TISKOVINA Poštnina plaœana pri pošti 9226 Moravske Toplice Glasilo Občine Moravske Toplice Priznam, da se počutim nelagodno – celo nekakšen občutek krivde me navdaja, ko ugotavljam, da te številke Lipnice kljub vsem naporom ne morem sestaviti tako, kot sem si jo zamislil. Pišemo o delu občinskega sveta, težavah v kmetijstvu, uspehih naših gostincev, gasilskih slavnostih, delovnem utripu v vrtcih in šolah, prometni varnosti, raznovrstnih prireditvah ... Ljubitelji športa! Občinska športna zveza bo nagradila najboljše športnike, športnice in športne kolektive v letu 2009. Predlagate jih Vi. Razpis objavljamo na 26. strani. Leto, ki se izteka, je bilo polno groženj s pogubnimi učinki recesije. Da le ne bi njihove grenkobe v vsej ostrini občutili v prihajajočem, Vam želim! Blagoslovljene božične praznike in srečo v novem letu! Lu dvik So čič, od go vor ni ure dnik FOTO: Arhiv OBŒINE FOTO: Arhiv TIC BIOGRAD NA MORU – V novembru je delegacija naše občine obiskala Biograd na moru. Pogovarjali so se o oblikah prihodnjega sodelovanja, katerega podlaga bo listina o pobratenju. VESELI DECEMBER – Z gledališkimi predstavami, postavitvijo Pravljične dežele na treh mestih občinskega središča in prihodom Miklavža se je začel vsebinsko bogat in pester program Veselega decembra, ki ga organizirajo Vrtci OMT. HOTEL VIVAT – Sneguljčica je pritegnila pozornost premnogih otrok. Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Sočič LETO 2009 SE IZTEKA Če se ob koncu leta nekoliko bolj navežem na dogajanje na našem dvojezičnem območju, lahko zapišem, da je konec leta 2009 v naši lokalni skupnosti, zlasti na narodnostno mešanem območju, v znaku praznovanja visokega jubileju dvojezičnega osnovnega šolstva na eni strani in vse večje socialne stiske posameznikov, tudi pripadnikov narodnosti, ki so izgubili delo in s tem zaslužek, na drugi strani. Dvojezičnost si v osnovi predstavljam kot privilegij slehernega posameznika, da lahko izrabi priložnost in se v sklopu osnovnega izobraževanja nauči enakopravno uporabljati dva jezika, kar je nedvomno izjemno pomembno za njegov razvoj. Če so kdaj obstajali pomisleki staršev otrok, ki ne prihajajo iz narodnostno mešanih družin ali družin pripadnikov narodnosti, potem je danes vse bolj čutiti izjemno naklonjenost možnosti, da se njihovi otroci spontano, v okviru šolskega sistema, že v vrtcih in potem naprej v osnovni šoli, naučijo enakopravno uporabljati dva jezika, ob tem, da se v osnovi šoli učijo tudi tujih jezikov in dejansko prihajajo iz osnovne šole že kot mali poligloti. N a območju Občine Moravske Toplice je Dvojezična osnovna šola v Prosenjakovcih pričela delovati v šolskem letu 1981/1982. Ob visoki obletnici dvojezičnega šolstva pri nas lahko z zadovoljstvom zapišem, da je zaradi dvojezične osnovne šole naselje Prosenjakovci ostalo krajevno središče, čeprav je v preteklosti zaradi prenehanja delovanja nekaterih gospodarskih subjektov ta del obmejnega območja gospodarsko močno stagniral. Zavedajoč se pomena dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih, ki vključuje tudi podružnični dvojezični šoli v Domanjševcih in na Hodošu, smo v Občini Moravske Toplice ves čas od njene ustanovitve leta 1994 z različnimi vlaganji v prostore in učno opremo tej dvojezični šoli namenjali veliko pozornosti. Danes je lahko šola ponos narodnostni skupnosti in njenim pripadnikom, dvojezično šolstvo na tem območju je dobro urejeno in se tako lahko v celoti uresničujejo pravice pripadnikov narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku. Zdi se mi celo, da je za obstoj in razvoj madžarske manjšine sistem dvojezičnega šolstva zaradi tega, ker šolo obiskujejo tudi pripadniki večinskega naroda, boljša rešitev kot šolstvo samo v jeziku narodnosti. Predvsem moram ob tem zapisati opažanja, ki jih je možno zaslediti na vsakem koraku, ko se giblješ po območju, kjer živi narodnostna skupnost v naši občini: medsebojna povezanost ljudi, ne glede na narodnostno in tudi versko pripadnost – tod živi poleg protestantov in katoličanov tudi kalvinska skupnost – je zelo dobra, saj so ljudje predvsem zaradi tega, ker so od malega rasli skupaj in se učili dveh jezikov, sposobni v vsakem trenutku komunicirati drug z drugim v obeh jezikih, tako slovenskem kot madžarskem, ki sta enakopravna in zelo prisotna. gočeno izobraževanje v njihovem materinem jeziku, kot to določajo 64. člen slovenske ustave in druge listine ter zakoni, ki obravnavajo to področje. Občina Moravske Toplice je kot soustanovitelj Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci v svojem statutu zapisala, da bo na območju občine, kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, enakopravno zastopan madžarski in slovenski jezik tudi, ko gre za delovanje lokalne skupnosti in njenih organov, hkrati pa občina o vseh pomembnih vsebinah obvešča pripadnike narodnostne skupnosti tekoče v njihovem jeziku tudi prek svojega občinskega glasila, tako da je omogočeno tudi starejšim generacijam, pripadnikom narodnosti, ki morda nekoliko slabše obvladajo slovenski jezik, da so sproti seznanjeni z vsem, kar se pomembnega dogaja v občini. Predvsem pa je ob tej priložnosti potrebno poudariti, da je dvojezična osnovna šola – njen učiteljski kader, ravnateljstvo in predvsem učenci – stalni sestavni del vseh dogajanj na kulturnem področju na območju, kjer živijo pripadniki narodnosti. Njihovo kulturno izročilo pa ob dogajanjih v občini spoznavajo tudi vsi drugi prebivalci v občini, ki živijo s pripadniki narodnosti v dobrih odnosih. Ob visoki obletnici dvojezična osnovnega šolstva izražam iskrene čestitke vsem, ki so kakor koli v preteklosti pripomogli k temu, da se je dvojezično osnovno šolstvo na tem območju razvilo do ravni, ki je danes v ponos posameznikom in skupnosti na tem skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. V endar pa bi bila ta moja čestitka veliko lepša, če ne bi bil prisiljen v istem trenutku zapisati, da se tako kot večji del Goričkega tudi naše narodnostno območje vse bolj prazni in da ostaja vse več ljudi obupanih nad trenutnim stanjem tako v kmetijstvu, ki je tu še vedno temeljna dejavnost za preživetje ljudi, kot na drugih področjih gospodarstva, saj novih delovnih mest preprosto ni, ker ni dobrih programov, ki bi lahko zaposlili za delo sposobne ljudi. N aj pa končam to svoje prednovoletno pisanje z nekoliko več optimizma, ki ga daje sprejet Zakon o razvojni pomoči Pomurju – med drugim naj bi predvsem vzpodbujal nove investitorje, da prinesejo k nam dobre programe, ki bodo dajali priložnost za zaposlitev mladim, ki so – kot že prej zapisano – tudi zaradi znanja več jezikov lahko zelo dobra naložba za slehernega razvojno naravnanega človeka ali podjetje. Izrabljam priložnost in ob koncu iztekajočega se leta vsem, ki to prebirate, voščim veliko dobrega v novem okroglem letu 2010! Franc Cipot, župan 18. december 2009 23. REDNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA 31. avgust 2009 ob 15. uri v prostorih Občinske uprave Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 22. redne seje Občinskega sveta 2. Poročilo o izvrševanju proračuna Občine Moravske Toplice v prvem polletju leta 2009 3. Predlog komisije za podelitev priznanj in nagrade občine za leto 2009 ter določitev višine nagrade 4. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori 5. Predlog soglasja k sistemizaciji delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Vrtci Občine Moravske Toplice za šolsko leto 2009/2010 6. Soglasje k podpisu sporazuma o sofinanciranju ureditve krožišča v Moravskih Toplicah 7. Predlog sklepov o ukinitvi družbene lastnine v k. o. Bogojina in k. o. Filovci 7a. Predlog sklepa o potrditvi DIIP 8. Razno: – program prireditev ob občinskem prazniku – zadeve, ki pod točko razno niso bile obravnavane na prejšnji seji OS IZVRŠEVANJE PRORAČUNA V PRVEM POLLETJU 2009 Občinski svet se je v skladu s 63. členom Zakona o javnih fi nancah seznanil s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju 2009. Poročilo je vsebovalo poročilo o realizaciji vseh prejemkov in izdatkov, presežku ali primanjkljaju ter zadolževanju proračuna Občine Moravske Toplice za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2009, podatke o vključitvi morebitnih novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, prenosu obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev v danem obdobju, o uporabi proračunske rezerve ter razlago glavnih odstopanj v primerjavi z veljavnim proračunom. V obravnavanem obdobju so bili celotni prihodki realizirani cca. 21%, najmanjša realizacija je dosežena iz naslova pridobivanja sredstev po javnih razpisih, saj večina pričakovanih razpisov še ni bila objavljena, do realizacije teh javnih sredstev pa prihaja ponavadi šele v zadnjem četrtletju. PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRADE OBČINE ZA LETO 2009 Dobitniki priznanj in nagrade občine za leto 2009 so bili predstavljeni že v 78. številki Lipnice. Tako kot v prejšnjem letu je bila določena nagrada v višini 500 EUR neto. SOGLASJE K SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST V VRTCIH Zavod Vrtci Občine Moravske Toplice deluje kar v 6 enotah (Bogojina, Filovci, Fokovci, Martjanci, Moravske Toplice, Prosenjakovci), zato so temu ustrezno sistemizirana delovna mesta. Občinski svet je podal soglasje k sistemizaciji delovnih mest za šolsko leto 2009/2010 za naslednja delovna mesta: Naziv delovnega mesta Število delovnih mest vzgojiteljica 14 pomočnica vzgojiteljice 14 ravnateljica 1 poslovni sekretar 1 knjigovodja 0,40 hišnik in šofer 1 kuhar 1 pomočnik kuharja in čistilka (sestavljeno delovno mesto) 5,75 SOGLASJE K PODPISU SPORAZUMA O SOFINANCIRANJU UREDITVE KROŽIŠČA V M. TOPLICAH Občina je od države prejela predlog sporazuma o ureditvi krožišča v Moravskih Toplicah, v katerem je naveden tudi delež sofi nanciranja s strani občine. Ker brez podpisa sporazuma ni možna ureditev tega območja, je občinski svet soglašal s podpisom predlaganega sporazuma. UKINITEV DRUŽBENE LASTNINE V K. O. BOGOJINA IN K. O. FILOVCI Lastništvo nepremičnin vl. št. 495 k. o. Bogojina, pri katerih je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina-nepremičnine v splošni rabi – javno dobro-pota, se je s sklepom uredilo tako, da se je ukinil status zemljišč v družbeni lastnini, zemljišča pa so se prenesla v last Občine Moravske Toplice. Tudi na nepremičninah vl. št. 624 k. o. Filovci je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina-nepremičnine v splošni rabi – javno dobro-pota-ceste. Tudi tu se je ukinil status zemljišč v družbeni lastnini, zemljišča pa so se prenesla v last Občine Moravske Toplice. Lastnino zemljišč je bilo potrebno urediti, saj ni bilo mogoče izvesti vpisa že sklenjenih služnostnih pravic v zemljiško knjigo. Pri eventualnem sovlaganju se bo prostovoljno delo vaščanov primerno upoštevalo. POTRDITEV DIIP ZA ŠIROKOPASOVNO OMREŽJE Občinski svet je potrdil DIIP – Dokument identifi kacije investicijskega projekta »Gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij – Goričko« z datumom izdelave avgust 2009, ki je potreben dokument za pridobitev sredstev po razpisu. Po trenutnih podatkih je v občini 812 gospodinjstev na območju belih lis, ki bi jim bila z izvedbo tega projekta omogočena priključitev na širokopasovno omrežje. 24. REDNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA 3. november 2009 v prostorih Občinske uprave Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 23. redne seje Občinskega sveta 2. Osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje Tešanovci 3. Osnutek Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo na območju Občine Moravske Toplice 4. Problematika preoblikovanja pošte Fokovci v premično pošto 5. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori 6. Predlog sklepa o določitvi ekonomske cene programov predšolske vzgoje in plačila staršev v javnem vzgojnovarstvenem zavodu »Vrtci Občine Moravske Toplice« 7. Predlog sklepa o pripojitvi Javnega sklada Občine Moravske Toplice za gospodarjenje z nepremičninami k Občini Moravske Toplice 8. Predlog soglasja k sklepu Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota o imenovanju predstavnika ustanovitelja v Komisijo Zdravstvenega doma Murska Sobota za oddajanje poslovnih prostorov v najem 9. Predlog sklepa o ukinitvi statusa zemljišča »splošno ljudsko premoženje v upravi OLO Martjanci« na nepremičninah v k.o. Berkovci 10. Predlog sklepov o ukinitvi statusa zemljišč »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi« in pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nepremičninah v k. o. Ratkovci 11. Razno Pripravila: Martina Vink Kranjec 18. december 2009 OPPN ZA STANOVANJSKO NASELJE TEŠANOVCI PRIPOJITEV JAVNEGA SKLADA ZA GOSPODARJENJE Občinski svet je sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za stanovanjsko naselje Tešanovci. Naročnik načrta je bilo podjetje Panonska vas d. o. o., izdelovalec pa ZEU d. o. o. iz Murske Sobote. Njegov namen je bil priprava urejene in racionalne gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš na jugozahodnem območju Tešanovec ob cesti Tešanovci-Mlajtinci. Načrtovani so vsi pomembni parametri, kot so oblikovanje objektov, odmiki, zunanja ureditev, prometna ureditev, vodovodna oskrba, meteorna in fekalna kanalizacija, ogrevanje, elektroenergetsko omrežje in razsvetljava, ravnanje z odpadki, telekomunikacijsko omrežje in vodno gospodarske ureditve. PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ TER KOMUNALNI PRISPEVEK V skladu z veljavno zakonodajo je bil predstavljen predlog programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka. Komunalni prispevek se posameznemu zavezancu odmeri glede na stroške komunalne infrastrukture na območju objekta, upoštevaje površino parcele zavezanca in neto tlorisno površino stavbe. Posameznemu zavezancu se odmeri komunalni prispevek samo za tisto komunalno opremo, ki obstaja oziroma bo v kratkem izgrajena. V programu opremljanja je celotno območje občine razdeljeno na več obračunskih območij glede na infrastrukturo (cestna infrastruktura, vodovodno omrežje, območja posameznih čistilnih naprav), določeni so posamezni faktorji dejavnosti, ki se gibljejo od 0,7 do 1,3. V prvi obravnavi je bilo podanih nekaj pripomb, ki jih je pripravljalec upošteval, tako da je bil Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za komunalno opremo na območju Občine Moravske Toplice sprejet na 25. seji Občinskega sveta. PROBLEMATIKA PREOBLIKOVANJA POŠTE FOKOVCI V PREMIČNO POŠTO Predstavniki civilne iniciative so članom Občinskega sveta predstavili problematiko, povezano s preoblikovanjem pošte Fokovci. Sprejet je bil sklep, s katerim občinski svet zahteva, da nadzorni svet in uprava Pošte Slovenije storita vse potrebno za ponovno vzpostavitev stacionarne pošte 9208 Fokovci. Obenem mora Pošta Slovenije predstaviti rezultate strokovne študije in analize ter metodiko finančnega vrednotenja poslovanja Pošte 9208 Fokovci, ki je bila podlaga za preoblikovanje omenjene pošte v premično pošto. DOLOČITEV EKONOMSKE CENE VRTCA S sklepom je bila določena nova ekonomska cena programov predšolske vzgoje in plačila staršev v javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtci Občine Moravske Toplice. Cene dnevnega programa znaša 370,39 EUR/mesec na otroka (doslej 351,26 EUR), cena poldnevnega programa pa znaša 259,27 EUR/mesec na otroka in pomeni 70 % cene dnevnega programa. Cena za 1. in 2. starostno obdobje je enaka. V primerjavi z dosedanjo ceno, ki je bila v veljavi od 1. 3. 2008, je cena dnevnega programa višja za 5,45 %. Določena je tudi cena nadstandardnega programa na uro varstva otroka v času, ki je daljši od predpisanega normativa za izvajanje dnevnega programa (10. in nadaljnja ura varstva): znaša 10,00 EUR na uro in jo pokrijejo starši. Z NEPREMIČNINAMI K OBČINI Ker javni sklad občine za gospodarjenje z nepremičninami ne izpolnjuje pogojev, ki jih navaja v letu 2008 sprejeti zakon o javnih skladih, je svet sprejel sklep o njegovi pripojitvi k Občini Moravske Toplice. SOGLASJE K SKLEPU O IMENOVANJU Na zaprosilo Mestne občine Murska Sobota je občina kot soustanoviteljica Zdravstvenega doma podala soglasje k sklepu, da se v komisijo Zdravstvenega doma Murska Sobota za oddajanje poslovnih prostorov v najem kot stalni član-predstavnik ustanovitelja imenuje Jožef Vouri iz Murske Sobote. UREDITEV LASTNIŠTVA NA NEPREMIČNINAH V K. O. BERKOVCI IN K. O. RATKOVCI Nepremičnine v vl. št. 58 k. o. Berkovci so bile v zemljiški knjigi vpisane kot »splošno ljudsko premoženje v upravi OLO Martjanci«. Na navedenih nepremičninah se je ukinil status splošno ljudsko premoženje, zemljišča pa so se prenesla v last občine. Na nepremičnini vl. št. 16 k. o. Ratkovci se je ukinil status »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi v upravi Okraja – uprava za ceste v M. Soboti«, po sklepu je nepremičnina lastnina Občine Moravske Toplice in ima status »grajeno javno dobro lokalnega pomena-cesta«. Nepremičnine v vl. št. 61 k. o. Ratkovci pa so bile v zemljiški knjigi vpisane kot »splošno ljudsko premoženje v splošni rabi v upravi občine Martjanci«. Ker gre tudi tu za javne poti, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za priznanje statusa javnega dobra lokalnega pomena v lasti Občine Moravske Toplice, se je na ta način uredilo tudi lastništvo, vknjižila pa se je tudi zaznamba statusa »grajeno javno dobro lokalnega pomena-javne poti«. Tudi v zvezi s temi nepremičninami je bil sprejeto stališče, da se bo pri eventualnem sovlaganju prostovoljno delo vaščanov primerno upoštevalo. 25. REDNA SEJA OBŒINSKEGA SVETA 30. november 2009 ob 15. uri v prostorih Občinske uprave Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 24. redne seje Občinskega sveta 2. Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Moravske Toplice (II. obravnava) 3. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2009 – skrajšani postopek 4. Pobude, mnenja, predlogi, vprašanja in odgovori 5. Osnutek Odloka o proračunu Občine Moravske Toplice za leto 2010 (I. obravnava) 6. Predlog Letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Moravske Toplice in Letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine M. Toplice za leto 2010 7. Ponovno imenovanje v. d. direktorja TIC Moravske Toplice 8. Sodelovanje z Občino Biograd na moru, Hrvaška 9. Razno 18. december 2009 Pripravila: Martina Vink Kranjec REBALANS PRORAČUNA OBČINE ZA LETO 2009 Občinski svet je sprejel predlagani rebalans proračuna občine za leto 2009. Z rebalansom je predvideno uravnoteženje prihodkov in odhodkov občine. Prihodki so v rebalansu proračuna planirani v skupni višini 7.893.725,98 EUR, kar je 58,28 % v primerjavi s sprejetim proračunom. Odhodki so planirani v skupni višini 8.506.726 EUR in so za 40 % nižji od planiranih v sprejetem proračunu. Delež investicijskih odhodkov v vseh odhodkih znaša 47,55 % oziroma 4.045.264,00 EUR in predstavlja kljub zmanjšanju še vedno največji delež. Zmanjšanje investicijskih odhodkov je povezano z zmanjšanjem transfernih prihodkov, ki so bili v letu 2009 planirani za izgradnjo Dolinske kanalizacije in Pomurskega vodovoda. PRORAČUN OBČINE ZA LETO 2010 Občinski svet je obravnaval predlagani osnutek odloka o proračunu za leto 2010 skupaj s prilogami. Sestavni del predlaganega odloka so splošni del proračuna z izhodišči za pripravo proračuna, posebni del proračuna in načrt razvojnih programov. Predvideni so prihodki v višini 18.872.033 EUR, od tega 4.589.280 EUR davčnih prihodkov in 11.472.002 EUR transfernih prihodkov. Transferni prihodki so prihodki, ki jih občina prejme kot transfer iz državnega proračuna oziroma iz naslova sredstev EU. Odhodki so predvideni v višini 18.638.033 EUR, od tega 13.680.960 EUR, za investicijske odhodke. Največji delež investicijskih odhodkov predstavljajo sredstva v višini 6.424.433 EUR, ki so namenjena za izgradnjo širokopasovnega omrežja. Izračunana višina sredstev primerne porabe občine za leto 2010 predstavlja primeren obseg sredstev za pokrivanje z zakonom določenih nalog občine v višini 4.283.753 EUR, kar je predstavljalo tudi izhodišče za izračun zagotavljanja sredstev po posameznih področjih, programih in podprogramih proračuna. Proračun bo v 2. obravnavi obravnaval občinski svet predvidoma v zadnji dekadi decembra 2009. LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE ZA LETO 2010 Občinski svet je sprejel predlagani letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja občine za leto 2010. V letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja so vključene nepremičnine, ki jih občina potrebuje za izvedbo svojih projektov, predvsem v povezavi z rekonstrukcijami cest in drugimi projekti. Prav tako je občinski svet sprejel predlagani letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine za leto 2010, v katerega so vključene nepremičnine, ki jih občina ne potrebuje. Večina zemljišč je kmetijskih, del zemljišč je tudi stavbnih. PONOVNO IMENOVANJE V. D. DIREKTORJA TIC Za v. d. direktorja Turistično-informativnega centra Moravske Toplice je bila za čas do imenovanja direktorja, vendar največ za 6 mesecev, ponovno imenovana Matejka Pajalić, uslužbenka TIC-a Moravske Toplice. Mandat v. d. direktorja ji začne teči 18. 12. 2009. SODELOVANJE Z OBČINO BIOGRAD NA MORU Predstavniki Občine Biograd na Moru so prve stike z našo občino navezali ob letošnjem svetovnem prvenstvu v oranju, ko smo se v Moravskih Toplicah 4. septembra 2009 srečali predstavniki obeh občin, TIC-a in njihove turistične zveze. Predstavniki Biograda so se svetovnega prvenstva udeležili tudi kot organizatorji svetovnega prvenstva v oranju leta 2012. Na povratnem obisku v Biogradu je bila naša občina podrobneje predstavljena, opravljeni pa so bili tudi prvi dogovori o možnih oblikah sodelovanja. Glede na podobne interese obeh občin je bilo dogovorjeno, da občini izvedeta potrebne proceduralne postopke, da bi lahko spomladi 2010 v Moravskih Toplicah podpisali ustrezen dokument o pobratenju. V skladu s tem je občinski svet pooblastil župana, da nadaljuje aktivnosti pri podpisu listine o pobratenju z Občino Biograd na moru iz Republike Hrvaške ter za aktivnosti pri sodelovanju na področju turizma, varovanja okolja, kulture, športa, gospodarskega in drugega sodelovanja. BOŽIČNO-NOVOLETNI BAZAR NA OŠ BOGOJINA – Učenci višjih razredov so skupaj s svojimi učitelji in drugimi zaposlenimi na šoli v tamkajšnji telovadnici pripravili drugi bazar – božično-novoletni sejem. Na stojnicah so razstavili številne izdelke, ki so nastali pod njihovimi pridnimi in ustvarjalnimi rokami v okviru likovne vzgoje, tehničnega pouka, ustvarjalnih ur ali dodatnega pouka. Največ je bilo seveda predmetov, povezanih z bližnjimi božično-novoletnimi prazniki, kot so: adventni venčki, novoletne voščilnice, okraski … Denar od prodaje se je stekel v šolski sklad in ga bodo po odločitvi šolskega parlamenta koristno namenili za pridobitev, ki je bodo deležni vsi učenci šole. (G. G.) 11. državno tekmovanje o sladkorni bolezni ODLIŒNO NAŠIM ŠOLARJEM V začetku novembra je potekalo 11. državno tekmovanje osnovnošolcev in srednješolcev v poznavanju sladkorne bolezni. Organizirala ga je Zveza društev diabetikov Slovenije (združuje 40 društev), zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev je eno tekmovanje potekalo na Srednji zdravstveni šoli v Ljubljani, drugo pa na Osnovni šoli v Radencih. V Ljubljani je sodelovalo 167 osnovnih in 35 srednjih šol s skupno 575 tekmovalkami in tekmovalci, v Radencih pa 91 osnovnih in 13 srednjih šol s skupno 300 tekmovalkami in tekmovalci. Pravico sodelovanja so namreč imeli po trije najboljši šolarji vsake šole, ki so na predhodnih šolskih tekmovanjih dosegli vsaj 34 točk od 40 možnih. Kot je povedala podpredsednica Zveze društev diabetikov Slovenije Maruša Pavčič, gre za edinstveno tekmovanje iz poznavanja sladkorne bolezni v svetu. Tekmovanje je Slovenija jeseni predstavila na mednarodnem kongresu diabetikov v Montrealu v Kanadi in je bilo posebej pohvaljeno kot nekaj edinstvenega, saj poteka le v naši državi. Glavne podatke za sodelovanje na tekmovanju iz znanja o sladkorni bolezni lahko tekmovalke in tekmovalci najdejo v posebni brošuri za pripravo na tekmovanja (Abecedarij sladkorne bolezni dr. Aleša Skvarče), kjer so zajete vse osnove za vprašanja na tekmovanjih. Institut za varovanje zdravja Slovenije je svojih spletnih straneh objavil kar tri knjižice z gradivom (Gibanje, Telesna teža, Prehrana). Na voljo so tudi članki v reviji Sladkorna bolezen, pa še zbornik s predavanj za mentorje, ki so obiskovali poseben seminar konec septembra. Kako so se odrezali pomurski šolarji, učenke in učenci z obeh bregov reke Mure? Na tekmovanju v Radencih so sodelovale šoleKoroške, Štajerske in Prekmurja. Srednješolci so osvojili 4 zlata priznanja in 7 srebrnih priznanj, osnovnošolci pa 16 zlatih in 32 srebrnih priznanj. In kakšen je bil uspeh šolarjev z območja občine MoravskeToplice? Sodelovala je osmerica šolarjev – tekmovalcev z OŠ Fokovci, OŠ Bogojina ter DOŠ Prosenjakovci. Zlato priznanje soosvojile učenke OŠ Bogojina Maja Casar (38 točk), Janja Cör (38 točk) in Doroteja Gašpar (39 točk). Srebrna priznanja so osvojili: Nina Matjašec (32 točk), Marino Havaši (34 točk) in Eva Rauch(36 točk) z OŠ Fokovci ter Laura Nemet (36 točk) in DominikaKerčmar (33 točk) z DOŠ Prosenjakovci. Filip Matko 18. december 2009 Občinsko tekmovanje gasilcev v Selu ŒLANI A: ZMAGALI KRNCI PRED MARTJANCI Kar nekaj razlogov bi lahko navedli za slabšo udeležbo na občinskem gasilskem tekmovanju, ki so ga sicer vzorno pripravili in izvedli gasilci PGD Selo na domačem nogometnem igrišču. Na občinskem tekmovanju je v štirih starostnih skupinah skupaj nastopilo trinajst enot – tisti, ki so imeli pravico do nastopa na podlagi uvrstitev na predhodnih sektorskih tekmovanjih (v Selu za sektor Prosenjakovci, na Ivancih za sektor Bogojina in v Krncih za sektor Martjanci). Najboljši so se udeležili regijskih tekmovanj, mladi na Cankovi, člani pa v Ljutomeru. V skladu s pravili za sektorska tekmovanja so članske enote tekmovale v t. i. podaljšani hitri mokri vaji, ki je zahtevala povsem drugačno pripravo kakor »suha« vaja, ki ji v gasilskem žargonu pravijo tudi trodelni napad. Člani so tekmovali še v vaji razvrščanja. Pri članih A so Krnci tudi na tem tekmovanju potrdili premoč s sektorskega tekmovanja, drugi so bili Martjanci in tretji Sebeborci. Med člani B so bile Moravske Toplice boljše od Sela, med članicami so nastopile le gasilke iz Martjanec. Mladi gasilci so v vaji z vedrovko in v štafetnem teku pokazali veliko uigranost, žal pa so tri ekipe pionirjev daleč premalo, glede na potencial mladih, ki ga premorejo v številnih krajih. Na koncu so mladi iz Martjanec slavili zmago pred Selom in Tešanovci. Terme 3000 Moravske Toplice PONOVNO SLOVENSKO NAJ ZDRAVILIŠŒE Turistična zveza Slovenije je tudi letos – tokrat pod pokroviteljstvom predsednika RS dr. Danila Türka in v sodelovanju z ministrstvoma za gospodarstvo in za okolje in prostor v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna organizirala tekmovanje za najlepše urejene kraje, zdravilišča, kopališča in v drugih kategorijah na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. V kategoriji večjih zdravilišč so Terme 3000 osvojile prvo mesto. Tudi na ta način se potrjuje, da turističnim delavcem v Termah 3000 uspeva bogato naravno in kulturno dediščino, tradicijo, znanje in vrhunske turistične storitve z gostoljubnim osebjem in urejenim okoljem združiti v homogeno celoto. Takšno, ki pomeni priljubljeno turistično destinacijo zdravja, lepote in raznolikih doživetij. Pomursko ocenjevanje medu DOBER MED NAŠIH ŒEBELARJEV Na mednarodnem pomurskem ocenjevanju medu, ki ga zadnjih sedem let organizira Čebelarska zveza društev Pomurja (na začetku je ocenjevanje organiziral Pomurski odbor za napredek čebelarstva), je bilo ocenjenih 86 vzorcev medu 54 čebelarjev. FOTO: Arhiv TERME 3000 V močni konkurenci sta uspešno sodelovala tudi čebelarja iz naše občine: Janez Vogrin iz Bogojine je za cvetlični in gozdni med prejel srebrni plaketi, za akacijev med pa bronasto. Zvonko Novak iz Sela pa si je za akacijev med prislužil srebrno plaketo. Sicer pa letošnje leto pridelovalcem sortnih medov ni bilo naklonjeno, saj je Moravske Toplice ADVENTNI SEJEM sočasno medilo kar nekaj medovitih rastlin. Zlasti v nižinskem delu Pomurja je bilo zelo malo čistega sortnega medu akacije, saj je v času njenega cvetenja medila tudi oljna ogrščica. To samo potrjuje vse slabše pašne razmere in vse krajša pašna obdobja, s katerimi se čebelarji srečujejo povsod po svetu. Ni ga bilo v minulih dneh večjega kraja, ki ne bi na svoj način zaznamoval adventnega časa, s katerim se začenjajo prireditve veselega decembra z vrhuncema – božičem in novim letom. Tudi v Turistično-informativnem centru Moravske Toplice so niz prireditev začeli s tradicionalnim adventnim sejmom pred evangeličansko cerkvijo v Moravskih Toplicah. Na ličnih lesenih stojnicah se je zadnji konec tedna v novembru s svojo ponudbo predstavilo na desetine domačih in bližnjih ponudnikov domače in umetnostne obrti ter številni drugi rokodelci. Glede na čas – prvo adventno nedeljo, so bili na sejmu kajpak v ospredju adventni venčki, pa sadni kruh in božično-novoletni dekorativni izdelki. Ti so bili iz raznovrstnih naravnih materialov, tudi pleteni iz slame. Kupiti pa je bilo mogoče tudi številne druge izdelke: suho pecivo, sadje, med in izdelke iz medu, pletene in kvačkane izdelke, vezene prte … Ponudniki so na stojnicah s ponudbo toplih napitkov, drobnega peciva, sadnih in obloženih kruhkov poskrbeli, da obiskovalci s sejma – zaradi deževnega vremena jih je bilo nekoliko manj kot prejšnja leta – niso odhajali ne žejni in ne lačni. Da pa je tešanovska folklora v tem času pekla še kostanj, pa je bilo sploh imenitno. V Moravskih Toplicah in okolici se bo zadnji mesec v letu zvrstilo na desetine različnih prireditev: od glasbenih koncertov, predstav in pravljične dežele za najmlajše, prihodka Miklavža in Božička, delavnic izdelovanja prazničnih dekoracij, dobrodelne licitacije teh aranžmajev, božično-novoletnega sejma in svečanih bogoslužij. 18. december 2009 Besedilo in fotografija: Geza Grabar Obisk Vlade RS v Pomurju KMETIJSKI MINISTER PRI CIGÜTOVIH V NORŠINCIH Med razlogi, da si je sredi novembra celotna vladna ekipa v svojem enoletnem mandatu za prvi obisk slovenske regije izbrala prav Pomurje, je zagotovo pred kratkim sprejeti interventni zakon o razvojni podpori pomurske pokrajine kot najslabše razvite v Sloveniji. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik in Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo, sta se ustavila na treh lokacijah, med njimi tudi na kmetiji Cigütovih v Noršincih. Na vseh je minister ponovil znano dejstvo o slabem gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči v preteklosti in s kar tremi milijoni parcel, na nenormalni razdrobljenosti ne le pomurskega, pač pa celotnega slovenskega kmetijstva. Zato upa, da bodo položaj ublažile dopolnitve zakonov o kmetijskih zemljiščih in o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Od njih minister pričakuje, da bodo pospešili zložbe kmetijskih zemljišč, to pa naj bi za pozitivno posledico imelo tudi povečanje koeficienta ekonomičnosti. Nova vsebina zakonov naj bi prispevala tudi k učinkovitejšem varovanju oziroma preprečevanju zaraščanja kmetijskih zemljišč, pa tudi k povečevanju in povezovanju kmetijskih gospodarstev. Stanje na tem področju je porazno: od osamosvojitve smo pozidali ali se je zaraslo več kot sto tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, s čimer je Slovenija po količini obdelovalnih površin med članicami EU na predzadnjem mestu. Tako na prebivalca premore vsega 800 m2 njivskih površin. Pa tudi podatek, da trenutno vseh 27 pomurskih občin za potrebe širitve industrijskih con in druge infrastrukture predlaga spremembo dodatnih 1.450 hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč v zazidalne, je zelo zaskrbljujoč. MARIJA CIGÜT: DRUGAŒNO VREDNOTENJE ŒISTIH KMETOV IN ZEMLJE Na eni največji slovenski in povsem evropsko primerljivi kmetiji, pri Cigütovih v Noršincih, kjer imajo pet zaposlenih in v okviru KOP programa oziroma ukrepa integriranega poljedelstva obdelujejo okrog 300 hektarov njivskih površin, v hlevu pitajo 750 glav govedi in zaradi sodobnega parka kmetijske mehanizacije opravljajo tudi strojne storitve, sta nosilca dejavnosti, Marija in Štefan Cigüt, opozorila na po njunem prepričanju nepravično obravnavo čistih kmetijskih pridelovalcev v primerjavi s tistimi, ki imajo za preživetje še druge vire dohodka. Zaradi skupne količine kmetijskih površin v rabi so namreč iz naslova ukrepov kmetijske politike za površine nad 100 hektarji deležni le polovičnih neposrednih oziroma izravnalnih plačil. »Nič nimam proti takim kmetijam, vendar imajo ti kmetje tudi nekoliko boljši standard življenja od tistih, ki smo izključno odvisni od tistega, kar zrase na njivi ali v hlevu,« je dejala Marija in dodala, da ne morejo biti pri razpisih enako obravnavani. Ne zdi se ji tudi pošteno, da se je pri vladni uredbi v okviru pomoči za pridelovalce pšenice in za prirejo mleka, ki se izvaja kot pomoč de minimis, pri pridelovalcih mleka upošteval moment kmeč-kega zavarovanja, pri pridelovalcih pšenice pa ne. »Dolgoročno kmetijstvo sloni na tistih, ki smo kmečko zavarovani, imamo konstantno pridelavo in tudi naslednike!« Ker je Marija v nekaj stavkih izpostavila vse najbolj pereče težave, s katerimi se ubada resorno ministrstvo, je minister v šali dejal, da bi jo lahko vzel v svoj kabinet za osebno svetovalko, vsekakor pa ji je v celoti pritrdil na pripombe in izrazil pričakovanja, da se bo z načrtovano spremembo zakonov, ki obravnavata kmetijska zemljišča in gozdove, skoraj 20-letni izpad nedopustnega vrednotenja kmetijske zemlje začel izboljševati. 40 MILIJONOV EVROV Sicer pa med vsemi, ki so v Pomurju kakorkoli povezani s kmetijstvom ali živilsko predelavo, pozitivno odmeva novica, da bo v okviru zakona o razvojni spodbudi Pomurju do leta 2015 oziroma v prihodnjih petih letih od obljubljenih 261 milijonov evrov posebne razvojne pomoči za naložbe v to primarno gospodarsko panogo in za živilsko-predelovalno industrijo na voljo 40 milijonov evrov. Kot je dejal minister, tudi to potrjuje, da se Vlada RS zaveda pomena kmetijstva za to regijo. V zvezi s črpanjem teh sredstev pa je posebej poudaril, da bo to mogoče le ob predložitvi ustreznih poslovnih načrtov oziroma se bo možno za sredstva potegovati v obliki zaprtih javnih razpisov. »Z izvajanjem vsebin zakona bomo začeli že ob razpisih programa razvoja podeželja v prihodnjem letu. Vsako vlogo bomo posebej obravnavali glede na pomembnost in prioritete, ki jih to področje ima, in upam, da bo tudi to prispevalo k boljšemu razvoju uspešnejših podjetjih, ki imajo razvojne perspektive.