5tev. 17. V Novem mestu 1 septciubru i\)i)L XVII. letnik. Novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je aa cc!o let© naprej 2 K, za pol leta I K. — Dopi«e »prejerna nrednik, narocuino in oznaoila tiskama J. Erajec uael. v Novem mesto. Ovnanüa »e plačujejo od dvoitopne petit-vrste za enkrat 16, za dvakrat 24 in za trikrat 30 vinarj ev. ctospodarske stvari. Kmetijska sola na Grmu. (Ponatis is „Slovenca.") Oziraje se po nasi domovini opazujem©, da 8e vsi sloji prebivalstva trudijo za svoj obstanek; vsi zastavljajo vse svoje sile, da se vzdržujejo na povrsmh Povsod se upeljujejo nove iznajdbe in napraver ki uspešno uplivajo na napredek. V zadnjih desetletjih pretečenega stoletja zaeelo se je tudi pri kmetijskem stanu z vzgledom in podukom od etrani države, dežele in naprednili gospodarjev uplivati, da bi se kmetijstvo zbolj- salo in da bi vec donasalo. Za vzgled omenimo le obnovljenje po trtni uši uničenih vinogradov, snovanje raznih kmetijskih zadrug, vpeljavo pri- kladnejših pasem goveje živine, konj, prasičev, intenzivno obdelovanje travnikov, vinogradov in gnojenje z umetiiiini gnojili, poveeano pridelo- vanje krmskih rastlin, ekonomično ravnanje z gnojem i. t. d. Pri vseh stanovih opažamo, da se polaga na strokovno izobrazbo mladine za njen prihodnji poklic največja važnost in po- zornost. Samo ob sebi je umevno, da napno starisi vse sile, da morejo svojega sina, name- njenega n. pr. za uradniski, kupcijski ali obrt- niski stan, tako izobraziti, da bode v izvoljenem poklicu in stanu zadobil ne le obstanek, ampak da bode v njem n a p r e d o v a 1 in se čutil za- dovoljnega, srecnega ter bode hvaležen roditeljem za skrb in žrtve, ki so jih imeli ž njim. Ce velja to pravilo za te stanove, velja to dandanes se več za kmetijski stan. Z gospodarstvom na kraetijskem poseatvu je združeno precejsno premoženje. Ne le da je treba njive, polja, travnike, vinograde obdelovati, ampak skrbeti se mora za živino, pridelke, po- slopja, gozd i. t. d. V varstvu gospodarjev so: družina, stariši, delavci in drugi posli. Od pra- vega gospodarja je odvisna bolj ali manj srecna izvrsitev raznih del in njihova kakovost; od bolj ali manj paznega gospodarja zavisi marsi- Biseri iz Suhe Krajine. Nabra) Hinjski. 3. Pesem o smrti. Roz'ce le en čas cveto Ticki le en čas pojo Hitro pride zima, raraz Tički zbegnejo od nas. Še hujsi kakor zimica Je od smrti štimica, Ko na vrata poterklja: „Mlada Micka, si doma?" Micka se močno prestras' Ko od smrti slisi glas, Smil' se tavženkrat BogfU Kaksen glas je neki to. „Mlada Micka, se ne boj, Danes pojdes ti z menoj. Bog če rajtengo imet' Od tvojih dva in dvajset let.u „„Smrt, pojdi po širokem svet', Poberi bolne, stare pred, Ker že komaj čakajo In po tebi prašajo."" „Mene posle zdaj Bog les, Znaua mi je \saka vas. Kar je Adamovih otrok Meni je izročil Bog. Sodnji dan ne bo popred, Da končala bom eel svet. Če je kdo star ali mlad, Ni mi treba popras'vat'. Jaz prehodim v en' minus Več ko tičica s perut' Se ne ognem svetlih kron, Sežem v cesarski tron." „„Moj Bog, če je pa tako, Pusti vzeti mi sloyo Od ljube moje matere, Ki preliyajo solze .... Zdaj vas kusnem oče, mat', Meni ni več pomagat' Smrt mi kaže že koso, Da me pokosila bo. 174. stran. JJUEENJSKE NÜVTÜE7 8tev. j v katera nesreca pri hisi, pri živini, na polju, trav- nikih, v vinogradih in gozdu; od njega razum- nosti je odvisno bolj ali manj ugodno specavanje naturalnili pridelkov, pridelkov na posestvu; na njegovi previdnosti je ležeče, da marsikatero ne- priliko odvrne od hise glede tožba, prepirov itd. Z eno besedo, kakor je pri vsakem