FOR Fr »»do m AND Justice NO. 87 AMERIŠK7 "'VINA Mi YU rl t >. I",,I,I~M* AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100' Tuesday, November 18, 1986 VOL. LXXXVIII -------Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Reagan: Nič več orožja Iranu — George Shuitz javno nasprotuje predsednikovi politiki do Irana — Nesoglasje v vladi WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Ronald Reagan rekel v krajšem pomenku z novinarji, da ZDA ne bodo več dobavljale orožja Iranu. Pozval je ameriške zaveznike po svetu, naj tudi oni ne prodajajo orožja iranskemu režimu. Embargo zoper Iran se bo nadaljeval, je dejal. Reagan je pod močnim političnim pritiskom zaradi nedavnih odkritij, da je odobril kršenje embarga zoper Iran v želji, da bi bili izpuščeni arneriški talci, ki so v muslimanskih rokah v Libanonu. Tej politiki so nasprotovali celo vodilni člani njegove vlade, v prvi vrsti državni sekretar George Shultz, ki nadaljuje z javnim kritiziranjem te politike, in pa obrambni sekretar Caspar Weinberger, ki je javno bolj zadržan. Ker sta bila Shultz in Weinberger proti iranski politiki, tudi nista bila obveščena o podrobnostih akcij, ki jih je bil odobril Reagan. Shultz je v intervjuju Preteklo nedeljo šel tako daleč, da je izjavil, da ne govori v imenu administracije glede 'tanske politike, kar je nekaj nezaslišnega za katerega državnega sekretarja. Radi tega sklepajo nekateri politični analitiki, da bo Shultz slej ko prej Reaganovo vlado zapustil. Včeraj je pa predsednik povedal novi-Parje, da ne namerava odstaviti nobenega člana svoje vlade. Larry Speakes, tiskovni predstavnik Bele hiše oz. Reagana, je rekel novinarjem, da so Shultzova stališča tudi stališča vlade, kar pa očitno ni res. Vse kaže, da bodo demokratski kongresniki uporabili sporno Reaganovo politiko do Irana za obsežnejši napad na mnoge točke predsednikove zuna-nje politike. V naslednjem zveznem kongresu, ko bodo imeli demokrati zanesljivo veči-no v obeh domovih kongresa, bodo skušali omejevati Reaganovo obrambno politiko, Posebno tkim. Strateško obrambno iniciati-v° ali Vojno zvezd, zelo vprašljivo bo nadaljevanje ameriške podpore nikaragveškim »contras« gverilcem, povečan bo pritisk na Reagana za dosego sporazuma glede jedrske oborožitve s Sovjetsko zvezo itd. Demokrati, nekateri republikanci ter dtugi kritiki Reaganove vlade trdijo, da so Predsednik in tudi njegovi najvplivnejši sve-lovalci v Beli hiši pravi amaterji glede zuna-nje politike. Vesti o nasilni smrti severnokorejskega voditelja Kima II Sunga neresnične — Ali je v teku boj za politično nasledstvo? PJONGJANG, S. Ko. — Danes je na luLajšnjem letališču 74-letni predsedsnik Severne Koreje Kim II Sung pričakal prihod j^ongolskega voditelja Džambina Batmon-a- Vest sicer ne bi bila kaj pomembna, ven-c*ar so bile v zadnjih dneh v raznih azijskih Prestolnicah govorice, da je bil Kirn, ki vodi everno Korejo že več kot 40 let, ubit. Ju-n°korejsko obrambno ministrstvo je Namreč poročalo, da so Severnokorejci pre-0 zvočnikov, postavljenih ob meji med Rprejama, trdili preteklo nedeljo, da je bil 'm ustreljen. Včeraj naj bi Severnokorejci P® istih zvočnikih poročali, da je prevzel °blast v deželi obrambni minister O Čin U. Zahodni analitiki posvečajo precej po-?0rnosti zadevi zaradi nevarnosti ponovnega Pruha vojne med Severno in Južno Korejo, ’m je zagovornik spojitve obeh Korej, , seve- 1 Pod njegovim vodstvom, severnokorejska v°jska pa je ena največjih in najsodobno opremljenih v Aziji. Od časa do časa še pride do streljanja ob meji ali do spopadov med bojnimi čolni obeh Korej. Znano je, da želi Kirn postaviti 44-letnega sina za svojega naslednika. Temu pa baje nasprotujejo nekateri krogi v severnokorejskem vodstvu, predvsem v vojski. Predsednik francoske avtomobilske firme Renault žrtev atentatorjev — Odgovorna menda teroristična »Action Directe« PARIZ, Fra. — Sinoči je bil ubit od dveh atentatorjev, ki sta ga ustrelila, ko se je vrnil domov, 58 let stari Georges Besse, predsednik Renault avtomobilske firme, katera je sicer državna last. Terorista, mladi mož in ženska, sta izginila, policija pa je mnenja, da po vsej verjetnosti pripadata domači francoski teroristični organizaciji Action Directe, ki ima za seboj že več atentatov in bombnih napadov. Nobena skupina še ni prevzela odgovornosti za atentat na Besseja. Besseja sicer niso smatrali za politično osebnost, bil pa je v preteklih letih odgovoren za razvoj francoske jedrske industrije. Action Directe je v svojih ideoloških izjavah napovedala boj zoper predstavnike kapitalističnega sistema. Preiskovalcem je znano, da je Action Directe povezana z zahodnonem-škimi terorističnimi skupinami ter tudi z drugimi. Jacques Chirac, predsednik francoske vlade, je obžaloval smrt Besseja in zopet obljubil neusmiljen boj zoper teroriste. Argentina ponudila uraden konec vojnega stanja z Anglijo — Predsednik Raul Alfonsin na obisku v Washingtonu WASHINGTON, D.C. — Včeraj je predsednik Reagan sprejel v Beli hiši Raula Alfonsina, predsednika Argentine, ki je na uradnem obisku v ZDA. Alfonsinova vlada je pripravljena na uraden konec vojnega stanja z Anglijo, ki traja vse od tkim. Falklandske vojne 1. 1982. Pred tedni je bila Anglija razglasila 150 milj široki pas okrog Falklan-dov za izključno svoje ribiško območje. Argentina je takoj vložila protest, včeraj pa ponudila kompromisno rešitev, po kateri bi Argentina ukinila vojno stanje z Anglijo, ako bi Angleži razveljavili svoj sklep o ribiškem pasu. Anglija ponudbo proučuje, vendar ni pripravljena na pogajanja glede suverenosti Falklandov, kar želijo Argentinci. — Kratke vesti — Vatikan — Papež Janez Pavel II. je začel večdnevno potovanje v Azijo, kjer bo obiskal več držav. Danes se bo mudil v Bangladešu, eni najbolj obljudenih in hkrati gospodarsko najbolj zaostalih državah Tretjega sveta. Jeruzalem, Izr. — V zadnjih dveh dneh so Izraelci ponovno bombardirali palestinska oporišča v južnem Libanonu. Napadi so maščevanje za smrt nekega židovskega seme-niščnika, ki so ga ubili Palestinci v Jeruzalemu preteklo soboto. Washington, D.C. — Richard Gephardt, demokratski kongresnik iz Missouri-ja, je rekel, da proučuje, ali naj postane demokratski predsedniški kandidat. Gephardt je sicer malo znan po ZDA, precej ugleda pa uživa med svojimi kolegi v predstavniškem domu. Managua, Ni. — Ameriški plačanec Eugene Hasenfus je bil obsojen na 30 let ječe. O kaki pomilostitvi ni mogoče govoriti, pravijo vodilni sandinisti. Iz Clevelanda in okolice Prodaja peciva— Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti bo imelo prodajo peciva v soboto in nedeljo, 22. in 23. novembra. Prodaja se bo pričela 22. nov. točno ob 11. uri in ne preje. Članice prosijo stranke, da to upoštevajo. V nedeljo bodo prodajale po vsaki sv. maši in na bazarju. Dobre faranke so na-prošene za domače pecivo. Novi odbor— Na letni seji je Klub slov. upokojencev v Euclidu izvolil odbor za 1. 1987. Odborniki so: Preds. Frank Česen; I. podpreds. John Kausek; II. podpreds. Ann Mrak; zapisnikarica Helen Levstick; fin. tajnik Ray Bradač; blagajničarka Emma Česen; nadzorniki: Mae Fabec (načelnica), Caroline Lokar, Josephine Trunk. Spominski darova— Rose Bavec, Cleveland, O., je darovala $10 Ameriški Domovini v spomin Johna Sušnika. Mary Stražišar, Cleveland, 0. , je poklonila $10 našemu listu v spomin 14. obletnice smrti njenega moža Josepha. Obema darovalkama se lepo zahvaljujemo. St. Clairski upokojenci— Ta četrtek pop. ob 1.30 bo v prizidku SND seja Kluba upokojencev. Na dnevnem redu bodo volitve odbornikov. Dopis na str. 2. Za kulturne ustanove— Ohio Arts Council bo tudi v 1. 1987 odobril denarno podporo za etnične aktivnosti. Prosilci morajo seveda izpolnili določene pogoje. Ako se vaše društvo zanima za možnost lake podpore, svetujemo, da naslovite pismo na Ohio Arts Council, 727 East Main St., Columbus, OH 43206-1796. Lahko pa pokličete tel. 614/466-2613. Denar je na razpolago, vendar je treba zanj prositi. Novi grobovi Donna M. Trhlin Preminula je 22 let stara Donna M. Trhlin z Mentorja, hči Donalda in Frances Trhlin, sestra Marie, Briana in Roberta, vnukinja Ed in Sophie Ty-licki ter Helen in Johna (pok.) Trhlina. Pogreb bo jutri, v sredo, s sv. mašo v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na 37950 Euclid Ave. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. v pogrebnem zavodu Brunner, 8466 Mentor Ave. v Mentorju. Družina priporoča darove v pokojničin spomin dr. Jeromeu Lieber-manu za nadaljevanje kardio-logijskega raziskovanja, c/o Rainbow Babies and Childrens Hospital, 2074 Abington, Cleveland, OH 44106. Franc Zupan umrl— Jernej Zupan, Madison, Ohio, nas je danes zjutraj obvestil, da je preteklo nedeljo ponoči v bolnišnici Pri Eliza-betinkah v Celovcu umrl njegov brat Franc Zupan, ki je bil pred svojo vrnitvijo na Koroško živel v Clevelandu in zelo aktiven pri Sv. Vidu. Umrl je v starosti 73 let. Rajni zapušča ženo Emo, sestro Heleno v Torontu, sestro Marijo v Argentini, brata Jerneja v Madisonu in brata Stanka v Lomu pod Storžičem v Sloveniji. Štirje bratje so izgubili življenje v zadnji vojni. Pogreb bo v četrtek v Tinjah na Koroškem. R.I.P. Prihodnji teden— Lastnik se je odločil, da bo AD izšla prihodnji teden enkrat in sicer v torek, številko bo pa imela angleški del in jo bodo prejeli vsi, ki so naročeni na petkovo izdajo. Prihodnji teden, v četrtek, je Zahvalni dan praznik. Že v četrtek— Ker gre urednik v New Orleans na znanstveno konferenco konec tedna, bo petkova AD pripravljena že v četrtek zvečer, redno bo pa izšla v petek zjutraj. Tisti, ki imajo dopise za petkovo številko, naj jih dostavijo vsaj do četrtka opoldne. O konferenci v New Orleansu, na kateri bo sodelovalo več Slovencev, bomo seveda poročali. Žegnanjski festival— To nedeljo bo pri Mariji Vnebovzeti tradicionalni farni Žegnanjski festival. Vabljeni sle seveda vsi! Zahvalni dan polka zabava— Clevelandsko slovenski radio klub vabi na Zahvalni dan polka zabavo, ki bo ravno na Zahvalni dan prazniku, 27. novembra, v avditoriju višje šole sv. Jožefa na E. 185 St. in Lake Shore Blvd. od 5. pop. do 1. zjutraj. Letos praznuje radijski napovedovalec Tony Petkovšek 25-letnico svojih dnevnih slovensko-etničnih oddaj, tako bo na polka zabavi sodelovalo kar 25 polka ansamblov. Vstopnina bo $5 in boste vstopnice lahko dobili pri vhodu. Lepo martinovanje— Slišali smo, daje martinovanje Štajerskega in Prekmurskega kluba preteklo soboto zvečer v avditoriju pri Sv. Vidu lepo uspelo. Čestitamo! VREME Oblačno danes z dežjem ali snegom v popoldanskem času. Najvišja temperatura v nizkih 40-ih dopoldne, v nizkih 30-ih popoldne. Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 40° F. V četrtek spremenljivo oblačno z najvišjo temperaturo okoli 45° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr Jupjiis B. Baznik, Mike and Irma Telich. Frank J. Lausche ' H 0 .I'' <1 1 j: 1 ■nr wl' NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 18 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $15.00-3mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 87 Tuesday, November 18, 1986 Uboštvo in revščina Vzroki uboštva ali revščine so danes zelo različni od onih, ki jih je svet poznal še pred par desetletji. To velja zlasti tudi za Združene države, kjer je washingtonska vlada ustanovila posebno komisijo, ki naj prouči temeljito reformo celotnega dobrodelnostnega (welfare) sistema, o katerem naj bi razpravljal kongres v prvih mesecih prihodnjega leta. Sedaj po zmagi demokratov v senatu, ki so bolj občutljivi za socialna vprašanja v zvezi z uboštvom, se upravičeno lahko pričakuje, da bo sistem javne dobrodelnosti temeljito revidiran in predrugačen. Iste naloge se lotevajo tudi ameriški katoliški škofje z izdelavo pastirskega pisma o ameriški ekonomiji, s posebnim ozirom na njene socialne in moralne dolžnosti do ubogih. Prvi koncept takega pisma je bil dan v javnost že pred mnogimi meseci, med tem ga predelujejo in izpopolnjujejo in sedaj ne vemo, kakšna bo njegova nova verzija. (Pretekli teden so škofje to pastiralno pismo odobrili, op. ur.) Ko jdbilo objavljeno prvotno besedilo, ga je ta pisec na tem mestu komentiral in se s tedanjo definicijo uboštva in njegovih vzrokov ni povsem strinjal. Kakor je bilo slišati, se prav v času tega pisanja vrši zborovanje ameriških katoliških škofov v Washingtonu, kjer bodo (so, op. ur.) novo besedilo proučili in verjetno odobrili. Kako bodo opredelili revščino, bomo videli in morda o tem važnem človekoljubnem predmetu spet spregovorili. Še pred nedavnim časom se je skoraj normalno revščina pojavila s smrtjo kruhodajalca, večinoma družinskega očeta, včasih tudi matere, dalje z boleznijo in onemoglostjo v družini, z visoko starostjo in zanemarjanjem starih in onemoglih, kdaj tudi s posledicami človeške slabosti (npr. pijanstvo itd.), ali pa z gospodarskimi razlogi brezposelnosti. Današnje siromaštvo in odvisnost od javne dobrodelne pomoči pa večidel zavisi od socialnega stanja v moderni družbi, kjer se podira družinsko življenje kot tako, kjer sta celodnevno zaposlena oba starša in so otroci prepuščeni samim sebi in kvečjemu televiziji; je rezultat socialnega in moralhetja stanja družbe, ki trpi in celo odobrava jh podpira popolno spolno izživljanje od rane spolne zrelosti naprej do spočetja in materinstva v otroških letih z nepopisno tragičnimi nasledki. Deklica, ki je zašla v tak položaj in noče abortusa, (ki je še večje zlo) preneha s šolanjem in njen življenjski ideal je dokončno uničep>, Postane mlada razvalina, ki se tolče skozi življenje z javno podporo od strani dobrodelnih ustanov. Statistike nam povedo, da se je v Združenih državah revščina nekako »feminizirala« od šestdesetih let dalje, in da najdlje trajajočo javno podporo potrebujejo tako zvane »družine« z enim samim staršem, ki je redno mlada ženska. Ko je navadno že kot najstnica (teenager) rodila prvega nezakonskega otroka in prišla na »welfare«, se je zanjo dotedanje idealno zamišljeno življenje podrlo, predala se je spolnemu uživanju in navadno rodila še več otrok na račun javlib dobrodelnosti. Take »družine« zavzemajo nad eno tretjino današnje revščine v deželi, skrb javnih in privatnih ustanov za vzdrževanje in vzgojo 6 milijonov otrok iz takih »družin« pomeni vrhunsko in komaj zmogljivo nalogo ameriške družbe. Iščejo se Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - V mesecu novembra Cerkev priporoča, naj se spominjamo z molitvami in dobrimi deli vernih duš v vicah. Dnevi pred praznikom Vseh svetnikov in dnevom Vernih duš so bili letos prav lepi, kakor naročeni, da smo lahko po naši stari krščanski navadi obiskali, očistili in položili šopek jesenskega cvetja na grobove naših pokojnih. Tudi jaz in žena sva obiskala pokopališči Kalvarije in Vernih duš. Sprehod po pokopališču je le potrebno meni in vsakomur, da se človek vsaj tu vzdrami ob misli, da je človeško življenje kratko in da bo tukaj kmalu dom moj in tvoj! Prisluhnil sem. Slišal sem žalostno tožbo mnogoterih, ki so tožili, s travo preraščeni nagrobni spomeniki pa so tožbo potrdili: »Otroke imamo, lepo smo jih učili, zanje garali do zadnjih dni. Lep pogreb so nam privoščili, da ne bomo nikoli pozabljeni so v osmrtnici trdili. Kje ste otroci, bratje in sestre? Lepe domove imate. Prav, delali ste zanje, avtomobile imate, kar je tudi prav — čas za premnoge pojedine in zabave. Časa za obisk božje njive, pod katero rušo počivamo, da bi vsaj enkrat na leto, za naš godovni dan, vseh vernih duš, nas obiskali, mrzel marmornati kamen na naših prsih položen, da bi ga nadležne trave očistili — pa časa ni. To je, kar nas boli!« Poleg vencev in lepih šopkov ob krsti v pogrebnih zavodih in cvetja na grobovih pa je »krščansko«, da se naših pokojnih spominjamo z duhovnimi šopki, ki neovenejo in jih mraz ne zamori, s sv. mašami, da molimo zanje ali da daruje- mo njim v dušni blagor za dobrodelne namene. Z duhovnimi šopki so se to pot spomnili svojih domačih in prijateljev, darovali namreč za revne študente v Mohorjevih domovih sledeči: $150 John Meglen, spominjajoč se svoje žene Vere; $100 Frank P. Pustotnik (Geneva, O.), v spomin na škofa dr. G. Rožmana; $50 Frank Stropnik, v spomin na ženo Marijo; $20 Društvo Novi Dom št. 7 ADZ, v spomin umrlemu John Sušniku; v spomin po umrlem Franku Sterletu pa so darovali po $10: J.M. Prosen, Damijan L. Zabukovec, John M. Petrič in Frank T. Urankar. Darovalcem izreka prisrčno zahvalo pov. Mohorjeve J. Prosen. Žalostna novica. Nepričakovano je odšel k Bogu po plačilo Frank Sterle, širni javnosti dobro poznani lastnik restavracije Slovenian Country House tu v Clevelandu. O njem in o njegovih velikih zaslugah in dobrih delih je pisala v slovenščini in angleščini petkova Ameriška Domovina (14. novembra) Ga. Jožica Jakopič in J. Prosen, kot poverjenika Mohorjeve družbe v Celovcu, pri nabirki za pomoč študentom v Mohorjevih domovih, iskreno izrekava žalujoči ženi ge. Ančki Sterle globoko sožalje, pokojnemu njenemu možu, velikemu dobrotniku in podporniku študentov pa želiva blag počitek in pri Bogu plačilo za vse njegove velike darove! Zadnji letošnji obisk Slov. pristave in Orlovega vrha Res je pihal mrzel veter, le od časa do časa se je pokazalo sonček zemlja pa je bila lepo osušena, zato je proti pričakovanju veliko molilcev prišlo ono nedeljo 9. novembra popoldan na Pristavo, na Orlov vrh, kjer smo se, kakor prejšnja leta pred Spominsko kapelico Marije Pomagaj zbrali, da smose tudi na tem požegna-nem prostoru v molitvi spominjali vseh naših pokojnih, kateri so kjerkoli in kakorkoli preminuli za ta svet. Prižgali smo veliko število sveč, zapeli nekaj času in kraju primernih pesmi in zapustili Orlov vrh. V dvorani so nas še postregli s krvavicami ali pečenicami, potem pa smo izrekli »zbogom« Pristavi za leto 1986-Drugo leto spomladi — seveda, če nas zima ne pohrusta " se zopet vidimo! J- ?