« Geza Grabar BODO KMETJE MORALI VRNITI IZPLAŒANA SREDSTVA? Cigütovi so se skupaj s še 37 rejci živine znašli na seznamu dolžnikov, od katerih stečajni upravitelj MIP Pomurke terja vrnitev plačila, ki so ga rejci prejeli za oddano živino MIP Pomurki reji, d. o. o., plačilo pa prejeli po asignacijski pogodbi. Stečajni upravitelj meni, da so bili poplačani rejci v ugodnejšem položaju od drugih dolžnikov v stečajnem postopku, poplačani pa na način, ki ni bil predviden ob nastanku dolžniško-upniškega razmerja, zato zahteva, da se po asignacijski pogodbi izplačana plačila vrnejo v stečajno maso podjetja v stečaju. Konec oktobra je vložil 38 tožb na pristojno sodišče, vrednost zahtevanih zneskov je več kot 700.000 evrov. Sindikat kmetov Slovenije, ki se je sestal v Murski Soboti, je opozoril javnost, da bi vrnitev izplačil v teh razmerah pomenila pokop marsikatere kmetije. (L. S.) LE ŠE SEDEM ODSTOTKOV? V Pomurju so vse tri osrednje panoge (govedoreja, prašičereja ter poljedelstvo) v veliki stiski. Zaslužek kmeta v maloprodajni ceni hrane je le še pet do sedem odstotkov, pred dvajsetimi leti pa je od maloprodajne cene kmet dobil skoraj polovico. Tako kot so nekoč v Pomurju propadali mali trgovci, sedaj izginjajo male kmetije. Proti temu se je potrebno boriti tudi z znanjem. (Franc Režonja na 18. Zadravčevih-Erjavčevih dnevih v Radencih povzeto po Zeleni deželi) 18. december 2009 Sindikat kmetov Slovenije opozarja na neznosen položaj kmetov STEŒAJNIK TERJA DENAR ZA ŽE PLAŒANO ŽIVINO Čeprav Pomurje ni najpomembnejše govedorejsko območje v Sloveniji, reja govedi skupaj s prirejo mleka ob prašičereji zaradi vse nižjih odkupnih cen poljščin predstavlja glavni vir dohodka na številnih kmetijah. Težava nastopi, kadar se zalomi pri plačilih in ko zahtevajo vračilo kupnine. Kot da ni bilo dovolj, da za oddano živino nekaterim trgovcem kmetje niso dobili plačila ali pa so na denar čakali več dolgih mesecev, se je konec novembra pojavila nova težava: Boštjan Repnik, stečajni upravitelj MIP Pomurke Reje d. o. o., ki je bila do stečaja aprila letos nosilec kooperacijskega pitanje govedi za Pomurko Mesno industrijo (PMI), namreč od kmetov zahteva vračilo dobrih 700 tisoč evrov za plačano živino in druge posle. O tem pišemo na kratko na prejšnji strani, vendar postavimo celotno zgodbo pod lupo, zlasti zato, ker se poznavalci bojijo, da ima stečajnik MIP Pomurke Reje za povečanje stečajne mase argumente na svoji strani. In to je še en dokaz več, da bo govedoreja očitno dotolčena do konca. GLAS DO VLADE IN POSLANCEV »TO JE ČISTA LOPOVŠČINA!« Zaradi tega početja stečajnika MIP Pomurke Reje je Sindikat kmetov Slovenije (SKS) v Murski Soboti sklical razširjeno novinarsko konferenco. Po njihovem prepričanju je delo stečajnega upravitelja nepošteno in v veliko škodo kmetom, ki jih je ob toči in drugih vremenskih ujmah doletela še ta nesreča. Roman Žveglič, prvi kmečki sindikalist, je napovedal, da bo sindikat prizadetim kmetom nudil pravno pomoč, o primeru pa bo obvestil vlado in državni zbor. »Državni zbor zato, ker je nujno potrebno tak nečloveški zakon spremeniti oziroma začeti postopek za to; vlado pa zato, ker bodo iz oblikovane stečajne mase najprej poplačani prednostni upniki. To pa so banke, ki so v večinski lasti države.« Svojo nejevoljo zaradi stečaja novogoriškega Mipa, v katerega je bila lastniško povezana tudi Pomurka, je Žveglič slikovito zaključil z besedami: »Volk pred upravno zgradbo Mipa ni požrl samo bika, pač pa bo tudi kup slovenskih kmetij.« KMETJE SO BILI ZAVEDENI Tudi podpredsednik SKS Franc Küčan je dokazoval, da so bili rejci živine zavedeni, saj so še nekaj dni, preden je v Pomurki dokončno počilo, iz Pomurke Reje vabili kmete v posel oziroma odkupovali živino. Zatrdil je tudi, da se stečajni upravitelj ne odziva na telefonske klice in da je vso potrebno dokumentacijo prenesel v svojo odvetniško pisarno v Dravograd. O problematiki kmetovih vračil kupnine za plačano živino so v Murski Soboti med drugimi spregovorili (od leve): Marijan Perša,Marija Cigüt, Franc Küčan in Roman Žveglič. O tem, da je sedanji zakon o stečajnem postopku krivičen tako do kmetov kot malih upnikov, čeprav zanje terjani dolg lahko že pomeni eksistenco in usodo nadaljnjega obstoja, je prepričan tudi Marijan Perša, predsednik območne enote KGZ Murska Sobota. Ker se boji, da bodo kmetje tudi zaradi takšnih in podobnih primerov »stvari vzeli v svoje roke«, je posvaril tudi vlado. Tudi primer kmetije Cigüt iz Noršinec, ki je vrsto let kooperacijsko pitala živino za Pomurko, je zgovoren. Marija Cigüt pojasnjuje, da od njih zaradi tega, ker je živino namesto Pomurke Reje plačala Pomurka MI, terjajo 25.600 evrov. »Kmetje nismo posvečali pozornosti, kdo nam je živino plačal. Glavno nam je bilo, da smo dobili krvavo prigarani denar, čeprav smo včasih nanj čakali mesece in mesece.« Prepričana je tudi, da je Martin Kovač, takratni direktor PMI in hkrati tudi direktor Pomurke Reje, takšno finančno »telovadbo« izvajal zavestno. »To ni nepravilnost, ampak čista lopovščina,« je izstavljene tožbe kmetom in pravnim osebam komentiral Janko Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona. Rekel je, da zakonodaja najbolj kaznuje tiste, ki se trudijo in pošteno delajo, a so na koncu za svoje delo še kaznovani. KZ Radgona ima prav tako prerekano terjatev v višini 44 tisoč evrov. »Če prizadeti s pritožbami – naša zadruga jo bo vsekakor vložila – ne bomo uspeli, lahko propadejo zadruge in kmetje. Zagotovil pa je, da zadruga v primeru vračila kupnine v stečajno maso Pomurke Reje te ne bo terjala od kmetov. Med vsemi je še živ spomin, na katerega je spomnil Küčan: v podobnem primeru, ob prvem stečaju Pomurke v 90. letih, je zaradi več kot 60 milijonov takratnih tolarjev vračila denarja v Pomurkino stečajno maso propadla KZ Panonka. BOŠTJAN REPNIK: SPOŠTOVANJE ZAKONA S stečajnim upraviteljem Boštjanom Repnikom smo brez težav navezali stik in na datum dobili tudi želene odgovore. Žvegličevega javnega poziva, naj zaradi tega odstopi, ne komentira, izčrpno pa pojasni nekatera dejstva, ki negirajo pripisano mu lastno presojo pri vloženih tožbah. »Izpodbijanje pravnih dejanj (asignacij, cesij, verižnih kompenzacij, to je negotovinskih plačil), ki so jih upniki dobili plačane v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka, ni samo običajno s strani stečajnega upravitelja, temveč je tudi njegova dolžnost (269. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 162/2007),« pravi in nadaljuje, da je stečajni upravitelj dolžan v stečajnem postopku skrbeti za koristi vseh upnikov stečajne mase, tudi tistih, ki plačil z asignacijo, cesijo … niso dobili in so (p)ostali upniki stečajne mase. »Namen instituta izpodbijanja pravnih dejanj je v tem, da se vse upnike obravnava enako, zato so tudi upniki, ki so dobili plačila z asignacijo, cesijo … za zadnje leto, dolžni vrniti prejeta plačila v stečajno maso, da se ta sredstva nato enakomerno razdelijo med vse upnike, to je tudi tiste, ki plačil na ta negotovinski način niso dobili. Zakon predvideva izpodbijanje pravnih dejanj tudi iz razloga priviligiranja upnikov, saj so nekateri upniki dobili plačila z asignacijo, drugi pa ne. Izbira, kateremu upniku bo plačano z asignacijo, je bila prosta izbira dolžnika in upnika, kar pa ni pošteno do drugih (nepriviligiranih) upnikov, ki teh plačil niso dobili (pa bi jih tudi lahko). Pri tem stečajni upravitelj nima možnosti izbire, katere od teh upnikov bo tožil in katerih ne, v nasprotnem bi lahko upniki bremenili stečajnega upravitelja, da ni storil vsega, da bi zavaroval njihove interese (v tem primeru bi najbrž preostali upniki sklicali novinarsko konferenco, da jih je stečajni upravitelj oškodoval, ker ni terjal vrnitev plačil od vseh upnikov),« pojasnjuje Repnik svoja dejanja, ki tako negativno odmevajo v javnosti. Pojasni, da je bilo skupaj vloženih 38 tožb v skupni vrednosti nekaj čez 712 tisoč evrov: od tega približno 170 tisoč evrov odpade na 12 tožb kmetov, preostali znesek pa bremeni kmetijske zadruge in druge pravne osebe. Da bi ohladil razgrete glave, stečajnik vsem tistim, ki so tožbe prejeli in jim nasprotujejo, svetuje, naj nanje vsekakor odgovorijo, saj bo o vračilu denarja presojalo sodišče. »V primeru, da denarja ne bo mogoče izterjati, še vedno obstaja možnost poravnave ali celo odpisa dolga.« 18. december 2009 Besedilo in fotografija: Geza Grabar Terme 3000 POKAL KAKOVOSTI HOTELU LIVADA PRESTIGE Še vedno odmeva uspeh, ki so ga na 56. Gostinsko-turističnem zboru v Mariboru dosegli zaposleni v Termah 3000. V različnih kategorijah so skupaj osvojili kar enajst zlatih, trinajst srebrnih, pet bronastih in tri priznanja, trak kakovosti ter prehodni Pokal kakovosti. Pokal kakovosti je osvojil najelitnejši hotel v Mora vskih Toplicah, Livada Prestige. Ker so kategorijo na tem strokov no-družabnem dogodku gostinskih in turističnih delavcev uvedli prvič, je uspeh toliko večji. Kot so nam pojasnili v Termah 3000, mora hotel za osvojitev tega laskavega priznanja zbrati skupno največje število točk na šestih različnih strokovnih tekmovanjih: priprava in postrežba menija, priprava jedi po naročilu, priprava jedi pred gosti, mešanje pijač oz. poznavanje vin ali priprava in postrežba kave, tekmovanje hotelskih receptorjev in sobaric. Nacionalna turistična gostinska zbornica je na srečanju po delila priznanja za kakovost in uspešnost posameznikom in or ganizacijam za vidne uspehe v turistični in gostinski dejavnosti. Med prejemniki sta tudi Viktor Vlaj in Bojan Vratarič iz Term 3000, ki sta prejela priznanji za življenjsko delo. Med pomembnimi deležniki skupnega uspeha hotela Livade Pestige je bilo tudi kuhanje in postrežba menija. Slavnostni meni sta kuhala vodja kuhinje Bine Volčič, ki se je šolal na eni najbolj priznanih kuharskih šol na svetu, na zasebni šoli Le Cordon Bleu, in prihaja iz Kranja, in njegov sedaj že nekdanji pomočnik Uroš Puhan iz Bogojine. Kmalu po tem dogodku je namreč Puhan, nezadovoljen z delodajalcem, po treh letih dela dal odpoved in se zaposlil v Murski Soboti. S Puhanom nismo uspeli navezati neposrednega stika, smo pa od njegovih najbližjih izvedeli, da je bil za pripravo zmagovalnega menija v Mariboru vsaj enako zaslužen kot Volčič. Veliko očitkov na račun delodajalca leti tudi na višino osebnega dohodka in neplačanih nadur, deljen delovnik … Sodu pa je menda izbila dno stimulacija, ki so jo za ta uspeh dobili tisti, ki so bili na tekmovanju neposredno udeleženi. Uroš Puhan (levo) in Bine Volčič, vodja kuhinje v hotelu Livada Prestige – poslovno sta se sicer razšla, a sta ostala prijatelja. Iz Term 3000 so nam sporočili, da je zlato priznanje za pripravo in postrežbo menija plod tvornega sodelovanja vseh članov ekipe. Poleg so bili še: vodja ekipe Andrej Jandrašič, za postrežbo pa sta poskrbela Marko Mlinarič in Bojan Gerič. Ekipa se je na tekmovanje pripravljala tudi v okviru t. i. generalk. »Na njih so sodelovali tudi drugi sodelavci, ki so s predlogi prav tako doprinesli k izboljšanju celovitega prepletanja kuhinje, postrežbe, vina in priprave pogrinjka.« V znak priznanja je vse udeležence tekmovanja sprejelo poslovodstvo družbe in jim podelilo nagrade v skladu z 64. členom Kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije. »Ta določa razmerje, izraženo v odstotkih mesečne osnovne plače, in sicer v višini 80 odstotkov osnovne plače za zlato priznanje, 60 odstotkov za srebrno priznanje in 50 odstotkov za bronasto priznanje.« Negirali so, da je nagrado prejel tudi direktor hotela Livada Prestige Ferdo Gumzej. TIC Moravske Toplice TURISTIŒNA PROMOCIJA PREDSTAVITEV DESTINACIJE MORAVSKE TOPLICE V BEOGRADU – Pod okriljem Slovenske turistične organizacije se je slovenski turizem v začetku oktobra na delavnici (workshopu) v hotelu Hyatt Regency v Beogradu predstavil zainteresirani javnosti Srbije. Na delovnem srečanju slovenske turistične ponudbe in zainteresiranega povpraševanja s strani Srbije, na katerega so bili povabljeni tudi srbski mediji, se je predstavilo veliko slovenskih turističnih podjetij. Prisotne smo seznanili z novostmi v turistični ponudbi naše države, predvsem s ponudbo slovenskih zdravilišč in smučišč, posebej v luči predvidene ukinitve viz za državljane Srbije. Poudarili smo t. i. slovensko »čarobno podzemlje« (Postojnsko jamo, Škocjanske jame), predvsem pa Jadransko obalo, zdravilišča in slovensko kulinariko. Slovenijo smo predstavili kot Zeleno deželo. Predstavili smo tudi destinacijo Moravske Toplice. TIC Moravske Toplice je bil prisoten na samem delovnem srečanju, zagotovili pa smo tudi kulturni program. Članice in člani KTD Mali rijtar Tešanovci so s svojim nastopom popestrili večerni program, tiskovno konferenco in tudi samo večerjo. Povabljenim je društvo »posladkalo« večer s prekmursko gibanico. Predstavila so se slovenska zdravilišča in terme: Terme Čatež, Terme Dobrna, Krka Hotels&Resorts, Thermana Laško Hotels&Resorts, Terme Lendava, Terme 3000, Terme Olimia Podčetrtek, Lifeclass Hotels&Resorts Portorož, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci, Zdravilišče Rogaška, Terme Topolšica, Terme Zreče. … IN V AVSTRIJSKEM FÜRSTENFELDU – Na povabilo Razvojnega centra Mestne občine Murska Sobota se je TIC Moravske Toplice v začetku oktobra udeležil prireditve »Praznik 24 mest« v mestni dvorani v avstrijskem mestu Fürstenfeld. Prireditev spada v evropski projekt čezmejnih programov Avstrija–Madžarska–Slovenija za obdobje 2007–2013 in je bila podprta s fi nančnimi sredstvi Evropske unije. Cilj prireditve je bila predstavitev posebnosti 24 sodelujočih mest in spodbujanje medsebojnih obiskov omenjenih mest. Destinacijo Moravske Toplice smo predstavili na informacijskem pultu mesta Murska Sobota z večjezičnim promocijskim materialom: katalogom namestitev Moravske Toplice z okolico, katalogom gastronomije Moravske Toplice, Izleti v Moravske Toplice z okolico, s kartami kolesarskih ter pohodniških poti in z gradivom podjetij Terme Vivat in NP Terme 3000. Janja Bürmen Glede odhoda Uroša Puhana so zapisali, da gre za njegovo osebno odločitev, ki jo spoštujejo. Iskanje novih izzivov je namreč povsem legitimno, opažajo pa, da se je že kar nekaj njihovih nekdanjih zaposlenih, ki so v preteklosti odšli, vrnilo. »Ugodili smo tudi prošnji gospoda Puhana po sporazumni prekinitvi pogodbe o zaposlitvi pred iztekom rednega odpovednega roka ter mu omogočili koriščenje dela presežnih ur. Razliko presežnih ur, ki jih zaradi skrajšanega odpovednega roka ni mogel koristiti, pa mu bo družba izplačala. Res je, da ima vodja kulinarike v petzvezdičnem hotelu višjo plačo od ostalih kuharjev, saj so tudi odgovornosti večje. Osebni mesečni dohodek ni javnega značaja, vendar pa podatek o razmerju med plačama, ki ga navajate (1:10, op. a.), ni točen in ne drži,« so zapisali. Na očitek, da se v hotelski kuhinji premalo pozornosti posveča domači kulinarični ponudbi oziroma prekmurskim specialitetam, kar so nam namignili drugi, odgovarjajo z besedami, da so te gostom na voljo v ponudbi zajtrka in večerje. »Tako kot vsaka turistična destinacija gradi na svoji specifični ponudbi, tako tudi v hotelih Term 3000 poudarjamo njihovo lastno zgodbo in identiteto, s tem pa krepimo dolgoročno konkurenčno prednost na zahtevnem turističnem trgu.« Geza Grabar 18. december 2009 Občina Moravske Toplice – zelena občina SPREMENITI ŒRNO V ZELENO Da je skrb za čisto in zdravo okolje ena največjih vrednot sodobnega časa, se še kako dobro zavedamo tudi v naši občini, kjer je ob kmetijstvu glavna gospodarska panoga turizem. Turizma si brez čistega okolja ni mogoče zamisliti. Ker pa je tudi pri nas še precej črnih točk oziroma divjih odlagališč, ki bi jih kazalo sanirati, je bila Občina Moravske Toplice s projektom Spremeniti črno v zeleno uspešna pri kandidiranju za evropska sredstva. Projekt je v višini 85 % ocenjene vrednosti (364.700 evrov) podprt z donacijo Norveške prek t. i. Norveškega finančnega mehanizma. V Turističnem destinacijskem centru Oaza zdravja v Tešanovcih je bilo v začetku oktobra srečanje na to temo, ki se ga je udeležil tudi g. Rumar Jensen, namestnik veleposlanice Norveške v Sloveniji. V pozdravnem nagovoru se je župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot zahvalil za izdatno finančno podporo Norveške pri realizaciji za našo občino zelo pomembnega projekta, ki bo trajal do aprila leta2011. Župan je še prepričan, da samo čisto okolje omogoča sonaravno življenje. Predstavniki partnerjev v projektu: Štefan Kovač, Drago Dervarič,Franc Cipot, Rumar Jensen, Martina Vink Kranjec in Branko Šrok. V predstavitvi je vodja projekta Martina Vink Kranjec nakazala njegovo vsebino ter cilje. Poudarila je, da se kljub organiziranemu odvozu odpadkov gospodinjstev in občasnemu odvozu kosovnih in nevarnih odpadkov odpadki v obliki divjih odlagališč še vedno pogosto pojavljajo v naravnem okolju. V pripravah na projekt so izdelali evidenco odlagališč v občini in jih našteli kar 28. Ta bo sedaj osnova za sanacijo. Vink-Kranjčeva je pojasnila, da bodo k projektu pristopili dvostopenjsko: po eni strani bodo fi zično sanirali divja odlagališča, po drugi pa s številni preventivnimi akcijami (ankete, delavnice, razstave, brošure …) in tudi s preventivnimi ukrepi (očiščevalne akcije, odvozi kosovnih in nevarnih odpadkov, ureditev ekoloških otokov, zasaditev dreves) poskrbeli, da se nedovoljeno odlaganje odpadkov v naravi ne bi ponovilo. Prepričana je, da bo Občina Moravske Toplice postala zelena občina, ki bo zgled drugim lokalnim skupnostim v državi. V nadaljevanju so o projektu, naravi, odpadkih in ravnanju z njimi razmišljali partnerji v projektu. Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote Zavoda za gozdove Slovenija, je dejal, da je gozd naš nevsiljivi spremljevalec, ne pa prostor za odlaganje odpadkov. V Pomurju gozd zavzema manj kot tretjino vseh površin, v občini je ta delež nekoliko višji. Vendar so interesi ljudi, kar zadeva gozd, različni: enim je to prostor za sprehode, drugim za nabiranje plodov, tretjim vir za pridobivanje kurjave … Žal pa številnim tudi za odlaganje odpadkov. Drago Dervarič, direktor podjetja Saubermacher-Komunala, je mnenja, da moramo kljub številnim organiziranim oblikam zbiranja in odvoza odpadkov vsi še vedno izdatneje preventivno delovati. Branko Šrok, direktor javnega občinskega komunalnega podjetja Čista narava, se je omejil na odlaganje gradbenih odpadkov. Teh se na letni ravni na prebivalca nabere kar za eno tono. V Sloveniji se samo 30 % gradbenih odpadkov reciklira in ponovno uporabi, na Nizozemskem, denimo, je ta delež kar 90-odstoten, v Španiji 50-odstoten. Od 27 zbirnih centrov za prevzem gradbenih odpadkov v Sloveniji je v Pomurju le eden, in sicer se s tem ukvarja SGP Pomgrad na Bakovski cesti v Murski Soboti. 