo na vprašanja in odnose iz pristojnosti skupščine, po določbah tega poslovnika o aktih skupščine.
425.	člen
O pobudah za sodelovanje skupščine s skupščinami
drugih republik in skupščinami avtonomnih pokrajin, zlasti kadar gre za skupne sestanke in izmenjavo
mnenj delegacij, delegatov, funkcionarjev in strokovnih delavcev, odloča predsedstvo skupščine.
426.	člen
Skupščina spodbuja in pospešuje sodelovanje skupščin občin ter republiških in občinskih organov, organizacij združenega dela in drugih sarpoupravnih organizacij in skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih in drugih društev z ustreznimi organi, organizacijami in skupnostmi drugih republik in avtonomnih pokrajin.
XXII.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE
427.	člen
Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
428.	člen
Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov glede na to. ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug, ustrezen način.
Javnosti niso na razpolago dokumenti .in gradiva skupščine, ki so zaupne narave.
429.	člen
Delovni ljudje in občani so lahko v skladu s predpisi o notranjem redu v skupščini navzoči na sejah zborov '<n delovnih teles.
Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti.
430.	člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na sejah de-lovn’h teles ter obveščati javnost o njihovem delu.
Zbor oziroma delovno telo lahko sklene, da so predstavniki sredstev javnega obveščanja lahko navzoči na seji, na kateri se bo obravnavalo določeno vprašanje brez navzočnosti javnosti. O takem vprašanju smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katera tako sklene zbor oziroma delovno telo. Zbor oziroma delovno telo lahko skleneta tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega časa.
Zbor ali delovno telo lahko sklene, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
431.	člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine in zborov, obvestila in poročila o delu skupščine in zborov in njihovih delovnih teles, »Poročevalec«, stenografski zapiski In druge publikacije, ki jih izdaja skupščina.
432.	člen
Sekretariat skupščine za informacije skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki sredstev javnega obveščanja ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo v skupščini v sodelovanju z generalnim sekretarjem skupščine.
Pravice, dolžnosti in pogoje za delo predstavnikov sredstev javnega obveščanja v .skupščini določa poseben predpis, ki ga sprejme generalni sekretar skupščine na predlog sekretariata za informacije.
433.	člen
Skupščina imenuje uredniški odbor in odgovornega urednika »Poročevalca« ter določi njune naloge m sestavo uredniškega odbora.
Poročevalec in druge, publikacije skupščine ter informativne biltene za delegacije, delegate in sredstva javnega obveščanja ureja sekretariat za informacije.
434.	člen
V	»Poročevalcu« se objavljajo akti in druga gradiva, ki jih obravnavajo skupščina in zbori. Besedila aktov in gradiv se objavljajo v povzetkih ali v celotnem besedilu.
V	»Poročevalcu« se objavljajo tudi:
—	delovni programi skupščine oziroma zborov;
■— sklici sej zborov;
—	informacije o sejah zborov in delovnih teles;
—	sklepi, stališča in predlogi zborov ob sprejemanju aktov in gradiv;
—	sklepi in stališča skupščin samoupravnih inte-/resnih skupnosti za območje republike, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine;
—	pobude in predlogi delegatov;
—	delegatska vprašanja in odgovori;
—	sklepi o ustanovitvi delovnih teles;
—	poročila o delu delegacije v zboru republik in pokrajin in delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije;
—	predlogi, stališča in mnenja republiških družbenih svetov in družbenopolitičnih organizacij;
—	poročila o delu izvršnega sveta, republiških upravnih in pravosodnih organov ter organizacij;
—	informacije Ustavnega sodišča SR Slovenije;
—	informacije o delu samoupravnih interesnih skupnosti za območje republike s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje;
—	informacije o dodatnih informacijskih in dokumentacijskih virih v zvezi z obravnavanimi .akti in gradivi.
Gradiva Skupščine SFRJ se objavljajo v »Poročevalcu« po posebnem dogovoru s Skupščino SFRJ.
435.	člen
Skupščina izdaja tudi stenografske zapiske s »ej zborov, ki jih objavlja v publikaciji »Sejni zapiski Skupščine SR Slpvenije«.
V sejnih zapiskih se objavlja ves potek sej zborov in razprave delegatov.
Razprave delegatov italijanske in madžarske narodnosti se vključijo v sejne zapiske v italijanskem
oziroma madžarskem jeziku, skupaj s prevodom v slovenski jezik.
436.	člen
Zbori In delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja.
Uradno poročilo za sredstva javnega obveščanja se da zlasti o sejah zborov in o sejah delovnih teles, ki so bile brez navzočnosti javnosti oziroma brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja ter v drugih primerih, ko to sklene zbor ali delovno telo.
Če besedilo uradnega poročila ni bilo določeno na seji zbora in delovnega telesa, določi besedilo predsednik zbora oziroma predsednik delovnega telesa.
/
XXIII. POSEBNE DOLOČBE O DELU SKUPŠČINE V .IZREDNIH RAZMERAH, V .NEPOSREDNI VOJNI NEVARNOSTI, V VOJNI TER DRUGIH NEVARNOSTIH
437.	člen
Skupščina tudi v izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti, v vojni tei drugih nevarnostih nadaljuje z delom v skladu k določbami ustave SR Slovenije.
V	razmerah iz prejšnjega, odstavka deluje skupščina po določbah tega poslovnika, kolikor ni v tem poglavju, drugem aktu skupščine ali obrambnem in varnostnem načrtu določeno drugače. '
438.	člen
V	primerih iz prejšnjega člena se sej- zbora združenega dela in zbora občin udeležijo delegati, ki so jih za te primere vnaprej določili zbori združenega dela občinskih skupščin oziroma občinske skupščine.
439.	člen
Poleg pravic in dolžnosti jz 139. člena tega poslovnika predsedstvo skupščine v izrednih razmerah, v neposredni'vojni nevarnosti, v vojni/ter v drugih nevarnostih:
—	ugotavlja, da se zbori skupščine ne morejo sestati,
—	ugotavlja, da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se zbori skupščine niso mogli sestati;
—	obravnava neposredne naloge, ki jih j^ treba izvršiti v zvezi z delom skupščine v primerih iz prvega odstavka 437. člena tega poslovnika;
—	določa kraj in. čas sej zborov,- če je to- mogoče v neposredni vojni nevarnosti ah v vojni;
—	obravnava in sprejetja stališča o načinu klicanja delegatov na seje delovnih teles in seje zborov, o pošiljanju gradiv za seje in, o drugih vprašanjih, pomembnih za seje delovnih teles in zborov;
—	določa način evidentiranja, pošlanja in •hrambe dobesednih zapiskov in zapisnikov sej delovnih teles in sej zborov;
—	lahko določi, da se predlogi zakonov in drugih aktov, kot tudi druga gradiva, ki se obravnavajo v delovnih telesih in v zborih, n^objavljajo prek sredstev javnega obveščanja, če to terjajo interesi varnosti;
—	obravnava in sprejema stališča o načinu izvrševanja nalog služb skupščine.
4 40. člen
Kadar se v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni zbori ne morejo sestati, obvesti predsednik skupščine o tem predsedstvo republike.
441.	člen
V	neposredni vojni nevarnosti in v voj hi obvešča predsednik skupščine , predsedstvo republike, da so prenehale okoliščine, ki so onemogočale sklicevanje zborov, kot tudi o kraju in času sej zborov.
442.	člen
Ce se delovna telesa ne morejo sestati, lahko predsedstvo skupščine predlaga zborom, da obravnavajo zakone in druge akte ali sprejemajo tudi druge od-
ločitve brez poprejšnje obravnave v ustreznih delovnih telesih.
443.	člen
Ko je objavljena neposredna vojna nevarnost ali razglašeno vojno stanje, lahko predsedstvo skupščine odloči, da se ne bodo uporabljale določbe tega poslovnika in poslovnikov zborov skupščine oziroma odloki o ustanovitvi delovnih teles skupščine in delovnih teles zborov skupščine, kot tudi določbe o delovnem področju ih načinu dela teh delovnih teles, prav tako pa tudi ne odioki o izvolitvi predsednika in članov deibvnih teles.
444.	člen
Predsedstvo skupščine določi s posebnim aktom organizacijo, način dela in sistemizacijo del in nalog služb skupščine -v neposredni vojni nevarnosti ali v vojnem stanju.
* <• , « -
XXIV. SLUŽBE SKUPŠČINE
445.	člen
Strokovna, administrativna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov, delovnih teW ter delegatov opravljajo službe skupščine.
446.	člen
Službe skupščine opravljajo strokovne in druge naloge, ki se nanašajo na delo delegatov v skupščini oziroma na njihovo delo kot delegatov skupščine v drugih organih in telesih in na zagotavljanje strokovne pomoči v zvezi z njihovim delom pri opravljanju njihove funkcije. Pri tem pravočasno in ustrezno obveščajo delegacije in delegate o vprašanjih, ki se obravnavajo in o katerih se odloča v skupščini, na način, ki je določen s tem poslovniKom; obye_-čajo javnost o delu skupščine, zborov in delovnm teles; pripravljajo strokovne podlage za programe- m načrte dela skupščine in delovnih teles in spremljajo njihovo izvrševanje; pripravljajo in organizirajo seje. zborov skupščine in delovnih teles.
Službe skupščine zagotavljajo in pripravljajo dokumentacijska in druga gradiva in podatke, potrebno za delo delegatov v skupščini, zborih in delovnih telesih; dajejo strokovna mnenja v zvezi s spreje-nianjem aktov in z drugimi nalogami skupščine, zborov in delovnih teles; pripravljajo strokovne obrazložitve predlogov aktov na zahtevo zborov, delovnih teles in delegatov v zborih; spremljajo izvrševanje sklepov zborov in delovnih teles in opravljajo naloge, ki jih službam nalagajo ti sklepi; opravljajo protokolarne zadeve; opravljajo druge strokovne, pisarniške in tehnične naloge za potrebe skupščine, delovnih teles in delegatov v zborih.
447.	člen
Naloge, organizacija in delo služb skupščine, njihova medsebojna razmerja, način Imenovanja oziroma postavitve in razrešitve funkcionarjev in strokovnih delavcev, ki samostojno opravljajo določene strokovne zadeve, ter način imenovanja oziroma postavitve in razrešitve vodij služb in drugih organizacijskih enot ter njihova odgovornost se podrobneje določijo v aktu o organizaciji in delu služb skupščine, ki ga sprejmejo zborL

448.	člen
Delo služb skupščine vodi generalni sekretar skupščine.
Generalni sekretar izdaja navodila za delo služb skupščine.
Generalni sekretar ima glede medsebojnih razmerij in samoupravljanja delavcev v službah skupščine pravice in dolžnosti predstojnika v skladu z zakonom.
449.	člen
Generalni sekretar skupščine ima namestnika in enega ali več • pomočnikov.
Namestnik generalnega sekretarja skupščine opravlja zadeve, ki mu jih zaupa generalni sekretar, in nadomešča generalnega sekretarja v njegovi odsotnosti ali daljši zadržanosti.
Namestnik generalnega, sekretarja skupščine se imenuje za štiri leta in je lahko imenovan za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma.
XXV. KONČNI DOLOČBI
450.	člen	^
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, prenehata veljati poslovnik Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 21-1001/75) in odlok o ustanovitvi komisije Skupščine SR Slovenije za informiranje (Uradni list SRS, št. 7/79).
451.	člen
Ta poslovnik začne veljati 1. januarja 1982.
St. 0201-3/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan L r.
1687.	'
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakoua o cestah
Razglaša se zakon o cestah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 16. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981.
St. 0100-164/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Predsednik '
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON o cestah
I. TEMELJNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Ta zakon ureja razmerja skupnega pomena za delavce, delovna ljudi im občana pri gospodarjenju
z javnimi cestami, to je pri upravljanju, graditvi, rekonstrukciji, vzdrževanju in varstvu teh cest ter zagotavljanju sredstev za te namene.
Ta zakon določa tudi temeljna načela:
—	za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti za ceste, njihovo organizacijo in njihova medsebojna razmerja;
—	za gospodarjenje z javnimi potmi ter s cesta-, mi, ulicami, in trgi v mestih in v naseljih mestnega značaja ter za gospodarjenje s cestami, ki niso javne ceste po tem zakonu.
2.	člen
Javna cesta je prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom.
Cesta postane javna cesta, ko se razvrsti in izreči v promet.
3.	člen
Javne ceste (v nadaljnjem besedilu: ceste) so osnovna sredstva temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in varstva cest (v nadaljnjem besedilu: organizacije za vzdrževanje cest).
Delavci v organizacijah za vzdrževanje cest uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti glede gospodarjenja s cestami, kot to ureja ta zakon in kot se samoupravno dogovorijo z uporabniki cest v samoupravnih interesnih skupnostih za ceste.
Ceste so izven pravnega prometa.
Na cestah je mogoče pridobiti pravico posebne rabe samo za splošne potrebe, kot je pravica napeljevanja vodovoda in kanalizacije ter električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, pli ovodov in podobno.	N
Na cestah ni mogoče pridobiti sLž icr M
4.	člen	\
Vzdrževanje in varstvo cest je dejavnost posebnega družbenega pomena
pA rekonstrukciji in graditvi cest so zadeve posebnega družbenega pomena: zagotavljanje pretočnosti in varnosti prometa, vsklajevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti za ceste z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi določanje namena in uporabe sredstev, zagotavljanje enotnosti cestne mreže, določanje smeri in poteka cest; povezovanje z mednarodnimi in medrepubliškimi prometnimi tokovi ter odločanje o opi^t tv: crate.
5.	člen
Upravljalec lahko opusti cesto oziroma njen del, če se zgradi nova cesta, ki nadomesti prejšnjo in če je poprej dobil soglasje zbora uporabnikov pristojne samoupravne interesne skupnosti za ceste..
Namembnost opuščenih delov ceste se določi s i programom graditve nove ceste.
Opuščeno cesto mora upravljalec ceste usposobiti predvsem za parkirišča, počivališča in druge prometne namene.
Ce se opuščena cesta ne uporablja v prometne ali druge v -programu določene namene, jo mora upravljalec v roku treh mesecev agrotehnično obdelati tako, kot je urejena njena okolica in jo izročiti občini, na območju katere se nahaja.
6.	člen
Glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na območje, za katero so namenjene in glede na pomen, ki ga imajo za promet, se ceste razvrstijo med magistralne, regionalne in lokalne.
N
7.	člen
Razvrstitev cest med magistralne ceste predlaga pristojnemu zveznemu organu Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
O razvrstitvi cest med regionalne ceste odloči Samoupravna interesna skupnost za ceste Slovenije po predlogu pristojne občinske samoupravne interesne skupnosti za ceste in s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
O razvrstitvi cest in drugih prometnih površin med lokalne ceste odloči ob uporabi osnov in meril, dogovorjenih v Samoupravni interesni skupnosti za ceste Slovenije, občinska samoupravna interesna skupnost za ceste s soglasjem pristojnega občinskega organa.
Občinska samoupravna interesna skupnost za ceste lahko s soglasjem pristojnega občinskega organa razvrsti med lokalne ceste tudi cesto ali javno pot, s katero gospodari druga samoupravna organizacija ali skupnost, ali ki poteka po zasebnem zemljišču, če je občinska skupščina ugotovila splošni družbeni interes in je izveden postopek za prisilni prenos pravice uporabe oziroma razlastitveni postopek, ko prenos lastnine oziroma pravice uporabe ni_bil izvršen sporazumno ali a pogodbo.
8.	člen
Po namenu je cesta:
—	avtomobilska cesta,
—	cesta, rezervirana za motorna vozila,
—	cesta, določena za mešani promet, s
—	cesta, določena za posamezne druge vrste prometa.
Namen nove ali rekonstruirane ceste se določi s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za ceste.
9.	člen
Glede na gospodarski in družbeni pomen, glede na stanje ceste in glede na razmere v prometu, se lahko razvrstitev in namen ceste spremeni na način, določen v 7. in 8. Členu tega zakona.
10.	člen
Kadar občinska skupščina določi s svojim odlokom, da je vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, v mestih in naseljih mestnega značaja komunalna dejavnost, gospodarijo z njimi komunalne organizacije združenega dela v skladu z načeli tega zakona ki in so njihovo osnovno sredstvo.
Glede vzdrževanja, varstva, graditve in rekonstrukcije cest iz prejšnjega odstavka veljajo za komunalne organizacije združenega dela določbe tega zakona, občinska skupščina pa lahko določi posamezne posebne Oziroma drugačne pravice in dolžnosti glede na naravo in namen teh cest oziroma prometnih površin.
11.	člen
Gozdne ceste so prometne površine, ki so osnovno, sredstvo gozdnih gospodarskih organizacij in je na na njih promet možen le pod pogoji in na način, kot to uredijo gozdne gospodarske organizacije.
Na cestah, ki so osnovno sredstvo drugih organizacij združenega dela, urejajo promet te organizacije združenega dela.
Ceste iz prvega in drugega odstavka tega člena
niso javne ceste v smislu tega zakona. Varovanje posebnih družbenih interesov in pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri določanju rabe teh cest uredi občinska skupščina v skladu z načeli tega zakona.
12.	»en
Dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, s katerimi ne gospodarijo organizacije združenega dela in niso njihovo osnovno sredstvo, so javne poti.
Uporabo in vzdrževanje javnih poti in dnJga razmerja v zvcjzi z njimi ter pravice in dolžnosti krajevnih skupnosti pri gospodarjenju z javnimi potmi uredi občinska skupščina primerno načelom iz tega za-'
kana.
13.	Men
Izrazi, katerih pomen določa 10. člen zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št 63/80) imajo v tem zakonu enak pomen, če ni s tem zakonom drugače določena
II.	SAMOUPRAVNI INTERESNE SKUPNOSTI
14.	člen
*	K
Delavci, delovni ljudje in občani ustanavljajo
samoupravne interesne skupnosti za ceste zaradi zagotovitve trajnega in kakovostnega vzdrževanja in varstva cest ter usklajevanja planov graditve in rekonstrukcije cest, zaradi zagotovitve enotnosti cestnega omrežja, zaradi uveljavljanja posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju s cestami, zaradi združevanja sredstev in določanja namena njihove uporabe, določanja pogojev in načina opravljanja dejavnosti vzdrževanja in varstva cest, zadovoljevanja osebnih in skupnih potreb in interesov, usklajevanja potreb z možnostmi ter urejanja medsebojnih razmerij, pravic in odgovornosti5 pri gospodarjenju s cestami.
naen
Dejavnost samoupravne interesne skupnosti za ceste (v nadaljnjem besedilu: skupnost za ceste), ki se nanaša na vzdrževanje In varstvo cest in zadavs iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, je posebnega družbenega pomena.
16.	«oo
Uporabniki in izvajalci ustanovijo za območje občine občinsko samoupravno interesno skupnost za ceste (v nadaljnjem besedilu: občinska skupnost za ceste), za območje Socialistične republike Slovenije pa Samoupravno interesno skupnost za ceste Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Skupnost za ceste Slovenije).
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se uporabnik^ in izvajalci lahko sporazumejo, da se ustanovi skupnost za ceste za območje več občin.
Uporabniki in izvajalci se lahko sporazujnejo. da bodo v občinski samoupravni interesni skupnosti urejali poleg gospodarjenja z javnimi cestami tudi zadeve s področja komunalnih dejavnosti.
17.	člen
V	občinsko skupnost za ceste se na podlagi tega zakona s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti za ceste združijo:
» Kot uporabniki:
—	delavci v temeljnih 4n drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih;
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov;
—	občani v krajevnih skupnostih;
Kot izvajalci pa:
—	delavci v organizacijah za vzdrževanje cest na območju te občinske skupnosti za ceste;
—	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma raziskujejo, projektirajo, gradijo in rekonstruirajo ceste na območju te občinske skupnosti za ceste, za čas izvajanja dogovorjene naloge, ob kateri se vzpostavljajo trajnejša razmerja, vendar le v zadevah, glede katerih imajo obveznosti, odgovornosti' in pravice v zvezi z izvajanjem te naloge.
18.	člen
V	občinski skupnosti za ceste opravljajo delavci, delovni ljudje in občani zlasti naslednje naloge:
—	ugotavljajo in usklajujejo skupne potrebe in interese glede regionalnih in lokalnih cest;
—	sprejemajo planske akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja v občini na področju cestnega gospodarstva;
—	se sporazumevajo o samoupravnem združevanju sredstev za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev regionalnih in lokalnih cest;
—	usklajujejo z drugimi občinskimi skupnostmi za ceste, kakor tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, vprašanja pomembna za enotnost cestne mreže Slovenije;
—	določajo normative in standarde za obseg in kvaliteto vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest;
—	določajo cene storitev za vzdrževanje in varstvo regionalnih in lokalnih cest;
—	določajo višino povračila za čezmerno uporabo cest (sedma točka 38. člena);
—	določajo letne programe del vzdrževanja in varstva regionalnih in lokalnih cest;
—	razvrščajo lokalne ceste;
—	se sporazumevajo o nalogah in ukrepih, s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
».člen
Uporabniki in Izvajalci se po občinski skupnosti za ceste s samoupravnim sporazumom združijo v Skupnost za ceste Slovenije. V njej opravljajo naloge, ki se nanašajo na enotnost cestne mreže k SR Sloveniji, pri čemer zlasti:
—	ugotavljajo in usklajujejo skupne potrebe in interese glede magistralnih cest;
—	sprejemajo planske - akte, s katerimi določajo politiko in cilje družbenega razvoja na področju cestnega gospodarstva;
—	še sporazumevajo o samoupravnem združeva-
nju sredstev za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev magistralnih cest;	^
—	usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest;
—	zaradi izenačevanja pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest določajo kriterije in merila za oblikovanje sredstev vzajemnosti in odločajo p razporeditvi teh sredstev;
—	usklajujejo interese občinskih skupnosti za ceste, ki se nanašajo na razvoj in vzdrževanje cest na manj razvitih območjih in obmejnih območij SR Slovenije;
—	določajo kriterije in merila za višino povračil iz četrte, pete, sedme in osme točke 38. člena tega zakpna;
—	določajo višino povračil iz četrte in pete točke
38.	člena tega zakona ter višino m način plačevanja cestnine iz osme točke 38. člena tega zakona;
—	določajo kriterije in merila .za dalitey sredstev iz tretje db šeste točke 38. člena tega zakona;
—	določajo kriterije in merila za cene storitev za vzdrževanje in varstvo cest;
—	določajo cene storitev za vzdrževanje ih varstvo magistralnih cest;
:— določajo normative in standarde za vzdrževanje magistralnih cest in skupne normative in standarde za vzdrževanje regionalnih ih lokalnih cest j
—	določajo letne programe del vzdrževanja in varstva magistralnih cest;
—	razvrščajo regionalne ceste in določajo osnove in merila za razvrščanje lokalnih cest; "
—	obravnavajo in zavzemajo stališča o vprašanjih gospodarjenja s cestami, ki se s sporazumevanjem in dogovarjanjem urejajo na ravni federacije;
—	usklajujejo interese z drugimi samoupravnimi intereseimi skupnostmi in sklepajo samoupravni sporazum o usklajevanju planov;
—	skrbijo za vodenje predpisanih evidenc o cestah;
—	se sporazumevajo o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
\	20. člen
Skupščina občine, na območju katere je ustanovljena skupnost za ceste, daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi te skupnosti in njenemu statutu, Skupščina Socialistične republike Slovenije pa k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za ceste Slovenije in njenemu statutu.
21.	člen
Skupnost za ceste se ustanovi s samoupravnim sporazumom.
22.	člen
Skupščina skupnosti za ceste ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
V skupščini skupnosti za ceste lahko na način, določen s statutom skupnosti za ceste, sodelujejo tudi pristojna poveljstva oboroženih sil SFRJ.
23.	člen
V	vsak zbor skupščine Skupnosti za ceste Slovenije delegira delegate ustrezni zbor občinske skupnosti za ceste v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije.
V	zbor izvajalcev skupščine Skupnosti za ceste Slovenije delegirajo zbor izvajalcev občinskih skupnosti za ceste tudi delegate iz organizacije za vzdrževanje avtomobilskih cest in organizacij združenega dela iz druge alinee drugega odstavka 17. člena. Število delegatskih rrjest in način delegiranja delegatov se določijo v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije.
24.	člen
V	samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti za ceste in v njenem statutu se v skladu z zakonom določijo zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov, zadeve, o kate* rih odločata oba zbora enakopravno na ločenih sejah in zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti za ceste in njen statut določata zadeve, o katerih odločajo delegati v skupščini po poprejšnjem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
25.	člen
Ce odločitev, ki se sprejema enakopravno v obeh zborih, ni bila sprejeta v enakem besedim v obeh zborih, se opravi usklajevalni postopek med zboroma v skladu s statutom.
Ce v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno delo skupnosti za ceste, začasno uredi to vprašanje za občinsko skupnost za ceste občinska skupščina z območja te skupnosti, za Skupnost za ceste Slovenije pa Skupščina Socialistične republike Slovenije.
26.	člen
Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in temu podobnih del skupnega pomena za uporabnike in izvajalce v skupnostih za ceste, se lahko v skupnosti za ceste oblikujejo delovne skupnosti ali pa si skupnosti za ceste zagotovijo opravljanje teh del v dogovoru z drugo samoupravno interesno skupnostjo, samoupravno organizacijo ali upravnim organom družbenopolitične skupnosti tako, da se zagotovi čimbolj smotrno opravljanje teh del.
Medsebojna razmerja svobodne menjave dela in ustvarjanje dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za skupnost za ceste dela iz prvega odstavka tega člena, se uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupnostjo za ceste in delovno skupnostjo.
Ce skupnost za ceste za opravljanje del iz prvega odstavka tega člena oblikuje delovno skupnost, daje skupščina skupnosti za ceste soglasje k določbam statuta delovhe skupnosti, ki se nanašajo na uresničevanje nalog in programov dela delovne skupnosti ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti. Skupščina skupnosti za ceste im »nuj« in razrešuje vodjo de-
lovne skupnosti potem, ko je dobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.
27.	člen
Skupščina skupnosti za ceste v skladu s planom zaupa opravljanje investitorskih poslov za graditev nove ceste organizaciji, ki bo to cesto prevzela v upravljanje ali drugi za to usposobljeni organizaciji združenega dela. Skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ^skupnosti za ceste se pravice, obveznosti in odgovornosti glede opravljanja investi-. torskih poslov uredijo s samoupravnim sporazumom med skupnostjo za ceste in organizacijo združenega dela, ki opravlja investitorske posle. -
Investitor rekonstrukcije cest je organizacija za vzdrževanje cest, ki s cestami kot osnovnim sredstvom gospodari.
Investitor graditve nove ceste oziroma rekonstrukcije ceste ne more biti obenem tudi izvajalec teh del.
•	28. člen
V statutu skupnosti za ceste se uredi način reševanja spornih vprašanj med uporabniki in izvajalci.
Ce na ta način ne pride do uskladitve interesov, odloči o sporu posebno sodišče združenega dela,
29.	člen
Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v skupnosti za ceste ali med skupnostmi za ceste, še ustanovi posebno sodišče združenega dela.
Skupnosti za ceste lahko ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela tudi skupaj z drugimi zainteresiranimi sa'moupravntmi interesnimi skupnostmi‘s področja prometa in drugih dejavnosti.
Z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela, se podrobneje uredijo pristojnosti, sestava, sedež in organizacija sodišča.
30.	člen	1
Za opravljanje nadzora nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnostih za ceste, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, uporabo sredstev, delovanjem organov skupnosti in njihovih strokovnih služb ter nad izvajanjem sprejete politike, se pri skupnosti za ceste oblikujejo organi samoupravne delavske kontrole.
S statutom skupnosti za ceste se uredijo pristojnosti, sestava in organizacija organov samoupravne delavske kontrole.
31.	člen
Zaradi reševanja in usklajevanja skupnih interesov na svojem območju se skupnosti za ceste povezujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in samoupravnimi organizacijami, oblikujejo skupna delovna telesa, sklepajo samoupravne sporazume o usklajevanju planov In vzpostavljajo druge oblike sodelovanja.
Skupnost za ceste Slovenije se povezuje tudi s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami na*področju gospodarjenja s ceistami v drugih socialističnih republikah int socialističnih avtonomnih pokrajinah.
III.	PLANIRANJE
32. člen
Planiranje v organizacijah združenega dela za vzdrževanje cest kot tudi v okviru skupnosti za ceste
se izvaja po določbah zakonov o planiranju in tega zakona.
33 člen
Skupščina skupnosti za ceste določi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste na podlagi elementov, ki jih uskladijo uporabniki in izvajalci.
Uporabniki oblikujejo elemente tudi o:
—	obsegu potreb za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest;
—	načinu m pogojih združevanja sredstev za ceste;
—	obsegu in razporeditvi sredstev glede na dela in vrsto cest.
Izvajalci oblikujejo elemente tudi o:
—	obsegu in vrstah zmogljivosti ter ukrepih sa zagotovitev in racionalno izrabo zmogljivosti za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest;
—	osnovah, in merilih za oblikovanje cen za izvajanje programa vzdrževanja in varstva cest;
—	standardih in normativih .glede obsega in kvalitete vzdrževanja cest;	*
—	merilih za določitev povračil, ki jih plačuj«)« uporabniki cest.
34.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske skupnosti za ceste se uporabniki in, izvajalci glede regipnalnih in lokalnih cest sporazumevajo tudi o:
—	fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest v srednjeročnem obdgbju, vključujoč kontinuiteto graditve v naslednjem srednjeročnem obdobju;
—	lokaciji, roku dograditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte;
—	prometnih in tehničnih podlagah za graditev in rekonstrukcijo cest v skladu s predpisi;
—	potrebnih zmogljivosti za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva cest;
—	naloge in sredstva za sofinanciranje znanst-veno-raziskovalnega dela na področju gospodarjenja s cestami;
—	nalogah in ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja.
35.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije se uporabniki in izvajalci sporazumevajo tudi o:
—	skupnih nalogah, ki izhajajo iz enotnosti cestne mreže in o zagotavljanju sredstev za njihovo izvedbo;
—	namenu porabe razporejanju, pravicah, obvez-
nostih in odgovornostih glede sredstev iz tretje, četrte, pete in šeste točke, prvega odstavka 38. člena tega zakona;	%	^ i 1
—	izenačevanju pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest in oblikovanju sredstev vzajemnosti;
—	fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve magistralnih cest
v srednjeročnem obdobju, vključujoč kontinuiteto graditve v naslednjem srednjeročnem obdobju;
—	lokaciji- roku dograditve in potrebnih sredstvih za graditev in rekonstrukcijo magistralnih cest;
—	prometnih in tehničnih podlagah za graditev in rekonstrukcijo magistralnih cest v skladu s predpisi;
—	potrebnih zmogljivosti za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja in varstva magistralnih cest;
—	nalogah in sredstvih za sofinanciranje znanst-veno-raziskovalnega dela na področju gospodarjenja s cestami;
—	nalogah in ^ukrepih s področja rabe prostora in varstva bivalnega okolja.
36.	člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti cestne mreže, ki
zahteva skupno urejanje vzdrževanja, varstva, rekonstrukcij in graditve cest, ki potekajo po območjih več občin, dvoje ali več občinskih skupnosti za ceste sklepa samoupravni sporazum o usklajevanju planov teh skupnosti.
Skupnosti za ceste z območja dveh ali več občin so glede zadev iz prvega odstavka tega člena udeleženke dogovora o skupnih temeljih pianov teh družbenopolitičnih skupnosti, če skupnosti za ceste z njim prevzemajo obveznosti ali odgovornost.
37.	člen
Za določanje dolgoročnih možnosti družbenoekonomskega razvoja na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest sprejmejo skupnosti za ceste dolgoročne plane za obdobje najmanj desetih let.
Dolgoročni plan skupnosti za ceste je podlaga in splošna orientacija za srednjeročni plan na področju vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in graditve cest
38.	člen
Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest se zagotavljajo:
1.	s samoupravnim združevanjem sredstev,
2.	s samoprispevkom občanov,
3.	s sredstvi za ceste, vsebovanimi v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja,
4.	z letnimi povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila,
5.	s povračilom za uporabo cest, vsebovanim v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za
pogon motornih vozil,
6.	s povračili za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motoma vozila in priklopna vozila,
7.	s povračili za čezmerno uporabo cest,
8.	s povračili za izredne prevoze, s posebnimi povračili (cestnina), s povračili organizacij, ki poslujejo na avtomobilski cesti, in podobno,
9.	z drugimi sredstvi za ceste, določenimi s posebnimi predpisi.
Skupščina skupnosti za ceste je pristojna, da v imenu skupnosti za ceste za izvršitev planskih nalog sklene najeti domače ali tuje posojilo, oziroma predlagati razpis javnega posojila. Sredstva, začasno pridobljena s posojilom, se lahko uporabijo le za namen za katerega je bilo najeto posojilo.
39.	člen
Delavci v temeljnih organižacijah združenega dela odločajo o samoupiavnem združevanju sredstev s sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste in drugih samoupravnih sporazumov.
V teh sporazumih dolbčijo zlasti namen, osnovo in in merila za združevanje sredstev, po načelu, da več prispeva tisti uporabnik, katerega interes je večji oziroma, ki v večji meri uporablja ceste.
40.	člen
Samoprispevek občanov za ceste ali za javne poti se uporabi za namen, za katerega je bil izglasovan.
Kadar so sredstva, zbrana s samoprispevkom, namenjena za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo ali graditev lokalne ali regionalne ceste ali za druge skupne potrebe pri gospodarjenju s cestami v občini, skrbi za zbiranje sredstev samoprispevka, gospodarjenje z njimi in njihovo porabo zbor uporabnikov občinske skupnosti za ceste.
41.	člen
Sredstva iz tretje, četrte, pete in žeste točke 38. člena se uporabljajo za vzdrževanje-in varstvo cest, za druge namene pa le. če ta sredstva presegajo obseg sredstev, potrebnih za vzdrževanje in varstvo
cest.
