Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto
80 kr- —ilK&j
Za tuje drž. več poštni stroški.
„Soča“
z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr.
i Oglasi se plačujejo za tristopno petii-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej.
Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 9.
Rokopisi se ne vračajo,
Izdajatelj In odg-ovorni urednik A. Gabršček. — Tiska .Goriška tiskarna** A. Gabršček (odg-ovoren Josip Krmpotič).
§fcMP*~ Prvo četrtletje smo že končali, a niti polovica naročnikov ni še naredila svoje dolžnosti. — 80 kr. naročnine je pač tako neznatna cena, da bi nikdo ne smel zaostajati ž njo. — Prihodnjič opomnimo nemarne dolžnike s plavim svinčnikom na pasu. ■"T8PI]*
„Glasbena Matica^
na Dunaju.
Našim čitateljem je dobro znano, kako velikodušno je prihitel carski Dunaj na pomoč beli Ljubljani, ko je ta ležala v razvalinah po znanem potresu. — Da bi se Ljubljana dostojno zahvalila Dunaju, poslala je tje gori veliki mešani zbor „Glasbene Matice**, da priredi dva koncerta v prid dunajskim ubožcem in drugim dobrodelnim društvom.
To je bila srečna, krasna misel, katero je bila prva sprožila rodoljubna Slovenka, odlična gospa — dr. Jenkova. Hvala jej!
Res, srečna misel je bila ta, kajti zagotovila si je že naprej prijazen odmev v srcih dunajskega občinstva. Bela Ljubljana pošlje na Dunaj veliko odposlanstvo, da se zahvali za dokazano velikodušje v — pesmi, v pesmi slovenski. — Kak6 lepa taka zahvala !
Dunajčani sami so z radovednostjo pričakovali tako nenavadno zahvalo — pevskega zbora. Kaj neki izrednega more poslati mala Ljubljana na veliki Dunaj?! Da, tudi Slovenci smo se nekako bali, češ, kdo ve, ali je pevski zbor res dorastel težavni nalogi, katero si je postavil? Ali nič strahu, le naprej do postavljenega smotra!
In Ljubljančanje so nastopili dolgo pot naj Dunaj. Pevski zbor šteje nad 200 oseb, a pridružilo se je še enkrat toliko drugega občinstva. Poseben vlak je odpeljal to krasno odposlanstvo v petek 20. t. m. proti carskemu Dunaju. Slovesen je bil odhod, slovesna vožnja in veličasten prihod na Dunaj. Tamkaj so jih čakali slovenski rojaki in drugi slovanski bratje, pa tudi Nemci, in jih slovesno pozdravili kot dobrodošle goste na Dunaju. Vse Časnikarstvo jih je prijazno pozdravilo, le prusofllski hujskači so zadirali svoje strupene zobčiče v slovensko meso !
V	zadnji „Soči** smo na dolgo in široko opisali prvi koncert 23. t. m., ki je končal z velikanskim uspehom. Povedali smo tudi razne silno laskave sodbe večjih nemških listov, ki so se kar čudili krasni narodni noši naših dam irt pa umetniški dovršenosti petja. Lahko rečemo, da zbor „Glasbene Matice** je proslavil slovensko ime pred dunajskim občinstvom, s tem sploh pred tujim svetom. Prvi dunajski kritiki so priznali krasoto naših pesmij, umetniško dovršenost v izvajanju. In s tem je počaščeno ime slovenskega naroda v tujini!
V	zadnji „Soči** smo mogli le ob kratkem poročati o drugem koncertu. Ekspresno naročeno poročilo je prišlo prepozno. Zato ga priobčimo v današnjem „Pri-morcu**. V podlistku smo pa ponatisnili vso balado „Mrtvaški ženin**, katero so peli pri drugem koncertu. Vsakdo naj torej najprej pozorno prečita to balado, da bo imel pojem, kako velikanska skladba mora biti ona, ki verno sledi dejanju in živo izraža vse, kar
pripovedujejo mrtve črke. — Dopis z Dunaja | se glasi tako-le :
AT« Dunaju, 2(5. marca.
Zopet se je napolnila prostorna dvorana godbenega društva; zopet je zaselo krog dva tisoč slušalcev svoja mesta, da slušajo zvoke slovenske muze; zopet so bile naše slovenske krasotice, nastopajoče po dve in tri v svojih narodnih nošah, burnim ploskanjem pozdravljane, — na stojalu dirigenta pa je visel zelen venec v slovanskih narodnih barvah: dar dr. Dvofak-u od dunajskih Cehov. Tako slavi zaveden narod svoje može, ne glede na desno ali levo. „Glasbena Matica** pak mu je podarila venec s trakovi v slovenskih in črno-žoltih barvah. Ko pa nastopi Dvorak sam, premenil se je plosk in klicanje v grmenje hreščečega, viharnega morja, vse se je dvigalo, da vidi sokratičen obraz enega največjih sodobnih skladateljev: deset let je minulo, kar je Dvofak prvič dirigiral svojega „Mrtvaškega ženina** v Birminghamu na Angleškem : od tedaj je zaslul njegov glas prek celega sveta, in „Mrtvaški ženin** je dandanes ena najpriljubljenejih, da ne rečem popularnih skladb v Ameriki, in — Evropa tega ni mogla umeti do danes, ko ji je naša „Glasbena Matica** dala priliko, slišati prvič to inojstersko delo na Dunaju.
Gela skladba se jako tesno drži tekstove podlage, legende, zajete od pesnika Jaroslava Erbena po češki narodni basni in spominja v marsičem na Burger jevo Leonoro: dekle prosi Marijo, da ji vrne nje ljubega, ki je šel po svetu, a ne ve kam:
„Izvoljenca mi zopet daj Ce ne, življenje mi končaj!
Življenje ž njim pomladni cvet,
Brez njega pust vesoljni svet!**
In zdaj potrka na okno in vstopi njegova postava in jo sili s seboj: „še nocoj boš moja ti in jaz bom tvoj** ; zapustila je ž njim dom; psi so lajali po vasi, čuteči mrtvaški duh. Naglo sta divjala naprej, a še vse prepočasi; ko pa zažene ona molitveno knjižico od sebe, bila sta takoj za dvajset milj naprej; isto, ko zažene od sebe molek in križec od matere; zguba vsacega je pomagala za 20 milj:
„Nizdoli pot jim vedno gre,
Čez loke, barje in vode.
Plameni modri tavajo,
Nad barjem lahno plavajo;
(itd. — Glej podlistek).
Vedno tesneje ji je pri srcu, in ko prideta do zidu pokopališča, ženinovega gradu, skoči on čez — ona zbeži in se zateče v strahu v mrtvašnico. Trepetaje zapahne vrata od znotraj, kraj nje leži v mrtvašnici na preperelih deskah mrlič. Groza jo je, ko sliši zunaj rajanje mrtvih, klopotanje njih kostij, njih odpev:
„telo naj leže v grob; gorje njim, ki za dušo ne skrbe!“ in vid in dub, gine trepetajoči siroti, ko sliši, kako zahteva od zunaj njen ženin, da mu mrlič odpre vrata, da vzame nevesto k sebi. Trikrat zahteva to, trikrat odpre mrlič oči in hoče vstati, trikrat ona moli k Bogu, naj mrlič leže, naj Bog da njemu raj, nji mir in
pokoj, —-------------ko so petelini po vasi
beli dan zapeli, bila je sama v mrtvašnici; in ljudje strme, ko pridejo drugi dan k maši: po grobeb in križih vise kosci njenih srajc, — v mrtvašnici leži dekle mrtvo —.
Efekta polna skladba ima v porabi naj-moderneja godbena sredstva in krasnih motivov je vse polno v poldrugo uro trajajoči baladi. Posebno začetna molitev neveste (gdč. F. Verhunčeva) je razvnela burni plosk po dvorani; naravnost čarobno je pela tudi zadnjo molitev na pokopališču: krasen šopek jo je zato častil. Ženina poje tenor, mej tem ko bas z zborom oskrbi pripovedovalni del v skladbi.
Vse je bilo krasno, občinstvo navdušeno, in ko je odložil Anton Dvofak svojo palčico, ni hotelo biti preje konec ploska,
—	dokler niso zapeli pevci in pevke pod
vodstvom mojstra Hubada par domačih pesmij, kakor so jih peli prvi večer na Dunaju. In še vedno se niso oddaljili poslušalci, še-vedno je raslo ploskanje, zdelo se je, kot da ne bi hoteli, da ne bi mogli pustiti Dunajčani slovenskih pevcev od sebe------j------.
Po koncertu smo se zbrali v dvorani hotela „pri angleškem dvoru**.
Krasen pogled je bil z galerije na natlačeno polno dvorano hotela: do petsto Iju-dij se je poslavljalo — kdaj se vidimo zopet na Dunaju? — Ljubki obrazi naših znanih krasotic, čarovite narodne obleke, pa izbrana družba v celoti: vse to je napravilo na gledalca mogočen utis.
Na podiju bilo je prostor za dunajski odbor. Od tu so se čuli nekateri govori, govori poveličevanja in slovesa. Navdušeno je bil sprejet govor gosp. Hubada in gospe dr. Jenkove, enako tudi dvornega svetnika Šuklje-ja i. dr.
Neverjetno naglo hitel je čas! Najbolja zabava se je pripravljala, ko je bilo treba zapustiti prostore in se podati \v razna no-čišča v oddaljenih hotelih: vsi so bili v tem edini, da je bila prezgodaj ura odhoda določena. Vsak si je želel imeti še par dnij goste iz bele Ljubljane mej sabo, goste, ki nam bodo v prihodnje tu pred tujim svetom v ponos, na katerih lovorje bomo vedno kazali, kot na del našega narodnega dela.
Lepo vreme, gorko, bolj letno kot pomladno solnce, ki je vedno spremljalo „Glasbeno Matico** v dnevih njene slave na Dunaju, ostalo nam je tudi ob uri odhoda zvesto. Zopet smo se podali na južni kolodvor: vendar danes ni bil vesel sprejem, — bilo je žalostno slavo. Res, da odhaja naša „Glasbena Matica** s slavo ovenčana v svojo domovino, da deluje naprej, vstrajno na jasno zaznamenovanem potu njenega mojstra H u-b a d a, vodečega jo do vedno večje slave, —• a nas drži neoprostno Dunaj v svojih velikih rokah: Kaj bi kdo vse ne dal, da čuje še enkrat „Škrjanček poje, žvrgoli** iz teh čistih, zvonkih grl! In — kdo pa je rekel, da se ne vidimo več — na Dunaju ?! Na veselo, srečno
—	slavno svidenje torej! Naši „Glasbeni Matici** pak: Čestit ji pot v domovino, Bog jo živi!
Domače in razne novice.
* Petindvajsetletnica „Soče**. — „S o č a“ je dokončala te dni 25. leto svojega življenja. Slavnostna številka bi imela iziti prihodnjič. Ker pa bo ta dan uprav veliki petek, najresnejši dan v naši katoliški cerkvi, je uredništvo odložilo slavnostno številko na drugi teden.
Vsakdo je prepričan, da se suče okoli tega narodnega glasila vse naše narodno in gospodarsko gibanje goriških Slovencev v
dobi 25 let. Zato smo overjeni, da pozdravi slovenski svet to petindvajsetletnico z odkritosrčnimi simpatijami.
*	Nemške prepovedi so zadnje dni v cerkvi sv. Ignacija na Travniku; v ta namen je došel iz Inomosta neki vseučiliški profesor. — Mož govori zares duhovito, uprav krasno: tako treba govoriti razumnikom!
*	„Očetovska" policija. — Pod tem naslovom smo posneli v zadnji „Soči" po laških časopisih („Gorriere", „Patria del Fri-uli") vest, da sedem mladeničev je prepevalo na dan novačenja italijansko h i m-n o, za kar so bili pri redarstvu le očetovski posvarjeni in izpuščeni na svobodo. — Ta novica se nam je zdela neverjetna ; toda ker vemo, kako dobro je vedno poučen „Gorriere" o vsem, kar se godi pri redarstvu, sprejeli smo vse za resnico. V soboto je pa „G", preklical svojo vest in dostavil, da oni mladeniči (bilo jih je sicer le pet) se bodo morali zagovarjati pred kazenskim sodiščem.
Zaslugam priznanje. — Starešinstvo županije Kožbana je imenovalo državnega in deželnega poslanca preč. g. dra. Antona Gregorčiča svojim častnim občanom in sicer v znak hvaležnosti za njegov trud v prid kožbanske ceste. Diplomo izroči županstvo v kratkem. Prezaslužnemu poslancu naše iskrene častilke!
Imenovanje. — Naučno ministerstvo na Dunaju je imenovalo gosp. cesarskega svetovalca Fr. Vodopivca nadzornikom za slovenske ljudske šole vob-sežjugoriškega mesta in okrajnega glavarstva geriškega, a prof. Culota nadzornikom za italijanske ljudske šole v Gorici in goriškem pol. okraju. V goriškem pol. okraju je edini Ločnik, ki ima italijansko ljudsko šolo in to je doslej nadzoroval (s podružnico v Podgori) g. Vodopivec, dočim je prof. Gulot nadzoroval vse ljudske šole v Gorici in tudi „Slogine" zavode.
