GLASILO Loto Zli. december 1971 Številka» 12 Glasilo ureja uredniški odbor: Prano1 Šarabon* Homan Planino, Slavko Teran, Metod AhačlC, ing« Jože Zupan, Metka Gražič in Miro Mandelj. Glavni in odgovorni urednik» Stojan Saje. Izhaja vsak mesec v nakladi 14-00 izvodov. Tiska tiskoma Delavske univerze "Tomo Brejo" v Kranju. s rečno novo leto UVODNIK Ozrimo se, pa poglejmo I tudi naprej Torej Je zopet tu mesec december in z nji» konec leta. Vsem tegobam navkljub, dvanajst meeecev kaj hitro mine. Ob letni prelomnici se vsakokrat radi ozremo na pretekla dogajanja in skušamo ugotavljati, kaj nas v nastopajočem letu utegne doleteti. Preteklo leto 1971 ni bilo izjema ter je bilo težav in problemov na pretek. Delovni kolektiv ni klonil pred njimi, zato pa lahko govorimo o uspelih prizadevanjih delavcev v podjetju. Vsi čutimo, da so se sivi oblaki na našem nebu nekoliko pretrgali, pa bomo z olajšanjem in vedreje vstopili v novo leto. Letošnji dohodek sicer ni tolik, kolikršnega bi potrebovali, ne samo za osebne dohodke, temveč tudi za sklade, je pa vsekakor precej boljši kot v preteklih letih. Manj je izvoznih izgub in tudi cene na domačem tržišču so se v teku leta ustalile. V investiciJski izgradnji napredujemo. Kadi bi hitreje, vendar zaradi manjkajočega denarja mora biti vlaganje razpotegnjeno še v naslednja leta. Iz podjetja je letos odšlo 287 delavcev, od tega Je bilo upokojenih 24. Talco visokega števila doslej še nismo dosegli. Izguba dobrih, vajenih delavcev, povzroča težave in se to pozna tudi na dohodku. Jeseni Je bilo to odhajanje nekoliko zaustavljeno, upam, da ne samo zaradi prihajajoče zime! V delitvi za osebne dohodke smo v zadnjih dveh letih naredili velik korak. Popreček decembra 1969 je bil 846.— din, decembra 1970 1.048.- din (+ 24^), decembra letos pa bo 1.330.- din (+27^). Po dolgi dobi je vendarle rast OD hitrejša od rasti življenskih stroškov. Zastavljeno smer v nagrajevanju izumiteljske in racionalizatorske dejavnosti članov delovnega kolektiva bomo obdržali tudi vnaprej. Želel bi pri slehernem članu delovnega kolektiva vzbuditi voljo in korajžo za predlaganje izboljšav na vseh področjih udejstvovanja v podjetju.Z dobrimi predlogi se ne koristi le sebi, temveč celotnemu delovnemu kolektivu. Glede gospodarjenja v letu 1972 in pogojev, ki bodo danit popoln optimizem ne bi bil priporočljiv. Vemo namreč, da nas zadene odlok zvezne vlade o zamrznitvi cen do februarja in pa to, da so surovine na inozemskih trgih za 24^ dražje, kot doslej. Brez težav, takih, ki se ponavljajo sleherno leto, pa tudi novih, ne bomo. Prepričan pa sem, da nam bo s skupnimi napori uspelo izvršiti od delavskega sveta postavljen program dela in nalog za 1. 1972 in doseči tak dohodek, da ne bomo v skrbeh za jutri. Naj vsem članom delovne skupnosti BPT in njih svojcem prinese novo leto 1972 veliko sreče in zdravja, v okviru kolektiva pa tovarištvo in zadovoljstvo pri delu. Srečno! Janko Lončar K AK O S PROIZVODNJO Osnovni material Predilnica: Količinska oskrba a potrebnimi surovinami je bila dobra, ker je bilo na zalogi dovolj bombaža in polinoznih vlaken« Kakovost razpoložljivih vrst bombaža pa je povzročala težave, zlasti pri beli mešanici, iz katere nismo uspeli zaradi nizkih pressley - vrednosti - dosegati zahtevane trdnosti pri preji Hm 20 za izvoz. Tkalnica: Skupne zaloge preje so bile dovolj velike in zato v oskrbi s prejo ni bilo večjih težav. Kljub temu pa so bile zaloge nekaterih številk votka iz BD - 200 (Nm 20 in 282, minimalne, ker zmogljivosti obstoječih raztezalk ne krijejo potreb vseh 12 predilnikov pri nižji poprečni številki. Oplemenitilnica: Zaloge surovih tkanin za dodelavo niso povzročale zastojev, zlasti še, ker je bilo razpoložljivih dovolj tkanin za dodelavo drugim podjetjem ter kupljenih tkanin. Zaloge surovih tkanin za dodelavo se med mesecem niso bistveno spreminjale in so se gibale okrog 600.000 t.m. Spričo velikega števila različnih artiklov zaenkrat ne moremo pričakovati nadaljnega zniževanja zalog surovih tkanin , ker se že pri sedanjem stanju pojavljajo težave pri sestavah partij za beljenje« Konfekcija: Oskrba s tkaninami za konfekcioniranje je bila dobra in ni povzročala zastojev v proizvodnji. Isto velja za oskrbo z vezenimi trakovi. Manjše težave pa so bile z dobavami polietilenskih vrečk za pakiranje rjuh in dobavami sukanca "Rubin", ker se dobavitelj ne pridržuje zahtevanih dimenzij in žaljenih količin« Veliko število različnih tkanin» ki jih predelujemo, je občasno povzročalo pomanjkanje prostorov, za vskladiščenje le-teh in smo bili včasih prisiljeni del teh tkanin začasno vskladiščiti v skladišče gotovega . blaga. Ker pa smo v novembru že začeli pošiljati prve količine skrojenih izdelkov v nadaljno predelavo šivalnici Hrib, so nam prav te zaloge dobrodošle. V NOVEMBRU ? Več je bilo težav s predelavo za izvoz neustreznih kosov tkanin, ker so sorazmerno kratki in ker izhajajo iz različnih časovnih obdobij, so tudi v posameznih primerih različne obeljene in apretirane. Tega pa se poslužujemo zato, ker širine teh artiklov pri prodaji meterskega blaga niso iskane, nasprotno pa ustrezajo zahtevam konfekcije. Proizvodnja oktober november Predilnica: - izvrš.plana: v ef.kg . 97 »79# 95,08$ v baz.kg. 98,89$ 96,55$ - izkor.strojev - proizvodn.sbaz g/vrh 74,40$ 77,40$ (prst.)- baz g/pred.m./uro 16,24 15,13 (BD ) 55,46 55,87 HOK ure 18,52 19,66 Tkalnica: 2 - izvrš.plana: v m 105,53$ 110,12$ v votkih- 107,22$ 106,20$ - lzkor.str.: na pog. statv.ure 91,60$ 91,70$ na ef.statv.ure 95,40$ 95,40$ - proizvodnost: enot/del.aro 40,72 40,63 Oplemenitilnica: - izvrš. plana v m2 117,34$ 117,73$ Konfekcija: 2 - izvrš. plana: v m 109,60$ 110,72$ v enotah 112,89$ 107,53$ - izkor, strojev - proizvodnost: 88,60$ 87,30$ ur/100 enot 89,76 90,24 V predilnici zaradi načrtno omejene proizvodnje preje, ki je pa posledica nerentabilno prodaje preje, plan proizvodnje tudi v novembru ni bil stoodstotno izvršen. To pa ni vplivalo na oskrbo preje za domačo tkalnico. Poleg proizvedenih količin enonitne preje je bilo v sukalnici na novih strojih izdelano 7.820 kg sukancev različnih številk Rta 20/2,40/3 in 50/2) in previto na križne navitke 10.257 kg Nm 2,5. V tkalnici je bil proizvodni plan presežen tako v kvadratnih metrih kot v vo-tkih in to predvsem zaradi večjega obsega obratovanja v treh izmenah in zaradi smotrne organizacije dela, s katero preprečujejo zastoje, ki bi sicer nastajali zaradi izostankov delovne sile. V glavnem so tudi ostali pokazatelji uspešnosti proizvodnje skoraj povsem enaki oktobrskim V oplemenitilnici je izvršitev planskih obveznosti enaka oktobrski in povsem zadovoljiva, saj je bil letni plan proizvodnje dosežen že 8. novembra. Poleg tekoče dodelave domačih tkanig, je bilo predelanih približno 62.000 m kupljenih tkanin, ki niso bile vezane na belilne zmogljivosti in opravljeno okoli 64.400 m belilniških storitev drugim podjetjem. Tudi proizvodnja v konfekciji je bila zadovoljiva, saj je bil proizvodni plan tako v kvadratnih metrih kot v enotah enako kot v oktobru - presežen. Med mesecem so bile poslane v novi obrat že prve količine skrojenih polizdelkov, vendar proizvodnja novega obrata še ni vplivala na novembrske rezultate. V izračunu izkoriščanja strojev so upoštevani samo stroji in zastoji tukajšnjega obrata, ker je v dislociranem obratu šele priučevanje zaposlenih. Delovna sila-izostanki okt. nov. - predilnica - tkalnica - oplemenitilnica - konfekcija 11,3$ 7,8$ 14,4$ 11,5$ 19,8$ 13,1$ 8,2$ 9,4$ V predilnici so se zmanjšali izostanki zaradi bolezni in letnih dopustov, v tkalnioi