42.	člen
Višino in način plačevanja oziroma oprostitve plačevanja povračil iz 4. in 5. točke 38. člena tega zakona za kmetijske traktorje in njihova priklopna vozila ter specialna vozila komunalnih organizacij združenega dela, s katerimi te opravljajo svojo dejavnost na območju občine, določi skupščina občinske skupnosti za ceste.
Sredstva iz povračil po prejšnjem odstavku se uporabljajo za vzdrževanje in varstvo tistih cest v občini, za katere to določi skupščina občinske skupnosti za ceste.
43.	člen
Iz povračil po f>. točki 38. člona tega zakona se posebej'zagotavljajo sredstva za vzdrževanje in varstvo magistralnih cest, kakor tudi tistih regionalnih cest, ki povezujejo mejne prehode z magistralnimi cestami.
44.	člen
Sredstev za ceste, vsebovanih v maloprodajni ce-•ni bencina in plinskega olja, ki ga kupujejo na debelo od proizvajalcev ali iz skladišč trgovskih organizacij združenega dela na debelo, ne prispevajo:
—	enote in zavodi oboroženih sil SFRJ;
—	organizacije združenega dela, ki to gorivo uporabljajo za pogon timih vozil, plovnih objektov in
letak
45.	člen
Sredstva Iz tretje, Četrte, pete in šeste točke prvega odstavka 38. Člena tega zakona se zbirajo na posebnem prehodnem računu Službe družbenega knjigovodstva. Sredstva s tega računa se tekoče nakazujejo na račune občinskih skupnosti za ceste in Skupnosti za ceste Slovenije v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije.
46.	člen
Uporabniki, katerih vozila zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ah storitvenih dejavnosti trajno ah začasne čezmerno uporabljajo cesto, plačajo povračilo sorazmerno z uporabo in poškodovanjem ceste.
Povračilo za čezmerno uporabo cest je del sredstev za vzdrževanje in varstvo tistih cest, po katerih je bil čezmerni prevoz opravljen in je del celotnega prihodka organizacij za vzdrževanje teh cest v sorazmerju s čezmerno uporabo cest, s katerimi gospodarijo.
V sporih glede plačila povračila odloči posebno sodišče združenega dela iz 29. člena tega zakona.
47.	člen
Povračila za izredne prevoze so del sredstev za vzdrževanje in varstvo tistih cest, po katerih je bil izredni prevoz opravljen in so del celotnega prihodka organizacij za vzdrževanje teh cest v sorazmerju z uporabo cest, s katerimi gospodarijo.
Višino pbvračila za izredni prevoz določijo organizacije za vzdrževanje cest enotno za Socialistično republiko Slovenijo.
48.	člen
Skupnost za ceste Slovenije lahko s soglasjem Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije določi, da se za uporabo avtomobilske ceste oziroma druge "ceste ali njenega dela in za uporabo določenega objekta (most, predor) določi plačevanje posebnega povračila (v nadaljnjem besedilu: cestnina).
Skupnost za ceste Slovenije uporabi cestnino v skladu s planom za vzdrževanje in varstvo cest in objektov, za katerih uporabo je bila pobrana, za odplačila posojil, uporabljenih za graditev teh cest in objektov in za stroške pobiranja cestnine.
49.	člen
Povračila organizacij, ki poslujejo na avtomobilski cesti, se uporabijo za enake namene kot cestnina.
50.	člen
Kadar se z zakonom, odlokom občinske skupščine ali drugim predpisom v skladu z 9. točko 38. člena zagotovijo sredstva za gospodarjenje s cestami, se ta sredstva uporabljajo' skladno z namenom, določenim s takšnim predpisom.
Za namensko uporabo teh sredstev skrbi pristojna skupnost za ceste.
51.	člen
Ce je z družbenim planom družbeno-politične skupnosti določeno, da je izvršitev določenih,nalog na področju gospodarjenja z javnimi cestami nujna za družbeno reprodukcijo, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti predpiše, da so organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev.
Ce v skladu s prejšnjim,odstavkom ni bilo mogoče zagotoviti sredstev, se lahko z zakonom določi obvezno združevanje sredstev oziroma z zakonom ali odlokom občinske skupščine določi obveznost plačevanja prispevka ustrezni skupnosti za ceste.
St Ben
Zaradi opravljanja zadev iz 8. točke prvega odstavka 5. člena zakona o položaju in pooblastilih
Ayto-inoto Zveze Jugoslavije (.Uradni list SFRJ, št. 22/78) oočinske skupnosti za ceste združujejo v skupnosti za ceste Slovenije srbdstva za ‘financiranje službe »pomoč — informacije«, ki jo opravlja Avto-moto zveza Slovenije. Sredstva za • to službo se zagotovijo iz zbranih sredstev letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (četrta točka prvega odstavka 38 člena).
Program, obseg, cena in kakovost storitev ter način nadzora nad izvajanjem službe se določi v skladu z interesi uporabnikov cest s samoupravnim sporazumom, ki ga skleneta Avto-moto zveza Slovenije in Skupnost za ceste Slovenije.
Ce ni dosežen sporazum iz drugega odstavka tega člena, Izvršni svet Skupščine -SR Slovenije z odlokom začasno določi obseg, ceno in kakovost storitev službe, nadzor nad izvajanjem službe in obseg sredstev v breme letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motprna vozila in priklopna vozila.
53.	člen
Organizacije za vzdrževanje cest pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka za dejavnost vzdrževanja in varstva cest po načelih svobodne menjave dela.
Samoupravni sporazum o vzdrževanju in varstvu cest po načelih svobodne menjave dela obsega zlasti:
—	udeležence svobodne menjave dela;
—	predmet svobodne menjave dela;
, — normative in standarde vzdrževanja in „varstva cest v skladu z veljavnimi predpisi;
—	osnove in merila za vrednotenje del oziroma storitev kot samoupravno dogovorjeno povračilo za izvajanje programa storitev oziroma dejavnosti ali kot ceno posamične storitve;
—	medsebojne obveznosti in odgovornosti za primer poslovanja z izgubo in prevzemanje tveganja;
—	način usklajevanja v skupnih zadevah in način reševanja sporov;
—	druga razmerja skupnega pomena.
Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka se sklepa za srednjeročno obdobje in je izvedbeni akt srednjeročnega plana skupnosti za ceste.
54.	člen
Na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti za ceste in samoupravnega sporazuma o vzdrževanju in varstvu cest po načelih svobodne menjave dela, sklepata organizacija za vzdrževanje cest in ustrezna skupnost za ceste letni samoupravni sporazum o povračilu za izvajanje dejavnosti vzdrževanja in varstva cest. Ta samoupravni sporazum mora biti sklenjen do konca tekočega leta za naslednje leto.
55.	člen
Organizacije za vzdrževanje cest obračunavajo amortizacijo cest in pripadajočih objektov iz sredstev za ceste v skladu s samoupravnim sporazumom o vzdrževanju in varstvu cest po načelih svobodne menjave
dela in ▼ skladu z zakonom o amortizaciji.
Osnova za' obračun amortizacije Je vrednost ceste s pripadajočo funkcionalno cestno opremo, cestnimi objekti in cestno signalizacijo.
Merila za določanje vrednosti ceste s pripadajočo funkcionalno eattoa aparamp. cestnimi objekti In
cestno signalizacijo sprejme skupščina /Skupnosti za ceste Slovenije.
Vrednost ceste ugotovi organizacija za vzdrževanje cest.
V samoupravnih sporazumih o temeljih plana skupnosti za ceste se določi, kateri del amortizacije se združuje in za katere namene se uporabljajo tako združena sredstva.
56.	člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih plana Skupnosti za ceste Slovenije .se zaradi enotnosti cestne mreže v Socialistični republiki Sloveniji pri izenačevanju pogojev vzdrževanja in varstva regionalnih cest upošteva promet na posamezni cesti, njen medrepubliški in mednarodni pomen, križanja ceste z železniško progo, stanje ceste itd. Kriteriji in normativi pri delitvi sredstev se oblikujejo tako, da je zagotovljeno usklajeno gospodarjenje s temi cestami.
57.	člen
Za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest iz
6.	člena tega zakona organizirajo delavci, ki delajo na leji cestah, temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje cest.
Temeljna organizacija za vzdrževanje cest mara izpolnjevati poleg splošnih pogojev iz zakona o združenem delu, tudi naslednje posebne pogoje:
1.	da se organizira za zaokroženo cestno-promet-no območje, ki zagotavlja racionalno, ekonomično in učinkovito vzdrževanje ter varstvo cest;
2.	da je ustrezno tehnološko Opremljena;
3.	da ima potrebno število delavcev z ustreznimi poklici in izobrazbo;
4.	da zagotavlja usposobljenost in sočasnost uresničevanja nalog splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Avtomobilske ceste v Socialistični republiki Sloveniji upravlja in vzdržuje ter zagotavlja njihovo varstvo organizacija združenega dela za vzdrževanje avtomobilskih cest.
58.	člen
Z družbenim dogovorom se natančneje razčlenijo merila za uporabo v zakonu o združenem delu in v tem zakonu določenih pogojev za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij.
Udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti občinskih skupščin, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, Splošno združenje prometa in zvez, Splošno združenje komunalnega in stanovanjskega gospodarstva. Sestavljena organizacija združenega dela Združena cestna podjetja Slovenije in Republiška skupnost za ceste SR Slovenije.
59.	člen
V poslovanju organizacij za vzdrževanje cest se posebni družbeni interes uresničuje s soodločanjem delegatov uporabnikov cest, ki jih v organe upravljanja teh organizacij v skladu z njihovimi statuti volijo skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Le-ti soodločajo o uresničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih, o ugovorih zoper soglas-ie za graditev r varovalnem pasu ter o imenovanju in
razreševanju poslovodnih organov organizacij za vzdrževanje cest.
IV.	GRADITEV IN REKONSTRUKCIJA CEST
GO. člen
Cesto sestavljajo:
—	cestno telo, ki ga tvorita spodnji in zgornji ustroj;
—	gradbeni objekti v trasi ceste, kot so: mostovi, viadukti, podvozi, nadvozi, propusti, predori in galerije, podporni in oporni zidovi, podhodi in nadhodi za pešce;
—	naprave za odvodnjavanje;
—	zemljiški pas ob cestnem telesu, pod njim in nad njim največ 2 m preko zunanjega roba odvodnih jarkov, nožice nasipa, roba useka in cestnih objektov (cestni svet);
—	zračni prostor, najmanj do višine 7 m nad ni-veleto vozišča;
—	prometne površine izven vozišča, kot so: pločniki, kolesarske steze in pešpoti, spojeni ali ločeni od glavnega vozišča, vendar v cestišču, odstavni pasovi, počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in kontrolo prometa in helikopterska pristajališča;
—	stalne naprave proti snežnim plazovom In zametom, naprave za zaščito pred zemljskimi plazovi;
—	zasaditev ob cestah na cestnem svetu;
—	priključki, od vozne in dovozne ceste k javni cesti v širini cestnega sveta.
Za sestavni del ceste se šteje tudi naslednja funkcionalna cestna oprema, cestni objekti in cestna signalizacija:
—	telekomunikacijske, električne in druge naprave. vgrajene v cestišče, ventilacijske in varnostne naprave v predorih,
—	prometni znaki, vodoravna in navpična signalizacija, signalne in svetlobne naprave, ograje, naprave za daljinsko obveščanje, optično ugotavljanje in opozarjanje na slabo vidljivost, naprave za opozorila o moči bočnega vetra, parkirne ure in podobno;
—	naprave za preprečevanje ali ublažitev hrupa in preprečevanje slepilnih učinkov;
—	naprave za evidentiranje prometa;
—	cestninske postaje;
—	objekti, namenjeni za vzdrževanje ceste.
61.	člen
Ceste je potrebno projektirati in graditi tako, da se na njih lahko varno opravlja promet, kateremu so namenjene.	■'
Pri projektiranju in graditvi cest je potrebno upoštevati tudi druge interese, kot so interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, uporabe zemljišč, varstva vode, varstva naravnega okolja in podobno.
62.	člen
Za graditev in rekonstrukcijo cest veljajo ustrezne določbe predpisov o graditvi objektov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
63.	člen
Zaradi planirane graditve ali rekonstrukcije cest, se zemljišče lahko zavaruje kot cestni rezervat. Cestni
rezervat določi pristojna občinska skupščina v prostorskem delu družbenega plana, in sicer za graditve na predlog pristojne skupnosti za ceste, za rekonstrukcije pa na predlog pristojne organizacije za vzdrževanje cest.
Pri prometu z zemljišči, ki so cestni rezervat, ima prednostno pravico nakupa investitor graditve oziroma rekonstrukcije ceste.
Na zemljišču, ki je cestni rezervat, ni dovoljeno graditi. Izjemoma se lahko dovoli posamezna graditev, če se da ugotoviti, da ne bo oteževala ali onemogočala predvidene graditve oziroma rekonstrukcije ceste.
Izjemno graditev dovoli pristojni upravni organ V soglasju s predlagateljem cestnega rezervata.
64.	člen
Elementi za projektiranje ceste se določijo v skladu s tehničnimi predpisi za projektiranje cest tako, da ustrezajo namenu ceste, vrsti in oblikovanju terena, po katerem naj cesta poteka, računski hitrosti ceste, gostoti, vrsti prometa ter obremenitvi za določeno vozno dobo.
Trasa in elementi za izdelavo projektov za graditev in rekonstrukcijo ceste se določijo z investicijskim programom, ki ga sprejme skupnost za ceste.
65.	člen
V tehnični dokumentaciji za graditev ceste se predvidijo tudi površine izven cestišča za graditev bencinskih črpalk, parkirišč, avtobusnih postajališč in objektov za vzdrževanje cest ter površine za kontrolo cestnega prometa in določi navezava na obstoječe ceste.
66.	člen
Ce se z graditvijo oziroma rekonstrukcijo ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, mora projekt obsegati vsa dela, ki jih je potrebno izvesti na površini ceste ter nad cesto in pod njo.
Za usklajevanje projektiranja, graditve in rekonstrukcije je odgovoren investitor graditve oziroma rekonstrukcije cest.
Stroške projektiranja, graditve in rekonstrukcije objektov iž prvega odstavka tega člena nosi investitor oziroma organizacija združenega dela, ki bo z njimi upravljala.
67.	Sen
Širina vozišča regionalne ceste znaša najmanj 6 metrov za dvosmerni promet oziroma najmanj 3,5 m za enosmerni promet.
Izjemoma se cesta iz prejšnjega odstavka s dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za promet lahko zgradi z voziščem ▼ širini najmanj 5 metrov za dvosmerni promet oziroma najmanj 3m sa enosmerni promet, če zaradi terenskih ali drugih krajevnih razmer ne bi bilo gospodarno graditi širšega vozišča, ali če zaradi predvidene manjše gostote in vrste prometa večja širina ni potrebna. Pristojni upravni organ istočasno določi ustrezen prometni režim na taki cesti in druge prometne pogoje.
(S. San
Nad voziščem ceste mora biti prost prostor v višini 4,5 m računano od naj višje točke vozišča (prosti profili.
Ce bi višina 4,5 m pri graditvi objektov na cesti povzročala nesorazmerno velike stroške, se sme prosti profil z investicijskim programom znižali do višine 4,2 m. Tako zmanjšanje prostega profila mora biti na objektu primerno označeno.
69.	člen
Pri graditvi in rekonstrukciji cest se predvidijo koridorji s prostim profilom v višini 7 m za izredne prevoze. Ce bi bili izredni prevozi zaradi tega prostega profila povsem onemogočeni, je treba v ta namen predvideti posebne ureditve.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za graditev in rekonstrukcijo lokalnih cest, razen če je taka cesta predvidena oziroma določena za izredne prevoze.
70.	člen
Graditev avtobusnih postajališč planirajo uporabr niki in izvajalci v skupnosti za ceste.
Avtobusna postajališča za vstopanje in izstopanje potnikov na cesti zunaj naselja ter na delu magistralne ceste v naselju morajo biti izven vozišča.
Za graditev avtobusnih postajališč izven vozišča, ki niso v planu skupnosti za ceste, mora investitor imeti soglasje upravljalca ceste. Stroške graditve takega avtobusnega postajališča nosi naročnik.
71.	člen
Republiški upravni organ, pristojen za promet, predpiše minimalne pogoje za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč.
72.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko v soglasju z organizacijo za vzdrževanje cest, po presoji okoiiščin, pomembnih za varnost prometa, izjemoma izda dovoljenje za ureditev avtobusnega postajališča nh vozišču ceste. Ce ugotovi, da je tako postajališče postalo nevarno, lahko svoje dovoljenje prekliče.
73.	Člen
Ob cesti, na kateri je predviden povprečni letni dnevni promet nad 7.000 motornih vozil morajo biti zunaj vozišča urejena mesta za parkiranje in izločanje motornih vozil ter zagotovljena mesta za zgraditev pomožnih objektov, kot so bencinske črpalke, avtoservisi, moteli, avtobusne postaje in postajališča ter podobno.
74.	člen
Ce je treba obstoječo cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta (cesta, železniška proga, energetski in rudarski objekti in podobno), mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namerni ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah.
Investitor in skupnost za ceste se samouprarvno iporacmmata o Anand«nfti pvortavKve ceste.
75.	člen
Križišča caat v Ml ravnini ter priključki cest morajo MU pregledni te opremljen! s prometnimi znaki. Število kržišč v ravnini in število priključkov mora biti omejeno tako, da je več cest usmerjenih v skupno krttlšč« -Miroma priključek. Krftanfe eeot, na kateri Je pre*vfcten poprečni tani dnevni promet nad
7.000	motemlh vozil, z drugo cesto, se uredi v razltč-
.	, 76. člen
Križanja cest in železniških prog morajo biti omejena na najnujnejši obseg in sicer tako, da se dvoje ali več cest usmeri na določeno skupno križanje.
Križanje ceste ip železniške proge se meja v predpisih s področja varnosti železniškega prometa.
77.	člen
Investitor oziroma upravljalec, katerega cestni objekt prečka vodotok, nosi stroške graditve in vzdrževanja objekta, če ni drugače dogovorjeno.
Upravljalec cestnega objekta ni dolžan vzdrževati ali kriti stroškov obratovanja naprav, ki služijo vodotoku, naprav, ki so namenjene plovbi, kakor tudi obrežnih zavarovanj in zavarovanja struge vodotoka na območju cestnega objekta, čeprav je stroške graditve kril investitor cestnega objekta.
78.	člen
V lokacijski in investieijsko-tehnični dokumentaciji za graditev oziroma rekonstrukcijo ceste je treba predvideti tudi graditev oziroma rekonstrukcijo potrebnih dovoznih priključkov in pristopov na sosednja zemljišča.
79.	člen
Na cestnih odsekih, kjer se pojavlja plazovito zemljišče ali je nevarnost snežnih plazov, zametov, močnih sunkov vetra, hudourniških voda, padajočega kamenja in podobno se cesta zavaruje s stalnimi varovalnimi objekti ali z začasnimi napravami in po potrebi cesto opremi z ustrezno prometno signalizacijo.
80.	člen
Ob zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja za graditev ali rekonstrukcijo ceste investitor ni dolžan predložiti dokazila, da je upravičen razpolagati z zemljiščem; mora pa ga predložiti pred izdajo gradbenega dovoljenja.
81.	člen
Investitor mora o graditvi oziroma rekonstrukciji ceste obvestiti upravljalce oziroma investitorje naprav v cestnem telesu najmanj 60 dni pred pričetkom deV da lahko Svoja dela uskladijo z graditvijo oziroma rekonstrukcijo ceste.
Investitor graditve oziroma rekonstrukcije ceste mora dati upravljalcu oziroma investitorju naprave v cestnem telesu na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
Določbe tega člena veljajo smiselno tudi za upravljalce oziroma investitorje naprav v cestnem telesu, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje naprave v cestnem telesu.
82.	člen
Investitor graditve ceste po pridobitvi uporabnega deroljenja prenese cesto oziroma cestni objekt v upravljanje organizaciji za vzdrževanje cest.
Organizacija za vzdrževanje cest mora na primeren način objaviti, da je cesta oziroma objekt izročen prometu.
V.	VZDRŽEVANJE CEST
88.	člen
Ceste vzdržujejo za to opremljene in usposobljene organizacije za vzdrževanje cest.
Ceste morajo biti vzdrževane tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, ter "na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, predpisi, izdani na njegovi podlagi in predpisi o varnosti cestnega prometa.
84.	člen
Vzdrževanje ceste obsega:
—	nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo ceste, ki se izvaja z rednimi, občasnimi in izrednimi pregledi;
—	vzdrževanje cestnega telesa in prometnih površin izven vozišča, objektov, cestnega zemljišča, opreme in naprav iz 60 člena tega zakona ter zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času;
—	odpravo zmrzlinskih in drugih poškodb;
—	obnavljanje izrabljenih ali dotrajanih vozišč in Izboljšanje oziroma obnovo elementov cest;
—	ojačitev vozišča zaradi povečanih prometnih obremenitev;
—	korekturo posameznih krivin;
—	izdelavo in obnovo naprav za odvodnjavanje na posameznih delih cest;
—	zavarovanje pobočij usekov in nasipov;
—	obnavljanje izrabljenih elementov mostov, propustov, zidov in drugih objektov ter nadomestitev provizoričnih zidov s stalnimi zidovi;
—	obnavljanje naprav in napeljav, zgrajenih za potrebe cest ter nadomestitev oziroma postavitev nove signalizacije in opreme;
—	zamenjava makadamskega vozišča s sodobnimi vozišči v območju cestnega sveta na podlagi ustrezne tehnične dokumentacije;
—	odpravo poškodb in odstranjevanje ovir, nastalih zaradi elementarnih dogodkov oziroma povzročenih po uporabnikih cest;
—	vzdrževanje objektov in zgradb, namenjenih za vzdrževanje cest.
Organizacija za vzdrževanje cest mora najmanj
8 dni pred začetkom izvajanja vzdrževalnih del navedenih v četrti, peti, šesti, sedmi, deveti in enajsti, alinei prejšnjega odstavka, ta dela priglasiti pri pristojnem organu za inšpekcijo cest
85.	člen
Podrobnejši predpis o vzdrževanju In varstvu ce«t izda republiški upravni organ, pristojen za promet
86.	člea
Vzdrževalna dela na cesti je treba izvajati tako, da se zaradi tega praviloma ne zapre promet na cesti.
Mesta, na katerih se izvajajo vzdrževalna dela, morajo biti označena s prometnimi znaki in primerno zavarovana.
87.	člen
Ce je cesta ali objekt na njej v takem stanju, da promet ni mogoč, ali je mogoč samo promet za posamezne vrste vozil, ali če bi promet posameznih vrst vozil škodoval cesti ali objektom na njej ter drugim javnim interesom, če se rekonstrukcija in vzdrževalna dela na cesti ne dajo izvesti, ne da bi se ustavil promet, ali če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na varnost prometa, sme pristojni upravni, organ za promet po predlogu organizacije za vzdrževanje cest prepoveda-
ti promet v celoti ali za posamezne vrste vozil na vsej cesti ali na njenih posameznih odsekih.
Republiški upravni organ, pristojen za promet, lahko prepove promet na magistralnih cestah, občinski upravni organ, pristojen za promet, pa na regionalnih oziroma lokalnih cestah ter na prometnih površinah izven vozišča magistralnih cest v naseljih.
Splošna prepoved prometa na cesti po prvem odstavku tega člena sme biti samo začasna; prepoved prometa za posamezne vrste vozil pa je lahko začasna ali trajna.
Organizacija za vzdrževanje cest je dolžna preusmeriti promet na ustrezno obvozno cesto.
Prepoved prometa, kakor tudi njeno prenehanje, mora organizacija za vzdrževanje cest pravočasno objaviti v sredstvih javnega obveščanja in označiti na cesti z ustreznimi prometnimi znaki.
88.	člen
‘ Ce je zaradi nujnih vzdrževalnih ali rekonstrukcijskih del ali ukrepov za zavarovanje ceste potrebno začasno zasesti zemljišča ob cesti, ali je potrebna v ta namen začasna uporaba obcestnega zemljišča, odloči o tem, po predlogu organizacije za vzdrževanje cest, pristojni občinski upravni organ v skladu s predpisi o razlastitvi, če se predlagatelj z lastnikom zemljišča ne sporazume drugače.
89.	člen
Ce je zaradi snega, poledice, elementarnih nezgod ali drugih razlogov promet na cesti onemogočen, ali je varnost prometa ogrožena in ceste ni mogoče v kratkem času usposobiti za varen promet, ali je njena usposobitev po veljavnem prednostnem redu časovno odmaknjena ali sploh ni predvidena, mora organizacija za vzdrževanje cest cesto začasno zapreti in o tem obvestiti javnost. O-tem ukrepu mora takoj obvestiti občinski upravni organ pristojen za promet in pristojni organ za notranje zadeve.
Organizacija za vzdrževanje ceat je dolžna cesto čim hitreje usposobiti za promet.
V primerih iz prvega odstavka tega člena je organizacija za vzdrževanje cest dolžna po zahtevi posameznega uporabnika takšno cesto usposobiti za promet in vzdrževati, če ta uporabnik povrne vse stroške za usposobitev in vzdrževanje in to nima za posledico poslabšanja vzdrževanja ostalih cest
90.	člen
Organizacija za vzdrževanje cest je dolžna zagotoviti ustrezno nadzorstvo nad stenjem in razmerami
na cestah in na varovalnem pasu ob njih tako, da lahko pravočasno ukrepa.
»L Sen
Evidenco o cestah in objektih na njih vodijo organizacije za vzdrževanje cest.
Republiški upravni organ, pristojen za promet, lahko predpiše tudi vodenje podatkov, ki jih ne zahtevajo zvezni predpisi o evidenci cest.
•	9i. člen
Ceste marajo biti opremljene s prometnimi znaki v skladu s predpisi.
Prometne znake postavlja, zamenjuje, dopolnjuje, odstranjuje in vzdržuje organizacija za vzdrževanje cest
Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov mora organizacija za vzdrževanje cest pridobiti soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za promet
Postavitev, odstranitev in dopolnitev prometnih znakov lahko zahteva tudi občinski upravni organ, pristojen za promet.
Organizacije za vzdrževanje cest vodijo evidenco, prometnih znakov, iz katere je razvidno, kakšen znak je postavljen, kdaj je postavljen, zamenjan ali odstranjen.
93.	(len
Na mejnem prehodu je organizacija za vzdrževanje cest dolžna vzdrževati cesto enako kot pred prehodom, vse druge prometne površine pa po sporazumu z upravljale! teh površin.
,V	VI. VARSTVO CEST
94.	(len
Varstvo cest obsega ukrepe, na(in in omejitve uporabe cest, skrb za ceste in usposobitev cest za varen promet, kot to določata zakon in drugi predpisu
95.	člen
Motorna vozila in priklopna vozila, ki vozijo po cestah, morajo imeti kolesa oziroma naležne ploskve, ki ne poškodujejo vozišča.
Motorna vozila z gosenicami smejo voziti, po cestah z modernim voziščem samo, če' imajo gosenice obložene s primernimi oblogami.
Ne glede na drugi odstavek tega člena smejo'-po cestah z modernim voziščem voziti vojaška motorna vozila z gosenicami, čeprav na gosenicah nimajo oblog, vendar pa mora pristojni vojaški organ povrniti škodo, ki je s tem povzročena,
9«. člen
Naj večja dovoljena osna obremenitev motornih vozil sme biti 10 ton na enojni osi, 16 ton na dvojni osi in 24 ton na trojni osi. Največja skupna teža vozila in tovora sme biti 40 ton. Motorna vozila smejo imeti razsežnosti, ki so dovoljene za posamezne vrste in kategorije.
V posebnih razmerah (odjuga, poplava, poškodbe
itd.) lahko občinski upravni organ pristojen za promet, po predlogu organizacije za vzdrževanje cest za določen čas zmanjša dovoljeno osno obremenitev, omeji hitrost vozil ali odredi zaporo ceste.
Ukrepe iz drugega odstavka tega člena'je organizacija za vzdrževanje cest dolžna pravočasno objaviti v sredstvih'javnega obveščanja.
97. člen
Frcvoc z vozili, ki sama ah skupaj •■tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno težo, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz.
Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ah skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, teže ali obremenitev, vendar pa prekoračuje kateregakoli od teh elementov, ki je na cesti ali njenem odseku omejen s prometnimi znaki. /
Izredni prevoz po cesti se lahko opravi le, če je tovor nedeljiv in ga ni mogoče prepeljati po železnici
posebne pogoje za varen in čim manj oviran cestni promet.
•	98. člen
Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredno uporabo cest.
Dovoljenje za izredni prevoz izda organizacija za vzdrževanje cest, na območju katere se tak prevoz prične.
99.	člen
Podrobnejše predpise o izvajanju izrednih prevozov izda republiški upravni organ, pristojen za promet v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za notranje zadeve.
100.	člen
Kontrolo osne obremenitve in drugih izrednih prevozov na cestah opravljajo organizacije za vzdrževanje cest v sodelovanju z organi za notranje zadeve.
Kršitelja predpisov lahko organ za notranje zadeve izključi iz prometa, organizacija za vzdrževanje cest pa ima pravico do povračila škode.
101.	člen
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na cestah opravlja organizacija za vzdrževanje cest na stroške naročnika.	'
Izjemoma Jahko opravlja ta dela tudi druga za to usposobljena organizacija združenega dela, če dobi dovoljenje organizacije za vzdrževanje cest. V dovoljenju določi organizacija za vzdrževanje cest pogoje za opravljanje teh del.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če je s poškodbami naprav neposredno ogrožen varen promet oziroma življenje in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska .škoda. O taki nevarnosti mora upravljalec teh'naprav takoj obvestiti organizacijo za vzdrževanje cest in odstraniti neposredno nevarnost.
192. člen
Da se preprečijo škodljivi vplivi okolice na cesto in cestni promet in obratno, je ob cestah varovalni paš. V varovalnem pdsu se ne smejo graditi stanovanjske hiše in druge stavbe ter naprave.
Varovalni pas za industrijske, rudarske in druge gospodarske objekte in naprave je pri magistralnih cestah širok 100 m, pri regionalnih cestah 60 m in pri lokalnih cestah 30m; za stanovanjske, poslovne, pomožne in podobne stavbe je varovalni pas pri magistralnih cestah širok 60 m, pri regionajnih cestah 20 m in pri lokalnih cestah 10 m; za ograje, razen za tiste, ki so postavljene na vrhu podpornega ali opornega zidu, je varovalni pas pri magistralnih cestah širok 10 m, pri regionalnih in lokalnih cestah pa 3 m.
Širina varovalnega pasu se meri od zunanjega roba cestnega sveta.
V naseljenih krajih in v hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav tudi v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upoštevati najmanjši odmik od zunanjega roba cestnega sveta, zaradi morebitne razširitve ceste.
103.	člen
Nadzornike telefonske, tetografrVe in druge kabelske lunje, ter nizkonapetostni električni oziroma
napajalni vodi se smejo postavljati v taki oddaljenosti od zunanjega roba cestnega sveta, da ne ogrožajo ceste in prometa na njej.
Kanalizacija, vodovodi, toplovodi in druge podobne naprave se smejo napeljevati oziroma postavljati v varovalnem pasu, če za to izda soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest.
104.	člen
Za graditev v varovalnerA pasu ceste po četrtem odstavku 102. člena izdaja soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest
O ugovoru zoper soglasje odloča delavski svet organizacije za vzdrževanje cest ob soodločanju delegatov uporabnikov cest.
105.	člen ■
Določbe 102. in 103. člena tega zakona se ne uporabljajo za območja, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi akti.
106.	člen
V	bližini ceste ali objekta na cesti niso dovoljena dela, s katerimi bi se lahko oviral oziroma ogrožal promet, poškodovala ali spravila v nevarnost cesta ali objekt na njej in povečali stroški za vzdrževanje ceste ali objekta.
107.	člen
V	bližini križišča dveh cest v ravnini ali ceste z železniško progo v ravnini in na notranjih straneh cestnih krivin, ni dovqljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultun postavljati predmetov in naprav ali storiti karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste ali železniške proge (pregledni trikotnik). Lastniki oziroma uporabniki takih zemljišč so dolžni po zahtevi organizacije za vzdrževanje cest take ovire odstraniti. Ce lega ne store sami, odstrani ovire na njihove stroške organizacija za vzdrževanje cest...
103. člen
Na cesti in na njenem varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati spomenikov, spominskih napisov, reklam, nagrobnikov in drugih spominskih znamenj.
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko organizacija za vzdrževanje cest izda dovoljenje za postavitev znaka, ki opozarja na kulturni spomenik, zgodovinsko ali naravno znamenitost, ali obvešča o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi s prometom in turizmom (neprometni znaki).
Neprometni znaki se smejo postavljati le izven cestnega sveta, in sicer tako,-da ne ovirajo ali ogrožajo prometa, d« ne poškodujejo ceste in da ne kvarijo naravnega okolja.
Republiški upravni organ, pristojen za promet izda podrobnejše predpise o postavljanju napisov in opozorilnih znakov ob cestah in v varovalnem pasu.
109. člen
Napise in opozorilne znake postavlja in Vzdržuje organizacija za vzdrževanje cest; naročnik napisa ožit roma opozorilnega znaka mora povrniti organizaciji za vzdrževanje cest vse stroške, ki nastanejo v zvezi s tem.
,	110. člen
Dovozni priključki in pristopi morajo biti urejeni tako. da se na cesto ne nanaša blato in drug material ter da se ne poškoduje cesta in cestni objekti in se z njimi ne ovira ali ogroža promet.
Dovozni priključki in pristopi morajo biti praviloma navezani na stranske poti s skupnim priključkom na cesto.
Pri graditvi in rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se dovozni priključki in pristopi predvidijo v projektih teh graditev oziroma rekonstrukcij.
111.	člen
Dovozni priključki in pristopi na ceste se smejo graditi ali rekonstruirati samo s soglasjem, ki ga da pristojna organizacija za vzdrževanje cest, in v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, ki se določijo s soglasjem.
Soglasje iz prejšnjega odstavka je potrebno tudi za vsako bistveno povečanje prometa na dovoznem priključku oziroma pristopu in za uporabo dovoznega priključka oziroma pristopa za drugačen promet.
