Izdaja Podmladek Rdečega križa drž.narodne šol* v Sodražici ROJSTNI DAN NAŠEGA KRALJA PETRA II, Pred 13 leti so topovski streli oznanjali radostno vest,da se je srečni kraljevski dvojici rodil sin-prestolonaslednik,Na stotisoče državljanov je dajalo po ulicah glasno duška svojemu veselju in vzklikalo visokemu domu Karadjordjevičev. To je bil vesel sebno še za priza-na čustva so se zemljana,ponos šel na prvorojenca, di kraljica napajala začel izgovarjati oče je spremljal srcu prve korake Tudi potem, paru rodila še Peter miljenec so mu njegove puščale,se je rojenca,ki je v ganjal svoje otroške resnim razmotrivanjem in njegovega razuma.S svojim otroškim pripravil svojega očeta-bagopokojnega kralja Aleksandra v smeh,kakor n,pr.z vprašanjem zakaj imajo vsi kralji povsod take spomenike,da jezdijo na konju,zakaj pa nobenega kralja ne upodobijo v avtomobilu. Iz ljubkega otroka je postal mil deček in praznuje danes naš ljubljeni vladar,Njegovo Veličanstvo.kralj Peter II.svoj'14.rojstni dan,ter je najmlajši vladar v Evropi, Kakor je tudi vzvišen in sijajen kraljevski stan,zavidljiv pač ni. Vsa čast in vsje dostojanstvo ne odtehta težke odgovornosti,ki leži na ramah vladarjevih!On nosi odgovornost za srečo in nesrečo svojega naroda.od njega zavisi blagostanje njegovih dežel. Ker vodi usodo tolikih miljoncv ljudi,se mora pač že od rane Radosti vsesplošno izobraževati-kar zahteva od njega mnogo marljivosti T« % dogodek za vso državo,pođete starše.Blaga materi-prelila v dušo mladega plemenitega očeta je pre- Kakor vsaka mati,se je tu-ob prvih besedah,ki jih je mladi kraljevič-Kakor vsak tudi kralj z radostjo v svojega ljubljenca, ko sta se kraljevskemu dva sinova,je ostal princ svojega očeta.Kadarkoli kraljevske dolžnosti do-rad ozrl na svojega prvo-družbi svojih bratcev u-šale.Rad je sledil otroško zasledoval napredovanje modrovanjem je dostikrat truda in napora,,Vsak dan je natanko razdeljen na določena opravila,, Ob pol sedmih zjutraj vstane,se odpravi,pomoli ter zajtrkuje skupno s svojima bratcema,princem Tomislavom in princem Andrej ein „Nato jaše na svojem konjiču do osme ure,Tedaj se začne učenj e«Do sedaj je kcnoal naš mladi kralj osnovno šolo z odličnim uspehom ter je začel srednješolske študije na neki londonski gimnaziji«Komaj dvajset dni se je veselil brezskrbnega dijaškega življenja sredi mladih tovarišev,ko ga je obiskala njegova stara mamica,rumunska kraljica,in mu prinesla prežalostno vest,da je nehalo biti najdražje srce njegovega nadvse ljubljenega očeta,kralja Aleksandra« Čisto brez moči se je zrušil spričo te porazne novice.Čele potok solz,ki se mu-je udrl po licu,ga je zdramil v zavest .Zapustiti je moral šolo in tovariše ter oditi v domovino,da prevzame odgovornosti polno mesto vladarja mlade,težko preizkušene države Jugoslavije. Učenj e,ki ga je tedaj prekinil,nadaljuj e sedaj z vso vnemo vsak dan od 8.-12.ure.Razen predmetov,ki se jih uče njegovi vrstniki,se on uči še vojaških vednosti in državoznanstva.Razen v materinščini se poučuje še v angleškem,francoskem,ruskem in nemškem jeziku.Vse to pri njegovih trinajstih letih! Čas od dvanajstih do ene popoldne provede na sprehodu okoli doma ali pri svojih igračah,od katerih mu je najljubši lep avto,v katerem se sam lahko vozi,dobil ga je v dar od francoske vlade. Ob eni uri je kosilo,pri katerem je navzoča tudi njegova mati, Njeno Veličanstvo kraljica Marija in oba bratca,princ Tomislav in princ Andrej.Po kosilu se zabava po mili volji do treh popoldne,ko pridejo k njemu v dvorec na Dedinje njegovi tovariši iz mesta,ki telovadijo z njim, ob lepem vremenu na prostem,ob slabem vremenu pa v posebej za. to prirejeni telovadnici.Potem pogosti mladi kralj