pa zaradi manjšega števila porodnic, bolezni in letnih dopustov; za 0,2$ so se zvišali le opravičeni izostanki. V oplemenitilnici se je skupni odstotek občutno zmanjšal, ker je bilo v novembru zaradi prostih sobot samo 3.,6$ izostankov, v oktobru pa 8,7$. Delno povečanje izostankov v konfekciji je zaradi bolezni in izrabljanja letnih do-ustov. V splošnem so se zaradi zmanjšane fluktu-acije problemi, k' jih povzroča pomanjkanje delovne sile, občutno zmanjšali. Doseganje norm Predilnica - skupaj 114,79$ Sukalnica 110,00$ Tkalnica - skupaj 119,44$ Pregledovalnica - skupaj 121,94$ Oplemenitilnica - skupaj 116,19$ K0nfekcija - skupaj 116,26$ Skladišče got. blaga 124,30$ Zabojurna 134,02$ BPT Skupaj 118,18$ Čistilna kolona pri prebiranju cevk Pripeljali so tkanino na uslužnostno beljenje in pri sprujemu je potrebno prešteti vsako balo. SKLENILI SO... Na 19. redni seji delavskega sveta, ki 3® bila 10. decembra, je bil potrjen predlog popravkov pravilnika o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in skladov podjetja. Plen izobraževanja za leto 1S72 je na seji obrazložil tov. ina* Vlado Halužan in Slani so ga brez pripomb v celoti potrdili. Predlog proizvodnega plana za leto 1972 je članom DS obrazložil tov. Marjan Šarabon. Iz fizičnega obsega plana proizvodnje, ki bo osnova finančnemu planu za leto 1972, je razvidno, da bo proizvodnja v vseh obratih nekoliko nižja od letošnje in to zaradi manjšega števila delovnih dni (247 efektivnih delovnih dni). To pa ne velja za obrat konfekcije, za katerega je predvideno 31,65 odstotno povečanje proizvodnje, ker je zadeta Se proizvodnja novega obrata šivalnice v Hribu. Predlog 26. redne saje odbora za organizacijo dela in delitev dohodka za izplačilo posebne delitve OD za novoletne praznike na hranilno knjižico v znesku 250.- din netto na zaposlenega je DS potrdil z naslednjimi kriteriji, ki služijo kot navodilo za obračunavanje: - Navedeni znesek pripada vsem zaposlenim, ki so né dan 20.12. 1972 v rednem delovnem razmerju. - Delavcem, ki so vstopili v naše podjetje ■ med letom pripada za vsak polni mesec zaposlitve 20 din netto na mesec, vključno december, če so se zaposlili najkasneje 1. decembra 1971. - Osebam, ki so na dan 20.12.1971 v odpovednem roku, ali bodo v času do 31.12.1971 v pdpovednem roku, posebna delitev OD ne pripada. Prav tako ne pripada posebna delitev OD osebam, ki samovoljno izsto- . pijo iz podjetja v času od 20.12. do 31.12.1971. Izplačani znesek posebne delitve OD se jim odtegne od osebnega dohodka pri naslednjem izplačilu. - Do navedenega izplačila so upravičeni tudi pripravniki,vajenci,invalidi na rehabilitaciji in osebe s skrajšanim delovnim časom. - Upokojencem in tistim, ki so bili invalidsko upokojeni v času od 1.1.1971 do 20.12. 1971 prip.da za vssk polni mesec zaposlitve 20.-din netto na mesec. - lj°—ni prispevek za šolstvo se od posebne delitve OD ne odtegne, temveč se bo odvedel iz fonda osebnih dohodkov. Ker je dosedanjim predstavnikom našega podjetja v Temeljni izobraževalni skupnosti pri So Tržič potekla mandatna doba je DS izvolil ponovno tov. Marjana Dolinarja, drugi predstavnik pa naj bo tov. Hazirn Omerovič in to toliko česa, da dobimo vodja centra za izobraževanje. licitacija starih elektromotorjev na našem parkirišču je privabila mnogo ljudi. Kdo da več ? Hrvič ...., drugič ... , tretjič ... Prodano i Tudi taka popravila so potrebna in včasih zahtevajo več truda, kakor izgleda na prvi pogled; na sliki je zamenjava kondenčnih cevi, oken in vrat v novi tkalnici. KDAJ BOMO PROSTI DRUGO LETO? Mesec - Januar Februar______ Marec April Ma,1________Juni.1 Datum_______i 8 15 22 29 5 12 19 26 4 H 18 25 1 8 15 22 29 6;13 20 27 3 10 17 24 3 izmeno dopoldne - B A C b A C B a C B A C B A C B A C B A c B A C b popoldne - 0 b a 0 b a c b a c b a 0 b a C b a c b a c b a C ponoSi - a c b a 0 b a c b a c b a C b a c b a C b a c b a 2 izmeni dopoldne - B A b a B A b a B A b a B A B A b A B a b A B a b popldne - a b a b a b a b a b a b a b a b a b a b a b a b a 1 izmena dopoldne — A a a a A a a a A a a a A A a a a A a a a A a a a Oplemenitil» dopoldne - B a b a B a b a B a b a B A b a b A b a b A b a b popoldne — A b a . b A b a b A b a b A B a b a B a b a B a b a Jul 1.1___Avgust September Oktober November December 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 3 izmen« dopoldne A C A b a B c C b A C B A o B A C B A C B a OBA C B popoldne b a C a b C b a C b a c b a oba C b a c b a c b a 0 ponoSi 0 B B c C A A b a 0 b a 0 b a o b a c b a c b a c b a Dopust 2 izmeni! dopoldne A B a b a B A b a B A B A b A B A B A B a b A B A B a popoldne b a b a b a b a b a b a b a bab a b a b a bab a b 1 izmena dopoldne A A a a a A a a a A A a a a A a a a A a a a A A a a a oplemenitil- nicai dopoldne A B a b a B a b a BAbabAbabAb a b A B a b popoldne A A b a b A b a b A Bab aBab a B a b a B A b a legenda! Teilte Srke - delovni dnevi Male Srke - prosti dnevi P ismo iz Loškega potoka : Hvala vam, »m v* * v* ■ g I I Trzicani ! Želja potočkih žena in deklet po redni zaposlitvi doma je bila iz leta v keto neizpolnjena. Višinsko področje in skopa kraška zemlja ne dajeta dovolj za skromno življenje. Tako si je morala predvsem ženska delovna sila iskati zaposlitev blizu in daleč domačega kraja, kjer si večina ustravi tudi novi dom. le malo žensk zaposluje lesna industrija, žal pa ne more ustreči vsem, ki prosijo za zaposlitev. Neizmerno smo hvaležne kolektivu BPT, da se je odločil v tem predelu odpreti svoj obrat konfekcije, ki zaposluje že 30 žen in deklet, katere imamo sedaj tečaj za delo v konfekciji. Hvaležne smo predstavnikom občine Ribnica, komercialni banki Kočevje, Zavodu za zaposlovanje in naposled tudi organom K.Z. Loški potok, za vsestransko pomoč in podporo pri začetku delovanja novega obrata. Organizacija tečaja in praktičnega dela, ki ga bomo vršile zaposlene delavke v novem obratu, poteka brezhibno. Mojstrice in šef se trudijo, da bi nas čim bolj usposobili za redno delo. Priznati moramo, da niso samo dobre poučevalke, ampak tudi izvrstne družabnice,. V času priučevanja je bil v programu tudi ogled tovarne v Tržiču. Vodstvo obrata je za ta ogled izkoristilo dan,Ko ni bilo elektrike zaradi redukcije. 10. novembra smo se ob 9 uri, praznično razpoložene, zbrale pred obratom ter se s tovarniškim avtobusom odpeljale v Tržič. Niti malo si nismo mogle zamišljati tovarne take, kakršna v resnici je. Po prikazanem filmu in razlagi si ne moreš dovolj jasno zamisliti, kako to izgloda med obratovanjem. Zdelo se nam je, da smo se znašle v pravem labirintu, iz katerega same prav gotovo ne Di našle izhoda. Stroje smo si ogledovale z zanimanjem. Marsikaj bi bile rade povprašale, pa ni~ smo hotele biti preveč radovedne. Najdlje smo se zadržale v konfekciji, kar je tudi razumljivo, saj to Je bilo za nas najbolj važno*. Ne vem, kako so se počutile ob naši radovednosti delavke. No, če je bilo kaj narobe, naj nam pač oproste1. Ob določeni uri nas je čakalo kosilo in hočeš - nočeš, smo morale zapustiti tovarno. £0 kosilu smo odšle na ogled mesta. Tu pa nas jo sprejel dež, ki je kot za stavo padal ves dan'. Razgubile smo se v glavnem po trgovinah, kjer so nas menda začudeno opazovali, saj je bila kar precejšnja jata žensk. Žal nem je bilo, da nismo med obiskom v Tržiču srečale medicinske sestre Jelke. Na nas je napravila izredno dober vtis, zato si želimo čim prejšnjega svidenja z njo in jo ob tej priložnosti iskreno pozdravljamo. Ob koncu se še enkrat toplo zahvaljujemo vodstvu tovarn® za njihovo požrtvovalnost inzaupanje, me pa obljubljamo, da tega