• Sentklerski upokojenci poročajo: CLEVELAND, O. - Mesečna seja kluba bo ta četrtek, 20. novembra, ob pol dveh popoldne v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clair-ju. Ta seja, ki bo obenem letna seja, bo zelo važna, ker bodo na njej volitve odbora za prihodnje leto 1987. Zato se te seje udeležimo v čim večjem številu! Leto 1986 je bilo zelo razgi' bano, za kar gre zahvala našemu delavnemu tajniku Stan-leyju Franku in predsednic1 Margaret Kaus. Imeli smo več izletov: 26-junija smo si ogledali zlato Pa lačo (Palace of Gold), 29. ju*‘ ja je bil izlet na »Chautaud113 Lake«, zadnji pa 13. oktobra v slikovito »Amish« pokrajm0. Razpoloženje na avtobusih J bilo odlično, kar je v veli 1 meri zasluga našega harmom karja Tonija Kausa. Dobre Ije smo se vsakikrat vrnili in načrtovali naslednji izlet. Lep dogodek je bilo tudi ko silo v Slovenskem narodne^1 domu aprila meseca pod v° stvom naše članice Lojzke r guš, in pa piknik vseh Član0 slovenskih upokojenskih k bov 13. avgusta na SNPJ ^ mi v Kirtlandu, kjer je Ju Zalar pripravila kosilo za b udeležencev. Imamo tudi vsakolc1110 božično kosilo in zabavo z vse člane, ki bo letos v Četrie ’ 18. decembra, ob pol dveh P0^ poldne. Dar za to kosilo je ^ člane samo dva dolarja. Vs .j pnice boste lahko dobili na se ta četrtek, 20. noverpbr ’ lahko pa tudi pokličete tajn1 (tel. št. 391-9761), najkasnU do 1. decembra. Na svidenje na seji la če1 tek, 20. novembra! A*®' Anton M« Lavrish3 ATTOBNET-AT-LA^ (Odvetnik) Complete Legal Service* Income Tax-Notary P^bl* 18975 Villaview Ro»d at Neff 892-1172 ____^ različni prijemi pri poskusih reševanja te epidemije, ki pa so večidel kratkotrajnega, časovno omejenega značaja in problema ne zajamejo v jedru. Prepozno je po toči zvoniti, pravi naš pregovor. Nima smisla in ne izgleda na uspeh širokoustno pridiganje o potrebi »education« in spet »education« mladih ljudi, ki so že v vrtincu mladostne naslade, med tem pa pospeševati koedukacijo po kampusih in šolah s popolnim spolnim mešanjem ter na krožniku nuditi bližnjo priložnost za greh. Takšna izobrazba je jalova zlasti pri mladini brez trdne družinske vzgoje. Pedagogi in psihologi trdijo, da je prvih šest let otrokovega življenja temeljne, odločilne važnosti za njegov značaj in njegovo življenjsko pot, po kateri se bo izmazal iz uboštva in ubral človeka vredno stezo v osebno dostojanstvo, samozaupanje in ponos. Kaj takega pa ni sad »vzgoje« v družinah z enim samim staršem-žensko, ki se bori za eksistenco in vidi izhod iz stiske edino v čim večji pomoči družbe. Kakšen je nauk iz vsega tega? Po stvarni presoji zgoraj nakazanega položaja revnih otrok iz porušenih družin ter »družin« z enim roditeljem-materjo bi človek moral sklepati, da bi naj imel značaj reševanja tega kritičnega problema ameriške družbe bolj sociološko-moralno kot pa ekonomsko po-dlago in vsebino. Enostavno fizično vzdrževanje takih družin vodi y njihovo stalno naraščanje, ne krčenje. Vzeti je treba v primerno javno oskrbo od onih 6 milijonov otrok tiste do šestega ali osmega leta, jim nuditi veščo, specifično vzgojo z najboljšimi vzgojiteljicami in jih sistematično naravnavati iz dosedanjega razvratnega uboštvenega življenja na poti proti temeljnim vrednotam, ki jih bodo obvarovale padla v močvirje kriminala in seksualnosti, kar bogato uspeva v revščini. Iz teh otrok se morajo vzgojiti dobri ljudje trdnih karakterjev in poštenih, zvestih državljanov. Meni se zdi, da bi v ne preveč odmaknjeni bodočnosti na ta način bila odpravljena skoraj polovica današnje revščine. Morda bi bilo primerno, da bi se s tu nakazanim problemom bili pečali tudi katoliški škofje, ko so bili pripravljali pastirsko pismo o ekonomiji s posebnim ozirom na uboštvo. L. P. Ha-Hec-Hi-Ho-Humor! v 5 Skuhal S/ al1 POgrel MEGAN ZARADI LJUBEGA MIRU :;'v: Pri nais zelb poredkoma gremo v kakšno restavracijo, ker se pač držimo starih kmečkih navad, da je najbolje jesti doma. Saj nekdaj na vasi sploh ni bilo restavracij ali Buger kingovi'i' :■ !J ' ■ / ‘ > I •: ‘ ’' '•*»• _ 'Iv ^ ~—■ —'• ““Tj TČ? ' • •- •f/ifj BeraiJ; »AlI Bi mj dali en dolar za sendvič?« ;«We vem* Pokažite mi1, kakšen šend\/ič 'j,u 'C:: ' °ČE: »Ali mi nisi obljubil, da boš priden fantek?« SINKO: »Res je; oče!« - -& O&E: »In ali nisem jaz obljubil, da te bom kaznoval če boš?« - 0, . SINKO: »Res je, oče! Ampak ker jaz nisem držal svoje *iube, tudi tebi ni treba držati tvoje.« Sign on a garbage (ruck: »Satisfaction guaranteed - or double your garbage Slovenski narodni praznik (V današnji »Kanadski Domovini« porota 'Otmar Mauser o obhajanju slovenskega narodnega praznika 29. oktobra 1918 v Torontu, spodaj pa sledijo besede dr. Katice Cukjati na sličnem praznovanju, ki je bilo 24. oktobra v Buenos Airesu. Dr. Cukjati bo sodelovala na znanstvenem simpoziju v New Orleansu prihodnji teden, o katerem bo poroča! urednik A.D., ki bo tudi med udeleženci. W.) Kot že vrsto let smo se tudi letos ponovno zbrali ob tem večeru, da praznujemo naš narodni praznik svobode — 29. oktober — dan zastave. Ob tem slovesnem praznovanju se obudi prvi spomin na 29. oktober leta 1918 — kot pomembni in usodni mejnik naše zgodovine. Pravtako pa imamo v mislih drugi važen trenutek v preteklosti slovenskega naroda, ko so prav na 29. oktober leta 1944 vse demokratične politične stranke, SLS, Slovenska demokratična stranka in Socialistična stranka, ustanovile sredi vojne vihre, v najtežjih trenutkih naše preteklosti Narodni odbor za Slovenijo (sedaj preimenovan v Slovenski narodni odbor). Slovenski narodni praznik in dan naših padlih žrtev v borbi za narodne in krščanske ideale sta najvažnejša spominska jubileja emigracijske skupnosti. Vsi narodi na svetu prazhujejo največkrat zgodovinske uspehe, včasih celo navidezne poraze v bitkah, kot pomembna dejanja junaštva, ki usmerjajo narodovo bodočnost. Mnogokrat je človek izraz zakoreninjenih običajev, navad in tradicij prej kot pa odsev premišljenih dejanj. Vendar prej ah slej si človek stavi vprašanje: Zakaj posamezni V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI 1906 — 1982 STANISLAV MRVA Umrl dne 19. novembra 1982. Si svet Ti zapustil in Set si od nas; pri Bogu pa prosi tam vedno za nas! Zapustil solzno si dolino, se preselil v boljšo domovino, kjer ni žalost ne skrbi, kjer vse se večno veseli. Žalujoči: Marija Mrva (roj. Klemen) — žena; Stane in Tone — sinova; Francka in Marijana — snahi; Marinka Tominc — hči; Frank Tominc — zet; 9 vnukov in vnukinj; ter ostalo sorodstvo tu, v Belgiji in Jugoslaviji. Cleveland, 0., 18. novembra 1986. narodi proslavljajo nekatere zgodovinske dogodke? Z^Kaj jih včasih nadomestijo z novimi slavji in odstranijo prejšnja iz javnega življenja? Kakšen smisel je v teh praznovanjih? Posamezniki proslavljamo v osebnem življenju rojstni dan in druge obletnice, ki se nam zdijo važne in odločujoče v zasebnem življenju. Pri političnih skupinah gre za množični pojav skupnega čutenja in pristanka na določene skupne narodne vrednote. Tukaj igrata važno vlogo čut kontinuitete in skupni cilj za narodovo bodočnost. Včasih se jubileji narodov o-sredotočijo na spomin rojstva ah smrti nekega voditelja na vojaškem, kulturnem ah političnem področju, ker takšne osebnosti nas zrcalijo v upih, načrtih in težnjah, ki nas presegajo. V drugih primerih si države tudi izberejo datum množičnih gest (revolucij, vstaj itd.) ali pa spremembe v političnih strukturah (priključitev, izključitev iz politične skupnosti). Že sama primerjava med slovenskim in latinskim svetom nam razodene različno mentaliteto ob izbiri narodnih praznikov. Sleherni narod praznuje tiste dogodke, s katerimi se istoveti. Ljudstvo polaga važnost — skoraj intuitivno in spontano - na tista zgodovinska dejanja, ki ne glede na časovno razdaljo, ki je včasih večstoletna, jih ceni kot osnoven in usoden prispevek v narodnih načrtih in projekcijah 1 2 YEARS HAVE GONE BY SINCE OUR LORD HAS CALLED YOU UNTO HIMSELF BELOVED HUSBAND, FATHER, GRANDFATHER AND GREAT-GRANDFATHER, AND GREAT-GREAT GRANDFATHER Lawrence Hrovatin died Nov. J7, 1973 Gone is the face we loved so dear, Silent is the voke we loved to hear; Too far away for sight or, speech, But not too far for thought to reach. Sweet to remember him who was here. Who, gone away, is just as dear. Sadly missed by: Mary Hrovatin nee Sterle, wife, — daughters, 3 grandchildren, 8 great-grandchildren, 5 great-great-grandchildren. Cleveland, November 18, 1986. za bodočnost. Seveda, takšna ugotovitev velja samo za demokratične sisteme. V totalitarnih in diktatorskih državah, med katere spada tudi Jugoslavija, je odločitev glede narodnih praznikov odvisna od vladajoče klike, ki si tudi in predvsem na tem področju lasti pravice praznovanja dogodkov, ki so predvsem partijsko in tenden-ciozitf) pobarvana. V okviru marksistične mentalitete je samo po sebi umevno, da v današnji Sloveniji ne proslavljajo ta prvi korak slovenskega naroda k svobodi iz leta 1918, saj se je za komuniste zgodovina pričela šele leta 1943. Ni to prvikrat v zgodovini, ko je nam Slovencem bilo prepovedano praznovanje tega jubileja svobode. Leta 1921 je centralistična srbska nadvlada priznala za državni praznik le 1. december. Toda v slovenski duši se je slavje 29. oktobra uveljavilo, in tako je slovenski narod leta 1928 v soomin na ta dogodek slovesno otvoril novo radio postajo Ljubljana (28. oktobra). Slovenski politiki so naslednji dan svečano praznovali obletnico v prostrani unionski dvorani. Isti dan je na slavnostni seji Ljubljanske oblastne skupščine dr. Marko Natlačen govoril o velikem idealu vseh Slovencev: »Zedinjena Slovenija, da tako zaživimo lastno politično življenje.