Dovozne priključke na območju ceste gradi ali rekonstruira organizacija za vzdrževanje cest na stroške naročnika.
Občinski upravni organ, pristojen za promet, lahko prepove uporabo obstoječega dovoznega priključka ali pristopa, če*'je drugje zagotovljen pristop na cesto, ali odredi, da se več dovoznih priključkov ali pristopov na cesto usmeri na skupen priključek, če je to potrebno zaradi varstva ceste in cestnih objektov ali zaradi varnosti prometa.
112.	člen
Da se zavaruje cesta, lahko razglasi občinski upravni organ pristojen za gozdarstvo po predlogu organizacije za vzdrževanje cest posamezne gozdne pasove v bližini ceste ali ob cesti za varovalne gozdove v skladu s predpisi o gozdovih.
Organizacije, ki ob cesti pogozdujejo ali urejajo hudournike ter deroče reke, so dolžne sodelovati z organizacijo za vzdrževanje ceste in prilagoditi vrsto in obseg del tako, da se zavaruje cesta.
Pristojna skupnost za ceste prispeva k stroškom za pogozditev goljav in za ureditev hudournikov in deročih rek glede na pomen, ki ga imajo takšna dela za varstvo ceste in glede na obseg teh del ob cesti.
113.	člen
Za graditev žičnic, elektrovodov, PTT vodov, cevovodov in ostalih vodov nad cestami ali ob njih mora investitor dobiti soglasje organizacije za vzdrževanje ceste. Cesta, ki jo prečka žičnica, mora biti zavarovana z ustrezno lovilno napravo. Stroške postavitve lovilne naprave trpi upravljalec žičnica
114.	člen
Za odpiranje kamnolomov, peskokopov in glinoko-pov ob cesti mora investitor dobiti soglasje organizacije za vzdrževanje cest.
Objekti iz prejšnjega odstavka lahko delujejo le v takšni oddaljenosti od ceste, da to ne vpliva na varnost prometa, stabilnost cestnega telesa in vzdrževanje cesta
115.	člen
Za opravljanje del izven varovalnega pasu, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja ozirom višine podzemskih voda. ali pa bi lahko vplivala na stabilnost cestnega telesa, na stroške vzdrževanja ali na promet na cesti, mora investitor dobiti soglasje organizacije za vzdrževanje cest. Taka dela se lahko opravljajo le pod pogoji, ki jih določa soglasja
116.	člen
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti cesto ali njen del, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo oziroma izvajati ali opustiti kakršnakoli dela ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na cesti ali pa ovirati ali ogrožati promet na njej.
Dejanja in opustitve iz prvega odstavka tega člena se podrobneje določijo v predpisu o vzdrževanju in varstvu cest.
117.	člen
Magistralne in regionalne ceste nadzoruje Republiški prometni inšpektorat.
Lokalne ceste nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za inšpekcijo cest.
118.	člen
Organi za inšpekcijo cest nadzorujejo zlasti:
—	stanje cest, njihovo^ vzdrževanje po tehničnih in drugih predpisih ter izpolnjevanje tehničrjih in drugih pogojev, s katerimi se zagotovi sposobnost ceste za varen in neoviran promet;
—	izvrševanje določb tega zakona o pogojih za promet na cestah in o ukrepih za varstvo cest; ,
—	uporabo tehničnih predpisov, normativov in standardov pri izvajanju del in uporabi materiala' ob rekonstrukciji ali graditvi cest.
119.	člen
Pri opravljanju inšpekcije cest je Inšpektor za ceste upravičen:
1.	pregledovati dela pri vzdrževanju, varstvu, rekonstrukciji in graditvi cest in njihovih objektov,
2.	pregledovati tehnično dokumentacijo v zvezi z vzdrževanjem, varstvom, rekonstrukcijo in graditvijo
cest
3.	ustaviti dela, ki se izvajajo v nasprotju s tehničnimi normativi in standardi za izvajanje del in uporabo materiala prt vzdrževanju, varstvu, rekon- • strukciji in graditvi cest, v nasprotju z določbami o pogojih za promet na cestah ali v nasprotju z ukrepi za varstvo cest,
4.	odrediti, da se morajo na cestah in v območju preglednega trikotnika odpraviti pomarijkljivosti, ki ogrožajo varnost prometa,
5.	odrediti, da se morajo ustaviti dela v neposredni bližini ceste, ki lahko spravijo v nevarnost cesto ali promet na'njej, ^
6.	odrediti, da.se odstranijo brez dovoljenja postavljeni prometni in neprometni znaki ali postavljeni tako, da ovirajo ali ogrožajo promet,
7.	odrediti ukrepe za zavarovanje ceste in začasno prepovedati promet cestnim vozilom, ki utegnejo poškodovati cesto ali spraviti v nevarnost promet,
8.	odrediti začasno prepoved prometa na novi ali rekonstruirani cesti, ki še ni tehnično pregledana in izročena prometu,
9.	ukrepati v skladu s posebnimi predpisi.
Če je cesta v takem stanju, da na njej ni mogoč ▼aren promet, odredi inšpektor za ceste takojšnje zavarovanje ceste, če je potrebno pa lahko tudi začasno
prepove promet na ogroženem odseku.
O vsem, kar je ugotovil in kar je ukrenil, mora inšpektor nemudoma 'obvestiti pristojni organ za inšpekcijo cest in organizacijo za vzdrževanje cest.
120.	člen
Zoper odločbo občinskega inšpektorja za ceste je dovoljena pritožba na Republiški prometni inšpektorat, zoper odločbo republiškega inšpektorja za ceste pa na republiški upravni organ pristojen za promet in gi-cer v roku 6 dni od njene vročitve.
121.	člen
Organ za inšpekcijo cest lahko po obrazloženi zahtevi pritožnika odloži izvršitev "^odločbe, če bi njena izvršitev povzročila škodo, ki bi se težko popravila.
VIII, KAZENSKE DOLOČBE
122.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 150.000 din se kaznuje za gospodarski prestopek organizacije za vzdrževanje cest:	\
1.	če ne vzdržuje ceste na tak način, da je na njih mogoč pjromet, za katerega so namenjene ter na način in ob pogojih, ki jih določa ta zakon, predpisi, izdani na njegovi podlagi in predpisi o varnosti cestnega prometa (drugi odstavek 83. člena),
2.	če v primerih iz prvega odstavka 89. člena ceste začasno ne zapre ali o tem ne obvesti javnosti, pristojni upravni organ za promet in pristojni upravni organ za notranje zadeve, ali čq cesto brez odlašanja ne usposobi za promet,
3.	če ne zagotovi ustreznega nadzorstva nad stanjem in razmerami na cestah in v varovalnem pasu ob njih ter pravočasno ne ukrepa (90. člen),
'4. če izda dovoljenje iz 98., 101. in 108. člena v nasprotju s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, ■
5.	če izda soglasje iz prvega in drugega odstavka 111. člena v nasprotju s tem zakonom.
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije za vzdrževanje cest, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.
123.	člen 1	.
Z denarno kaznijo od 20.000 do 150.000 din se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če brez soglasja organizacije za vzdrževanje cest gradi v varovalnem pasu stanovanjske hiše, druge
stavbe in naprave, ki se v tem pasu brez soglasja ne smejo postaviti (102. člen),
2.	če postavi nadzemske telefonske, telegrafske In .
druge kabelske linije ter nizkonapetostne električne oziroma napajalne vode tako, da ogrožajo cesto in promet na njej ali če postavi kanalizacijo, vodovode, toplovode in druge podobne naprave v varovalnem pasu brez soglasja pristojne organizacije za vzdrževanje cest (103. člen),	,
3.	če zgradi ali rekonstruira dovozni priključek ali pristop na cesto brez soglasja ali v nasprotju s pogoji tega soglasja, ali če uporaKljfi brez soglasja dovozni priključek oziroma pristop, na katerem je bistveno povečan ali spremenjen promet (prvi in dnw: nds*,-i,-?v 111. člena).
VII. INSPEKCIJA CEST
/
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prejšnjega odstavka.
124.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekršek organizacija za vzdrževanje cest:
1.	\če na cestnih odsekih, kjei se pojavlja plazovito zemljišče ali je nevarnost snežnih plazov, zametov, močnih sunkov vetra, hudourniških voda, padajočega kamenja, ne postavi stalnih varovalnih objektov ali začasnih naprav ali cesto ne opremi z ustrezno prometno signalizacijo (79. člen),
2.	če najmanj osem dni pred pričetkom izvajanja vzdrževalnih del ne priglasi del iz četrte, pete, šeste, sedme, devete in enajste alinee 84. člena pristojnemu organu za inšpekcijo cest,
3.	če pravočasno ne Objavi prepovedi prometa, prenehanje omejitve oziroma prepovedi prometa v sredstvih javnega obveščanja ali ne preusmeri prometa na ustrezno obvozno cesto, ali ne označi prepovedi prometa z ustreznimi prometnimi znaki, ali prekorači rok omejitve, določen v dovoljenju (87. člen).
4 če ne vodi evidence o cestah in objektih na njih (914 člen),
5.	če ne postavi, zamenia. dopolni, odstrani ah vzdržuje prometnega znaka ali ga oostavi brez soglasja pristojnega upravnega organa (92. člen),
*	6. če ne opravila v sodelovanju z organi za no-
tranje zadeve kontrole osne obremenitve in drugih izrednih prevozov na cestah (100. člen).
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje tndi odgovorna oseba organizacije za vzdrževanje cest, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
125.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 Min se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če njeno vozilo vozi po cesti ali njenem delu, na katerem je pristojni organ prepovedal promet, ali vozi po določenem đ'elu ceste z vozilom, s katerim ' je pristojni, upravni organ za promet prepovedal voziti (87. člen),
2.	če vozi njeno motorno vozilo ali priklopno vozilo s kolesi oziroma nnležnimi ploskvami, ki lahko poškodujejo vozišče (prvi odstavek 95. člena),
3.	če ne opravi izrednega prevoza na takšen način in pod takšnimi pogoji, kot je to določeno v dovoljenju za izreden prevoz (98. člen),
4.	če prekopava, podkopav.a ali ort-avlja druga dela na cestah brez dovoljenja organizacije za vzdrževanje cest ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja, oziroma če ne obvesti organizacije za vzdrževanje cest, kadar opravlja dela brez dovoljenja, ali ne odstrani neposredne nevarnosti (101. člen),
5.	če izvaja v bližini ceste ali objektov dela s katerimi bi se lahko oviral oziroma ogrožal promet, poškodovala ali spravila v nevarnost cesta ali objekt na njej in povečali stroški za vzdrževanje ceste ali objekta (106. člen).
6.	če ob cesti opravlja dela v kamnolomu, peskokopu ali glirokopu brez dovoljenja ali v takšni oddaljenosti od ceste, da to vpliva na varnost prbmeta, stabilnost cestnega telesa in vzdrževanje ceste (114. člen).
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
126.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje za pre-> kršek organizacija za vzdrževanje cest, druga organizacija združenega dela, ki opravlja investitorske posle ali je upravljalec oziroma investitor naprav v cestnem telesu, če nameravano graditev ali rekonstrukcijo ce- : ste ne objavi 60 dni pred pričetkom del, ali če ne da upravljalen oziroma investitorju naprave v cestnem teiesu na razpolago potrebnih načrtov in podatkov (prvi in drugi odstavek 81. člena).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 dm tudi odgovorna oseba or-. ganizacije za vzdrževanje cest, druge organizacije združenega dela, ki opravlja investitorske posle ali je upravljalec oziroma investitor naprav v cestnem telesu."
127.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje za prekršek" organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če na cesti in na njenem varovalnem pasu postavi neprometni znak brez dovoljenja organizacije za vzdrževanje cest ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja (drugi odstavek 108. člen).
2.	če uredi dovozni priključek ali pristop na cesto tako, det se na ceste nanaša blato ali drug material (prvi odstavek 110. člena).
3.	če začasno ali trajno zasede cesto ali njen del, izvaja na njej kakršnakoli dela. ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo ceste, ali če izvaja oziroma opusti kakršnakoli dela, kar bi utegnilo poškodovati cesto ali objekte na cesti, ali pa ovirati ali ogrožati promet na njej (116. člen).
Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
128.	člen
Z denarno kaznijo do 50.000 din se kaznuje za prekršek oseba, ki pri samostojnem opravljanju dejavnost z osebnim, delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, osebno vozi svoje vozilo kot prevoznik, kot tudi, kadar zaupa svoje vozilo v upravljanje drugi osebi:
1.	če vozi po cesti ali njenem delu, na katerem je pristojni organ prepovedal promet, ali vozi po določenem delu ceste z vozilom, s katerim je pristojni organ prepovedal voziti (87. člen),
2.	če vozi po cesti z motornim vozilom ali priklopnim vozilom s kolesi, oziroma naležnimi ploskvami. ki lahko poškodujejo vozišče (prvi odstavek 95. člena),
3.	če ne opravi izrednega prevoza‘na takšen način in pod takšnimi pogoji, kot je to določeno v dovoljenju za izredni prevoz (98. člen).
129.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za
prekršek posameznik:
1.	če vozi po cesti ali njenem delu, na katerem je pristojni organ prepovedal promet, ali vozi po določenem delu ceste z vozilom, s katerim je pristojni organ prepovedal voziti (87. člen),
2.	če vozi po cesti z motornim vozilom ali priklopnim vozilom s kolesi, oziroma naležnimi ploekvami. ki lahko poškodujejo vozišče (95. člen),
3.	če- brez posebnega dovoljenja opravi izredni
*
prevoz ali ne opravi izrednega prevoza na takšen način in pod takšnimi pogoji, kot je to določenoi v dovoljenju za izredni prevoz (98. člen),
4.	če prekopava, podkopava ali opravlja druga dela na cestah brez dovoljenja organizacije za vzdrževanje cest ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja, oziroma če ne obvesti organizacije za vzdrževanje cest, kadar opravlja ta dela brez dovoljenja (101. člen).
130.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:	i
1.	če ne plača cestnine za uporabo avtomobilske ceste oziroma druge ceste ali njenega dela oziroma objekta (48. člen),
2.	če ob cesti zunaj naselja postavi neprometni znak brez dovoljenja organizacije za vzdrževanje, cest ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja (drugi odstavek
108.	člena),
3.	če ujedi dovozni priključek ali pristop na cesto tako, da se na cesto nanaša blato ali drug material (prvi odstavek 110. člena),
4.	če začasno ali trajno zasede cesto, izvaja na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo ceste, ali če izvaja oziroma opusti kakršnakoli dela, kar bi utegnilo poškodovati cesto ali objekte na cesti ali pa ovirati ali ogrožati promet na njej (116. člen).
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
131.	člen
Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti za ceste opravijo iniciativni odbori.
Iniciativni odbor za ustanovitev občinske skupnosti za ceste imenuje izvršni svet skupščine občine, za ustanovitev Skupnosti za ceste Slovenije pa skupščina Republiške- skupnosti za ceste v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona
132.	člen
Občinske skupnosti za c^te se ustanovijo v šestih mesecih, Skupnost za ceste Slovenije pa v devetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Obstoječe samoupravne interesne skupnosti za ceste opravljajo svoje najoge po dosedanjih predpisih do ustanovitve skupnosti za ceste po tem zakonu, razen posebne samoupravne interesne skupnosti za ceste Ljubljana, ki opravlja svoje nalogfe po posebnem samoupravnem sporazumu'za čas veljavnosti tega_ sporazuma.
Obstoječe samoupravne interesne skupnosti za ceste prenesejo do 31. 12. 1982 vse posle, pravice In obveznosti na skupnosti za • česte po tem zakonu. S tem dnem prenehajo delovati obstoječe samoupravne interesne skupnosti na področju cestnega gospodarstva.
t	133. člen
Republiška skupnost za ceste ugotovi pravice in obveznosti, ki zadevajo regionalne ceste in predlog za prenos teh pravic in obveznosti na občinske skupnosti za j ceste predloži Skupnosti za ceste Slovenije ob njenem 'konstituiranju.
Organizacije za vzdrževanje cest prevzamejo magistralne in regionalne csete, ki jih vzdržujejo do
uveljavitve tega zakona, med svoja osnovna sredstva s
1.	1. 1982.
Sedanji upravljale! lokalnih cest prenesejo pravice in obveznosti, ki zadevajo lokalne ceste, na občinske skupnosti za ceste ob njihovem konstituiranju.
134. člen
• Postopek za sklenitev sporazuma, s katerirp bodo skupnosti za ceste uredile prevzem in prenos pravic in obveznosti, ki izhajajo iz regionalnih cest in drugih naslovov na občinske skupnosti za ceste in ha organizacije za vzdrževanje cest, se izvede do 31 12. 1982. Do takrat se uporabljajo sredstva in izvajajo obveznosti za te ceste po dosedanjih predpisih.
135 člen
Postopek iza sklenitev samoupravnega sporazuma o vzdrževanju cest po načelih svobodne menjave dela izvedejo uporabniki in izvajalci v skupnosti za ceste do 31. 12. 1982.
136.	člen
Posebno sodišče združenega dela iz 29. člena tega zakona se ustanovi do 31. 12. 1983.
137.	člen
Skupščina skupnosti za ceste sprejme v enem mesecu pd konstituiranju začasni statut skupnosti, ki ga pripravi iniciativni odbor iz 131. člena tega zakona.
138.	člen
x Če skupnpst za ceste oblikuje delovno skupnost iz 26. člena tega zakona, skupščina te skupnosti zagotovi potrebne pogoje in sprejme ustrezne 'ukrepe, da se ta delovna skupnost organizira in konstituira do 31. 12. 1982.
139.	člen
Občinske skupnosti za ceste -sprejmejo srednjeročni plan vzdrževanja, rekonstrukcij in gradenj lokalnih in regionalnih cest za obdobje 1983—1S85 v okviru samoupravnega sporazumna o temeljih srednjeročnega plana Republiške skupnosti za ceste glede regionalnih cest, in v okviru samoupravnih sporazumov o temeljih srednjeročnih planov sedanjih občinskih skupnosti za,ceste, oziroma dogovorov o temeljih srednjeročnega plana občin glede lokalnih cest, Skupnost za ceste Slovenije pa glede avtomobilskih cest ter magistralnih cest v okviru samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Republiške skupnosti za ceste, v roku treh mesecev po ustano-N vitvi skupnosti za ceste.
S srednjeročnim planom Skupnosti za ceste Slovenije se za obdobje 1983—1985 določi tudi razporeditev sredstev za ceste- po namenih porabe (druga ali-nea 35. člena tega zakona). Če ta plan ne bi bil sprejet v roku iz prvega odstavka tega člena, Izvršni »vet Skupščine SR Slovenije predlaga, da • začasno razporeditev sredstev za vzdrževanje cest uredi Skupščina SR Slovenije z odlokom. x	,
Do 31. 12. 1982 se za financiranje, cest uporabljajo določila dosedanjega zakona o javnih cestah in predpisov Izdanih na njegovi podlagi.
140.	člen
Postopek za sklenitev družbenega dogovora o pogojih za organiziranje organizacij združenega dela za vzdrževanje cest opravijo udeleženci tega dogovora v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje cest v smisiu družbenega dogovora iz prvega odstavka tega člena organizirajo deiavci .cestnih podjetij in delavci komunalnih in drugih organizacij združenega dela, ki združujejo lokalne ceste, v roku dveh mesecev po sprejemu tega družbenega dogovora.
Temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje cest in delovne organizacije združenega dela,' ki imajo v svojem sestavu temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje cest ter druge organizacije in skupnosti, uskladijo svojo organiziranost in poslovanje s tem zakonom do 31. 12. 1982.
141.	člen
Skupščine občin, na katerih območju deluje organizacija za vzdrževanje cest, izvolijo delegate uporabnikov v delavski svet. te temeljne organizacije združenega dela oziroma delovne organizacije v 30 dneh po sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno organizacijo združenega dela za vzdrževanje cest oziroma v delovno organizacijo, Skupščina SR Slovenije pa v delavski svet sestavljene organizacije združenega dela, v kateri so združena cestna podjetja, v 60 dneh po sprejemu samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela.
142.	člen
Razvrstitev cest, opravljena po veljavnih predpisih, ostane v veljavi.
Občinske skupnosti za ceste opravijo spremembe v razvrstitvi lokalnih cest na podlagi osnov in meril, dogovorjenih v Skupnosti za ceste Slovenije iz 7. člena tega zakona.
Postopek za določitev osnov in meril se izvede v Skupnosti za ceste Slovenije do 31. 12. 1982,
143.	člen
Ce skupščine občin sprejmejo odlok o določitvi cest, ulic in trgov v mestih in v naseljih mestnega značaja, katerih vzdrževanje je komunalna dejavnost v smislu 10. člena tega zakona, morajo o tem odločiti
v roku devetih mesecev po uveljavitvi tega rakona.
144.	člen
Postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma iz 53. člena tega zakona se izvede do 31. 12. 1982. S tem samoupravnim sporazumom prenesejo občinske skupnosti za ceste vse lokalne ceste v upravljanje in osnovna sredstva organizacijam za vzdrževanje cest.
145.	Hen
Republiški upravni organ, pristojen za promet, izda v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona Izvršilne predpise, ki jih določa ta zakon.
146.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o javnih cestah (Uradni list SRS, št 51/71), razen določb o upravljanju, vzdrževanju, financira-nju in varstvu cest, ki prenehajo veljati 31. 12. 1982. Z dnem, ko začne veljati ta zakon preneha ve-
2.	in 3. člen zakona o spremembah in dopolnitvah posameznih določb nekaterih republiških zakonov v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskega dovoljenja (Uradni list SRS, št 21/78).
Vsi predpisi, izdani pa podlagi zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, st. 51/71), razen predpisov za izvedbo določb zakona o javnih cestah o upravljanju, vzdrževanju, financiranju, varstvu cest, ki prenehajo veljati 31. 12. 1982, prenehajo veljati, ko začne veljati ta zakon.
147.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan Ro objavi v Uradnem listu SRS.
St. 34-49/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
i	Milan Kučan L r.
1688.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina _ in plinskega olja
Razglaša se zakon o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina in plinskega olja, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1981.
(
St 0100-165/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o določanju in usmerjanju dela prodajne cene benci-
n* in plinskega olja
V prodajni ceni bencina in plinskega olja — die- . selskega goriva (v nadaljnjem besedilu: prodajna cena) je od 22. januarja 1981 ▼ skladu z odlokom o oblikovanju cen za naftne derivate (Uradni Itet SFRJ, št 3/81) in odlokom o oblikovanju cen in določitvi v naj višje ravni cen za surovo nafto in naftno dozivate (Uradni Ust SFRJ, it 56/81) voebovi ta« del, U oz usmerja za namene, določene s tem zakonom.
Del prodajne cene iz prejšnjega odstavka določi Izvršni svet Skupščine SR Sloveni}«.
2.	Sen
* •	'--t
Del prodajne cene obračunavajo in plačujejo uporabniki družbenih sredstev, ki »o zavezanci za obračunavanje in plačevanje davka od prometa proizvodov.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka obračunavaj« in plačujejo del prodajne cene na način In r rokih, kot je določeno za plačevanje davka od prometa proizvodov, in sicer na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva.
3.	člen
Dela prodajne cene po tem zakonu ne obračunavajo in plačujejo pri nakupu na debelo pri proizvajalcih ali iz skladišč trgovskih , organizacij združenega dela:
—	enote in zavodi oboroženih sil SFRJ;
—	organizacije združenega dela, ki uporabljajo bencin in plinsko olje — dieseisko gorivo za pogon timih vozil, plovnih objektov in letal.
Organizacije iz 2. alinee prejšnjega odstavka vodijo evidenco o količinah bencina in plinskega olja — dieselskega goriva, ki jih kupujejo na debelo.
4.	člen
Kontrolo nad tem, kako zavezanci iz 2. člena tega zakona obračunavajo in plačujejo del prodajne cene, opravlja Služba družbenega knjigovodstva.
Pristojni republiški upravni organi oziroma samoupravne interesne skupnosti lahko pregledujejo, ali zavezanci pravilno obračunavajo in ^plačujejo del prodajne cene po tem zakonu.
Če pri tem pregledu ugotovijo kakšne nepravilnosti, obvestijo o tem Službo družbenega knjigovodstva in ji predlagajo, da sprejme ustrezne ukrepe po zakonu o Službi družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Sredstva, dosežena s plačilom dela prodajne cene, se usmerjajo za naslednje namene in v naslednji višini:
1.	za ceste — v skladu z določbami zakona o cestah 66,67 “/o;
2.	za raziskovanje in odkrivanje nahajališč energetskih surovin:
— Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije 13,33 %>;
— Interesni skupnosti za nafto in plin 13,33 Vo;
3.	za gradnjo cestnih prehodov na železniških
progah — Samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet 6,67 °/o.	*
Sredstva iz prejšnjega odstavka razporeja med uporabnike Služba družbenega knjigovodstva v rokih, ki jih določi republiški sekretar za finance.
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St »-18/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
fhwUn«tMne republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan L r.
MM.
Na podlagi 3. točke 37*. člena ustave Socialistične
republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah
zakona • vodah
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 16. decembra 1981 in na seji Zbora občin dne 16. decembra 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981.
St. 0100-166/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Predsednik Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o sprememba!) in dopolnitvah zakona o vodah
Zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74) se spremeni in dopolni tako, da se njegovo integralno besedilo glasi:
ZAKON O VODAH I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
(1)	Ta zakon ureja medsebojna razmerja delavcev, delovnih ljudi 'in občanov pri izkoriščanju in rabi površinskih, podzemnih in talnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč, pri gradnji vodnogospodarskih objektov in naprav ter drugih posegih v vodni režim.
(2)	Ta zakon ureja tudi temeljna načela za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti na področju vodnega gospodarstva ter načela za njihovo organizacijo.
(3)	Določbe tega zakona se nanašajo tudi na medrepubliške in meddržavne vode, na vodo obalnega morja, morsko obalo ter na zdravilne, termalne in mineralne vode, če ni v zveznem zakonu ali v drugem predpisu določeno drugače.
I	’
2. člen
(1)	Voda, vodotoki, jezera, izviri, obalno morje in morska obala ter vodna in priobalna zemljišča so dobrine splošnega pomena pod posebnim družbenim varstvom in jih je dovoljeno rabiti ali izkoriščati le na način, ki ga določa ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(2)	Naravni vodotoki, naravna jezera, naravni izviri, obalno morje, javni vodnjaki in vodna zemljišča so dobrine v splošni rabi in družbena lastnina. Ta določba se ne nanaša na vodna zemljišča presihajočih
jezer.
(3)	Preskrba s pitno vodo ima prednost pred uporabo in izkoriščanjem vode za druge potrebe.
2. člen
(1)	Vodni režim se ohranja in ureja tako, da se upošteva njegova celovitost v povodju.
(2)	Delovni ljudje in občani so pri rabi in izkoriščanju voda ter pri izvrševanju drugih posegov, ki vplivajo na vodo, upravičeni in dolžni, da:
—	ohranjajo in urejajo vodni režim tako, da se čfaaboij zavaruje človekovo okolje in omogoča uspešen družbeni napredek;
—	preprečujejo škodljivo delovanje voda in erozije s smotrno rabo voda in gospodarjenjem na vodnih, priobalnih in eroziji podvrženih zemljiščih, z graditvijo in vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov in naprav ter z drugimi ukrepi;
/
—	varujejo vodne količine z načrtnim povečevanjem gozdnih in zelenih površin, s primerno obdelavo zemljišč, smotrno prostorsko ureditvijo ter z drugimi ukrepi, s katerimi se zboljšuje razporeditev voda v času in prostoru;
—	zagotavljajo boljšo kakovost vode z organizirano gradnjo zadrževalnikov, s povečanjem pretokov v' vodotokih, s spreminjanjem tehnoloških postopkov v proizvodnji, z gradnjo čistilnih‘naprav za odpadne vode in z drugimi ukrepi, ki preprečujejo onesnaženje vode.
4.	Člen
Na področju vodnega gospodarstva se štejejo za dejavnosti posebnega družbenega pomena: ,
—	urejanje vodnega režima, da se zagotovi obramba pred poplavami in erozijo, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti vode;
—	spremljanje stanja vodnega režima;
—	usmerjanje gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav;
—	usmerjanje regulacije in drugih ureditev vodotokov in naravnih zbiralnikov vode;
—	vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih na-, ravnih zbiralnikov v od e ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;
—	zbiranje in obdelava za vodno gospodarstvo pomembnih podatkov'
—	urejanje medrepubliških in meddržavnih vodnogospodarskih zadev.
5.	člen
(1)	Za organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo se delovni ljudje in občani neposredno in po organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih združujejo z delavci v organizacijah združenega dela, ki opravljajo vodnogospodarske storitve, v samoupravne interesne skupnosti za vode (v nadaljnjem besedilu: vodne skupnosti).
(2)	Vodne skupnosti se ustanavljajo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi.
6.	člen
Vodnogospodarske storitve opravljajo delavci v organizacijah združenega dela, ki se organizirajo tudi v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: vodnogospodarske organizacije).
7.	člen
Za uresničevanje svojih potreb in interesov na področju vodnega gospodarstva zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani sredstva v skladu s tem in drugimi zakoni.
8.	člen
• Vodnogospodarski objekti in naprave v splošni rabi so osnovno sredstvo vodnogospodarske organizacije in so izven pravnega prometa.
9.	člen
(1)	Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic in interesov uporabnikov in izvajalcev vodnogospodarskih storitev se uredi s statutom ali z drugim samoupravnim splošnim aktom vodne skupnosti.
(2)	Za reševanje sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ki nastanejo v vodnih skupnostih ali med vodnimi skupnostmi, se ustanovi posebno sodišče združenega dela.
(3)	Vodne skupnosti lahko ustanovijo sodišče združenega dela tudi z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi s področja materialne proizvodnje.
(4)	Z aktom o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela skupščine vodnih skupnosti same oziroma skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi skupnostmi podrobneje uredijo pristojnosti, sestavo, sedež in organizacijo posebnega sodišča združenega dela.
10.	člen
(1)	Da se zagotovi smotrno gospodarjenje z vodami ob upoštevanju celovitosti vodnega režima v porečjih, se v SR Sloveniji določijo naslednja vodna območja:
—	vodno območje Mure;
—	vodno območje Drave;
—	vodno območje Save;
—	vodno območje Soče;
—	vodno območje obalnega morja s pritoki. ■
(2)	Meje vodnih območij določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
II.	VODNE SKUPNOSTI
1.	Ustanavljanje vodnih skupnosti
11.	člen
(1)	Vodne skupnosti ustanovijo kot uporabniki — delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnm delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani v krajevni skupnosti ter občani, organizirani v ribiških organizacijah, skupaj z izvajalci — delavci združenega dela vodnogospodarskih organizacij.
(2)	Vodna skupnost se praviloma ustanovi za eno vodno območje kot območna vodna skupnost, lahko' pa tudi za del vodnega območja, če se tako sporazumejo ustanovitelji iz prejšnjega odstavka.
'	(3) Za območje SR Slovenije ustanovijo območne
vodne skupnosti Zvezo vodnih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza vodnih skupnosti).
12.	člen
' (1) Samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti sklepajo delovni ljudje in občani iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2)	S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti se opredelijo klasti naslednja' vprašanja:
—	nameh in cilj njene ustanovitve in svobodne menjave dela v okviru ali po tej skupnosti; '
—	vsebina, način in postopek sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih;
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v skupnosti ;
—	pravice in odgovornosti organov skupnosti;
—	druge zadeve in vprašanja, ki so skupnega pomena za njene člane.
(3)	K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi območne vodne skupnosti dajejo soglasje občinske skupščine občin z območja, na katerem se ustanavlja taka skupnost.
1'3. člen
(1)	Zvezo vodnih skupnosti ustanovijo območne vodne skupnosti s samoupravnim sporazumom.
(2)	S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zveze vodnih skupnosti se urejajo:
—	namen in cilj njene ustanovitve;
—	naloge, ki jih območne vodne skupnosti poverijo zvezi vodnih skupnosti in združevanje sredstev za izvršitev teh nalog;
—	vsebina, način in postopek usklajevanja o zadevah in vprašanjih skupnega pomena za območne vodne skupnosti;
—	pravice in odgovornosti njenih organov;
—	druga vprašanja in zadeve, ki so skupnega pomena za območne vodne skupnosti.
(3)	K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi zveze vodnih skupnosti daje soglasje Skupščina SR Slovenije.
14. člen
(1)	Območne vodne skupnosti in zveza vodnih skupnosti so pravne osebe in nosilke pravic in obveznosti, ki jih'določa zakon, samoupravni sporazum oziroma statut.
(2)	Območno vodno skupnost in zvezo vodnici skupnosti upravlja skupščina.
(3)	Zveza vodnih skupnosti in Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije ustanovita, skupni organ za izvajanje programov urejanja kmetijskih zemljišč s sredstvi namenskega dela odškodnine, zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
*	15. člen
(1)	Skupščina območne vodne skupnosti ima zbor uporabnikov in zbor izvajalcev..
(2)	Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije uporabnikov, ki so člani skupnosti, delegate v zbor izvajalcev pa delegirajo delegacije izvajalcev, ki so člani skupnosti.
(3)	Število delegatskih mest v zborih skupščine območne vodne skupnosti ter število in način delegiranja delegatov, ki jih delegirajo uporabniki in izvajalci, se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti v skladu z zakonom.
16. člen
(1)	Delegati v skupščini območne vodne 'skupnosti enakopravno in sporazumno sprejemajo plan območne vodne skupnosti; oblikujejo politiko na področju vodnogospodarskih dejavnosti; se sporazumevajo o pro-s gramih storitev oziroma programih dejavnosti in o pogojih za opravljanje vodnogospodarskih storitev in 'dejavnosti; o povračilih; o samoupravnem nadzoru in o drugih vprašanjih uresničevanja svobodne menjave dela; ter drugih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki jih določa zakon, samoupravni sporazum o ustanovitvi območne vodne skupnosti in njen statut.
(2)	Delegati v skupščini območne vodne skupnosti
odločajo v obeh zborih enakopravno o sprejemu statuta skupnosti, plana skupnosti in o ukrepih za njegovo uresničitev, o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana, o sprejemu drugih samoupravnih splošnih aktov in o drugih zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti.