zaupanja, kolikor bo v naši moči, ne bomo izkoristile. Pozdravljamo ves kolektiv BPT, zlasti pa šoferja Jožeta, ki nas je srečno pripeljal nazaj in mu želimo mnogo sreče v šoferski službi. Kolektiv LOŠKI POTOK Ivana CAR Srečanje naših. upokojencev V četrtek, 25. novembra, so se v goct“eu "Pri Damulneku" zbrali vsi tisti, ki so odšli v pokoj od konca lanskega lota, pr tja do avg-usta, lotos. Prijetno domače okolje je še bolj poživilo obujanje spominov na skupaj preživete dni ob dolu, težavah, pa tudi. lepih trenutkih. Tovariški pogovor upokojencev ter ostalih udeležencev se je zavlekel pozno v noč in težko se jo bilo razstati, čeprav se še videvajo mod seboj ... V znak hvaležnosti za njihov delež k skupnemu delu in koristim so prejeli skromne knjižne nagrade, ki naj Jim bodo v spomin na. njihovo pripadnost kolektivu in na tovariško srečanje. Tovarišica Ivanka Šulgej, prejšnja direktorica kadrovsko družbenega sektorja, si ganjena ogleduje knjigo. ŽELIMO JIM ŠE VELIKO PRIJETNIH DNI IN MNOGO SREČE TER ZDRAVJA V I, C v y; K L E T. ü ! m- Pa na zdravje in še mnoga leta ! V OBČINI NAPREDOVANJA REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN V jubilejnem letu 30-letnice ustanovitve jugoslovanske ljudske armade je organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin pripravila obsežen program praznovanja. Že po tradiciji so bila organizirana večkratna srečanja rezervnih starešin z aktivnimi pripadniki JLA na našem območju in izvedeno medsebojno tekmovanje v športnih disciplinah. Učenci 8. razredov osnovnih šol so prispevali literarne spise in likovna dela. Posebna komisija je pregledala in strokovno ocenila prispevke mladih učencev ter sestavila predlog komandi vojne pošte Eadovljica za nagrado najboljšim sestavkom in likovnim stvaritvam. Slavnostna akademija v Podljubelju je bila izredno kvalitetna, dvorana družbenih organizacij pa skoro premajhna. Nastopil je tudi plesni orkester doma JLA iz Kranja in razgibal prav vse obiskovalce.Prijetno obujanje spominov starih borcev na narodnoosvobodilno vojno je še posebej zanimalo mladi rod. Vojaki in starešine obmejnih karavelj, ki so v dneh pomembnega praznovanje imeli polne roke dela noč in dan, pa so doživeli edinstven dogodek, skupno s številnimi občani in gosti: to je bilo preimenovanje vojaških karavelj. Tako je karavlja na Ljubelju dobila ime "Kokrškega odreda" in karavlja v Medvodah ime "Srečko Perhavec". Na obeh objektih so bile-vzidane tudi spominske plošče. Obiski in srečanja v vojaških enotah so za vsakogar prijetno doživetje in velikega pomena v krepitvi obrambne sposobnosti. V četrtek, 16. decembra ob 18.00 uri je občisnki odbor ZHVS priredil posebno slovesnost, na kateri je načelnik odseka za narodno obrambo skupščine občine Tržič, v prisotnosti predsednika, podpredsednika, sekretarja občinskega komiteja ZKS in drugih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, precital uradna sporočila o napredovanjih v višji čin. Napredovali so naslednji člani naše delovne skupnosti: v čin kapetana. I. razreda: 1. Alojz Bodlaj 2. Tine Tomazin 3. Ivan Valjavec 4. Alojz Zaletel - V. delovna enota - VI.delovna enota - VI.delovna enota -V. delovna enota v čin kapetana: 1. Rudi Berlot 2. Milan Bogataj 3. Jože Pogačar 4. Prane Rupar v Sin podporočnika: 1. Marjan Perko v čin zastavnika: 1. Branko Veselinovič - VI. delovna enota -V. delovna enota -V. delovna enota - II. delovna enota - V. delovna enota - VI. delovna enota v čin vodnika I. razreda: 1. Prane Nemec - V. delovna enota 2. Janko Špendal - V. delovna enota v čin rezervnega vodnika: 1. Vekoslav Čadež - II. delovna enota 2. Marjan Jaklič - IV. delovna enota 3. Hazim Omerovič - VI. delovna enota Predsednik občinskega odbora Sveže rezervnih vojaških starešin, tovariš Marjan Pernuš, je v svojem nagovoru orisal potrebe velike družbene aktivnosti starešinskega kadra, izrekel tople čestitke vsem napredovanim in podelil članske izkaznice ZRVS vsem novim članom. Spregovoril je tudi podpredsednik skupščine občine Tržič, tovariš Milan Ogris, in čestital vsem rezervnim vojaškim starešinam k napredovanju. PRAZNOVANJA OB ZAKLJUČKU 30 LETNICE JLA Za trideseti rojstni dan naše vstaje so vse armadne oblasti pripravile dokaj obširen spored. Začel se bo že 21. decembra s slavnostno akademijo. Na sam Ban armije bodo posamezni komandanti armade, skupno s predsednikom skupščine ter komandantom glavnega štaba za splošni ljudski odpor, priredili sprejem za predstavnike družbeno—političnih organizacij. Ob tej priliki bodo podelili priznanja in nagrade najbolj prizadevnim in zaslužnim rojakom, starešinam ter pripadnikom partizanskih enot področja. Podelili bodo tudi priznanja in odlikovanja ter spominske značke zaslužnim civilnim osebam, zaposlenim v JLA. Pogostili bodo mladinke in mladince, rezervne dtarešine, borce NOV ter prizadevne aktiviste njihovega območja. Armada ni pozabila na padle in umrle revolucionarje in borce. Ob prazniku bodo obiskali njihove grobove, jih počastili in položili vence. Rranei Rupar V REPUBLIKI PRED SPREJETJEM DOPOLNIL USTAVE SR SLOVENIJE DOKONČNO BESEDILO AMANDMAJA XXXI, Skupna komisija vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja je po obširni razpravi pripravila predlog ustavnih dopolnil k ustavi SR Slovenije, o čemer bo dokončno razpravljala in odločala predvidoma 27. decembra letos skupščina SR Slovenije v celotnem sestavu. Predlagano besedilo XXXI. ustavnega dopolnila, ki govori o mestu in vlogi sindikatov, je naslednje! "Delavci, združeni v sindikatih, razvijajo iri uresničujejo družbeno samoupravljanje in socialistične samoupravna družbene odnose, zagotavljajo svoj vpliv na družbeno določanje in uveljavljajo svoje samoupravne pravice s tem, da! < - se zavzamejo za uresničevanje svoje nood-tujitve pravice, da na podlagi dela v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah združevanja in poslovnega sodelovanja pridobivajo dohodek, upravljajo zadeve in sredstva družbene reprodukcije in odločajo o dogodku, ki ga kot del skupnega družbenega dohodke, ustvarijo v različnih oblikah združenega dola in združevanja sredstev; - si prizadevajo za izboljev&nje delovnih in živijenskih razmer e razvijanjem samoupravljanja, z večanjem produktivnosti dela in i’azvijanjem sodobno organizacije dela ob intenzivni uporabi znanstveno-tehnolo-ških dosežkov ter s stalnim izpopolnjevanjem svojih strokovnih sposobnosti in Znanja o zakonitostih razvoja družbe; - se zavzemajo za dosledno uresničevanje in zaščito pravic delavcev v združenem delu in delavcev, zaposlenih pri občanih, ki delajo z lastnimi sredstvi, ter organizirajo ustrezne oblike pomoči, predlagajo družbene ukrepe v primerih hujše kršitve samoupravljanja v delovnih organizacijah in dajejo pobudo za postopek, da se zaščitijo pravice delavcev in pravice delovnih KI GOVORI O SINDIKATIH skupnosti v temeljnih organizacijah združenega dela; - usklajujejo interese na temelju samoupravljanja, delitve po rezultatih dela ter vzajemnosti in solidarnosti in oblikujejo družbena merila za zagotavljanj® svoje so-sialne varnosti; spodbujajo èamoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje in v njih sodelujejo, krepijo njun demokratičen značaj in odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti; - se zavzemajo za družbeno-ekonomske in politične odnose, ki omogočajo polno izražanje ter uresničevanje njihovih interesov; - zagotavljajo demokratičen kandidacijski postopek in sodelujejo pri izbiri kandidatov za organe upravljanja v organizacijah združenega dela, v interesnih skupnostih in za d legate