svoje prijatelje z malo južinc.Tudi na Bledu je bilo letošnje počitnice povabljenih 3edem dobrih mladih telovadcev,in sicer trije Srbi,dva Hrvata in dva Slovenca, da so skupaj telovadili sokolske vežbe in se igrali,Postavili so si šotore in gradili ceste med šoteri.Lepo bi bilo,ko bi koga izmed učencev naše šole doletela taka sreča,da bi smel biti na počitnicah v gradu pri kralju,in se igrati z njimiLe take dečke odberejo,ki se znajo res lepo obnašati,ki v šoli odlično napredujejo in so dobri telovadci. Ob pol osmih je večerjala ob devetih odide kralj h počitku v svoje belo popleskano sobico,kj er spi pri odprtem oknu tako poleti kakor peztrni. Nedelja je tudi zanj pouka prost dan. Ob lepem vremenu dela daljše izlete v okolico,kj er mu nudi lepota narave užitek in veselj e«0 počitnicah letuje na našem divnem Bledu.od koder dela izlete v hribe,da se utrdi in si okrepi mlado telo v čistem gorskem zraku,Tudi svojo puško ima in gre včasih na lov.Rad vesla po jezeru,posebno ga veseli ribolov« Del počitnic prebije ob sinjem Jadranskem morju,kjer črpa zdravje in meč pod žgočim dalmatinskim solnc.em ter se vadi v plavanju in krmarjenju. Ob vsaki priliki se ljubeznivo pogovarja z mladino in odraslimi.11 jegovi učitelji poiščejo vsako priložnost,da mu pokažejo in razlože vse zanimivosti .Povedli so ga že v razne tovarne,mu razkazali raznovrstne stroje in ga seznanili povsod z obratovanjem,tako da je dobil točno sliko, kako nevarno zaposlitev imajo tovarniški delavci. Letos so gorenjska dekleta vpričo kralja in njegovega spremstva strigla ovce,ki so prišla s planinske paše domov v dolino.Istega dne je opazoval z največjim zanimanjem kako se orje in seje ter je nato celo sam prijel za plug in v veliko zadovoljstvo navzočih krepko držal za drevo,zoral dve brazdi,potem še sejal in z brano povlekel. G-ospodar mu je na koncu postregel z domačim črnim kruhom,kakor se oraču pritiče,kar je kralju prav dobro teknilo.Tako je dobil zopet vpogled v težko delo kmetovalca. Bistro je njegovo opazovanje,velika njegova radoznalost,plemenit njegov značaj.V zgodovini proučuje nesmrtna dela slavnih mož,v >ft * zemljepisju se mu odkriva lepota vesoljne zemlje,v mehaniki občuduje iznajdljivost pridnega človeka.Ličijo ga vrline njegovega velikega očeta,nepozabnega Viteškega kralja Aleksandra I.Uedinitelja,mil in .. blag je kakor njegova plemenita mati,kraljica Marija,sodimo,da bo junak kakor njegov ded,kralj Peter I.Osvoboditelj-vsaka posamezna teh lastnosti in vse skupaj so nam porok,da bo povedel srečno Jugoslavijo v srečnejšo bodočnost.V to pomagaj Bog! Zastave,ki plapolajo ob kraljevem rojstnem dnevu po vsej državi, izkazujejo mlademu kralju dolžno čast,molitve,ki se vrše po vseh cerkvah širne domovine,prosijo blagoslova zanj in za njegovo delo„Vojaštvo prireja njemu v proslavo velike parade,mornarica bajno razsvetljavo ,posebno še Jadranska Straža,čigar pokrovitelj je,Sokoli,ki ga prištevajo za svojega najvišjega starosto,so mu ponesli pismene čestitke v lični leseni cevki iz vseh krajev,kjer so sokolske edinice potom teka,ki ga imenujemo štafeta,to j e,vsak izbran član Sokola teče gotovo razdaljo,kj er preda spomenico v teku naslednjemu tekaču,tako kakor se je letos prenašal olimpijski ogenj iz južne Grčije na Olimpijo v Berlin skozi Bolgarijo,Jugoslavijo,Madžarsko,Avstrijo,Čehoslovaško v Nemčijo. A iz naših src vre vroča želja,da nam nebo ohrani našega vladarja Čilega in zdravega,vrednega naslednika prednikov v srečo Jugoslavije in veselje nas vseh! Živel kralj Peter II. Živel visoki dom Karadjordjevičev! Učiteljica Olga Vodopivec. Letošnje počitnice. Urh Hinko I.r.v.n.