drugem stanu potrebna strokovna in občna omika, paz- ljivost, marljivost in druge čednosti, se bolj potrebne so te lastnosti pri kmetovalcu-posest- niku, kjer se pomanjkljivost ene ali druge teh lastnosti tern bolj čuti in opazi, čim obširneje je gospodarstvo in čim neugodnise leži. Da se potrebna izobraženost za umno go- spodarstvo obširnejega kmetijskega poaestva v navadnih razmerah ne da več doseči le na oče- tovem domu pod vodstvom starisev, o tem se je omikani svet že davno prepričal in zato so za- čele države in dežele kakor tu ustanavljati za to strokovno izobrazbo potrebne sole, kjer se mladina teoretiöno in praktično izvežba za svoj prihodnji poklic. Tako imamo dandanes v Av- striji, in sicer samo v Cislitaniji: 2 visoki kme- tijski soli, 12 srednjih kmetijskih sol, 5 sred- njih gozdarskih šol, 2 srednji soli za vinarstvo in sadjarstvo, 1 srednjo solo za pivovarje, 40 nižjih kmetijskih šol, 63 nižjih zimskih kme- tijskih sol in 47 drugih specijalnih nizjih kme- tijskih in gospodinjskih šol, skupaj 172 kmetijskih sol, katere je v pretečenem solskem letu obis- kovalo 6176 učencev, ki so se namenili, da bodo v raznih strokah kmetijstva delovali v praktičnem življeaju. Od vseh teh šol ste na kranjskem sarao dve in sicer kmetijska Solana Grmu in gospodinjska sola v Ljubljani. Prvo vzdržuje dežela Kranjska in ima glavni namen, da dobivajo v njej mladeniči, ki so do- vršili vsaj ljudsko solo in se hočejo posvetiti kmetijskemu stanu, strokovno izobrazbo. Z ozirom na razne potrebe v deželi se i tu pod- ucuje v raznih panogah kmetijstva, in sicer: poljedelstvo, živinoreja, živinozdravnistvo, vinar- stvo, sadjarstvo, gozdarstvo i. t. d. In da dobi ves poduk popoln vspeh in obliko, podučuje se tudi v 8plošno izobraževainih predmetih, kakor: slovenski jezik, racunstvo, risanje, naravoslovje, petje in verouk. Učenci stanujejo skupno v zrač- nih in obsirnih solskih prostorih; ves njilivo poduk se deli v dva dela: v teoreticni, pri solskem poduku, in prakticni, pri izvrsevanju raznih prakticnih del na solskem posestvu, ki meri z gozdi in vinogradi vred blizu 100 oralov, ki tedaj reprezentuje precej obsežno gospodar- sko posestvo, na katerem se izvrsujejo vse v deželi nahajajoče se kmetijske panoge. V ve- dnem nadzorstvu živijo tu učenci s svojimi uči- telji in navoditelji prakticnih del v enem po- slopju kakor jedna velika rodbina ter se vse. delovanje sole koncentrira v tem, da se vzgoje ucenci v skrbne, strokovno izobražene gospodarje, sposobne za praktično kmetijsko življenje in sistematično delo. Ker ima sola nadaljni namen, da razširja v deželi sadna in trsna plemena, žitno in drugo seme, dobre pastne goveje živine in prašičev, da s vzglednim obdelovanjem gospodarskili kultur in z umnim oskrbovanjem posestva, s potovalnim podukom in prirejanjem specijelnih gospodarskih tečajev, z raznimi poskusi in vpeljavami novih vrst, s podukom strokovnih spisov v strokovnih. in dnevnih casopisih zbuja k posnemanju sedaj delujoče gospodarje, zato imajo ucenci i v tem Mrzlo vam podam roko, Da slovo vzamem ž njo. Od smrti ste mi pripov'dval', Kome v zibelki zibal.. Od sosedov vseh vaskih, Od ženskih in od moških, In od fantov, od deklet Danes moram slovo vzet. Zapustim vas, ljuba mat', Zdaj 8i moram drugo zbrat', Katera ve za pravo pot, Da bom ved'la hodit' kod. 0 Kraljica ti nebes, Tebi se bom dala 6ez, Sem častila te vsak' dan Z angeljskim počeščenjem."" — Micka, rada s taboj grem, V imen' si krščena mojem Ni potreba se nič bat' Jest bom večno tvoja mat'. — „„Primi zdaj me za roko, Da po pot' me strnh ne bo, Ker stopim pred sodnji st