v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, dajejo zahtevo za izdajo zakonov in drugih aktov, zagotavljajo vprašanja samoupravnim, predstavniškim in upravnim organom, ki so jih dolžni obveščati o pomembnih družbenih zadevah, obravnavati njihova stališča in predloge, preden o njih dokončno odločijo". Po informacijah republiškega sveta sindikatov Slovenije STE ZADOVOLJNI Z USPEHI V LETOŠNJEM LETU ? Angelca Furman - čistilka v predilnici: Zadovoljna sem, saj rada delam in mi ni nič težko; vse je dobro, samo plača je bolj slaba. ■Francka Ron ret - tkalka: Ne morem se pritoževati. Kr.j posebnega v ten letu sicer ni b'.lo, a sen čisto zadovoljna, želim si s mo, da ne bi bilo več nočnega dela. Peter Ovsenek - kuhar Škroba v oplemenitilnici: Prav preveč ne, aaj kakšnih izrednih uspehov n- I Človek se mora sprijazniti z delom in tistim, kar ima. Čas in življenje gresta svojo pot in nikogar nič ne sprašujeta. Glavno je, da je zdravje, sicer pa nikoli ne veš, kako pride in ali bo slabše. - pakirnica konfekcije» Nič posebnega se ni dogodilo v tem letu; z eno besedo, zadovoljna sem! Tudi za prihodnje leto nimam kakšnih posebnih želja. Edo Košn.jek - vodja organizacijskega oddelka, uprava: Uspeh, naj bo na kateremkoli področju, me razveseli. Če je uspehov več, me veseli toliko bolje. Ker mi je letošnje loto hitro minilo, pomeni, da ni bilo dolgočasno in je to zame znak, da je bilo uspešno. Karlo Bučlnel - vozn'k t-,f to-’jc, avtomehanična delavnica» Uspehov je bilo več; doseženi so bili izključno s skupnim delom in jih ne bi našteval, sicer jih pa vrjetno vsakdo pozna, vsaj tiste, ki so last kolektiva. lahko rečem, da sem posebno zadnje mesece zelo zadovoljen, zato bi bila poprečna ocena za vse leto dobra. Na nove:: delovnem mestu se odlično počutim, pa tudi z denarjem letos ni bilo tako slabo - sedaj bo že četrta delitev OD - in vesel sem, da se je stanje izboljšalo. Za drugo leto pa si želim, da bi čimprej opravil vozniški izpit B kategorije. (5. nadaljevanje) ČE ŠTUDENT NA RAJŽO GRE... V glavnem mestu Danske Sivi približno četrtina vsega danskega prebivalstva. To"značilnost" lahko primerjamo z Dunajem, ki je nekaj podobnega kot Kopenhagen, aeveda z bistvenim razločkom, da na Dunaju žive Avstrijci. Po prijetnem počitku v Študentskem hotelu, smo se naslednji dan odpravili z avtobusom v srediSče mesta. Kopenhagen je "raztegnjeno" mesto, zato hi nam pešačenjevzelo preveč na skopo odmerjenega prostega časa. Vreme je bilo sončno, vendar nas je vseeno zeblo. Pihal je zelo mrzel veter in tudi topla obleka ni pomar-gala, da bi ogrela naše premrašene kosti. Če bi bivanje na Danskem trajalo dalj časa, bi gotovo zgubili orientrcijo za letne čase. Ko orno hodili mimo ljudi, smo dobili vtis, kot da se Danci ravnajo po vremenu} bili so mrki in zaverovani vase. Velika Skoda je, da nismo mogli preveriti njihove obraze v poletnem vremenu s tako značilno toploto. Mogoče bi se jim takrat obrazi razvedrili ali pa bi ostali taki, kot smo jih opazili mi - hladni. Nekaj minutno peSačenje nas je pripeljalo do najbolj prometne ceste oziroma ulice v središču mosta. Tu so se sareha-jali ljudje gor in dol ter obratno. Kmalu smo dobili odgovor, zakaj je ta Ulica v zgodnjih jutranjih urah polna ljudi. To je bila ulica izložb in trgovin pornografije. V začetku "izbulji" človek svoje oči, vendar se na to privadi in sprejme to kot človek, ki hodi tod mimo vsak dan. Tako je bilo tu polno turistov; Danci so se tega gledanja že naveličali. V vseh državah, kjer smo do sedaj bili, nismo čutili prikrajšanja za srečanja z naäimi rojaki na tujem - Jugoslovani, že smo mislili, da na Danskem ne bomo deležni tega užitka, ko nas nekdo ogovori v množici ljudi;"Ali ste Jugoslovani?" Ne bi pisal kaj smo se nato pogovarjali,'ker se mi to ne zdi pomembno. Pomembnejši je zaključek, ki mi je prišel pri tem na misel. Če potuješ po naši širni domovini, povsod srečaš Tržičana, prav tako je po Evropi z Jugoslovani. Tudi tukaj so nas sprejeli hipiji, vendar jih ne bi omenjal, če pri enemu od njih ne bi opazil nekaj posebnega. Z "lastnim delom" si je služil kruh. Imel je posebno krojeno obleko in otroški voziček, ki je privabljal pozornost ljudi. Kdorkoli ga je hotel slikati, je moral za prelepo filmsko pozo odšteti eno dansko krono oziroma 2 dinarja. Čeprav delo ni bilo preveč utrujajoče, je bil vseeno izjema od ostalih hipijev. Komaj smo se rešili velike mase ljudi, že smo se znašli v drugi - še večji. Ogledali smo si izmenjavo kraljevske straže. Haport in ostale vojaške veščine so si natančno ogledali predvsem moški; ženske so Lile le dodatek. Najbrž jih je privabljala lepa modra uniforma in še kaj, vojaška veščina jim je bila postranska stvar. Izmenjava straž je bila brezhibna - gotovo jim je priprava odvzela veliko časa - seveda pa pri tem ne smemo pozabiti, da se "brez muke še čevelj ne obuje". Lahko bi počakali še na naslednjo izmenjavo straže, vendar bi nas položaj "na mestu voljno" zelo prepihal in bi ponoven ogled te turistične atrakcije ne imel pravega učinka, zato smo se Odpeljali z našim konjičkom še do ostalih zanimivosti. Spoznali smo se z največjim danskim književnikom - Andersonom, ki je pisal pravljice za otroke; le-te so znane po vsem svetu. Mi nismo izjema, saj so njegove pravljice prevedene tudi v naš jezik. Z njim se nismo spoznali direktno, ker je umrl že več kot pred dvesto leti, ampak smo se seznanili z junakinjo ene njegovih pravljic; to je morska deklica. Kipec, ki simbolizira to deklico, stoji na Bkali iznad morja, vendar je že renoviran, ker so mu neodgovorni "pobalini" odbili glavo. Pri tem lahko zapišem le to, da niso samo pri nas podobni "pobalini"» ampak jih je povsod nekaj, katerim take stvari ne pomenijo veliko; razen tega se na njih še izživljajo in junačijo. Celodnevna vožnja in ogledovanje nas Je izmučilo, zato smo se odpravili v park, ki ima enako ime kot ljubljanski-Tivoli. Ko smo hoteli vstopiti v park, nas Je presenetil cenik za vstop v njegovo notranjost. Prebrali smo, da je cena za ne pröveö udobno "sedenje" tri danske krone oziroma 6 din» Ker smo se v istem hipu že predomislili, seveda nismo mogli videti kaj nam ta park nudi za odšteti denar. Razlog za vstopnino je lahko tudi v tem, da klopi niso namenjene za vsakogar. To je lep primer, kako bi zagradili ljubljanski Tivoli in bi se število sprehajalcev zmanjašlo na minimum. Klopi bi ostale prazne in ohranjene nekaj let. S tem bi se stroški vzdrževanja vidno zmanjšali. Komaj smo doživeli eno presenečenje, Je mene čakalo že drugo. Ker mi je zmanjkalo cigaret, sem šel v trgovino in jih kupil. Zanje sem odštel "borih" 16 din. Na trajektu K or s,ör - Nyborg (povratek z Danske) Pogled na dom v Ltlneburgu, kjer smo prenočili. Z ne preveč dobrimi občutki smo se naslednji dan vrnili po isti cesti proti Hamburgu in prenočili v prelepem majhnem mestecu nedaleč od Hamburga - LUneburgu. Po kratkem sprehodu po tem mestu, sem dobil občutek, da sem v Švici. Urejenost cest in parkov je bila podobna švicarski. Mogoče bi še hodil in gledal ter opazoval, vendar treba se je bilo spočiti za naslednjo težko etapo, ki nas je vodila mimo Hannovra, Prankfurta do naslednjega bivališča, Speyerja. Detajl z grobnice Voda nam je izredno prijala, ker nas je osvežila in smo skoraj pozabili, da gremo naslednji dan v dvanajst kilometrov Oddaljeni Ludwigshahenj tam smo si ogledali tovarno Badische Anilin und Soda Fabrik AG, ali okrajšano BASF, ki zaposluje 50000 ljudi. Mestna katedrala v Speyerju, kjer so v 11. in 12. stoletju kronali kralje} V ospredju je grobnica. To je bilo majhno mestece s prelepo okolico; tu je tudi kopališče, ki nudi človeku užitek sprostitve po napornem delu v tovarni, ki jih v tem okolju ne manjka. Čeprav nismo imeli napornega dela, vendar vožnjo, smo se vseeno šli "omočit" tudi mi. Pogled na gigantsko združenje tovarn BASF} v ospredju je delavsko naselje. Marjan Kogoj (Nadaljevanje) prihodnji't’ : KAKO REAGIRA DELAVEC NA OVIRE INDUSTRIJSKEGA OKOLJA? V prizadevanju, da bi zadostili svojim potrebam in željam, dostikrat naletimo na ovire in sicer ne glede na to, kakšen status ali kakšno delovno mesto kdo ima. Mnogokrat se te blokade zgolj začasne in jib je lahko premagati. Drugič pa poskusi za dosego cilja stalno zadevajo ob ovire, zato se v posamezniku kopiči napetost. Spodnji primeri, ki so vzeti iz industrijskega okolja, ponazarjajo več vrst reakcij na frustracijo, ki jih kažejo normalni ljudje.