š. Letošnje počitnice so bile zame zelo,zelo vesele in prijetne.Dolge so bile cela dva meseca.Lanske počitnice mi niso preveč ugajale,letšnj e pa.V njih sera doživel mnogo lepih dni,Večkrat sem šel k spovedi in k sv. obhajilu.3il sem tudi pri Hovi Štifti.Ob večernih urah smo šli na izpre-hod na Grič ali kam drugam.iam smo se otroci igrali,vriskali in peli. Včasih pa smo šli s starši na izjjrehod po cesti in smo se kaj menili. 0 letošnjih počitnicah moram omeniti tudi to,da posebnih novic v naši družini ni bilo,pač pa se je brat France s koso ukosil,ko je kosil travo za krave. Hvala Bogu,letina je letos zelo ugodna.Poljskih pridelkov je dovolj. Pa tudi otava je lepo spravljena.Lešnikov sem nabral dve košarici. ludi elektriko smo letos k nam napeljali. Ho,hvala Bogu,počitnice,ki sem jih preživel letos so bile veliko bolj živahne kakor lanske. Paše farno žegnanje. Urh Prane I.r.v.n.š. Vsake počitnice je pri nas farno žegnanje.Obhajamo ga 22.julija na god Marije Magdalene s celodnevnim češčenjem presvetega Rešnjega Te-lesa.Ta dan je tudi sejem.Ob šesti uri zvečer pol ure zvonovi slovesno potrkavajo. Pravo žegnanje je prav za prav naslednjo nedeljo.Mi otroci se veselimo, da bomo jedli kaj boljšega kot druge nedelje.Po maši se začne gostija.Ha mizi je vsakovrstnih jedil.Dosti smo pustili tudi še za malico,da se tudi pri malici malo pogostirno.Tudi najbolj revne družine si privoščijo takrat kaj boljšega,če drugega ne,vsaj belega kruha. Ha paši. Urh Franc I.r.v.n.š. Jeseni hodimo na pašo.Tudi jaz sem šel že s svojim prijateljem past.Ha paši je zelo prijetno,ker se igramo,pojemo in kurimo.Najprej pripravimo drva.Nato jih razlomimo in denemo v kopičko.Da boljše gori, zatlačimo slamo.Potem zakurimo.Ko nastane žerjavica,pečemo Štoke.Vmes prepevamo in vriskamo,da se sliši naokoli.Ko solnce zaide,žene vsak g-yojo živino domov. Po tem si voščimo lahko noc in gremo na svoj dom. N •'v.-IV /j ... \ - 4T \\ J (?- •sV- 'k- v,' '" 3 j - L*./ \i/ > v\. 1 “V i 'V r / A' i n :>- - 3. -s \4-f o -• ____ s / i l\f' I % 1 ! j/ W i 1 \»/ V' 4 Na paši» Gregorič Franc I,r,v.n.š. Na paši je zelo pri j etno,Navadno gremo past po trije dečki skupaj.. Eden pazi na živino,drugi napravlja drva,tretji pa kuri in peče krompir, stoke in jabolka.Potem pa se vsi trije vsedemo okoli ognja in polnimo svoje lačne želodčke,dokler nismo siti do grla.Tega pa ne smem pozabiti povedati,da si od doma vzamemo zelo velike kose kruha/Nato pa gremo k vodnjaku,ki ga imenujemo Miklavec in se tam napijemo vode.Na paši uganjamo svojo tri,kakor jih kdo zna in more.Kadar nam je prepolni želodček v napotje in nismo tako gibčni,si krajšamo čas s petjem,Zapojemo pa tako zbrano in milo,da bi človeku stopile solze v.oči,če bi nas poslušal,Pa še no zaradi ganijivosti,temveč zaradi smeha.Ko se pa vsega naveličamo, se gremo lovit in skakat„Vmes pa se tudi kaj resnega pomenimo,največkrat o aeroplanih,ki jih vsak dan vidimo nad seboj. To pa traja tako dolgo,dokler nara Obrstarjeva žaga ne naznani čas odhoda.Domov gredoč napojimo živino v Miklavcu in z veselim srcem želimo, da bi nara dal ljubi Bog še mnogo pastirskih dni. Naš izlet. Arko Milan Il.r.v.n.š. V največjem spominu mi bo ostal izlet na Sušak,na naš Jadran,ki je naš ponos in naša bodočnost». Pot na Sušak je bila zelo utrudljiva in dolga,Vodila nas je mimo vasi in mest ter samotnih krajev,V Brodu smo se ustavili in smo jedli» Šli smo gledat tudi Kolpo»Nato smo se odpeljali naprej.Kmalu potem smo zagledali v daljavi naše Jadransko morije in kraški svet,ki je zelo reven. Ko smo prispeli na Sušak,smo si ogledali mesto,S pomola smo videli parnike,jadrnice in čolno.Okoli 12.ure smo zagledali velik parnik,kako prihaja k obali.Bila je naša ladja Karadjordje.Ljudje so v gneči stali