« Ponovno je bila izražena ta zahteva 29. oktobra 1944. leta, ko so predstavniki vseh treh demokratičnih strank prvič skupno postavili zahtevo po slovenski narodni državi. Pod predsedstvom dr. Miha Kreka v emigraciji je NO za Slovenijo odredil, naj Slovenci slavimo 29. oktober kot narodni praznik. Ta spominski dan je slavljen ne samo v Buenos Airesu, ampak tudi v drugih državah po svetu, kjer živijo demokratični rodoljubi. Zanimivo je dejstvo, da so leti 1919 in 1920 proslavljali ta praznik slovenski izseljenci po svetu, predvsem v ZDA. Stvarni pogled na zgodovino slovenskega naroda in na svetovno zgodovino nam bo pričal, da so politične odločitve več ali manj ideološko pobarvane, saj drugače bi protagonisti zgodovinskih dogodkov bili roboti, ne pa ljudje. Ob analizi naše preteklosti ne smemo in ne moremo odmisliti nazorske, filozofske in politične tendence. Francoski politik (Charles) de Gaulle je dejal, da je »politično delo neke vrste religija — vsak državljan skuša prepričati sodržavljaftč’,31 'dihi je edinole njegova pSlitfi'&vtlT'iSitev odrešujoča za napfPddk naroda.« K ideološki usmeritvi moramo pa še prištet i^VŠfŽno vlogo, ki jo imajo osebhe omejitve, napake in slabosti. Vendar družba; vlki' je demokratično zgrajena, lahko premosti vse te ovire v spoštovanju in sožitju. Če bi Slovenci ob analizi naših zadnjih desetletij zgodovinskih dogodkov imeli ta dej-(dalje na str. 4) Naš narodni praznik (Nadaljevanje s str. 3) stva pred očmi ter se ogibali anahronizmov, bi po vsej verjetnosti doživeli veliko več pozitivnega dela za bodočnost in manj jalovih debat o naši preteklosti. Možna bi bila večja mera sodelovanja v različnosti mišljenj. Praznovanje narodnih o-bletnic, še posebej, kadar so nam časovno precej.blizu, ter priznanje velikih mož v življenju naroda, zahteva demokratičnost duha, do katerega se ljudje v svojih napakah, strasteh in interesih težko približamo. Premnogokrat pravilno ocenjevanje dogodkov zahteva zaznamo oddaljenost v času. Šele v tem stoletju se počasi in naporno uveljavlja pluralizem. Pluralizem na političnem področju zahteva od nas, da ob analizi naše stoletne zgodovinske preteklosti ocenjujemo to s stališča rasti in napredka slovenskega naroda ne glede na ideološko pripadnost zavednih narodnjakov. Ceniti moramo osebe in dogodke, ki so gradili skupni blagor slovenskega naroda. možje in anonimni junaki. Iz te preteklosti rastemo in se razvijamo in le na njej lahko razmišljamo o bodočnosti slovenskega naroda. Po naravi se človek oddaljuje od preteklosti, ljudje se u-kvarjajo s sodobnimi zadevami. Že samo delo za rast naše emigracijske skupnosti nas vodi v aktivnost, včasih pretežno v reševanje trenutnih krajevnih težav. Predvsem mlajše generacije, kljub zanimanju za politično delo, živijo svojo mladost v načrtih za bodočnost. Zato je prav eden izmed namenov narodnih praznovanj katerekoli skupnosti ponovno zbuditi zanimanje za preteklost. Vsakoletni spomin narodnih praznikov nas napravi budne za kontinuiteto slovenskih političnih izročil. Tam, kjer so korenine, tam zaživi pomlad in z njo življenje. mentiral zanimivo zgodbo, ki jo je napisal židovski romanist Elia Kazan. Tuji literat nam je v neki črtici napisal, kako seje skupina emigrantov srečavala vsako leto na isti dan na prostem ob kresu. Nje člani so se razgovarjali o preteklosti in snovali načrte za bodočnost. Minila so leta in ob ognju se je zbirala na isti datum že nova generacija emigrantov. Razgovarjali so se o nepomembnih rečeh, niso imeli jasnih načrtov za bodočnost in pozabili so na anekdote svojih prednikov. Čez vrsto let so se razgovarjali v krogu ognja novejši rodovi. Poizvedovali so med seboj, zakaj se pravzaprav zbirajo vsako leto na isti dan ob kresu, zakaj so se zbirali njihovi predniki itd. Niso razumeli smisla teh srečanj. Ostal jim je le kres kot simbol na želje in težnje prednikov, katerih pa niso ne čutili ne razumeli. selno, če bi bodoči rodovi sledili po stopinjah omenjene zgodbe. Naši mladini moramo posredovati ljubezen do slovenskih in demokratičnih vrednot. Da bodo pa naši zanamci cenili naše ideale, moramo biti tesno povezani s preteklostjo. Slovenski narodni praznik je prvi konkretni sijaj svobodnega življenja, kot referentna točka za našo slovensko preteklost do leta 1918 in od tega datuma naprej. 29. oktober je praznovanje prvega uspeha na poti v svobodo in istočasno kot konkreten načrt za bodočnost slovenskega naroda, ko se bo prej ali slej ponovno ponudila priložnost, da zaživi narodno življenje v polnosti. Ob praznovanju dneva zastave vsako leto osvetlimo kakšno pomembno obdobje naše zgodovine, navezujoč tematiko na različne reprezentativne obletnice. Slovenski narod po številu prebivalcev tako majhen, je velik po žrtvah in številu zaslužnih mož, ki so se v različnih obdobjih, v različnih poklicih in različnih slovenskih pokrajinah, borili za rast slovenskega naroda. Med letošnjimi jubileji izstopa 80. obletnica smrti pesnika Simona Gregorčiča. Iz njegovega skromnega življenjepisa lahko izberemo vrsto podatkov, ki nam osvetlijo življenje tega duhovnika, ki je pa bil zavzet narodni buditelj med primorskimi Slovenci. V Sloveniji je bilo kulturno življenje tesno povezano s političnim delom — v širšem pomenu te besede (politika)-Simon Gregorčič se je kot mnogi izmed svojih sovrstnikov boril za izobraževanje slovenskega naroda s sredstvi, ki jih je imel na razpolago kot duhovni pastir in kot pesnik. V svojih poezijah, marsikatere pretežno nazorno vzgojnega značaja, je sodoživljal usodo slovenskega naroda na skrajno zahodni meji. Vzbujal je naro-(dalje na str. 61 Zaključek tega pripovedo-Ko nas je pred leti obiskal vanja je tragičen. Naše sedanje pisatelj Karel Mauser, je ko- delo v emigraciji bi bilo nesmi- Slovenci slavimo naš narodni praznik in hkrati dan zastave 29. oktobra, ko smo sledeč ciljem o Zedinjeni Sloveniji — proglašeni ob pomladi narodov — prvič zaživeli svobodno življenje. A danes žal le Slovenci v emigraciji, v tujem okolju, oddaljeni od narodnega središča, lahko živimo svobodno in plodovito življenje. Božja Previdnost je namenila slovenskemu narodu svojsko nalogo. To poslanstvo moramo sprejeti z optimizmom in zaupanjem. Okoliščine naše narodne stvarnosti so dejstva, katera ne smemo odmisliti. Primerjave z drugimi narodi so včasih zanimive, vendar v čem naj bi jih posnemali? Imamo svojsko pot, katero bomo morali prehoditi Slovenci sami, ob nenaklonjenosti zahodnega sveta. Cela vrsta okoliščin so nam vtisnile poseben način mišljenja, poseben narodni značaj. Preteklost nam ni bila naklonjena: tisočletje avstroogrskega jarma, obdobje diktature v prvi Jugoslaviji, vojna in komunistična revolucija, razkosanost našega ozemlja, tuja okupacija, marksistična vlada, stalna ogroženost naših meja, srbski centralizem v tej ali oni obliki, politična in poznejša gospodarska emigracija, itd. A kljub vsem tem dogodkom je slovenski narod živel, in še živi, pogumno vztraja. Na težki narodovi poti je vsake toliko časa zažarela luč upanja, in prvi žar svobode ga nedvomno predstavlja 29. oktober 1918. Z emigracijo je odšla v svet želja po zedinjeni, enotni in svobodni Sloveniji. Doma in v zamejstvu se marsikateri posamezniki sredi težkih, napornih in celo tveganih razmerah borijo za te ideale. Dan narodnega praznika je vsakoletna priložnost, da se še z večjo zavzetostjo zanimamo za našo preteklost, katero so zgladili slavni in sposobni Pan Am Vas pripelje domov za praznike $315 Belgrad, Zagreb $325 Dubrovnik Cena enosmerna, odvisna od nakupa povratne vozovnice Potujte s Pan Am, edino U.S. letalsko družbo v Jugoslavijo. Primernejšega časa ni za obisk prijateljev in sorodnikov v Jugoslaviji kot med prazniki. Boljše letalske družbe ni za Vaše potovanje tja kot Pan Am. Od vseh ameriških letalskih družb, le Pan Am nudi ustrezne polete v Belgrad, Zagreb in Dubrovnik. S Pan Am se boste prijetno počutili v udobnosti naših velikih, prostornih 747 letal, ko potujete čez Atlantik’ Veseli boste tudi nad enostavnosti0 ene vozovnice, ene prijave zase in prtljago za celo potovanje. Torej letos potujte s Pan Am v Jugoslavijo in preživljajte praznik® doma. Pan Am. Neprekosljiva izkušnja. Kanadska Domovina 29. oktober 1918 TORONTO, Ont. — Tako bi lahko označili temo letošnje Proslave narodnega praznika, ki se je v Torontu vršila 9. novembra 1986 v cerkveni dvora-n' župnije Marije Pomagaj na Manning cesti. Proslavo je pripravil Slo-vensko-kanadski svet s pestrim sPoredom, pri katerem so sodelovali z nastopi: Gdč. Ber- nardka Jamnik z recitacijo p< stni »Slovenski svet« (Ludvi Ceglar), plesna folklorna skt Plrta »Nagelj« s tremi narodn j*1' Plesi pod vodstvom g. Cir a Sorška, gdč. Heidi Šušterš s simbolično-baletnim plesoi ° Pesmi »Domovina« (Simo enko) in spremljavo na ki; Vlrju (prof. Jože Osana) t< P^jem (g. Blaž Potočnik °venske narodne vrednote. j' kratkem sestavku prikazal! uka Jamnik, kot solist je j Potočnik zapel lepo Pes ^rjevo pesem »Ljubim ti 0venija« ob spremljavi pro sana na klavirju. Slavnosti °vornik ob tej priliki pa je b ■ dr. Tone Arko iz Chicaga v ^r°gram proslave, ki ga . 