2000 zlatih zrn v Tešanovcih ZASEJALI PARCELO V OBLIKI ŠTORKLJE V okviru natanko desetletje trajajočega projekta 2000 zlatih zrn za novo tisočletje, ki ga je jeseni 1999 zagnalo Kulturno-turistično društvo (KTD) Babinci pri Ljutomeru z namenom povezovanja med društvi in kraji po Sloveniji, so gostitelji letošnje žetve, člani TD Šentjanž na Dolenjskem, na letošnjem sejmu AGRA v Gornji Radgoni predali pšenična zrna novim gostiteljem – predstavnikom KTD Tešanovci. Ti so zrnje na posebni prireditvi ob petju ženskega pevskega zbora DU Marjetice in glasbi ljudskih godcev sredi oktobra na njivi pri čigi tudi slovesno posejali. Nekaj kvadratnih metrov velika parcelica na njivi, katere lastnik je Franc Vitez, predsednik KTD Tešanovci, ima nenavadno obliko: obris štorklje, ptice selivke, ki jo imajo v kraju za svoj simbol. Zbrali so se člani društva in številni gostje, med njimi Franc Cipot, moravskotopliški župan, sicer domačin, Marjan Kardinar, vodja tekmovanja septembrskega svetovnega prvenstva oračev v Tešanovcih, nekateri odlični pomurski orači ter predstavniki dosedanjih gostiteljev projekta iz Babinec, Cankove in Šentjanža (slednji so v Prekmurje prispeli celo s posebnim avtobusom) s predstavnico Zdenko Zorec in predsednicama Hildo Vogrinčič in Petro Majcen. Slovesno so zasejali 2.595 pšeničnih zrn. Toliko so jih namreč iz rok prejšnjega gostitelja prireditve prejeli na letošnjem 47. kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki tako postaja tradicionalno prizorišče predaje semen novim prirediteljem. Ob žetvi prihodnje leto bodo Tešanovčari temu število dodali zrna iz najlepšega klasa in jih v času sejma predali novim prirediteljem. Kakor seješ, tako boš tudi žel, pravi ljudska modrost. Pričakovanja se ne uresničijo zmeraj. Parcelo z obrisi štorklje sta izdelala člana društva Mojca in Branko Bauman. Mali rijtar v društvu gostitelja letošnje setve Janez Fartelj upa, da bo setev bogato obrodila, predsednik KTD Tešanovci Franc Vitez pa je naznanil, da bo svečanost ob žetvi prihodnje poletje še veličastnejša, saj bodo z njo ponovno obudili žetev in mlatitev na stari način, kot so ju v Tešanovcih pripravili že pred petimi leti. Iz tistih nekaj kilogramov pšenice, ki ne bo šla za seme novemu prireditelju, pa bodo spekli »štrkov« kruh. Za kakšno prireditev pravzaprav gre, nam je pojasnila Zdenka Zorec, tajnica babinskega društva: v znak spoštovanja do kruha in s simboliko Pomurja kot slovenske žitnice, pa tudi kot pozdrav novemu tisočletju, so na pobudo njihovega tedanjega predsednika Marjana Kosa na štirih kvadratnih metrih oktobra leta 1999 zasejali 2.000 pšeničnih zrn. Julija naslednje leto so zrelo klasje na posebni prireditvi poželi s srpi in jih zmlatili s cepmi. Iz 3.814 klasov so izbrali 2.000 zrn in iz najlepšega klasa dodali 43 novih ter jih predali novim gostiteljem. Ti so ob žetvi dodali še zrna iz svojega najlepšega klasa. Tako se dogaja leto za letom. 18. december 2009 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar VREME IN VREMENSKI POJAVI Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju. Področje postopno razvija naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje, sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez, klasificiranja, iskanja ter povzemanja bistva in pomena ter oblikovanja konceptov. Ti procesi pri otroku potekajo nezavedno, vendar so hkrati osnova znanstvene metode v naravoslovju. Otrok v vrtcu in izven njega aktivno raziskuje pojave, ki ga zanimajo. To raziskovanje je zabavno in razburljivo ter odpira vrata do vedno novih zanimivih problemov. Otrok spozna spremembe v naravi in življenju ljudi glede na letne čase. Majhni otroci prevzemajo odnos vzgojiteljev, staršev in drugih odraslih do narave in raziskovanja. Kadar odrasli raziskujejo, postavljajo vprašanja, želijo izvedeti kaj novega, z otroki delijo svoje občutke, se odzivajo na njihova razpoloženja in interese ter s tem svoj polet prenašajo tudi na otroke. Vzgojitelji in pomočniki otroku omogočamo dovolj priložnosti in časa, da z lastnim preizkušanjem začuti lastnosti narave z vsemi čutili. Otroku nudimo možnosti in spodbude, da sprašuje o tem, kar vidi in se uči iskati odgovor tako, da opazuje, raziskuje, opisuje in razlaga. Otroku omogočamo, da najprej opazuje po lastnem interesu, nato ga vodimo in spodbujamo tako, da ustvarjamo situacije, v katerih lahko sam najde in reši problem. Spoštujemo njegov način razmišljanja in metode dela ter ga navajamo, da izkušnje opisuje. V zadnjih nekaj tednih, je bilo vreme dokaj spremenljivo. Enkrat je bilo sončno, drugič spet oblačno, deževno, pa tudi megla ob jutrih je bila nekaj vsakdanjega. Vse to je pritegnilo veliko pozornost naših otrok in tako je bilo že skoraj samoumevno, da se bo naslednja tema nanašala na vreme in vremenske pojave. Z otroki smo se pogovorili o različnih vremenskih pojavih, ter ugotovili, zakaj je dobro, ko sije sonce in zakaj je dober tudi dež. Ker pa smo tik pred zimskim letnim časom, so otroci veliko govorili tudi o snegu in radostih, ki jih ponuja. A do prihoda snega je, vsaj upamo tako, še kar nekaj časa. Otroci so doma skupaj s svojimi starši iz revij in časopisov izrezali vse, kar so našli o vremenu in vremenskih pojavih. Ob zbranem gradivu smo se najprej pogovorili, nato pa smo naredili velik plakat. Naredili smo tudi »Vremenski koledar«; na njem vsak dan označimo, kakšno je vreme, in to bomo počeli kar nekaj časa. Ker ob dežju večina otrok prihaja v vrtec brez dežnika, smo se skupaj s starši dogovorili, da bodo otroci svoje dežnike prinesli v vrtec. Najprej smo ugotovili, zakaj rabimo dežnike, kakšni so naši dežniki, predvsem pa to, kako moramo ravnati z njimi. Z dežniki smo se odpravili tudi na kratek sprehod, katerega so se otroci zelo razveselili. Temo so spremljale tudi različne druge dejavnosti. Otroci so naredili trganko – oblak, sonce, s temperami so narisali svoje dežnike ter vremenske pojave. V slovenskem in madžarskem jeziku smo zapeli pesmice, ki so kakor koli povezane z vremenom in vremenskimi pojavi. Naučili pa smo se pesmico »Dežek«, ki jo pojemo vsak dan. Sestavljali smo tudi razrezanko, iz rumenih ploščic pa smo sestavili veliko sonce. Za konec teme sva otrokom pripravili igro, ki sva jo poimenovali »Oblaki in dež«. Otroci so se igre zelo razveselili in se ob njej neznansko zabavali. Kljub temu, da je teme konec, pa bomo vreme še naprej opazovali in dopolnjevali naš vremenski koledar. Tudi z igro »Oblaki in dež« se bodo otroci lahko igrali, tako da bomo o vremenu še naprej veliko govorili. Zapisali in s fotografijami opremili vzgojiteljici Bernarda Koroša Pantović in Tea Varga TEDEN MOBILNOSTI Vrtec Filovci je ena izmed šestih enot zavoda Vrtci Občine Moravske Toplice. Vrtec deluje v Filovcih že 47 let. Vedno je bil v njem le en oddelek, ki je bil kombiniran. Letos imamo prvič oddelek 1-3 let, se pravi prvo starostno obdobje. Našo skupino obiskuje 10 malih nadebudnežev, ki so vključeni v celodnevni program. V naši enoti imamo tudi centralno kuhinjo, v kateri se kuha hrana za vse enote zavoda. V njej sta zaposlena kuhar Roman Forjan in pomočnica kuharja Olga Ošlaj. Kot strokovni delavki tega vrtca sva zaposleni vzgojiteljica Marija Ivanič in pomočnica vzgojiteljice Maja Erjavec. Z vzgojiteljico imava prave male radovedne glavice, ki jih vse zanima, zato z lahkoto izpeljeva vse pripravljene aktivnosti. V evropskem tednu mobilnosti smo se tudi v našem vrtcu odločili, da bomo izvajali aktivnosti na to temo. V četrtek smo tako imeli pohod do glavne ceste z rumenimi ruticami in varnostnimi brezrokavniki. Opazovali smo promet in se o tem pogovarjali. Otroci so lahko spoznali, kako onesnažen postane zrak, ko se mimo pripelje avto, koliko ga umaže avtobus in koliko traktor. Sami so ugotovili, da je imel največ izpušnih plinov avtobus. Spoznali so, da umazan zrak vpliva tudi na rastline. Petek je bil dan, ko smo se igrali z avtomobilčki na naši preprogi v vrtcu in se pogovarjali o evropskem tednu mobilnosti. Pogovor smo navezali tudi na opazovanje prometa na cesti in prišli do skupnega spoznanja, da je najbolje, če lahko uporabljamo kolo, rolerje ali pa kar hodimo peš in tako ne onesnažujemo zraka. V ponedeljek smo se pogovarjali o dnevu brez avtomobila in izdelali plakat, na katerega smo nalepili avtomobile in jih prečrtali. Zraven smo prilepili še kolo, rolerje in pešce in jim dali klju 18. december 2009 POMEN GIBANJA ZA OTROKOV RAZVOJ Že v predšolskem obdobju so posamezna področja otrokovega razvoja – telesno, gibalno, spoznavno, čustveno in socialno – tesno povezana. Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja okolja, izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi ter gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah. GIBALNI RAZVOJ Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v ospredju predvsem v prvih letih življenja. Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do zelo celostnih in skladnostjo zahtevnejših športnih dejavnosti, v interakciji med zorenjem, učenjem in posameznikovo lastno voljno aktivnostjo. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Kot igra je tudi gibalna dejavnost igra, ki je notranje motivirana, svobodna in odprta ter za otroka prijetna. Hkrati daje gibanje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega počutja. Z gibanjem otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe. In ravno zaradi tega zavedanja in znanja ter spodbujanja mamica sinu odpira vrata v svet športa, otrok pa z lastno aktivnostjo, voljo in interesom ter vztrajnostjo dela prve korake na tej poti. V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnej šim gibalnim vzorcem. Zavedati se moramo dejstva, da kar zamudimo v najzgodnejšem razvojnem obdobju, kasneje ne moremo več nadoknaditi. Ta temelj naj bo kakovostno zgrajen, saj pomembno vpliva na otrokov razvoj, na kasnejše vključevanje v različne športne zvrsti in, ne nazadnje, tudi na to, da postane šport človeku ena izmed pomembnih sestavin kakovosti življenja v vseh starostnih obdobjih. Bojana Benkovič, dipl. vzg. predšolskih otrok Matjaž Benkovič F. z mamico in priznanjem. Matjaž Benkovič F. 5-LETNI DOBITNIK PRIZNANJA SLOVENIJA KOLESARI Matjaž Benkovič F. se je rodil 12. maja 2004 in je doma v Noršincih. Obiskuje vrtec v Vrtcih Občine Moravske Toplice. Že pri dveh letih je postal član Društva za športno rekreacijo Murska Sobota, kjer je dvakrat v tednu obiskoval telovadbo za malčke. Po letu dni je prestopil v skupino starejših predšolskih otrok ter lansko šolsko leto že bil popolnoma samostojen del ekipe najstarejših predšolskih otrok. Ker pa Matjaž z mamico tedensko enkrat ali dvakrat obišče tudi kopališče, se mu je ponudila možnost igre v vodi z vrstniki, učenje plavanja in Matjaž je začel obiskovati tudi Plavalni klub Radenci, kjer je že prejel bronastega delfi na. Ker imamo v naši občini dobro urejene kolesarske poti, je samo potrebno, da sedemo na kolo in … že skrbimo za svoje zdravje in dobro počutje. In tako se vse začne: na začetku je mamica vozila Matjaža na prednjem delu kolesa v sedežu, ko je bil večji in težji, je dobil sedež, pritrjen na zadnji del kolesa, zdaj pa Matjaž samostojno kolesari v maminem spremstvu. Udeležuje se tudi kolesarskih maratonov – najprej po občini, zadnji dve leti pa se je že udeležil poleg kolesarskega maratona Ajda tudi maratona v Beltincih, kjer je tako lani kot tudi letos prejel posebno nagrado in medaljo kot najmlajši udeleženec, posebno nagrado najmlajšega udeleženca je letos prejel tudi v Murski Soboti na kolesarskem maratonu Btciklin, lani pa je za enak naziv prejel pokal na Spartacusovem 3. maratonu … Matjaž, ki je največji in najsvetlejši biser v maminem življenju, pridno niza svoje dosežke in zbira in dodaja kamenčke v svoj mozaik. Tako je v njegovi zbirki mnogo priznanj, pohval, diplom, posebnih nagrad, medalj, pokalov … Oktobra je Matjaž prejel še priznanje Slovenija kolesari; podelila sta mu ga Olimpijski komite Slovenije in Turistična zveza Slovenije – kolesarska zveza Slovenije, saj je bil Matjaž lani in letos večkratni najmlajši udeleženec kolesarskih maratonov. Z Matjaževo trdno voljo, željo, interesom ter s pomočjo mame, ki mu stoji ob strani na vsakem koraku in ga spremlja, se bosta naslednje leto udeleževala kolesarskih maratonov tudi po celi Sloveniji. (L. S.) kico, saj bomo jutri prišli v vrtec peš ali s kolesom. Tudi starše smo opozorili na dan brez avtomobila. Na evropski dan brez avtomobila smo prišli v vrtec peš, s kolesi ali rolerji. Vse otroke sem zjutraj pričakala pred vrati vrtca. Imela sem pripravljene posebne medalje in pečate za otroke, ki so prišli v vrtec peš ali s kolesom. Nisem mogla verjeti: vsi, tako zaposleni kot otroci, smo v vrtec prišli brez avtomobila in si tako prislužili medaljo in pečat. Ta dan smo izkoristili tudi za risanje na asfaltno površino, prikazala sem tudi vožnjo z rolerji, vzgojiteljica Marija pa je otrokom pokazala vožnjo s kolesom. Ob tednu mobilnosti smo se zabavali, igrali in tudi nekaj novega spoznali. Otrokom se je spoznanje, da z avtomobili, traktorji, avtobusi onesnažujemo zrak, vtisnilo v spomin. Vedno, ko se mimo vrtca pelje kakšno prevozno sredstvo pravijo: »Že de pa zrak zamazane!« Maja Erjavec, pomočnica vzgojiteljice 18. december 2009 TISZTELT POLGÁRTÁRSAIM! TISZTELT KOMASSZONYAIM, KOMÁIM… Melegség tölti el a szívünket karácsony közeledtével, egy-egy pillanatra megállunk a rohanó világban és számvetést készithetünk az elmúlt évről… A karácsony nem csak egy ünnep, hanem egy érzés. Az ünnep szépséget nem az ajándékok nagyságával kell mérnünk, hanem egy olyan ajándékkal, amiből mindenki részesülhet, amit mindenki adhat. Még ha nem is világos mindenki számára egyértelműen karácsony üzenete, mégis valami szelíd, nyugodt érzés, végső soron valami manapság már egészen ritka dolog, a szeretet árad belőle… … Újra elmúlt egy év és itt az ideje, hogy nézzünk szét magunk körül, mit tettünk az elmúlt év alatt, mi sikerült, mi maradt továbra is feladat. Minden nehézség ellenére a 2009-es évben is sikerült előbre lépnünk. Ma már büszkék lehetünk útjainkra, óvodánkra, iskolánkra, közösségi életünkre, a kultur és tűzoltó egyesületeinkre és színvonalas rendezvényeinkre. A gazdasági és mezőgazdasági gondok ellenére, megmaradásunk és élniakarásunk erősebb a gazdasági recesziónál. Reménykedünk abban, hogy a világ gondját a politikusok meg tudják állítani, és így majd a muravidéki ember sorsa is jobb és szebb jövő elé fog nézni. A munka és szorgalom mellett ahoz, hogy sikereket érjünk el, fontos, hogy figyeljünk egymásra, észrevegyük és megőrizzük értékeinket, segítsük embertásainkat a bajban,… E szent ünnepen fi gyeljünk arra, hogy a szeretett lángja ne csak néhány napig éljen a szívünkben, hanem a hétköznapokon is megmaradjon az izzása. Minden kedves polgártársamnak kívánom, hogy 2010-ben terveik maradéktalanul megvalósuljanak, s családjuk körében boldogan, kiegyensúlyozottan éljenek. Vörös Tibor Moravske Toplice-i Község MNÖK elnöke KARÁCSONYI ÜDVÖZLET Sokszor, amikor a kezünkbe veszünk egy egyházi cikket, már az elején elunjuk magunkat, mert tudni véljük, hogy miről fog szólni. Nyilván az ünnep igazi jelentéséről és azokról a kárhozatos cselekedetekről, amikkel mi vesszük körbe ünnepünket. De ez nem feltétlenül van így. Véleményem szerint a karácsonyi láz – a bevásárlás, az ajándékozás, a túlköltekezés, az ünnepi menü összeállítása, a nagytakarítás – nem kárhozatos cselekedetek sora. Mert aki ebben a »lázban« ég, az legalább készül az ünnepre és nem engedi megmérgezni magát korunk egyik gyilkos kórjától, a közönytől. S miközben a sok külsőséggel készül, nem is sejti, hogy hányszor közel kerül az ünnep valódi mondanivalójához. Mert készülni fontos. Aki nem készül, nem is érkezik meg soha. Felette nyomtalanul fognak elröpülni az ünnepnapok. Olyan ez,mint amikor váratlan vendég érkezik hozzánk. Örülünk neki (ha ugyan örülünk) de zavarban vagyunk saját külsőnk, a ház állapota és a miatt, hogy semmivel sem tudjuk megkínálni. Akik viszont készülnek, ünnepnek, tehát rendkívüli alkalomnak fogják megélni, azt amire felkészültek. Őket inkább egy randevúra igyekvő emberhez tudnám hasonlítani. Lehet, hogy van még ilyenkor szorongás az emberben - vajon jól áll-e a hajam, tetszik-e majd neki ez a virág –, de alapjában véve elégedett a külsejével és tudja, egy örömteli találkozásnak néz elébe. Ha sikerül felkészülünk valamire, az ugyanis azt is jelenti, hogy önmagunkkal is rendben vagyunk. Fontos azonban tudnunk, úgy fogunk megérkezni célunkhoz, ahogyan készülünk rá. Ezért, ha nekünk a karácsony egy nagy eszem - iszom ünnep, akkor ne méltatlankodjunk, hogy nem kapunk mély lelki mondanivalót. Akkor a gyomorról fog szólni. Így lehet az, hogy ugyanaz az ünnep egyeseknek lakodalom, másoknak pihenés, óriási ajándékozás, vagy valami egészen mást jelent. Mi keresztyének is készülünk a magunk módján az ünnepre. Adventben – ami azt jelenti várakozás – kezdünk el készülődni. S egészen különös módon. Imádsággal és böjttel. Ebből és a fent elmondottakból látszik, hogy a mi ünneplésünk sokkal inkább a lelki oldalt érinti meg. Ám ez nem azt jelenti, hogy semmi külsőség nem társul hozzá. Az ima és a böjt ugyanis egyfajta lelki rendrakás. Ebben a négy hétben