(3)	Delegati v skupščini območne vodne skupnosti odločajo na skupni seji obeh zborov o volitvah članov organov skupščine, o imenovanju in razrešitvi vodje
delovne skupnosti, o soglasju po določbah četrtega
odstavka 25. člena tega zakona in o vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje skupnih delovnih teles obeh zborov.
(4)	S samoupravnim sporazumom o ustanovitvi območne vodne skupnosti se določijo zadeve, o katerih odloča posamezni zbor samostojno in zadeve, o katerih' odločajo delegati v skupščini po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
17-. člen
(1)	Skupščino zveze vodnih skupnosti sestavljata dva zbora. Delegate delegirajo skupščine območnih vodnih skupnosti iz obeh zborov območne vodne skupnosti.
(2)	Število delegatov in način izvolitve obeh zborov skupščine se dolpči s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi ali s statutom zveze vodnih skupnosti.
18.	člen
(1)	Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni' zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora.
(2)	Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večmo glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
(3)	Ce ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom vodne skupnosti.
19.	'člen
Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje vodnogospodarskih storitev in dejavnosti, lahko skupščine ustreznih družbenopolitičnih'skupnosti začasno uredijo to vprašanje.
2.	Naloge vodnih skupnosti
20.	člen
(1)	Uporabniki vode ter delavci vodnogospodarskih organizacij, združeni v območnih vodnih skupnostih:,
—	sprejemajo planske akte, s katerimi določajo in na podlagi katerih izvajajo v skladu z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti vodnogospodarsko politiko na svojem območju;
—	skrbijo za varnost pred škodljivim delovanjem voda, sprejemajo ukrepe za obrambo pred poplavami, za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav, ki so v splošni rabi ter za vzdrževanje naravnih vodotokov. Spodbujajo in usmerjajo gradnjo vodnogospodarskih objektov'in naprav v posebni rabi in podvzemajo druge potrebne ukrepe;
—	skrbijo za ohranitev vodnih količin in zalog na svojem območju, dajejo spodbudo in sodelujejo pri gradnji zbiralnikov in drugih objektov, ki omogočajo trajnejše zadrževanje' voda in bogatenje podtalnice, sodelujejo pri odkrivanju novih vodnih virov in gradnji javnih in drugih vodnooskrbovanih naprav;
—	skrbijo za varstvo kakovosti voda,in \Todn’h zalog, podvzemajo ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistoče voda, ter dajejo spodbude in sodelujejo pri grad-
URADNI UST SRS
Stran 2311
i ■
St. 38 — 25. XII. 1981
nji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaževanjem oziroma jo čistijo;
—	zagotavljajo sredstva za urejanje vodnega režima;
—	sodelujejo pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter z organi in organizacijami v občini pri vseh vodnogospodarskih vprašanjih;
—	opravljajo druge zadeve v zvezi z urejanjem vodnega režima na svojem območju, skladno s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti ter z drugimi predpisi.
21.	člen
(1)	Območne vodne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo nameravane ukrepe in posege v vodni režim, zlasti v primerih iz drugega odstavka 23. člena tega zakona, usklajujejo pa tudi interese z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri urejanju vodnega režima.
(2)	Z namenom, da območne vodne skupnosti zagotovijo medsebojno usklajevanje in usklajevanje z drugimi .samoupravnimi interesnimi skupnostmi, sklepajo samoupravne sporazume o usklajevanju planov.
22.	člen
(1)	V zvezi vodnih skupnosti združeni uporabniki vode in delavci vodnogospodarskih organizacij urejajo zadeve, ki jih nanjo prenesejo območne vodne skupnosti.
(2)	Ne glede na določbo prejšnjega odstavka prenesejo območne vodne skupnosti na zvezo vodnih skupnosti tele za republiko pomembne zadeve:
:— usmerjanje in usklajevanje vodnogospodarske politike v SR Sloveniji skladno z družbenim planom SR Slovenije glede varstva pred škodljivim delovanjem voda, varstva vodnih količin, varstva kakovosti voda ter drugih vodnogospodarskih vprašanj;
—	spremljanje in analiziranje razvoja vodnega gospodarstva na območju SR Slovenije in seznanjanje Skupščine SR Slovenije o problematiki vodnega gospodarstva;
—	skrb za znanstveno in študijsko raziskovalno dejavnost, ki je potrebna za smotrno urejanje vodnega režima in za vzgojo kadrov;
—	sodelovanje pri pripravi republiških predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodelovanje z organi in organizacijami v republiki v vseh vodnogospodarskih vprašanjih;
-r naloge v zvezi s skladnejšim regionalnim razvojem in hitrejšim razvojem manj razvitih, zlasti obmejnih območij v SR Sloveniji, z odpravo večjih škod po poplavah na vodotokih in drugih zbiralnikih vode ter na vodnogospodarskih objektih in napravah v splošni rabi in v zvezi s pomembnejšimi vodnogospodarskimi posegi, ki so določeni v družbenem planu SR Slovenije;
—	urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen.
23.	člen
(1)	Območne vodne skupnosti urejajo medsebojna razmerja na podlagi značilnosti vodnega režima v mejnem oz'roma iztočnem prerezu vodotoka, ugotovljenih v vodnogospodarski osnovi.
(2)	Za vsak nameravani ukrep ali poseg v vodni režim, ki pomeni bistveno spreminjanje vodnega režima v mejnem ali iztočnem prerezu, ali zaradi katerega je ogrožena preskrba s pitno vodo, ali je dana ne-
varnost poplav, si mora vodna skupnost pridobiti mnenje druge prizadete vodne skupnosti.
24.	člen
(1)	Za opravljanje nadzora nad uveljavljanjem pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, delovnih ljudi in občanov, združenih v vodni skupnosti, nad uresničevanjem sprejetih samoupravnih odločitev, uporabo sredstev, delovanjem organov skupnosti in njihovih strokovnih služb in nad izvajanjem sprejete politike se pri vodnih skupnostih oblikujejo organi samoupravne delavske kontrole.
(2)	S statutom vodne skupnosti se uredijo pravice, ^dolžnosti in odgovornosti organa samoupravne delavske kontrole in njegovih članov.
25.	člen
(1)	Za opravljanje administrativno-strokovnih, pomožnih in tem podobnih del lahko območna vodna skupnost in zveza vodnih skupnosti oblikuje delovno skupnost, ali si zagotovi opravljanje teh del z dogovorom z drugo samoupravno interesno skupnostjo, organizacijo ali upravnim organom tako, da se zagotovi čimbolj smotrno opravljanje teh nalog.
(2)	Medsebojna razmerja svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka, kakor tudi druga medsebojna razmerja pri uresničevanju skupnih ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo za vodno skupnost dela iz prejšnjega odstavka, se uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med vodno skupnostjo in delovno skupnostjo.
(3)	Ce vodna skupnost in Zveza vodnih skupnosti za opravljanje del iz prvega odstavka tega člena oblikuje delovno skupnost, imenuje in razrešuje vodjo te delovne skupnosti skupščina potem, ko je dobila mnenje organa upravljanja delovne skupnosti.
(4)	K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog je potrebno poprejšnje soglasje skupščine vodne skupnosti, ki je tako delovno skupnost oblikovala.
III.	ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA VODNO GOSPODARSTVO
26.	člen
(1)	Sredstva za vodno gospodarstvo zagotavljajo delavci, delovni ljudje In občani v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov območnih vodnih skupnosti.-
(2)	V samoupravnih sporazumih o temeljih planov območnih vodnih skupnosti se opredelijo tudi kriteriji, način in obseg združevanja sredstev za tiste naloge, ki jih območne vodne skupnosti poverijo zvezi vodnih skupnosti Oziroma so nanjo prenešene po določbah drugega odstavka 22. člena tega zakona.
27.	člen
Sredstva se zagotavljajo:
1.	s samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti) ki opravljajo gospodarsko dejavnost;
2.	s povračili za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti;
3.	z odškodninami za odvzeti pesek, mivko in prod iz strug brežin in priobalnih zemljišč;
4.	z odškodninami zaradi nenadnega onesnaženja vode z nevarnimi ali škodljivimi snovmi;
5.	z namenskim delom odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov;
6.	z drugimi sredstvi nd podlagi zakona.
28.	člen
(1)	S samoupravnim združevanjem sredstev samoupravnih organizacij in skupnosti se zagotavljajo sredstva za gradnjo in rekonstrukcijo tistih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter druge posege, ki zagotavljajo večje količine in boljšo kakovost vode ter urejanje režima visokih voda.
(2)	Uporabniki in izvajalci urejajo odnose in razmerja pri združevanju sredstev, razporejanju teh sredstev po namenu uporabe, skupne kriterije za uporabo, pravice in obveznosti ter odgovornosti, ki pri tem nastajajo, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti.
29.	člen
(1)	S povračili se zagotavljajo sredstva za programe vodnogospodarskih storitev oziroma programe dejavnosti, ki jih po obsegu in vrednosti skupno določijo uporabniki in izvajalci v območni vodni skupnosti.
(2)	Povračila za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti plačujejo temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost.
(3)	Komunalne organizacije oziroma krajevne
skupnosti plačujejo povračilo za vodo, ki jo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodinjstvom in tistim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo.	•
(4)	Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne plačujejo povračila za vodo kmetje in kmetijske organizacije, če se voda uporablja za organizirano namakanje kmetijskih zemljišč in komunalne organizacije ter krajevne skupnosti za zalivanje javnih zelenih površin, čiščenje javnih površin, gašenje požarov in transport odpadnih voda ter za vzdrževanje in izkoriščanje hidrotehničnih objektov.
30.	člen
(1)	Pri dogovarjanju o povračilih upoštevajo ude-, leženci zlasti naslednje elemente:
—	materialne stroške;
—	sredstva amortizacije vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter sredstva amortizacije delovnih sredstev izvajalcev v skladu z zakonom;
—	anuitete prevzetih kreditov in drugih obveznosti za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;
—	sredstva za zadovoljevanje osebnih skupnih In splošnih družbenih potreb, obveznosti in drugih izdatkov, ki se pokrivajo iz dohodka izvajalca v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom;
:— sredstva rezerv na podlagi zakona;
—	dogovorjen del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev;
—	dogovorjen del sredstev za študije in raziskave
na področju vodnega gospodarstva.
(2)	Povračila se plačujejo na način in v obdobjih, ki ju določijo izvajalci in uporabniki s samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti.
31.	člen
Ce izvajalci in uporabniki ne opravijo postopka o samoupravnem združevanju sredstev za graditev vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, ki v skladu s plani družbenopolitičnih skupnosti zagotavljajo potrebe po večjih količinah vode, njeni ustreznejši časovni in prostorski razporeditvi ter boljši kakovosti vode, odločijo občinske skupščine z območja vodne skupnosti, da so določeni uporabniki in izvajalci dolžni opraviti tak postopek.
32.	člen
(1)	Ce se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil za programirane storitve ali dejavnosti, občinske skupščine z območja vodnih skupnosti s svojimi odloki določijo, da uporabniki plačujejo povračila v obliki obveznega prispevka v taki višini, kot je potrebna za minimalno vodnogospodarsko dejavnost posebnega družbenega pomena v skladu z družbenim planom občine in SR Slovenije.
(2)	Za minimalno dejavnost po prejšnjem odstavku se šteje:
—	minimalna amortizacija zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;
—	redno vzdrževanje naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter hudourniških območij regionalnega in medregionalnega pomena;
—	spremljanje stanja vodnega režima:
—	opravljanje del in nalog v zvezi z obrambo pred
poplavami;	,
—	urejanje zadev, ki imajo medrepubliški in meddržavni pomen.
33.	člen
(1)	Odškodnino za odvzeli pesefc, mivko in prod iz strug,''brežin in priobalnih zemljišč plačajo organizacije združenega dela, občani, civilne pravne osebe in drugi koristniki.
(2)	Odškodnino za enoto odvzetega materiala iz prejšnjega odstavka določi skupščina območne vodne
skupnosti.
(3)	Odškodnino za odvzeti pesek, mivko in prod iz strug, brežin in priobalnih zemljišč ne plačujejo vodnogospodarske organizacije združenega dela, če odvzeti material uporabljajo za vzdrževanje naravnih vodotokov, jezer, izvirov, morske obale ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
(4)	Odškodnina po tem členu se plačuje območni vodni skupnosti, uporablja pa se za namene, določene v samoupravnem sporazumu o temeljih piana območne vodne skupnosti.
34.	člen
(1)	Odškodnino zaradi nenadnega onesnaženju v de plača povzročitelj neposredno vodnogospodarski c ganizaciji združenega dela ali drugi organizaciji, ki pooblaščena za izvajanje nujnih ukrepov za omejev: nje posledic takega onesnaženja.
(2)	Odškodnina iz prejšnjega odstavka se določ v višini stroškov, potrebnih za nujne ukrepe omej" vanja posledic nenadnega onesnaženja vode.
(3)	S plačilom odškodnine po določbah tega člena povzročitelj ni prost odgovornosti za škodo, ki jo povzroči izven obsega nujnih ukrepov za omejevanje posledic"- nenadnega onesnaženja vode, ali, ki jo povzroči komu drugemu.
IV.	VODNOGOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
35.	člen
(1)	Dejavnosti iz 4. člena tega zakona opravljajo vodnogospodarske organizacije za urejanje voda in vodnogospodarske organizacije za urejanje hudournikov.
(2)	Vodnogospodarske organizacije iz prejšnjega odstavka vzdržujejo naravne vodotoke, jezera in izvire, obalno morje m vodna zemljišča ter vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi, spremljajo stanje vodnega režima in zagotavljajo varstvo vodnega režima, opravljajo naloge investitorja pri rekonstrukcijah vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, izvajajo nadzorne naloge pri gradnji vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, usmerjajo graditev vodnogospodarskih objektov in naprav ter regulacijo vodotokov, zagotavljajo enotno tekočo evidenco in sistem inlorm ranja uporabnikov o stanju vodnega režima, zagotavljajo sočasno Izvajanje nalog s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in opravljajo druge zadeve, ki jih določa zakon.
(3)	Vzdrževanje naravmh vodptokov, jezer in izvirov, obalnega morja, javnih vodnjakov, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi obsega zlasti:
—	čiščenje obrežij, strug vodotokov, jezer in morja;
—	utrjevanje brežin, nasipov in erozijskih površin;
—	popravila spodjed v naravnih in umetnih strugah, jezerih in morju;
—	popravila obrežnih zavarovanj, pragov in nasipov;
—	odstranjevanje naplavin.
36.	člen
(1)	Gradbena in druga dela, ki se ne nanašajo na storitve iz prejšnjega člena, poverjajo investitorji s pogodbo v izvajanje temeljni organizaciji v sestavi delovne ali sestavljene vodnogospodarske organizacije in drugim organizacijam združenega dela.
(2)	Ce se oddajo gradbena dela iz prejšnjega odstavka temeljni organizaciji v sestavi delovne ali sestavljene vodnogospodarske organizacije, investicijski 'in tehnični nadzor nad graditvijo ne sme biti poverjen nobeni temeljni organizaciji iz sestave delovne ali sestavljene vodnogospodarske Organizacije in tudi ne delovni skupnosti teh organizacij.
(3)	Kot investitor gradnje ali rekonstrukcije vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni x-abi lahko nastopa vodnogospodarska organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena, poslovna skupnost takih organizacij združenega dela in krajevna skupnost.
37.	člen
(1)	Za opravljanje dejavnosti iz 35. člena tega zakona organizirajo delavci, ki opravljajo vodnogospodarske storitve, temeljne organizacije združenega dela.
Temeljna organizacija za urejanje voda in temeljna organizacija za urejanje hudournikov mora izpolnjevati, poleg splošnih pogojev iz zakona o združenem delu, tudi naslednje pogoje:
1.	da se organizira za eno vodno območje ali za več vodnih območij in le izjemoma za del vodnega območja tako, da zagotavlja racionalno, ekonomično in učinkovito vzdrževanje in varstvo vodnega režima;
2.	da ima ustrezno tehnološko opremljenost;
3.	da ima potrebno število delavcev z ustrezno poklicno in izobrazbeno sestavo;
4.	da zagotavlja usposobljenost za uresničevanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
(2)	Z družbenim dogovorom se natančneje razčlenijo merila za uporabo v zakonu o združenem delu in v tem zakonu določenih pogojev za orgamziranje temeljnih organizacij združenega dela in delovnih organizacij.
(3)	Udeleženci družbenega dogovora iz prejšnjega odstavka so: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti občinskih skupščin, Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala in zveza vodnih skupnosti.
38.	člen
(1)	V poslovanju vodnogospodarskih organizacij se posebni družbeni interes na področju vodnogospodarskih dejavnosti posebnega družbenega pomena uresničuje .s soodločanjem uporabnikov delegatov in predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti tako, da delegati uporabni! ov oziroma predstavniki družbenopolitičnih 'skupnosti soodločajo v organu upravljanja temeljne organizacije o temeljnih pogojih njenega poslovanja, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih ter o imenovanju in razreševanju njenih poslovodnih organov.
(2)	Pristojne občinske skupščine dajejo soglasje k tistim določbam statutov vodnogospodarskih organizacij, ki se nanašajo na dejavnosti posebnega družbenega pomena.
39.	člen
(1)	Delavci .vodnogospodarske organizacije pridobivajo dohodek za opravljanje vodnogospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari po načelih svobodne menjave dela,
(2)	Kriterije in pogoje za urejanje odnosov in razmerij iz prejšnjega odstavka določijo delavci vodnogospodarske oVganizacije z uporabniki njihovih storitev s samoupravnim sporazumom.
(3)	Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka sklenejo delavci vodnogospodarske organizacije z uporabniki po njihovih delegatih v zboru uporabnikov območne vodne skupnosti.
(4)	Samoupravni sporazum iz drugega odstavka tega člena obsega zlasti:	j
—	udeležence svobodne menjave dela;
—	predmet svobodne menjave dela;
—	načine in pogoje zagotavljanja sredstev za iz-
vajanje del vzdrževanja in varstva vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vodotokov ;	'
—	način urejanja medsebojnih obveznosti in odgovornosti za primer poslovanja z izgubo in prevzemanjem rizika;
—	način usklajevanja v skupnih	' ’n -'oZm
reševanja sporov;
—	druga vprašanja skupnega pomena.
40.	člen
(f) Vodnogospodarske organizacije obračunavajo amortizacijo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti in v skladu s predpisi o amortizaciji.
(2)	S samoupravnim sporazumom o temeljih planov območne vodne skupnosti se lahko udeleženci sporazumejo o združevanju amortizacije ter o namenih tako združenih sredstev.
V.	PLANIRANJE
41.	člen	>
(1)	Vodnogospodarske osnove dajejo na ‘podlagi prikaza danosti vodnega režima v povodju in časovnem obdobju izhodišča in možnosti bodočega vodnogospodarskega razvoja. Vodnogospodarske osnove so strokovna osnova za sestavo planskih aktov.
(2)	Vodnogospodarske osnove se izdelajo za vodna območja in za območje SR Slovenije.
(3)	Za pravočasno, izdelavo vodnogospodarske osnove skrbi vodnogospodarska organizacija za urejanje voda.
/	42. člen .
(1)	Uporabniki in izvajalci ugotavljajo potrebe, pogoje in možnosti za varstvo in vzdrževanje vodotokov ter drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi, za vzdrževanje teh objektov in naprav in na podlagi elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov sklepajo samoupravne sporazume o temeljih plana vodne skupnosti.
(2)	Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana vodne skupnosti določijo skupno uporabniki in izvajalci po svojih delegatih v skupščini vodne skupnosti na podlagi elementov, ki jih’ oblikujejo uporabniki in izvajalci.
(3)	Uporabniki oblikujejo zlasti naslednje elemente:
—	obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;
—	način in pogoje za združevanje sredstev za namene iz prejšnje alinee in za namene varstva voda;
—	potreben obseg in namen sredstev.
. (4) Izvajalci oblikujejo zlasti naslednje elemente:
—	obseg in vrste zmogljivosti ter ukrepe za zagotovitev gospodarne izrabe zmogljivosti za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi;
—	osnove in merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oziroma opravljanje vodnogospodarske dejavnosti;
—	standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi.
43.	člen
(1)	S samoupravnim sporazumom o temeljih plana območne vodne skupnosti se udeleženci v območni vodni skupnosti sporazumejo zlasti:
—	o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, var-
stva voda, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v srednjeročnem obdobju, upoštevajoč pri tem tudi potrebe, ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev razvoja na področju vodnega gospodarstva, predvsem glede rekonstrukcije m gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi:
—	o lokaciji, rokih graditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte;
—	o samoupravnem združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega plana in o osnovah in merilih za samoupravno združevanje sredstev;
—	o pogojih in načinih uporabe in o upravljanju s sredstvi;
—	o potrebnih zmogljivostih za izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda;
—	o merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in povračil za programe varstva voda;
—	o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti;
—	o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v zvezi vodnih skupnosti;
—	o merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti;
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
(2)	S samoupravnim sporazumom o temeljih plana zveze vodnih skupnosti se udeleženci v zvezi vodnih skupnosti sporazumejo zlasti:
—	o skupnih nalogah, ki jih uresničujejo v zvezi vodnih skupnosti po tem zakonu in po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi zveze vodnih skupnosti;
—	o potrebnih sredstvih za izvedbo nalog zveze vodnih skupnosti;
—	o uporabi sredstev vzajemnosti in solidarnosti zaradi skladnejšega regionalnega razvoja obmejnih in manj razvitih območij v SR Sloveniji;
—	o izenačevanju pogojev vzdrževanja in varstva vodnega režima, zlasti na meddržavnih, medrepubliških, medfegionalnih in regionalnih vodotokih in obalnega morja;
—	o drugih zadevah in vprašanjih skupnega pomena za SR Slovenijo.
44.	člen
Kadar dve ali več občin sklenejo dogovor o skupnih temeljih planov, so udeleženke tega dogovora območne vodne skupnosti, če se tak dogovor nanaša tudi na zagotavljanje potreb po pitni vodi in na ukrepe in dela, ki so potrebna za obrambo pred poplavami in hudournimi vodami.
VI.	VODNOGOSPODARSKA SOGLASJA IN DOVOLJENJA
45.	člen
(1)	Za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane z rabo in izkoriščanjem vode, z izpuščanjem onesnažene vode oziroma snovi, ki onesnažuje vodo. z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih in drugih objektov in naprav ter z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s katerimi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna
razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih, so potrebna vodnogospodarska soglasja in vodnogospodarska dovoljenja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(2)	Vodnogospodarska soglasja in dovoljenja se izdajajo v skladu z vodnogospodarsko osnovo in plani vodnega gospodarstva.
(3)	Vodnogospodarsko soglasje in' vodnogospodarsko dovoljenje za posege, ki utegnejo vplivati na spremembo vodnega režima na medrepubliških oziroma meddržavnih vodotokih, se izda po poprejšnjem soglasju pristojnega organa oziroma pooblaščene organizacije prizadete republike oziroma v skladu z mednarodno pogodbo s poprejšnjim soglasjem zveznega komiteja, pristojnega za kmetijstvo in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo.
46.	člen
(1)	Vodnogospodarsko soglasje oziroma vodnogospodarsko dovoljenje ni potrebno za rabo in izkoriščanje vode v naravnih vodotokih in naravnih zbiralnikih za pitje, kopanje, pranje, napajanje živine, za zalivanje vrtov, za rekreacijo in za druge osebne potrebe, če s tem ni ogrožen vodni režim ali ni omejena oziroma onemogočena raba ali izkoriščanje vode drugim, ki so dobili vodnogospodarsko soglasje in vodnogospodarsko dovoljenje, ter za zajemanje atmosferskih voda, ki se iztekajo na zemljišče uporabnika.
(2)	Vodnogospodarsko soglasje ni potrebno za gradnjo posameznih objektov in naprav po sprejetih Izvedbenih prostorskih aktih in za manjše spremembe vodnega režima, če se z njimi ne povzroča škoda drugim.
A. Vodnogospodarsko soglasje
47.	člen
(1)	Gradnja ali rekonstrukcija vodnogospodarskih objektov ali naprav ter gradnja’ali rekonstrukcija drugih' objektov ali naprav, ki lahko vplivajo na spremembo v naravnem ali v umetno vzpostavljenem vodnem režimu, se ne sme začeti prodno ni dano vodnogospodarsko soglasje, če je treba tako soglasje pridobiti po določbah tega zakona.
(2)	Zahtevi za vodnogospodarsko soglasje za objekt ali napravo mora investitor priložiti predpisano tehnično dokumentacijo.
48.	člen
(1)	Vodnogospodarsko soglasje izda občinski upravni organ, pristojen za, vodno gospodarstvo, ko pridobi mnenje pristojne vodne skupnosti.
(2)	Za vodno gospodarstvo pristojen republiški upravni organ izda vodnogospodarsko soglasje;
—	za gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav na kraških vodah ter na medrepubliških in meddržavnih vodotokih;
—	za gradnjo akumulacij nad 100.000 m3 vode;
—	za vodosilne naprave z jakostjo nad 10 MW;
—	za odvzem in transport talne in izvirne vode izdatnosti nad 20 1/sek, za odvzem in transport vode iz vodotokov v količini 50 1/sek oziroma za več kot 10 odstotkov minimalnega pretoka;
—	za gradnjo in'rekonstrukcijo industrijskih in drugih objektov oziroma za tehnološke postppke pri katerih znaša onesnaženje nad 5.000 populacijskih ekvivalentov (PE) ter za radioaktivne odpadne vode;
—	za primarno kanalizačijo naselij z več kot 5000 ' prebivalci;
—	za gradnjo prometnih terminalov na površini nad 5000 m2 in za gradnjo letališč I. in II. reda;
—	za gradnjo primarnih naftovodov, produktovo-dov in plinovodov;
—	za gradnjo in rekonstrukcijo železniških prog, magistralnih in regionalnih cest.'
(3)	Za vodno gospodarstvo pristojen republiški upravni organ izda vodnogospodarsko soglasje, ko pridobi mnenje zveze vodnih skupnosti.
(4)	Vodnogospodarsko'soglasje neha veljati, če se v dveh letih od dneva, ko je postalo pravnomočno, ne prične graditi objekt ali naprava, za katero je bilo izdano, ali če ni bil vložen zahtevek za gradbeno dovoljenje.
B. Vodnogospodarsko dovoljenje
49.	člen	v
(1)	Za rabo voda in izpuščanje odplak, odpadkov ter drugih snovi, ki utegnejo onesnažiti vode ali vplivati na spremembo vodnega režima, je potrebno vodnogospodarsko dovoljenje, s katerim se predpišejo pogoji za rabo voda.
(2)	Vodnogospodarsko dovoljenje izda upravni organ, ki je pristojen za vodnogospodarsko soglasje.
(3)	Zahtevi za vodnogospodarsko dovoljenje mora investitor priložiti izvedbeno tehnično dokumentacijo.
(4)	Vodnogospodarsko dovoljenje se lahko izda za določen ali nedoločen čas.
50.	člen
(1)	Vodnogospodarsko dovoljenje neha veljati:
—	ko izteče rok, za katerega je dovoljenje izdano;
—	če se upravičenec odpove pravici do dovoljenja;
—	če se pravice brez opravičenega razloga ne izvršujejo dalj časa, kot je to določeno v izdanem dovoljenju.
(2)	Odločbo, s katero se ugotovi prenehanje pravic iz prejšnjega odstavka, izda organ, ki je pristojen za izdajo vodnogospodarskega dovoljenja.
(3)	Z odločbo o prenehanju vodnogospodarskega dovoljenja se lahko predpiše, da je imetnik dolžan na lastne stroške izvršiti ukrepe za zavarovanje vodnega režima, ki so potrebni zaradi opustitve uporabe vode in drugih pravic iz izdanega dovoljenja. Takšno odločbo izda pristojni organ potem, ko pridobi mnenje prostojne vodne skupnosti.
51.	člen
(1)	Organ, ki je izdal yodnogospodarsko dovoljenje, razveljavi izdano dovoljenje, ali začasno ustavi izvrševanje pravice iz tega dovoljenja, če se zaradi višje sile ali po krivdi upravičenca spremenijo pogoji, podkaterimi je bilo dano, tako, da bi nadatnje Izvrševanje te pravice ogrožalo,življenje ali zdravje ljudi.
(2)	Ce nastane tolikšno pomanjkanje vode, da ni mogoče zadovoljiti vseh potreb upravičencev na določenem območju, se sme posameznim upravičencem začasno omejiti ali ustaviti rabo oziroma izkoriščanje vode. Pri tem je treba prvenstveno zagotoviti pitno vodo za prebivalstvo in upoštevati sanitarne in komunalne potrebe ter interese ljudske obrambe.
(3)	Posameznim uporabnikom se sme začasno
omejiti ali skrajšati čas uporabe vode tudi iz njihovih umetnih vodotokov ali objektov za zbiranje vode, kadar ni dovolj vode za zadovoljevanje vseh potreb, ali če nastanejd' večje poškodbe na vodnogospodarskih objektih in napravah in je potrebna njihova rekonstrukcija.	v
(4)	Organ, ki je izdal vodnogospodarsko dovoljenje, ukrepa v smislu prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena praviloma na predlog pristojne vodne skupnosti, samostojno pa, kadar so vzroki takšne narave/t da ne dopuščajo odlašanje zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi ali družbene lastnine.
VII.	UREJANJE VODNEGA REŽIMA
52.	člen
(1)	Vodni režim se v skladu z določbami 3. člena tega* zakona ureja z vzdrževanjem vodotokov in zbiralnikov, z gradnjo in z vzdrževanjem vodnogospodarskih objektov in naprav, kakor tudi z drugimi ukrepi in posegi, ki so pomembni za urejanje vodnega režima.
(2)	Vodni režim se ureja na podlagi vodnogospodarske osnove v skladu s planskimi dokumenti vodnega gospodarstva.
53.	člen
(1)	Za vodotoke in druge zbiralnike vode po tem zakonu se štejejo vsi naravni in umetni, površinski ali podtalni zbiralniki in odvodniki voda, kot so: izviri, vodnjaki, potoki, reke, kanali, hudourniki, jezera, akumulacije. podtalni tokovi in-obalno morje.
(2)	Vodotoki in drugi zbiralniki vode ter hudourniki in njihova območja se kategorizirajo po vodnogospodarskem pomenu na lokalno regionalne in medregionalne.
,(3) Vodotoki medregionalnega pomena so: Mura, Drava, Sava. Soča. obalno morje. Blejsko. Bohinjsko in Cerkniško jezero ter .hudourniška območja, ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
»
54.	člen
(1)	Vodna zemljišča bo tem zakonu so: struge in korita z brežinami do višine srednje letne vode ter opuščene struge in prodišča, ki jih voda od časa do časa še poplavlja.
(2)	Za vodno zemljišče se šteje tudi dno obalnega morja in njegova obala do višine najvišjega vodostaja plime.
(3)	Za priobalna zemljišča se štejejo po tem zakonu vsa pribrežna zemljišča nad višino srednje letne vode in nad višino naj višjega vodostaja plime v širini najmanj 10 m, vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi in zemljišča najmanj v petmetrskem pasu za visokovodnimi nasipi. Za priobalna zemljišča se štejejo tudi erozijska območja z intenzivno erozijo in površine, ki jih ogrožajo plazovi.
55.	člen
(1)	Vodnogospodarski objekti in naprave so objekti in naprave, s katerimi se ureja vodni režim, ali se neposredno vpliva nanj, ne glede na gospodarsko ali drugo namembnost, zaradi katere so zgrajeni; po namembnosti so v splošni ali v posebni rabi.
(2)	Za vodnogospodarske objekte se štejejo tudi umetni vodotoki, umetna jezera in drugi umetni zbiralniki s pripadajočimi objekti in napravami.
(3)	Za vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi se štejejo tisti objekti in naprave, ki po svoji naravi in namenu zagotavljajo varstvo pred poplavami in erozijo ter boljšo časovno in prostorsko razporeditev voda nasploh; drugi vodnogospodarski objekti in naprave se štejejo za objekte in naprave v posebni rabi
I.	Varstvo pred škodljivim delovanjem voda
56.	člen
(1) Na vodotokih in drugih zbiralnikih ter na vodnih in priobalnih zemljiščih je treba gospodariti tako,
da se izboljšajo poplavne in odtočne razmere produktivnost tal in erozijski ter drugi ravnovesni pogoji, ki lahko vplivajo na vodni režim.
(2)	Škodljivo delovanje visokih voda se preprečuje z neposrednimi preventivnimi ukrepi proti poplavam in z usmerjanjem gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav, ki vplivajo na režim visokih voda.
(3)	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predpiše splošne pogoje za način gospodarjenja na območjih iz prvega odstavka tega člena.
57.	člen
(1)	Ukrepi in dela, ki so potrebna za obrambo pred poplavami in hudournimi vodami na določenem območju, se določajo v načrtu za obrambo pred poplavami, ki ga pripravi območna vodna skupnost, sprejmejo pa ga občinske skupščine.
(2)	Načrt za obrambo pred poplavami na medrepubliških in meddržavnih vodah pripravi zveza vodnih skupnosti na podlagi sprejetih načrtov iz prejšnjega odstavka. Načrt sprejme Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
(3)	V načrtu za obrambo pred poplavami je lahko predvidena tudi udeležba občanov in organizacij združenega dela, kadar je nevarnost poplave tolikšna da z razpoložljivimi sredstvi in delavci ni mogoče zagotoviti obrambe. V načrtu se lahko predvidi tudi udeležba enot Jugoslovanske ljudske armade in uporaba njenih sredstev.
58.	člen
(1)	Meje priobalnih zemljišč in erozijskih območij (54. člen) in meje morske obale, kakor tudi način gospodarjenja na teh zemljiščih predpiše občinska skupščina z odlokom, ki ga izda na predlog vodnogospodarske organizacije za urejanje voda oziroma za urejanje hudournikov.
(2)	Z odlokom občinske skupščine se predpiše tud! obveznost lastnikov oziroma uporabnikov pribrežnih zemljišč za čiščenje potokov in jarkov.
