95
Perva beseda Ljubljanskiga sloven-
skiga zbora v Ljubljanskim gledišu5 30. dan veliciga travna. Hvala Bogu! de smo spet enkrat in sicer iz glo-bocine sere mile glase svoje domovine v gledišu peti slišali, — de smo se smeli spet enkrat na glas veseliti po dolgim terpljenji! Slava in hvala Ferdinandu, ki so nam to neprecenljivo veselje dodelili in nas sovražnik
spon odteli, ktere so nam toliko let branile, v svoji domači hiši m a t e r n i jezik govoriti in prepevati. Slava, slava Ferdinandu! — Slovenski zbor bi pa tudi ne bil mogel god miliga Cesarja vredniši praznovati, kakor z osvobodenim petjem domačih pesem; torej se mu prav lepo zahvalimo za to veselico, in ga prosimo, de bi jo nam kmalo in večkrat- ponovil, ne le v pesmih, temuč tudi v celih igrah, starih in novih, ktere posebno od gosp. Malavašiča pričakujemo.
V s i spevi so obilno zbranim poslušavcam tako močno dopadli, de niso bili zadovoljni, jih le enkrat slišati; iz vsih strani je donelo ,,še enkrat, še enkrat." Resnica je pa tudi, de zala pevka, vsi pevci in govorniki so se tako slavno obnašali, de današnja beseda je bila gotovo nar prijetniši vsih letašnjih Ljubljanskih koncertov.
Venec pervenstva pa podamo pevcu pesmi 7?Sloven ca dom" in govorniku „Veršača". Mili in krepki glasovi, kakor je beseda ali pesem nanesla, pa so mu tudi tako iz serca kipeli, de so nam mogli, ali bi bili hotli ali ne hotli, v serce seči. Drugič prosimo spet za 3,Slovenca dom" in za ;,Popotnika" od ravno tega gosp. pevca.
Po redu besede so se spevi takole sledili: 1) Slava našimu Cesarju, lepa narodna pesem od gosp. Potočnika, prav serčno v zboru (koru) petu. 2) Potem je sledila zmes slovanskih napevov, od slovečiga mlajšiga S trausa na Dunaj i sostavljena; 3) Dolen-ska, gosp. Potočnika, peta od štirih glasovitih pev-cov, kteri bi nam bili še bolj dopadli, ko bi bili posebno poslednje versticenekako bolj živo povzdigovali. 4) Ve-selja dom, pesem gosp. Slomšeka, nam je prav ljubo zapela imenovana prijazna gospodična. 5) V o j a š k a od
gosp. Koseskiga, krepko in goreče govorjena od ne-kiga gosp. modroslovca, je vnela vse serca. 6) Igra na klaviru je bila igra mojstra; 7) „S lov en ca dom", premila pesem, od ktere smo že govorili. 8) Slovanska popotna, od gosp. Fleišmana prav umetno zložena; 9) Veršač, od Vo'dnika; mojster-skiga govornika smo že zgorej pohvalili; 10) Igra na klaviru, še lepši od perve; 11) Pesem slovenskih narodnih stražnikov, besede od gosp. Malavašiča. napev od gosp. Fleišmana, v krepkim zboru prijetno peta; 17) Mornar, besede gosp. Prešerna, napev od gosp. Fleišmana, je lepo zložena pesem; nam pa stareji in že povsod znan napev vunder še bolj dopade; 18) Od gosp. Fleišmana zložen dvopev ;,V spomin Vodnika, gosp. Prešerna, sta že pohvaljena gospodična in pa glasoviten pevec tako lepo pela, de sta ga tudi mogla ponoviti. 19. Duh slovenski, pet v zboru, je po pravici silno dopadel. Sklep vsiga je bila narodna pesem ;?Slava našimu Cesarju", vdru-gič peta.
Ne moremo tega popisa dokončati, de bi se ne zahvalili gosp. Bučarju, ki si jeza napravo perve slovenske besede toliko truda prizadjal; pohvaliti moramo pa tudi gosp.Mašeka, učenika Ljubljanske muzi-kalne šole, ki je le za klavir napravljene rečila pa v celo muziko prestavil in pa gosp. Fleišmana, ki s pravim veseljem in hvale vredno umetnostjo napeve slovenskih pesem zlaga. Tudi oršester se je dobro deržal. — Vsak dober Krajnc je zadovoljen glediše zapustil z vošilam, de bi nam slovenski zbor enako veselico zopet kmalo napravil. ___________                  Dr. B.
96