0 h mlad slovenski odvetni ^ Andrej Markeš, seje pričel anadsko in slovensko himn kar^ ^Sana na klavirju), n; Je v odsotnosti predsednic °Vensk0-kanadskega svet le£ ^r' Branke Lapajne udi n e nCe P°zdravil podpredsec Otmar Mauser in prebr; Jene uvodne besede, ki jih j razto Priliko pripravila. Pre . ttjem nadaljnjega spored ril 6 ^nc^rej Markeš spregovc 0, nekaj besed o pomenu 2! ka l fa *cot narodnega prazn let’. 0 se Jo naš narod pq tisoi 0S:> nernški nadvladi končn tie I?0svojil in si priboril svoj 0dviSnOst- ieta^3 k,ros*ave Pa Je ^ila za- ^ v dolgem govoru (nekoli-Q Predolgem); sicer ne toliko S)0 °8odkih samih, ki so vodili ste enske politične aktiviste ti-Phkr ^-Sa’ 50 se 0dl°eili za ■to riJUČitev v novoustanovlje-tei^ r5avo Južnih Slovanov, Ha *Ve^ -i6 govornik dr. Arko slov^0*40 razpravljal o splošni sljgiens'ci Problematiki, razmi-taj l° novi teoriji, po kateri Vetl 1 Slovenci bili potomci živeet0v’ ki so pred 3000 leti 0^P° vsej srednji Evropi. Wravnaval je sedanjo slo-te^ ° realnost doma in pri venCj g0lOvil> da so danes Slo-holj V Matični domovini še JUž^j. ls*<0ri^eni od ostalih ^kd '.^P^Hk kot so bili od ie tJjih Banovin. Prikazal ^1 Sq ' na^e narodne napake, tc„nnas vseskozi dvojile, pri $0 pQ ^°8nal> da so vrline kot 'H p0 ^Pežljivost, skromnost tlt)e(Tl 'zn°st v politično-naro-SHa za2lVljenju Bolj ovira kot Pre^^Pešnejši in hitrejši na-dtiih a Za dosego naših naro- šav51^3^ 'n cdjev- Paše (sr(8el je trditev, da zaradi ^li Sp °Venske) majnosti ne bi 0s°bni živeti v svoji last- Slovenska sedanjost in bodočnost Otmar Mauser: ^ SMRT MATERE Zaprla si svoje blage oči — kot utrujen otrok si zaspala... K Tvoji postelji so pristopili angeli in Te zazibali v sanje večnosti... V Tvojih sanjah sem Te kot otroka poljubil na mrzlo čelo in s solzami v očeh dejal: NASVIDENJE! ni slovenski državi. Kot dokaz je navedel druge majhne državice, ki imajo danes svoje predstavnike v Organizaciji združenih narodov, a so mnoge teh po številu prebivalstva in po ozemeljski površini manjše od Slovenije. Torej ni naša »majhnost« vzrok, da danes nimamo svoje države. Vzroke za to je potem treba iskati drugje. Kje so vzroki? V prvi vrsti je geografska lega našega ozemlja. Primerjati Slovenijo z Islandijo, ki je otok v severnem Atlantiku, in je šele z nesporazumi med ZD in Sovjetsko zvezo zadobil svoj strateški pomen, je nerealistično. Slovenci smo bili izpostavljeni prepihu političnih, gospodarskih in mednarodnih interesov skozi vsa stoletja naše zgodovine. Prisiljeni smo bili, da se v svoji »majhnosti« tem prepihom prilagodimo (mi, ki smo prišli v Severno Ameriko, smo se morali prilagoditi tukajšnjim razmeram), kar je vsakemu čisto razumljivo. Takratni položaj Slovencev je zahteval isto. Ali jih bomo zato obsojali? Obstoj naroda je velika odgovornost! Za nas Slovence, ki nas je komaj dva milijona, še posebej. Voditelji slovenskega naroda skozi vso našo zgodovino so bili istega prepričanja, kot smo mi danes: Biti Slovenec pomeni biti vdan slovenskim narodnim izročilom in naši veri, katero Turki in tudi današnji brezbožniki ne bodo mogli uničiti. To je edina sila, ki nas Slovence druži in nas dela narod. Ko bomo tudi na političnem polju prišli do tega spoznanja, bo realizacija o slovenski državi postala naš enoten cilj. Nas v zdomstvu in onih doma. Zato moramo našo narodno politiko »rehabilitirati« in jo umestiti na vrhunec naše narodne dejavnosti, kajti realizacija naše slovenske državnosti ne bo zgrajena na naši kulturi, kot je pravilno ugotovil dr. Arko, temveč na naši narodnopolitični samozavesti in odločnosti. Izvojevati slovensko narodno svobodo v svoji lastni državi je v prvi vrsti politično delo. Zato je nujno da Slovenci pridemo do spoznanja, da je politika neobhodno potreben del našega narodnega življenja, kajti le v demokratično urejeni državi se tudi versko, gospodarsko, kulturno in politično lahko razvijamo in tako postanemo člen človeškega prizadevanja za boljši in pravičnejši svet, kjer bo vsak narod imel svoje mesto ter živel življenje, ki mu je bilo po božji Previdnosti odmerjeno in zagotovljeno. Zgodovina nas uči, da se gdre ne prestavljajo čez noč. Vzelo je tisočletja, da so izginili imperiji, da so propadle civilizacije, ki so svoj čas gospo- dovale in sužnjile slabotnejše. Izreden slučaj je bil, da je zgodovina tako hitro odpravila Hitlerjev imperializem. To se je zgodilo zato, ker je bil zgrajen na nacionalnem socializmu. Težje se bo svet rešil sovjetskega imperializma, ker zavzema globalne dimenzije in je v svoji ideologiji predan »svetovni revoluciji«, s katero naj bi se delovno človek osvobodil izkoriščanja in izžemanja kapitalizma, kar mnogi danes sprejemajo kot edino rešitev vseh socialnih problemov, ki tarejo moderni svet. Tej zmotni veri so na žalost zapadli tudi mnogi katoličani, med njimi mnogi duhovniki in škofje katoliške Cerkve, ki se javno upirajo naukom Cerkve in zagovarjajo zmedene pojme, katere so brezbožniki uspešno plasirali z neprestano propagando med nepoučene in za modernizacijo dostopne ljudi, ki v svoji plitki veri ne morejo več ločiti dobro od zlega, pametno od neumnega, koristnega od škodljivega. V tej pasivnosti današnjih vernikov je plodno polje marksizma, kjer sejajo zrna svoje svetovne revolucije. Slovenci pri tem nismo izvzeti. Še doma so nam komunisti trobili, da je politika tista, ki je bila kriva vse naše narodne tragedije. Mi kot bedaki, smo to za njimi ponavljali in smo zasovražili politiko in tiste, ki so se s politiko ukvarjali. Vse naše težave smo naprtili tistim, ki so narod v usodnih dneh vodili, sami pa smo ostali svetniki in v tem prepričanju sedaj grajamo in obsojamo. To je absurd, ki se ga moramo čim prej rešiti, če hočemo resnično narodu dobro, zanj delali in pripravljati pot, po kateri bo narod dosegel tisto, za kar so se politični aktivisti borili za časa avstro-ogrske monarhije in se borimo tudi mi. Med tistimi, ki so se takrat borili za slovensko svobodo, in borci za slovensko svobodo v današnjem času, ne vidim nobene razlike. Razlika je namreč samo v času. Takratne in današnje razmere bi nam morale biti jasne. Vsako dejanje v določenem času zahteva določene odločitve in sklepe. Kako bodo naša dejanja izgledala čez 50 ali sto let? Ne upam si misliti in si predstavljati! Kar pa je pri tem važno je to: V danih razmerah smo storili kar je bilo mogoče, da bi se naš narod ohranil, da bi dosegel in izpolnil dolgoletne sanje in zaživel v novi Karantaniji, združeni domovini vseh Slovencev, vernih, ponosnih, kulturno in gospodarsko naprednih ljudi, Kanadski rojaki! Dopisujte v Ameriško Domovino! s predstavništvi v mednarodnih forumih in z odločnim glasom v univerzalni vasi narodov. Dr. Arko je precej teh snovi obravnaval v svojem govoru. Nakazal je tudi nekaj poti, kako naj bi se Slovenci organizirali, da bi se to lažje izvedlo. Idealno teorijo pa je praktično težko izvesti in je zato treba ostati pri realnosti. Današnja realnost je za naš narod trpka, kot je bila 1. 