Osebne vesti. — Deželni odbor goriški je imenoval g. Josipa Matteuza drugim računarskim asistentom. — Imenovanec je Slovenec po rodu, Lah po mišljenju. — V Gorico je prišel carski ruski svet. Aleksander S u v o r o v.
Gosp. Franc Martelanc iz Št. Petra pri Gorici, ki je dokončal pred kratkim živi-nozdravniške nauke na Dunaju, je bil imenovan mestnim živinozdravnikom v Splitu v Dalmaciji. Službo mora nastopiti takoj, — Častitamo sicer g. M. na hitro dobljeni dobri službi, obžalujemo pa, da se ni našlo zanj mesta na domačih tleh, kjer se šopirijo — ptujci. Poglejmo v Tolmin ! Tam imajo človeka, ki ni sposoben za isto službo ! In tako je marsikje drugod!
Novi deželni računar gosp. Ivan Kranjec je moral iz rodbinskih ozirov odkloniti imenovanje. To je storil z dopisom na deželni odbor. — Doznali smo te ozire in reči moramo, da so tako tehni, da g. K. popolnoma opravičujejo. — Sicer pa se je cela reč dolgo vlekla; med tem časom je g. K. dobil razmeroma precej boljšo zasebno službo s pravico do pokojnine. Ali vse to bi ga ne motilo, prišel bi rad v domovino, ali iz posebnih ozirov je moral žrtvovati svojo najslajšo željo. — Nadejamo se, da deželni odbor bo k m a 1 u imenoval drugega prosilca, saj ; so na razpolaganje prav dobri možje, ki bi bili deželi le v čast.
Potrjen zakon. — Presv. cesar jč potrdil 7. t. m. deželni zakon o dokladah na vino, meso in žganje, kakor je sklenil deželni zbor. Čujemo pa, da je ministerstvo namignilo, da to je že najvišja deželna davščina na žganjine (22 in 14 kr.), katero more predlagati Najvišjemu potrjenju
Radodarni doneski. — Za „Slogo“ so nabrali neimenovani Vrhovci rihemberški pri „uohceti S.“ gld. 2’03 — Reja Ivan daroval 1 gld.
— Za ranjence -v Afriki daroval zajčji strah s polomljeno nogo 50 kr.
Podpirajmo domače umetnike, trgovce in obrtnike. — Iz Komna nam poročajo, da se je tam ustanovil mladi slovenski slikar g. Ivan Strnad, kateri dela čast slikarski umetnosti. Bil je več let v Gorici pri slikarju Delneriju. Kot vajenec in obiskovalec laške obrtne šole je bil odlikovan večkrat. Opozarjamo preč. cerkvena oskrbništva na deželi na tega našega slikarja, kateri nam je obljubil, da se preseli sčasom v Gorico. — Pri tej priliki ne smemo pozabiti tudi drugih svojih obrtnikov v Gorici, s katerimi
tekmujejo naši nasprotniki s slabšim delom. Podpirajmo le svoje ljudi, kateri nas ne zapuščajo v narodni borbi. Bežimo daleč od nasprotnikov, kateri se nam dobrikajo, dokler potrebujejo naš denar. Mi imamo svojega fotografa Jerkiča, ni potrebno Slovencem posluževati se pri drugih, kateri nam ne dajo sploh nikake koristi, a nas le izkoriščajo. Ako bomo podpirali samo njega, bo mogel sčasom še bolje odgovarjati stavljenim zahtevam v vsakem pogledu. Poleg tega imamo obrtnika Sauniga & Deklevo, katera imata krasno založeno prodajalnico koles „Swift“ v ulici Franca Jožefa ter lastno izdelovalnico koles „Iliri a" in žičnih blazin. Poslužujmo se torej pri njih. Ne smemo pozabiti tudi drugih obrtnikov in trgovcev, n. pr. Korena v Gosposki ulici, J ere tiča, Likarja, Fona, Obidiča, Draščekav Seme-niški ulici, svečarja Kopača na Solkanski cesti itd. Sploh pazimo, da bode kupovalo vse naše ljudstvo z dežele le pri Slovencih. Kdor ne pozna goriških slovenskih obrtnikov in trgovcev, naj se obrne do naše tiskarne, kjer izve vse potrebno. Rojakom na deželi priporočamo, naj ponče ljudstvo, da bo kupovalo potrebne reči v Gorici le pri Slovencih, kajti Lahi v Gorici bi nas vtopili v žlici vode — Če bi mogli.
Bravo, krinko doli! — Da, naši gospodje pri »Trgovinski in obrtnijski zbornici# so vrgli krinko z obraza in pokazali v popolni nagosti svojo nestrpnost do Slovencev v deželi. — Kuratorij slovenske obrtnijske šole je prosil lani za podporo; takrat se je reklo, da je prošnja prišla prepozno. — Letos pa so prišli na dan s pravo barvo in prošnjo kar zavrnili. In čujte razloge! V Gorici, pravijo, mora vsak trgovec ali obrtnik znati oba deželna jezika ; v slovenski obrtni šoli se sicer poučuje nemščina, ali italijanščina ne. — V mestu imamo še drugo obrtno šolo sicer z laškim učnim jezikom, ali učiteljsko osebje razume slovenski in skuša iti na roko slovenskim učencem. — Ali je mogoča večja drzovitost!! Koliko znajo gg. učitelji slovenski, ne vemo, gotovo pa ne veliko ; toda za slovenski pouk se doslej še nikdo ni pobrigal. Prav zalo je nastala slovenska obrtna šola ! — No, prav je, da so se gospodje pokazali v popolni nagoti ! Podali so nam zopet jasen dokaz, da od Lahov nimamo Slovenci nikdar
Podlistek.
Hrtiraški ženin.
Balada K. J. Er bena, za „Glasbeno
Enajsta ura bije že,
Noč zemljo trudno krije že;
Le ena, pozna luč gori,
Ki nad klečalom tam visi.
Na steni nizke izbice Podoba božje matere;
V	naročji Jezusa drži,
Ljub6 upira vanj oči.
Pred blaženo devico pa Kleči mi mlada deklica ;
Povešena glavica nje,
Na prsih sklenjene roke.
Soizć lijć ji iz očij,
V	bolesti duša koprni;
Oči solze ji točijo
In belo nedro močijo.
— „Gorje mi! Kje so očka moj? Nad njimi trava raste, oj!
In kje so draga mamka, kje? Poleg očeta mi leže!
Sestrico v zibki Bog je vzel,
Brat z vojske ni prišel vesel.
„Oh, ljubega imela sem,
Edino zanj živela sem,
Po svetu šel je, Bog ve kam,
Če živ in zdrav je še, ne znam.
„Odhajal je, slovo jemal,
Tako me tešil je, dejal:
»»Sejaj, sejaj mi, draga, lan;
Pa name misli slednji dan ;
In prvo leto predi že,
Pa drugo beli kraj vode,
Košulje šivaj tretje že;
Košulje ko došiješ ti,
Iz rožmarina venec vij!"*
Matico “ poslovenil Josip Stritar.
„Košulje že došila sem In v skrinjo položila sem;
Usahnil rožmarin je že,
A njega ni do tega dne;
Po svetu hodi, Bog ve kod, Samotna je njegova pot,
Tri leta, dolga leta tri Poročil ni, če še živi.
„Marija, vsmiljena gospa,
Čuj prošnjo mojega srca:
Daj, da mi pride še nocoj Izvoljenec, predragi moj ; Izvoljenca mi zopet daj,
Ge ne, življenje mi končaj! Življenje ž njim pomladni cvet, Brez njega pust vesoljni svet! Marija, mati milosti,
Čuj me v težav obilosli!" —
Na steni gane se obraz,
Siroto stresne groze mraz ;
Luč, ki gorela je temno,
Ugasne v hipu tem celo.
Od sape ugasnil plamen je? Morda je slabo znamenje.
A čuj! stopinj pred pragom zvok! Na okno trka: tok, tok, tok!
—	„Spiš ali čuješ, dekle, hoj! Prišel je pote ženin tvoj.
Kako se, ljuba, ti godi?
Srce se mene veseli,
Ali za druzega gori ?“
—	Oj, ljubi, kje si se mudil ? Zdaj ravno si mi v mislih bil : Zvestobo ti hranila sem,
In zate zdaj molila sem !"
—	„Ej kaj molitev! Dekle hoj! Na noge urno, pa z menoj !
Glej, mesec sveti na zemljo, Nevesto peljem jaz sebo".
—	„Kaj govoriš besede te ?
Kam pojva, ko je pozno že? Viharna noč je, svet teman, Počakaj, da napoči dan".
—	„Ha ! dan je noč, in noč je dan, Čez dan sem truden in zaspan; Še predno bo petelin pel,
Ženico svojo bom objel.
Na noge urno ! Še nocoj
Boš moja ti in jaz bom tvoj". —
Noč pozna krila je zemljo,
Luč mesec vsipal je bledo;
Vse tiho, zapuščena vas,
Le veter tulil je na glas.
A dalje on, ne postoji,
Kar more, ona ž njim hiti ;
Po vasi psi zatulijo,
Ko potnika zavohajo;
Psi duh mrtvaški čutijo,
Mrliča blizu slutijo.
—	„Noč lepa, jasna! Uro t6 Mrliči iz grobov gredo;
Morda že kteri tu stoji,
In tebe, ljuba, groza ni ?“
—	„Kaj groza ? Z mano ženin moj, Oko je božje nad menoj.
Povej, govori ljubček ti:
Tvoj oče, ali še živi ?
In mati tvoja, ali bo Vzprejela rada snaho t6 ?“
—	„Kaj, ljubica, vprašanja ta?
Le urno, vse to zveš doma;
Le urno, že poteka čas,
In pot je dolga še do nas!
Kaj pa v desnici tu ima?
—	„Molilnih bukvić ne poznaš?"
—	„Zaženi stran ! Molitve te So kakor kamenje težke.
Zaženi stran ! Kakor pero Lahko čutila boš telo". —
Zagrabi, vrže stran, in glej!
Za milj deset sta že naprej.
Visoka gora, pot gre čez,
Po skalah, čez samoten les; Pošasti divje vstajajo.
Grozeč se jima, lajajo;
Skovir skovika in kriči:
Nesreča vama daleč ni!
A dalje on, ne postoji,
Kar more, ona ž njim hiti :
Po skalah se, po trnji njć Uboge trudijo noge ;
Od bele polti kamenje Krvavo kaže znamenje.
—	„Noč lepa, jasna! Uro t6 Mrliči k živim v vas gredo;
Morda že kteri tu stoji,
In tebe, ljuba, groza ni?"
—	„Kaj groza? Z mano ženin moj. Gospoda roka nad menoj;
Kakov, povej, da mirna bom, Kakov, predragi tvoj je dom? Prijazen, čeden najin hram?
Do cerkve koliko imam ?“
—	„Kaj, ljubica, vprašanja ta?
Le urno, hoj, vse zveš doma;
Le urno, dolga še odtćd
Do doma mojega je pot!
Kaj pa imaš za pasom, hoj?
__„Svoj molek vzela sem seboj".
j — „Teh jagod jaz ne vidim rad, Ovijajo te kakor gad, j Tesne te, sapo ti jemljb ; i Stran vrzi, in lahko ti bo !“
pričakovati nič dobrega. To je poslednje izzivanje na boj — zob za zob! Ta čin kupčijske zbornice si zapomnimo in ga bomo znali primerno porabiti.
Sramotna beračija. — Pritožujejo se nam izletniki v goriško okolico, da so po poti nadlegovani od malih otročičev z moledovanjem „p r e g o u n sold o“ itd., ter ne odhajajo, dokler se jim ne da ali se jih ne posvari ojstro. Ker takšna beračija ne dela časti starišem takšnih otrok, a samim njim je v veliko pohujšanje, bi bila dolžnost rodoljubov na deželi, v prvi vrsti učiteljev in duhovnikov, da uplivajo pri roditeljih v tem pogledu.