értékelünk, próbálunk megnyugodni, hibáinkat igyekszünk felismerni, bűnbánatot tartunk és várjuk az Úr Jézus Hála az Istennek, a 2009-es esztendőt lezárhotjuk, elmúlt. Ha visszagondolunk rá, sok meglepetést vártunk tőle. Amit kaptunk, a jólét, meleg ágy és doktori ellátás helyett, az a muravidéki ember életébe örökké fekete pont marad. Receszió, sertésgripa, csökönös baloldali kormány, jégesű naponta, árvíz, vagy mondhatjuk özönvíz, aránytalan árok a mezőgazdasági termikekér, csődbe jutatták a Pomurkát, a Muragyárt és még számolhatnám. Hát így van ez, ennek mind részesei vagyunk és ez mind mivelenk történt meg. De hogy Muravidék fölött felragyogott a hajnal csillaga, ellátogatott hozzánk a szlovén kormány, minden csikbók miniszterjével, úgy mondták, hogy zsákba hozták a pénzt és Muravidék felvirágzik, úgymond a jólét és a szerelem bölcsője lesz a mi régiónk, még a vízvezetéket is kiépiték, hogy nem kell a mezzei kutyorokból inni, hanem egészséges vízet ihatunk. Jaj, mondom a Petinek, hogy mi mindent kapunk itt a Muravidéken. A Peti azt mondja, ezt már több mint tíz éve megígérték és még idájig nem valósitották meg. Na de most én azt hiszem, hogy meg lessz, mivel a polgármesterek is rábólintottak. Az ígéret szép szó, ha megadják úgy jó, majd meglássuk. A sertésgripa is szedi áldozatajit, reménykedek én abban, hogy ilyen elmaradott területre, mind Muravidék, talán nem tekint be. Így, ezt talán megusszuk. A parasztgazdaságokra ebből a keretből nincs szányvo, vagy előirányozva, mer azt mondják, hogy a mezőgazdaság úgyis sok pénzt kap, ez érthető, csak az a baj, hogy a goricskói parasztho az a sok pénz nem jutott el. Mert rosz programokkal startutunk, buza, kukorica, bika és tej eladásse nem lehet pénzt kapni. A pénz a mellékágozatra van előirányozva, ez pedig a turizmus és a művészet a paraszt portán. Mondom én a Petinek, ezt most mi is kihasználjuk, én megírom a dalt és a dallamot, te pedig előkeresed a nagymama hegedőjét éskísérsz hegedővel, én Zsófi komasszony pedig dalozok. Így olyan pénzforrásho jutunk, mer ezt a programot az EU is támogatja, hogy kicseréljük a régi cserebogár hátu autónkat. Vásárulunk egy nagyobbat, újjat, amelyikben az első ülist hátra lehet dönteni… Na, a Peti hegedője már sír, én pedig dalra pattantam. Egy, kettő, három… Nincsenek nálunk szalmakazalok, nincsenek nálunk már maszek parasztok, kecske az istálóban, nyuszi a disznóólban, szakértők a parlamentben, zsebmetszők a kabinetben, bort prédikálnak, vízzel minket kiszolgálnak, kedves jó Istenem ésszel áld meg őket bőven, a kétezer- tízes esztendőben… Kellemes karácsonyt és boldog új esztendőt kíván Zsófi komasszony. visszajövetelét. Úgy is mondhatnám, hogy lélekben megpróbálunk felkészülni Krisztus visszajövetelére, ami az ítélet napja lesz. (Ugye, hogy milyen távol áll a gondolkozásunkban a karácsony és az ítélet? Pedig erről is szó van benne.) S míg belül rendet rakunk, kívül is rendezkedünk, takarítunk, lomtalanítunk. Ugyan azt végezzük el kezünkkel, mint ami a lelkünkben lejátszódik. S emiatt mi is készülődünk az ünnepre bevásárlással, ajándékokkal, üdvözletek küldésével, hiszen lelkünk várakozással van tele. Az eredmény - ha egyáltalán lehet ilyen csúnya szót erre használni – a békés, meghitt és boldog karácsony. Olyan, amilyent emlékbe lehet adni gyermekeinknek és biztosak lehetünk benne, még öregkorukban is ezt a karácsonyt fogják emlegetni. Vagy olyan, amilyent emlékbe kaptunk mi, szüleinktől vagy nagyszüleinktől. Készülni tehát megéri. Ne hallgassunk a közöny szavára, azzal csak magunkat és szeretteinket tesszük szegényebbé. Készüljünk, ha tehetjük testben és lélekben egyaránt. Kívánom, hogy mindenki találja meg terveinek és készülődésének gyümölcseit Karácsony Ünnepén! Bódis Tamás református lelkipásztor Stran pripravlja in ureja: Sonja Vöröš / Az oldalt készíti és szerkeszti: Vöröš Sonja 18. december 2009 PÁRTOSFALVI ÓVODA »AZ IDO ÉS IDOJÁRÁSI JELENSÉGEK« A természet külön terület, melynek keretein belül ki fejlesztjük a gyermek képességét az öt körülvevő fi zikai és társadalmi környezetbe való aktív bekapcsolódásra, valamint az egészséges és biztonságos életkörnyezet és szokások kialakítására. Azon van a hangsúly, hogy tapasztalatot szerezzenek az élőlényekről, a természeti folyamatokról, a világűrben folyó kutatásról és a felfedezésekről. Ez a terület fokozatosan megismerteti velük a természettudományos fogalmakat, fejleszti a természettudomanyos gondolkodásmódot, a követkesztetést, a problémameglátást és megoldás lehetőségét, hipotézisek felállítását, a besorolást, a lényeg és a jelent őség keresését és összefoglalását és koncepciók kidolgozását. A gyermeknél ezek a folyamatok öntudtlanul zajlanak, de egyben a természettudomány alapvető tudományos módszerei is. A gyermek az óvodán kívül aktívan kutatja az őt érdeklő jelenségeket. Ez a kutatás szórakoztató és izgalmas és kitárja a kaput az újabb és újabb érdekesebb problemák előtt. Az évszakra való tekintettel megismeri a természetben és az emberek életében bekövetkező változásokat. A kisgyermekek átveszik a nevelő, a szülők és más felnőttek környezethez és annak megismeréséhez való viszonyát. Amikor a felnőttek kutakodnak, kérdéseket tesznek fel, valami újat szeretnének megtudni, a gyermekekkel megosztják élményeiket, visszajelzést adnak érdeklődésükre és hangulatukra és ezáltal lelkesedésüket átviszik a gyermekekre is. A gyermek a természettudományi tevékenységek során beletanul a gondolkodás módjában és a kutatómunkában. A nevelők és azok helyettesei a gyermekeknek sok lehetőséget és időt bisztosítanak arra, hogy saját tapasztalatai révén összes érzékszervével átérezhesse a természet tulajdonságait. A gyermeknek lehetőséget adnak és ösztönzik, hogy kérdezzen a látottaktól, a válaszokat pedig megfígyelés, kutatás, kísérletezés, leírás, magyarázat útján tudhatja megkeresni. Leírják a gyermek tevékenységét és ezáltal tudatosítják azt benne. A gyermeknek lehetővé teszik, hogy először saját igényei szerint figyelje meg a dolgokat, erre irányítják és ösztönzik oly módra, hogy olyan helyzetet teremtenek, melyben saját maga is feltalálja magát és meg tudja oldani a problémát. Tiszteletben tartják gondolkodásmódját és munkamódszerét és rászoktatják tapasztalatainak leírására. Az utóbbi néhány hétben eléggé változékony időjárást észlelhettünk. Hol napos idő volt, hol felhős, esős, de a reggeli ködök is szokásossá váltak. Mindez felkeltette gyermekeink érdeklődését, és így már szinte magától érthetődővé vált, hogy a következő témakörünk az időre és időjárási jelenségekre vonatkozik. A gyerekekkel beszélgettünk a különböző időjárási jelenségekről és megállapítottuk, hogy miért jó, ha süt a nap és miért jó az eső. Mivel pedig előttünk áll a téli időszak, a gyerekek sokat beszéltek a hóról is, és arról, hogy milyen örömöket okoz. De a hóesés még remélhetőleg várat magára egy kicsit. A gyerekek otthon szüleik segítségével különböző újságokból kivágtak minden időjárásra vonatkozó hírt. Az összegyűjtött adatokat először megvitattuk, majd készítettünk egy nagy plakátot. Készítettünk egy „Időjárásnaptárt”, ahova minden nap berajzoljuk az időt, és ezt még egy kis ideig folytatjuk is. Mivel sok gyerek esernyő nélkül jön óvodába, amikor esik az eső, a szülőkkel együtt megbeszéltük, hogy a gyerekek elhozzák az óvodába az esernyőjüket. Először megállapítottuk, miért van szükségünk esernyőre, milyenek az esernyőink, majd pedig azt is, hogyan bánunk velük. Esernyőinkkel rövid sétára is indultunk, aminek a gyerekek nagyon örültek. A témához egyéb más tevékenység is kapcsolódott. A gyerekek papírtépéssel felhőt és napot készítettek, temperával lerajzolták esernyőjüket, valamint az időjárási jelenségeket. Szlovén és magyar időjárással kapcsolatos dalokat énekeltünk. Megtanultuk a „Dežek” című dalocskát és ezt minden nap elénekeljük. Összeraktunk egy kivágós motívumot, sárga lemezekből pedig egy nagy napot raktunk ki. A foglalkozás végére a gyerekeknek egy játékot készítettünk, amit »Felhők és eső«-nek neveztünk el. Annak ellenére, hogy a téma befejeződött, továbbra is megfigyeljük az időjárást és bővítjük időjárásnaptárunkat. A »felhők és eső« játékot továbbra is játszhatják még a gyerekek, így továbbra is sokat beszélünk majd az időjárásról. Lejegyezték és fotókkal ellátták: Koroša Pantović Bernarda és Varga Tea óvónők 18. december 2009 Stran pripravlja in ureja: Sonja Vöröš / Az oldalt készíti és szerkeszti: Vöröš Sonja A PÁRTOSFALVI HÍMZOSZAKKÖR KIÁLLÍTÁSA A két éve működő pártosfalvi hímzőszakkör, Malačič Suzana vezetése alatt, november 15-én ismét mintákban gazdag kézimunka kiállítást állított össze a helybeli tűzoltóotthonban. Mondják, hogy a hímzés életforma, alkotás, szenvedély.... Gobelin, vagy keresztszemes? Valami más gyönyörűség? Egy a fontos: kicsit szebb lesz minden öltésel a világ. A nagyszámu megjelent érdeklődőket Mitja Gorza köszöntötte, majd Horvát Margit a hímzőszakkör szakmai vezetője nyitotta meg a kiállítást, melyet a pártosvalvi Ady Endre ME énekkara és a helybeli kétnyelvű áltolános iskola kulturműsorja tett még színesebbé. lődők elbeszélgethettek és véleményt cserélhettek a hímzőszakkör tagjaival, a szebbnel szebb hímzet asztalterítékről, párnákról, szalvétákról, gobelinekről, … A kiállítás munkáját a kiállítás napján 18.00 óráig lehetett megtekinteni. Malačič Suzana, a szakkör vezetője elmondása szerint, a szakkör 2007-ben alakult meg és azóta vasárnap délutánonként 10 – 12-en gyűlnek össze, hogy a hímzés alatt egy kis rövid időre elfelejdhetik a mindennapi gondokat és csak az alkotásra, a hímzésre, a mintákra és csipkékre szentelék gondolataikat. A szakkör szakmai vezetője Horvát Margit, aki ellátja őket szakmai utasításokkal és fellendíti a régi hímzési hagyományokat. Szebbnél szebb mintákkal a hímzőszakkör részt vesz a Moravske Toplice község és a nemzetközi kiállításokon. »LACI PAPA LÁTOGATÓBAN« Azt szokták mondani, hogy a végén csattan az ostor, a legfontosabb események is általában a végén történnek. A gyermekhét alkalmával is a fő esemény az utolsó napig, péntekig váratott magára: az óvodában meglátogatott bennünket Tadej nagypapája, Laci papa. Laci papa nem egyedül jött el hozzánk. Három hangszert hozott magával, hiszen ő tetőtől talpig zenész. Harmonika, furulya és metalofon kíséretében érkezett hozzánk. Bemutatkozott, és elmondta, hogy már egészen fiatal kora óta foglalkozik zenével, és hogy sokkal több hangszeren játszik, mint amennyit most hozott magával. Legelőször eljátszott nekünk néhány olyan dalt, amit a gyerekek nem ismertek, majd mi is énekeltünk Laci papának szlovén és magyar dalokat. Azok az énekek, amiket mi énekeltünk, számára nem voltak ismeretlenek, így harmonikával kísérte az éneklésünket, és el kell ismernünk, hogy zenei kísérettel ezek a dalok nagyon szépen hangzottak. A gyerekek nagy örömére metalofonon is játszott és furulyázott is, majd a gyerekeknek is megengedte, hogy kipróbálták a a hangszereket. Annak ellenére, hogy a harmonika igen nehéz és aránylag hatalmas hangszer, néhány gyerek nekibátorodott, és az ölébe vette. A harmonika légszekrényét széthúzni nagyon nehéz, ezért Laci papa és persze mi, óvónők is segítettünk a gyerekeknek. A metalofont is kipróbálták, és megállapították, hogy ezen sokkal könnyebb játszani, mint a harmonikán. Zene mellett nagyon gyorsan múlt az idő, vége lett a társalgásnak, és búcsút vettünk Laci papától. Megígérte, hogy az idén majd még meglátogat bennünket, mi pedig már most örülünk a viszontlátásnak. Lejegyezték és fotókkal ellátták: Koroša Pantović Bernarda és Varga Tea óvónő Stran pripravlja in ureja: Sonja Vöröš / Az oldalt készíti és szerkeszti: Vöröš Sonja 18. december 2009 Dr. Jožef Smej in Ivan Pucko Bogojina DIAMANTNA MAŠA VEŒNI ŽAR PESMI ZA 65 LET DUHOVNIŠTVA Med letošnje odmevne verske dogodke v naši občini spada tudi diamantna maša kar dveh v Bogojini rojenih in v stari cerkvi krščenih duhovnikov: mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja in častnega kanonika Ivana Pucka. Dogodek se je zgodil septembra v znameniti Plečnikovi cerkvi v Bogojini v sklopu prireditev letošnjih Košičevih dnevov. Danes 87-letni Jožef Smej in 88-letni Ivan Pucko sta bila sošolca, v duhovniški poklic sta bila posvečena pred 65 leti, daljnega leta 1944. Jožef Smej je kot duhovnik služboval v številnih župnijah v deželi ob Muri in v Porabju na Madžarskem, zadnja leta pa se posveča pisanju knjig, nazadnje je izdal knjigi o Bukovnici in Strehovcih. Je tudi prevajalec, s svojimi številnimi prispevki pa pomembno bogati vedenje o domači, prekmurski pokrajini. Je častni občan Občine Moravske Toplice, veliko je prispeval tudi k razvoju Košičevih dnevov kulture. Častni kanonik Ivan Pucko je služboval v različnih slovenskih župnijah, v Zavrču, Hajdini in Slovenji vas, zadnji dve leti pa kot duhovnik jesen življenja preživlja v domu starejših v Lenartu. V svojem bogatem življenju je napisal številne prispevke o verskem življenju ter se posvečal skrbi za vero, molitev in mlade. Kljub letom oba jubilanta ostajata predana poslanstvu in cerkvi, saj oba skupaj mašujeta že 130 let. Ob tej priložnosti sta jubilanta prejela številne čestitke in priložnostne darove. V imenu župnije jima je čestital župnik, dr. Stanislav Zver, čestitkam se je pridružil tudi Jožef Gutman, ki je letos kot železnomašnik že obhajal 70-letnico duhovništva. Veliko priznanje ob spoštljivem jubileju jima je izrekel tudi župan Franc Cipot. Naslovnica zajetnega in vsebinsko bogatega zbornika Košičevi dnevi XXI. Tudi tega je uredil prof. Jože Vugrinec. Ena od trinajstih prireditev v okviru Košičevih dnevov kulture 2009 je bil pevski večer v kulturni dvorani v Bogojini. Na njem so predstavili novo – in žal tudi zadnjo – zgoščenko v začetni zasedbi Kvarteta ljudskih pevcev KUD Jožef Košič. Eden od čla nov, Ivan Horvat-Vanek, je žal preminil. Drugi del kulturnega večera je minil v znamenju poime novanja Mešanega pevskega zbora (MPZ) Bogojina po dolgo letnem domačem zborovodji, organistu, pesniku, skladatelju in njegovem ustanovitelju Ignaciju Maučecu. Prijeten spominski večer je minil s sporočilom, da je petje veliko bogastvo. Po eni strani so prireditelji večer posvetili Ivanu Horvatu-Vaneku, donedavnemu članu kvarteta, ki se je nepričakovano poslovil konec pomladi, tik po zaključku snemanja druge zgoščenke znanega bogojinskega kvarteta, ki bi morala nositi naslov Pesmi na Slovenskem. Ker je bila zgoščenka za uradno promocijo nared šele pred kratkim, so jo člani kvarteta poimenovali Pevcu Ivanu v spomin. Tako kot na prvi, ki je pod naslovom Vij pa ne vejte izšla pred dvema letoma, je tudi na tej 16 pesmi: devet ljudskih, šest slovenskih narodnih in ena ponarodela. Pesmi bodo poslej z Vanekovim glasom zvenele le še z zgoščenke, med tremi prijatelji in člani dosedanjega kvarteta, Štefanom Vogrinom, Štefanom Horvatom in Ivanom Maučecom, ga žal več ne bomo videvali in občudovali njihovega ubranega petja. Kvartet, ki je v tej zasedbi začel pred sedmimi leti, naj bi se preimenoval v Pevce ljudskih pesmi. Veliki bogojinski glasbenik, tudi avtor številnih pesmi, je bil Ignac Maučec (1914–1978), ki je leta 1945 ustanovil in dolga desetletja z velikim uspehom vodil mešani cerkveni pevski zbor. Med drugim je prejel visoko Gallusovo priznanje. Ker je pustil neizbrisen pečat v zborovskem petju, številni pevci iz njegovega časa pa prepevajo tudi danes, so prav na pobudo članic in članov zbor poimenovali po njem (MPZ Ignac Maučec). Bogojinski farni župnik dr. Stanislav Zver je v nagovoru priznal, da je to kratka želja, vendar zaradi veličine lika Ignaca Maučeca zahteva široko vsebino. Zver se je vprašal, če kje na svetu obstaja spomenik pesmi; tudi obeležje Ignacu Maučecu nima fizične podobe, a vendar je spomin nanj živ in bo s poimenovanjem cerkvenega pevskega zbora po njem še bolj živ, še bolj večen. Sedmi Košičevi dnevi leta 1995 so bili posvečeni prav tej veliki glasbeni osebnosti, kar je dokaz več, da je s svojimi pesmimi še vedno med nami. Z ubranim petjem je cerkveni pevski zbor pod vodstvom mladega zborovodje Jureta in mlade organistke Sare pričaral prijeten glasbeni večer. V ganljivem nagovoru se je Ignacov sin Stanko zahvalil vsem v zboru, ki s pesmijo in tudi sicer ohranjajo spomin na njegovega očeta. Ob pesmi Lepa si lepa, roža Marija, ki jo je zbor zapel na željo Stanka in njegove družine, mu je bilo prijetno ob izrečenih besedah: »To so nas še gospod (njegov oče, op. a.) naučili!« 18. december 2009 Besedilo in fotografiji: Geza Grabar Martinova nedelja v Filovskem Gaju BLAGOSLOVITEV MLADEGA VINA IN OBNOVLJENEGA KRIŽA Kot to veleva praksa že nekaj zadnjih let, sta pri kapelici Marije Kraljice Družine v Gaju – enem od treh vinorodnih gričev Filovskih goric – Vinogradniško-turistično društvo Gaj in bogojinska župnija pripravila obred blagoslovitve mladega vina. Ob tej priložnosti so blagoslovili tudi obnovljen leseni križ v bližini kapelice. Prav letos pa mineva deset let, odkar sta zakonca Jožef in Barica Gutman med slikovitimi vinogradi, od koder seže pogled daleč po prekmurski ravnici, vse tja do Pohorja, Boča in medžimurskih gričev v sosednji Hrvaški, postavila kapelico in jo posvetila Mariji Kraljici Družine. Ob kapelici se je na šestem cerkvenem nogradniki na pobudo Jožefa Gutmana st. obredu krsta in blagoslovitve mošta ozi odločili, da ga bodo obnovili in mu vrnili roma vina zbrala množica vinogradnikov prvotno podobo. Restavratorska dela na in drugih vernikov. Obred blagoslovitve križu – nabožno podobo Marije in Jezusa je tudi tokrat opravil župnik župnije Bo – je opravil mojster Dani Rajh iz Spodnje gojina dr. Stanislav Zver, ki je v svojem Ščavnice, pri obnovi križa pa sta sodelovala nagovoru poudaril pomen tovrstnega tudi Alojz Berden in Janez Berden; slednji druženja ter vlogo svetega Martina kot je poskrbel za postavitev bakrenega nadpatrona vinogradnikov in vina. Pri obredu streška nad križem. Bogojinski župnik je blagoslovitve mošta so več pesmi zapele iz rok Jožefa Gutmana st. prejel spominsko domače ljudske pevke. Ob tej priložnosti fotografijo tega verskega znamenja. so vinogradniki članu društva Jožefu Ber- Martinovo nedeljo so vinogradniki in denu podarili vrtnico, s katero bo vse leto obiskovalci kar dveh verskih prireditev bdel nad vinogradi, prihodnje leto pa bo preživeli v prijetnem sončnem popoldnevrtnico predal drugemu članu. vu ob pogrnjenih mizah, ob pokušnji šte-Ob tej priložnosti so v Gaju opravili tudi vilnih mladih vin ter ob pečenem kostanju blagoslovitev obnovljenega križa, ki neda in drugih kulinaričnih dobrotah podožileč od kapelice stoji že več kot sto let. Ker vljali lepoto praznovanja časa, ko se mošt je križ kljub številnim obnovam že načel spremeni v vino. Druženje pa so sklenili s zob časa, so se člani društva in drugi vi pesmijo in ogledom vinskih zidanic. 