1918. Izbira je minimalna. Kot Čehi in Slovaki, smo takrat tudi Slovenci videli svojo rešitev v združenju z ostalimi južnimi Slovani. Ne toliko zaradi svoje »majhnosti«, pač pa zaradi utelešenega panslavizma, ker smo pričakovali, da bomo v slovanski državi imeli več pravic in več svobode, kot naj jih je nudil avstro-ogrski imperij. Do neke mere smo to tudi dosegli. Dr. Anton Korošec je kot Slovenec poslal vidna osebnost, ki je celo Hrvatom izposloval večjo avtonomijo, a bil končno izigran in interniran. Ali bomo danes rekli, da ni bil narodnjak in da je narod prodal srbstvu?! Ob praznovanju 68. obletnice naše narodne osamosvojitve se moramo prvo zavesti zgodovinskega dogodka, ki je popolnoma spremenil potek naše narodne zgodovine; drugo, kar moramo z vso odločnostjo zagovarjati in braniti, je dejstvo, da so slovenski politični aktivisti takratnega časa izbrali edino pot, ki jim je bila odprta, saj bi sicer danes lahko pripadali Avstriji tako, kot ji pripada Koroška. Po njihovem odloku smo pripadli (!) oziroma smo se odločili za zvezo južno-slovanskih narodov. Tako so se odločili Slovaki za zvezo s Čehi, in se danes, kot Slovenci, ne počutijo dobro v Češkoslovaški državi. S tem pa ni rečeno, da so napačno ravnali. Kar mislim s tem poudariti, je to: Slovenci smo se po tisočr letni tlaki nemštvu dokopali do samostojnosti in v novoustanovljeni državi (ki je bila »ujedinjena« 1. dec. 1918) postali kolikor toliko neodvisni. To je bila prva stopnja iz stoletnega suženjstva in vsak, ki je pričakoval ali iz današnjih časov presoja in obsoja ljudi, ki so takrat narod vodili, da bi si Slovenci takrat ustanovili svojo državo, je sanjač in ne-realist. Morda bi si takrat z večjo agitacijo in močnejšim političnim delom priborili Koroško in Primorsko, do svoje države pa ne bi bili prišli. O tem sem trdno prepričan. Povojne razmere in interesi zmagovalcev, ki so krojili meje, našemu narodu niso posvečali najmanjše pozornosti/ Hoteli so ustanoviti državne bloke, ki ne bodo vabljivi plen poželjevim sosedom, s čemer so preprečili nadaljnje sovražnosti in vojaške spopade. To jim je do neke mere uspelo, dokler ni Hitler zadivjal čez Evropo in pahnil svet v drugo svetovno vojno. Kaj pa se je potem na Slovenskem zgodilo, je danes že vsem dobro znano. Zato je važno, da se ob vsakoletnem praznovanju našega narodnega praznika 29. oktobra 1918 tega zavedamo, in v zgodovinski perspektivi ocenjujemo delo prednamcev, ki so se za slovensko svobodo borili, ko mi še rojeni nismo bili, pa so dali od sebe vse svoje energije, da bi se narod ohranil, zaživel v svobodi, in, da, nekoč tudi v svoji novi Karantaniji. To so bile njihove sanje in so naše sanje. Upajmo, da jih bo bodoči slovenski rod nekoč uresničil. Otmar Mauser Hotelir Vinko Levstik (Po Kat. glasu) - Vinko Levstik, lastnik Palace Hotela v Gorici (gl. oglas na str. 6), se vedno bolj uveljavlja na Goriškem, potem ko je vrsto let uspešno deloval v Rimu. Tako ga je 29. oktobra letos Goriško pokrajinsko združenje na svoji skupščini izvolilo za svojega predsednika. Hotelir Levstik je dvakraten vitez (cavaliere) dela: vitez Italije za njegov doprinos k pospeševanju turizma in vitez mednarodnega združenja vitezov turizma. V tem svojstvu je tudi predstavnik dežele Furla-nije-Julijska krajina in za Slovenijo. S tem v zvezi je bil za viteza imenovan na njegov predlog Slovenec iz Jugoslavije, primorski rojak Franček Kosovel, lastnik restavracije »Pri Ribiču« v Portorožu. Našemu zvestemu naročniku, oglaševalcu in podporniku iskrene čestitke ob najnovejšem poslovnem priznanju! KOLEDAR PRIREDITEV ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA .v. .,„ ;, •'; . yi ' ■ vnu Nadaljevanje WIMBER 23. — Žegnanjskt festival pri Mariji Vnebovzeti. Pričetek ob 3. pop. DECEMBER 5. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi srečanje s škofom A. Edwardom Pevcem v semenišču Borromeo. 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. 7. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu priredi miklavževanje. Začetek ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v Slov. domu na 15810 Holmes Ave. Pričetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. • i >■ 31. — Baragov dom priredi silvestrovanje z večerjo in plesom v prostorih Baragovega doma. 31. — Podr. štev. 1655 Katoliških vojnih veteranov priredi silvestrovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Večerja ob 8.30 zv. 24. * *-+MRroslava.30-letnice Baragovega doma v avditoriju Sv. Vida. 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. FEBRUAR 21. — St. Clair lovsko društvo priredi Lovsko večerjo v Slov. nar. domu na St. Clairju. MAREC 29. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. APRIL 4. — Pevski zbor Zarja priredi pomladni koncert v SDD na Recher Ave. 26. — St. Clairski upokojenci praznujejo svojo 25. obletnico in prirede svoje letno kosilo v spodnji dvorani SND na St. Clairju. Serviranje od 1. do 3.30 pop., zabava do 5. pop. OKTOBER 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju. »Molijo, čuješ, molijo,« je zbudil starejši mlajšega. »Res je, molijo. Nemara smo res zaprli nedolžno dekle.« Starejši je prikimal in še sam začel pregibati ustnice v molitvi. Tako toplo mu je bilo pri duši, kot bi našel srečo davnih otroških let. Še dolgo v noč sta se iz ječe slišala molitev in petje. Potem je vse utihnilo. Blagodejni spanec je vsem podaril ure pozabe in utehe. Bleda svetloba je naznanjala nov dan, ko so biriča nenadoma zbudili udarci ob vrata ječe. »Urške ni več med nami.« Ječar je odprl vrata in ostrmel. Vanj je v veselem začude- Naš narodni praznik (Nadaljevanje s str. 4) dno zavednost in klical k slogi in sodelovanju. Pesmi »goriškega slavčka« so ponarodele. Bil je priča tragičnim dogodkom (izguba Benečije); po drugi strani pa je prav v njegovem obdobju slovenski narod živel v pričakovanju na boljše politične čase. Gregorčič je z optimizmom gledal na bodočnost slovenskega naroda in vseh Slovanov. Že v goriški gimnaziji se je navduševal za geslo narodne enakopravnosti in zedinjene Slovenije. V Kobadiru je pa kot kaplan aktivno prevzel ljudskoprosvetno delo. Takšni narodni vzgojitelji, kot je bil Simon Gregorčič, so gradili našemu narodu bodočnost in nam pripravili pot za popolnejše narodne ustanove in politične strukture. Zavedali so se, da rast slovenskega naroda ni odvisna od naše gospodarske ali vojaške moči in tudi ne od drugih držav, temveč od osebnega dozorevanja v gojenju demokratičnih principov, v spoštovanju slovenske tradicije in v bogatem kulturnem življenju. Isto pravilo velja v sedanjem slovenskem trenutku v kaj različnih nazorskih, zemljepisnih, družbenih, političnih in kulturnih razmerah. Tudi danes je borba za obstanek in rast naroda težka, morda je to najbolj kritično obdobje v zgodovini slovenskega naroda. Iskati moramo nove načine in poti, da bomo zaživeli nov 29. oktober, da bi na obzorju XXI. stoletja Slovenija postala svobodna in enotna. Le ljubezen do naroda in trdna volja nas bosta pripeljali do cilja. Željo po svobodni in enotni Sloveniji podelimo bodočim rodovom kot dolžnost in kot čast, in z gfobokim zaupanjem v srcu vzkliknimo s pesnikom Gregorčičem: »Bog čuvaj domovino mojo!« ,Svobodna Slovenija (6. nov. 1986) nju strmelo šest jetnikov. »Kako se je moglo to zgoditi? Vrata so bila zaklenjena. Vidva sta jih odprla,« se je jezno zadrl nad biričema. »Seveda, midva bi jih odprla! S čim pa?« r'! »Pazila nista dovolj.« »Nič nisva videla, da bi kdo prišel in vrata odprl.« »Seveda, ko sta spala kot kladi. Nekdo je bil tu in vrata odprl, kako naj bi drugače zbežala? Ne bi rad bil v vajini koži. Grof bo rohnel, še bolj pa goriški glavar.« Še so se prepirali, ko je privihral grof. Slišal je vpitje, ki ni nič dobrega obetalo. Sinoči mu je žena vse povedala in ni mu bilo prav, da so dekle zaprli v njegovo ječo. »Gospod, sinoči smo jo dali v celico. Sam sem zaklenil vrata in tu sta vso noč stražila gr-garska biriča. Kako je mogla uiti, res ne vem,« se je opravičeval prestrašeni ječar. »Tebe borni dal v ječo, dokler se dekle ne najde, potem boš že vedel, kako se je.to pripetilo.« »Mati božja je prišla ponjo, ona jo je rešila, kakor bo tudi nas rešila iz vaših rok,« je zdajci zavpila žena v ječi. Vrata so bila še vedno odprta in grofu je zledenela kri po žilah, ko je pred seboj zagledal žive okostnjake. Postalo ga je sram in je odšel. »Stvar bomo preiskali. Krivca moramo najti,« je še zavpil ter se pognal po stopnicah navzgor. Očitajoči pogledi jetnikov so šli za njim. Urška pa je že sedela v župnišču in pripovedovala presenečenemu vikarju. »Naj mi oprostijo, gospod, če sem vas tako zgodaj zbudila. A neki notranji glas mi je pravil, da moram najprej vam povedati, kaj se mi je zgodilo.« Ko je opisala pot iz Čepova-na do studenca, nato ugrabitev in srečanje s plemenitimi gospemi v grajski sobani, je začela pripovedovati o grozotah solkanske ječe. Vikarja je stresalo in venomer je ponavljal: »To je nezaslišano, to inpra-mo preprečiti, moramo!