59.	člen
(1) Upravljale! vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi so dolžni zavarovati svoje objekte in naprave pred visokimi vodami in jih redno vzdrževati
(2) Ce so odpadli razlogi, zaradi katerih so bili zgrajeni vodnogospodarski objekti in naprave, se ti objekti in naprave lahko odstranijo le z dovoljenjem organa, ki je izdal vodnogospodarsko soglasje.
• (3) Ce objektov iz prejšnjega odstavka ni mogoče odstraniti, jih je lastnik oziroma uporabnik dolžan vzdrževati.
(4)	Vodnogospodarski objekt ali naprava v posebni rabi iz prejšnjega odstavka se lahko preda v gospodarjenje vodnogospodarski organizaciji pod pogoji, ki jih sporazumno določita lastnik oziroma upravljalec in vodnogospodarska organizacija.
2.	Varstvo vodnih količin
60.	člen
(1) S poseganjem v vodni režim se ne sme spremeniti nivo gladine in smer podzemnih voda tako. da bi bila ogrožena preskrba s pitno in tehnološko vodo ali drugačna uporabnost vode, kmetijska proizvodnja ter mineralni, termalni in zdravilni vrelci ali stabilnost objektov in tal. Pri,vsakem posegu v vodni režim
/
je treba vselej zagotoviti minimalni pretok na vodotokih.	,
(£) Da se zavarujejo zaloge vode na območju na katerem se zajema pitna voda in termalna, mineralna ali zdravilna voda, določi občinska skupščina z odlokom varstveni pas in ukrepe za zavarovanje voda.
«
3.	Varstvo kakovosti vode in morja
61.	člen
(1)	Snovi, ki zaradi svoje sestave, količine ali stopnje radioaktivnosti lahko spravijo v nevarnost življenje in zdravje ljudi, življenje in zdravje rib in drugih živali ter škodujejo rastlinstvu (k nadalnjem besedilu: nevarne snovi) ni dovoljenoMzpuščati v vode in vodne tokove ter vode obalnega morja.
(2)	Da ne bi prihajale v vode, vodne tokove in vode obalnega morja snovi, ki bi lahko povzročile tolikšno spremembo njihove kemične, fizikalne, biološke ali bakteriološke sestave, da bi omejile ali onemogočile njeno rabo (v nadalnjem besedilu: škodljive snovi), je na bregovih, v strugah vodotokov in obali ter obalnem morju prepovedano:
—	spravljanje in pretakanje škodljivih snovi, kot so: nafta in njeni derivati ter druge podobne snovi;
—	pranje motornih vozil;
—	odlaganje in spuščanje odkopnih in odpadnih materialov in drugih podobnih snovi;
—	odvajanje vode s tako temperaturo, ki bi lahko škodila vodnemu rastlinstvu in živalstvu.
(3)	Na območju izvirov in talne vode se v nobenem primeru ne smejo odvajati odpadne vode v izvirne in talne vode, gnojišča in greznice pa morajo biti urejene tako, da ni nevarnosti pronicanja in prelivanja v podtalne vode.
(4)	Pralna in čistilna sredstva, ki vsebujejo deterT gente, se smejo uporabljati le, če ustrezajo zahtevam o razgradnji detergentov.
62.	člen
(1)	Vsako izlivanje ali spuščanje nevarnih ali škodljivih snovi, do katerega je prišlo po nesrečnem naključju ali okvari, je povzročitelj onesnaženja dolžan nemudoma prijaviti najbližji postaji milice.
(2)	Kdor opazi izlivanje ali izpuščanje nevarnih ali škodljivih snovi na morju''ali na kopnem je dolžan to nemudoma priglasiti najbližji postaji milice.
(3)	Ce pride do izlivanja ali izpuščanja nevarnih ali škodljivih snovi, mora vodnogospodarska organizacija za urejanje voda na stroške povzročitelja nemudoma podvzeti potrebne ukrepe za zavarovanje vode in morja. Za ta dela ima pravico zahtevati odškodnino od povzročitelja oziroma če se ta fte da ugotoviti povračilo stroškov iz sredstev, zbranih v območni vodni skupnosti.
(4)	Za izvajanje ustreznih ukrepov v smislu prejšnjega odstavka mora organizacija za urejanje voda imeti primerno opremo, če se za tako ukrepanje skupaj z drugimi zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi ne uredi posebna intervencijska služba. Financiranje opreme zagotovi območna vodna skupnost iz zbranih sredstev za urejanje vodnega režima. Če pa se ustanov^fcposebna intervencijska služba, se z dogovorom med zainteresiranimi organizacijami in skupnostmi uredijo vprašanja sofinanciranja, organizacije in delovanja take službe.
63.	člen
(1) Organizacije združenega dela in druge organizacije, ki spuščajo onesnaženo vodo, kakor tudi komu-
nalne organizacije za kanalizacijo, so dolžne redno preiskovati kakovostne in količinske spremembe odpadnih voda, ki jih izpuščajo ali odvajajo, in dostavljati analitske postopke v atestiranje za to pooblaščenim organizacijam ter zagotoviti predpisano obratovanje in vzdrževanje čistilnih naprav.
(2)	Organizacije iz prejšnjega odstavka morajo za obratovanje s čistilnimi napravami in za njihovo vzdrževanje imeti poslovnik, ki ga je sprejel organ upravljanja te organizacije, in voditi obratni dnevnik.
(3)	Organizacije združenega dela so dolžne na lastne stroške priključiti svoje izpuste odpadnih voda na skupni zbiralnik, ko je ta zgrajen. Ta določba velja tudi za priključitev izpustov iz čistilnih naprav, če se zgradi skupna čistilna naprava z boljšo stopnjo čiščenja.
64.	člen
Vode v vodotokih in na posameznih odsekih vodotokov se kategorizirajo po kakovosti z namenom varstva in izboljšanja kakovosti voda. Kategorizacija se opredeli s planskimi akti območnih vodnih skupnosti.
65.	člen
Pitna voda in voda namenjena za splošno preskrbo, za proizvodnjo živilskih proizvodov ter mineralna voda ne sme vsebovati škodljivih snovi nad dovoljenimi količinami, nevarnimi za zdravje.
66.	člen ^
(1)	Da se na širšem območju zavaruje voda v vodotokih in podtalnicah, se lahko določijo zavarovana območja.
(2)	Zavarovana območja se opredelijo s plani vodnih skupnosti in plani družbenopolitičnih skupnosti.
(3)	S samoupravnimi sporazumi območnih vodnih skupnosti in z dogovori o temeljih planov družbenopolitičnih skupnosti se opredelijo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se nanašajo na zavarovana območja, in ukrepi družbenopolitičnih skupnosti, da se na teh območjih zavaruje voda v vodotokih in podtalnicah.
67.	člen
(1)	Nevarne in škodljive snovi je dovoljeno skladiščiti, prelagati, odlagati ali drugače z njimi ravnati in prevažati samo v napravah s tako tehnično zaščito, da je onemogočeno nekontrolirano prelivanje ali izpuščanje teh snovi.
(2)	Za skladiščenje in transport radioaktivnih snovi veljajo posebni predpisi.
(3)	Gradnja skladišč in napeljav za nevarne in škodljive snovi ni dovoljena na območjih vodnih akumulacij in na zavarovanih vodnih območjih. V utemeljenih primerih sme za vodno gospodarstvo pristojni republiški upravni organ izjemoma dovoliti gradnjo manjših skladišč in napeljav za take snovi v soglasju z Republiškim sanitarnim inšpektoratom.
(4)	Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko prepove transport nevarnih in škodljivih snovi prek določenih območij ter določi, način obvoza.
4.	Odvzem mivke, peska, proda in kamna
68.	člen
Iz naravnih vodotokov iz obalnega morja iz vodnih in priobalnih zemljišč ter iz objektov za zbiranje vode se lahko odvzemajo mivka, pesek, prod in kamen samo v skladu z določbami tega zakona (prvi odstavek 75. člena).
5.	Omejitev pravic uporabnikov oziroma lastnikov
zemljišč
69.	člen
(1)	Imetnik pravice uporabe oziroma lastniki zem-, Ijišč morajo dosoliti dostop na zemljišča osebam, ki
opravljajo dela v zvezi z vzdrževanjem vodnega režima in osebam, ki imajo pravico meriti, snemati, projektirati ali zaznamovati zemljišča ali ugotavljati in spremljati stanje vode in vodotokov ter osebam, ki izvajajo ' dela pri graditvi in rekonstrukciji vodnogospodarskih objektov in naprav.
(2)	Imetnik pravice uporabe oziroma lastniki zemljišč imajo pravico Zahtevati odškodnino za škodo, povzročeno z deli iz prejšnjega odstavka.
70.	člen
(1)	Ce se vprašanje odvajanja voda z zemljišča ali dovajanja vode na zemljišče ne da rešiti na kakšen drug ugodnejši ali ekonomičnojšl način, se sme ustanoviti v korist tega zemljišča služnostna pravica odvajanja oziroma dovajanja vode čez druga zemljišča.
(2)	Imetniki pravice uporabe oziroma lastniki zemljišč ne smejo v škodo sosednjih zemljišč spreminjati smeri padca vode in količin, ki naravno tečejo čez njihova zemlišča.
6.	Rečna nadzorstvena služba
71.	člen
(1)	Naloge s področja urejanja vodnega režima, ki se nanašajo na varstvo voda opravlja rečna nadzorstvena služba, ki jo ustanovi vodnogospodarska organizacija za urejanje voda.
(2)	Obseg nalog rečne nadzorstvene službe določi v sporazumu z Republiškim vodnogospodarskim inšpektoratom območna vodna skupnost s posebnim pravilnikom. '
(3)	Rečno nadzorstveno službo opravljajo rečni nadzorniki, ki jih imenuje vodnogospodarska organizacija v soglasju z vodnogospodarsko inšpekcijo.
VIII.	VODNA KNJIGA IN KATASTER VODA
72.	člen
(1)	Vodnogospodarska soglasja in vodnogospodarska dovoljenja, ki jih izdajajo pristojne organizacije oziro-majorgani, se zbirajo v vodni knjigi.
(2)	Vodne količine, kakovost vode in zgrajeni vodnogospodarski objekti in naprave se vpisujejo v kataster voda.
(3)	Vodno knjigo in kataster voda vodi zveza vodnih skupnosti, nadzor nad poslovanjem pa opravlja za vodno gospodarstvo pristojen republiški upravni organ.
IX.	VODNOGOSPODARSKA INSPEKCIJA
73.	člen
Vodnogospodarsko inšpekcijo opravljajo organi vodnogospodarske inšpekcij«.
74.	člen
Poleg ukrepov, ki jih določajo predpisi o sistemu, organizaciji in delu državne uprave, je organ vodnogospodarske inšpekcije upravičen:
— odrediti začasno ustavitev del ali prepovedati
rabo in izkoriščanje voda, ali omejiti ali prepovedati
izpuščanje odplak in drugih snovi, ki onesnažujejo vode, če se dela izvajajo, vode rabijo ali izkoriščajo oziroma izpuščajo odplake in druge snovi, ki onesnažujejo vode, v nasprotju s predpisi in izdanimi dovoljenji;
—	predpisati ustrezne ukrepe uporabniku oziroma lastniku, ki vodnogospodarski objekt ali napravo slabo vzdržuje, ali je vzdrževanje opustil, zaradi česar bi lahko nastala nevarnost porušitve objektov ali naprav in občutna škoda na vodnem režimu;
—	poveriti ustrezni delovni organizaciji, da na stroške zavezanca izvrši ukrepe, ki so mu bili z odločbo naloženi, pa jih sam ni izvršil; če gre za nujna dela v javnem interesu, lahko v takem primeru z odločbo tudi odredi, da mora stroške založiti območna vodna skupnost.
X.	POSEBNE DOLOČBE
75.	člen
(1)	Za vodno gospodarstvo pristojen republiški upravni organ izda strokovno navodilo:
—	za ugotavljanje značilnosti vodnega režima v mejnem oziroma iztočnem prerezu (prvi odstavek 23. člena);
—	o načinu določanja količine in stopnje onesnaženosti vode (5. alinea drugega odstavka 48. člena);
—	o tem, kaj obsega vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi (drugi odstavek 35. člena);
—	za izdelavo vodnogospodarskih osnov (drugi odstavek 46. člena);	'	'
—	o tem, za katere posege je potrebno vodnogospodarsko soglasje in kaj se šteje za manjše spremembe vodnega režima (prvi odstavek 45. člena in drugi odstavek 45. člena);
—	o tem, kakšna tehnična dokumentacija je potrebna za pridobitev vodnogospodarskega soglasja in vodnogospodarskega dovoljenja in kaj morajo vsebovati vodnogospodarska soglasja in vodnogospodarska dovoljenja (drugi odstavek 47. člena in tretji odstavek 49. člena);
—	o načipu kategorizacije vodotokov in hudourniških območij po vodnogospodarskem pomenu (drugi odstavek 53. člena);
—	o' tem. kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi, in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in druge zbiralnike vode (55. člen);
—	za določanje meje pridbalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale (prvi odstavek 58. člena);
—	o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda (63. člen);
—	o načinu odvzemanja mivke, peska, proda in kamna (68. člen);
—	o načinu zbiranja vodnogospodarskih soglasij
in vodnogospodarskih dovoljenj v vodni knjigi in katastrih voda/ o vpisovanju vodnih količin, kakovosti vode in zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav (72. člen).	f
(2)	Za vodno gospodarstvo pristojni republiški upravni organ izda s soglasjem za kmetijstvo in za zdravstveno varstvo pristojnega republiškega uftavne-ga organa navodilo o urejanju gnojišč in greznic (tretji odstavek 61. člena).
(3)	Za vodno gospodarstvo pristojen republiški upravni organ izda v soglasju za tržišče in splošne gospodarske zadeve pristojnim republiškim upravnim lor-
ganom navodilo o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (prvi odstavek 67. člena).
(4)	Za zdravstveno virstvo pristojen republiški upravni organ izda strokovno navodilo o načinu izvajanja nadzorstva nad pitno vodo ter objekti in napravami za oskrbo š pitnb vodo (65. člen).
(5)	Za zdravstveno varstvo pristojen republiški upravni organ izda v soglasju za vodno gospodarstvo pristojnim repubkškim upravnim organom strokovno navodilo o tem, katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in strokovno navodilo o dopustnih temperaturah vode (61. člen).
(6)	Predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za ljudsko obrambo izda v soglasju za vodno gospodarstvo pristojnim republiškim upravnim organom strokovno navodilo o vsebini načrta za obrambo pred poplavami (57. člen).
(7)	Strokovna navodila so dolžni izdati pooblaščeni republiški upravni organi oziroma njihovi predstojniki v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
XI.	KAZENSKE DOLOČBE
76.	člen
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 do 1.000.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če pri izvajanju svoje gospodarske ali druge dejavnosti povzroča spremembo vodnega režima ž rabo in izkoriščanjem vode z izpuščanjem onesnažene vode oziroma drugih snovi, ki onesnažujejo vodo z gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih ih drugih objektov in naprav, ter z drugimi posegi v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča, s kateriipi se spreminja količina, kakovost, prostorska ali časovna razporeditev voda oziroma se spreminjajo razmere na vodnih in priobalnih zemljiščih, ne da bi si predhodno preskrbela vodnogospodarsko soglasje oziroma vodnogospodarsko dovoljenje, če ni z zakonom drugače določeno (prvi odstavek 45. člena);
2.	če začne z gradnjo ali rekonstrukcijo. vodnogospodarskih objektov ali naprav ter z gradnjo ali rekonstrukcijo drugih objektov in naprav, ki lahko vplivajo na sprerriembe v naravnem ali v umetnem vzpostavljenem vodnem režimu prej preden ji je bilo izdano vodnogospodarsko soglasje (prvi odstavek 47. člena);
3.	če rabi vodo ali izpušča odplake, odpadke ter druge snovi, ki utegnejo onesnažiti vodo, vodne tokove, ali vode obalnega morja, ne da bi si predhodno preskrbela vodnogospodarsko dovoljenje (prvi odstavek 49. člena);
4.	če začasno ne ustavi rabo oziroma izkoriščanje vode v primeru, ko nastane tolikšno pomanjkanje vode, da ni mogoče zadovoljiti vseh potreb vodnih upravičencev na določenem območju (drugi odstavek 51. člena);
5.	če ne omeji ali ne skrajša časa uporabe vode iz umetnih vodotokov ali objektov za zbiranje vode, ko ni dovolj vode za zadovoljevanje vseh potreb, ali če so nastale večje poškodbe na vodnogospodarskih objektih in napravah in je potrebna njihova rekonstrukcija (tretji odstavek 51. člena);
6.	če v primeru, ko pride do izlivanja ali spuščanja nevarnih ali škodljivih snovi nemudoma ne pod-vzame potrebnih ukrepov za'zavarovanje vode in morja (tretji odstavek 62. člena);
7.	če v skladu s posebnimi predpisi ne preiskuje redno kakovostno in količinsko spremembo odpadnih vod, ki jih izpušča ali odvaja ali ne dostavi atestiranih analiz za to pooblaščenim organizacijam, ali če ne zagotovi predpisanega obratovanja in vzdrževanja čistilnih naprav (prvi in drugi odstavek 63. člena);
8.	če skladišči, prelaga oziroma odlaga ali prevaža nevarne in škodljive snovi v napravah brez tehnične zaščite, ki naj onemogoči prelivanje teh snovi (prvi odstavek 67. člena) oziroma če gradi skladišča in napeljave za nevarne in škodljive snovi na območju akumulacij in na zavarovanih območjih brez dovoljenja pristojnega organa (tretji odstavek 67. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
77.	člen
Z denarno kaznjio od 5.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
L če na bregovih, v strtigah vodotokov in obali ter obalnem morju spravlja ali pretaka škodljive snovi, kot so: nafta in njeni derivati ter druge podobne snovi, pere motorna vozila, odlaga ali spušča odkopane ali odpadne materiale in druge podobne snovi, ali odvaja vodo s tako temperaturo, ki bi lahko škodila vodnemu rastlinstvu ali živalstvu (drugi odstavek 61. člena);
2.	če v primerih, kot jih predpisuje prvi odstavek 69. člena tega zakona, ne dovoli dostopa na zemljišče upravičenim osebam;
3.	če iz naravnih vodotokov, iz obalnega morja, iz vodnih in priobalnih zemljišč ter iz objektov za zbiranje vode odvzema brez dovoljenja mivko, pesek, prod ali kamen (38. člen);
4.	če na zahtevo pristojnega organa ne da za vodni kataster potrebnih podatkov o vodnih količinah, o kakovosti vode in o zgrajenih vodnogospodarskih objektih in napravah (72. člen);
5.	če ne izvrši v določenem roku ukrepov, ki so ji bili naloženi z odločbo pristojnega organa vodnogospodarske inšpekcije (74. člen).
78.	člen
Z denarno kaznijo od 2.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba za dejanja iz 1., 2., 3., 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 76. člena in 1. do 5. točke 77. člena tega zakona.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79.	člen
(1)	Organizacije združenega dela druge samoupravne organizacije in skupnosti, civilne pravne osebe in občani ki po določbah 71. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74) niso prijavili vodni knjigi svoje vodne pravice ter predloži potrebne listine, ali svoje zatrjevane pravice niso mogli dokumentirati z ustreznimi listinarrii ter tudi v predpisanem roku niso vložili zahtevo za izdajo predpisanih aktov v skladu z omenjenim zakonom, so dolžni to storiti v roku enega leta od dneva, ko začne veljati ta zakon.
(2)	Organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti, civilne pravne osebe in občani, ki so upravljalci oziroma lastniki z dovoljenjem zgrajenih vodnogospodarskih objektov in naprav v po-
sebni rabi, pa za obratovanje teh objektov in naprav Se niso vložili zahteve, ali pridobili vodnogospodarskega dovoljenja, so dolžni vložiti zahtevo za vodnogospodarsko dovoljenje v roku enega leta od dneva, ko začne veljati ta zakon.
(3)	Ce organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija in skupnost, civilna pravna oseba ali občan iz prvega in drugega odstavka tega člena ne prijavi svojih zatrjevanih pravic ali vloži zahteve v predpisanem roku, pristojen organ za vodnogospodarsko inšpekcijo prepove uporabo objekta oziroma naprave. za katero ni dana prijava oziroma ni zahtevano vodnogospodarsko dovoljenje.
(4)	Določba prejšnjega odstavka ne izključuje uporabo drugih ukrepov, ki jih določa ta zakon za varovanje vodnega režima.
80.	člen
(1)	Predpisi, izdani na podlagi pooblastil iz zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), ostanejo v veljavi.
(2)	Predpisi, izdani na podlagi pooblastil iz 63. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 16/74), se morajo uskladiti, če so v nasprotju s tem zakonom v roku iz 75. člena tega zakona.
81.	člen
(1)	Dosedanji sistem zagotavljanja sredstev za področje vodnega gospodarstva na način, ki ga določajo samoupravni sporazumi o temeljih planov območnih vodnih skupnosti in v skladu z njimi drugi samoupravni sporazumi, ostane v veljavi do konca leta 1983, če se uporabniki in izvajalci ne opredelijo drugače.
(2)	Ce se uporabniki in izvajalci opredelijo drugače, se morajo posebej sporazumeti o izpolnjevanju medsebojnih pravic, dolžnosti in odgovornosti, ki so jih prevzeli za tekoče investicije v vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi ter regulacijo naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode.
82.	člen
(1)	Območne vodne skupnosti in zveza vodnih skupnosti morajo uskladiti svoje samoupravne sporazume in druge splošne akte s tem zakonom v roku dveh let po njegovi uveljavitvi.
(2)	Obstoječe vodnogospodarske organizacije združenega dela so dolžne uskladiti svojo organizacijo in poslovanje v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
(3)	V roku enega leta po uskladitvi aktov iz prvega odstavka tega člena se morajo uskladiti z določbami tega zakona tudi organizacija in naloge delovne skupnosti zveze vodnih skupnosti.
(4)	Družbeni dogovor o pogojih za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela za urejanje voda in za urejanje hudoumikev sprejmejo udeleženci tega dogovora v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
83.	člen
Območna vodna skupnost lahko še naprej nastopa kot investitor za vse začete investicije na področju vodnega gospodarstva, za katere je bila lahko investitor po predpisih zakona o vodah (Uradni list SRS,
št Mrt«-
M. Sen
U) Območne vodne skupnosti popišejo vse vodno' gospodarske objekte in naprave, ki niso osnovna sredstva organizacij združenega dela in drugih samouprav-
nih organizacij in skupnosti oziroma ki niso v lasti ci-
vilnih pravnih oseb ali občanov (vodnogospodarske objekte in naprave v splošni rabi).
(2)	Območne vodne skupnosti evidentirajo tudi vse tiste vodnogospodarske objekte in naprave, ki so sicer osnovno sredstvo organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma last civilnih pravnih oseb ali občanov, če so taki objekti ali naprave na naravnih vodotokih in drugih zbiralnikih vode, če ti objekti in naprave niso v obratovanju.
(3)	Vodnogospodarske objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena izročijo območne vodne skupnosti skupaj z ustrezno dokumentacijo v skladu z določbami tega zakona v gospodarjenje temeljnim organizacijam združenega dela za urejanje voda oziroma temeljnim organizacijam za urejanje hudournikov.
(4)	Dokumentacijo o vodnogospodarskih objektih in napravah iz drugega odstavka tega člena pošljejo območne vodne skupnosti skupaj s svojim mnenjem in predlogom za vodnogospodarstvo pristojnemu upravnemu občinskemu organu v postopek po določbah 50. člena tega zakona.
85.	člen •
(1)	Posebno sodišče združenega dela se ustanovi v
roku dveh let po uveljavitvi tega zakona.
(2)	Postopki, ki so do ustanovitve posebnih ao<MR združenega dela začeti pri rednih sodiščih, se zaključijo pri teh sodiščih.
86.	člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 45. člena
tega zakona je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje za gradnjo posameznih industrijskih in drugih objektov in naprav, čeprav se gradijo po sprejetih zazidalnih načrtih dokler ti načrti ne bodo usklajeni s prostorskimi deli ■srednjeročnih družbenih planov ustreznih družbenopolitičnih skupnosti.
87.	člen
Postopki za izdajo vodnogospodarskega soglasja in vodnogospodarskega dovoljenja, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona pri Republiškem komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora, se zaključijo, ne glede na določbe drugega odstavka 48. člena tega zakona, pri tem republiškem upravnem organu.
88.	člen
Dokler se ne uskladijo sedanji planski akti območnih vodnih skupnosti in zveze vodnih skupnosti s tem zakonom, vendar najdlje dve leti po uveljavitvi tega zakona, morajo investitorji, ne glede na določbe tega zakona, pridobiti vodnogospodarske smernice po določbah 34. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št 16/74).
89.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o vodah (Uradni list SRS, št. 16-136/74).
90.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 34-49/81	'	>
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan L r.
1890.
Na podlagi 335. člena m prvega odstavka 342. člena usiave socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 16. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o srednjeročnem programu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in njegovem uresničevanju
1
I
S srednjeročnim programom geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1J31—1985 iv nadaljnjem besedilu: srednjeročni program geodi Iških del), ki obsega skupni srednjeročni program geodetskih del SR Slovenije in občin ter osnovni srednjeročni program' geodetskih del SR Slovenije, se zagotavlja izvedba najnujnejših geodetskih del, potrebnih v družbenopolitičnih skupnostih pri urejanju in smotrnem gospodarjenju s prostorom, urejanju premoženjskopravnih in davčnih razmerij ter za druge namene.
II
S tem odlokom se sprejema srednjeročni program geodetskih del, ki obsega naslednje vrste geodetskih del:
a)	skupni srednjeročni program geodetskih del SR Slovenije in občin:
—	reambulacijo temeljnih topografskih načrtov v manjših merilih:
—	ciklično aerosnemanje in delovanje službe fo-tointerpretacije;
— Izdelavo zemljiškega katastra z izdelavo načrtov za naselja, nastavitvijo prostorskega dela in izdelavo preglednih načrtov;
—	izdelavo grafičnega pregleda komunalnih naprav;
—	digitalizacijo reliefa, statističnih okolišev in stavb;
—	izvedbo geodetskih del pri komasacijah zemljišč;
—	postavitev točk navezovalne mreže;
• b) osnovni srednjeročni program geodetskih del SR Slovenije:
—	izdelavo in vzdrževanje topografskih kart in preglednih kart SR Slovenije;
—	vsebinska, tehnološka in organizacijska opre-. delitev evidence naravnih virov z izdelavo generaliziranih pregledov;
—	dopolnitev in vzdrževanje republiškega registra območij teritorialnih enot;
—	izdelavo zemljiškega kčtastra v občini Murska Sobota ter opredelitev enotne evidence o nepremičninah z izdelavo vzorčnih parcel;
—	vzpostavitev vzorčnih parcel;
—	delno sanacijo in vzdrževanje temeljnih geodetskih točk višjih redov;
—	izdelavo programske opreme za računalniške obdelave evidenc geodetske službe.
III
Pooblašča se Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da sklene z izvršnimi sveti skupščin občin, me-
sta Ljubljane ter obalne skupnosti Koper, samo-upravnimi interesnimi skupnostmi in izvajalci dogovor o srednjeročnem programu geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1981—1985 in njegovem uresničevanju (v nadaljnjem besedilu: dogovor).
Z dogovorom se opredeli konkreten obseg, financiranje in izvajanje srednjeročnega programa geodetskih del.
IV
Za izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del zagotavlja SR Slovenija 436,669.000 din (osnova za izračun vrednosti so cene za leto 1980) za sofinanciranje skupnega programa SR Slovenije in občin ter za financiranje osnovnega programa SR Slovenije.
Socialistična republika Slovenija bo zagotovila za izvedbo del iz prejšnjega odstavka v republiškem proračunu v posameznih letih naslednja sredstva:
v letu 1981 v letu 1982 v letu 1983 v letu 1984 v letu 1985 Skupaj
.din
10,000,000
75,000.000
117,223.000
117,223.000
117.223.000
436.669.000
Zneski iz prejšnjega odstavka te točke se valorizirajo v višini, kot to določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
V
Sredstva iz prejšnje točke tega odloka se bodo uporabljajo po letnih programih geodetskih del, ki jih v skladu z dogovorom sprejema Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Pogodbe za izvedbo posameznih geodetskih del sklepa za Socialistično republiko Slovenijo Republiška geodetska uprava.
VI
Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita Republiška geodetska uprava in Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo predložil Skupščini SR Slovenije poročilo o izvajanju dogovora, in sicer po treh letih in na koncu srednjeročnega obdobja.
VII
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi ▼ Uradnem listu SRS.
St. 45-5/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Milan Kučan 1. r.
1691.
Na pod]agi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. Siena, prvega odstavka 395. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega raadeMca TO. člena, tretjega odstavka 243. člena in prvega odstavka 334. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter M. člena in 200. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, it.
T
24-1149/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o razrešitvi In izvolitvi člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter o razrešitvi in imenovanju republiškega sekretarja za finance
Razreši se:
_ Anton Slapernik, dolžnosti člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in dolžnosti republiškega sekretarja za finance.
Za člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvoli in imenuje za republiškega sekretarja za finance:
Rudi S e p i č, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
St. 111-6/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan 1. r.
1692.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. ajinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee'tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 169 člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 41. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju namestnika predsednice Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
Razreši sef
Maver J e r k i č , dolžnosti namestnika predsednice Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora
Imenuje se:
Tomaž Vuga, za namestnika predsednice Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora.
St. 111-C '
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Milan Kučan L r.
1693.	/
Na podlagi 29. alinee 335. člena, 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 4. alinee prvega odstavka 169, člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 27. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10-525/77), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Mariboru
Razreši se:
Viktor Lešnjak, dolžnosti javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Mariboru z 31. decembrom 1981.
Za javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Mariboru se imenuje:
mgr. Dušan Požar, namestnik javnega tožilca Višjega javnega, tožilstva v Mariboru.
St. 111-57/81
Ljubljana, dne 16. decembra 1981.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan i. r.
,	1694.
Na podlagi 22. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje, posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75. 8-487/78 in 33-1608/80) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 91. seji dne 17. decembra 1981 sprejel
SKLEP
o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije
I
Organizacije združenega dela in občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva naslednja sredstva, ki so po zakonu oblikovana iz prispevkov in drugih virov sredstev solidarnosti in se po določbah 20. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75 in 8-487/78 in 33-1608/80) vodijo na posebnih računih občin pri Službi družbenega knjigovodstva oziroma na posebnih računih pri organizacijah združenega dela:
1.	organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občine Gornja Radgona. Ljutomer. Ormož, Ptuj, Šentjur pri Celju in Zagorje ob Savi ter te občine:
— obračunani prispevek solidarnosti iz dohodka v drugem in tretjem trimesečju leta 1981,
—	obračunani prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1981, r
—	ves znesek vplačanih sredstev solidarnosti na v poseben račun občine pri Službi družbenega knjigovodstva v obdobju od 1. januarja do 30. novembra 1981;
2.	organizacije združenega dela, ki imajo sedež na območju občin, ki niso navedene pod 1. točko — 65 odstotkov obračunanega prispevka solidarnosti iz osebnega dohodka delavcev v letu 1981.
Sredstva iz prejšnjega odstavka vplačajo organizacije združenega dela na vplačilne račune pri Službi družbenega knjigovodstva-, občine pa na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije do 12. januarja 1982.
II
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-04/80-19/25
Ljubljana, dne 17. decembra 1981.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenile
Predsednik
Janez Zemljarič 1. r.
t
1695.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 5. odstavka 55. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po dne 24. 11. 1981 izvedeni javni obravnavi
odločilo :
Ugotovi se, da določba petega odstavka 55. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije (Uradni list SR Slovenije, št. 14/76) ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Obrazložitev
1)	Sodišče združenega dela v Kopru je s svoj‘m predlogom začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe statuta, po kateri se v zvezi z ugotavljanjem dohodka na družinskega člana kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Po mnenju predlagatelja je s tem kršeno načelo enakopravnosti delavcev In navedenih občanov glede na to, da se pri delavcih, ki imajo dohodek iz delovnega razmerja, dohodek ng družinskega člana ugotavlja na podlagi čistega osebnega dohodka. Predlagatelj tudi navaja, da\ gre pri otroškem dodatku kot eni od oblik denarne pomoči otroku, za pravico otroka in da so zato lahko pri priznavanju te pravice odločilna le sredstva, ki so otroku dejansko namenjena za življenje. Predlagatelj opozarja tudi na neusklajenost obravnavanega statuta z novim zakonom o družbenem varstvu otrok, saj je z zakonom določeni rok za uskladitev že potekel.
Iz podobnih razlogov, kot jih navaja v svojem predlpgu sodišče združenega dela, je vložil pobudo za oceno ustavnosti in Zakonitosti 5. odstavka 55. člena obravnavanega statuta tudi občan iz Podnarta.
2)	Zakon o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva, ki je v letu 1974 opredelil de-
javnost in ukrepe, s katerimi delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo med drugim tudi socialno varnost otrok, je v 24. členu dpločil, da imajo pravico do otroškega, dodatka vsi otroci, ki prebivajo v SR Sloveniji in otroci, katerih roditelj ima lastnost delavca v združenem delu na območju SR Slovenije, če celotni dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, ne dosega določene višine dohodka na družinskega člana. Podobno določbo ima tudi zakon o družbenem varstvu otrok iz Ičta 1979 v 55. členu.
Po določbi 33. člena zakona iz leta 1974 je bila pooblaščena za določanje višine dohodka na družinskega člana, ki je pogoj za pridobitev pravice do dodatkov ter višino pomoči Zveza skupnosti otroškega varstva SRS. Po 61. členu zakona iz leta 1979 se merila za pridobitev in uveljavljanje pravic do denarne pomoči in način dajanja teh pomoči določijo s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti otroškega varstva. O posameznem zahtevku v skladu z 62. členom istega zakona odloča organ občinske skupnosti otroškega varstva.