V proslavo 50-letnice vladanja Njcg. veličanstva — a za spomenik pok. našemu rojaku baronu Čehovinu, je sprejelo pred-sedništvo veteranskega društva v Gorici sledeče darove: (nadaljevanje):
Dr. Andr. Lisjak za spomenik svojemu hrabremu stricu 50 gld. — Korpni artil. polk št. 7 v Temešvaru 45 gld. Preuzvišeni gosp. T. Rinaldini gld. 30. — Baron Appel gld. 25. — Županstvo Rihemberg gld. 15. — Po 10 gld.: div. art. polk št. 41 v Solnogradu; Ivan pl. Grimmer; prevzv. Geza bar. Fejervarj; div. art. polk št. 32 v Lvovu ; častniki div. art. polka št. 2. v Olumucu. — Div. art. polk št. 23 v Pragi gld. 9 85. — Div. art. polk št. 22 v Rokitzu 8 gld. — Po 5 gld: Div. art. polk št. 20 v Temešvaru; major Jos. pl. Andrassy ; grof Žiga Attems v Podgori; c. kr. stotnik Franc Črne iz Tomaja ; Emil pl. Pregl v Rihembergu. Korpnidiv. polk št. 13 gld. 4. — Državni pravdnik pl. Canevari in notar Josip Kaučič po 3 gld. — Preč. gg. dekana Jos. Kragelj v Tolminu, Jan. Filipič v Loč-niku in kurat Franc Stepančič v Otlici po 2 gld. — Po 1 gld.: Major Nik. Prišik; voj. kaplan Franc Košar; Saunig & Dekleva; div. art. polk št. 34 v Kronštatu; dr. Hilarij Zorn, c. kr. profesor; Gust. pl. Zaccaria, c. kr. pom. stotnik; grof Sormani, c. in kr. major; N. N. v Gorici in kurat Ivan Kurinčič v Medani. — Po 50 kr.: Hausner; Anton Mužič, Mihael Gvetrežnik Andrej Vodopivec, mitničar; Ant. Plohl, c. kr. profesor in Anton Kuštrin. — Deželni odbor goriški 100 gld. — Predsedništvo se presrčno zahvaljuje darovateljem in priporoča slavnemu občinstvu za daljne doneske.
Naše železnice. — Pri razpravi o železniškem ministerstvu dne 17. t. m. so krepko zagovarjali Predelsko železnico poslanci Stalitz iz Trsta, Steinvvenđer iz Beljaka in baron Kii-beck. Železnico Divača-Loka zagovarjal je edini Koblar, katerega je zavrnil Steimvender. Dr. Gregorčič je stavil naslednjo resolucijo, katero je zbornica podprla: C. kr. vlada se poživlja, naj predloži še v tem zasedanju v namen, da odpre Trstu nov svet za trgovino ter da se zveže to edino avstrijsko pristanišče po krajši poti z notranjimi deželami, načrt zakona, po katerem se zagotovi zgradba železnice iz Trsta, skoz Gorico, po Soški dolini do katerega mesta Rudolfove železnice, v prvi vrsti čez Predel, in železnica čez Ture, pa tako, da se bo prva prej gradila nego druga. — Vipavsko železnico je priporočal tudi Koblar. Glede na to železnico je stavil dr. Gregorčič resolucijo, s katero se vlada poživlja, naj v namen, da povzdigne onemoglo blagostanje Vipavske doline in mesta go-riškega, predloži še v tem zasedanju načrt zakona, po katerem se zagotovi zgradba lokalne železnice Gorica - Ajdovščina, katero vlada zavlačuje čez merov — Včeraj sta govorila generelna govornika Čeh dr. Kaizl in Poljak Sčepanovski, na kar se je proračun železniškega ministerstva, o katerem sta poročala dvorna svetnika Hallvvich in Meznik, sprejel po nasvetu proračunskega odseka.
Železniški minister je izjavil, da študije radi raznih črt, po katerih naj bi se tržaško pristanišče zvezalo z notranjimi deželami, so dokončane in da vlada se v nedolgem času odloči za katero teh črt. Nad 40 govornikov, ki so se oglasili za besedo pri tem ministerstvu, je ni dobilo, ker na predlog poslanca dr. Rogla se je debata prej sklenila. Razen poročevalcev in ministra govorilo je k tej točki državnega proračuna 22 govornikov, med temi 2 iz Primorskega, 2 iz Kranjskega, 2 iz Koroškega, 3 iz Štajersnega, 2 iz Tirolskega, 5 iz Češkega itd.
Slovenci v goriški okolici, pozor!. — Nam nasprotni časopisi, kot «Corriere», «L’ Eco«, «Mattino», «La Sera» «Pic-colo della Sera»so polni raznih laži„ o napadih, kateri se baje vrše zdaj tu, zdaj tam v okolici proti «m i r o 1 j u b n i m« meščanom goriškim. Mi nismo povsod in tudi ne moremo biti, radi tega nam ni vselej znano, ako je količkaj resničnega na teh poročilih. Dozdeva se nam pa, da so vsi ti na-
padi naročeni po naših sovražnikih v svrho, da nas pred svetom predstavijo kot barbarje in suroveže. Naj si bodo napadi resnični ali ne, javno mnenje kupuje take novice za suho zlato ter je drži za podlago daljim napadom. Da se temu kako upremo, prosimo rodoljube po deželi, naj pazijo dobro, kaj se godi okolu njih, kedar so v vasi izletniki iz Gorice. Ni izključena mogočnost, da isti posredno uzročajo take napade, ako se sploh zgode. Tudi mej našim ljudstvom je pokvarjenih ljudij, kateri se prodajo za liter vina. Ko so pijani, ne vedo, kaj delajo; povrhu so še nahujskani ali nalašč razžaljeni s kako psovko od onega samega, kateri jim je plačal vino — in prično razsajati ali se grdo vesti. To zadostuje, da izletniki vso reč vzamejo kot napad na nje. Prosimo in priporočamo, naj se pouči ljudstvo, da se bo držalo daleč od goriških izletnikov, kateri niso Slovenci. «Corriere» svetuje svojim somišljenikom : „Lasciate di andare in luogi sloveni, crepino gli osti con tutti mascalzoni militanti nella grande nation“, (Ne obiskujte slovenskih krajev, naj crknejo krčmarji z vsemi lopovi, kateri se bojejo v vrstah — velike narodnosti). Tako priporoča torej «Cor-riere» svojim somišljenikom, kateri se pa gotovo ne bodo držali tega, ker v Furlanijo je malo predaleč in se tam tudi ne dobi tega, s čemur so posluženi med Slovenci, kateri jih hranijo tudi v mestu samem. Na vsak način pa: pri takšnem obiskovanju pazite na njih počenjanje!
Iz «Gorriera« pa obrnimo njegov izrek tako-le: Lasciale di andare in luogi italiani, crepino tutti .. . con tutti i mascalzoni militanti nelle grandi schiere degli eroi della — solfitta*.
V proslavo 50-lctnlce vladanja Njcg. Veličanstva. — Tudi trgovinska zbornica goriška je izvolila poseben odbor, kateri ima nalogo poročati, s kakšno ustanovo naj se proslavi ta petdesetletnica. Mi jim predlagamo tako:	s furlanskim tramvajem!
Na dan s švmdlom!
Telefonska zveza mej Trstom in Gorico ne bo še ustanovljena to leto. ker ni na razpolago denarnih sredstev. Tako je vsaj naznanilo poštno ravnah Ijstvo v Trstu trgovinski zbornici goriški.
Zagrabi, vrže stran in glej!
Za dvajset milj sta že naprej.
Nizdoli pot zdaj jima gre,
Čez loke, barje in vode.
Plameni modri tavajo,
Nad barjem lahko plavajo:
V	dveh vrstah, po devet, gredo, Kakor mrliča v grob neso,
In žabji zbor iz luž, voda, Pogrebno pesem jim reglja.
On dalje, dalje urno gre,
Nji že kolena se šibe;
Ostrica kakor z britvijo
V	nožico belo reže jo.
Zelena praprot rudeči Po sledu se od nje krvi.
—	„Noč lepa, jasna! Uro to Na grobje živi leč gredo;
Morda si grobu blizu ti,
In tebe, ljuba, groza ni?“
—	„Kaj groza ? z mano ženin moj, In volja božja nad menoj.
A malo, prosim te, postoj!
Da se oddahnem, dragi moj!
Ne morem, dih uhaja mi,
V	srce se nož zasaja mi“.
—	„Le urno, urno za meno,
Saj skoraj konec pota bo!
Svat čaka, čakajo gosti,
In kakor strela čas leti.
A kaj za vratom ti tako Na traku sveti se zlato?“
„Od matere je križec to“.
„Hoj, vražja stvar ta iz zlata, Robove ostre ti ima.
Boli te, ne pomaga nič;
Stran jo ! pa bodeš kakor tič“. — Iztrga, vrže stran, in glej!
Za trideset sta milj naprej. — Široka tu leži ravan,
Pred njima grad stoji teman; Visoka okna, in tenak Zvonik se dviga v nočni zrak.
—	„Končan je pot; tu dom je moj. Kaj vidiš, dekle, pred seboj ?“
—	„Za Boga! cerkev se mi zdi!“
—	„Ne! grad moj pred tebo stoji."
—	„Grobovi tu in križi, oj !“
—	„To niso križi, vrt je moj!
V me vpri oči in brez strahu Za mano skoči prek zidu!"
—	„Oh, pusti me, siroto, oj! Strašan pogled je divji tvoj;
Iz ust je tvojih dih strupen,
In srce tvoje led studen".
—	Nič ljubica, se mi ne boj! Vešči in bogat dom je moj;
Mesa dovolj, a brez krvi,
Denes se tudi kri dobi.
Kaj pa imaš tu v culici?"
—	„Košulje, kakor velel si".
—	„Dvč, več jih nama treba ni, Jaz eno vzamem, eno ti".
Vzel culico, zakrohotal,
Čez zid na grob jo je zagnal.
—	„Ne boj se, dekle brez strahu Za culo skoči prek zidii!"
—	„Pred mano bil si vedno prej Ti na nesrečni poti tej;
Na poti bil vodnik si moj,
Zdaj tudi skoči pred menoj!"
On skoči; pa pomislil ni,
Kaj dekle pač za njim stori;
Pet sežnjev kvišku skočil je,
A deklica ne vidi se;
Obleka bela nje samo,
Zablešči, ko beži plašno;
A daleč ji zavetje ni.
Tja plaho dekle pribeži.
Stoji stanica zidana,
Nje vratca so zapahnena; Zaškripljejo in se odpro,
Zapah zaprč jih spet za njo.
Brez oken je stanica ta,
Le skozi pokle luč ima;
Podobna ječi se ji zdi,
V nji na deski mrlič leži.
Ropot se čuje zunaj, hoj!
Strahov mrtvaških nočni roj; Ropoče, klopota s kostmi,
Hripavo pesem to brni:
„Telo naj leže v grob; gorje Njim, ki za dušo ne skrbe!"
A čuj! po durih: buh, bub, buh! Razsaja, bije hudi duh.
—	„Pokonci, mrtvi, hoj, na mah Nazaj porini mi zapah!“
Mrlič spregleda, se zbudi,
Z rokama mane si oči;
Dviguje glavo, zbira se,
Okrog strmeč ozira se.
—	„Nebeški oče, tebi Čast!
Ne daj me hudemu v oblast!
Ti, mrtvi, leži spet nazaj,
Gospod ti večni pokoj daj!“
In mrtvi glavo položi In zamiži in spet zaspi.
A zdaj pa zopet: buh, buh, buh! Še bolj razsaja hudi duh:
—	„Mrlič, pokoja ti ne dam, Pokonci in odpri mi hram!“
In ko ropoče, ko rohni,
Mrlič odpira spet oči;
Izteza suhe roke, strah!
Da bi odpahnil mu zapah.
—	„Zveličar, dušo reši mi, Hudobnega uteši mi!
Ti mrtvi, lezi! Bog ti raj In meni mir in pokoj daj!"
In mrtvi zopet leže, glej !
Iztegne ude kakor prej.
A zunaj zopet: buh, buh, buh! Siroti gine vid in sluh.
—	„Pokonci, mrtvi, hola, ho!
In ven podaj mi živo to !“
Gorje siroti, oj gorje!
Mrlič ustaja v tretje že;
Debele, zbegane oči Upira vanjo, da medli.
—	„Marija, milostna gospa,
Oj, prosi zame ti Boga!
Pregrešno te prosila sem,
Odpusti, kar grešila sem !
Marija, prosim te kleče,
Pomagaj mi iz sile te!" —
In čuj, že v vasi je vesel Petelin beli dan zapel;
Za njim vsi zapojd na glas,
Kar ima petelinov vas.
In mrtvi zopet zamiži,
Z deske na tla se zavali,
In zunaj čuti ni glasu,
Njen drug — izginil brez sledu. —
Zarana drugi dan ljudje,
Ko k maši pridejo, strme:
En grob odprt — gole kosti! — V mrtvašnici dekle tiči,
Na vsakem grobu, kar jih je, Košulje košček vidi se.
Oj srečno si rešila se,
Bogu si izročila se,
Od zlega obrnila se;
Da nisi stavila se v bran,
Tvoj konec bi bil zdaj strašan; Raztrgano bi ti bilo,
Kakor košulje tč, tel6.
Mesijo so našli. — Prošli teden so našli zgodnji obiskovalci židovske sinagoge v Gorici možkega novorojenca, katerega je položila pred duri hrama brezsrčna mati. Kri-vonosi verniki so prvi mah že mislili, da jim je nebo poslalo odrešitelja. Novorojenca je vzela neka rodbina v oskrbovanje. Brezsrčno mater so že našli.
Zakaj so nabirali primorski Lahi liro za ranjence v Afriki ? — Čitali smo, da so nabirali lahoni na Primorskem lire za ranjence v Afriki, največ so jih nabrali v Trstu, celo župan sam jih je daroval 200. To nabiranje lir so smatrali avstrijsko misleči državljani kot nelojalno demonstrovanje la-honov v Avstriji. Dopisnik „Naše Sloge" iz Zadra pa je sporočil, da so gospodje nabirali lire le za to, ker so iste postale „a buon p rez z o" vsled poraza v Afriki. Avstrijski goldinarji in krone so seveda mnogo dražje, a laško rodoljubje je omajalo pred srčno ljubljenimi lirami, ker so bile mnogo ceneje.
