Delavska Poštnina plačana v gotovini. Ne dovolite nikomur, da bi razbijal naše partijske vrste, vseeno kdo bi bil. Vedite, da je to sovražno delo ne samo proti naši Partiji, ampak tudi proti našim narodom. Bodite budni in neusmiljeni proti vsakomur, ki bi to poskušal! Maršal Tito na II. kongresu KP Srbije GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. Št. 4. Ljubljana, 28, januarja 1949. Mesečna naročnina 12 din. izvod 3 din Pred II/. plenumom Zveze sindikatov Slovenije imm maršala Titi na 11« kongresu KP Srbije V drugem letu Titove petletke, ki je prelomnega pomena, je delavski razred, in vse delovno ljudstvo narodov Jugoslavije sijajno prestalo preizkušnje, ki jih lahko primerjamo z najtežjimi trenutki iz časov narodnoosvobodilne borbe. Predvidenih zaprek se je delavski razred lotil takoj v začetku drugega planskega leta s vso resnostjo, sledeč pozivu maršala Tita. Hitrejši tempo gospodarske graditve je zahteval maksimalno izkoriščanje obstoječih kapacitet, odkrivanje vseli še neizkoriščenih rezerv, odločno borbo za znižanje proizvodnih stroškov. Izvršitvi teh odgovornih nalog pa so nepričakovano stopile na pot nepredvidene zapreke s strani, od koder smo jih najmanj pričakovali, to je s strani držav ljudske demokracije in same Sovjetske zveze. Nepojmljivi, nemarksistični in nenačelni diskusiji, ki je hotela moralno streli hrbtenico delavskega razreda in preprečiti načrt izgradnje socializma v naši domovini, je sledil gospodarski pritisk z neizvrševanjem, trgovinskih pogodb, da bi s tem izsilili priznanje svojih klevetniških obtožb, dosegli neizvršitcv plana in s lem s silo upognili razredno zavest naših delovnih ljudi. Toda proti volji tako zvanih »marksističnih900.000 dinarjev, Fron-ur Drns+irnuaciie 50 “Povile 17,194.250 s°delov®lTte2 ,dela' v katerih je so dosesli r4:>6'f,0 ljudi Velike uspehe uosetgij irontovci Beograda, Zagreba. ->arajeva, Sk opija in Titograda. Člani Osvobodilne fronte v Ljubljani pa so v počastitev I. kongresa KPJ zgradiliželez-uiško progo, dogradili Dolenjsko cesto v dolžini 3 in pol kilometra, zgradili kama-Uzacijo in vodovod, tramvajsko progo v dolžini 600 m in delali na zbirnem kanalu, ki je dolg 200 m. Delali so na gradbiščih pet štirinadstropnih stanovanjskih hiš na Ambroževem trgu, zidali dve zgradbi rajonskih odborov, otroške jasli itd. Skupno so dali 3,456.149 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 50,302.148 dinarjev. V letu 1948. je organizacija OF v Ljubljani trikrat osvojila prehodno zastavico. Pregled uspehov v letu 1948. je pokazal, da prejme prehodno zastavico v trajno last mesto Skoplje, ki je doseglo naj Večje delovne uspehe. Na II. kongresu Komunistične partije Srbije je v diskusiji govoril tudi maršal Tito, ki so ga delegati navdušeno pozdravili. Tovariš Tito je v svojem govoru dejal: »Tovariši in tovarišice! Na vašo željo, da bi govoril, se bom tukaj na kratko dotaknil nekaj vprašanj, ki so vam znana, odnosno, ki niso nova, ker ste o njih tukaj že mnogo govorili, o katerih pa je treba v tem današnjem položaju mnogo več govoriti in poudarjati ‘isto, kar ne bi bilo potrebno v normalnih prilikah. Prvo, kar bi hotel zlasti poudariti, je vprašanje vašega II. kongresa in ta nezlomljiva enotnost, ki je prišla tu na vašem kongresu do izraza. Če vzamemo, da je že minilo nad 6 mesecev, odkar je bil V, kongres KPJ, potem kongresi KP Bosne in Hercegovine, Slovenije, Hrvat-ske, Črne gore in Makedonije, kjer sta tudi prišla do izraza polno soglasnost in enotnost naših partijskih vrst, potem šele vidimo, kako je naša Partija prekaljena in trdna, tako trdna, da ji niso mogli škodovati nikakršni napadi in poskusi razbitja njene enotnosti celo s strani In-tormbiroja. Menim, da bi morali ljudje, ki so nas tako lažno obtožili, to dejstvo upoštevati, ds bi se morali zamisliti