(Beseda frustacija pomeni obremenilno situacijo, v katero človek zaide, ko skuša doseči zastavljeni cilj, oziroma oviro na katero naleti). Blementarna agresija, ki jo kaže odrasel človek, je približno nekaj takega kot je vedenje porednega otroka. V nekem mestu so se n.pr. po dolgotrajni stavki neke sindikalne podružnice zatekli stavkarji k pravim otročarijam - metali so z barvami napolnjene bombice v stanovanja nadzornikov in razbijali izložbena okna trgovin. Preusmerjene agresivne reakcije se kažejo na bolj potuhnjen način. Usmerjene so h kakemu okolju, ki ni izvor frustracije. frustrirani delavec, ki je n.pr. alergičen na svojega šefa, lahko kriči in besni nad svojo družino, ire mora se zadirati nad šefi, ker se boji, da ne bi izgubil dela, zato postanejo žrtve njegove preusmerjene agresije žena in otroci. Organizirana agresije je mogoča le ob pre mišljenih pripravah, kar čestokrat lahko vidimo ob dolgotrajnih pogajanjih med sindikatom in upravo. Vendar je ljudem mnogokrat bližja agresija, ki se odvija na bolj neformalen način. Industrijski delavec ima svoje lastne načine kako opravlja svoje delo, svoje lastne tradicionalne veščine in lastno zadovoljstvo ob doseganju ciljev, ki so postavljeni v skladu z njegovimi lastnimi normami. Vse to je v okviru določenih praktičnih u .;. meja. Delavec ne mara, da mu eksperti vse povedo, da zanj planirajo. Zavrača avtoriteto v tem smislu, zlasti tedaj, kadar novotarije, ki jih uvajajo brez njegovega privoljenja, načenjajo stare delovne običaje. Odtod izhajajoča frustracija poraja agresijo. Agresija postane dosti krat organizirana tedaj, kadar ima večina delovne skupine na izvor frustravi-je enake poglede. Beg v delo je druga vrsta reakcije na frustraci j č>7_ki jo pogosto zasledimo pri z delom preobremenjenih vodilnih ljudeh. To je poskus bega v prekomerno delo, ki je bolj ali manj rutinske narave. Reakcija na frustracijo te vrste lahko pogosto sproži človekova nesposobnost, da bi se znal posvečati Samo važnim problemom in prav zato sku- . ša ubežati s tem, da se osredotoča na nebistvene stvari. Opravičila za neuspeh. Najpogostejše reagiranje na frustracijo, ki so jo povzročila neuspela prizadevanja po dosegi cilja, je reacionalizacija. Človek išče izhod v tem, da si omisli kakšno sprejemljivo ali navzven logično opravičilo za svoj neuspeh, skuša opravičiti svoje vedenje. Takšen primer je industrijski uradnik, ki ga lahko imenujemo Peter. Po diplomi na srednji šoli se je zaposlil kot navaden nameščenec. V naslednjih letih je uspššno napredoval in je bil premeščen v računovodski oddelek. Kmalu nato se je poročil. V naslednjih letih so Petrove družinske odgovornosti tako narasle, da končno njegova plača ni več zadoščala za vzdrževanje standarda, na katerega se je navar* dii. Ko je zahteval povišek, so mu rekli, da je vedno dobival toliko, kolikor je dopuščalo delovno mesto. Vodja računovodskega oddelka mu je svetoval, naj se vpiše v knjigovodski tečaj. Ker Peter od srednje šole ni obiskoval nobenega izobraževalnega tečaja in še na srednji šoli je povprečno shajal, mu je tudi knjigovodski tečaj že po nekaj mesecih začel delati težave. Njegovo obnašanje v uradu in dama se je vidno spremenilo. V uradu je na dolgo in glasno razlagal o nepotrebnem prizadevanju knjigovodij, da bi svoje delo študentom preveč otežili'in o nepotrebni težavnosti standardnih knjigovodskih posto- 39 3 iiiiiilMHfTHTai——inf Marjeta Pirih Letos nam je zima zgodaj.ponagajala, a težave, ki jih prinese prvi sneg, ao bile hitro premagane; zato poskrbijo kar naši delavci sami, pomaga pa jim tovornjak s težkim plugom. Kopičenje frustracij. Oglejmo si še zadnji primer, da pokažemo, kako se frustracija za frustracijo lahko tako nakopiči, da si človek da slednjič duška v takih Izbruhih nasilja, ki ga lahko spravijo celo ob službo. Neka družba se ja odločila, da izvede Studijo gibov. pkov. Sčasoma se je Petrovo vedenje pomaknilo od raciontlizacije k umikanju v sanjarjenje. Namesto da bi se učil za večerno šolo, je vse bolj zahajal v pivnice in koval razne načrte, kako bi prišel do delovnega mesta, ki bi mu vrglo več denarja. Za uresničitev teh načrtov pa ni nikoli niti mignil s prstom. Krane je delal na montažnem traku v enem izmed obratov te družbe. Bil je marljiv delavec in je bil ponosen na svojo delovno spretnost. Ker je bil izurjen in hiter, je bila njegova plača med najvišjimi v oddelku. Nekega jutra pa je Krane pozno vstal in se med mrzličnim odpravljanjem od doma precej ostro sporekel z ženo. Ko je prispel na delo, ja zagledal moškega, ki je stal nekaj sežnjev od njegove delovne mize. Spregovorila nista nobene besede, toda Erano je med delam videl, da je tisti človek s štoparico kontroliral njegove gibe. Erano je opazil, da mu gre delo počasneje od rok in ko je skušal pohiteti, so mu začeli padati iz rok drobni deli, ki jih je bilo treba sestavljati. Čim dalj je to trajalo, tembolj je Erano postajal razjarjen. Končno je izgubil oblast nad seboj in je človek, ki je meril gibe, zbil na tla. Morda bi kdo na prvi pogled razlagal. Erancev napad kot njegovo ogorčenje nad človekom, ki je opravljal meritve. Ko pa izve za ostala dejstva, mu postane jasno, da je bil Erano frustriran že vse od samega jutra, ko je pozno vstal, se sprl z ženo, frustracija pa se je povečala ob tem, ko je Eranc le s težavo načel mesto za parkiranje avtomobila, vrhunec pa je dosegla oh tem, ko je prav ta don človek oh njem opravljal meritve. Vsak od teh pripetljajev sam po sebi verjetno no bi izzval napada, toda kopičenje zaporednih napetosti je privedlo do eksplozije. m Z dostavo strojev pred oddelek mikalnikov(GL03B raztezalk, nakladalnika in otepalnega dela za polnilno enoto pred mikalniki) je bilo precej težav, saj je bilo po* trebno podreti tudi del debele stene, kar ne gre najhitreje. KADROVSKE VESTI V mesecu novembru so v naše podjetje prišli naslednji sodelavci in sodelavke: - v predilnico: Drago Hozjan Drago Pene - v tkalnioo: Stanko Horvat Marija Šajnič Štefan Stritih Anto Klarič Anton Pomberg - v oplemenitilnico: Jože Slapar Jagfc Marič Zdravko Komadina - v konfekcijo: Ivana Knific Anka Ziherl - v šivalnico LP: Pavla Debeljak Naše mamlee V času od 8?