„Dcflbcn Gotel", — Kdor nam reši to zastavico — objavimo njegovo ime v prihodnji številki in ga imenujemo prvim nemškim jezikoslovcem. Pod tem naslovom namreč je bilo poslano iz Kobarida neko pismo s pol laškim in pol nemškim naslovom v slovensko Gorico.
Drobiž. — Dne 22. t. m. je bil ogenj v Farri. Zgorel je hlev z gospodarskimi orodji kmetovalcu Antonu Furlanu. V hlevu sli bili dve kravi in v času ognja tudi dva otroka, jeden 6 drugi 3 leta star. Kravi ste se zadušili, otroka pa zgorela. Zgorelo blago je bilo zavarovano. — V Dreherjevi restavraciji v Gorici je na razpolago občinstva Edisonov fonograf. — Neka gospodična se je hotela vreči v Sočo v nedeljo zvečer. Zadržali so jo o pravem času. Nesrečna ljubezen jo je pripravila k temu koraku. — V Fojani je ustrelil nekdo 15. t. m. na veliki cesti pri Neblem kolarja Alojzija Simoniča. Zločinca niso še dobili.
Ekspresna vožnja blaga po južni železnici. S 1. dnem januarja t. 1. se je vpeljala na vseh progah južne železnice ekspresna vožnja za blago, katere prednost obstoji v tem, da se blago vsprejemlje in oddaja na ta način, kakor potni pratež in sicer tudi pri pratežnih blagajnicah, brez vožnjega lista itd. samo proti pratežnemu listu. Ta pratežni list pošlje odpošiljalelj adresatu, kateri potem ž njim dobi blago. Na zahtevanje odpošiljalca se pa adresat obvesti, ali se mu blago dostavi proti prejemu potrdila. Takse se kakor pri pratežni vožnji zaračunajo, po njegovi teži v okroglem številu od 10 do 10 kilogramov (pri brzo vlaku za 50% povišani), pri čemer je določena s 40 (ozir. 60) najnižja pristojbina. Kot ekspresno blago se vsprejemajo tudi male živali v kletkah ali zabojih itd. in sploh vse ono blago, ki je pripravno za transportni in pratežni voz, in ni izključeno od pratežne vožnje.
Iz Sv. Križa na Vipavskem. —
Gospod Leopold Lasič, trgovec v Malih Zabijah, podpredsednik „Bralnega društva" v Sv. Križu, pospešite!j narodne zavesti v Sv. Križu in njega okolici, je umrl 23. t. m. Bodi mu zemljica lahka!
Volitev v Broglnju. — Po petih letih pride vendar enkrat volitev starašinstva na vrsto. Razpisana je za 7. dan aprila. Volili bodo 18 namesto dosedanjih 12 starašin. Agitacija je živahna, kajti stranke sta dve.
Vedno bolj se svćt zanima za Kalh-reinerjevo sladim kavo, zat6 je tovarna priredila podobo izvirnih zavojev, ki jo danes podamo v prilogi ter na njo sl. občinstvo še posebej opozarjamo.
Ostala Slovenija.
Trst. — Ne 27., kakor smo objavili zadnjič, nego 21. t. m. se je vršila razprava proti uredniku „Naše Sloge", g. Matku Mandiču, kojega je tožilo državno pravdništvo radi pregreška po §. 300. kaz. zak. — šču-vanje proti oblastim. Razprava je trajala od 9. zjutraj do l3/4 popoludne. Vsled ' odklanjanja porotnikov od strani drž. pravdnika, | sedel je na klopi porotnikov le jeden Slo- '
v a n. Razprava se je vršila pomočjo tolmača, ker se je obtoženec branil hrvaški. Obtožnica se je pročitala le italijanski vzlic zahtevi obtoženca, da se prečita obtožba hrvaški, posebno ozirom na to, da je bila njemu obtožnica dostavljena (vsled zahteve) v hrvaškem jeziku. Državni pravdnik upiral se je namreč proti temu, naglašuje, da se je hrvaška obtožnica izdala le za privatno rabo obtoženca. Vsled pravoreka porotnikov, kateri so potrdili stavljeno jim glavno in edino vprašanje z 9 da proti 3 ne, obsojen je bil obtoženec v zmislu zatožbe na dva meseca zapora. Proti tej razsodbi je obtoženec prijavil obtožbo ničnosti kakor tudi utok proti odmerjenju kazni. Petek se je imela vršiti druga razprava proti uredniku Mandiču radi žaljenja časti potom tiska. Do razprave ni prišlo, ker ste se stranki pobotali.
Istra. — Kakšni značaji so isterski lahoni, priča dejstvo, da je neki njih glavar v Buzeš-čini daroval 5 gld. družbi sv. Cirila in Metoda. Ker je namreč razžalil nekega duhovnika, ga je ta tožil. Pri obravnavi je bil obsojen na 10 gld. globe. Pogodila sta se pa tožitelj in toženec tako, da plača ta družbi Cirila in Metoda 5 gld., a 5 gld. mu se opusti. Ta značajni Italijan, da prihrani petak, — je temu privoli! in izročil zahtevani znesek v prid naži družbi. To so pravi italijanski značaji! — V Borštu je umrl učitelj koperskega okraju Ferdo Breitschof. Z pokojnikom je zgubila istrska raja značajnega moža in rodoljuba ter vrlega učitelja. N. m. s. v. h! — Nadopolnilne volitve dežel-nozborskih poslancev, namestil Mandiča, Jen-kota in Kozuliča, bodo meseca maja. — Razpisana je ustanova 84 gld. za gimnazijalne dijake, ki pripadajo kaki občini v tržaški škofiji. Prošnje na škofijski urad v Trst do 10. pr. m.
Kranjska. — Stroški za električno napravo v Ljubljani znašali bodo 400.000 gld. in sicer stavbe in dela, katera ima mestna občina oskrbeti v svoji režiji, 78.613 gld., stroški za parne kotle, stroje, akumulatorje, elektrovodno mrežo ter sploh za dela in reči, katere ima oskrbeti tvrdka Siemens & Halske, 321.387 gld. Letni dohodki električne naprave preračunani so na 64.380 gld., letni stroški na 62.900 gld. in bi torej bilo letnega prebitka 1480 gld. Pri računanju dohodkov postavil se je za vsak hektovat in uro znesek S'S kr. in je cena izdatno nižja kakor drugod v Avstriji ter znaša za žarnico s svet-Ijivostjo 16 normalnih sveč 2 kr. na urp. O elektrovodni mreži omenjamo, da je nje moč proračunjena v glavnem ali napajalnem delu za 6000, v razdelilnem delu pa celo za 7000 istočasno svetečih žarnic. Zaradi prevelikih stroškov ni moči po vsem mestu oziroma po vseh ulicah, polagati kabljev, ampak le v glavnih in najbolj ljudnatih; drugod bodo elektrovodi po zraku. — Volitve v občinski svet ljubljanski vršile se bodo prihodnji mesec, in sicer za tretji volilni razred dne 20., za drugi 22. aprila in za prvi 24. aprila.
Štajerska. — Občnemu zboru celjske posojilnice bo predloženo, da dovoli 1000 kron kot prispevek spodnještajerskemu jubilejnemu zakladu, to je za razne ustanove v proslavo 50-letnice vladanja našega cesarja. — „Hotel pri kroni" v Celju je postal zbirališče celjskih Slovencev. — „Salzburger Zeitung" se je izjavila pravično glede ustanove dvojezičnega gimnazija v Celju, ter obsodila trditev nemških časopisov in politikov, da bi bil ta gimnazij nevaren nemštvu. — Kot pri nas v Gorici lahonski, tako v Celju nemčurski pobalini izzivajo Slovence in jih iz-smehavajo. Pride dan plačila! — Okrajni šolski svet celjski, kakor poroča „Domovina", je izrekel pohvalo nekaterim šolam za izvrstne uspehe in priporočal našo „Knjižnico za mladino" vsem krajnim šolskim svetom. Če ne ostane samo pri priporočilu, bo v korist podjetju! — Deželni šolski nadzornik Linhard se je lotil uravnanja nemškega pouka na slovenskih šolah na svojo pest ter samovoljno ukazuje kar po več predmetov učili otrokom v nerazumljivem jeziku. — Mariborski krajni zastop je sklenil, obrniti se do vlade in nadsodišča v Gradcu, da se osnuje v Mariboru okrožno sodišče.
Koroška. — Bekštanjska posojilnica je imela prometa 1895. 1. 186.853 gld.; poso-
jilnica v Glinjah 95.075, a posojilnica in hranilnica v spod. Dravbergu 93.174 gld. Vse tri lepo napredujejo na korist narodne stvari v lužnem Korotanu. — Pri gimnaziju v Beljaku je vnovič razpisano mesto profesorja za jezike. Zahteva se znanje slovenščine kot „postranski predmet". — Namenili so prirediti deželno razstavo v Celovcu 1. 1898. Misel so opustili, ker se boje zgube.
Razgled po svetu.
Avstrija. — Njeg. Veličanstvo presv. cesar se je povrnil na Dunaj iz Menton. Odlikoval je francoskega predsednika Faurea s Štefanovim velekrižem. Red je bil izročen 13. t. m. — Nadvojvoda Karol Salvator je prispel v Mali Lošinj s svojo rodbino. Ostane tam dlje časa. — Na dunajskem vseučilišču so se primerili veliki neredi mej nemško - narodnjaškimi in židovskimi vseuči-liščniki radi tega, ker so prvi izjavili, da židje niso sposobni dajati zadoščenje z orožjem. Proti uzročiteljem neredov se postopa uradno. Vseučiliščnemu profesorju Suesu šo priredili mačjo godbo pred stanovanjem; upili so „pereat" in „pfui". Židovski vseučiliščniki so imeli shod, na katerem so zaključili resolucijo, da bodo zagovarjali odločno svoje položenje z vsemi sredstvi, katere bodo imeli na razpolago. — Odsek za volilno preosnovo je sklenil važno premembo vladnega načrta. S privoljenjem ministerskega predsednika Badenija je sklenil, izločiti iz načrta določbo, po kateri bi posli ne imeli volilne pravice v novi kuriji. Vsled tega sklepa pride v novo kurijo še 210.000 volilcev. Odsek je nadalje vzprejel določbo, da mora vsak, kdor hoče v kaki občini imeti volilno pravico v peti kuriji, prej vsaj šest mesecev prebivati v občini. — Na progi St. Johann-Bischofshofen (na Tirolskem) sta trčila dva vlaka. Bilo je več ubitih in mnogo ranjencev. — Minister G a u č misli preslrojiti realke tako, da zgube svoj realistični značaj, ter uvede razširjeno poučevanje jezikov, posebno nemškega slovstva. — Proračunski odsek drž. zbornice je razpravljal prodlogo o pokojnini uradniških udov. Veliko govornikov je bilo nasprotno visoki pokoinini nekaterih višjih uradnikov, kakor n. pr. udovi ministerskega predsednika 5000 gld., a ostalih ministrov po 4000. Finančni minister je predlogo toplo zagovarjal, kar je lahko umevno. — Poslanska zbornica je dovolila 13 milijonov gld. kol prispevek za zgradbo mestne železnice na Dunaju. — Vlada namerava izdati kolesarski red, ki bo veljaven za vso državo. — Nadvojvoda Franc Ferdinand je prispel iz Egipta v Nizzo. — V tovarni kož tvrdke Ress -in Sinovi na Dunaju je nastal ogenj, ki je uničil veliko blaga. Škoda znaša več milijonov gld.