nad tem, — zakaj je mogla naša Partija premagati vse poskuse razbitja in zakaj je ostala tako enotna Če bi oni to dobro premislili, potem bi morali priti do logičnega zaključka, ki je tale; Naša Partija je mogla vzdržati vse te napade na svojo enotnost zaradi tega — prvič, ker se je njeno članstvo prekalilo v surovi borbi osvobodilne vojne in revolucionarni borbi, drugič, ker je naša Partija čistila v dolgoletni borbi svoje vrste in se pripravljala na težje dogodke, da bi jih obvladala, tretjič, ker je naša Partija izvršila največja revolucionarna dejanja po bolj-ševiški partiji, četrtič, ker se naslanja naša Partija na tako množično politično organizacijo, kakršna je naša Ljudska fronta, petič, ker je imela naša Partija v svoji praksi od leta 1937. pa do danes v osnovi pravilno linijo v vseh vprašanjih, po zaslugi tega pa ji je uspelo uresničiti to svojo linijo, šestič, ker je vsakemu članu naše Partije in ne samo članom Partije, ampak vsem delovnim državljanom naše države jasno, da naša Partija he opušča linije marksizma-leninizma, ampak vodi našo državo dosledno v socializem, sedmič, ker se člani naše Partije globoko zavedajo tega, kaj pomeni enotnost partijskih vrst za uspešno zgraditev socializma v naši državi in zaradi tega prezirljivo odklanjajo vse kontrarevolucionarne pozive nekaterih komunističnih listov in radijskih postaj k notranji zmedi in s tem k neizogibni likvidaciji vseh pridobitev naše težke borbe. Glejte, to je tisto, kar dela našo Partijo po vseh nepravičnih obtožbah še trdnejšo in bol; prekaljeno, Glejte, zato, za enotnost naše Partije skrbite vsak dan. Ne dovolite nikomur, da bi razbijal naše partijske vrste, vseeno kdo bi bil. Vedite, da je to sovražno delo ne samo proti naši Partiji, ampak tudi proti našim narodom (odobravanje). Bodite budni in neusmiljeni proti vsakomur, ki bi to poskušal! Na vašem kongresu ste govorili o uspehih in pomanjkljivostih. Menim, da je sedaj vaša osnovna naloga stremeti z vsemi silami za tem, da bo teh pomanjkljivosti in slabosti v vašem delu čim manj, kajti te slabosti in pomanjkljivosti ovirajo, da bi bili uspehi še večji. Vi poznate naše letošnje naloge. One so velike. Toda mi jih moramo in moremo izvršiti, izvršili pa jih bomo, če boste vi, komunisti, prvi pri popravljanju napak, in dali vse od sebe za zmago našega petletnega plana. Kot ste mogli videti iz naših referatov na zadnjem zasedanju naše Ljudske skupščine, gre letos za jasno linijo, kaj ima v našem gospodarstvu prednost in kaj to pomeni. Razumljivo je, da se moramo po tem tudi resno orientirati, Tu ne morejo in ne smejo biti pri vašem delu lokalni interesi na prvem mestu. Podrejeni so interesom celote. Tu ne more biti več vprašanja: zakaj to in ne on o? Tu se točno ve, česa se moramo držati, in če se bomo držali nakazane smeri, potem vedite, da je popoln uspeh zagotovljen. Letos je zlasti važno vprašanje mobilizacije in pravilne razdelitve delovne sile. celo sovražnih elementov, ki raznašajo ljudsko imetje, Mi jih sicer odkrivamo in tedaj ostro kaznujemo, vendar to še ni dovolj učinkovito. Vsakdo mora biti buden in mora paziti, da se ljudsko imetje ne razsipa. Imamo državno kontrolo in vi ji morate dajati najpopolnejšo pomoč pri izvrševanju dolžnosti, kateri je treba vedno o pravem času signalizirati razne nepravilnosti, če bi vi sami ne mogli odstraniti jih iz kakršnihkoli razlogov. Kot voditelji morate zlasti paziti, kakšen je vaš odnos do ljudstva. Vaš odnos ne sme biti odnos tistih, ki ukazujejo, ampak odnos tistih, ki potrpežljivo pojasnjujejo in pomagajo ljudstvu. Mnoge nesporazume bo lahko odstraniti, če boste vi dobro pojasnili ljudstvu različne ukrepe oblasti. Ko izidejo kake uredbe in podobno, potem morate vi prvi dobro proučiti take uredbe in jih potem elastično uporabiti, ne da bi prekoračili