’3) Po III. poglavju temeljnih načel ustave SR Slovenije in 2. odstavku 8. člena zakona o združenem delu imajo delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov, na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti kot delavci v organizacijah združenega dela. Kmetje in drugi delovni ljudje, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, in združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah v proizvodnji ali prometu povezujejo z organizacijo združenega dela in z njo trajno sodelujejo pa imajo na podlagi svojega dela enak družbenoekonomski položaj in enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter od svojega prispevka k ustvarjanju in večanju dohodka (prvi odstavek 8. člena zakona o združenem delu).
4) Statut skupnosti otroškega varstva SR Slovenije; ki je bil sprejet na podlagi zakona iz leta 1974, je v 55. členu določil način ugotavljanja dohodka na družinskega člana. Pri opredeljevanju celotnega dohodka družine v zvezi z ugotavljanjem, ali dohodek na družinskega člana ne dosega določene višine, ki je odločilna pri presoji upravičenosti do otroškega dodatka, je statut upošteval, da delavci v združenem delu, ki delajo z družbenimi sredstvi in kmetje ter občani, ki opravljajo samostojno dejavnost, pridobivajo dohodek vsak na svoj način. Družbenoekonomski položaj občanov) ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so njihova lastnima, glede na gornjo ustavno in zakonsko opredelitev ne mora biti povsem enak položaju delavcev ▼ združenem delu v organizacijah združenega dela oziroma občanov, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ter so združili svoje'delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja dela in sredstev. Za občane, ki samostojno opravljajo dejavnost veljajo pri ugotavljanju njihovih pravic in obveznosti na raznih področjih posebni predpisi. Tako se, denimo, osebni dohodek delavca v združenem delu ugotavlja mesečno, po osnovah, in merilih, ki jih določa zakon o združenem delu. Dohodek delovnega človeka, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravlja določeno dejavnost in dohodek kmeta pa se ugotavljata letno, po
/
določbah zakona o davkih občanov. Glede na obstoječe posebnosti v družbenoekonomskem položaju navedenih občanov zato tudi ni v neskladju z ustavo in zakonom, če v statutu niso bili za vse primere otrok, ki jim gre pravica do denarne pomoči, določeni povsem enaki kriteriji za ugotavljanje dohodka na družinskega člana. Kateri kriteriji so za posamezne vrste upravičencev najbolj primerni za ugotavljanje ali družina s svojim delom ne more zagotoviti dovolj sredstev za zadovoljitev najnujnejših življenjskih potreb otroka, je stvar samoupravne odločitve udeležencev v skupnosti otroškega varstva.
Ker je določanje kriterijev, v pristojnosti skupnosti otroškega varstva in ob upoštevanju, da se z izbranim kriterijem ne preprečuje uresničevanje pravice do denarne pomoči otrokom, ustavno sodišče ugotavlja, da določba petega odstavka 55. člena obravnavanega statuta ni v neskladju z ustavo in zakonom.
Glede vprašanja usklajenosti statuta Zveze skupnosti otroškega vrstva SR Slovenije je ustavno sodišče ugotovilo, da je postopek sprejemanja novega statuta Skujuiosti otroškega varstva SR Slovenije sicer še v teku, vendar se napadene določbe statuta iz leta 1976 ne uporablja več, saj so v skladu z novim zakonom o družbenem varstvu otrok vprašanja denarnih pomoči občinske skupnosti otroškega varstva že uredile s svojimi samoupravnimi splošnimi akti.
Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi določbe 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku.
Ustavno sodišče SR Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc. Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 89/80-24
Ljubljana, dne 24. novembra 1981.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
Jože Pavličič 1. r.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka Skupščine občine Vrhnika o prenehanju lastninske pravice inydrugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo na območju zazidalnega načrta Drenov grič, po javni obravnavi dne 17. 11. 1981
odločilo:
Razveljavi se odlok' Skupščine občine Vrhnika o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščh, namenjenih za kompleksno gradnjo na območju zazidalnega načrta Drenov grič (Uradni list SRS,
*t 29/SO).	»
Obrazložitev \
Občani Krajevne skupnosti Drenov grič so vložili
pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedenega odloka Skupščine občine Vrhnika. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo ter s sklepom št. XT I n/81 in 99/81 z dne 15. 10. 1081 začelo postopek za oceno ustavnosti tn zakonitosti navedenega odloka.
Ustava SR Slovenije v 98. členu določa, da na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, ki jih v skladu s pogoji in po postopku, kot to določa zakon, določi občina, ne more imeti nihče lastninske pravice.
Po določbah zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) na zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja ter na drugih območjih, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, preneha lastninska pravica na podlagi odloka skupščine občine, s katerim je v skladu z določbami 4. in 5. člena tega zakona določeno, katero zemljišče je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (3. člen). Za potrebe stanovanjske in drugačne kompleksne graditve lahko določi skupščina občine zemljišče v mestu ali naselju mestnega značaja oziroma na drugem območju, za katero je sprejet zazidalni načrt, ki določa družbeno usmerjeno in organizirano stanovanjsko ali drugačno kompleksno graditev (4. člen). Osnutek odloka o določitvi, katero zemljišč^ je namenjeno za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, predloži izvršni svet skupščine občine v skladu s statutom ibčine v razpravo zainteresiranim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na območju mesta ali naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, namenjenega za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev (5. člen).
Iz podatkov zbranih v pripravljalnem postopku ter na javni obravnavi izhaja, da je Skupščina občine Vrhnika za obravnavano območje sprejela zazidalni načrt z odlokom o sprejemu zazidalnega načrta Drenov grič (Uradni list SRS, št. 29/80). S tem je izpolnjen eden od pogojev predpisanih z zakonom za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice. V obravnavani zadevi pa niso izpolnjeni vsi drugi pogoji, predpisani v zgoraj navedenih določbah zakona.
Za območje, ki ga zajema obravnavani odlok ni določena družbeno usmerjena in organizirana stanovanjska ali drugačna kompleksna graditev. Po določbi 11. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) je družbeno usmerjena stanovanjska gradnja tista, ki je opredeljena s planskimi akti družbenopolitičnih skupnosti. Smiselno enake določbe so bile tudi v prejšnjem zakonu o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72, 24/73, 15/76 in 13/77). Skupščina občine Vrhnika je sprejela družbeni plan občine Vrhnika za obdobje 1981—1985. Po tem planu je na Drenovem griču programirana gradnja samo 20 stanovanj, s tem pa ni izpolnjen pogoj družbeno usmerjene in organizirane stanovanjske gradnje za celoten zemljiški kompleks, ki ga v 2. členu zajema obravnavani odlok.
Pred sprejemom odloka o prenehanju lastninske pravice tudi ni bil opravljen postopek, predpisan v
5.	členu zakona, ki določa, da predloži izvršni svet skupščine občine v skladu s statutom osnutek odloka o določitvi, katero zemljišče je namenjeno za stano-vanjsko in drugačno kompleksno graditev, v razpravo zainteresiranim organizacijam združenega dela. samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim na območju mesta ali naselja mestnega značaja
oziroma drugega območja, namenjenega za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev.
Glede na določbo 6. člena zakona se stavba, ki lahko ostane na zemljišču, ki je prešlo v družbeno lastnino, ne prenese v družbeno lastnino. Na zemljišču pod stavbo in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pridobi lastnik stavbe pravico uporabe, dokler stavba stoji; ne more pa te pravice samostojno prenašati na drugo osebo.
Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavne sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Josip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič.
St. U I 51/81-21
Ljubljana, dne 10. decembra 1981.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenf)« Jože Pavličič 1. r.
1*97.
Na podlagi 251. člena in 272. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. decembra 1981
UGOTOVITVENI SKLEP
o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1982
I
Zavezanci obračunavajo in plačujejo v času od .1. 1. do 31. 12. 1982 naslednje prispevke:
1.	prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zavarovancev iz (bruto) osebnega dohodka po stopnji 11,34 °/o od osnove (bruto) osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo;
■ 2. prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni zavarovancev iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnji 0,80 °/o od osnove (bruto) osebnega dohodka ne glede na to ali je osebni dohodek dosežen za delo v polnem delovnem času, za delo z nepolnim delovnim časom jn v vsakem primeru dela preko^polnega delovnega časa, oziroma od zavarovalne osnove;
3.	prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem po stopnjah:
—	za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5°/„,
—	za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2«/»,
—	za povečanje od 12 na 16 .mesecev po stopnji 7,0«/»,
—	za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5 “/o
iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti od osnove (bruto) osebnega dohodka delavcev, ki opravljajo dela in naloge, za katera se zavarovalna doba šteje s povečanjem, oziroma od zavarovalne osnove;
4.	prispevke iz 1., 2. in 3. točke plačujejo tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani;
5.	posebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka obračunavajo in plačujejo temeljne in druge organizacije združenega dela iz področij gospodarstva in sicer:
a)	po stopnji 0,27«/» tiste, ki opravljajo naslednje dejavnosti:
—	pomorski promet,
—	proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, »
—	črna metalurgija,
—	metalurgija barvastih kovin,
—	proizvodnja cementa,
—	filmska industrija,
‘ — zračni promet,
—	pretovarjanje v lukah,
—	sezonsko gostinstvo,
—	storitvena obrt,
—	proizvodnja premoga, sušenje premoga in bri-ketiranje,
—	rudniki in topilnice barvastih kovin,
—	rudniki nekovinskih rudnin,
—	časopisna dejavnost,
—	kmetijstvo, ribištvo in vodno gospodarstvo,
—	železniški promet,
—	dejavnost letališč,
—	dejavnost počitniških in planinskih domov,
—	stanovanjska in komunalna dejavnost;
b)	po stopnji 1,27 */• pa tisti, ki opravljajo vse druge dejavnoeti.
Osnovo za obračunavanje in plačevanje tega prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana za:
—	stanje vplačanih, a ne vrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo;
—	naslednja osnovna sredstva: javna komunikacijska sredstva (ceste), ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov, gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti, zaščitni vodno-gospodarski objekti, objekti za namakanje in osuševanje zemljišč, naprave za čiščenje vode in zraka, osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe in sicer tisti del osnovnih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade;
—	za sredstva, prenesena na temeljne organizacije združenega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74, 20/76).
H
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci, plačujejo posebni prispevek iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka in sicer do 18. v mesecu, za tekoči mesec.
m
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
»L uotfa-eiooe
Ljubljana, dne 17. decembra 1*81.
Skupščina skupnosti pokojninskega ' in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1698.
Na podlagi 56., 57. in 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka
za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1982
, I
Ta sklep določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
1.	za delavce, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali ,v tem času zavarovani pri tej skupnosti (detaširani delavci);
2.	za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah in pri organizacijah, ki so pri njih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju udeležene jugoslovanske organizacije in ostanejo v tem času zavarovani pri tej skupnosti.
n
Za delavce in I. točke tega sklepa se obračunavajo in plačujejo prispevki od naslednjih mesečnih neto zavarovalnih osnov v odvisnosti od del in nalog, ki jih opravljajo.
Za delavce, ki opravljajo dela in naloge, kjer:
<(ln
1.	se ne zahteva nobena kvalifikacija	15.560
2.	se zahteva po osnovnem šolanju priuči-
tev za določena dela in naloge	16.960
3.	se zahteva poklicna šola po zakonu o
srednjem šolstvu	18.550
4.	se zahteva končanje splošne srednje šole, tehnične .delovodske šole, tehnične srednje šole, če je trajalo to šolanje najmanj tri leta,
izpit za visokokvalificiranega delavca oziroma	*
izpit za pridobitev srednje strokovne izobrazbe 22.710
5.	se zahteva višja šola, prva stopnja fa-
kultete oziroma z zakonom predpisan izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe	26.320
6.	se zahteva diploma visoke šole ali fakulteta ali po diplomi še javno priznanje specializacija (magistratura) ali doktorat znanosti 34.970
m
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se'od 1. januarja 1982.
St. 130/17-01000
Ljubljana, dne 17. decembra 1981.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji • Predsednik Dante Jasnič 1. r.
1699.
Na podlagi 251. člena in v zvezi z 274. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o določitvi prispevkov za pokojnirvsko in invalidsko
zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1982
I
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za osebe, ki šo zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ter za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja se obračunavajo in plačujejo po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih:
A.	Po prispevni stopnji
1,	— 1,5«/» od osnove (bruto) osebnega dohodka
■— za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega
delovnega časa, razen za združene kmete — zavarovance skupnosti;
—	za jugoslovanske državljane s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja;
—	za tuje državljane, zaposlene v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa;
2.	— 0,5 •/• od osnove 5600 din
—	za osebe, zavarovane po 59. členu zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
B.	V letnih zneskih
Za vse udeležence programov srednjega usmerjenega izobraževanja zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu in poklicne bolezni in sicer:
—	za 1. letnik 10 din na posameznika,
—	za 2. letnik 30 din na posameznika,
—	za 3. letnik 15 din na posameznika,
‘ — za 4. letnik 15 din na posameznika.
C.	V mesečnih zneskih
1.	V mesečnem znesku 9 din za osebe, zavarovano za invalidnost in telesno^okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu in poklicne bolezni in sicer:
—	za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol, otroke in mladoletnike z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za, učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na
obvoznem praktičnem delu v .učilnicah šol in specialnih zavodov ali kadar so na praktičnem delu pri delovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih;
—	za otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebne motnje.
2.	V mesečnem znesku 20 din za osebe zavarovane in sicer:
a)	za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro ne glede na vzrok
—	na mladinskih delovnih akcijah;
b)	za irfvalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni
—	zd' osebe na prostovoljni praksi (volonterji) pa ne dobivajo osebnega prejemka;
c)	za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče, v času, ko:
—	kot športniki v okviru organizacije športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah.
3.	V mesečnem znesku 46 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami;
—	opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti;'
—	so kot vojni 'invalidi ali mirovni vojaški invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah.
4.	V mesečnem znesku 92 d:n za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko:
—	opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot;
—	pomagajo-organom ža notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom pri izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanje javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju storilcev kaznivih dejanj.
II
Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni za delavce s katerimi so sklenile pogodbo o delu po stopnji 0,80 Vo od bruto zneska osebnega prejemka po pogodbi o delu
III
’fj Prispevek Za udeležence srednjega usmerjenega izobraževanja plačuje Izobraževalna skupnost Slovenije v imenu vseh posebnih izobraževalnih skupnosti.
Prispevek za osebe na prestajanju kazni, plačuje kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom, v katerem določena oseba prestaja kazen, oziroma mladoletnik vzgojni ukrep.
Prispevek za ostale primere plačujejo zavezanci iz 274. člena statuta.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 130/19-01000
Ljubljana, dne 17. decembra 1981.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič 1. r.
1700.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi s 176. členom statuta Skup- -sti pokojninskega in invalidskega »varovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. decembra 1981 sprejela
SK^EP
o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1982
I
Starostne, invalidske in družinske pokojnine se s
1.	januarjem 1982 povečajo za 9,4 %>.
II
Povečajo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1981.
III
Za odstotek povečanja iz I. točke tega sklepa se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove.
IV
Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se za odstotek povečanja po I. točki tega sklepa poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1982 dalje.
Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek iz leta 1981, se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1982 dalje.
V
Po I. točki tega sklepa se povečajo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti.
VI
Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1981. Povečanje pokojnin se opravi po uradni dolžnosti.
VII
Odstotek povečanja pokojnin po tem skleph se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1982, ki bo opravljena, ko bodo znani uradni podatki o gibanju čistih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v letu 1981 v primerjavi z letom 1980.
VIII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/20-01000
Ljubljana, dne 17. decembra 1981.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič L r.
1701.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 251. člena v zvezi z drugim odstavkom 106. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slo-veinji (Uradni list SRS, St. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
I
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1982 dalje 6137 din.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/21-01000
Ljubljana, dne 17. decembra 1981.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SU Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič L r.
1702.
Na podlagi 251. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 18/78) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 17. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 19*2
I
Sprejme se finančni načrt Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1982, ki predvideva, da bodo znašali:
. »	din
prihodki skupaj	28.009,000.000
odhodki skupaj	28.009,000.000
n
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St 130/18-01000
Ljubljana, dne 17. decembra 1981.
Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik
Dante Jasnič L r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
1703.
Na podlagi 114. člerm statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in v cilju nadaljnjega razvoja samoupravnega političnega sistema v mestu Ljubljani sklenejo Skupščina mesta Ljubljane in družbenopolitične organizacije mesta Ljubljane kot podpisniki dogovora o oblikovanju družbenih svetov v mestu Ljubljani
DODATEK
k dogovoru o oblikovanju družbenih svetov v mestu Ljubljani 1 2 3
1.	člen
' Dopolni se 4. člen dogovora o oblikovanju družbenih svetov v mestu Ljubljani (Uradni list SRS, št. 13/79) in sicer jako, da se doda nova alinea, ki naj se glasi:
— družbeni svet za vprašanja družbenega sistema informiranja.
2.	člen
Dodatek k dogovoru je sklenjen, ko ga sprejmejo vsi podpisniki. Izvirnik hrani sekretariat Skupščine mesta Ljubljane.
3.	člen
Dodatek k dogovoru se objavi v Uradnem listu SRS.	I	>
St. 30-4/81
Ljubljana, dne 3. decembra 1981.
Podpisniki: Skupščina mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Mestna konferenca ZKS, Mestna konferenca SZDL, Mestni sindikalni svet, Mestna konferenca ZSMS, Mestni odbor ZZB IfOV.
1704.
Na podlagi 114. in 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) in dogovora o oblikovanju družbenih svetov v mestu Ljubljani (Uradni list SRS, št. 13/79 in št. 38/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 52. seji zbora združenega dela dne 3. decembra 1981, na 48. seji zbora občin dne 3. decembra 1981 in na 46. seji družbenopolitičnega zbora dne 3. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o družbenih svetih mesta Ljubljane
1.	člen
Besedilo 3. člena odloka o družbenih svetih mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 16/79) se spremeni tako, da se doda nova peta alinea, ki se glasi:	£
—	družbeni svet za vprašanja družbenega sistemip informiranja.
2.	člen
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
Družbeni svet za vprašanja družbenega sistema
Informiranja obravnava:
—	vprašanja, ki se nanašajo na uresničevanje določil resolucije o temeljih družbenega sistema informiranja in izvrševanje zakonov in drugih predpisov.
ki urejajo to področje,
—	vprašanje ob pripravi predlogov predpisov in drugih splošnih aktov, ki urejajo aktivnost pri izgradnji družbenega sistema informiranja,
—	vprašanja aktivnosti posameznih nosilcev izgradnje družbenega sistema informiranja,
—	vprašanja hitrejšega uveljavljanja sodobne tehnologije in tehnike dela v podporo izgradnje družbenega sistema informiranja,
—	vprašanja zaupnosti ii^ zaščite podatkov in informacij,
—	druga vprašanja s katerimi se zagotavlja izvajanje planov izgradnje družbenega sistema informiranja.
V svet delegirajo svoje delegate naslednji udeleženci v delu sveta:
— Skupščina mesta Ljubljane — Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane — Mestna konferenca ZKS Ljubljane — Mestna konferenca SZDL Ljubljane — Mestni svet zveze sindikatov Ljubljane — Mestna konferenca ZSMS Ljubljane — Mestni odbor ZZB NOV Ljubljane — Skupščina občine Ljubljana Bežigrad — Skupščina občine Ljubljana Center — Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje .— Skupščina občine Ljubljana Šiška — Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik — Mestna izobraževalna skupnost — Mestna skupnost otroškega varstva — Mestna raziskovalna skupnost — Mestna samoupravna stanovanjska skupnost — Medobčinska gospodarska zbornica — Služba družbenega knjigovodstva — enota Ljubljana
— Ljubljanska banka — Gospodarska banka — Narodna banka Ljubljana — Zavod SRS za statistiko — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana — Zavod za izgradnjo Ljubljane — Medobčinska skupnost za zaposlovanje — Predstavnik organizacij javnega informiranja — Elektro fakulteta Univerze E. Kardelja — Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze E. Kardelja
— Cenler SRS za družbeni sistem informiranja — Urbanistični inštitut SRS
— Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze E. Kardelja
— Inštitut za sociologijo FSPN
3.	člen
Prvi stavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi: Družbeni svet ima predsednika, ki ga izvoli družbeni svet na podlagi dogovora udeležencev pri delu sveta.
4.	člen •
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 021-3/79
Ljubljana, dne 3. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič 1, i\
1705.
Na podlagi drugega odstavka 36. in 38. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) ter 54. in 89. člena statuta mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 51. seji zbora združenega dela dne 5. novembra 1981 in na 47. seji zbora občin dne 5. novembra 1981 sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih de! in nalog
1.	člen
Skupščina mesta Ljubljane pooblašča Zavod za izgradnjo Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: zavod), da v obsegu registracije svoje dejavnosti opravlja na področju urbanistične dejavnosti naslednja strokovna dela:
—	na podlagi sprejetih družbenih planov in urbanističnih načrtov občin in mesta izdeluje potrebno urbanistično dokumentacijo v skladu z navodili, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin,
—	sodeluje pri izdelavi urbanističnega načrta in oštalih temeljnih dokumentov občin in mesta,
—	zakoličuje stavbe in objekte,
—	spremlja gibanje urbanizacije ter proučuje probleme ureditve in razvoja mesta z vidikov realizacije,
—	strokovno pomaga za urbanizem pristojnim občinskim in mestnim upravnim organom v zadevah s področja urbanizma in izgradnje mesta,
—	arhivira in dokumentira urbanistično dokumentacijo in opravlja indok storitve,
—1 opravlja druge strokovne zadeve na podlagi usklajenih zahtev občinskih in mestnega izvršnega sveta in pristojnih upravnih organov,
—	pripravlja in spremlja prostorski del obrambnega načrta.
2.	člen
Zavod je za svoje delo v okviru pooblastil iz 1. člena tega sklepa odgovoren izvršnim svetom skup-ščini občin in mesta Ljubljane.
Zavod sodeluje v okviru svojega delovnega področja z upravnimi organi in drugimi organi mesta Ljubljane in občin.
3.	člen
Zavod je vsako leto ,do 30. novembra dolžan predložiti izvršnim svetom skupščin občin in Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane v sprejem za naslednje leto program dela, ki se financira iz sredstev proračuna in samoprispevkov. Program mora biti časovno izdelan in finančno ovrednoten.
4.	člen
Podrobnejša medsebojna razmerja pri opravljanju posameznih strokovnih del se med naročnikom in zavodom urejajo, s pogodbami.
5.	člen
Sklep o pooblastitvi se objavi v Uradnem listu SRS, veljati pa prične z dnem, ko bo Zavod za izgradnjo Ljubljane konstituiran in vpisan v sodni register.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati pooblastila dana Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu dne 31. 5. 1967, objavljena v Glasniku, šk 23/67.
St. 021-4/81	^
Ljubljana, dne 5. novembra 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Marjan Rožič L r.
1706.
Na podlagi 45. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 67. ter 89. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina mesta Ljubljane na 51. seji zbora združenega dela dne 5. novembra 1981 in na 47. seji zbora občin dne 5. novembra 1981 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana
1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana, ki so ga sprejele skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva na območju mesta Ljubljane.
2
Ta sklep velja takoj.
St. 021-5/81
Ljubljana, dne 5. novembra 1981.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Marjan Kožic 1. r.
1707.
Na podlagi 587. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 66., 68. in 69. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 45. člena aakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) so skupščine občinskih skupnosti otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič-Rudnik sprejele spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva mesta Ljubljane (Uradni, list SRS, Št. 28/75) tako, da se sporazum v prečiščenem besedilu glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani, združeni v občinskih skupnostih otroškega varstva mesta Ljubljane ustanovijo mestno skupnost otroškega^ varstva Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: mestna skupnost), zaradi usklajevanja interesov in potreb na področju družbenega varstva otrok, uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju pravic do denarnih pomoči otrokom, usklajevanja in delitve dela vzgojnovarstvenih organizacij, usklajevanja programov razvoja družbenega varstva otrok ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb občanov mesta Ljubljane. 2
2.	člen
Mestna skupnost uresničuje in izvaja tiste naloge, za katere so se občinske skupnosti dogovorile, da so
skupnega pomena za mesto Ljubljano na podlagi ustave, zakonov, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, statuta in drugih splošnih samoupravnih aktov.
3.	člen
Mestna skupnost je pravna oseba in posluje z imenom: Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana s pravicami, obveznostmi jn odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu, statuta mesta Ljubljane, ter sporazumu m statutu te skupnosti.
Sedež mestne skupnosti je v Ljubljani, Erjavčeva ulica 6.
Mestno skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo delegat oziroma delavec delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki ga določi skupščina.
Mestna skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču.
4.	člen
Občinske skupnosti otroškega varstva v občinah Ljubljane (v nadaljevanju:	občinske skupnosti) s
srednjeročnimi in letnimi plani ter drugimi samoupravnimi splošnimi akti opredeljujejo dogovorjene naloge, ki se izvajajo v mestni skupnosti in v ta namen združujejo sredstva.
Občinske skupnosti kot ustanoviteljice so v mestni skupnosti med seboj enakopravne.
5.	člen
Mestna skupnost otroškega varstva uresničuje pravice, obveznosti in odgovornosti pri izvajanju skupnega vzgojnovarstvenega programa občinskih skupnosti ustanoviteljic, na podlagi družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov ali drugih samoupravnih splošnih aktov, v sodelovanju z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organizacijami in skupnostmi, ki so skupnega pomena za mesto Ljubljana.
II. CILJI ZDRUŽEVANJA V MESTNO ' SKUPNOST IN NJENE NALOGE
6.	člen
V mestni skupnosti otroškega varstva se po tem sporazumu dosegajo naslednji cilji:
—	uveljavljanje enotnih izhodišč politike družbenega varstva otrok in enotnih pogojev za varstvo materinstva vse na osnovi sprejetih razvojnih programov za varstvo matere, otroka in družine;
—	solidarno ždruževahje sredstev za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in varstva materinstva, ter za skladno rast materialne osnove družbene vzgoje In varstva predšolskih otrok na območju ljubljanskih občin;
—	sprejemanje in uresničevanje skupnih programov dogovorjenih s samoupravnimi sporazumi ali dogovori z občinskimi skupnostmi ali z družbenopolitičnimi skupnostmi, družbenimi organbacijamfc ali z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in z drugimi organizacijami:
—	in uresničevanje skupnih interesov družbenega varstva otrok, ki so enaki vsem občinskim skupnostim.
7.	člen
V mestni skupnosti delavci, delovni ljudje in / občani po občinskih skupnostih občin Ljubljane:
—	sodelujejo pri sprejemanju družbenega dogovora o temeljih plana mesta Ljubljane;
—	sodelujejo in usklajujejo programe in druge naloge skupnega pomena v skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane in preko nje v Skupščini mesta Ljubljane;
—	sodelujejo v organih Skupščine mesta Ljublja-
ne za področje družbene dejavnosti in v vseh delovnih telesih mestne konference socialistične zveze ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah mesta Ljubljane;	• .
—	odločajo o enotnih kriterijih in merilih ter o drugih pogojih za uveljavljanje pravic do denarnih in materialnih pomoči;
—	odločajo o enotnih osnovah za neposredno menjavo dela za izvajanje zagotovljenega programa vzgoje predšolskih otrok in programa dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok;
—	določajo enotne osnove in višino potrebnih sredstev za izvajanje programa v občinah Ljubljane po enotni prispevni stopnji iz samoupravno dogovorjenih virov prihodkov ter zagotavljajo prelivanje sredstev med občinami Ljubljane po načelu vzajemnosti in solidarnosti za naloge, ki so skupnega pomena;
—	določajo druge skupne naloge družbenega varstva otrok za območje občin Ljubljane in se sporazumevajo'o njihovem načinu izvajanja;
—	usklajujejo elemente temeljev plana za izenačevanje razvoja otroškega varstva v občinah Ljubljane;
—	usklajujejo standarde in normative za opravljanje vzgojnovarstvenega dela;
—	odločajo o upravljanju in namenski porabi združenih sredstev v mestni skupnosti;
—	določajo naloge za izvajanje družbenega varstva otrok y skupni strokovni službi;
—	opravljajo nadzor v skladu z določili zakonov in drugih predpisov ter sporazumov o družbeni kontroli cen in o politiki cen;
—	določajo enotna izhodišča za delo enot otroškega varstva v krajevnih skupnostih;
—	usklajujejo izvajanje dogovorjenega obsega nalog v Skupnosti Otroškega varstva Slovenije;
—	določajo svoje naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter organiziranost in odgovornost za to področje;
—	opravljajo druge naloge s področja družbenega varstva otrok za katere se dogovorijo v skupščinah občinskih skupnosti.
III.	ORGANIZACIJA IN MESTNE SKUPNOSTI
1.	Skupščina mestne skupnosti
8.	člen
Skupščina mestne skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov uporabnikov in izvajalcev. Skupščina mestne skupnosti ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor .izvajalcev.
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori uporabnikov občinskih skupnosti.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati, ki jih izvolijo zbori izvajalcev občinskih skupnosti.
Vsaka občinska skupnost ima v zboru uporabnikov 6 delegatskih mest in v zboru izvajalcev skupščine mestne skupnosti po 3 delegatska mesta.
Način delegiranja delegatov v skupščino mestne skupnosti določijo občinske skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih.
9.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika zbora in njegovega namestnika, oba zbora na skupni seji pa predsednika skupščine in njegovega namestnika.
Predsednik skupščine in njegov namestnik, predsedniki zborov skupščine in' njihovi namestniki ter predsedniki in namestniki drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni.
Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo. Skupščina oziroma posamezni zbor lahko iz utemeljenih razlogov pred iztekom dobe za katero so izvoljeni razreši predsednika skupščine in njegovega namestnika oziroma predsednika zbora in njegovega namestnika.
Člane skupnih organov skupščine mestne skupnosti in stalnih delovnih teles izvoli Skupščina mesto« skupnosti za štiri leta.
10.	člen
V skupščini mestne skupnosti se delegati uporabnikov in izvajalcev občinskih skupnosti sporazumevajo in odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	v posameznem zboru samostojna
*
11.	člen
Delegati obeh zborov v skupščini mestne skupnosti zlasti:
—	sodelujejo pri sprejemanju dogovor« o trm« ijih družbenega plana mesta Ljubljane;
—	opredeljujejo in vskljajujejo skupne potrebe in interese družbenega varstva otrok v Ljubljani;
—	sodelujejo pri vsklajevanju elementov z« pri-
pravo samoupravnih sporazumov o terarijih planer občinskih skupnosti;	'
—	vsklajujejo predloge samoupravnih npnre— mov o temeljih plana družbenega varstva otrok občinskih skupnosti;
—	oblikujejo enotno kadrovsko poittiko za riee-kovni kader izvajalskih organizacij za izvajw«ja naloge vzgoje in varstva predšolskih otrok;
—	vsklajujejo politiko Uvajanja	urar-
stva matere in otroka;
—	vsklajujejo enotno politiko družbene kontso-
le cen za storitve vzgojnovarstvene dejavnosti in družbeno kontrolo nad izvajanjem programov ▼ organizacijah in društvih katera pridobivajo vadetrai U združenih sredstev mestne skupnosti;
—	opravljajo druge naloge oziroma zadeve, ki so skupnega pomena za vse udeležence sporazuma.
12.	Sten
Na skupni seji obeh zborov skupščina z večine glasov vseh delegatov zlasti:
—	sprejme statut mestne skupnosti in druge samoupravne splošne akte;
—	sprejme poslovnik za delo skupščine in njenih organov;
—	sprejme delovni načrt za izvajanje programa nalog, ki so skupnega pomena za vse udeležence sporazuma, finančni načrt in zaključni račun mestne skupnosti;
—	izvoli predsednika skupščine in njegovega
namestnika;	«
—	izvoli skupne organe uporabnikov in izvajalcev skupščine mestne skupnosti;
—	oblikuje enotne osnove standardov in normativov za opravljanje vzgojnovarstvenega dela;
—	oblikuje enotna merila za izvajanje svobodne menjave dela za izvajanje vzgojno varstvenih programov in drugih vzg oj no varstvenih storitev;
—	določa višino potrebnih sredstev za izvajanje zagotovljenega programa družbenega varstva otrok ter programa dnevnega varstva in vzgoje predšolskih otrok vključenih v vzgojnovarstveno organizacijo;
—	določa politiko in sredstva za izvajanje nalog denarnih pomoči in drugih oblik pomoči družinam v skladu s sprejetim dogovorom o enotnih pogojih in merilih za uveljavitev pravic do denarnih pomoči otrokom;
—	razporeja sredstva za druge dogovorjene skupne naloge, ki so jih občinske skupnosti s sporazumom ali z drugim samoupravnim splošnim aktom prenesle v pristojnost mestni skupnosti;
—	imenuje stalna ali občasna delovna telesa;
—	daje soglasje k imenovanju ali razrešitvi vodje skupne strokovne služoe, ki jo ustanovi mestna skupnost skupaj z drugimi skupnostmi;
—	imenuje organe, ki jih skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za opravljanje skupnih nalog;
—	daje soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki zadevajo svobodno menjavo dela za uresničevanje nalog za katere se oblikuje skupna strokovna služba in soglasje k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog;
—	odloča o priznanjih posameznikom, organizacijam združenega dela ali drugim samoupravnim organizacijam ali skupnostim za izredne dosežke na področju družbenega varstva otrok;
—	zagotavlja uresničevanje drugih nalog mestne skupnosti.
13.	člen
V	zboru uporabnikov skupščine mestne skupnosti se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	predlogu elementov plana na področju družbenega varstva otrok ih o predlogu osnov in meril po katerih zagotavljajo občinske Skupnosti skupnosti sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela na mestni ravni;
—	sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci vzgojnovarstvenih storitev, ki so skupnega pomena za vse uporabnike v Ljubljani in s skupno strokovno službo skupnosti, če se tako dogovorijo občinske skupnosti ustanoviteljice;
—	izvolitvi predsednika zbora In njegovega namestnika;
—	drugih vprašanjih, ki so v pristojnosti skupščine mestne skupnosti, niso pa navedene v 11. in 12. členu tega sporazuma.