15. ocenjevanje vin za prekmurskega prvaka PRVAK SORTE, VELIKA ZLATA MEDALJA IN SEDEM ZLATIH MEDALJ Koordinacija 12 društev vinogradnikov z območja Prekmurja, ki jo vodi Ernest Novak, specialist za vinogradništvo in vinarstvo pri KGZ Murska Sobota, sicer tudi neumorni predsednik Društva vinogradnikov Goričko, je v organizaciji Vinogradniško-sadjarskega društva (VSD) Turnišče opravila jubilejno, že 15. regijsko ocenjevanje za prvaka Vinorodnega okoliša Prekmurje. Med 140 vzorci, katerih povprečna ocena je znašala zavidljivih 18,46 točke, kar je najvišje doslej, so razglasili tudi 11 prvakov sort in dva šampiona. Tudi letos so se na ocenjevanju odlikovali vinogradniki iz naše občine, najbolj Štefan Vöröš iz Moravskih Toplic – njegov vzorec vina beli pinot je bil razglašen celo za prvaka sorte. Visoke uvrstitve so dosegli tudi drugi naši vinogradniki: Miran Erniša (Tešanovci) je za chardonnay-suhi jagodni izbor, letnik 2007, dobil veliko zlato medaljo, Jože Šiftar (Moravske Toplice) je prejel zlati medalji za laški rizlig in sauvignon, enaka odličja pa so prejeli še Franc Debelak (Bogojina) za chardonnay in renski rizling, Darinka Horvat (Filovci) za renski rizling, Franc Jošar (Prosenjakovci) za modri pinot in Jože Žalik (Filovci) za renski rizling. Ocenjevanje so sklenili na priložnostni prireditvi pred turniško občinsko zgradbo, na kateri so za novo prekmursko vinsko kraljico okronali 26-letno domačinko Valentino Houbar. Predsednik 5-članske ocenjevalne komisije mag. Anton Vodovnik je dejal, da izjemno visoke povprečne ocene potrjujejo, da se bo vinski letnik 2008 zapisal kot eden najbolj kakovostnih doslej. Vina zadnjega letnika namreč izstopajo v vseh pogledih: po cvetici, vonjavah, aromi, okusu … skratka, po harmoničnosti v pravem pomenu besede. Ugledni enolog iz Maribora je še pohvalil odlično organiziranost prekmurskih vinogradnikov, katerim je reka Mura za razliko od preostalih šestih, ki so del vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija, ubranila samostojnost v tem pogledu. »Bodite ponosni na svoje dobrote, na svoje vino, na svoj vinorodni okoliš, na Prekmurje,« je še dejal. Upa, da si bodo prekmurska vina pot do ljubiteljev žlahtne kapljice utrla tudi v slovenskem prostoru in širše. 23. prireditev Princesa mošta, vina in kostanjev PRINCESA JE IZ TEŠANOVEC Društvo vinogradnikov (DV) Goričko in Prostovoljno gasilsko društvo Gerlinci sta konec oktobra v Gerlincih pripravila že 23. prireditev Princesa mošta, vina in kostanjev. Repertoar tega zanimivega družabnega dogodka, katerega se stavni del je tudi edinstveno ocenjevanje moštov oziroma mladih vin, je v dobrih dveh desetletjih ostal enak, prav tako tudi sporo čilo: spoštovanje žlahtne kapljice, negovanje kulture pitja vin in druženje. Kljub vsemu ali pa prav zaradi tega se v dvorani vaško gasilskega doma vsako leto zbere veliko obiskovalcev od blizu in daleč, tudi iz sosednje Avstrije. Rdeča nit prireditve je bila tudi tokrat izbor princese mošta, vina in kostanjev. V znanju iz vinogradništva, vinarstva, kulturne potrošnje vina ter poznavanju osnov iz gasilstva se je pomerilo sedem kandidatkiz različnih krajev Prekmurja in dve iz Primorske. Šele dodatna vprašanja so odločila o zmagovalki in kandidatki, ki je osvojila tretje mesto. Zmagala je Ivanka Balaško iz Tešanovec, torej občanka naše občine, pred lansko princeso Sandro Prelec iz Gerlinec. S svojo prisotnostjo je prireditev počastila tudi letošnja princesa vin iz Štajerske v Avstriji. Ernest Novak, predsednik DV Goričko, je pojasnil, da je komisija pod vodstvom priznanega enologa mag. Antona Vodovnika po pet-točkovnem sistemu ocenila 40 vzorcev mošta. Povprečna ocena je bila 4,08 točke. Zmagovalka v družbi gostje iz Avstrije, organizatorjev in članov iz ekipe zmagovalke. Ivanka Balaško je med dekleti druga z leve. Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 18. december 2009 DEJAVNIKI TVEGANJA IN ZAØŒITE OD ODVISNOSTI S tem člankov začnemo uresničevati pobudo, ki se je pojavila na izdajateljskem svetu Lipnice. Namen pisanja o tej tematiki je v prvi vrsti izobraževalni, prosvetiteljski, saj se nam zdi škoda slehernega mladega življenja, ki ga iz vitalnega toka izvrže (katera koli) zasvojenost. Ta sestavek sodelavk ZZV Murska Sobota zatorej berem kot uvod, saj snov zahteva detajlno razčlenitev. Kot droge označujemo vse tiste snovi, ki združujejo naslednje značilnosti: 1. Ko pridejo v naš organizem, potujejo po krvi do možganov in na različne načine spremenijo njihovo delovanje. 2. Redna uporaba povzroči toleranco in odvisnost. Zdenka Čebašek-Travnik je zapisala, da je odvisnost motnja in bolezensko dogajanje, za katero so značilni naslednji znaki: • Močna želja po psihoaktivni snovi (drogi) • Oslabljen nadzor nad količino zaužite psihoaktivne snovi • Spremenjena toleranca do te snovi (za enak učinek je potreben vedno večji odmerek snovi) • Odtegnitveni (abstinenčni) znaki • Nadaljevanje z uživanjem snovi kljub jasnim dokazom o škodljivosti tega početja • Uživanje snovi postane pomembnejše od drugih obveznosti posameznika 3. Zloraba drog lahko povzroči različne motnje: – telesne, kadar škodujejo organizmu uživalca kot posledica strupenih (toksičnih) učinkov drog – duševne, kadar negativno vplivajo na odnos osebe do sebe ali čustvenega okolja (konfl ikti) – družbene, kadar prizadenejo družino odvisnika (socialni in finančne težave), skupnost (npr. kriminalna dejanja, kot so kraja ali nasilje, prometne nesreče, ki jih povzročijo vozniki pod vplivom drog) DEJAVNIKI TVEGANJA ZA RAZVOJ ODVISNOSTI OD DROG Najpomembnejši dejavniki tveganja so: Radovednost mladostnikov naj ne bi bila osredotočena na tvegane situacije. Radovednost je v življenju pozitivna in je značilnost mladostnikov, ki pa jo treba razvijati tako, da postaja vir mladostnikovega zdravega odraščanja, pridobivanja novih znanj in veščin, ki krepijo samopodobo. Pritisk skupine vrstnikov in težnja k homogenosti v okrilju skupine mladostniku po eni strani omogoča prevzem nekaterih prepoznavnih znakov, napr. v načinu oblačenja, pripadnosti določeni glasbeni zvrsti ..., po drugi pa ima lahko pomembno vlogo tudi pri odločitvi za prvo uživanje droge. Iskanje užitka – uživanje drog je vedno povezano z željo po odklopu od zoprnih zahtev resničnosti. Če se v otroštvu in adolescenci ne naučimo drugih oblik zabave, lahko droge prevzamejo vodilno vlogo. Nedosleden nadzor družine – kadar so družinska pravila prestroga, preohlapna ali se pogosto spreminjajo, otroci in adolescenti le s težavo ponotranjijo jasne vedenjske vzorce, zaradi česar je prizadeta njihova socializacija zunaj družinskega okolja. Razpoložljivost drog – če so v okolju, v katerem mladostnik odrašča oziroma preživlja prosti čas, droge močno prisotne, je lažje dostopna tudi prva uporaba droge. Navidezno družbeno sprejeta oblika vedenja je, če se uporaba drog napačno prikazuje kot pogosta ali družbeno sprejeta oblika vedenja (če se lažno prikazuje kot večinsko vedenje, npr. skozi veliko medijsko pozornost, če se znane osebe pojavljajo v medijih pod vplivom psihoaktivnih snovi (droge, alkohol) ali s cigareto; Seveda, to niso edini dejavniki tveganja, so pa med najpomembnejšimi, na katere lahko preventivno vplivamo. Urednik DEJAVNIKI ZAŠČITE Znana je vrsta dejavnikov, ki zmanjšujejo verjetnost uživanja drog in so povezani s kulturnimi in pravnoregulativnimi spremembami v družbi, kot so sprejemanje in dosledno izvajanje zakonov, ki urejajo to področje (npr. prepoved oglaševanja alkoholnih pijač in tobaka, zviševanje cen in davkov na te proizvode, prepoved kajenja na javnih mestih), spodbujanje družbenih norm zdravega načina življenja (npr. izvajanje preventivnih aktivnosti v šolah). Drugi se nanašajo na podporo posamezniku, da sprejema odločitve, katere omogočajo konstruktivno in izpolnjeno življenje. Glede na omenjene dejavnike poznamo različne pristope in pobude, ki želijo doseči naslednje cilje: • Usmeriti mladostnikovo radovednost v pozitivno smer, da bi razvili njegovo ‘raziskovalno žilico’ in jo usmerili v področja, ki odvračajo od tveganih vedenj in situacij. • Podpirati vzgojo o vrednotah in vedenju, ki ceni, spoštuje in razvija odgovoren odnos do svojega zdravja in zdravja skupnosti. Ta cilj je predmet različnih preventivnih programov, ki se v naši državi izvajajo v šolah in skušajo pri učencih prebuditi zavest, da zdravje ni odvisno zgolj od sreče, pač je močno pogojeno z odločitvami, ki jih sprejema vsak posameznik. • Spodbujati pozitivno samopodobo oziroma dejavnike, ki jih mladi potrebujejo za zdrav osebnostni razvoj. Ta je pogojen z občutkom varnosti, identitete, pripadnosti, smiselnosti in sposobnosti. Cilj je okrepiti v tem obdobju značilno krhko ljubezen do samega sebe, ki mladim pomaga pri soočanju z življenjskimi izzivi, da se lažje spoprijemajo s skušnjavami, s čimer se zmanjšujejo tveganja. Razvijanje pozitivnega samovrednotenja, spoštovanja do sebe in drugih poteka v šolskem in domačem okolju. Zelo je pomemben primeren vzgojni odnos do otroka, da razvije pozitivno samopodobo, ki mu bo pomagala, da primerno odgovori na zunanje vplive. • Razvijati socialne veščine, ki bodo mladim pomagale, da se bodo v odnosu do drugih vedli primerno in predvsem samostojno in se tako uspešno izognili pritiskom vrstniških skupin po skupnem uživanju drog in če je treba, zmogli zamenjati tudi skupino oziroma prijatelje. • Spodbujati bogato in raznovrstno preživljanje prostega časa, ki bo mladostniku širilo obzorja in odkrivalo nove svetove ter tako pomagalo najti zadovoljstvo, ki ne bo ogrožalo njegovega razvoja. Pomagalo mu bo ustvariti tudi pozitivne načine zabave na podlagi možnosti, ki mu jih ponuja okolje. • Spodbujanje razumnega izvajanja starševske avtoritete, ki naj bi mladostnikom omogočila ponotranjiti nekatera sprejemljiva pravila sobivanja in prejemati vedno več odgovornosti, tudi v primerih ko gre za radovednost ali užitek. Od staršev otrok/ mladostnik pričakuje, da jim postavijo jasne meje sprejemljivega/nesprejemljivega ... • Težja dostopnost drog na družabnih mestih, kjer se gibljejo mladostniki. Spodbujanje – dejavniki: starši, učitelji, odrasli in mladostnik, ki želi biti zadovoljen sam s sabo ter živeti izpolnjeno in zdravo življenje. To je skupna naloga, ki zadeva nas vse. (Viri: publikacija Droge-tvoj vodnik, več informacij-manj tveganj, Vlada RS, Urad za droge; Čebašek-Travnik, Zdravljenje bolezni odvisnosti, www.ustanova-odsevseslisi.si 12. 10. 09) Povzetek uredili: asis. Tatjana Krajnc Nikolić, dr. med., Jadranka Jovanović 18. december 2009 PGD Ratkovci SEDEM DESETLETIJ GASILSTVA V RATKOVCIH Tako kot bi lahko zapisali za sleherno gasilsko društvo, je tudi v Ratkovcih, slikoviti vasici na vzhodu Goričkega, gasilstvo nastalo iz entuziazma, dobre volje, v prvi vrsti pa v skrbi za pomoč sočloveku. Ključni pri ustanovitvi društva, katerega začetna skrb je bilo varovanje premoženja ljudi pred ognjenimi zublji, so bili tudi v tej sredini napredni posamezniki, ki so se zbirali v vaški gostilni pri Karoli Lepoša na Vančarovem bregu. Začetki takratne gasilske čete z 19 člani so bili težki, a z veliko volje, s prostovoljnim delom in odrekanjem je kljub skorajšnjemu izbruhu druge svetovne vojne društvo uspešno premagalo prve korake. Kot je v kroniki, v kateri se skozi generacije prepleta na desetine imen, zapisal predsednik Geza Hujs, so začeli z dvokolesno ročno brizgalno, pripadajočo opremo in leseno lopo pri vaškem zvoniku. Po vojni je bila brizgalna predelana, konec 50. let pa so se gasilci skupaj s krajani lotili gradnje vaško-gasilskega doma, kjer so nekaj let zatem dogradili še prostor za trgovino. Gasilski dom je takrat pomenil velik ponos vaščanov in gasilcev, saj se je okrog njega zbiralo staro in mlado, je poudaril predsednik. Med pomembnejšimi mejniki je Hujs omenil leto 1967, ko so želeli ročno brizgalno zamenjati z motorno, vendar so kljub zbranim sredstvom zaradi ekonomskim razmer v takratni Jugoslaviji novo nabavili šele leta 1986. Leto zatem so V imenu društva je odlikovanje GZS iz rok Bogdana Šajnoviča in častnega predsednika GZS Ernesta Eöryja prejel predsednik Geza Hujs. ratkovski gasilci postali bogatejši za gasilsko vozilo, leta 1988 so predelali avtomobilsko prikolico za prevoz gasilske opreme, leta 1990 pa so na streho vaško-gasilskega doma namestili še električno sireno. V 90. letih so pri domu dozidali gasilsko garažo in dom prekrili. Obnovitvena dela na objektu še potekajo. Zaradi vse pogostejših naravnih nesreč, s čimer se spreminja tudi vloga gasilcev, se opremljajo s sodobnejšo opremo, operativni člani pa so v tem duhu deležni tudi številnih obnovitvenih in novih izobraževanj ter tečajev. Prijetno svečanost, ki je zaradi poznega termina potekala v prostorih vaško-gasilskega doma, so s kulturnim programom zaznamovali mladi domači gasilci in učenci osnovne šole Fokovci. V nagovorih so ratkovskim gasilcem čestitali Bogdan Šajnovič, član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije (GZS), Štefan Kuhar, predsednik GZ Moravske Toplice, Štefan Jančarič, poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Moravske Toplice, in Geza Džuban, podžupan občine, gasilce iz društva jubilanta pa pozvali, naj kljub razmeram, ki niso naklonjene njihovemu prostovoljnemu in humanemu poslanstvu, v katerem je skrb za sočloveka na prvem mestu, nadaljujejo s svojim plemenitim delom, naj se izobražujejo in dodatno opremljajo. Tem bolj, ker se vsebina nesreč zaradi divjanja narave in visokega nivoja dosežene požarne varnosti spreminja. Izrazili so tudi zadovoljstvo, da je na podeželju duh prostovoljstva v primerjavi z velikimi urbanimi središči še živ in bo tako nemara tudi ostalo. Med dobitniki značk za dolgoletno delo v gasilstvu omenimo le člane z najdaljšim stažem: značko za 50 let dela v gasilstvu sta prejela Ernest Kerčmar in Janez Časar, za 60 let pa Ludvik Kerčmar. GZS je plamenico III. stopnje podelila Gezeku Ozvatiču in poveljniku Miranu Hujsu, II. stopnje pa društvu; z odlikovanjem III. stopnje je nagradila Franca Kočiša in Jožefa Horvata, z odlikovanjem II. stopnje Gezo Hujsa in I. stopnje Ludvika Kerčmarja ter Janeza Časarja. OBČINSKA GASILSKA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE in ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE MORAVSKE TOPLICE želita občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno, uspešno in varno leto 2010. Srečanje veteranov GZ Moravske Toplice NEGOVANJE GASILSKIH KORENIN Lepa pozornost do tistih gasilcev, ki so najaktivnejši del svojega življenja in s tem tudi operativnega dela v gasilstvu že zaključili, v Gasilski zvezi (GZ) Moravske Toplice praktično traja vse od ustanovitve zveze, tega pa je že več kot desetletje. Tradicionalno letno srečanje gasilskih veteranov in veterank je tudi letos potekalo v vaško-gasilskem domu v Andrejcih. Iz 27 društev zveze se jih je ponovno zbralo več kot sto. To samo potrjuje, da je ostala želja po druženju pred desetletji aktivnih gasilcev. V pozdravnem nagovoru je Jože Lipaj, podpredsednik zveze in poveljnik gasilskega sektorja Martjanci, veteranom in veterankam izrekel globoko spoštovanje do njihovega opravljenega dela v preteklosti, ko so s prostovoljnim, humanim in vztrajnim delom 30 let in več opravljali gasilsko dejavnost. »V tem času ste zagotavljali varnost sebi, sosedom, občankam in občanom, kakor tudi drugim v bližnji in daljni okolici. Reševali ste premoženja, pa tudi življenja, če je bilo potrebno, s čimer ste se velikokrat nesreči izpostavljali tudi sami, tvegali pa ste tudi svoje zdravje,« je dejal Lipaj. Čeprav za opravljeno delo niti v preteklosti niso dobili plačila, včasih niti pohval in zahval ne, v tem plemenitem delu gasilci ostanejo, svoje izkušnje pa s pridom prenašajo na mlade, ki jim je lahko njihovo minulo delo za zgled in tudi obveza za uspešno nadaljevanje gasilskega poslanstva. »Na današnjem srečanju se spominjajte samo veselih in lepih dogodkov iz vašega aktivnega dela v gasilskih vrstah. Na vašo jesen življenja se ne obremenjujte z neljubimi dogodki. S svojim delom v preteklosti ste si zaslužili spoštovanje, tako v gasilstvu kakor v družbi, ki ste jo soustvarjali.