Državni zbor. — Seja 12. tek. m. Minister za železnice, vitez Guttenberg, predložil je spis glede dodatnega kredita 850.000 gld. za moravsko obmejno železnico, ter odgovoril na interpelacijo poslanca Forreggerja gledć povišanja voznine za prevažanje soli na državnih železnicah. Minister vitez Gut-tember je naglašal, da se vsled povišane vozarine, celo vpoštevši najveće daljave, podraži sol tako neznatno, da te podražitve nihče občutiti ne more. Odgovoril je na interpelacijo poslanca dr. G e s s m a n a glede tega, da-li se res nameruje pri državnih železnicah načelno odpraviti pri brzovlakih III. razred. Minister je zatrdil, da se nameruje odpraviti III. razred pri brzovlakih le tekom poletja, da se zabrani navaljivanje ljudstva in ker ni možno uvrstiti v občni vozni red še drugih brzovlakov. — V seji 13. t. m. je bila dognana razprava o proračunu poljedelskega ministerstva in začela o proračunu trgovinskega ministerstva. Pri razpravi o tem ministerstvu je posl. dr. H a 11 vv i c h omenjal, da je glede ustanovitve železniškega ministerstva nastal nekak ustavnopravni konflikt in pojasnjeval vso stvar. Posl. B f e z -novski je trdil, da se je na pošli v Karlinu pri Pragi oddano pismo na pošti odprlo in izročilo drž. pravdništvu. Ker se je v tem pismu izrekla kritika o pravdi zoper Omladince, je bil pisalec obsojen na 18 mesecev v ječo. Posl. Borčič je govoril o propadanju trgovinske mornarice in stavil več pri-
/
mernih predlogov. Trgovinski mimster baron G 1 a n z je razvijal svoj program. Glede pogodbe z Ogersko je rekel, da se vrše sedaj pogajanja in da zategadelj posamičnostij ne more navajati. Pogodba se mora obnoviti, ker govore baje za to naj višje državne koristi in ogniti se je negotovosti, katera bi nastala, ako bi se pogodba odpovedala. Vlada ima dolžnost, varovati avstrijske koristi in je spraviti v pravično razmerje s koristim! drugega sodeležnika. Glede obrtnega vprašanja je bil za zadružno organizacijo, odklonil pa vse, kar meri na utesnitev vele-obrtnije. Po govorih poslancev Steinerja in Vrabca je bila seja zaključena. — V seji 16. t. m. je poslanska zbornica rešila proračun ministerstva trgovine. Trgovinski minister baron Glanz je naglasil velik napredek na polju pošte in brzojava. Rekel je, da o gotovih časih, o Božiču in Velikinoči, se ni moči izogniti naporni službi poštnih uradnikov. Za poboljšanje stanja poštarjev po deželi se bode skrbelo, toda le začasno. Želji po poboljšanju položenja poštnim uradnikom ustreli bode mogel minister le polagoma. Med avstrijsko in ogersko vlado se vrše pogajanja za m edenje takozvanoga Clearing-prometa. Pri točki „centralna uprava pošte“ seje oglasil dalmatinski poslanec B i a n k i n i v daljšem govoru o delih in pristojbinah v pristaniščih. Govornik je obžaloval, da se hrvatski jezik zapostavlja v pristaniški službi in pri primorskih zdravstvenih oblastih. Predložil je tudi resolucijo v varstvo domačih ribičev pred konkurencijo italijanskih. V drugi resoluciji je zahteval, da se popolne poštne zveze po Dalmaciji ter da se podržavijo nekoje pošte. — V imenu posl. S tali tz a je naglašal posl. Exner, kako ogerska vlada celo preko mej. dovoljenih po trgovinski in carinarski pogodbi, podpira svojo trgovinsko mornarnico, oziroma dotična podjetja na Reki, tako, da ista delajo veliko konkurencijo naši mornarnici. Posl. S p i n č i č je tožil o zapostavljanju hrvaškega in slovenskega jezika pri ravnateljstvu pošte in brzojava. Govornik je ostro grajal postopanje nekega poštnega svetnika, laškega priseljenca Garimbertija Pavla, nasproti prebivalstvu slovanskemu, tako, kakor da Trst ni v monarhiji avstro-ogerski, ampak v neki koloniji. Biankini: V M a s a v i! Nabergoj: Menda res pridemo do tega! Biankini: Mi pa bodemo po tem Abesinci! (Smeh!) Nadaljevaje svoj govor je poslanec Spinčič tožil, da na poštnih uradih v Primorski se zapostavlja slovenski in hrvaški jezik, zlasti glede napisov, ter je slednjič predložil resolucijo, poživljajočo vlado, naj na poštnih in brzojavnih uradih na Primorskem uvede popolno jednakopravnost jezikov. — V razpravi o proračunu železniškega ministerstva 17. t. m. izrazil je posl. vitez Nabergoj svoje zaupanje do železniškega ministra, pričakuje srečnejšo železniško politiko glede Trsta in izrazil željo, da se zveže Trst z napadom monarhije. Posl.
5	t a 1 i t z je govoril za zvezo Trsta s severnimi in zapadnimi deli monarhije ter za načrt železnice čez Ture in priporočal, da se istočasno konča gradnja gornjega dela železnice čez Ture in predelske železnice. Železniški minister Guttenbergje odgovarjal na razna vprašanja in obljuboval, da misli pospeševati železniške zgradbe. Priznal je potrebo druge zveze s Trstom ter rekel, da se bode kmalu mogel odločiti ali za jedno ali za drugo progo, izvršiti pa da se bo mogel dotični projekt šele tedaj, kadar zbornica dovoli povišanje davka na žganje in na pivo. Govorila sta še poslanca dr. Steinvveuder in Rei-n e r, potem se je razprava pretrgala. Koncem seje je posl. Spinčič interpeloval vlado glede jezikovne uredbe ljudskih šol v Istri. — V seji 19. t. m. je bila dognana razprava o proračunu železniškega ministerstva. Generalni govornik proti, dr. Kaizl, je povdarjal, da mora vsak davkoplačevalec plačevati po
6	kr. od vsakega goldinarja davka, da se pokrije deficit drž. železnic, ter grajal nje upravo. Dokazoval je, da je prava sramota, da se glede druge zveze s Trstom prezirajo koristi in želje obrtnih dežel in da se gotovi krogi potegujejo za železnico čez Ture, ki bo draga pa bo veliko več koristila Nemčiji nego Avstriji. Posl. S z cz ep a n o ws k i je ugovarjal Kaizlu. Začela se je razprava o proračunu
pravosodnega ministerstva. Posl. dr. Pacak je govoril o češkem notranjem uradnem jeziku; posl. grof Zedtwitz je zahteval, naj se prebitki kumulativnih sirotinskih blagajnic od kažejo kronovinam ; posl. dr. Laginja je govoril o pravosodnih razmerah v Istri: posl. Kozlovvski je razpravljal o mirovnih sodiščih, posl. dr. Kronawetter pa je ostro prijemal drž. pravdništva, da so se uprla ministerskemu ukazu in imenoval objektivno postopanje sramoto. Poslanec Morsey je govoril o lokalnih štajerskih rečeh, poslanec Stran s ky se je bavil z najvišjim sodiščem, posl. Schiicker pa je zagovarjal načelo, da bodi samo nemščina uradni jezik najvišjega sodišča. — V seji 20. t. m. je govoril pravosodni minister grol Gleichs-pach. Minister je rekel, da stoji na stališči, naj sodnik vsakogarzaslišivnje-g o v e m jeziku, če je ta v deželi navaden in naj se rešujejo vse uloge v tistem jeziku, v katerem so pisane.-Zajedno je minister prosil, naj bi se sodniki ne upletali v politične prepire, in branil najvišje sodisče. katero sta bila grajala dva češka ‘ poslanca. Glede na sodne razmere v Istri je i rekel minister, da je že dal preiskati razne pritožbe dra. Laginje in je res opravičen jeden del teh pritožb. V Istri je res pomanjkljivo poznanje jezikov med sodniki, uradniki, dijurnisti in slugami. Da se pride temu v okom, skrbelo se bode o imenovanju in prestavljanju uradnikov in dijurnistov. Jezikovni odnošaji v Istri so med n a j t e ž a v n e j i m i v monarhiji. Tu ne gre samo za italijanski in nemški, ampak tudi za slovenski in hrvatski jezik, ki sta si sicer jako sorodna, vendar pa še vedno toliko različna, da poznanje jednega jezika ne zadošča za uradovanje v drugem jeziku. Znamenita in hvalevredna je izjava njegove ekscelence, da niso umestne porotne razprave, ki se vrše pomočjo tolmačev. Ni je m u č n e j e stvari, nego porotna razprava pomočjo tolmača. (Ali ste razumeli to izjavo gospodje pri okrožnem sodišču v Gorici ? Ur.) S tem se popolnoma zgublja u-t-menost razprave in pa glavna prednost porotnih sodišč : neposredni utis prič, tožitelja In obtoženca. Slični odnošaji, kakor jih je naslikal dr. Laginja, obstoje tudi n a Gori š k e m. Nazadnje je minister govoril tudi v tiskovnih razmerah. Rekel je, da je sedanja konfiskacijska praksa mehka v primeri s prejšnjo in da vlada neče delati svobodnemu izražanju mnenja prevelikih ovir. Objektivno postopanje na jedni strani, na drugi pa porotno sodišče se ne strinja prav. V tiskovnih pravdah oproste porotniki skoro vselej obtoženca. (Pa ne slovanskih urednikov na Primorskem. Ur.) To je že v naravi ljudskih sodnikov. Ti radi obsodijo, če vidijo gmotno škodo kjer pa te ne vidijo, jih za obsodbo ni dobiti. V prihodnjem zasedanju se prično posvetovanja glede novega t i s-kovnega zakona. Pravosodno ministerstvo dela sedaj potrebne priprave za uvedenje novega civilnopravdnega reda, ker želi, da se uvede dne 1. januvarja 1898. Govorili so še nekateri poslanci, potem pa so se vzpre-jela razna poglavja proračuna pravosodnega ministerstva brez razprave. Isto tako finančni zakon se je sprejel in je bil s tem rešen ves proračun. — V seji 23. t. m. ministerski predsednik je pismeno priobčil zahvalo cesarjevo na pojavih sožalja povodom smrti nadvojvode Albrehta Salvatorja. — Zbornica je vsprejela v drugem in tretjem čitanju zakon o prodaji na obroke in sicer v oni spremenjeni obliki, katero je bila sklenila gosposka zbornica. Sprejem sprememb je priporočil vladni zastopnik, sekcijski načelnik dr. Krali. Nadalje so sprejeli v drugem in tretjem čitanju zakon o melijoracijskih posojilih v spremenjeni obliki, kakor jo je bila sklenila gosposka zbornica. Koncem seje je interpeloval dr. Laginja radi ustanove dveh srednjih šol s hrvaškim učnim jezikom v Istri, a posl. Biankini radi povišanja hišnega davka v Dalmaciji.
Ogerska. — Znani atentator Szeleš, ki se nahaja v zaporu na Francoskem, bo baje izročen madjnrski sodniji samo radi goljufije, pod pogojem, da potem, ko prestane svojo kazen radi tega zločina, bo moral biti pod
francoskim pokroviteljstvom 8 dnij; to pa v svrho, da se bo mogel umakniti kazni radi atentata na Hentzijev spomenik, kar je politični pregrešek. Tako vsaj poročajo časopisi.
—	Domobranski minister Fejevary je bil predmetom napadov od bivšega ministerjalnega svetovalca Kašiča. Minister je poklical poslednjega na dvoboj, a on ga je odklonil, rekši, naj se minister pred sodiščem umije. Potem še-le da mu da zadoščenje.
Italija. — Nesreča v Afriki je uzročila, da je vlada pomilostila vse one kaznjence, kateri so bili obsojeni radi nemirov v Siciliji. Mej temi so bili De Felice, Bosco, Barbato in nekateri drugi socijalisti, kateri so bili izvoljeni kot poslanci v zbornicu ukljub temu, da so bili v zaporu. Ta vladni odlok se tolmači tako, da je to nekaka koncesija radikalnim življem v italijanski zbornici v svrho, da bi podpirali vlado v težkem položaju zastran Afrike. V Rimu in Napolju so bili zopet veliki neredi, ki so bili naperjeni proti afriški politiki. V Napolju so se stepli vseučiliščniki radi De Felicea. Vseučilišče so zaprli. — Zbornica se je sešla k drugi seji 17. t. m. Navzoči so bili skoraj vsi poslanci. Ministerstvo se ji je predstavilo polnoštevilno in razvilo svoj program. Proti koncu je zahteval kredit 14 0 milijonov lir. Med govorom je bilo burnih prizorov. Govoril je znani Imbriani in hvalil Menelika, kakor moža čez mero poštenega in značajnega. Zbornici sta prispela dva predloga, naj se umakne Italija iz Afrike. — Po večdnevni razpravi je dovolila zbornica za stroške v Afriki zahtevane 140 mil. lir. — Vlada se je pogajala z Menelikom za mir, a ni se dosegel. Kaj se izleže, še ne vemo.
Ostale države. — Srbski finančni minister ni mogel dobiti zahtevanega posojila za Srbijo. — »Gazzetta di Venezia* je poročala, da se čuti sv. Oče zelo slab. To pa se ne potrjuje. — Nemški cesar je prispel v Genovo. Meseca aprila pride na Dunaj. V Genovi je bil sprejet sijajno. Od tam odpluje v Napolj, a iz Napolja obišče v Rimu italijanskega kralja. — Ker je Sultan priznal bolgarskemu knezu Ferdinandu naslov »kraljeva visokost*, ga bodo odslej častile tako tudi druge velevlasti. — V Berolinu so zaprli bankirja Behrenda, ker je poneveril poverjeni mu denar 20.000 mark. — V Franciji se je vršila sodnijska razprava proti nekemu redarju, ki je opustil pravočasno ujeti glavnega sokrivca v panamski aferi, Žida Artona ; pri razpravi se je dokazalo, da so v stvar umešane še druge politične osebe. Škandali so vsak dan na dnevnem redu ne samo na ulici, nego povsod, ker vlada v Franciji velika nenravnost, ki ne dela Čast slavni ljudovladi. Na zunaj imponujejo Francozi, na znotraj gotovo ne, ker je veliko veliko gnilega v državi. — V angleški zbornici se je sprejel zakon, po katerem bo država posojevala denar onim delavcem, kateri si bodo hoteli zgraditi stanovanje. Dobe po 1800 gld. (150 funtov sterl.), ako dokažejo, da so si prihranili vsaj 450.