« Urška je pripovedovala dalje: »Začeli smo moliti In peti. Nič ne vem, kako dolgo. Potem smo vsi zaspali. Zbudila me je močna svetloba. Silno presenečena sem pogledala po sojetnikih, a vsi so mirno počivali. Vrata ječe so se odprla in stopila sem na hodnik. Ob vratih sta na klopi spala grgarska biriča. Ozrla sem se, če mi kdo sledi, a videla sem le zaprta vrata. Svetloba me je vodila dalje in mirno sem šla za njo. Pri glavnem vhodu je stal vratar. Zdelo se je, da nič ne vidi, niti trenil ni, ko so se vrata odprla in sem stopila na prosto. - 1987 -JANUAR Slovenian Smoked Sausages $2.59 Ib. or $2.39 if over 10 lbs. Slovenian Fresh Sausages $2.39 lb. Rice & Blood Sausages $1.59 lb. Home-smoked Bacon $1.79 lb. Homemade Salami, Želodec & Cottage Ham $2.69 lb. We also have homemade poticas and strudels. R & D SAUSAGE Co. „ Phone: 692-1832 15714 Waterloo Rd. Closed Mondays Dragi rojaki, potujete v Evropo? Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK: DOBRODOŠLI! PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1 Svetloba me je vodila dalje in me pustila pred vrati župnišča, Tu je izginili,« »Verjamem ti, Urška, da govoriš resnico in te Mati božja varuje. To je nov dokaz resničnosti njenega prikazanja. Hoče hišo na gori. Pa gotovo si lačna, takoj, pokličem sestro,«, p j »Ni treba, i sem že tu,« seje oglasila Marija in prinesla toplega mleka in ječmenovega kruha. Z jiaglimi i koraki je stopala v hrib;'Do Prevala m srečala nikogar'. Tam pa je naletela na gručo ljudi, namenjenih v Solkan. Že od daleč sojo spoznali in zagnali krik. »Urška je, spet je svobodna!« »Urška!« ji je stekla napr° mati Tereza in jo objela. »Marija me je spet rešil3. Na Skalnico pojdimo!« »Da, na Skalnico, na Skal- nico!« so vsi ponavljali. (Nadaljevanje prihodni torek) Ameriška Domovina je Vaš list! MALI OGLASI FOR RENT rms. (up) between E- ^ i E. 200 Sts. Slovenian ^ :roatian couple prefen6 461-2262 (87,90! V NAJEM E sob, spodaj. St. Clair in 0. Starejši zakonski paf 1 ednost. $200 mesečno 3pozit. Kličite 449-l706(gP7) pop. FOR RENT. ^ apts., up. 4 rms * ^ ch. Newly decorated- tus area. 431-8998. ^ FOR RENT loms & bath, up- ^gga >y Ave. in Euclid. $ ith. Call 481-2023.^ g7) HOUSEWORK ob f week. Steady I Jrive. Gates Mill5 a 2-9290. lQ0.87) COOK WANTED e Collinwood Slovenian ,g irnc ;d . r./i = For Sale by O*««1’ c0\. Mod. 3 bdrm Eucl,dfafTiilV Form. Din. rm. Lge ^g0d rm. Great family horn®; 692-0633. (gl cond. 2. 0; 8; Ar Ph Pa Ce tor P V Needed for lunch tim® Contact Dan Pavšek („) 8199. FOR RENT .0r E. 61 St.''— 4 rooms- ^ ^ t 1 J aic I f ( 1 t *»k sh E citizen or single Per^i»' St. Vitus. Call 431-^.g7l 0i9 Apartment for Kcn ^ 6 rooms, up. Qu'et'o£jer<1 ^ maintained. Strictly ^ E<] kitch, wall-to-wall caf^e^e9' Mt °n *071 ^ (86-8 Close to two bus oSit a,, sonable. Security D Call 431-8800. Imenik slovenskih društev rf Slovene Organization Roster Waterloo Slovenian pensioners club President: Frank Bittenc 1st Vice-Pres.: Louis Jartz 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff lRn*>C''Treas" Steve Shimits, TOSO Lake Shore Blvd., Apt. 107, tl|clid, OH 44117, Tel. 531-2281 ^ec. Sec.: Helen Vukčevič Auditing Comm.: Louis Jartz, Kristoff, Mollie Raab ianning Comm.: Alice Bozic, ^ Kristoff, Frank Bittenc, Steve limits, Cecelia Wolf iov. and Eng. Publicity: Cecelia °t' Ann Kristoff, Helen Vukčevič Ped. reps.: Louis Jartz, Steve Shi-'ts, Frank Greg; Frank Bittenc; ®rnate: Cecelia Wolf a|i Reps,: Frank Slejko, Louis ^rebevsek Slov. Home for Aged Reps.: Alice *lc. Tony Silc, Tony Sturm Head Cook: Millie Bradač Nn?VENE pensioners club "BURgh—MAPLE HEIGHTS 663^eot: John Taucher, Tel. yiae-Pres.: Mary Zivny ^reas': JosePhine Rezin, 0H44lR,°C,lSide Rd- MaP'e Hts" n. 137, Tel. 662-9064 ec- Sec Audit, 6cy .: Donna Stubljer Urh °rs: Louis Champa, Frank Ur^c. John Perc rneetings are held the at! " yyednesday of each month, n|an n ’ alternating at the Slove-505q of11' Rornes on E- 80 St. and ^ anley Aye., Maple Hts. Iner*c*n Slovene Pensioners Club Barberton, Ohio Vic8,pent: Vincent Lauter Sece res.: Joseph Yankovich ?45 ' reas-: Jennie B. Nagel, °H 44,th St- NW„ Barberton, 825-6? ~ Telephone: 1-216- Rec q °r 825-2267. Aud' eC ' An9ela Polk Anae|,'*°rs: Frances Smrdel, Subs,^SiCh' Mary Kovacic F6[j ute: Josephine Plainer Ange|a F*eps-: Theresa Cekada, bhine p, °lk’ Frar,ces Smrdel, Jose-bate m atner' Jennie B. Nagel; alter-Meet;^ Kov8cic ^6 tnont^8 eVery *’rst "LLiursday of Lei at 1 p.m. in the Slovene H Of?0 14th St” N W-' Barber' J^°gressive Slovene 0|,»en of America Sl,PREME BOARD ls*v?en*: Florence Unetlch 2ng vC6 pres.: Joyce Plemel aic lce-Pres.: Josephine Tom- Hio Millie Bradač Corr c C': Em,,y Starman C ' Kazen > Auditorrer: M®rie Plevnik *»k, p ‘ Jennie Zaman, Vida ^»bjf ^.ces Mauric, Josephine ^uc wlTa Tib'ash 9a p0 elfare: Cecelia Wolf, ^Ukc °Zat> Rose Gorman, Helen Hlstofi' Carol*ne Lokar. |. Fdit0..a.n; J°ar,n» Jadrich y d 0r: Agnes Elish ? S«,, Sp,6 " Sophie l\ jH Sec^': Vida Si?*™ CIRCLE 2 President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Fitipic Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-26031 Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome. CIRCLE 3 President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m. Pevska društva Singing Societies PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara Šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mart Erdani Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik. Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103. GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Don Mausser 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Batis Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Vladimir Malečkar Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave. New members are always welcome. JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic, Jodi Mann (alt) Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech . Rehearsals are held every Wednasday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmen's Home, 15336 Waterloo Rd., Rm. 3. PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Llpnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfleid Hts,,,. OH 44125, tel. 581-1677 Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155. A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivlk Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel Director: Marie Pivik CIRCLE 2 SNPJ SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Elizabeth Stislow Treasurer: Chris Merrill Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month. Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PL, Chicago, ' IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435. Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont. PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis. President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Hackett SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA President: Edwin Polšak Vice President: Jennie Fatur 2nd Vice President: Vicky Kozel Corr./Rec. Sec’y: Jennie Mramor 266 E. 204 St., Euclid, OH 44123 Tel.: (216) 486-1160 Sec’y.-Treas.: Mike Perme Musical Director: Richard Tomsic Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Doug Elersich, Josephine Turkman Auditors: Rudy Kozan, Irene Kelley, Frank Elersich Planning Comm,: Sophie Elersich, Barbara Elersich, Frank Kokal, frma Pryately Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30 —9:30 at the Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem! Folklorne skupine Folklore Groups PLESNA SKUPINA KRES Predsednica: Vera Maršič Podpreds.: Peter Lekšan Blagajnik: Peter Hauptman Tajnica: Donna Stefančič Zapisnikarica: Tanja Lončar Športni referent: Jože Tavčar Odborniki: Maria Gobetz, Marko Zakrajšek, Tomaž Zakrajšek m Razna društva Various Groups MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriča; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381 -5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj ST. MARV’S PARISH P.T.U. ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc Honorary President: Sister Margaret President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr. 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531 -4556*(H); 431-6062 (B) Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr. 2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave. Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities. C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: ManrijiftWls 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Well. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth Ritual Off,: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Catherine Ostrunic Trustee 1 Yr.: Mitzie Andrews Social Secretaiy^J» Mohorčič Chaplain: Rev.' Jompn Boznar Meetings ar^Jiold the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m. ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Principal: Sr. Ann Marie Kanusek, SND President: Andrea Borštnik 1st Vice Pres.: Mary Jo Rom 2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Margo Repka Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Beverly Retman Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August. Dues are $3.00 and paid in September for each school year. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Ciril Preželj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik; Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can. Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio BELOKRANJSKI KLUB Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar; Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec In Milena Dovič ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Štefan Režonja, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Rozika Jaklič, Franček Toplak, Agnes Vi-dervol, Jelica Prelog Nadzorni odbor: Angela Moser, Lojzka Feguš, Branko Senica, Martin Wafentschak Razsodišče: Marija Goršek, Tone Zgoznik, Pepca Feguš, Lenka Mismaš Kuhinja: Elza Zgoznik, Angela Pihlar, Frančiška Benko, Marija Walent-schak, Angela Radej Seje: Po dogovoru SLOV ENSKO—A M KRIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Frank Cendot Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina-Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Bike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Miarija Dekleva, 25151 Farrington Aye.. Euclid, OH 44132, tet 264-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojie Cenčič Nadzorni odbor: Rudolph M. Suset, Štefan Durjava, John Zadko-vich Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (nadaljevanje s 7. str.) ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagafnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st. SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION Hon. President:' Frank J. Lausche President: Dr. Karl B. Bonutti Vice President: Ann M. Opeka Secretary: Francine M. Snyder Treasurer: James E. Logar Executive Committee (At Large): Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal Mailing Address: c/o James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143 SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisa, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Joseph Skrabec. Alternates: Elmer Nahtigal (1st), Frances Mauric (2nd). Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A. Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A. SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY (Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.) President: Anne Ryavec Vice-Pres.: Tonia Grdina Hinkle Sec.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, O. 44110, tel. 486-3069 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich THE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD President: Jean Križman Vice Pres.: Justine Girod Treasurer: Josephine Turkman Secretary and Rec. Sec'y.: Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110 Auditors: Sophia Opeka, John J. Streck, Carol Sadar Membership: Eleanore Rudman, Katherine Dissauer Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust Bylaws: Nancy Walden Program Coordinator: Mildred Hoegler Federation of Slovenian Natl. Homes: John Habat Historian: Maria Dimitrtjevic Newsletter Chairwomen: Doris Sadar and Mary Sell Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 361-1893 Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar) Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees: Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio KLUB LJUBLJANA Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrlsha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Cathy Boh Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039 Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec Pravni svetovalec: Tom Lobe BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca in Lojze Debeljak, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Vinko Štefančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru. Dramatska društva Dramatic Societies ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser športni referent: Frank Zalar st., Matija Grdadolnik Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave. LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Mary Kobal; V. President: Christine Kovatch; Secy.-Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, O. 44092, tel. 944-1429; Rec. Secy.: Marica Lokar; Audit Comm.: Christine Kovatch, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin; Shrimp & fish fry every Friday from 1 1 a.m. to 8 p.m. Also on the menu are goulash & polenta, sauer-krat & sausages, breaded pork & breaded chicken. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 1 2. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli. S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. dr. Jože Gole Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: John Bambič Tajnica: Marta Mejač Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Coffelt Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač Pomočnik upravnik parka: Stane Jaklič Prosvetni vodja: Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje: Biba Kralj-Bambič Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Referentka za plesno skupino Triglav: Isabelle Kralj Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH: Loni Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Alojz Galič Bara: Dan Mejač Pomočnik pri bari: Albert Zigoy Kuhinja: Loni Limoni st. Nadzorni odbor: Karel Majerle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luči Kolman, Janez Levičar THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Erna Kotuia Vice-Pres.: Ellie Michaels Secretary: Mamie Willis Treasurer: Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotuia, Paul Tucker Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter's Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida. Predlogi za izboljšanje -dolgoročnega Medicare skrbstva CLEVELAND, O. - O stiski ostarelih ljudi glede dolgoročnega zdravljenja v bolnišnici ali negovališču (Nursing Home) oziroma v Domu za ostarele smo že poročali. O tej zadevi smo pred nedavnim brali poročilo, da je Department of Health and Human Services nujno priporočal predsedniku Ronaldu Reaganu, da vlada razmisli o možnosti podaljšanja Medicare za kritje večjega dela stroškov za dolgoročne težke bolezni. To poročilo, ki je zaenkrat še zaupno glede predlaganih izboljšanj Medicare in se pripravlja pod nadzorstvom tajnika za zdravstvo, med drugim tudi predlaga, da bi federalne in državne ustanove vzpodbujale ali celo zahtevale, da tudi delodajalci poskrbijo za boljše bolniško zavarovanje za kritje večjega dela stroškov dolgoročnih bolezni ostarelih ljudi. Medicare krije zdravstvene stroške za 31 milijonov ostarelih ali delanezmožnih ljudi. Delodajalci delno ali vse krijejo bolniško zavarovanje za 85,7 milijona delavcev in uslužbencev in za 44,6 milijona njih družinskih članov. Predsednik Reagan je v svojem predsedniškem govoru — Stale of the Union — v februarju predlagal podrobno študijo o tem perečem problemu. Tajnik za zdravstvo bo ali morda že je takoj po volitvah predložil svoje poročilo oziroma študijo s predlogi za razširjenje Medicare skrbstva za dolgoročne bolezni. Rešitev tega problema ni tako enostavna, kot si po svojih občutkih predstavljamo. Zgoraj navedene številke o bolniškem zavarovanju in Medicare takoj pokažejo, če bi vsakemu bil primaknjen samo en dolar, bi to že znašlo več kot 100 milijonov dolarjev. Vlada se bori za zmanjšanje ogromnega deficita in si nerada nalaga nova bremena. Več zelo koristnih in tudi izvedljivih predlogov za izboljšanje Medicare vsebuje poročilo tajnika za zdravstvo. P° nekaterih predlogih bi nekaj novih bremen prevzele zvezne države, takoj bi bilo treba uvesti boljše in razširjeno bolniško zavarovanje in določi1' skrajno višino, katero ^ moral dolgoročni Medicare bolnik plačati, potem pa bi naj Medicare prevzel skrb za kri'je stroškov. Človeško zelo razumljiva )e praksa, da starejši ljudje radi zapustijo ali prepišejo svoje premoženje svojim dedičem a > dobrodelnim ustanovam, sam se pa potem prepustijo, da za nje skrbijo javne ustanove, d česar imajo pravico, ker so brez sredstev. Dediči ali jaV^e ustanove, med katere je bi ° premoženje razdeljeno, Pa se potem ne zmenijo, da bi bo nim starim ljudem kaj poma gali. Prizadeti stari ljudje pa^e imajo slabše oskrbo, kot Če 1 mogli sami kaj prispevati za svojo bolniško nego. Kot je zgoraj omenjeno-bodo izvedenci preštudira 1 predloge federalnega 3 za zdravstvo, morda kaj 0(3 , brili, nekaj odklonili ali sam' predlagali izboljšanje. Vs' s pa zavedajo, da je nujno P° trebno hitro nekaj ukreniti z izboljšanje skrbstva ostare 1 ljudi, katerih zdravstveno sta^ nje je takšno, da se do svoj smrti ne bodo več opomoB Rojaki! Priporočaj*6 Ameriško Domovino svojim slovenskim ( prijateljem in znancem* Za zanesljivost in stvarnost ce*1 pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 St. Clair Ave. tel. 881-2351 Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. -