14.	člen
V	zboru izvajalcev skupščine mestne skupnosti
se delegati sporazumevajo zlasti o:
—	predlogih zbora uporabnikov skupščine mestne skupnosti, ki zadevajo svobodno menjavo dela;
—	uresničevanju smotrne organizacije in delitve dela ter zboljšanju odnosov do uporabnikov vzgojnovarstvenih storitev;
—	izvolitvi predsednika zbora in njegovega namestnika.
2.	Odbor za samoupravni nadzor
15.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti s področja družbenega varstva otrok, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem programov in nalog ter delom organov skupnosti in skupščine ter strokovne službe, ki opravlja strokovna m administrativna dela za mestno skupnost, opravlja odbor za samoupravni nadzor.
Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut mestne skupnosti.
3.	Organi skupščine mestne skupnosti 16: člen
Za pripravo predlogov m za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina mestne skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa:
■— odbor za razvoj družbenega varstva otrok;
—	odbor za uveljavljanje svobodne menjave dela;
—	odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
—	komisijo za uveljavljanje pravic do nadomestil in denarnih pomoči;
—	komisijo za štipendije.
Za posamezna področja del in nalog skupščina imenuje še druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine.
Število članov skupnih organov uporabnikov in izvajalcev in njihovo delovno področje določi skupščina skupnosti s statutom.
IV.	PLANIRANJE IN ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V MESTNI SKUPNOSTI
17.	člen
Mestna skupnost na podlagi ■ predhodnega dogovora z občinskimi skupnostmi ustanoviteljicami te skupnosti:
—	pripravlja elemente temeljev plana občinskih skupnosti in druge fizične in vrednostne kazalce nadaljnjega razvoja družbenega varstva otrok .na območju občin Ljubljane;
—	sestavlja srednjeročne in letne zasnove plana občinskih skupnosti;
—	analizira izvrševanje planov za naloge, ki so skupnega pomena na območju občin Ljubljane;
—	v skupščini sprejema letne in srednjeročne programe dela v skladu z določili tega sporazuma in statuta mestne skupnostL
18.	člen
Sredstva za uresničevanje nalog mestne skupnosti in njenih organov ter skupne strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela za mestno skupnost, se oblikujejo z združevanjem
sredstev občinskih skupnosti po določbah njihovih samoupravnih spoiazumov o temeljih planov za srednjeročno obdobje.
19.	člen
Mestna skupnost za uresničevanje skupnega vzgojnovarstvenega programa in za izvajanje drugih skupnih nalog po predhodnem soglasju občinskih skupnosti sklepa pogodbe o posojilih in po dogovorjenem postopku združuje tudi druga namenska sredstva od organizacij združenega dela', drugih organizacij in skupnosti ali občanov.
V.	POVEZOVANJE IN SODELOVANJE MESTNE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI,
Z DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAMI
IN DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI
20.	člen
Mestna skupnost je soustanoviteljica skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane in v njej:
—	usklajujejo skupno dogovorjene elemente o temeljih planov z drugimi skupnostmi, ki sestavljajo skupnost socialnega varstva;
—	usklajuje program razvoja družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok;
—	obravnava in določa politiko denarnih pomoči ter druge naloge, ki se podrobneje določijo v statutu mestne skupnosti in skupnosti socialnega varstva mesta Ljubljane.
21.	člen
Mestna skupnost sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami mesta Ljubljane in s Skupščino mesta Ljubljane ter preko njihovih organov zlasti pri:
—	usl^jevanju temeljev planov občinskih skupnosti s temelji družbenega plana mesta Ljubljane;
—	z izmenjavo predlogov, mnenj in stališč;
—	s sodelovanjem predstavnikov mestne skupnosti v organih oziroma delovnih telesih družbenopolitičnih organizacij in s Skupščino mesta Ljubljane;
—	z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja
neposredno ali v okviru skupnosti socialnega varstva.	*
VI.	POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA
22.	člen
Za odločanje o samoupravnih' pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v mestni skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic in obveznosti na področju družbenega varstva otrok, uporabniki in izvajalci v mestni skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v občinskih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovijo skupno posebno sodišče združenega dela za področje družbenega varstva otrok.
Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja ustanovitelji določijo s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
23.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe mestne skupnosti oblikuje mestna skupnost skupno strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi in mestnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti.
Na delovno skupnost skupne strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti mestne skupnosti.
Medsebojna razmerja med mestno skupnostjo in delovno skupnostjo skupne strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
24.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti skupne strokovne službe, ki zadevajo uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, daje soglasje skupščina mestne skupnosti.
Vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe imenuje in razrešuje delovna skupnost skupne strokovne službe v skladu s statutorty skupnosti ob soglasju skupščine mestne skupnosti.
VIII.	JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE
25.	člen
Delo mestne skupnosti in njenih organov je javno.
Mestna skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju mestne skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju družbenega varstva otrok v mestu Ljubljani, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora.
26.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča mestna skupnost zlasti:
—	po delegatih v skupščini mestne skupnosti;
—	s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine;
—	z letnim poročilom o delu mestne skupnosti.
IX.	KONČNA DOLOČBA
27.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi mestne skupnosti je sklenjen, ko ga sprejmejo vse skupščine občinskih ’ skupnosti otroškega varstva v Ljubljani kot ustanoviteljice in je veljaven, ko izda soglasje Skupščina mesta Ljubljane.
Ta sporazum začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 61/64-5
Ljubljana, dne 13. oktobra 1981.
Udeleženke sporazuma — ustanoviteljice:
Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Bežigrad Predsedniđa skupščine
Zlata Skok 1. r.
Občinska skupnost , otroškega varstva Ljubljana Center Predsednica skupščine Meta Bajec 1. r.
Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje Predsednik skupščine Bogdan Fajon 1. r.
Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Šiška Predsednik skupščine
Mirko Damjan 1. r.
Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik Predsednik skupščine
Vili Gerjol, inž. 1. r. y
Mestna skupnost otroškega varstva Ljubljana Predsednik skupščine
Božo Alič 1. r.
BREZICE
;
1708.
Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene in služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 25/80)
1.	člen
V	2. členu se nadomesti letnica 1979 z letnico 1980.
V	3. členu se v prvem odstavku nadomesti vrednost 8.712,40 din z novo povprečno gradbeno ceno 13.426 din.
V	točki 3.a člena se spremeni odstotek iz 0,70 na 0,65 V«.
V	točki 3.b' člena se spremeni odstotek iz 0,65 na 0,60 °/o.
2.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 464-5/81-1
Brežice, dne 8. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r.
1709.
Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in 150. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na sejah zbora združenega dela, zbbra krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 8. decembra 1981 sprejela1
ODLOK
o priključitvi nekaterih naselij k naselju Brežice in o poimenovanju, spremembi območij (er združitvi nekaterih ulic v naselju Brežice
1.	člen
K naselju Brežice se priključijo naslednja naselja:
1.	Sentlenart v k. o. Sentlenart
2.	Brezina v k. o Brezina
3.	Črne v k. o. Črne
4.	Zakot v k. o. Zakot in k. o. Sela
5.	Trnje y k. o. Trnje
Vsa k naselju Brežice priključena naselja prenehajo obstojati kot samostojna naselja.
2.	člen
V naselju Brežice se poimenujejo nove ulice, kot sledi:
Ime ulice	St. ulice na pregledni karti
Trg OF	37
Cesta bratov Cerjakov	38
Rožmanova ulica	39
Planinčeva ulica	40
Sodarska pot	41
Tovarniška cesta	42
Prečna pot	43
Pešpot	44
Lenartova pot	45
Ulica pranja Zorka	46
Ulica Tončke Čečeve	47
Kratka ulica	'	48
Ulica B. Kraigherja	49
Skvarčeva ulica	50
Kogojeva ulica	51
Čopova ulica	52
Tominčeva ulica	53
Oriiška ulica	54
Lukeževa ulica	55
Žagarska ulica	56
Ulica delovnih brigad	57
Ulica bratov Gerjevič	58
Mladinska ulica	59
Ime ulice	St. ulice na pregledni karti
Ulica Kozjanskih borcev	60
Šubičeva ulica	61
Cvetlična ulica	62
Obrtna ulica	63
Linhartova ulica	64
Trubarjeva ulica	65	'
Finžgar jeva ulica	66
Nad Vrbino	67
Hrastinska pot	68
Nazorjeva ulica	69
Stiplovškova ulica	70
Orehova aleja	71
Ob stadionu	72
Marof	73
Borštnikova ulica	75
Černetova pot	76
Ulica Stanka Skalerja	77
Titova cesta	-78
Poljanškova ulica	79
Kardeljeva cesta	80
Trhska pot	81
Ipavčeva ulica	62
Bohoričeva ulica	83
Kvedrova ulica	84
Samova ulica	85
Mencingerjeva ulica	86
Ulica Staneta Rozmana	87
Rakteljeva cesta	88
Betettova ulica	89
Meškova ulica	90
Kidričeva ulica	91
Prežihova ulica	92
Slomškova ulica	93
> Bevkova ulica	94
Gradnikova ulica'	95
, Kosovelova ulica	96
Trnje	97
Z n kot	98
Crnc	99
Brežina	100
Sentlenart	101
Ulice so vrisane na posebni pregledni karti merila 1 :'5000, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
V naselju Brežice se spremenijo območja naslednjih ulic:
— Cesta bratov Milavcev se podaljša proti severu do železniške proge,
— Kržičnikova ulica se podaljša preko ceste Pod obzidjem in se razcepi proti seVeru do hiše Vegelj in proti jugu do hiše Molan;
— Pleteršniliova ulica se podaljša proti severovzhodu do Titove ceste;
— Prešernova cesta se razširi na območja sedanje: Klavniške poti, Poti ob Savi, Sejmarske poti in Vrtnarske poti;
— Tomšičeva ulica se podaljša proti zahodu do Jurčičeve ulice in proti vzhodu do Titove ceste;
— Trdinova ulica se podaljša proti jugu do Dobovške ceste;
— Ulica 21. maja se podaljša proti vzhodu do Titove ceste in razširi na območje sedanje Murnove ulice;
— Ulica stare pravde se podaljša proti severu preko Ulice 21. maja in Kržičnikove ulice do Ceste prvih borcev pri hiši Rueh.
4.	člen
V naselju Brežice prenehajo obstojati kot samostojne, naslednje ulice:
— Klavniška pot
— Pot ob Savi
— Sejmarska pot
— Vrtnarska pot	\
— Murnova ulica
5.	člen s
Ustrezna preoštevilčenja opravi in naroči izdelavo tablic Geodetska uprava Brežice v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 015-2/81
Brežice, dne 8. decembra 1981.
Predsednik
-	Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
1710.
Na podlagi 6. poglavja, 7. točke družbenega plana občine Brežice. (Uradni hst SRS, št. 20/81) ter 152. in 158. člena statuta občine Brežice je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o „p ego j ih za gradnjo gospodarskih objektov z bivalnimi j prostori in počitniških hiš
i
1.	člen
S tem odlokom se ureja gradnja in obnova gospodarskih objektov z bivalnimi prostori in počitniških hišic za vsa območja, ki so v prostorskem vidiku družbenega plana občine Brežice z grafičnimi prilogami opredeljena za ljubiteljsko obdelavo zemljišč ali počitniško gradnjo.
2.	člen
Lokacije'gospodarskih objektov z bivalnimi prostori so možne pod naslednjimi pogoji:
—	da ima lastnik 15 arov zemljišč ter od tega najmanj 10 arov formiranega nasada skladno z rajoni-zacijo kmetijskih zemljišč;
—	da je lokacija objekta možna ob poti in v sklopu obstoječih vinskih kleti;
'— da je objekt arhitektonsko prilagojen karakteristikam našega območja.
Lokacije počitniških hiš so možne z upoštevanjem pogojev, navedenih pod drugo in tretjo alineo.
3.	člen
Gospodarski objekti z bivalnimi prostori in počitniške hišice morajo biti arhitektonsko oblikovani po naslednjih kriterijih:
t
—	tlorisne dimenzije: podolžni tloris, pri čemer je razmerje med daljšo in krajše stranico 3:2 (npr. 6X4, 7,5 X 5 m)... maksimalno do 40 m* tlorisne površine. Gradnja prizidkov ni dovoljena;
—	streha: obvezna je simetrična dvokapnica s smerjo slemena vzporedno s pobočjem, naklonom 40 do 450 (možnost izkoriščenega podstrešja), kritina rdeče ali temno rjave barve. Priporoča se izvedba strehe s čopi. Prepovedana je uporaba salonita za kritino;
—	višina objektov: objekti morajo biti pritlični s pogojem, da je klet popolnoma vkopana. Kolenčni zid je lahko le tako visok, da je skrij,pod napuščem;
—	obdelava fasade: omet mora biti svetle barve '(grobi obrizg); leseni deli morajo biti zaščiteni s temno barvo;
—	okna, vrata: priporoča se namestitev polken. Vgrajevanje garažnih vrat je prepovedano. Vrata v kleti naj bodo izvedena v lesu z leseno preklado (obliki volovskega jarma).
4.	člen
Okoli parcel je prepovedana gradnja raznih železnih in betonskih ograj ter betonskih opornih zidov. Možna je gradnja lesenih ograj ali živih mej, ter gradnja škarp iz lomljenca.	y
5.	člen
Vse obnove zidanic se morajo izvajati pod enakimi pogoji kot novogradnje.
6.	člen
Vse legalizacije zidanic, vinskih kleti in počitniških hišic se lahko izvedejo le pod pogoji, navedenimi v 2., 3. in 4, členu tega odloka.
Okolice objektov morajo biti ustrezno urejene. Ohraniti je obvezno vse visokoraslo drevje ter ga 4udi na novo saditi. Vse brežine naj bodo ozelenjene. '
Ta pogoj velja zlasti pri gradnji počitniških hi-šie.
7.	Sen
Za gradnjo zidanic, vinskih kleti, počitniških hišic in podobnih objektov si mora investitor obvezno pridobiti lokacijsko dovoljenje, ki je izdano na podlagi lokacijske dokumentacije.
8.	člen
Za vse navedene objekte, ki se priključijo na obstoječe komunalne naprave, si morajo investitorji pridobiti soglasja za priključke ter prispevati k izgradnji, vzdrževanju in modernizaciji teh naprav, znesek, ki ga določi upravljalec komunalne naprave.
9.	Sen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati vsa določila odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 12/75), ki se nanašajo na gradnjo vinskih kleti in počitniških hiš.
10.	člen
Po kriterijih iz tega odloka se obravnavajo vse novogradnje, obnove in adaptacije objektov, navedenih v 1. členu tega odloka, za katere še ni bilo izdano lokacijsko ali gradbeno dovoljenje do dneva uveljavitve tega odloka.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-14/81-1
Brežice, dne 8. decembra 1981.
•Predsednik
Skupščine občine Brežice
Stanko Rebernik 1. r.
1711.
Na podlagi 9., 17. in 19. člena zakona o urbanistič-1 nem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72) in 152. ter 158. člena statuta občine Brežice, je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 8. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice (Uradni list SRS, št. 12/75)
1.	člen *
Spremeni se 8. člen in glasi:
Za graditev družinskih stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in ostalih poslopij, v naseljih oziroma na območjih, za katere je izdelan urbanistični red se določajo lokacijski pogoji v lokacijski dokumentaciji po predhodnem lokacijskem ogledu.
Za navedene objekte si je obvezno pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
To določilo velja za vse gradnje, ki so v skladu s sprejeto urbanistično dokumentacijo za nove in nadomestne gradnje in za vse gradnje, ’ ki jih je smatrati za manjši odmik od sprejete dokumentacije.
2.	člen
Iz M. »ena *e črta točka c) tar zadnji odstavek.
3.	člen
13.	členu se doda nov 13. a člen, ki glasi;
Za prizidave, nadzidave in podzidave obstoječih objektov si je obvezno pridobiti lokacijsko dokumentacijo, izdaja lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa je združena tako, da se izda le gradbeno dovoljenje.
4.	člen
14.	člen se spremeni in glasi (brišeta se točki b) in
c);
Za pomožne objekte, kjer ni potrebno lokacijsko
dovoljenje, se štejejo:
a)	drvarnice, svinjaki, skednji, steljniki, objekti za rejo malih živali, - kozolci, lope, čebelnjaki, silosi za krmo ter dragi podobni objekti pod pogojem, da so v leseni izvedbi in v sklopu obstoječih domačij oziroma gospodarskih dvorišč.
b)	gradnja hišnih vodnjakov, kapnic ter hišnih vodovodov z zajetjem;
c)	gradnja greznic in gnojišč z grezničnimi jamami;
d)	vkop cistern za centralno kurjavo; pri individualnih stanovanjskih objektov;
e)	gradnja opornih in podpornih zidov.
5.	6Ien
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Usodnem listu SRS.
St. 350-8/81-1
Brežice, dne 8/decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Brežice
/	Stanko Rebernik 1. r.
1712.
Skupščina občine Brežice izdaja na podlagi 80. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79), 7. člena navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in 216. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št 32/78) ter 150. člena statuta občine Brežice, na predlog Kmetijske zemljište st jpnosti občine Brežice
DOPOLNILNO ODLOČBO
o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Krška vas
Odločba, št 462-1/80-1, ki jo je dne 25. 11. 10'ilp izdala Skupščina občine Brežice v zadevi uvedbe komasacijskega postopka v k. o. Krška vas, sc dopolni:
1
Glede izvajanja ureditvenih del: čiščenja in sekanja drevja ter ravnanja terena, imajo dolžnosti naslednji lastniki oziroma uporabniki zemljišč:
ZKV
1.	pare. št. 1739, 1554/1, 1515
last Piltaver Jožeta Krška vas 29	55
2.	pare. št. 1539/2, 3258, 3262/2, 1742,
1547/1, last Ajster Miha, Krška vas 55	66
3.	pare. št. 1587/1, 3276, 1519, 1520, 1743,
1744/2, last Zakovšek Jožeta, Krška vas 5	82
4.	pare. št. 1566/1, 1565/1, 1540/2. 1745, 1746,
1747, last Jankovič Alojzije, roj. Vrbovšek,
Krška vas 38	204, 1291
5.	pare. št. 1703/1, 1583/1, 1715/2, 1716/2,
last Les Ane. roj. Zokalj, Krška vas 67	64, 868
6.	pare. št. 1583/2, 1517/1, 1715/1, 1668,
last Piltaver Martin, Krška vas 6	81
7.	pare. št. 1679, 1561/1, 1712, 3277, 1524,
last Zidarič Jožeta, Krška vas 71	151
8.	pare. št. 1713,
last Prah Jožeta, Vel. Malene^ 14	231
.	9. pare. št. 1714, 3271,
last Pust Ljudmile roj. Pirc, Hruševska 21,
Ljubljana	*	51
10.	pare. št. 1703/2	•
last Ajster Antonije, roj. Božičnik, Krška vas 4 in Ajster Jožeta, Tomšičeva 1. Brežice	1475/b
11.	pare. št. 3254, 3287, 1696, 1697, 1813,
1814, 1543/2, last Zokalj Alojza in Rozalije,
Krška vas 54	60
12.	pare. št 1698, 1699, 1557/1. 1534, 3290, last Poldan Janeza in Gerjevič Frančiška roj.
Piltaver, vdova Poldan, Krška vas 7	>	63
13.	pare. št. 1702,
last Slovenc Franca, Gor. Skopice 33	1735
14.	pare. št 1701.
last Zokalj Marije, Krška vas 74	72
15.	pare. št. 1782, 1783,	.
last Podooj Martine, roj. Butara, Ribnica 21
in Butara Anice, Krška vas' 63	155
16.	pare. št. 1675/.1, 3278,
las>t Zakošek Antona, Krška vas 80	79
17.	pare. št. 1680/2,
last Jagodic Jožeta in Terezije, Mrzlava vas 27	2139
18.	pare. št. 1681/2
last Lopatič Marije, Krška vas 99	135
19.	pare. št. 1577, 1571/1, 3260, 1526, 1527,
1669, 1671, 1672, 1525, last Lubšina Franc,
Krška vas 80	178
20.	pare. št. 1666
last Baškovič Pepca, roj. Piltaver/ Krška vas 96	1794
21.	pare. št. 1588/1,
last Zakovšek Olge, roj. Starčič, Krška vas 81	1618
22.	pare. št. 1802, 1803/2, 1800, 1801, last Kodrič Terezije roj. Grajnc in Gramc
Marije, Vinji vrh 8	804
23.	pare. št. 1581. 1582,
last Grdanc Martina, Krška vas 16	1534
24.	pare. št. 1580,	,
last Jalovec Jožeta,	Vel.	Malence 17a	2250
25.	pare. št. 1579,
last Lupšina Jožeta, Krška vas 80 in
Soško Viktorije, Krška	vas	50	147
26.	pare. št. 1576/2,
last Piltaver Vlada, Franc, Terezije, Krška
vas 86c	1875
27.	pare. št. 1576/1,
last Talič Erne, roj. Les, Krška vas 103	2258
28.	pare/št. 1574/1. 1575/1.
last Lopatič Antonije, roj. Pinterič, Krška vas
21	x '	1911
29.	pare. št. 1573/1,
last Piltaver Antona. Krška vas 17a	1983
30.	pare. št. 1572/1
last Muster Alojza, Krška vas 7	343
31.	pare. št. 1570/1.
last Butara Boža, Krška vas 93	2112
32.	pare. št 1568/1. 1569/1, 1528, 1529, last Butara Olge, roj. Grdanc in Butara Boža,
Krška vas 93	437
33.	pare. št. 1567/1, 1560/1,
last Grčarski Rozalije, roj. Piltaver K
102	1391
34.	pare. št. 1564/1,
last Vegelj^Franca,	Krška vas 92	1633
35.	pare. št. 1563/1,
last Povh Marije, roj. Tomše, Vel. Malence 31/20 1891
36.	pare. št. 3293/1,
last Beribak Jožeta, Krška vas 10	1934
37.	pare. št. 1559/1,
last Grmovšek Franca in Antonije, roj. Kožar,
Krška vas 24	810
38.	pare. št. 1558/1,
last Ajster Franca,	Vel. Malence 56	2240
39.	pare. št. 1555/1, 1556/1,
last Kovačič Marije, roj. Piltaver, Krška vas 94	1312
40.	pare. št. 3268, 1516/2, 1553/2, 1835/3, last Slovenc Jožeta, Krška vas 90 in Karoline,
roj. Račič, Krška vas 90	608, 475
41.	pare. št. 1553/1,
last Slak Angele, roj. Slivšek, Krška vas 66	1733
42.	pare. št. 3289/2, 1552/1, 3259, 1535
last Ivšič Mia, Krška vas 69, Horvat Ivana, La
Grange USA, in Jurečič Franc, Krika vas 25	68
ZKV
43.	pare. št. 155/1, 3288, 3264,
last Jankovič Jožeta, Krška vas 60	67
44.	pare. št. 1549/2, 3286/1, 1550/1, 3269,
last Glavan Jožeta, Gor. Vas 24	54
45.	pare. št. 1549/1, 3262/1,
last Komočar Ivana, Krška vas 22	162
46.	pare. št. 1548/1, 3265,
last Žokalj Ane roj. Zorko, Gor. Obrež 9 in
Marije, Gor. Obrež 9	48
47.	pare. št. 1544/2, 1545/2, 1545/4, 1546/1,
1530, 1533, 2045, 1750, last Piltaver Franca in Frančiške, roj. Kržan, Krška vas 55	1855, 665
48 pare. št 1825/2, 1826/2, 1827, 1828/1, last Grdovič Olge, roj. Galič, Krška vas 77	609
49.	pare. št. 1838, 1837/1,
last Zibert Viktorja, Krška vas 82	1524
50.	pare. St. 1833/3,
last Slovenc Stanislava, Gor. Skopice 39	108
51.	pare. št. 3253,
last Zakošek Neže roj. Starčič. Krška vas 5	1034
52.	pare. št. 3255, 1521, 1382,
last Pavlovič Jožeta in Marije, roj. Zokalj,
Krška vas 75	152
53.	pare. št. 3256,
last Piltaver Terezije, roj. Lupšina, Krška vas
89/3	1811
54.	pare. št 3257/1,
last Piltaver Martina, Krška vas 6/84	81
v 55. pare. št. 3257/2,
last Golobič Alojzije in Ane, Krška vas 105	1268
56.	pare. št. 3266.
last Spilek Jožefe, Vel. Malence 26/7	2010
57.	pare. št. 1518. 3269,
last Piltaver Ivana Lončarjev dol 12, Sevnica 1430 58 pare št. 3270
last Prah Marije, Vel. Malence 16	1561
59.	pare. št. 3272,
last Kreačič Stanislave. Vel. Malence 34	2281
60.	pare. št. 3273, 1532,
last Račič Rozalije, roj. Murn, Krška vas 76	74.
61.	pare. št. 3274/1,
last Ajster Jožeta, Tomšičeva 1, Brežice,
Ajster (Franca. Krška vas 4, Obučina Silva, roj. Kraigher, ul. 29. novembra 88/11, Beograd in Kreigher Nuška, Naselje' Brače Jerkovič,
Meštrovičeva 3/1. Beograd, ter Ajster Antonije,
roj. Božičnik, Krška vas 4	1479
62.	pare. št. 3275, 3293/2,
last Lopatič Miroslava, Krška vas 69	329
63.	pare. št. 3279,
last Zidarič Jožeta. Krška vas 71.	1648
64.	pare. št. 3280,	,
last Grdovič'Olge, roj. Galič, Krška vas-77	1982
65.	pare. št. 1513,
last Vuča3nk Marije, roj. Novak, Prešernova 2, Brežice	1017
66.	pare. št. 1514,
last Beribak Martina, Krška vas 10	322
67.	pare. št 1517/2,	’ v
last Baškovič Ivanke,	Vel.	Malence 16,	530
68.	pare. št. 1523.
last Piltaver Antona, Krška	vas	17/a	1983
69.	pare. št. 1522,
last Zokelj Antonije, roj. Račič, Krška vas 102	150
70.	pare. št. 1533,
last Piltaver Franca i«,,Frančiške, roj. Kržan,
Krška vas 55	2046
71.	pare. št. 1386, last Bukovski Frane, Cirnik 23
72.	pare. št. 3291, 3292, last Poldan Frančiške, roj. Piltaver, Krška vas 19 1
73.	pare. št. 3294,
last Plavanč Justine, Gor. Skopice 27
74.	pare. št. 3274/2, last Piltaver Majde, Krška vas 42 Piltaver Zlate, Krška vas 32 Ajster Terezije roj. Zokalj, Amerika, in Flanagan Marije roj. Vogrinc, Le Salle USA
S.	462-1/80-1
Brežice, dne 8. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Brežice Stanko Rebernik 1. r.
LENART
1713.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81) in 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74, 4-199/ 78) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Lenart dne 28. aprila 1981 sprejela
ZKV
1190
1572
1946
1737
ODLOK
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1980
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1980, ki obsega:
din
a) zaključni račun 'proračuna občine
—	prihodki	46,519.307,25
—	odhodki	46.238.511,20
—	razlika med prihodki	in odhodki	230.796,05
b) zaključni račun rezerv občine
—	prihodki	" ,
—	odhodki
—	razlika med prihodki in odhodki
1,927 £05 45 50000,00 1,877.905,45
2.	člen
Razlika med prihodki in odhodki po zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1980 v
znesku	280.798,05
se razporedi:
. — v sredstva rezerv po obračunu za leto 1980	27.472,60
—	na posebni	račun	za zdravst-	^
veno varstvo živali po obračunu za
leto 1980	44.537,25
—	v sklad opreme upravnih organov Skupščine	občine	Lenart	208.786.20
3.	člen	5. člen
Razlika med prihodki in odhodki sredstev rezerv
občine Lenart v znesku 1,877.905,45 din in neodplačano premostitveno posojilo iz preteklega leta v znesku 122 841,00 din se prenese kot dohodek rezerv za leto 1981.
4.	člen
Pregled prihodkov in razporeda prihodkov v bilanci zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Lenart za leto 1980 je sestavni del tega odloka.
Pregled prihodkov in razpored prihodkov v bilanci proračuna občine Lenart po zaključnem računu za leto
1980
Prihodki prihodkov		Predvideno po rebalansu in pozne j Se spremembe din	Doseženo din
i	Davek na dohodek in davek iz osebnega dohodka	10,034.000	10,038.673,05
2	Prometni davek, davek na premoženje in davek na dohodek od premoženja	^	12,709.000	12,714.412,00
3	Takse	3,612.000	3,552,201,90
4	Prihodki po posebnih predpisih	95.000	98.507,30
5	Prihodki organov in drugi prihodki	1.118.923	1,165.128,75
7	Prihodki od drugih DPS — dopolnilna sredstva	13,691.000	13,691.000,00
	— namenska sredstva	4,879.000	4,879.000,00
9	Prenešena sredstva	380.384	380.384,25
	-	46,519.307	46,519.307,25
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-2/79-339
^Lenart, dne 10. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš, dipl. org. Izobr. 1. r.
f**	Razpored 8Lav'	prihodkov namena		Predvideno po rebalansu in poznejše spremembe din	Doseženo din
01	Dejavnost organov družbenopolitične skupnosti	23,888.948	23,837.908,70
02	Ljudska obramba in družbena samozaščita	2,415.760	2,415.760,00
03	Dejavnost družbenopolitičnih organizacij	2,264.815	2,264.815,00
04	Negospodarske investicije	3,042.318	3,029.050,35
08	Socialno skrbstvo	2,996.594	2,972.564,00
09	Zdravstveno varstvo	78.000	64.450,05
10	Komunalna dejavnost	514.352	514.352,00
11	Dejavnost krajevnih skupnosti	1,295.110	1,295.110,00
16 17	Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz	2,902.235	2,803.094,65
	prejšnjih let	359.833	323.198^5
18	Kreditna, vezana in izločena sredstva		
	— sredstva rezerv	400.491	357.357,00
	-t- posebno partijo žiro računa (nad 16 "/o)	6,360.851	6,360.850,90
	Razlika med prihodki in odhodki	46,519.307	46,238.511,20 280.796,05
		46,519.307	46,519.307,25
1714.
Na podlagi 52. člena statuta krajevne skupnosti Benedikt, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS. št. 3-8/73), 9. točke sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in' javne razsvetljave v krajevni skupnosti Benedikt za obdobje 1982—1984 (Uradni list SRS, št 33/81) in poročila volilne komisije krajevne skupnosti Benedikt, št. 7/79-21 z dne 13. 12. 1981 je skupščina krajevne skupnosti Benedikt na seji dne 15: decembra 1981 sprejela
i
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave v krajevni skupnosti Benedikt za obdobje 1982—1984
1
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave v krajevni skupnosti Benecjikt se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov za obdobje treh let od prvega januarja 1982 do 21. decembra 1984.
2
Zavezanci krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Benedikt izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila v denarju in delovni sili krajevnega samoprispevka po tem sklepu.
Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili znaša 2,257,762 din.
Sredstva krajevnega samoprispevka se razporedijo po naseljih: Benedikt 504.044 din, Drvanja 284.356 din, Ločki vrh 83.442 din, Ihova 371.010 din. Negovski vrh 29.716 din, Obrat 113.882 din. Spodnja Bačkova 162.192 din. Spodnja Ročica 114.352 din, Stara gora 23,298 din, Tjuje kralji 87.688 din, Stajngrova 150.380 din. Trotkova 102.550 din, Trstenik 145.924 din, Zenjak 86.048 din.
4
Za izvajanje programa krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti Benedikt s komunalnimi odbori.
5
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave prispevajo delovni ljudje in občani:
I.	V denarju
1.	V višini 0,5 °/o:
—	delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu,
—	upokojenci — od čistih pokojnin,
'— občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci — od poprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto.
2.	V višini 1»/«:
—	lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč — od KD kmetijskih zemljišč.
—	delovni ljudje, ki samostojno, kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve — od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja,
—	delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske in intelektualne oz. negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oz. za poseben občinski davek od intelektualnih storitev,
—	delovni ljudje in občani od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic.
3.	V višini l.tfOOdin letno
—	lastniki dvoosnih traktorjev nad 11 kW.
II.	V delovni sili za lastnike oziroma posestnike 'nepremičnin — gospodar — gospodinja:
—	do 4.000 din KD — 1 delovni dan
—	od 4.001 din do 20.000 din KD — 2 delovna dneva r — nad 20.001 din KD — 3 delovne dni.
Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko.
6
Samoprispevek kmetov oziroma uživalcem zemljišč, obrtnikom ter delovnim ljudem m občanom, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Benedikt in dosegajo dohodek izven območja SR Slovenije, ter zdomcem, odmeri in pobira uprava družbenih prihodkov občine Lenart obenem z družbeninft obveznostmi delavcev. Samoprispevek zaposlenim delavcem in upokojencev obračunavajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob vsakem izplačilu mesečnega OD oziroma pokojnine in ga vplačajo na račun krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Benedikt.
Občanom, zavezancem krajevnega samoprispevka v delovni sili in lastnikom traktorjev odmeri krajevni samoprispevek svet skupščine krajevne skupnosti Benedikt. ki jih obenem obvesti o času in načinu izpolnitve obveze iz krajevnega samoprispevka.
7
Od zavezancev, ki krajevnega samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, ali izpolnijo obveznosti, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8
Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu, od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih" občanov.
Krajevnega samoprispevka v delovni sili oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa.
Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezancev lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodinjstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
Ćprostitve po prejšnjem odstavku te točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov.
9
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se ob koncu vsakega leta sestavi zaključni račun, ki se predloži b potrditev skupščini krajevne skupnosti.
10
Za odmero in pobiranje krajevnega samoprispevka ter izvajanje kazenskih sankcij za prekrške, ki niso podrobneje predpisane s tem sklepom, se neposredno uporabljajo določila zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982.
St. 7/79-26
Benedikt, dne 15. decembra 1981.
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti Benedikt Lojze Guzej 1. r.
1715.
Na podlagi 44. člena statuta krajevne skupnosti Cerkvenjak, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), 9. točke sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Cerkvenjak za obdobje 1982 do 1984 (Uradni list SRS, št. 33-1574/81) in poročila volilne komisije krajevne skupnosti Cerkvenjak, št. 453-R-19/81 z dne 13. decembra 1981 je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 15. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Cerkvenjak za obdobje 1982—1984
1
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Cerkvenjak se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov za obdobje treh let od prvega januarja 1982 do 31. decembra 1984.