Razgled po slovarjem svetu.
Hrvaška. — Na dan sv. Jožefa so bile v Zagrebu zopet protimadjarske demonstracije. Istega dne namreč so prišli iz belovar-skega zapora nekateri vseučiliščniki. Na kolodvoru jih,je dočakala neštevilna množica občinstva ter navdušeno pozdravila. Skoz vse mesto je šla množica pojoč rodoljubne pesmi in upiia „živila Hrvatska*, „živio Strossma-jer“, „Slava Starčeviču*, „pereat Hedcrvary“, „Abzug Madjarji* itd. Pred stanovanjem nadvojvode Salvatorja so priredili burno di-nastiško ovacijo. Po tem so se umešali redarji in nastal je metež in nered. Ljudstvo je napadlo redarje ter sta bila dva ranjena. Tudi več oseb izmej demonstrantov je bilo ranjenih. Zaprli so 17 oseb. Opozicijonalni časopisi, kateri so prinesli poročilo o sprejemu vseučiliščnikov in o demonstracijah, so bili zaplenjeni, kar seveda ne uduši resnice.
—	Iz zakladnice prvostolne cerkve sv. Štefana v Zagrebu odpošiljejo na razstavo v Budimpešto vse dragocene predmete razun misala v miniaturih, o katerem smo poročali že lansko leto, da ima veliko vrednost ter
da bi mogel dobiti noge na razstavi milenijskoga švindla, ker so ga že hoteli imeti Madjariji. — „Hrvatski Sokol" v Zagrebu je imel svojo glavno skupščino. Iz poročila posnemamo, da je štelo društvo 951 elanov, in sicer 8 častnih, GO ustanovnih, 279 izvršujočih (ki so telovadili), 588 podpornih ter 16 prednjakov. Dohodkov je bilo lansko leto gld. 7.105*12, stroškov pa gld. G.858*88. Čisto imetje je znašalo koncem 1. 1895. gld. 33.622*52.
Srbski agenti na Hrvaškem? — Po
„Pester Lloydu“ se javlja, da se je opazovalo mej vojaškimi kadeti v Petrovaradinu neko gibanje v protiavstrijskem smislu in da sta popihala dva kadeta iz šole v Belgrad. Bila sta baje v to prigovorjena po nekaterih agentih. Vojna oblast je vsled tega natančno opazovala gibanje in tudi zasledila uzrok. Kot agitator da je neki semunski prav o-slavni duhovnik. Koliko je na tem resnice, seveda ni znano, mogoče pa je, ker so se že čitale slične pritožbe tudi v hrv. časopisih.
Dalmacija. — Nekateri časopisi so bili naznanili, da bo razpuščena zaderska občina. Temu se danes oporeka. Vendar se javlja z druge strani, da se pripravljajo Hrvatje za bližajoče se občinske volitve; ako ne bo raz-pora v taborju in ako bi sodelovali tudi Srbi složno, bi padla tudi ta zadnja trdnjava ita-lijanstva v Dalmaciji. Zmaga bi bila gotova v tretjem in prvem razredu. Če spomnimo, da je Zader obkrožen popolnoma od Hrvatov ter da je od njih odvisen, kot Gorica od Slovencev, in da ima veliko volilcev v za-derski okolici, kateri so vsi, a žal, deloma še nezavedni, Hrvatje, tedaj bi bila zmaga lahko mogoča in odcvenkalo bi za vedno zadnji postojanki italijanstva v Dalmaciji. V to je potrebna sloga ne samo mej samimi Hrvati nego tudi mej njimi in brati Srbi. Rodoljubi na delo in zjedinite se v delovanju na čast narodu! — Državnozborska volitev na mesto pok. dr. Klaiča, je razpisana za 30. aprila t. 1. — Splitski avtonomaši so zahtevali italijansko šolo na stroške mesta, deželni šolski svet je zahtevo zavrnil. — Prihodnji mesec odkrijejo spomenik Nicolo Tommaseu (Tomašiču) v Šibeniku. Ta glasoviti Dalmatinec je posvetil vse svoje umne sposobnosti — Italiji, ako-prav je imel srce za hrvaški narod in priporočal širjenje hrvaškega jezika in književnosti. Pisal je tudi hrvaški. Njegove „Iskrice" je izdala „Matica Hrvatska". — Dalmatinski Hrvatje v južni Ameriki so zbrali mej seboj in doposlali v Zader gld. 54 7*64 kot podporo onim dijakom, kateri so sežgali madjarsko zastavo na Jelačičevem trgu v Zagrebu. Čast takim rodoljubom v tujini!
Češka. — Glede uličnih napisov v Pragi se primiče reč koncu. Upravno sodišče je namreč razglasilo razsodbo, da posamič-niki, ki so pribili na svoje hiše nemške ali dvojezične napise, ne morejo odločevati, kakšni napisi naj bodo v kakem mestu, kajti to tiče v delokrog oblastnij. Nadeje je, da pribijejo v Pragi le samočeške napise, dvojezičnim pa da odcvenka. Prihajajo na površje zopet nemške skomine po dunajskih punk-tacijah, katere so pokopale staročeško stranko. V „Novi Prcssi" je namreč deželnega glavarja češkega namestnik, Nemec Lippert, napisal članek, v katerem je priporočal Nememu, naj podpirajo razširjenje češke deželne samouprave. ako se jim prizna zaključeno nemško ozemlje, dovolijo narodne kurije, a češka samouprava da se ne protegne na Moravsko.— Pri delih kanalizacije v Pragi so predlagali nekateri mestni svetovalci, naj se poveri nadzorstvo nekemu inženirju iz Frankfurta, kateri je izdelal tudi načrte. Drugi pa so zahtevali, naj se to zaupa inženirju Kaftanu, ki je strokovnjak in je izdelal več del že v Ameriki na splošno zadovoljnost. — Ker so prilepili po voglih pražkih vabila k madjarski milenijski razstavi, dalo je povod češkim časopisom, da rečejo svojo o tem švindlu. „Glas Naroda" je posvetil predmetu precej dolg članek ter dokazoval, da ta razstava nima prave veljavnosti in da ni vredna obiskovanja o čeških razstavah. V enakem smislu so pisali tudi drugi časopisi.
(Slczfja. — Poljaki le dežele odpošljejo prošnjo državnemu zboru, naj podržavi polj-
ski gimnazij v Tešinu. oziroma dovoli kako državno podporo, ter da se imenuje poljski šolski nadzornik za poljske šole v Šleziji. Ali jih usliši sedanja Badenijeva vlada?
Bosnai-Hercegovina. — Po uradnem izkazu so izvozili iz Bosne potom železnice v 1895. letu: 1439 zabojev jajc vrednih 44.300 gld.; 2,363.500 kg. žita vrednega
160.000	gld.; 31.000 kom. perutnine i vredne 6000 gld.; 648 kom. govejih
kož vrednih 2000 gld.; 18.105 o v čili kož vrednih 14.500 gld.; 97.00 J kg. ko s ti j vrednih 2000 gld.; 60.000 kg. c u n j vrednih 2000 gld.; 1,230.510 kg. hrastove kore vredne
60.000	gld.; 579.000 kg. drvenega oglja vrednega 6000 gld.; 43.756 kg. surovega železa vrednega 3000 gld. itd. itd. Skupna vrednost raznega izvoženega blaga iz Bosne znaša 590.720 gld. Radi prešičje kuge je izvoz zaostal za V2 milijona gld. za letom 1894. — Iz Sarajeva je odpotovalo 19. t. m. 15. turških hadžij (romarjev) v sveto deželo — v Meko. — 13. pr. m. umrl je v Beranimu neki Mehmed beg Bahtijarevič, ki je bil pravi potomec bosanskega kralja Štefana Tomaše-viča. — V kopališču Ilidži pri Sarajevu ho ludi to leto dirka konj, ki prične 28. junija.
Srbija. — Bivši regent Ristič je bil sprejet v avdiencijo pri kralju Aleksandru. Piše se vsled tega, da je to velikega pomena za politične odnošaje v Srbiji. — V Belgradu je umrl profesor velike šole Miloš Zečevič, kateri je zapustil 80.000 dinarjev v dobrodelne svrhe. — Sibska akademija znanostij v Belgradu si sezida lastno poslopje, ki bo služilo ob enem tudi za muzej. — Iz Belgrada poročajo, da ako ne pride do uspešne rešitve v upravi finančnega položenja, bo imenoval kralj poslovno ministerstvo. Vse stranke so se izjavile pripravne, sodelovati v prid države pod brezbarvnim mini-sterstvom. — Ker je kralj Aleksander namenil odpotovati v Atene v obisk grškega kralja, pišejo, da se misli zaročiti s grško princesinjo Marijo. To se pa ne potrjuje. — Belgradski časopis „Odjek" piše:	„Kakor
smo zvedeli, minister financ Steva Veli si je posodil iz blagajne samostojne monopolske uprave 200.000 dinarjev, a iz nje rezervnega zaloga 400.000 dinarjev v obveznicah ter se zavezal plačati 5% obresti od 200.000 dinarjev, a za srebro povrniti zlato. Povrhu je zahteval še 300.000 dinarjev od narodne banke na inenjico. To je ena. Druga je ta: Milutin Garašanin, kot odposlanec v Parizu, prišedši k zasedanju skupščine v Beligrad, je prejel v imenu dnevnic in odškodnine za potovanje 10.944 dinarjev. Tretji slučaj: Neki Radoje Radojlovič za nadzorovanje nad skupčinskimi pisarji za časa zborovanja je sprejel 2700 dinarjev nagrade za nepopolne tri mesece, kar dela deset stotin dinarjev mesečno ali trideset na dan. Povrhu je odločena še tajnikom pisarne dnevna nagrada 15 dinarjev. Neki naprednjak Maks Antoni-jevič, urar, prodal je predsedništvu zbornice sedem zidnih ur, za katere je dobil 3000 dinarjev. Ena ura je veljala povprek torej 450 dinarjev! Evo, kako si pomagaio naprednjaški vitezi na račun državne blagajne". Tako piše domači belgradski časopis, kateri je menda dobro poučen. — Že dlje časa se opazuje, da poštni uradi v Srbiji izplačujejo nakaznice vedno z zakašnjenjem, to je, v blagajnicah ni bilo nakazanega denarja. Radi tega se trgovci pritožujejo, a časopisi rotijo ljudstvo, naj pošilja denar na mesto po nakaznicah — v pismi h. Kaj storč naslovniki pa tedaj, ako đobć v pismih namesto denarja kake neveljavne papirčke? — V blagajni monopolne uprave so zasledili primanjkljaj pol milijona gld. Krivec je brat bivšega finančnega ministra Petroviča, ki jo je popihal. — Čeprav se nahaja Srbija v slabih financah, vendar je i otrosila lansko leto 250.000 dinarjev v podporo nekaterih časopisov — menda le za to, da zaslepijo ljudstvo o pravem položaju v Srbiji.
Bolgarija. — Trgovinska pogodba med Avstro-Ogersko in Bolgarijo se sklene baje kmalu. Načeloma je že sprejeta, kajti Bolgarija je popustila nekaj odstotkov pri carini za uvoz avstro-ogerskih pridelkov. — Koburg je odpotoval v Carigrad 26. t. m. Iz Carigrada odpotuje baje v Petrograd.
Rusija. — Objavljen je uradni program o kronitbenih slavnostih. Po istem dospe 19. maja carska dvojica v Petrovski dvorec pri Moskvi, kjer ostaneta do 22. Istega dne se odpeljeta v Moskvo. 23. in 24. bodeta sprejemala v Kremlju inozemske poslance, a 24., 25. in 26. carski glasniki naznanijo po mestu dan kronanja. Od 24. do 27. bosta car in carica izvrševala predpisana dela pobožnosti in molitve. 26. se preneso v Kremelj kronska znamenja na slavnosten način. Zvečer pa se bo molilo v vseh cerkvah za carsko hišo. Kronanje bo 28., a po tem slavnosten obed. 28., 29. in 30. bosta sprejemala v Kremelju častilke. 27., 28. in 29. bo slavnostna razsvetljava Moskve. 30. preneso kronska znamenja v „oruženajo", a zvečer bo predstava v gledališču, in slednjič 31. maja ho ljudska slavnost na prostem ter ples pri francoskem poslaniku. 1. junija ho ples pri avstrijskem poslaniku, 2. pri guverneru Moskve. 3. ples moskovskega meščanstva, v čast caru in carici. 4. pojdeta car in carica na božjo pot v troiški samostan, a 5. priredita ples v aleksandrovski palači v Kremlju. 6, priredi koncert nemški poslanec; 7. bo slavnostno praznovanje ca-ričinega rojstnega dne. Zadnji dan, to je 8., bo velika smotra moskovske posadke; zvečer pa odpotujeta car in carica iz Moskve. — V Baku na Ruskem se je unelo osem petrolejskih studencev. Ogenj je bil velikansk; zgorelo je tudi mnogo poslopij, v katerih se je petrolej pripravljal za izvoz, ponesrečilo je pa tudi mnogo delavcev. Gorelo je več kot leden dnij in le z največjo težavo je bilo mogoče ogenj omejiti in udušiti. Skoda je ogromna.