« Spoštovanje do njihovega dela v preteklosti je izrazil tudi podžupan Geza Džuban, ki je sicer bolj za šalo kot zares izrekel tudi misel, da so v sedanjem času zahteve in pričakovanja do gasilstva vse večje, namenskih sredstev za njihovo delovanje pa je vse manj. Eden od razlogov za to v naši lokalni skupnosti je tudi v tem, da smo glede na število krajev in število delujočih gasilskih društev v občini v slovenskem merilu verjetno na 1. mestu: v 28 krajih namreč deluje kar 27 gasilskih društev. Pripravil: Geza Grabar 18. december 2009 90 let PGD Središče LE MALO DRUŠTEV SE LAHKO POHVALI S TAKO ŒASTILJIVIM JUBILEJEM »Malo je društev, razen gasilskih, ki se lahko pohvalijo s tako častitljivim jubilejem, zato si štejem v posebno čast, da vas lahko v imenu gasilskega društva Središče skupaj prav lepo pozdravim,« so bile pozdravne besede bivšega predsednika Janeza Prelca na množično obiskani slovesnosti ob 90. obletnici ustanovitve PGD Središče s strani društev iz sektorja Prosenjakovci in izven njega, dveh iz sosednje Madžarske ter domačinov. V nadaljevanju je Prelec v imenu živečih v tej obmejni vasici (vseh skupaj je le okrog 60), članov gasilskega društva in vaščanov, izrazil ponos nad tako dolgo tradicijo gasilstva, prepleteno z vrsto uspehi. To potrjuje tudi obsežna kronika, ki jo je prebral mladi gasilec Alen Vugrinec, ki je skupaj z Leonido Šanca povezoval program. Tik po prvi svetovni vojni so gasilci začeli z dvema ročnima brizgalnama, ki so ju dobili od vaškega vodstva, postopoma pa so izpopolnili tudi drugo opremo. Po drugi svetovni vojni je razvojne impulze z velikimi uspehi v društvu zaznati v treh časovnih obdobjih: v 60. letih, ko so kupili nove uniforme, ročno brizgalno zamenjali za motorno z zmogljivostjo 300 l/min., leta 1965 pa so razvili tudi društveni prapor. S tem zelo uspešnim obdobjem sovpada tudi ustanovitev zelo aktivne ženske enote, katere ponosne članice so ostale zveste društvu vse do danes. Drugo uspešno obdobje se je začelo konec 70. let, ko so razširili in preuredili gasilski dom, kupili delovne obleke za vaje, zamenjali dotrajane sesalne in tlačne cevi z novimi, na streho doma pa ponosno namestili električno sireno ter leta 1984 kupili sodobno motorno brizgalno znamke rosenbauer z zmogljivostjo 800 litrov vode na minuto. Vendar se ambiciozni cilji društva in velika požrtvovalnost njihovih članov s tem ni zaključila, pač pa so štiri leta zatem v garažo postavili še gasilsko vozilo. Tretje razvojno obdobje v smislu opremljanja društva je vezano na novo tisočletje oziroma se začne z letom 2003. Tedaj so gasilci ob pomoči krajanov in drugih sponzorjev kupili še avtocisterno, ob 90-letnici društva pa so temeljito obnovili vaško-gasilski dom. Tak, kot je danes, bi bil v velik ponos slehernemu društvu. Vseskozi od ustanovitve je društvo skrbelo v prvi vrsti za požarno varnost, usposabljanje in vsakoletno izobraževanje ter praktične vaje. Tudi govorniki na prireditvi, ki je zaradi narodnostno mešanega območja potekala v slovenskem in madžarskem jeziku, so poudarili nenadomestljivo vlogo gasilskega društva, tako v skrbi za požarno varnost kakor v smislu družabnega življenja v kraju. Častni predsednik GZS Ernest Eöry je društvu izrekel priznanje za številne uspehe tudi zato, ker živijo na robu države, a so bili vselej kos nalogam, ki so si jih zadali ali pa so jim zadolžitve postavili drugi. Ker zaradi precejšnje oddaljenosti od drugih vasi težko pričakujejo hitro intervencijo, so se tako dobro organizirali. Da mora biti pripravljenost za pomoč potrebnim vselej prisotna, je prepričan tudi poslanec v Državnem zboru RS iz vrst madžarske narodnostne manjšine László Göncz, velika delavnost, ki se kaže tudi v novi podobi gasilskega doma, pa je navdušila tudi podžupana Gezo Džubana. Opozoril je na odvečno skrb, ki se med društvi poraja zaradi nove kategorizacije, saj so z njo v prvi vrsti hoteli doseči še večjo skrb lokalne skupnosti za njihovo delovanje. O pomenu gasilstva kot prostovoljstva, kateremu se nalagajo vse večja bremena obveznosti ob vse skromnejšem zagotavljanju finančnih sredstev s strani odgovornih, pa je razmišljal predsednik GZ Moravske Toplice Štefan Kuhar. Značke za dolgoletno delo v gasilstvu so prejeli: Ibolka Kutoš,Ibolka Šanca, Bela Horvat in Elizabeta Sep za 40 let, JuliusVöröš in Julius Pap za 50 let ter Vendel Škaper za 60 let dela v gasilstvu. Plakete gasilskega veterana pa so dobili: Elizabeta Szep, Bela Horvat, Julius Pap, Ibolka Prelec, Janez Prelec, JuliusVöröš, Ibolka Kutoš in Vendel Škaper. Ob tem, da je društvo ob svoji 90-letnici iz vrst častnega predsednika GZS prejelo gasilsko odlikovanje – plamenico GZS I. stopnje, so s podobnimiodlikovanji nagradili tudi: Šandorja Gaala st., Dragana Malinoviča, Roberta Papa, Aleksandra Šanco, Darka Vugrinca, Tibora Vöröša ml. in Zoltana Papa s plamenicami III. stopnje; z odlikovanji GZS III. stopnje pa Juliusa Papa, Janeza Prelca, JuliusaVöröša in Šandorja Gaala. Po prisrčnem kulturnem programu domače mladine so najzaslužnejšim članom izročili gasilska priznanja in odlikovanja občinske in slovenske gasilske zveze. Gasilcem in gasilki, ki so izpolnili pogoje za veterana v letošnjem letu (starost 63 let in 30 let aktivne službe v gasilstvu), so podelili plakete gasilskega veterana. Prejeli so jih: Slava Vogrinčič (PGD Filovci), Alojz Antolin (Ivanci), Štefan Barbarič (Sebeborci), Jože Cör (Mlajtinci), Geza Čahuk, Štefan Jakiša, dva člana z istim imenom - Ludvik Novak in Koloman Vajda (vsi Ivanovci), Koloman Fartel (Čikečka vas), Julij Horvat, Viljem Koltaj, Ernest Malačič (vsi Prosenjakovci), Geza Hujs (Ratkovci), Geza Klement (Moravske Toplice), Ivan Sukič (Andrejci), Drago Šlankovič (Berkovci). Podelitvi je v sproščenem vzdušju sledilo družabno srečanje s pogostitvijo. Za prijetnejši uvod je z igranjem na harmoniko poskrbel mladi član PGD Andrejci Tadej Nedeljko, v nadaljevanju pa glasbenik Dejan. Dobitniki plaket gasilskega veterana 2009 z vodstvom gasilske zveze. 18. december 2009 Pripravil: Geza Grabar POSTALA PREMIŒNA TIC Moravske Toplice BOŽIŒNO-NOVOLETNO SENJE Ponudba prazničnih izdelkov domačih in umetnostnih obrti PRED HOTELOM VIVAT PRED HOTELOM AJDA sobota, 19.12.09 9.00 –12.00 17.00 – 20.00 nedelja, 20.12.09 od 14.30 dalje 10.00 – 13.00 torek, 22.12.09 od 14.30 dalje 17.00 – 20.00 sreda, 23.12.09 od 14.30 dalje 17.00 – 20.00 sobota, 26.12.09 17.00 – 20.00 17.00 – 20.00 nedelja 27.12.09 17.00 – 20.00 10.00 – 13.00 ponedeljek, 28.12.09 17.00 – 20.00 17.00 – 20.00 torek, 29.12.09 17.00 – 20.00 17.00 – 20.00 sreda, 30.12.09 17.00 – 20.00 17.00 – 20.00 Pošta Slovenije (PS) je trinajst pošt po vsej državi preoblikovala v premične – med njimi je tudi pošto 9208 Fokovci. Razlog: racionalizacija, saj, tako pravijo pri Pošti Slovenije, stroški presegajo prihodke. Pri premični (mobilni) pošti ostane poštna številka, pismonoša storitve opravlja na terenu z dostavnim vozilom, ob vnaprej določeni uri se ustavi na dogovorjenem kraju, tudi na domu. ARGUMENTI PROTI IN ŠIROKA PODPORA Kot so napovedali domačini, pošta vsem v tem demografsko ogroženem in ruralnem območju pomeni veliko več kot denimo prebivalcem v urbanih naseljih. Zato bodo storili vse, da omenjenega stacionarnega poštnega urada ne zaprejo. Če je pošta delovala nepretrgoma od časa Marije Terezije in Franca Jožefa, mora še naprej, je bila ena od protestnih parol. Tihomira Kržanka, predsednika krajevnega odbora Fokovci in civilne iniciative proti zapiranju pošte, pri tej odločitvi moti marsikaj: v prvi vrsti način, kako je prišlo do takšne odločitve, in postopek obveščanja, saj so se do informacije dokopali tik pred preoblikovanjem. Ne strinja se z uradno razlago PS, da je imela pošta v Fokovci (pre)malo prometa oziroma malo strank in da je s tem prinašala izgubo. Na pošto gravitira okrog 1.500 prebivalcev, ki živijo v naseljih Fokovci, Vučja Gomila, Ivanovci in Suhi Vrh. Ker na PS ne vedo, kolikšna je bila izguba njihove pošte, Kržanko pravi, da odločitev ni argumentirana. Protestnega shoda v podporo proti zaprtju pošte sta se udeležila tudi podžupan Geza Džuban in občinski svetnik Štefan Kodila ter podpisala protestno peticijo. Kodila je bil kritičen do župana in občinske uprave, ki da je informacijo o preoblikovanju fokovske pošte zadržala v predalih in ni storila dovolj, da bi pošta v sedanji obliki ostala. Fokovčani so o nameri PS pisno obvestili tudi Vlado RS. Prizadevanja krajanov je podprl tudi občinski svet. TRENUTNO LE POLURNI DNEVNI POSTANEK Dušan Gomboc, direktor murskosoboške poslovne enote PS, kamor sodi doslej edina v Pomurju preoblikovana pošta, pravi, da so z namero preoblikovanja župana občine obvestili 16. oktobra, teden dni zatem pa tudi predstavnike krajevne skupnosti. Kot argument za takšno odločitev navaja, da je dnevno malo strank – le okoli 10, pa tudi višina letne izgube – čez 9 tisoč evrov, je zgovoren pokazatelj, da računice za stacionarni poštni urad ni. Tik pred zaključkom redakcije smo od Gomboca izvedeli še, da so se na zahtevo občine odločili, da od 23. novembra na lokaciji pošte začasno uvedejo dnevni polurni postanek poštarja -med 9.30 in 10. uro. Število obiskov bodo seveda beležili in se na podlagi njih odločili, kako bodo ukrepali. Postregel je tudi z informacijo, da preučujejo tudi željo krajanov, da bi bila en dan v tednu pošta odprta v popoldanskem času. V prihodnje naj bi se val preoblikovanja stacionarnih poštnih uradov po vsej državi nadaljeval. Več o tem naj bi bilo znano že v začetku prihodnjega leta. Katere pošte bo doletela podobna usoda kot fokovsko, in ali bo še katera tudi iz naše občine, Gomboc ne more povedati. Geza rabar G JAVNI POZIV ZA LEGALIZACIJO OROŽJA Upravna enota Murska Sobota opozarja občane, da je z uvelja-tudi na krajevnih uradih in spletnih straneh UE Murska Sobota: vitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju http://upravneenote.gov.si/murska_sobota). Za dodatne infor(Uradni list RS, 85/2009) z dnem 14. 11. 2009 začel teči trime-macije lahko pokličete na tel. 02 513 11 40. sečni rok za legalizacijo orožja. Imetnik orožja brez veljavne Osebe, ki posedujejo neprijavljeno orožje, ki ga ni dovoljeno polistine lahko do 14. 2. 2010 poda Upravni enoti vlogo za pridobi-sedovati (avtomatsko in vojaško orožje) lahko le-to po predhodni tev ustrezne orožne listine na predpisanem obrazcu (dobite ga prijavi izročijo policijski postaji oziroma upravni enoti. ZAHVALA ORGANIZATORJEV 10. MARTINOVEGA POHODA V imenu organizatorjev (TIC Moravske Toplice, OŠZ Moravske Toplice, TD Martin Martjanci) se zahvaljujem vsem nastopajočim: prekmurski vinski kraljici Valentini Houbar, plebanušu in zvonarju za krst mošta, ljudskemu gledališču mladih Nemaki iz Sela, ljudskim godcem in pevcem Gorički lajkoši, muzikantu. Hvala tudi ponudnikom dobrega vina in domačih dobrot: Vinotoč Lipič Passero, Vinogradniška kmetija Erniša Jani, Vinski hram Erniša Miran. Hvala društvom, ki so s kulinariko popestrili že tako prijeten sončni jesenski martinov dan: KTD Male rijtar Tešanovci, TD in VSD Filovci, KUD Avgust Gašparič Vučja Gomila, TD Ivanovci, TD Martin Martjanci, Medičarstvo Celec. Za gostoljublje hvala družini Džuban, Cveti Davidovski in KMN Suhi Vrh. Hvala tudi taksistu Šinku ter Lončarstvu Bojnec. OBVESTILO Lovska družina Moravci v skladu s 56. členom Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16 z dne 20. 2. 2004) obvešča imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na območju lovske družine Moravci, da so imenovani pooblaščenci upravljavca lovišča za ocenjevanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo štirih let in sicer za k.o. Martjanci, Moravci, Tešanovci, Vučja Gomila, Fokovci in Suhi Vrh: JOŽE KREGAR, stanuje Černelavci, Tavčarjeva 22, 9000 Murska Sobota, telefon: 525 11 98; GSM 031 398 946 FRANC BRUNER mlajši, stanuje Dolga ulica 84, 9226 Moravske Toplice, telefon: 548 18 79, GSM 041 260 910 ŠTEFAN MAKOTER mlajši, stanuje Dolga ulica 46, 9226 Moravske Toplice, telefon: 548 12 13, GSM 031 559 871 Oškodovanec je dolžan po 56. členu zakona o divjadi in lovstvu prijaviti škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil in to pisno pooblaščencu upravljavca. Starešina LD Moravci: Štefan MAKOTER 18. december 2009 V Prosenjakovcih prejem za najuspešnejše lovce ANALIZA KRŠITEV CESTNO PROMETNIH PREDPISOV V obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2009 je bilo na cestah na območju občine Moravske Toplice 553 kršitev določil Zakona o varnosti cestnega prometa. Vrste najpogostejših kršitev: – neprimerna hitrost vožnje: 305 primerov, – vožnja pod vplivom alkohola: 65 primerov, – neuporaba varnostnega pasu: 39 primerov, – vožnja brez vozniškega dovoljenja: 26 primerov, – vožnja z neregistriranim vozilom: 20 primerov. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so bile glavne kršitve storjene na merno – zavestno. Upamo, da bomo v prihodnje bolj previdni in ne bomo zavestno silili v nevarnost. ANALIZA PROMETNIH NESREČ V obdobju od 1. 1. do 31. 10. 2009 se je na območju Občine Moravske Toplice zgodilo skupaj 30 prometnih nesreč, od tega dve s hudo telesno poškodbo, 16 z lahkimi telesnimi poškodbami in 12 z materialno škodo. Prometne nesreče s smrtnim izidom ni bilo. Prometne nesreče po dnevih v tednu Najbolj kritični dnevi za prometne nesreče so ponedeljek, petek in sobota. Prometne nesreče po dnevih v tednu 8 7 6 5 4 3 2 1 0 7 7 6 4 2 2 2 Število prometnih nesreč Vzroki prometnih nesreč Največ nesreč se je pripetilo zaradi neupoštevanja pravil o prednosti, nepravilne strani/smeri vožnje in hitrosti. Vrsta prometne nesreče Štev. prometnih Alkoh. Povprečna alkoholiziranost nesreč povzročitelji ‰ mg/l Huda telesna poškodba 2 Lahka telesna poškodba 16 1 2,17 1,04 Materialna škoda 12 3 1,53 0,73 Prometne nesreče in njihove posledice Posledice 2008 2009 S smrtnim izidom 1 0 S hudo telesno poškodbo 2 2 Z lahko telesno poškodbo 14 16 Z materialno škodo 27 12 Skupaj prometnih nesreč 44 30 Spoštovani občani! Podatki nam povedo, da je bilo na cestah v naši občini manj prometnih nesreč kot v letu 2008. Na žalost smo pa imeli 2 nesreči s telesno poškodbo več. Pred leti smo si v SPV Občine Moravske Toplice zadali nalogo, da bomo vsi skupaj z vami skrbeli, da bi lahko na naših cestah MED DOBITNIKI PRIZNANJA TUDI ORGANIZATORJI LOVSKEGA TABORA Predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) mag. Srečko Felix Krope je konec septembra pri lovskem domu v Prosenjakovcih pripravil sprejem za nekatere pomurske lovce ter se jim na ta način skušal zahvaliti za dolgoletno uspešno delovanje pa tudi izreči priznanje za izredne uspehe nekaterih posameznikov v zadnjem času. Ti so za promocijo slovenskega lovstva naredili veliko delo. Predsednik LZS je za uspeh – zlato kolajno – na nedavnem sredozemskem prvenstvu v Pescari v Italiji odlikoval strelca na glinaste golobe v disciplini »trap« Boštjana Mačka iz Lovske družine (LD) Radovci. Nagradil je tudi vsestransko aktiven KUD Prekmurski rogisti, ki deluje od leta 1972 in ima za sabo vrsto nastopov v domovini in tujini, ter udeležence in izvajalce drugega lovskega tabora, ki je bil julija v Prosenjakovcih. Za njegovo pripravo in izvedbo so bili najbolj zaslužni prav člani domačega lovskega društva. Kot je zapisano v obrazložitvi, je tabor gostila LD Prosenjakovci, ki upravlja z loviščem v velikosti 5.300 ha lovne površine na skrajnem severovzhodu Slovenije. »Posebej ponosni smo na popolnoma neokrnjeno naravo, ki je del Krajinskega parka Goričko in sega tudi prek državnih meja. Prvega tabora se je udeležilo 13 učencev iz petih osnovnih šol, letošnjega, drugega, pa že 16 učencev s kar osmih osnovnih šol. Namen tabora je seznaniti osnovnošolsko mladino z delovanjem lovcev in lovske organizacije s poudarkom na varstvu naravnega okolja, življenjskega prostora za divjad in sožitje vseh uporabnikov prostora, predvsem pa kmetijcev, gozdarjev in lovcev. Otroci na taboru spoznajo, da smo del narave in da moramo za njeno ohranitev skrbeti prav vsi. Seznanjajo jih tudi, katere vrste divjadi živijo v našem okolju. Udeleženci tabora z lovci v naravi tudi opazujejo divjad. V okviru tabora so udeleženci tekmovali za najboljši likovni in literarni izdelek.« Geza Grabar hodili in se vozili varno. Računali smo, da bomo imeli veliko podporo udeležencev v prometu – od Vas. Prosimo Vas, da sodelujete pri teh skupnih prizadevanjih. Spoštovani občani – udeleženci cestnega prometa! Med nami nihče ne more trditi, da je popolnoma imun na napake. Toda če je to mogoče, napak ne delajmo zavestno in – če se le da – tudi popravljajmo napake drugih, kar je tudi eno od osnovnih pravil za dobrega voznika. Srečno vožnjo! Franc Čarni, predsednik SPV Občine Moravske Toplice 18. december 2009 DECEMBER 2009 – FEBRUAR 2010 – Pripravlja: TIC Moravske Toplice, tel.: 02 538 15 20, www.moravske-toplice.com Naziv in vrsta prireditve Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve Info IZDELOVANJE PRAZNIČNE DEKORACIJE Delavnica izdelovanja iz naravnih materialov hotel Vivat Moravske Toplice 19. 12. 2009, 9.00-12.00 TIC Moravske Toplice www.moravske-toplice.com 02 538 16 62 www.vivat.si, 02 538 21 00 OTROŠKA GLEDALIŠKA PREDSTAVA Gledališče KU-KUC: Jelenček Zoran in darilo za Božička Restavracija hotela Vivat Moravske Toplice 20. 12. 2009, ob 15.00 TIC Moravske Toplice www.moravske-toplice.com 02 538 16 62 www.vivat.si, 02 538 21 00 PRIHOD BOŽIČKA, IGRICA IN KONCERT Lutkovna predstava igrice Zajček išče mamo v izvedbi staršev otrok Vrtca Filovci, otroški zbor OŠ Bogojina Restavracija hotela Vivat Moravske Toplice 23. 12. 2009, ob 16.00 TIC Moravske Toplice Terme Vivat www.moravske-toplice.com 02 538 16 62 www.vivat.si, 02 538 21 00 DOBRODELNA LICITACIJA ARANŽMAJEV BOŽIČNI KONCERT Otroški zbor OŠ Bogojina Galerija hotela Ajda Terme 3000 Moravske Toplice 23. 12. 2009 ob 17.00 ob 18.00 www.terme3000.si 02 512 22 00 BOŽJA SLUŽBA POLNOČNICA V PLEČNIKOVI CERKVI Evangeličanska cerkev Mor. Toplice Bogojina 24. 12. 2009 ob 18.00 ob 24.00 ŠTEFANOV POHOD Pohod po obrobju Vučje Gomile. Štartnina 6 € (otroci pol.); 15 km po gozdni poteh Vučja Gomila, pri gasilskem domu 26. 12. 2009, zbor ob 9.00, start ob 10.00 KTD Avgust Gašparič Vučja Gomila Stojan Horvat 041 276 337 ŠTEFANOV PLES Restavracija Termal Terme 3000, M. Toplice sobota, 26. 