« oktobra do 29. novembra so rodile naslednje članice našega kolektiva: 1. Ana Bauer 8. oktobra 1971, dečka 2. Ernestina 11.oktobra 1971, dečka Mozetič 3. Olga Zupan 29.oktobra 1971, dečka 4. Mara Laibacher , 6. novembra 1971,deklico 5. Marija Koder 15» novembra 1971, dečka 6. Vera Božner 23. novembra 1971, deklico 7« Breda Milič 29« novembra 1971, dečka Vsem delavkam porodnicam želimo veliko sreče in. zadovoljstva z novorojenčki, malčkom pa zdravja ! - v vzdrževalne obrate: Marjan Perko Janez Švab Z AHVA L E V novembru pa so izstopili: - samovoljno: - pravilna odpoved: - odpoved podjetja: - v JLA: - v pokoj: - invalidsko upokojeni: Referent Marija Kersnik Darinka Benedik Srečko Meznarič Milka Bartolac Erna Potočnik Patima Grošič Stanko Šolar Prane Švegelj Prano Valjavec Ana Klemenc Tilka Grasmajer Janko Mokorel za kadrovsko evidenco: Malči Vesel Zahvaljujem se sindikalni organizaciji za denar in šopek, katerega so mi poslali na Golnik. Obenem pa pozdravljam vse sodelavce in sodelavke. Mira Avguštin Ob smrti naše drage mame IVANKE TORč se iskreno zahvaljujem kolektivu BPT in finančnemu sektorju BPT za poklonjene vence in izrečeno sožalje. Hčerka Praneka Močnik z družino. ZA POMOČ IN IZREČENO SOŽALJE OB SMRTI LJUBLJENE MAME SE VSEM SODELAVCEM ISKRENO ZAHVALJUJE Stojan Saje VOJAKI NAM PIŠEJO Tokrat nam ja pisal samo Vili ŠajniS iz Karlovca. Pošilja nam dve svoji pesmi, ki si jih lahko preberete na bralni strani, kako se ima, pa naj sam pove: "Po daljšem času se zopet oglašam. Še vedno sem tam kot prej in opravljam svojo dolžnost-pravljo, dokaj dobro. Sicer nihče ne ve, kako sem raztrgan, kako sem nagonsko proti takemu zapravljanju časa in denarja, toda sem se Se prej odločil, da bom avtomat. Sas pa le teče. Skoraj bo Novo leto; polovico roka imam še za sabo. Edina nova nevšečnost je ta, da prav težko vstanem iz postelje v mrzlih jutrih. POHVALA Priznati moram, da imajo naši delavci radi red in čistočo. Samo včasih se zmotijo in namesto v koš za smeti, vržejo kak papir v nabiralnik TRŽIŠKEGA tekstilca! Tako sem dobil zadnjič med rešitvami križank tudi strgano vabilo za mladinsko konferenco našega aktiva, ki je bila 11. decembra v Mladinskem klubu; naslovljeno je bilo na tovariša Rudolfa ZUPANA iz predilnice. Mogoče bi bilo bolje, da bi si vsak tako vabilo spravil in ne bi pozabil opraviti svoje dolžnosti - udeležba na mladinskih in podobnih konferencah bi bila gotovo boljša,!' urednik Pozdravljam vse moje nekdanje sodelavce in sodelavka, posebno pa Jožico Dolinar in Metko Grašič, saj smo bili sošolci." To je del inkriminiranega vabila: Viljem Hvala za pismo in oglasi se še L NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE 1. Mira Košir - laboratorij, 25,00 din 2. Marija Vodnik - tkalnica 15,00 din 3. Vinko Hafner - predilnica, 10,00 din Izžrebancem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče za prihodnjič ! Zahvala Za obisk, šopek in pomoč v času moje bolezni se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji B P T ! Alojzija Šomin, konfekcija POJASNILO Opravičujemo se za napačno navedbo objekta, kjer je bila posneta slika (steklenice), objavljena v prejšnji številki na strani 369. Ob centralnem skladišču namreč ni kotlarna, kot smo pomotoma zapisali, ampak samo zbiralec pare. UREDNIŠTVO BODE... Bravo naši ••• 1 Najboljši tovarniški list imamo, vsaj take misli večina v našem podjetju. In kar misli večina, tako je, pa niš drugače. V naslednjih vrsticah bomo skupaj ugotovili resnišnost te trditve ... Naš tekstilec bo prihodnje leto slavil že 15 let svojega življenja. Po oceni nekaterih članov kolektiva ni potrebno, da bi mu kupili novo obleko, za kar je še čas in đa je stara še dobra, pravijo, list je obveščevalec celotnega podjetja, pa naj vsi člani odločijo kako in kaj ! Videli bomo, kako težko je priti do odločitve, če naj bi odločal o tem celoten kolektiv} toda tako je prav. In kako zvedeti mnenja tisoč in več ljudi o obliki in vsebini Tekstilca ? Ja, z anketo, seveda ! Saj vsi tako delajo in še uspe jim. Pa so se v uredniškem odboru odločili: objavimo anketo in dajmo možnost članom kolektiva, da soodločajo o tem, kakšno glasilo naj bi imeli. Rečeno, storjeno! V tretji številki Tržiškega tekstilca je bila objavljena anketa ...... Neverjetno, toda resnično ! Samo štirje (4) člani kolektiva so imeli pripombe in določene predloge na račun Tekstilca. Vsi ostali pa so se držali pregovora MOLK JE ZLATO - in niso tratili časa z nekakšno anketo. Toda uredništvo se ni hotelo odločiti o usodi lista in je bilo vztrajno. V deseti številki je objavilo drugo anketo (nekoliko krajšo)} toda neverjetno: rezultat ankete ni bil dosti ugodnejši - prispelo je devet (9) anketnih listov. Kdo bi si mislil, da so v našem podjetju ljudje tako enotnega mnenja !? Toda o tem pričajo nekateri anketni listi, ki so bili izpolnjeni v imenu desetih delavcev ali kar celega obrata. Tako, ankete so za nami in uredniški odbor sedaj ve, kaj mu je storiti, Kaj ve? nič več kot prej ! Anketa je pokazala, da v podjetju ni posebnega zanimanja za glasilo, eli pa je glasilo tako idealno, da se pri njem ne da ničesar več storiti. Toda gotovo bo držalo ono prvo. Tako se bo urednoški odbor moral odločiti po svojih sposobnostih, samo upravičeno se lahko boji kritike, ki je bo deležen ob izidu glasila v novi obliki .( Kajti velja pravilo, da je najlažje kritizirati, če nisi bil zraven in niti z ničemer sodeloval). Sicer pa uredništvo še ni izgubilo volje. Razmišljajo o tem, da bi mogoče dosegli večji uspeh anketiranja, če bi za zaključek ankete razpisali nagradno žrebanje .... Vaš trn PODMOJSTRSKI TEČAJ GRE H KONCU V prejšnji številki tržiškega tekstilca smo vas seznanili, da je v teku tečaj za predilske in tkalske podmojstre. Tečaj se je 17.12.1971 končal. Od šestindvajsetih kandidatov so trije odstopili že na samem začetku. Ostalih 23 tečajnikov lahko pohvalimo, saj so tečaj vzeli zelo resno in ga več ali manj redno obiskovali. Tudi predavatelji so bili zadovoljni z njimi, ker so pokazali izredno zanimanje za tak način izobraževanja. Ko smo vprašali tečajnike, kateri predmet jim povzroča največ težav, je večina odgovorila, da sta to splošno in strokovno računstvo. To je razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da večina nima popolne osemletkam in da je že dolgo od tega, kar so obiskovali osnovno šolo. Zato smo se s predavatelji dogovorili, da bodo imeli za ta dva predmeta še štiri .Ure dodatnih predavanj. Izpiti so razdeljeni na dva dela: pismeni in ustmeni del. Pri pismenem delu bodo tečajniki prvi dan pisali 4 naloge in splošnega računstva, drugi dan 5 nalog strokovnega računstva in tretji dan. tkalci 5 nalog iz vezav in dekompozicije. Pri ustmenem delu izpitov bodo kandidati vlekli ovojnice v katerih bo listek s petimi vprašanji iz določenega predmeta. Poleg predavatelja bo na izpitih prisotna še tri članska komisija, ki bo skrbela za to, da bodo pravilno in v redu potekali. Na koncu naj zaželimo vsem tečajnikom veliko uspeha na izpitih. 