na pomolu.Ko so jo pripoli z debelimi vrvmi,so valovi pljuskali ob obal. Galebi so se lepo spuščali na sinje morje»Te ptice so mi bile najbolj všeč.Nato smo šli r restavracijo "Kosovo" in od tam na Trsat.Iz Trsata je lep razgled po našom morju.Lepo se vidi tudi po naši od neprijatelja zasedeni Reki.Ob misli na naše zasedeno ozemlje in mor j e,, me je zgrabila huda jeza napram požrešnemu sosedu. Bili smo tudi v Trsatski cerkvi,ki je polna zahval za uslišane prošnj e«Zraven cerkve je star Frankopanski grad. Trudni smo se vrnili domov,a vendar veseli,da se nam je uresničila srčra želja,da smo vendar videli morje,naše Jadransko morje. Iz domače zgodovine: Hranilnica v zamostarškem bregu.« Debeljak Ludvik I,b v.n.š, Leta 1864.30 razdelili gozdove ribniške graščine med posamezne kmete. Teda j so tudi zamestarški posestniki debili svoje gozdove.Živel pa je tedaj v Zamostcu neki kmet,ki je bil želu varčen,tudi njemu so odkazali lep kes gozda,kjer je bilo veliko drevja.Nasredi je bila posebno velika in debela bukev.Ko jo od blizu ogleduje,zapazi,da ima drevo tako veliko votlino,da bi šla lahko roka notri,Misli si,kako bi bila to dobra shramba za denar,varna pred ognjem in tatovi. Takoj drugi dan nese ves svoj denar spravit v bukev,Varčeval je še pridnej e in kadar je mogel je nosil notri spravljat težko prislužene denarce. Nekoč pa dobi iz davkarije poziv.da mora plačati davke,Ker ni imel doma dovolj denarja,ga je moral iti v svojo hranilnico v breg iskat,Toda kako čudno!Nikj er ne more najti tistega drevesa,kjer je imel shranjen denar.Dolgo išče in išče,ko pa le ni mogel najti drevesa,je šel žalosten in v skrbeh domov.Ko pa pride domov,se ozre v breg in zopet vidi tisto bukev,ki se je mogočno košatila med drugim drevjem.Takoj se vrne v breg po denar,Ko pa pride v gozd,zopet ne more najti drevesa.Jezen je bil sam nase,ko se je vračal domov in je premisijol,kako bi prišel do denarja,Domisli se zvita buča,kdo ve če bi jaz ne našel bukve,če bi nesel notri spravit denar»Šel je k sosedu,da mu je nekaj posodil in s tem denarjem je šel iskat bukev,Sedaj pa jo je takoj zagledal.S tresočo roko poseže v duplo za denarjem in takoj so mu pod prsti lepo zažvenketa-li.Hlastno jih pograbi.Preštej e,če ni bil kaj ogoljufan in spravi v žep pokaže bukvi figo in pravi:"Zdaj se pa le skrivaj kakor hočeš!" V jeseni je tisto bukev posekal za drva.Pozimi pa je pri gorki peči pripovedoval,keko ga je hotela njegova lastna hranilnica ogoljufati. Sveta Anao Sveta Ana je velik a svetnica.Na Mali Gori nad Ribnico stoji samotna in tiha cerkvica njej na čast0Stari ljudje pripoveduj ejo,kako je ta cerkvica nastala: Bila je silna vročina,solnce je pripekalo,studenčki so usahnili. Tedaj pa se je pojavila sveta Ana in šla počasi proti Mali Gori.Pot je bila strma in gosto porastla,Velike in težke skale so se dvigale proti nebu in izžarevale silno vročino„Sveta Ana je šla kar naprej,bila je bosa in ostro kamenje jo je zbadalo„Oprijemala se je dreves in skal,da ni zdrčala nazaj in padla v prepade in jame„Ko je prišla sredi poti in se je videl že vrh,je sveta Ana radostno zaklicala:"Tam gori bi rada cerkvice !"Stopila je na skalo,se je oprijela z roko in se vzpenjala više in više.In ugreznila se ji je noga v skalo kakor tudi palec od roke.Ta skala se vidi še danes.Vendar pa je noga že odlomljena,vidi se samo še palec od roke.To skalo poljubujejo romarji.,ko romajo k sveti Ani. Prispela je počasi na vrh.Tam je bival kmet,ki se je naselil sem gori vsled bojazni pred Turki.Sveta Ana je dobila piti kapnico,ki jo je imel kmet še samo malo.Ko je izpila požirek vode,je izrazila željo,naj bi tu sezidali njej na čast cerkvico.Takoj nato je začel padati ra-