Raznoterosti.
*	Nemška kultura v Afriki. — V
nemškem državnem zboru se je konstatovalo, de je „veliki nemški rodoljub in učenjak" dr. Peters prav za prav navaden lopov, ne pa kulturonosec. Dokazalo se je, da je dr. Peters dal zamorce postreljati kakor vrabce, zamorska dekleta pa je najprej zlorabil potem pa dal obesiti. Poslanec Richter je Petersa imenoval gusarja in razbojniškega poglavarja.
*	Moč navade. — Angleški kanonik Gorre je neko nedeljo v westminsterski cerkvi v Londonu pri svoji propovedi povedal naslednjo dogodbo: Sedel je nekoč poleg postelje umirajočega žepnega tatu. Tat je bil že previden s svetotajstvom in skesano molil. Hkrati je kanonik slišal hripav glas : Pazite na svojo uro. Pogledal je na tatu — ta je ležal mrtev na postelji, držeč kanonikovo uro v rokah. Ni se mogel premagati, da bi je ne ukradel, pa toliko trdno voljo je imel, da je kanonika svaril.
*	Avstrijska volilna aritmetika. —
Ko povsod razpravljajo o novi volilni pre-osnovi, ne bo škodovalo pokazati nekoliko številk staroslavne avstrijske volilne aritmetike. Številke izgledajo tako-le: Po znanem ljudskem štetju živi na Avstrijskem Nemcev 8,461.580, Čehoslovanov 5,472.871. Poljakov 3,719.232, Rosinov 3,105.221, Slovencev 1,176 672, Srbov in Hrvatov 644.926, Lahov 675.305, Rumunov 209.110. V procentih pride na sto prebivalcev: 36*1 Nemcev, 23*3 Čehoslovanov. 15*8 Poljakov, 13*2 Rosinov, 5 Slovencev, 2*8 Srbo-Hrvatov, 2*9 Lahov in 0*9 Rumuncev. In sedaj poglejmo, koliko zastopnikov imajo ti narodi avstrijske države v sedanjem državnem zboru. Nemci imajo 177 poslancev, Cehoslovani 68, Poljaki 58, Rusini 8, Slovenci 15, Srbo-Hrvatje 8, Lahi 14, Rurnuni 4. Iz tega sledi, da imajo Nemci 177 poslancev namesto 127, Cehi 68 namesto 82, Poljaki 58 namesto 55, Rusini S namesto 46, Slovenci 15 namesto 17, Srbo-Hrvati 8 namesto 10, .Lahi 14 namesto 11, Rurnuni 4 namesto 3.
*	Pametna beseda za kadilce. Bero-linski znanstveni časnik za zdravnike je nedavno prinesel daljši članek o kajenju tobaka. Med drugim pravi: Bolezni vsled kajenja se množijo čedalje tem bolj. Nikotin (strup, ki se nahaja v tobaku) vpliva na človeško tel6 jako škodljivo; posebno človeškemu očesu je dim iz> tobaka jako škodljiv, kajti obsega 7 stotink nikotina. Množica tobaka, katero more
ali sme zdravi kadilec vsak dan pokadili, brez strahu za svoje zdravje, je 20 gramov. Smodka tako velika, kakor je naša „Kuba“, vaga 6	7 gramov; iz tega sledi, da na dan
tri smodke pokaditi ne škoduje. So pa kadilci, kateri na dan pokadijo tudi 130 gramov tobaka. Kadilci cigaret pokadijo na dan 50—70 gramov. Razume se samo ob sebi, da čim več nikotina ima smodka ali tobak v sebi, tem bolj škoduje. Očesne bolezni pri kadilcih javljajo se še le začenši s 40 leti.
* Čuden otrok. V šlesvig-holštanjskih mestih kažejo čudno dete. Deklica Ivana Schmidt je bila rojena dne 2. marcija 1880. Pri rojstvu je bila popolnoma navadne velikosti in tehtala 7 funtov. Čez pol leta je začela čudno rasti, in po dveh letih je tehtala že 90 funtov. Zdaj, ko je 7 let stara, tehta 169 funtov, okoli prsij pa je 110 cm. široka. Tudi je nenavadno močna, tako, da očeta lahko vzdiguje.
linj ižeimost.
Majka u rada za Roga 1 Hrvatsku
(Mati pri delu za Boga in Hrvatsko) ili d a r hrvatskim žena m a poklanja Ivan Nep. J e m e r š i ć, župnik grubišnopoljski. Cena 60 kr. — Pod tem naslovom je izšlo že tretje izdanje te znamenite knjige v kratki dobi poldrugega leta. Tretji natis je že predelan v zmislu dobrohotne kritike od veljavnih stranij. — V tretji izdaji so na prvem mestu častilke mnogih škofov, namreč: Strossmayerja, dr. Aloj. Mat. Zorna v Gorici, dr. Jak. M i s s i e v Ljubljani, o. šimuna M i 1 i n o v i ć a nadbiskupa glagoljaša v Baru (Črnagora), Marijana Markoviča v Banjaluki, Ivana F1 app a v Poreču, Julija D r o h o b e c z k e g a v Križevcih, Pavla G u g 1 e r j a iz Zagreba in Marceliča iz Dubrovnika.
Najbrže ni še bilo na slovanskem jugu knjige, ki bi dobila toliko in takih priznanj, kakor ta. In zares: ako se bodo matere ravnale po njenih bisernih naukih, bodo vzgajale svoje otroke tako, da bo dobro poskrbljeno za njih dušni blagor v večnosti, na tem svetu pa bodo tudi vredni delavci za blaginjo ljubljene domovine.
V slovenskih časopisih se je bila izpro-žila misel, naj bi se presadila ta krasna knjiga na slovenska tla. V istem času je imela „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici pripravljen že dober slovenski prevod; ali ker je bila med tem naznanjena tretja predelana izdaja izvirnika, je tiskarna še počakala s tiskom, a prelagatelj je popravil prevod po tretji izdaji, ki je došla pred nekaj tedni iz Scholzeve tiskarne zagrebške. — Opozarjamo, da to je edini slovenski prevod, kateri je dovolil pisatelj, veleč. g. župnik J e m e r š i č. Prevod ima naslov: „Materino delo za Boga in domovino. Hrvaški spisal Ivan Nep. Jemeršič. S pisateljevim dovoljenjem po 3. izdavi poslovenil Simon Pomolov".
Slovenski prevod izide tekom poletja v lično tiskani knjigi, obsegajoči 12 do 13 tisk. pol. Cena v razprodaji bo 60 kr., po pošti 7 0 kr., kolikor stane izvirnik. — Za tiste rodoljube pa, ki se naprej naročč in pošljejo denar do konca maja t. h, z n a š a cena 1 e 5 0 k r. s p o š t n i n o vred. Knjiga se bo tiskala najmanj v 1000 iztisih. — Izdajatelj želi, da bi se oglasilo mnogo naročnikov, ki pošljejo 50 kr. do konca maja; tako bo vedel po priliki, koliko iztisov mu je narediti, da ne bo na škodi.
Nove Šmarnice za 1. 1896 se tiskajo. Spisal jih je znani nabožni pisatelj g. župnik Jožef Kerčon, in sicer Bogu v zahvalo, da mu je dal doživeti petdeseto leto mašništva, in v spominu zjate maše, katero misli letos obhajati. V tej knjigi obravnava g. pisatelj življenje Marijino od njega brezmadežnega spočetja do vnebovzetja.
Narodno gospodarstvo.
Kako se vinu odvzame plesnoba ? Duh po
pjesnobi se vinu odvzame vsaj deloma s precejanjem (liltrovanjem) skozi oglje, ali pa s pometanjem z oljem : za popolen uspeh se pa ne more jamčiti. Za precejanje je potreben poseben stroj. Z oljem se
vino tako zdravi, da se vanj vlije nekaj najtinejšega namiznega olja, potem se vse skupaj dobro in dolgo premešava in brozga ter se slednjič olje posname raz vino. Olje pride namreč čez nekaj ur samo na površje, kjer se lahko posname. To olje ni nič pokvarjeno in je dobro za vsako daljno porabo.
Pozor, kmetovalci! Neki Johann Baumann v Prerovi na Moravskem ponuja seme neke nove rastline za zeleno krmo, katero silno hvali. Pravi, da vzraste 130—150 cm. visoko, da se more večkrat kositi, in ker raste le pri vrhu, zato tudi zemljo malo izrodi. 10 kg. neki zadostuje za dva mernika poset.ve in stoji 4 gld. To vse skupaj je pa samo sleparstvo. Vodja c. kr. kmetijskega poskušališča na Dunaju dr. Weinzierl objavlja glede tega v svarilo kmetovalcem naslednji razglas: Neki „kmetovalec" (?) z Moravskega ponuja seme neke nove krmske rastline, kateri pripisuje najboljše lastnosti. Priskrbeli smo si seme te čudežne rastline ter našli, da je le neka vrsta navadnega sirka, ki ima rumeno zrnje (sorghun vulgare var. technicum Koke). To rastlino rabijo za izdelovanje metel. Seme te rastline se dobi v vsaki semenski trgovini za 10 do 14 kr. kilogram (v Vipavski dolini za polovico. Uredn.), dočim ga novi osrečevalec kmetovalcev ponuja po 36 kr. Sirek ugodno uspeva le na dobrem in toplem svetu v vinskih pokrajinah, a turšica ga kot zelena krma vselej prekosi. Smešno hvalisanje te nove rastline torej ni nič drugega nego prav bedasto sleparstvo.
Pomoč protrvlftčljiveinu vinu. Vlačljivost vina vzroča posebna vrsta gliv. Uzrokov in pojavov te vinske bolezni ne bomo tu razmotrivali, zadostuje naj, ako povemo, da se tako vino da skoraj vselej popraviti, ako se mu na hektoliter doda 20 do 30 gr. tanina ter se potem dobro zbrozga, da pride z zrakom zelo v dotiko. čez nekaj časa se tako vino z žolico ali z beljakom očisti in pretoči.
Ali gre cepiti na divji kostanj domačega in kakšna zemlja najbolj ugaja kostanjevemu drevju ? Divje kostanjevo drevje, t. j. ono lepo košato drevje z lepim belim ali rdečim cvetjem, ki ne rodi sadu, ki bi bil za jed, ni rabno kot divjak ali podlaga za žlahtni kostanj v istem zmislu, kakor hruškov ali jabolčni divjak za hruško ali jablano. Ta divji kostanj je z žlahtnimi še manj soroden kakor hruška in jablana. Žlahtne kostanje ločimo v dobro in debelo-plodne; na prve cepimo druge. — Kostanjevo drevje najbolje uspeva na ne prestrmih bregovih, zavetnih dolih, v neprevroči legi, a bolj milem podnebju. Najbolj mu ugaja rahla, ne presuha, globoka zemlja.
Za kratek čas.
Oh, saj mama še nič o tem ne ve. — Kmečka
ženica je šla nekega dne na polje po svojih opravilih. Spremljal jo je kos poti njen 6-lelni sinček, ki je šel v šolo. Komaj dospč ženica na polje, že čuti, da se jej bliža težavna ura in nemudoma se vrne domov, kjer da življenje jedni deklici. Ko je prišel sinček o poldne iz šole, čakal ga je oče v vrtu pred hišo; dal mu je kos kruha z maslom ter mu naznanil veselo novico, da je dobil malo sestrico. Ves žareč se od veselja zdirja deček k svoji teti, naznanit jej vesel dogodek. „Ali je pa vesela mama, kaj?", vpraša ga teta. „Oh, saj mama še nič o tem ne ve, bere za svinje zelje v Liskovcah", odreže jo dečko. —
Iz jezikoslovja. — Prvi: Ali veš, zakaj pišejo nekateri pojezija namesto poezija? — Drugi: Edino pravilno je pojezija, kajti: kedar kdo poje tudi zija.
Iz gole. — Učitelj: Zadnjič sem vam pravil, da toplota vse reči razteza, mraz pa jih skrči. Danes vam to dokažem z nekaterimi zgledi. — Učenec: O, saj ni potreba, gospod, ker vam — verujemo.
Kaj je dobro na svetu. — Spovednik je tolažil umirajočo trentarsko ženico z boljšim življenjem po smrti, ker na tem svetu tak6 ni nič dobrega. — „Oh, pač, mesene klobase in svinjska reberca", vzdihnila je ženica.
Naloga zn praznike. — Namesto spodnjih številk postavite odgovarjajoče črke in čitajte potem začetne črke od zgoraj doli, od zdolaj gori pa le one,
ki stojĆ		namesto ležečih i				Številk.		