0 zaključnem uspehu bomo poročali v prihodnji številki. Center za izobraževanje VOZIČEK IŠČE LASTNIKA ! počasi najeda zob časa - napis na plošči se le še malo pozna. MRTVA STRAŽA Tale pregledovalna miza stoji pred oplemenitilnico kar lep čas. No» priznati moramo, da ni ravno v okras! Če ja slučajno pozabil, kje ga je pustil, naj mu povemo, da stoji pred elektrodelavnico že od takrat» ko je zapadel prvi sneg in še malo dalj. Najbrž mu ne bi bilo težko kar doma napraviti skromne zaščite za zimo; tako bi prihranili nekaj denarja za drago restavriranje in naša posvetitev spominu padlih, ne bi bila prisotna le enkrat na leto, ko spomenik zasujemo s cvetjem ter lučkami. OH, KAM BI DEL ? - odvečno paro, namreč ! Mogoče bi jo pa lahko še na kak način uporabili • • « r 1 R,o našem© Kronika mestecu Sodoma in gomora Tudi to jutro ja - kot vsako v našem mestecu - z drobnimi Sarki narahlo in počasi stopalo skozi oknice v luigijevo sobo. Poplesavalo je po pohištvu in s zvonkim kladivcem udarjalo na doktorjevo plešo ter prebiralo Danteja, ki je odprt in pozabljen ležal na blazini ob doktorjevi glavi, brisalo prah z Leopardija in prebiralo imena mojstrov s hrbtov drugih knjig, katerih platnice se iz skladovnice niso videle. Celo žlahtno vino, ki ga je še od sinoči ostalo v dveh brušenih kozarcih, je kot pravi strokovnjak za naravne pijače pokušalo in pokušalo, ne da bi ga kaj popilo. Četudi se je motor pokvaril in je vsa soseska popivala, še ni rečeno, da je lepo jutro, ki je zamenjalo razgiban večer, tudi praznično. V našem mestecu tudi slovesnost kakršno so priredili pilotu in njej podobne, ne morejo spremeniti običajnega delovnega reda: jutro ga prebudi, ljudje se odpravljajo na polje, zalivajo trte, lovijo ribe, odpirajo delavnice in prodajal-nice, in kdor koli mora vstati; kdor je zdrav tudi vstane, zakaj: v hribih se dela dan, v hribih žari! Toda zdravnik je spal kot otrok. Vedel je, da bodo prišli prvi pacienti šele okoli osmih in da lahko še spi kaki dve uri. In spal bi, da ni vrag premotil njegove Bepine, ki je vedno bedela nad njim, da je ni vrag premotil, da je na vse zgodaj odprla okna in dvignila polknice, ki - kakor veste - v starih meščanih hišah zelo škripljejo. Bepina se je ob neprijaznem zvoku polknic zdrznila, toda upala je, da se Luigi ni prebudil, stisnila je zobe in odpirala okna. Toda, sveta božja pomagalka, vsako okno je močneje in bolj prederljivo zaškripalo. Prestrašila se je in po prstih je hotela zbežati v kuhinjo, da nebi prebudila svojega Luigija, toda, ko je bila že pri vratih se je oglasil: " Ho se m ne skrivi, pa na sprenavedi, Bepina!" " No, Luigi, še mal polež, maš še cajt," se je, revica, potegnila vase. " Zdaj je prepozno, še videla se bova, s spancem namreč, se bova nasmehnila, če ne, je prav, da vzela sva slovo!" je Luigi s posvoje prevedenim Shakespearom zamenjal neizprosno originalnega Danteja. Kdo pa more po taklole ropot še spat," je pristal na ravni kuharskega pogovornega jezika, " zdej ropotej, kolkr t duša da!" iztegnil-je roko, prižgal radio, vrtel gumb. "Zdej bomo pa zvedi, ktera država je snoč kapitulirala." Namesto novic je zaplesala po sobi Lili Marlen, pa še nekak sving se je oglasil, ko se je Lili Marlen umaknila;. Potem pa glas: "Nizozemska se je zlomila pod težkim nacističnim škornjem. Kakor sporoča glavni kabinet voditelja Reicha, je padla najmanj četrtina rednih vojakov, vsa Nizozemska pa se je spremenila v klavnico. Tudi zar-vezniki so potrdili kapitulacijo Nizozemske." Mili zveličar, saj padajo kot gnile hruške. Amerikanci, vrag jih uzemi, pa samo gledajo» Če kdo, jih bomo Rusi in mi po riti, naciste namreč! Ea Spet radio: " nemška letala so sinoči-neusmiljeno bombardirala London, angleški bombniki pa so skoraj porušili Berlin." Spet pošteno: fifty - fifty. "Fjord pred Narwikom je prava grobnica vojnega ladjevja. Morsko gladino prebadajo vrhovi osemnajstih jamborov; od njih je osem nemških, šest britanskih, štirje še niso indetificirani. Računajo, da je umrlo 2600 mornarjev." Sveta božja pomagalka, ti so se pa čvrsto zasidrali. Luigi se je uprl v blazino, se vzravnal, nato pa sedel. Poslušal je novice: " predsednik vlade DR Maček, svetuje občinskim možem, kako naj organizirajo občinske volitve. V okrožnioi občinskim možem dr. Maček povdarja, da letošnje volitve nimajo političnega pomena... " " Kuga, j kej novga, Luigi?" " Nč, Bepina, vse gre tko kt po putr." "... in da je treba izbirati najbolj poštene in najbolj nesebične ljudi, ki jim je gospodarstvo občine posel in sveta stvar." "Ti, ktera država je pa padla snoč?" "Nizozemska, Bepina, ljubica moja, je čist mal padla, pa se čist mal popraskala." " Na, Luigi, mal limonadke, je rekla in 2e jo bila pri vratih, še kakav pa šunkžemlo t preo prnesem." "Nočm kakava, zaprt sm, že äva dni nism šu na sekrat. Kofe prnes!" "Ampak, ti luigi, ko pa je Nizozemska?" "Deleč, Bepina, ljubica, deleč!" "Kako deleS od Trsta?" ".Ampak,-Bepina, ljubica, ljubica, peddesetkrat-dlj!" "Poj pa moj luigi, sploh na zastopm, za kuga se mi plešemo, pa ja ne mslmo, da bo vojska tud k nam pršla." " J že pr durh, zej zej bo not pršla, Bepina, ljubica. Pa k s tokole past pstejo najbolj kultum narod u Bvrop, kva šel bo, k pride naš balkansk šorf folk na vrsto !" " Kr po nas bo !" "Na boj se." In spet je nekam zaropotala in odcepetala v kuhinjo. " Kakav s reku?" "Bepina, u božjo mater odpr j, koko jo morš pustit, de kokr en berač stoji pred vratm." " Teph m bo umazala!" " Ti ga boš pa sklefala. Kvapa boš druhga, auš lenobo pasla?" "luigi, moj luigi, sej jo maš raj kt mene." Selo solze so ji stopile v oSi. "Rad vaj mam obe glih." Uetal je. Odracal v stranišče, potem pa se lepo in po vrsti oblačil» najprej spodnjice, pa majico, a hlače in šele na koncu bombažno srajco, ez minuto ali dve, je stopil v kuhinjo, čist kot sonce in — počesan. Bepina je uživala, ko ga je gledala, kako jo korači po stopnicah. Ni ga takega človeka kot je moj luigi, daleč na okoli. "Ne, kofe, luba zguba!" Utihnila je in kakih-pet minut je molčala. Bila je tiho torej, kot da je ni. Ko pa je spregovorila, ji je glas drhtel. "Hitiar nas bo potovku, ane?" "Prmejduš de; kdo ga u pa ugnov? pa ja ne županov sroplanfirar." Moj beh, usi bomo pod njemu konc jemal," je zajokala. "Ampak luigi, kuga nej pa -pknh am za kOSiV?" " Urabca zakol, pa ga spohi!" s slabo cigareto je zadimil vso sobo, tako, da se je komaj slišalo njegovo knjižno umovanjes" v sebe, na sebe, pod sebe, to ja usa-filozofija." " Ti tako govoriš," se je zadihano oglasila," pol bot že res, ampak na pod sebe z gvišn pozabu!" Globoko je vzdihnila in prekrižala roke-na prsi." luigi je ugasnil cigareto in se udobno zleknil. "Tako, tako, težki cajt so m pa kar u "1Kdafmeaboš, luigi, odpelu^pred oltar? umrla bom neporočena. "Omožena, neomožena, kdr umreš je !" sr«*£2 sr. ljubši od neomožena žene. "Dobr jutr, gospod dohtar, zdravo gospod dohtar, a smo a ni smo gospod dohtar, a že na nogah, gospod dohtar, servus gospod dohtar, živjo gospod dohtar," so ga pozdravljali ko je šel po obali,' zdravnik pa je vsakemu odzdravil. Ustavil se je ob ribiški ladji, naslonil novo na dog in gledal ribiče, kako kar z rokami grabijo ribe in jih mečejo v gajbice. "Koko kej stari," ga je vprašal z viška. "0, dobr, dobr, gospod dohtar, pozdravljen!" se je ribič odzval in si popravil lase na čelu. "Z zdravjem pa ni lih narbolj. Tiši me u prsh?" "Kuga te tši?" "A me ute pogledal?" "Ni te treba pregledvat Ertunar moj, to j jetka, tud toj oča j zarad jetke umru! Jetka j pr vas u rod." "A ni nobenh renij?" "Aha, ampak pet al pa šest taužnt dolarjov, de nam zamenaš lft, u kakšnemu sanatorij u Švicarskih Alpah. Ne boj ee, Ertunar, še uš pogravov kakšn let." "Samo kašn let ?" "Ja, a s mar kašn Matuzalm, Mn kad, mn pif* Kašlej, pluvej, pa kašno žlico medu pojej; na cigaret!" Hvala, gospod dohtar." Luigi ga gleda, kako si prižiga cigareto. Nate, čist frišne ribe, uzmita ih!" "Ti, Krtunar, s nasrečnk, luba zguba. Kam naj pa spravm ribo, pa ja ne u varžet. Odnes jo Bepin, pa ree, da noj na kole uravca. Na uzem ge en cigaret." "Ampak, dohtar, sej ste vndr reki, da ne smem kadit?!" "To sm t reka kokr dohtar, cigaret t pa dajem kokr prjatu, kar hrez skrbi hot. Tem, kaj pa za kuga te hom pregledu, nč se ne hoj. Ampak, ti galilej, kuga s pa ti dons tko vesel, da kar poješ. T§ke nas morje nardi?" je ogovoril človeka, ki je sedel na poluhi lepega Solna, na katerem je pisalo "slavni". "Vojska ho usak cajt, pa ni kgeftal"-"Pa robo prevaži." Viljem Šajnič: MOJA LIUBEZEN I. Mlad par sedi ob cesti tam, * a jaz sem sam, da, čisto sam. * Jima nerodno je ljubiti se, * a jaz ne morem oditi še ... Kako močno sva se ljubila, * zadrege nisva nič