12. 2009, ob 20.00 Rezervacije: 02 512 22 56, 02 512 22 51 SILVESTROVANJE V TERMAH 3000 Glasba: Deja-vu Band s pevko Lucil Glasba: Katrca s pevko Claudio Glasba: Ansambel Dolce vita Glasba: Duo Halicanum Hotel Livada (restavracija) Hotel Ajda (restavracija) Hotel Termal (restavracija) Hotel Ajda (Taverna) 31. 12. 2009 www.terme3000.si 02 512 22 51 NOVOLETNI PLES V TERMAH 3000 Katrca s pevko Claudio Ansambel Dolce vita Deja-vu Band s pevko Lucil Duo Halicanum Hotel Livada (restavracija) Hotel Ajda (restavracija) Hotel Termal (restavracija) Hotel Ajda (Taverna) 1. 1. 2010 www.terme3000.si 02 512 22 51 SLVESTROVANJE V TERMAH VIVAT Zabava z ansamblom Plamen 31. 12. 2009 Informacije in rezervacije na telefon: 02 538 21 06, 02 538 21 00 PONUDNIKI DOMAČE OBRTI Pridelano in izdelano doma Avla hotela Ajda Vsako sredo, četrtek in nedeljo, po 17.00 Terme 3000 www.terme3000.si TEMATSKI VEČERI Nastop skupin ljudske glasbe in plesov Restavracija hotela Ajda Ob četrtkih skozi vse leto, ob 20.00 www.terme3000.si ŠTRKOV OTROŠKI KLUB Animacijski program Štrka Vikija Igralnica Štrka Vikija Do 6. 1. 2010 www.terme 3000.si VINOGRADNIŠKO-VINARSKI KVIZ Tekmovanje ekip vinogradnikov iz Prekmurja Filovci, vaški dom 8. 1. 2010, ob 17.00 VSD Filovci Alojz Berden 041 733 946 GLASBENI VIKEND – DELAVNICA ZA OTROKE Prireditev izvaja zavod Vrtci Občine Moravske Toplice Konferenčna dvorana hotela Vivat 9. 1. 2010 ob 16.00 Vrtec M. Toplice www.vivat.si, 02 538 21 00 www.mojvrtec.com 02 538 14 75 POHOD TREH KRALJEV Dolžina proge 10-12 km Filovci, start pred kulturnim domom 9. 1. 2010 ob 10.00 VSD Filovci Alojz Berden 041 733 946 BLAŽEV POHOD Pohod in rez vinske trte Bogojinske gorice, start pred OŠ Bogojina 30. 1. 2010 ob 13.00 TD Bogojina Jože Puhan 031 703 605 POPESTRITEV SAVN IN NOČNO KOPANJE Peeling sol v turški savni, knajpanje z ledom Kopališče Ajda Od 8. 1. do 30. 1. 2010, ob petkih in sobotah do 22.00 Terme 3000 www.terme3000.si OBČINSKA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU 5. 2. 2010 Občina Moravske Toplice www.moravske-toplice.com OTROŠKA PROSLAVA OB KULT. PRAZNIKU Prireditev izvaja zavod Vrtci Občine Moravske Toplice Hotel Vivat 6. 2. 2010 zavod Vrtci Občine M. T. www.vivat.si www.mojvrtec.com PREŠERNOV POHOD Tešanovci 6. 2. 2010 NK Tešanovci Nikolaj Cipot 02 538 14 74 PUSTNO RAJANJE V M. TOPLICAH Zanimiva pustna zabava z rajanjem za otroke Moravske Toplice, center 13. 2. 2010 TIC M. Toplice www.moravske-toplice.com NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI 18. december 2009 Ples DENIS VRBANEC SE RAZVIJA V ELITNEGA PLESALCA Denis Vrbanec iz Moravskih Toplic je član zmagovalne ekipe šestih mladih plesalcev Plesnega kluba Zeko, ki je nastopila na septembrskem svetovnem prvenstvu v plesih hip hop, break-dance in electric boogi v mestu Kalisz na Poljskem. V ekipni kategoriji mladincev v plesu breakdance je ponovila lanski naslov svetovnih prvakov. Ker bo Denis naslednje leto začel nastopati v konkurenci članov (starost nad 16 let), je s tem dijak prvega letnika športne gimnazije v Murski Soboti zaključil zelo uspešno tekmovalno mladinsko obdobje. Od leta 2006, ko je začel z načrtno vadbo pod vodstvom Dejana Zečevića, je namreč kot član omenjene skupine plesalcev, ki prihajajo s celotnega Pomurja, v istem plesu leta 2007 v ekipni mladinski konkurenci osvojil naslov državnega in evropskega prvaka, na svetovnem prvenstvu pa so bili tretji. Lansko leto je bil Vrbanec z omenjeno skupino ekipno drugi na državnem in evropskem prvenstvu ter prvi na svetovnem prvenstvu, letos pa so osvojili vse tri krone – postali so državni, evropski in svetovni prvaki. Zečević za svojega varovanca pravi, da je zelo talentiran plesalec, kar je potrdil tudi z letošnjim naslovom državnega prvaka v electric boogiu v posamični konkurenci. Ker bo edini iz skupine postal član, se bo poskusil v solo plesih, skupaj s trenerjem pa tudi v plesu breakdance v parih. (G. G.) Veliko uspehov in sreče tudi v letu 2010 OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE Občinska športna zveza Moravske Toplice Z NOVIM STARIM VODSTVOM Čeprav je OŠZ Moravske Toplice šele v začetku decembra imela občni zbor za kar dve leti, 2007 in 2008, je bilo pričakovati med nekaterimi člani zveze viharnejše odzive, a je minil dokaj mirno in brez večjih pretresov. Dosedanji predsednik Branko Recek, kateremu se z letošnjim letom izteka že tretji mandat in je z velikim naskokom dobil tudi četrtega, je v obsežnem poročilu ponovil znano sliko športne dejavnosti v občini: jedro predstavlja 20 športnih društev oziroma klubov, v zvezo so z več kot 500 registriranimi športniki vključena vsa športna društva v občini. Najbolj množična panoga je nogomet s tremi moškimi klubi velikega nogometa (Čarda Martjanci, Bogojina in Rotunda Selo), ki uspešno nastopajo v ligah panožne zveze, 11 klubov malega nogometa tekmuje v občinski ligi, KMN Suhi Vrh pa je že vrsto let uspešen v pomurski ligi. Tri selekcije klubov malega nogometa sodelujejo v medobčinski veteranski ligi. Med klubi velja omeniti edinega prvoligaša, Hokejski klub Moravske Toplice, ki ima ob članski moški in ženski selekciji še pet mlajših selekcij. Uspešno delujeta tudi dve strelski ekipi – Sebeborci in Andrejci, v Mlajtincih Modelarski klub Ftič ter v Bogojini na novo Floorball klub. OŠZ nadaljuje s koordinacijo regijske pisarne za šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije-Združenju športnih zvez. Ker dobi zveza za svoje delovanje iz občinskega proračuna le polovico potrebnih sredstev, si drugo – v prvi vrsti po zaslugi predsednika – pridobi iz naslova sponzorjev, razpisov in drugih prireditev. Na tajnih volitvah je predsednik (p)ostal Branko Recek, njegov protikandidat Franc Kodila je postal član izvršnega odbora kot predstavnik drugih športov. Za člane izvršnega odbora so bili imenovani še: Nikolaj Cipot in Robert Matis (mali nogomet), Bojan Kocet in Vlado Vučkič (za veliki nogomet), Franc Cifer (šport starejših) in Franc Kučan (hokej na travi). Član izvršnega odbora zveze je tudi podpredsednik Slavko Škerlak. Nadzorni odbor sestavljajo: Ivan Kramperšek, Zoltan Cipot in Geza Grabar, disciplinsko komisijo pa Štefan Pintarič, Alojz Berden in Bojan Nemec. (G. G.) OBŒINSKA LIGA KMN LESTVICA PO JESENSKEM DELU 1. IVANCI 11 9 1 1 48 22 28 2. MLAJTINCI 11 7 1 3 54 32 22 3. FILOVCI 11 7 0 4 46 38 21 4. ČARDA 10 6 0 4 44 31 18 5. VUČJA GOMILA 10 5 2 3 49 26 17 6. SEBEBORCI 9 5 1 3 37 24 16 7. NORŠINCI 10 4 4 2 28 23 16 8. TEŠANOVCI 10 4 3 3 38 30 15 9. PROSENJAKOVCI 11 4 1 6 32 38 13 10. MORAVSKE TOPLICE 11 3 0 8 28 55 9 11. KOBILJE 10 1 0 9 16 61 3 12. MOTVARJEVCI 10 0 1 9 23 63 1 Naziv in vrsta prireditve Kratek opis prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator prireditve Info VALENTINOV PLES Valentinov ples, posebna valentinova gostinska ponudba, nočno romantično kopanje Restavracija hotela Termal Aperitiv bar Ajda Kopališče v hotelu Ajda 13. 2. 2010 Terme 3000 www.terme3000.si PUST V HOTELU TERMAL Pustno rajanje, maske nagrajene Restavracija Termal 20. 2. 2010 Terme 3000 www.terme3000.si TEMATSKI VEČERI Nastop skupin ljudske glasbe in plesov Restavracija Ajda Vsak četrtek v februarju ob 20.00 Terme 3000 www.terme3000.si POPESTRITEV SAVN IN NOČNO KOPANJE Kopališče v hotelu Ajda 5. 2. – 27. 2. 2010 Terme 3000 www.terme3000.si 18. december 2009 Na podlagi 21. člena Statuta Občinske športne zveze Moravske Toplice in Pravilnika o proglasitvi najboljšega športnika, športnice, športnega društva in športnega delavca v Občini Moravske Toplice komisija za izbor športnika objavlja R A Z P I S ZA IZBOR ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, ŠPORTNEGA DRUŠTVA IN ZASLUŽNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA OBČINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2009 I. Razglasili bomo najboljšega (-o, -e): • športnika • športnico • športno društvo • perspektivnega športnika in športnico (letnik 1993 in mlajši-a) • zaslužnega športnega delavca II. Vsi predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati podatke o predlagatelju, podatke o predlaganem (ime in priimek, letnico rojstva, bivališče, športna panoga udejstvovanja in ime društva-kluba, katerega član je predlagani, kratek opis uspehov in rezultatov športnika). Kandidati morajo imeti stalno bivališče v Občini Moravske Toplice. Predloge lahko podajo vsa društva, klubi, sekcije in šole, ne glede na sedež, in občani Občine Moravske Toplice. III. Pisne predloge posredujte najpozneje do 15. januarja 2010 na naslov: OBČINSKA ŠPORTNA ZVEZA MORAVSKE TOPLICE KOMISIJA ZA IZBOR ŠPORTNIKA LETA Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice OŠZ Moravske Toplice Komisija za izbor športnika ä PREDLOG ZA IZBOR ŠPORTNIKA, ŠPORTNICE, ŠPORTNEGA DRUŠTVA, PERSPEKTIVNEGA ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICE IN ZASLUŽNEGA ŠPORTNEGA DELAVCA OBČINE MORAVSKE TOPLICE V LETU 2009 (ustrezno obkroži) Podatki o predlaganem (ime in priimek, bivališče, letnica rojstva, športna panoga udejstvovanja): Opis uspehov in rezultatov predlaganega: Ime in priimek predlagatelja: Naslov: Podpis: MK Ftič Mlajtinci ODLIKUJEJO GA ORGANIZACIJSKI IN TEKMOVALNI USPEHI Modelarski klub Ftič iz Mlajtinec in Aeroklub Murska Sobota sta prve dni oktobra združila moči in na športnem letališču v Rakičanu pripravila državno prvenstvo z radijsko vodenimi modeli v kategoriji F3J. Sodelovalo je 18 modelarjev iz vse Slovenije, med njima sta bila tudi dva domača tekmovalca: legendarni Rajko Grčar (Aeroklub Murska Sobota) in mladi Metod Meolic (Modelarski klub Ftič). Uspešnejši je bil Meolic, ki je med mladinci dosegel 3. mesto, v absolutni razvrstitvi pa je bil 10., Grčar, ki po velikih uspehih pred desetletjem tekmuje s starim modelom bolj za dušo kot zares, pa je pristal na 13. mestu. Sicer pa so v absolutni kategoriji bili najboljši člani ŠD Letalskega centra Maribor (Primož Rižner, Jan Hlastec in Robert Ratajc); med mladinci so bili najboljši Robert Ratajc, Jure Marc (Modelarsko društvo Ventus) in Metod Meolic. Dan pred tem je mlajtinski Ftič skupaj z OŠZ Moravske Toplice na vzletišču za motorne zmaje Marič pri Moravskih Toplicah pripravil aeromodelarsko tekmovanje za 5. pokal občine v kategoriji F5J, to je tekmovanje radijsko vodenih jadralnih modelov na elektromotorni pogon. Tekmovanja, ki bi sicer moralo biti na sporedu že konec maja, a je zaradi slabega vremena odpadlo, se je udeležilo 16 modelarjev iz celotne Slovenije. Med tremi domačimi tekmovalci je bil najboljši Tadej Miholič, ki je med mladinci osvojil 3. mesto, v absolutni kategoriji pa je bil peti. Člani kluba Tadej Miholič, Nino Jerebic in Aljoša Grgurič, slednji sodi med najaktivnejše v občini, so konec septembra sodelovali tudi na državnem prvenstvu v kategoriji F5J (radijsko vodeni jadralni modeli na elektromotorni pogon). Najuspešnejši je bil Nino Jerebic, ki je v kategoriji F5J UNLIMITED zasedel odlično 4. mesto med 15 tekmovalci. Na tekmovanju za slovenski pokal v kategoriji F3J v Kranju je mladinec Metod Meolic zmagal med mladinci, v absolutni konkurenci pa je pristal na 6. mestu. Mladi tekmovalci MK Ftič se vse bolj uveljavljajo tudi v mednarodnem merilu, saj nastopajo na memorialnih in drugih tekmovanjih. V začetku septembra so se udeležili tudi tekmovanja za evropski pokal na Madžarskem. Na dvodnevnem tekmovanju v kategoriji F5J je bil najuspešnejši Nino Jerebic, ki je med 24 tekmovalci pristal na 5. mestu, med mladinci pa je bil najboljši. Na dvodnevnem tekmovanju za svetovni pokal, ki je bilo konec avgusta v Trnavi na Slovaškem, pa je tekmoval Metod Meolic. Med 49 tekmovalci je bil pri mladincih 2., v absolutni kategoriji pa 18. Geza Grabar ä 18. december 2009 Ivanovci 10. Martinov pohod TRETJI IVANOCYJEV POHOD Z REKORDNO UDELEŽBO Prizadevni člani Turistično-kulturnega in športnega društva Ivanovci so zadnjo soboto v avgustu priredili tradicionalni Ivanocyjev pohod, imenovan tudi pohod po poti sprostitve in užitka. Z njim skušajo oživeti spomin na lik dr. Franca Ivanocyja Ivanovskega, katoliškega duhovnika, ki se je goreče bojeval za domači jezik in besedo, prav tako pa tudi na druge pomembne može iz kraja, ki so živeli in delovali v 18. in 19. stoletju. Po drugi strani pa želijo organizatorji opozoriti tudi na številne lepote in znamenitosti kraja. Zadovoljnih je bilo tudi več kot 150 udeležencev, ki niso prišli samo iz okoliških krajev in Pomurja, pač pa so se pohoda udeležile tudi organizirane skupine iz Ajdovščine, Postojne in Ljubljane. Letošnji pohod je bil še privlačnejši, saj je bil strokovni vodič na okrog 8 kilometrov dolgi poti mag. Franc Kuzmič iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Udeleženci so se po razgibanih pohodnoturističnih poteh, trasiranih in označenih na novo v okviru pohodnih poti za nordijsko hojo, ustavili ob kulturno-zgodovinskih spomenikih, posvečenih številnih velikim Ivanovčarom. Ustavili so se pri novem spominskem obeležju, posvečenem Aleksandru Terplanu, pa pri spominski plošči na cerkvi Sv. Bedenika v sosednjih Kančevcih, ki so jo odkrili tamkajšnjemu dolgoletnemu župniku in piscu knjig v domačem jeziku Miklošu Küzmiču, na pokopališču ob cerkvi pa so se ustavili tudi ob grobu Franca Ivanocyja. V Ivanovskem dolu seveda niso mogli zaobiti niti spomenika sedmim knjigam Mikloša Küzmiča, ki ga je tam občina postavila pred nekaj leti. Spomnili so se še enega velikega krajana Ivanovec, katoliškega duhovnika Jožefa Borovnjaka. Letošnji Martinov pohod (Martjanci-Moravske Toplice-Jelovškov breg) ni bil le jubilejni, deseti, temveč tudi rekorden po obisku, saj se je na letošnjem zlato jesensko obarvanem pohodu zbralo blizu 500 pohodnikov – turistov, ki so prišli od blizu in daleč, in domačinov. Jesensko soboto je polepšala vetrovna nevihta, ki je nasula zlato-rumenega jesenskega listja in dala še večji čar pravemu »vinotoškemu eldoradu«, Jelovškovemu bregu. Registriranih pohodnikov je bilo 380. Najvztrajnejši so tudi letos krenili iz Martjanec (nogometno igrišče NK Čarda), drugi so se jim priključili pred hotelom Vivat v Moravskih Toplicah. Prvi postanek in okrepčilo je bilo pri Džubanovi kleti, kjer so pohodnike z glasbo pričakali ljudski godci in pevci Gorički lajkoši. Od tam jih je pot vodila na Jelovškov breg na Suhem Vrhu. Tam so pohodnike pričakali ponudniki domačega kakovostnega vina, turistična društva so poskrbela za kulinarično ponudbo. Za zabavni program sta skrbela plebanuš in zvonar s krstom mošta v sodelovanju s prekmursko vinsko kraljico Valentino Houbar. Nastopil je pevski zbor vinogradnikov ter skupina mladih gledališčnikov »Nemaki« iz Sela s skečem. Za glasbo na Jelovškovem bregu so poskrbeli Gorički lajkoši in harmonikar. (Janja Bürmen) FOKOVCI: ZA IGRALA VRTCA Prizadevni člani KTD Ceker iz Fokovec, ki med letom pripravljajo niz družabnih, športno-rekreativnih in etnoloških prireditev, so jeseni pripravili tudi v projekt, s katerim so začeli zbirati prostovoljne prispevke za nakup zunanjih igral za tamkajšnji vrtec. S tem namenom so pripravili tudi pohod. Po oddihu na Kermedinovem bregu v Ivanovcih ter številnih Udeležilo se ga je kar 85 pohodnikov, veliko med njimi tudi mlavmesnih okrepčilih so udeleženci pohoda pot tudi letos sklenili v dih, mnoge so starši po nekaj kilometrov dolgi poti peljali kar v vaško-gasilskem domu, kjer je udeležence čakala bogata pogosti-otroških vozičkih. Med udeleženci pohoda so bili tudi ravnateljica tev s kmečkimi dobrotami. Za razvedrilo s kulturnim programom zavoda Vrtci občine Moravske Toplice Simona Kaučič, ravnateljicaso ob domačinih poskrbeli člani KUD Budinci in pa mlada glasbe-OŠ Fokovci Suzana Deutsch ter občinski svetnik Štefan Kodila. na skupina Prekmurski dečki, ki so prav v Ivanovcih nastopili pre-Kot zadovoljno ugotavlja Kornelija Kianec, predsednica društva, mierno. Igrali so na eni izmed postojank in ob zaključku pohoda v so se na njihovo namero s sredstvi že odzvale tudi nekatere gospovaško-gasilskem domu. darske družbe, organizacije in posamezniki, pričakujejo pa tudi na Angela Novak, predsednica društva-organizatorja je na koncu pomoč občine. Že med pohodom so se pozitivno odzvali tudi v TIC zadovoljno sklenila, da je pohod tudi letos dosegel svoj namen. Moravske Toplice, saj so vsem pohodnikom nudili brezplačni ogled Zato ga je toliko lažje načrtovati za prihodnje leto. (G. G.) notranjosti znamenite romanske rotunde v Selu. (G. G.) Selo 4. MIKLAVŽEV POHOD Koristnost hoje v naravi – če je organizirana in v družbi, je še prijetnejša – spoznavajo v številnih društvih in skupnostih. To ne nazadnje potrjuje tudi število pohodov, ki jih premoremo v naši občini, saj njihovo število znaša, dober ducat, če smo natančni: 14. Predzadnji pohod v letošnjem letu so pripravili v Športnem društvu vremenu, ki zaradi temperature in še skoraj zelene podobe narave ni-NK Rotunda Selo in ga poimenovali po sv. Miklavžu. Tudi ta pohod v kakor ni ustrezalo času okrog Miklavža, je pohodnike pot vodila po začetku decembra (p)ostaja tradicionalen, zaradi razgibane pokraji-slikoviti gorički pokrajini: mimo romanske rotunde, po geografskine in številnih kulturno-zgodovinskih in naravnih znamenitosti pa učni poti do potočnega mlina v Berkovcih, od tam pa mimo Ratkovec prav tako velja za zelo zanimivega in poučnega. po gozdu navkreber v Fokovce in nazaj na izhodiščno mesto. Na okrog devet kilometrov dolgo pot se je blizu 60 pohodnikov Organizatorji so se tudi letos izkazali kot dobri gostitelji, saj so podalo z zbirnega mesta pred vaško-gasilskim domom, kjer je bilo ponujali domače dobrote in tople napitke tudi na poti ter topel obrok tudi sklepno dejanje letošnjega pohoda. V prijetnem poznojesenskem na koncu. (G. G.) 18. december 2009 18. december 2009