23	6	13	10	12			/«	prislov
6	21	1		.	.		2.9	ime iz sv. pisma
19	14	18				•	21	nekaj, kar doživi vsak človek
6	15	1	12	16	14	10	20	13 11 6 15 10 12 samostalnik
13	11	22	2	10	21		10	glagol, ki se veliko rabi
16	19	14	1	.			15	znano turško ime
23	10						5	čut
6	15	’l	12 16	15	16	11	(i	doba, ki je dvakrat na leto
13	11	22	2	16	14	10	18	slovansko ime
10	24	17					22	19 21 10 21 10 glagol
12	16	12	16	20	,		10	domača perutnina
16	23				,		4	1 18 pastir
15	1				.		20	zaimek
16	12			.			16	del glave
4	13	16	.	.	.	.	2,9	6 12 gospodar
sveta.
Ta naloga je nalašč' zelo lahka, ker je prva. Vsaka številka nademeščuje vedno isto črko. Kedar ugane kdo le par besed, dobi red črk in s lem je vse rešeno. — Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.
Čast komur čast. — Gostilničar: Tu jedno pismo, milostljivi gospod. Ali zakaj se šalite in razglašate mojo skromno hribovsko gostilno za „Hotel pri gorskem kozlu*. — H ri bol a z ec : Vaše cene so vredne najdražjega hotela. Zat6 čast komur čast!
Loterijske številke.
18. marcija:
Praga...................... 84	82	70	46	26
Lvov......................  65	90	8	44	70
22. marcija:
Dunaj....................... 9	59	51	8	46
Gradec..................... 78	89	53	44	85
Inomost.................... 53	25	83	68	71
24. marcija:
Brno ............ 35 82 89 28 71
28. marcija.
Trst . . . .-.............. 47	87	15	42	86
Line........................ 3	9	88	68	38
Tržne cene.
Kava : Santos		. . .gld.	144-— do 118
Sandomingo . .		164-— „	—
Java			168-- „ —
Cejion			188-- „ —
Moka			192"— „	—
Sladkor 			35-50 „	36
Špeh			56-- „	64
Petrolij v sodu ....		20-— „ —
v zaboju . . .		6 30 .,	—
Maslo surovo			76-- „	85
kuhano 			88-- „ —
Moka: (Majdičeva):
št. 0	gld.	13-20,	št.	1	gld.	12 70,	št.	2	gld.	12-30,
„ 3	„	11-80,	„	4	„	11-20,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 10 -, št. 7 gld.
Ogerska:
št. 0	gld.	13 50,	št.	1	gld.	13- -,	št.	2	gld.	12-20,
„ 3	„	11-70,	„	4	„	11-20,	„	5	„	10-50,
št. 6 gld. 9 90, št. 7 gld. 8 50
Otrobi debele.......................gld. 4'70 do —.—
drobne.......................... 4-60 „ —.—
Turšica navadna.....................„ 6-— „	7,—
Oves................................„ 6-75 „	7.50
Strugarska delavnica
Andreja Reja v Podgori
priporoča se
zn vsakovrstna strugarska dela, kakor: čolne, kroglje za igre, noge za mize, omare, škrinje itd.
Postreže po ceni in izdeluje dobro. Priporoča se rojakom v Gorici in na deželi.
Lončar Alojz Černe
v Kobaridu
izdeluje vsakovrstne lončeno peči in modovnice za ognjišča po najnovejših uzorcih. Cene so nizke in dobro blago. Prevzame tudi stavbinske okrase po do-poslanih načrtih.
Ozira vreden zaslužek
posebne vrste in dolgotrajnosti ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam.
Pismena vprašanja pod „9132", Gradec, poste reslante.	32, 25—8
Prodaja
STEINFELDSKO PIVO,
vino in žganje M. Brass, v Gorici na Kornu
7	(v bivši Reichovi hiši). _
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brady
(Marijnceljske želodečne kapljice)
pripravljene	4,32 -17
v lekarni ang-elja varuha
I. lradij-a y Kromarižu (Moravsko)
staro, priznano in znano zdravilno sredstvo ugodnega in okrepčujočega delovanja za želodec in prebavljanje.
J.	P&kt
Želodečne kapljice
lekarničarja C. Brandy-n (MARIJACELJSKE KAPLJICE) so zavite v posebno škatljico ter previđene s sliko Marijaceljske Matere Božje (kot zaščitno znamko). Pod to znamko mora se nahajati sledeči
podpis
__ ____ Vsebina kapljic je napovedana.
1 steklenica stane 40 kr., chutzm&rko.	<1 vojiiatii 70 kr.
Opozarjam odjemnike naj ne kupijo ponarejene idečne kapljice. Pri kupovanju paziti je na zgornjo hlno znamko s podpisom C. Brady ter zavrniti ostale tvarine, kot ponarejene, katere nimajo rnjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady.
Prave ielodečno kapljice so na prodaj v ■ici v lekarnah: Cristofolettl, Pontoni, Glroncoli, ■nor in Gliubich. — V Sežani v lekarni Ritschel.
ANTON OBIDIČ
čevljar v Semeniški ulici št. 4 se priporoča Slovencem v Gorici in v okolici Za blagohotna naročila.
na glavnem trgu v nekdanji Pallovi hiši priporoča rojakom iz Brd svojo trgovino jc-dilnmra blaga in domačih, zunanjih pridelkov, n. pr. sladkor, kavo, riž, olje, moko In drugo reži, dalje petrolij ter raznovrstne
sveče za cerkve in pogrebe.
Postrežba je vestna in poštena, cene zmerne.
ORGANIST
z dobrimi spričevali orgljarske šole v Ljubljani
išče službo kje na Goriškem.
Več pove upravništvo.
Zaloga piva
iz prve
kranjske eksportne pivarne na Vrhniki v Gorici, Rabatišče št. 18.
Iiriiioroča izborno pivo v sodčkih in v steklenicah.
Cene zmerne.
Steklenice se polnijo v pivovarni.
Ob enem naznanja podpisani, da odpre
15. marca t. 1. f Kapucinski ulici št. 1.
gostilno z vrtom
kjer bo razun piva točil tudi pristna domača vina. Častitim znancem iz mesta in dežele se udano priporoča
Joško Rovan,
49 2 2	zastopnik vrhniške pivovarne.
v Ozki ulici (via Stretta) št. 1 v Gorici priporoča škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi) iz trdega in svitlega bakra priprosto sestavljene. Zalistke (valvole) se lahko premenja. Gena je zelo nizka. Popravlja druge škropilnice, Spre-jemlje naročila za druga kleparska dela. Poslreže pošteno in solidno.	62, 1.
Samo v Stolni ulici št. 13
(zraven stolne cerkve)
se	za spomla&tu
\n polenu cas
po najniži ceni
ker se ga je kupila velika množina v Trstu v neki propadli trgovini z manufakturami.
So na izber perkali, francoski sateni, kretoni, oxfordi, zefiri ter
perilo
kakor tudi
volnenina in kašmir črni in barvani za ženske obleke.
Blago za možke obleke razne kakovosti. Cajg v veliki izberi. Izgotovljene možke obleke.
Raznovrstno drugo blago v veliki izberi
se dobi
najnovejše in najeenejše
samo v Stolni ulici št. 13
(zraven stolne cerkve).	61. 2-1
primes k bobovi kavi
edf o zdrava
kavina pijača.
Dobi se povsod, pol kile za 25 kr.
Fvfirilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paziti na izvirne sa-voje z imenom
Kathreiner
© Stalna razstava strojev v Carici, na Travniku 16, zadaj. ©
Pražko-Bubnska tovarna strojev, livarna železja in kovine Bertold Kratiš, podružnica na Dunaju 3/2 Lovvengasse 3, ima
v Gorici, na Travniku 16, zadej
stalno razstavo plugov ter ostalih poljedelskih potrebščin, kakor vsakovrstne stiskalnice, čistilnice, stroje za rezanje krme slamo in repe, trijerje, robkače.
Stroji za peronosporo, vinske stiskalnice in mlini za grozdje.
haloga slovečih Sarvensovih pomp in vozov
kakor tudi vseh tehniških potrebščin.
Zastop v Gorici ima F. Primas.
Ar<dikii Izber nepremočljivih pokrival za voze in šotorje ter dežnih plaščev. — Stroji za šivanje najboljših sestav vsake sisteme po nizkih cenah. — Najceneje v Gorici! Brocknmniiov žvejilenokisli kalk za odgoje mlade živali in za hrano živine \sake vsti.
Blagajne gotove proti cgnju vsake velikosti.
Razstavni prostori — v katerih se tudi prodaja — so odprti vsak dan in radi tega ne sme zamudili priliko ni.jeden gospodar, da hi si ne ogledal to zanimivo razstavo v Gorici, na Travniku št. 16, zadej.
31. 6-3, S. jj-tegg"* Zmožni agenti se iščejo.	24, 6—2, P
Siovasiski obrtniki in trgovci.
EOE«ffi®E€-EeEOia®n©©EGEGB»H®H»BOB«S
Gostilničar Ivan Lisjak
pri „Rajhu* št. 5. na Komu, priporoča svojo gostilno: vino belo vipavsko in briško, teran kraški, pivo steinfeldsko, kuhinja dobra, sobe iz-vrstne za prenočišče, prostorni hlevi za živino. _ Gene primerne.
IVAN DEKLEVA
^ ^	veletržec z vinom,
^►iinav svojih zalogah vseh vrst domačih in istrskih vin. Cono zmerne.
Fotograf A. Jerkič
r.a Travniku priporoča svoj fotografični zavod zavednim Slovencem Goriškem.
•e«®eeee®®«©ee«@c0CGec«e««a*c«
Svečar J. Kopač v Gorici
Solkanska ulica 9
_ priporoča pristne čebelno-voščene sveče 9 kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron.
Sveče slabejših vrst po jako nizki ceni. Zaloga • kadil za cerkve po gld. P20, 1 gld., ter 50 kr. kg.
® Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije,
•®eec©*«cce<E'<&«e.ceeftGccc«®e«0««®«
& Gostilničar
Trgovce z vinom Anton čoš,
v Nunski ulici, v Gorici (gostilna pri „belem zajcu*) priporoča bogato zalogo vsakovrstnega belega in črnega vina v sodčkih od 56 1. naprej, _ katerega ima v svoji zalogi v glediščni ulici, 20.
Gene zmerne, poštena postrežba.
BM«B«B4»BGB®S9E®9Đ^ MBM
BZ
-<6
Pek Karol Drašček
priporoča
pekarijo v Riva Como 4
in podružno prodajalnico kruha j
v Semeniški ulici 2.

------ v aememsKi uiici	^
i
o»eeee0«ce9c©a»«®c«*e«0
Trgovec z vinom Ant. Pečenko
Vrtna ulica štv. 8.	-
priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briških in istrskih vinogradov. - Gene zmerne, postrežba točna.
Za pristnost vina jamči.
merne, ^
M® |
l®«®*®
Ivan
E>-O o Oo o o
a	Anton Kuštrin	▲
T v Gosposki ulici šiv. Ž3 ▼
^	pri poro "a	^
A svojo trgovino raznih jedilnih A • Vino belo in črno prve vi J potrebščin. Postrežba ločna. T ^ Kuhinja dobra. Cene zine
Reja
priporoča svojo gostilno „pri golobu* za vojašnico štv. 7. Vino belo in črno prve vrste.
J
u
Usnjar Franc Bensa
v Ozki ulici 8
priporoča vsakovrstno usnje, ^ podplate, kopita, orodje in druge
®
^ f potrebščine za čevljarje.
♦
♦
♦
Anton Koren
Gosposka ulica 4	S
pi iporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno ® blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje.
**4-«>*A**4*44*****4****
4	Andrej Čermelj	v>
♦J	na Kornu
4 priporoča svojo zalogo razno- /J vrstnega jedilnega blag a.— ?*«
♦	Postrežba vestna.	^
1 Kl«lmi*iir Anton Fon *
« v Semeniški ulici * 4 priporoča svojo bogato zalogo H klobukov in kap ter gostilnico j*.
,j;	C*
Tovarna piva Fr. Wanek
®	na Goriščeku	m
I priporoča svojo zalogo goričkega piva. S
4	Andrej Jakil	>
4 Tovarnar kož v Rupi «
J?	p. Miren.
♦ Prodajalnica na Kornu v Gorici.
:-JC z*.iSK. t.* •.».tdJ£
» Pr pirnic h Antonu Jeretiču $
Sl v Semeniški Ulici in za veliko vojašnico j|s
1 pripoiočn vse izdelke, ki spadajo v šolsko in »b pisarniško stroko, kakor peresa, sv inč-nike, papir, knjižice itd.
*7K**?R* ^fO-******
Snmiig & Deklevu ^
ji glavna zaloga koles „Svvift* v ulici Fiati Josipa §• št. 4. Zaloga pušk, sireljiva, šivalnih strojev |j a itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles |r 3(1 in izdeiovalnicn žičnih blazin v nunski uiici št. 14. IS
JO S. V I N D Y S
tovarna strojev in livarna
Praha - Smiehov, VinohradskA ulica št. 94.
priporoča
|py^ patentne stočilne stroje
brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem
steklenic,
ZRAČNE TLAČILKE "V)®
(lastna iznajdba)
P°vsem nove, zboljšane sestave, kotla s pumpo, čistila za steklenice, zamašilko in kaprovalke stoklenlc, tlačilke, parni ventili in zaklopnico vseli vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega.
££19*- Ceniki na zahtevo brezplačno. *9t®