čutila - * Zdaj pa še vedno hodim - sam - & v ta lepi park oh cesti "Se nism znoru, de me s kanonom potope," se je pokru s kapitansko kapo in pamemhno uzravnal." Povhn jih je po morj." "Pa vrz mrežo?" "N5 se m na lup. Poglej tale oblak. Mrbii. ho nevihta." "Švoh ho, takole moj kapitani" "Dej mir, največje veselje so-sončne nedelje, je Galilejo ohmil Gregorčiča na glavor. Luigi je zamahnil z roko in skomignil z rameni. Kaj se je na svetu, si je rekel, česa vsega ni v našem mestecu, sveta hožja pomagalka, si je mislil. Prano! Cerar: PRED VRATI Pred vrati obstaneš ;... dilema - vstopiti ali oditi vprašanje ni hrez smisla vstopiti - se pravi da si notri oditi - si nekje drugje dobro je treba premisliti, kaj je bolje - vstopiti ali oditi ko si enkrat notri morda ne prideš več ven, ne ve se, kaj je za vrati tam te nekaj čaka, ne veš kaj je oditi - hoditi, korakati, teči v.. in spet se ustaviš' pred nekimi vrati vprašanje - vstopiti ali oditi ? - tam - II. Si rekla mi, da našel bom dekle, ki ho kot ti ljubila me. In jaz verjel besedam sem pa zdaj sem sam na svetu tem. In zdaj je meni, tebi je hudo, a je prepozno, naju več ne bo. AH Tl ! Spet prišla bo pomlad zelena spet cvetje zacvelo bo boš po sobi hodila? oh, žena, a meni hudo bo, hudo. Najlepša med rožami ti boš takrat ko boš se med cvetjem zgubila veselo boš tekla prek pisanih trat in vecec krog glave nosila. Jaz videl bom tebe med cvetjem kako mu boš rožo pripela in našel se bom pred prekletjem ko boš ga med rože sprejela Glej splavala duša bo moja v nebo in ti je ne boš zavrnila kesala se boš, a prepozno že bo ko boš ti za mano hodila ... $ _____________________________ III. PREPOZNI SONETI1 I. - Ja, reče, čistost, zvestoba, ljubezen. - Ali ni to slovenska zastava; bela, modra, rdeča ... reče Vasilka in jezika gor v dozorele češnje in skozi trepetajoče liste v razkosano, ostro sonce. (Rudi Šeligo, Ali naj te z listjem posujem). Prepričan sem, da križanko sestavljam, Rešujem z njo prastari anagram Estetski rebus, ki morda se reši sam Pod belo pernico zasanjanega zglavja. Odkrito, ljubi braveo, zagotavljam: ZadelJ anahronizma me ni sram. Noben poet, čeprav pozabljen,pisal ni zaman. In nihče v pesmi svoje slave ni oznanjal. So pa imena, ki Jih gluho čas prekriva: Onkraj so - kakor pevca umrlega telo. -Neznana so. Za križanko morda še zanimiva. Enkrat bila so, pa umrla so. Trenutek svetel kdaj pa kdaj z njih prah obriše In neokretna roka slabe verze o poetih piše. II. občutenje srca nad pesmijo 2 Oči zagledanih v blešču privid Lenore, Četudi Je zaprt v temačen samosten, En sam neskončni hip doživlja svet prostran Dejanj in sanj, ki le lepota ustvarjati Jih more Akacij temni drevored zarasel Je prostore. Mladosti in osamil svetli hudournik sanj, A kdo Je z njim priplul v modrosti temni ocean, Srce s svetlobo dvojno mu odseva nepoznano morje Cenili bodo njegov naplavljeni zaklad umel Enak ma mož, ki je nenehoma Na krilih pegazovih meril moč duha. Dokler ni od njegove strašne luči Onemel. Enkraten se tedaj mu razodel je svet, V tem hipu se iz njega je rodil post. 3 KAKO BI NEKI SLADKE PEL LESNIČNJEK Iz večno mladega naročja tisočletna lipa Grozljivo kot privid rojeva belo deklico Na zlih bojiščih zanjo mladci umirajo, A še umirajočim zanjo jim srce utripa. Cest brez števila in poti jim svetli cilj odmika. Hoditi k cilju, vejo, pa je prava pot: Osamljeni zato v vse ožjem krogu hodijo Loveč se za zdrobljena kopja lastnega umika. Zazrt v slovenstva nepopačeno podobo, A v srcu strt, jo neizprosno je iskal. Pesem njegovo mlado je zatrl naval Farških obrekovanj, začinjen z nečloveško zlobo En sam migljaj in vse se v niS odmika Le pesem ne: čeprav ni žlahten sadež, je lesnika. Opombe: 1) Četrti sonet tega cikla je sonet - ljudskemu pevcu z akrostihom Vojtehu Kurniku, objavljen v novembrski številki Tržiškega tekstilca kot spominski tekst ob 85. obletnici Kurnikove smrti. 2) Naslov soneta je skrajšani naslov Devove pesmi Obzhutenje tiga serca nad pesmijo od Lenore, ker si sonet prizadeva razkriti Devovo pesniško resnico prav ob tem tekstu. 3) Naslov soneta je prvi del Prešerno-- vega epigrama Lesnicnjeku in Levičnjeku, zakaj sonet poskuša najti Holzapflov pesniški utrip prav v tem Prešernovem tekstu in ga osvetliti s Holz-apflovo mladeniško ustvarjal- nostjo. Z nekoliko fantazije toste vedno lepo in elegantno oblačen«* Enoetavna obleka princes kroja na skici je izdelana iz enobarvne tkanine. Z modnimi dodatki - ovratniki, pasovi, gumbi, brezrokavniki itd., dobi obleka povsem nov videz. fì. G. ENA OBLEKA-TRI VARIANTE KO PRIPRAVLJAMO PRAZNIČNI ŠOPKI NOVOLETNO JELKO Žalimo ram pokazati nekaj šopkov za novoletne praznike. Napravite jih lahko brez posebnih izdatkov. Preprogo ali parket zavarujemo pred madeži od voska, Se damo pod jelko poljubno "preprogo" iz močnejšega blaga, papirja} ki jo obrobimo z drobnimi smrekovimi vejicami. Izglodajo lepi - dekorativni, Se jim boste dali pravo mesto. 1. Starisnki svečnik z večjo rdečo svečo, poleg pa položite ali zataknite borovo vejioo. Novoletna jelka se tudi v kurjeni sobi ne bo tako hitro začela osipati, Se jo damo prej v hladnem prostoru za dva do tri dni v vodo, ki smo ji primešali glicerin (na liter vode dve do tri žlice glicerina);. Morda bo z nami pričakala novo leto samo smrekova vejica v vazi. Tudi ta nas >o dalj Sasa razveseljevala z zeleno gozdno svežino, Se bomo vodi dodallnol^.l oerina Smrekovi storži so lep naravni okras novoletne jelke« Da bodo Sasa lepi in dekorativni tudi v kurjeni* sobi, jih najprej operemo in nato večkrat potopimo v nasičeno solno kislino. Ko se posušijo, so taki, kot bi pravkar padlo nanje ivje. Voščenke, ki smo jih shranili Se od lani, so morda nekoliko žene. Skrbno jih šemo s krpo, namočeno v alkoholu. ì je sveča predebele a svečnik, nikar n» porabljajmo noža. onac sveče damo za skaj hipov v vročo Ddo, nakar ga bomo ahko poljubno oblikovali. 3. V podolgovato keramično vazo damo par vejio bršljana,^zraven pa dodamo dve beli sveči. ZA RAZVEDRILO IZPOSOJENI H u R Končati morrai, Francka, aunaj stoji naki gospod, ki ko postal nepotrpežljiv ?•>>• n n NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA ['(SREČNC \\972^ kosi = ter mestec ceot> zenev. j®zeru berči* ca Nizo* remsk: skanc drobiž stara mame (m nož jpnp enaka vokala pože- lenje zviša: na nota [ljudske milica enaka yokab i i 1 ! j NOB Srbiji nii]on S CTHP ribje jajčece visoka (karta nik- čuvaj zeleni: fcapnsd plug hfšo K jaki S fRjV m dafitS žlebi = nriehkg pobsvi « na tka mbžL- zivTITè z_qcr rivn3 fasT TÌOSKO ime - šočef? nikari: tanižfr vFran( j Home pesni: rÜko~ t K.črkc abece de zapo= redni črki Ome= ragie S delavke s ira narek v fkalT Saziai S izmeta napoj« S. V natrij tekme : Janko Kers= nik Anton Alken liter Makar JSÌ&cL. somov vlač ar Smith, razpad sndvin ito me a posmef poroga bela. suknje harerre sj vturske ? ljubko moške ime poma kanje. i Turner Jim en sobote syfTnf vzklik ^orLr neu s men S& ueden1 grška tekanj: noqo= metni klub !|topi: tizma težko orozie srebro antis mon Rina škancT m.ime vrhun. lasna k 2T3FI« niča r razi c? mera Tomos avto _ vrsta tiska žveplo %: nik .ana Turner ' • ' Msjrs radij fòkreo Span- spolnil m* . Valjev* \ v \ tovariš Bitole s||a[ i= . grška Črka ka?al zaim@! v \ Ig V. \ • grčrke časov. enota S nobelij Clare m^stc Epiru meste -rane. nana- Sati • avton. oznak 'teme. Karlo: vac Split r^tjcr tQflq_ Zrenja mn = ifeCSr razte= zanje- širjeni Mon= go! Hari Weles Svstrij« Star Slovan ljubko' m.ime veznik / /1 y5EE strasti 'aspin. zorana zemlio Eban tuje ž.ime ! predf met reka »tevnil Bdvard