Pogumno v reforme in demokracijo
Minila sta šele dobra dva meseca karsmo dobili dolgopričakovani Zakon opodjetjih, za kateregaje mogoče trditi, daje v primerjavi s prejšnjim Zakonom o zdruienem dehi, doseien veBk premik k us-tvarjanju osnomih pogojev za uveljavljanje tržnega gospodarstva, ni pa mogoče zanikati tudi tega, da je še močno obremenjen z misel-nostjo inpojmi, kakršneje vseboval njegov predhodnik. Pravzaradi tegaje mogoče ocenjevati, daje vsajše zapolovkopredolg ssvojimi 197 členi in zaradi tega prenomiran, da bi v njem gospodarski su-bjekti našU dovolj svobodnega maneverskegaprostora, kakršnega tr-Žna ekonomija potrebuje. Nerazčiščeni pogledi z ideološkim pred-znakom in nedorečenosti bodo zato terjali podzakonske predpise za katerimije boloval ie prejšnji zakon o zdruienem delu.
Ne glede na vse navedeno, so ga v delu delovnih organizacij naše občine ie pojavile prve lastovke, da bi se čimprej prilagodile ozračju tržnega gospodarstva. Ta trenutek se to odražašele v iskanju možnih oblik organiziranja. V tem pogledu so zaenkrat najgloblje zaorali v Litostroju, kjer se nameravajo z referendumotn odločati o preobli-kovanju v eno delovno organizacijo, katero sedaj predstavlja pel-najst Temeljnih organizacij združenega dela. O tetn razmišljajo že tvdi v medvoškem DONIT-u. Nekoliko drugače so se odločili v Ijubljanskem potniškem prometu, kjer so se odločili za izstop iz SOZD-a Integral in se oblikovati v samostojno delovno organizacijo. V A vtomontaži razmišljajo zopet drugače, kjer se navidez ne bo nič spremenilo, vseeno pa gre za precejšnjo vsebinsko razliko, saj se bo-do dosedanji TOZD-i preoblikovali v družbena podjetja, skupaj z mešanima podjetjima pa nja bi se organizirali iz SOZD-a v sestavlje-no podjetje, je povedal glavni direktor Waiter Mislej. O lem zaen-krat šele tečejo razprave in se bodo o tem konceptu dokončno odlo-čili z referendumom.
Priposlovnem in proizvodnem organiziranju se bodo zgledovali po trendih menagementa razvitega sveta, v katerem so dozorela spo-znanja, da so najbolj uspešna in fleksibilna podjetja infirrne, katere zaposlujejo okrog 300 delavcev. Kakšne oblike lastništva bodo vpe-Ijali, še ne vedo, saj je na primer glede delničarstva še veliko neznank, kajti politična in družbena klima še vedno nista takšni, da bi ta ins-trumentarij lahko nemoteno deloval.
TrenutnojeA vtomontaža zaradi ustvarjene izgube enega TOZD-a pod ukrepom družbenega varstva. Kakor je med razgovorom po-vedal glavni direktor, niso pretirano vznemirjeni zaradi te izgube, saj je v ekonomiji znano, daje vsaka panoga v določenem časovnem ci-klusu podvržena za krajše obdobje oscilacijmn večje ali manjše uspe-šnosti, od konjukture do izgube. Sedanja izguba enega TOZD-aje v precejšnji meriposledica večletne orientacije izvoza v dežele nerazvi-tega sveta. Zato ho njihova bodočaprioritetna naloga, čimveč usme-ritisvojega izvoza nazapadno tržišče, kar bo ugodno vplivalo, nesa-mo na prilagajanje propukivnim proizvodnim programom, ampak bo imelo skozi kooperativno sodelovanjes tujimipartnerji, s konku-renco na teh trgih močan vpliv na produktivnost, rentabilnost in ekonomsko učinkovitost, je razmšljal naš sogovornik.
Zelena luč za tržjno obnašanje gospodarstva je torej prižgana. V tej smeri so storjeni komaj prvi koraki. Njim morajo slediti odloč-nejši, vsebinsko radikainejši. Računatije treba, da se bodo stopnje-vali tudi odpori. Napoti k cilju v svet odprtega in svobodnega delo-vanja ekonomskih zakonitosti, brez vpliva politike in države, bomo naleteli na zosede vseh vrst, od lastne zaprašene, dogmatsko konzer-vativne miselnosti, okostenelega birokratiztna, do brezobzirnega to-talitarnega unitarizma in centralizma, ki latentno negovan nekaj de-setletij, zadnje čase še posebno stopnjevano grozi v nekaterih delih Jugoslavije s svojimi priliski, da bi si ohranil dominantni poiožaj v družbi, s katerega bi se še naprej pritaščal in prerazdeljeval rezultate tujegadela. Pri tem sepaslužuje vseh mogočih, obrabljenih demago-ških konstruktov inparolo bratstvu in enotnosti, ..zajedništvu", so-cialističnem samoupravljanju, socialistični demokraciji, karje že do-skj sam zlorabil. Po logiki ,,držite tatu" obdolžuje druge specialne vojne, kontrarevolucije in vsega kar ima na stari zalogi svoje orožar-ne.
Zato mora biti naš pravi odgovor nartje samo odločno zavzeta usmerjenost v izvajanje gospodarske reforme, v razvijanje plurali-zma in resnične demokracije, ki so naš edini porok, da se nekoč izkopljemo iz vsakršnih kriz, katnor nasje pahnil že dosedanji krea-tor sistema.
Ivo Osolnik