Zavezanci krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Cerkvenjak izvzemši obča-* ne, za katere 'veljajo oprostitve plačila v denarju in delovni sili krajevnega samoprispevka po tem sklepu.
I.	V denarju
1.	V višini 0,5 %>:
—	delavci v delovnem razmerju — od čistega OD, za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov#in prejemki po pogodbah o delu,
—	upokojenci — od čistih pokojnin,
—	občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci — od poprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto.
2.	V višini 1,0*/«:
—	lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč — od KD kmetijskih zemljišč,
—	delovni ljudje, ki samostojno, kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve — od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja,
—	delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oz. za poseben občinski davek od intelektualnih storitev,
—	delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic.
3.	V višini 1000 din letno
—	lastniki dvoosnih traktorjev nad 11 kW.
II. V delovni sili
za lastnike oziroma posestnike nepremičnin — gospodar — gospodinja:
—	do	4.000 din KD	—	1	delovni	dan
—	od	4.000 d o-20.000	din	—	2	detovna	dneva
—	nad	20.000 din KD	—	3	delovne	dneve
Vrednost delovnega dneva	znaša	500 din, ki se let-
no valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko.
6
3
Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili znaša 2,702.280,95 din.
Sredstva krajevnega samoprispevka se razporedijo:
Komunalni
odbor
Predvidena sredstva .	,	v delovni
v denarju	sill
Andrenci
Brengova
Cogetinci
Cagona
Smolinci
Zupetinci
339.924,00
341.989,90
312.202,60
135.453,80
85.726,90
94.514,75
392.392.00
284.745.00
293.426.00
180.570.00
105.911.00
135.425.00
4
Za izvajanje programa krajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti skupno s komunalnimi odbori.
5
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest prispevajo delovni ljudje in občani:
Samoprispevek kmetom oziroma uživalcem zemljišč, obrtnikom ter delovnim ljudem in občanom, ki imajo stalno bivališče v krajevni skupnosti Cerkvenjak in dosegajo dohodek izven območja SR Slovenije, ter zdomcem odmeri in pobira uprava družbenih prihodkov občine Lenart obenem z družbenimi obveznostmi delavcev.
Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnine in ga vplačajo na račun krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Cerkvenjak.
Občanom, zavezancem krajevnega samoprispevka v delovni sili in lastnikom traktorjev odmeri krajevni samoprispevek svet skupščine' krajevne skupnosti Cerkvenjak, ki jih obenem obvesti o času in načinu izpolnitve obveze iz krajevnega samoprispevka.
7
Od zavezancev, ki krajevnega samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, ali ne izpolnijo delovne obveznosti, se obveznosti izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8
Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, ' priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu, od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delovni sili oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot sedem let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov kot velja na dan uveljavitve tega sklepa.
Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
Oprostitve po prejšnjem odstavku priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov.
9
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se ob koncu vsakega leta sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti.
10
Za odmero in pobiranje krajevnega samoprispevka ter izvajanje kazenskih sankcij za prekrške, ki niso podrobneje predpisani s tem sklepom, se neposredno uporabljajo določila zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73).
11 " ,
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objayi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982.
St. 460-81
Cerkvenjak, dne 16. decembra 1981.
Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Cerkvenjak
Ivan Bezjak 1. r.
1716.
Na podlagi 61. člena statuta krajevne skupnosti Lenart, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73), 9. točke sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lenart za obdobje 1982—1984 (Uradni list SRS, št. 33-1575/81) in poročila volilne komisije krajevne skupnosti Lenart številka 37/R z dne 13. decembra 1981 je skupščina krajevne skupnosti na seji dne 22. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v
krajevni skupnosti Lenart aa obdobje 1982—1984
1
Za urejsrnje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lenart se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov za obdobje treh let od prvega januarja 1982 do 31. decembra 1984.
2
Zavezanci krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Lenart izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila v denarju in delovni sili krajevnega samoprispevka po tem sklepu.
3
Skupna vrednost del, ki bodo financirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili znaša 3,159.311 din. Od tega zneska bodo posamezni komunalni odbori razpolagali z naslednjimi zneski: Hrastovec 214.728, Jurovska cesta od h. št. 20 do 51 193.606, Lormanje 182.619, Močna 314.899, Radehova 214.990, Spodnje Partinje in Zamarkova 527.101, Spodnji Por-čič 154.779, Spodnji Žerjavci 420.198, Setarova 153.118, Vinička vas 233.782, Zgornji Žerjavci 549.491.
4
Za izvajanje programa krajevnega samoprispevka skrbi svet skupščine krajevne skupnosti skupno s komunalnimi odbori.
5
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest prispevajo delovni ljudje in občani:
I.	V denarju
1.	V višini 0,5«/»:
—	delavci v delovnem razmerju — od čistega OD; za .čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu,
—	upokojenci — od čistih pokojnin,
—	občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci — od povprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto.
2.	V višini 1,0«/»
—	lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč,
—	od KD kmetijskih zemljišč,
—	delovni ljudje, ki samostojno, kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve — od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja,
—	delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev,
—	delovni ljudje in občani t- od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic.
3.	V višini 1.000 din letno:
—	lastniki dvoosnih traktorjev nad 11 kW.
II. V delovni sili za lastnike oziroma posestnike nepremičnin gospodar — gospodinja:
—	do 4.000 din KD	—	l	delovni dan
—	od 4.001 do 20.000 din	KD	—	2	delovna dneva
—	nad 20.001 din KD	—	3	delovne dni
Vrednost delovnega dneva znaša 500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko.
6
Samoprispevek kmetom oziroma uživalcem zemljišč, obrtnikom ter delovnim ljudem in občanom, ki imajo stalno bivališče v krajevni skupnosti Lenart in dosegajo dohodek izven območja SR Slovenije, ter zdomcem odmeri in pobira uprava družbenih prihodkov občine Lenart obenem z družbenimi obveznostmi delavcev.
Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnin ob vsakem izplačilu mesečnega OD oziroma pokojnine in ga vplačajo na račun krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Lenart.
Občanom, zavezancem krajevnega samoprispevka v delovni sili in lastnikom traktorjev odmeri krajevni samoprispevek svet skupščine krajevne skupnosti Lenart, ki jih obenem obvesti v času in načinu izpolnitve obveze iz krajevnega samoprispevka.
7
Od zavezancev, ki krajevnega samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, ali ne izpolnijo delovne obveznosti, se obveznosti izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8
Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu, od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delovni sili oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana. Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake’ socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa.
Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno vlogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
Oprostitve po prejšnjem odstavku točke priznava posebna komisija, ki jo imenuje skupščina krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov.
9	i'
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se pb koncu vsakega leta sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev skupščini krajevne skupnosti.
.	t
10
Za odmero in pobiranja krajevnega samoprispevka ter izvajanje kazenskih sankcij za prekrške, ki niso Podrobneje pređnisani s te'm sklepom, se neposredno uporabljajo določila zakona o samopr spevku (Uradni list SRS, 'št. 3-8/73).
11
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982.
St. 331/81
Lenart, dne 22. decembra 1981.
Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Lenart
Branko Kos, jnž. 1. r.
1717.
Na podlagi 61. člena statuta krajevne skupnosti Lokavec, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3-8/73), 9. točke sklepa o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cešt v krajevni skupnosti Lokavec za obdobje 1982—1984 (Uradni list SRS, št. 33/81) in poročila volilne komisije krajevne skupnosti Lokavec št. 1 in 2 z dne 13. decembra 1981, je svet krajevne skupnosti na seji dne
15.	decembra 1981 sprejel
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lokavec za obdobje 1982—1984
1
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lokavec se uvede samoprispevek delovnih ljudi in občanov za obdobje treh let, od 1. 1. j982 do 31. 12. 1984.
o
Zavezanci krajevnega samoprispevka so delovni ljudje in občani, ki imajo stalno prebivaUšče na območju krajevne skupnosti Lokavec, izvzemši občane, za katere veljajo oprostitve plačila v denarju in delavni sili krajevnega samoprispevka po tem sklepu.
.	3
Skupna vrednost del, ki bodo f nancirana iz krajevnega samoprispevka v denarju in delovni sili znaša 754.723,90 din.
4
Za izvajanje programa k ajevnega samoprispevka skrbi svet krajevne skupnosti skupno s komunalnimi odbori.
5
Za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest prispevajo delovni ljudje in občani:
I.	V denarju
1.	V višini 0,5 ®/o:
—	delavci v delovnem razmerju — od čistega OD za čisti OD se štejejo tudi nadomestila OD iz vseh naslovov in prejemki po pogodbah o delu,
—	upokojenci — od čistih pokojnin,
—	občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Lenart, dohodek pa dosegajo izven območja SR Slovenije in zdomci — od poprečnega letnega čistega OD na območju SR Slovenije, ugotovljenega za preteklo leto.
2.	V višini 1,0®/»:	>
—	lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč — od KD kmetijskih zemljišč,
—	delovni ljudje, ki samostojno, kot stalni poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ali intelektualne storitve — od celotnega doseženega dohodka, zmanjšanega za priznane stroške poslovanja,
—	delovni ljudje in občani, ki priložnostno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali intelektualne oziroma negospodarske storitve — od vsakega posameznega kosmatega dohodka, zmanjšanega za davek od obrtne dejavnosti v odstotku oziroma za poseben občinski davek od intelektualnih storitev,
—	delovni ljudje in občani — od vsakega posameznega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, zmanjšanega za priznane stroške in za davek iz avtorskih pravic.
3.	V višini 1.000 din letno:
—	lastniki dvoosnih traktorjev nad 11 kW.
II. V delovni sili
—	gospodar, gospodinja:
—	do 4.000 din KD	'	— 1 delovni dan
—	od 4.000 do 20.000 din	— 2 delovna dneva
—	nad 20.001 din	— 3 delovne dni
Vrednost delovnega dneva znaša-500 din, ki se letno valorizira v odstotku rasti cen na drobno, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za statistiko.
6
Samoprispevek kmetom oziroma uživalcem zemljišč, obrtnikom ter delovnim ljudem in občanom, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Loka-vec in dosegajo dohodek izven območja, SR Slovenije, ter zdomcem, odmeri in pobira samoprispevek uprava družbenih prihodkov občine Lenart obenem z družbenimi, obveznostmi delavcev.
Samoprispevek zaposlenih delavcev in upokojencev obračunajo in odtegujejo izplačevalci OD oziroma pokojnine in ga vplačajo na račun krajevnega samoprispevka krajevne skupnosti Lokavec. Občanom, zavezancem krajevnega samoprispevka v delovni sili in lastnikom traktorjev odmeri krajevni samoprispevek svet krajevne skupnosti Lokavec, ki jih obenem obvesti o času in načinu Izpolnitve obveze iz krajevnega samoprispevka.
7
Od zavezancev, ki krajevnega samoprispevka ne plačujejo v določenem roku, ali ne izpolnijo delovne obveznosti, se obveznosti izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8
Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni delovni ljudje in občani od družbenih denarnih pomoči, priznavalnin, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, dijaki od štipendij, učenci v gospodarstvu od svojih nagrad, zavezanci iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, ki so oproščeni plačila davka po določilih zakona o davkih občanov.
Krajevnega samoprispevka v delovni sili oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene, matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let, občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo, mlajši mladoletniki, moški stari nad 55 let in ženske stare nad 50 let, če v gospodinjstvu ni za delo sposobnega člana.
Zavezancem iz kmetijske, obrtnih in drugih dejavnosti, se pri odmeri samoprispevka priznajo enake socialne olajšave, kot jih uživajo po določilih zakona o davkih občanov, kot veljajo na dan uveljavitve tega sklepa.
Plačila krajevnega samoprispevka so na posebno irtogo zavezanca lahko oproščeni: socialno ogrožena
kmečka gospodarstva, starejši občani in druge kategorije zavezancev, ki živijo v slabih socialnih razmerah.
Oprostitve po prejšnjem odstavku priznava posebna komisija, ki jo imenuje svet krajevne skupnosti izmed predstavnikov vaških odborov.
9
O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se ob koncu vsakega leta sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti.
10
Za odmero in pobiranje krajevnega samoprispevka ter izvajanje kazenskih sankcij za prekrške, ki niso podrobneje predpisani s tem sklepom, se neposredno uporabljajo določila zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3-8/73).
11
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982.
St. 291/81
Lokavec, dne 15. decembra 1931.
Predsednik sveta' KS
.Stefan Marinič 1. r.
LITIJA
-	- 1718.
Na podlagi 90. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 11. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti (Uradni list SRS, št. 17/79) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija pa seji dne 14. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za stanovanja, zgrajena pred 31. 12. 1981
•1. člen
S tem sklepom se določa vrednost točke za stanovanja v stanovanjskih hišah družbene lastnine.
2.	člen
Vrednost točke za stanovanja v stanovanjskih hišah, zgrajena pred 31. 12. 198i znaša 46,04 din.
3.	člen
Vrednost točke iz prejšnjega člena tega sklepa sv uporabi za ugotovitev revalorizirane vrednosti stanovanj, stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah družbene lastnine na dan 31. 12. 1981.
4.	člen
Vrednost stanovanj v. družbeni lastnini, vrednost stanovanj v lasti občanov, kot posameznih delov stanovanjske hiše v družbeni lastnini in vrednost stanovanj v stanovanjskih hišah v lasti občanov, ki jih lastniki sami ne uporabljajo, ugotavlja delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija.
5.	člen
Delovna skupnost komunalne In stanovanjske skupnosti občine Litija je dolžna opraviti rcvidorira
cijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini do 31. 12 1981 po stanju na dan 31. 12. 1981.
Rezultati revalorizacije se uporabljajo od 1. lv 1982.	V
6.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija. .
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/81-1
Litija, dne 14. decembra 1981.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Niko Slamatovski 1. r.
ms.
V skladu z določili 42. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73) in 11. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni Ust SRS, št. 19/79) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 14. decembra 1981 sprejela naslednji
,	SKLEP
1.	Oddaja investicijskih del za gradnjo dveh vrstnih stanovanjskih blokov družbeno usmerjene stanovanjske gradnje s skupno kotlovnico in pripadajočo komunalno ureditvijo ob Maistrovi ulici v Litiji na parcelah številka 120/3, 121/2, 121/1 in 123/3 v k. o. Litija, se lahko izvedo z neposredno pogodbo.
2.	Za izvajalca del iz prejšnje točke tega sklepa se izbere GIP Beton — Zasavje Zagorje, TOZD Grad-metal Litija.
3.	S pogodbo o oddaji del je zlasti potrebno določiti:
—	način obUkovanja izhodiščne in končne prodajne cene,
—	rok izgradnje,
—	kvalitete dela in garancijski roki,
—	pogoji plačila del,
—	kazenski penali,
—	izvajalca del na zunanji ureditvi in drugo.
4.	Izvršilni odbor skupščine stanovanjske skupnosti je pooblaščen za uskladitev pogodbe o oddaji del.
5.	Sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
• St. 351-79-17/1
Litija, dne 14. decembra 1981.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Niko Stamatovski 1, r.
1720.
Na podlagi 11. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 45. člena samoupravnega sporazuma o temeijih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) In 11. člena statuta
Samoupravne stanovanjske skupnosti (Uradni list SRS, št. 17/79) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 14. decembra 1981 sprejela naslednji
SKLEP
1.	Delovna skupnost komunalne in stanovanjske skupnosti je <pooblaščena, da opravlja investitorska dela v zvezi z družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo v občini Litija.
2.	Vsi stroški za opravljanje investitorskih del se po načelu svobodne menjave dela zaračunavajo v ceno kvadratnega metra stanovanjske površine.
Soglasje k ceni za opravljanje investitorskih del daje pristojen organ stanovanjske skupnosti.
3.	Sklep velja takoj, ko ga sprejme skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-6/81-1
Litija, dne 14. decembra 1981.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Niko Stamatovski 1. r.
1721.
Na podlagi 35. člena zakona o družbenem'varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v občini Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 17/81) je skupščina SOV Litija na 11. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne
7.	decembra 1981 sprejela
SKLEP
o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program družbenega varstva otrok
1.	člen
Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek, in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov družbenega varstva otrok v občini Litija za obdobje 1981—1905.
2.	člen
Za uresničevanje programa družbenega varstva
otrok SOV Litija združujejo sredstva tudi:
— delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali nepoklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo književni prevajalci, plesalci, pisatelji, oblikovalci, likovni umetniki, skladatelji, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, železniški in ulični prtljažni nosači, novinarji, zdravstveni delavci, simultani in konselektivni prevajalci, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni in-
ženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje),
— delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih.
3.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi, določeni v pogodbi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka.
5.	člen	v
Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku.
6.	člen
Prispevek za program nalog družbenega varstva otrok plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti.
7.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
,	Predsednica
skupščine SOV Litija Olga Sinreih 1. r.
1722.
Na podlagi 28. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) je volilna komisija krajevne skupnosti Jevnica za izvedbo referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka dne 22. novembra 1981 sprejela
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu za uvedba krajevnega samoprispevka dne 22. novembra 1981
1
Referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka je potekal v skladu s sklepom o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka.
2
Glasovanja se je udeležilo 506 volilnih upravičencev od 532 volilnih upravičencev oziroma 95,1 Vo — za uvedbo krajevnega samoprispevka je glasovalo
441 volilnih upravičencev oziroma 82,9 V«.
3
Poročilo se objavi v Uradnem listu SRS.
Jevnica, dne 22. novembra 1981.
Predsednik voHlne komisije
krajevne skupnosti Jevnica
Jote Kovič L r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
1723.
Na podlagi 9. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem lUradm list SRS, št. 7/77), 49. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73), 11. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 193. člena statuta občihe Ljubljana Bežigrad je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 41. seji zbora združenega dela dne 26. novembra 1981 in na 41. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. novembra 1981 sprejela
SKLl^P
o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih del in nalog
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad pooblašča Zavod za izgradnjo Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: zavod), da v obsegu registracije svojih dejavnosti opravlja naslednja strokovna dela:
1.	Na področju urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč:
—	strokovna dela pri pripravljanju stavbnih zemljišč za gradnjo,
—	sklepa pravne posle z organizacijami združenega dela za opremljanje stavbnih zemljišč, ki obsega graditev primarnih in sekundarnih objektov in naprav, kolektivne in individualne porabe,
strokovna dela pri oddajanju stavbnih zemljišč z javnim natečajem ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo,
—	druga dela, ki jih zavodu poveri občinska skupščina in njen.izvršni svet.
2.	Na področju graditve objektov:
—	strokovni nadzor nad gradnjo, objektov, za katere je po zakonu dolžna dati pooblastilo družbenopolitična skupnost.
—	investitor inženiring na objektih, ki se gradijo iz sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoprispevkov občanov.
2.	člen
Zavod je za svoje delo v okviru pooblastil iz 1. člena tega sklepa odgovoren izvršnemu svetu občinske skupščine.
Zavod sodeluje v okviru svojega delovnega področja z upravnimi organi in drugimi organi mesta Ljubljane in občin.
3.	člen •
Zavod je vsako leto do 30. novembra za naslednje leto dolžan predložiti izvršnemu svetu v sprejem program dela, ki se financira iz sredstev proračuna in samoprispevkov. Program mora biti časovno izdelan in finančno ovrednoten.
4.	člen
Podrobnejša medsebojna razmerja pri opravljanju posameznih strokovnih del se med pooblastite-Ijem in zavodom uredijo s pogodbami.
5.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta sklep, preneha veljati 1. člen odloka o pooblastitvi organizacije za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč na območju občine Ljubljana Bežigrad (Glasnik št. 25 z dne 17. 12. 1969).
'	I
URADNI LIST SRS
6.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporabljati pa se prične, ko bo Zavod za izgradnjo Ljubljane konstituiran in vpisan v sodni register.
LJuMjMM, daa 28. novembra 1961.
Predsednik Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Jaara Mate L r.
8JCVNICA
1724.
*.
Na podlagi 23. člena zakona • financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupno«tih (Uradni list SRS, št, 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78) sta zbor združenega dela in »bor krajevnih skupnosti SknpgMn« občine Sevnica na seji dne 24. decembra 1981 sprejela
ODLOK
• spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občin« Sevnica za leto 1981
1.	člen
1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 10/81) se spremeni tako, da
se glasi;
Skupni prihodki občinskega proračuna majaj s
56,390.000	din
od tega;
—	za razporeditev po posebnem
delu proračuna	,.
—	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
St. 400-10/81-1
Sevnica, dne 24. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
1725.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS. št. 39-461/74) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, -št. 6/78) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1981 sprejela
O D L O II
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju 1982
1. člen	'
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev občinskega proračuna občine Sevnica se bo-
do v I. trimesečju 1982 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1982 začasno financirala na podlagi proračuna občine Sevnica za leto 1981.
s'
.	2. člen
V	omenjenem obdobju m ame odhodke jtarriovoti do vldine 25 odototkov odhodkov občinskega proračuna
za leto 1981. Odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sevnica za leto 1982.
2. člen
Določila odloka o proračunu občine Sevnica za * Mo 1961 k sramotno uporabljajo tudi v času mčitir
na*a financiranja v L trimu i tj u 2982.
4.	člen
V	primeru neenakomernega doteka proračunskih sredstev se ame sa nemoteno izvrševanje proračunskih odhodkov najeti kratkoročno posojilo iz sredstev rezervnega sklada občine Sevnica. Posojilo pa mora biti vrnjeno do 21. oktobra 1982.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
St. 400-9/81-1
Sevnice, dne 24. decembra 1981.
I	Predsednik
Skupščine občine Sevnica
1726.
Na podlagi 69. člena zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalni skupnosti (Uradni list SRS, št. 35/79) 172. člena stetuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št: 6/78) sta Skupščina občine Sevnica na seji zbora- združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10. decembra 1981 in Skupščina SIS za raziskovanje občine Sevnica dne 24. decembra 1981 sprejeli
ODLOK
o višini prispevne stopnje za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1982 za zavezance, ki niše pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1981—1985
1. člen
Delavci v združenem delu, delavci zaposleni pri občanih in civilno pravnih osebah ter občanih, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospo-darskp dejavnost in se jim ugotavlja dohodek oziroma temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in delovne skupnosti ter občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali .negospodarsko dejavnost in se jih ugotavlja dohodek (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne interesne skupnosti za raziskovanje občine Sevnica za obdobje 1981—1985 plačujejo za financiranje programa interesne skupnosti v letu 1982 naslednje prispevke-
dta
56,290.000
100.000
1. Prispevek iz dohodka, osnova dohodek,
za občinsko raziskovalno skupnost	0,06
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje.
SL 402-35/81-1
Sevnica, dne 24. decembra 1981.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r.
TOT.
Na podlagi 27. člena zakona o volitvah in delegiranju v 'skupščine ((Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 171. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS št. 6/78 in 20/80) je Skupščina občine Sevnica na seji DPZ dne 9. decembra 1981 in na seji zbora združenega dela dne 10. decembra 1981 ter seji zbora krajevnih skupnosti dne 10. decembra 1981 sprejela
SKLEP
o razrešitvi in imenovanju občinske volilne komisije občine Sevnica
1
Razrešijo se dosedanji člani občinske volilne komisije občine Sevnica.
2
V volilno komisijo občine Sevnica se imenujejo:
1.	Alojz Vidic, predsednik, vodja enote TS Novo mesto,
2.	Silvo Zakrajšek, nam. predsednika, sodnik TS Novo mesto,
3.	Andreja Flajs, tajnik, referent za premoženjsko pravne zadeve SO Sevnica,
4.	Jože Jeke, nam. tajnika, sekretar SO Sevnica,	‘	,
5.	Andreja Janežič, član, pravnik DSSS Konfekcija »»Lisca« Sevnica,
6.	Silvo T i h o 1 e , nam. Člana, sodnik za prekrške občine Sevnica,
7.	Oton Šket, član, direktor rudnika nekovin
»Blanca«,
8.	Milena Gorenc, nam. člana, administrator DSSS DO »Jutranjka«, Sevnica,
9.	Mišo Keršič, član, načelnik oddelka za občo upravo in notranje zadeve SO Sevnica,
10.	Dragica Jug, nam. člana, knjigovodkinja SO
Sevnica.
S
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
St. 013-3/81-1
Sevnica, dne 14. decembra 1981.
Predsednik Skupščine občine Sevnica
Jenko Rebernik 1. r.
1728.
Na podlagi tretje alinee 3. člena odloka o obvezni deratizaciji na območju občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/80) in 202. člena statuta občinfe Sevnica je Izvršni svet Skupščine občine Sevnica^ na seji dne
11.	decembra 1981 sprejel
ODREDBO
« izvajanja obvezne deratizacije v ostalih naseljih občine Sevnica
1
Z namenom preprečevanja in zatiranja stekline se poleg naselij, ki so navedeni v prvi in drugi alinei
3.	člena odloka o obvezni deratizaciji na območju občine, izvaja obvezna deratizacija še v naslednjih naseljih:
Šentjur na Polju, Breg, Kompolj e,'Šmarčna, Log, Spodnje Brezovo, Zgornje Brezovo, Blanca in Kladje.
Deratizacija se izvaja enkrat letno.
2
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
Št. 512-2/81-2
Sevnica, dne 11. decembra 1981.
Predsednik Izvršnega sveta
*	Skupščine občine Sevnica
Franc Ogorevc 1. r.
VRHNIKA
* ,
1729.
Na podlagi petega odstavka 14, člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/80) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in na se;ji zbora krajevnih skupnosti dne 9. decembra 1981 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda
/
1. člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 25/79) se‘ v 4. členu prvotno besedilo spremeni in se glasi:
»Odškodnina se določi v zneskvj za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in sicer:
—	120 din za mJ kmetijskega obdelovalnega zemljišča I. katastrskega razreda,
—	96 din za m! kmetijskega obdelovalnega zemljišča II. katastrskega razreda,
—	72 din za kmetijskega obdelovalnega zemljišča III. katastrskega razreda,
—	40 din za m* obdelovalnega zemljišča IV. katastrskega razreda,
—, 30 din za m* kmetijskega obdelovalnega zemljišča V. in VI. katastrskega razreda,
— 20 din za m2 kmetijskega obdelovalnega zemljišča VII. in Vili. katastrskega razreda.
Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od V. do VIII. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč.«
2.	člen
Spremeni se drugi odstavek 3. člena odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda in se glasi:
Odškodnino po prvem odstavku tega člena odmeri v upravnem postopku z odločbo občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve. Ce se odškodnina ne da odmeriti po prvem odstavku tega člena, jo odmeri občinski upravni organ, pristojen za lokacijske zadeve na podlagi podatkov lokacijske dokumentacije tj. določene lokacije objekta in funkcionalne površine v sodelovanju z upravnim organom, pristojnim za kmetijskp inšpekcijo.
3.	člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/2-320-02/k 1
Vrhnika, dne 9. decembra 1981'.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Vladimir Mejač 1. r.
POPRAVEK
V pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št, 37/81) so tile popravki:
1.	V tabeli pod 1 »Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica:
—	v stolpcu, 8 stopnja 6,16 nadomesti s stopnjo 6,17;
, —v stolpcu 16 stopnja 11,91 nadomesti s stopnjo 11,92;
• — v stolpcu 17 stopnja 26,88 nadomesti s stopnjo 26,89.
2.	Pod C. »Prispevke iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva, poslovnega sklada« se spremeni besedilo tako, da se glasi:
— Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji:
a) zavezanci temeljne in druge organizacije združenega dela s področij gospodarstva:
—	pomorski promet
—	proizvodnja, prenos’ in distribucija
električne energije	/
—	črna metalurgija
—	metalurgija barvastih kovin
—	proizvodnja cementa
—	filmska industrija
—	zračni promet
—	pretovarjanje v lukah
—	sezonsko gostinstvo
—	storitvena obrt
—	proizvodnja premoga, sušenje in briketiranje
—	rudniki in. topilnice barvastih kovin
—	rudniki nekovinskih rudnin
—	časopisna dejavnost
—	kmetijstvo, ribištvo in vodno gospodarstvo
• — železniški promet '	— dejavnost letališč
—	dejavnost počitniških in planinskih domov
i ■
—	stanovanjska in komunalna dejavnost
po stopnji	0.27 °/«
b) zavezanci, ki opravljajo vse' druge dejavnosti po stopnji	1,27 */•
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 18. decembra 1981.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Zdenko Mali 1. r.
POPRAVEK
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uracjni list SRS, št. 37/81) je ,tale popravek:
— pri zaporedni številki 35 občina Nova Gorica se stopnja 11.91 nadomesti s stopnjo 11,92.-	\
St. 420-34/81
Ljubljana, dne 18. decembra 1981.
Direktor
Republiške uprave
za družbene prihodke Zdenko MMl 1. r.
VSETlfNA
Stran
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
iss«. Poslovnik SkupSčtne Socialistične republike Slovenije	2247
GSS7y Zakon o	cestah	2282
l2S8. Zakon o določanju In usmerjanju dela prodajne
cene bencina	in plinskega olja	2307
čigss) Zakon o spremejnbah in dopolnitvah zakona o
vodah	2308
1680. Odlok o srednjeročnem programu geodetskih del ha območju SR Slovenije za obdobje 1901—1805 in njegovem uresničevanju	23Z1
N
Stran
1691.	OcTolc o razrešitvi in izvolitvi člana Izvršnega sve-
ta Skupščine S*t Slovenije ter o razrešitvi in imenovanju republiškega sekretarja za finance •	2322
1692.	Odlok o razrešitvi in imenovanju namestnika
predsednice Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora	2322
1693.	Odlok o razrešitvi in imenovanju Javnega tožilca Višjega javnega tožilstva v Mariboru	2322
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1691. Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije	2322
USTAVNO £ODlSCE SR SLOVENIJE
1695.	Odločba o ugotovitvi, da določba 5. odstavka 55. člena statuta Zveze skupnosti otroškega varstva
SR Slovenije n« v neskladju / ustavo in zakonom 2323
1696.	Odločba o razveljavitvi odloka Skupščine občine
Vrhnika o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo na območju zazidalnega načrta Drenov grič	^	2324
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1637. Sklep o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 19K2	2325
16©x. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1982	s '	2326
1699.	Sklep o določitvi prispevkov za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1982	2326
1700.	Sklep o povečanju pokojnin s 1. Januarjem 1982	2327-
1701.	Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih
prejemkov	,	2328
1702.	Sklep o'finančnem načrtu Skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1982	2328
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1703.	Dodatek k dogovoru o oblikovanju družbenih svetov v mestu Ljubljani	2328
1704.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
družbenih svetih mesta Ljubljane	2328
1705.	Sklep o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane
za opravljanje strokovnih del in nalog	2329
1706.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi Mestne skupnosti otroškega varstva Ljubljana	2330
1707.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi mestne skupnosti otroškega varvtva Ljubljana	2330
1708.	Odlok o spremembah odloka o določitvi odstotka
od poprečne gradbene cene in služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Brežice)	2334
1709.	Odlok o priključitvi nekaterih naselij k naselju
Brežice in o poimenovanju, spremembi območij ter združitvi nekaterih ulic v naselju Brežice	2334
1710.	Odlok o pogojih za gradnjo posportarskih objek-
tov z bivalnimi prostori in počitniških hiš (Drc-žice)	2335
,	Stran
1711.	Odtok o spremembi odloka o urbanističnem redu.
za območje	občine Brežice	2336
1712.	Dopolnilna odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k.	o.	Krška vas (Brežice)	2387
1713.	Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna
občine Lenart	za leto 1980	2338
1714.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljud. in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave v krajevni skupnosti Benedikt za obdobje 1982--1984 (Lenart) 2339
1715.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje In vzdrževanje
krajevnih cest v * krajevni skupnosti Cerkvenjak za obdobje 1982—1984 'Lenart)	2341
1716. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje In vzdrževanje krajevnih rest v krajevni skupnosti Lenart za obdobje 1982—1981	(Lenart)	2542
1717 S\lep o uvedbi krajevnega samop/ispevka delovnih ljudi in občanov za urejanje in vzdrževanje krajevnih cest v krajevni skupnosti Lokavec za^ obdobje 1982—1984	(Lenart)	2343
1718.	Sklep o določitvi vrednosti točke za stanovanja,
zgrajena pred 31.	12. 1981 (Litija)	2345
1719.	Sklep o oddaji investicijskih del (Litija)	f 2345
1720.	Sklep o pooblastitvi delovne skupnosti komnnalne
in stanovanjske skupnosti za opravljanje investicijskih del (Litija)	2345
1721.	Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje
prispevkov za program oružbenega varstva otrok (Litija)	2345
1722.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ,
uvedbo, krajevnega samoprispevka v Jevnici (Li-NJa)	2346
1723.	Sklep o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljublja-
ne za opravljanje strokovnih del in nalog (Ljubljana Bežigrad)	2346
1724.	Odlok p spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Sevnica za	leto	1981	2347
1725.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v	I. trimesečju 1982	2347
1726. Odlok i> višini prispevne stopnje za financiranje dejavnosti samoupravnih Interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1982 za zavezance, ki niso pristopili k samoupravnim sporazumom o temeljih pianov samoupravnih interesnih
skupnosti za obdobje 1981—1985 (Sevnica)	2347
1727.	Sklep o razrešitvi in 4 meno vanju občinske volilne
komisije občine Sevnica	2348
1728.	Odredba o izvajanju obvezne deratizacije v ostalih naseljih občine Sevnica	2348
1729.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini ’arad!
spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč In gozda (Vrhnika)	2348
—	Poprayek pregleda stopenj davkov iz osebnega do-
hodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982	2349
—	Popravek odredbe o prehodnih računih za vplače-
vanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov Iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	2349
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1981 460 din. Inozemstvo 600 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec drjl po Izidu vsake itevllke — Uredništvo In uprava Ljubljana,, Gradišče 14 — Poštni predal 379/V1I — Telefon direktor, uredništvo, sekre tar. šef računovodstva 224 *23, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — OprošOeho pro metnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72