zakon. Naše ljudstvo zna ceniti zakon prav tako, kot zna sovražiti nepravičnost pri različnih ravnanjih, če se to čestokrat ponavlja. Če nečesa ni, potem nikar tega ne opravičujte, če vidite, da je nepravilno, odnosno da bi moglo biti, pa zaradi napak nekoga ni. Take stvari raje takoj signalizirajte nam, da bi jih mogli popraviti. Bodite pravi domačini, pokukajte povsod in skrbite za vse, tako za ljudi kakor za materialne dobrine. Spremljal sem delo vašega kongresa in videl, da ste zajeli v glavnem vse važnejše probleme kakor tudi pomanjkljivosti. Želim samo, da bi bili vaši sklepi o vsem tem zares uresničeni. Opozoril vas bom samo na neko stvar, ki sera jo večkrat opazil, to pa je nepravilen odnos do kritike in samokritike. Ne samo v osnovnih organizacijah, ampak tudi v višjih, mnogi člani Partije ne sprejemajo radi kritike. Razumljivo je, da ni najprijetneje, če te kdo kritizira, vendar je koristno za vzgojo članov Partije. Sicer bi mogel zavladati v partijskih organizacijah gnili liberalizem in malomeščanstvo. Zaradi skladnosti v organizacijah gledajo skozi prste najprej pri majhnih napakah, pozneje pa tudi pri velikih. To je zelo nevarna stvar za pravilen razvoj partijskih organizacij in članov Partije. Po tem moramo ostro udariti in naj se tovariši ne boje kritizirati, ako imajo prav. Tisti član Partije, ki se zavoljo tega jezi, ni zrel komunist. On mora to uvideti. Najboljša lastnost komunista je, da je samokritičen, strog s samim seboj in v presojanju svojih napak, in da sprejme kritiko drugih, če je le-ta umestna, se pravi, utemeljena. Če bomo torej strogi predvsem s samim seboj, se pravi, samokritični do najvisje stopnje, tedaj ne bo potrebna kritika drugih. Vzrok temu odporu do kritike je najpogosteje občutljivost in neskromnost, kar je velika napaka ljudi, ki jo morajo odpraviti zlasti komunisti. Druga stvar, ki sem jo opazil, je, da mnogi vodilni tovariši in člani Partije ne žive polnega partijskega živ!jenj'a, se pravi, ne delajo v osnovnih partijskih organizacijah. To je seveda nepravilno, kajti takšni tovariši ne izgubljajo samo stika z življenjem in delom osnovnih partijskih organizacij, marveč tudi polagoma partijsko miselnost. Partijska miselnost ne pride sama od sebe, ampak se pridobiva v vsakdanjem partijskem življenju ir. ta partijska miselnost se pozitivno odraža v delu članov Partije pri tistih dolžnostih in funkcijah bodisi gospodarskega, državnega ali političnega značaja, ki jih morajo vsi izpolnjevati Tovariši in tovarišice, poudarjam, da to niso majhne stvari Naša Partija mora delati v zelo težkih pogojih in je zavoljo tega nujno, da sta v njej partijska disciplina in pravo partijsko življenje. Tovariši in tovarišice! Negujte zlasti tisto pristno tovarištvo, ki nam j'e bilo v najtežjih časih osvobodilne vojne vselej najmočnejša moralna opora. Takšno pristno tovarištvo potrebujemo prav tako danes, ko se naša Partija bori za to, da bi premagala neslutene težke naloge. Dovolite mi, tovariši in tovarišice, da se nekoliko dalje zadržim pri metodah propagande, ki jo izvajajo proti nam, zlasti v zadnjem času v državah, katerih voditelji še vedno govore, da imajo prijateljske namene z našimi narodi Poznamo Tovariši, prepričan sem, da je na Janetih vsakovrstno propagando — lojalno in še dovolj neizkoriščene delovne sile, ki jo je treba pritegniti k različnim delom. Ne štedite z besedami, ko pojasnjujete ljudem, kako važno je, da gre vsak, ki je sposoben, nekam delat, in sicer tja, kjer ie najbolj potrebno. Rad bi vas opozoril na neko zelo važno vprašanje, to je vprašanje štednje, Prav položaj, v katerem smo danes, nas sili, da posvetimo posebno pozornost slednji različnega materiala. Čuvati moramo ljudsko imetje, s katerim ravnajo včasih malomarno in celo zločinsko. Vi komunisti morate biti budni čuvarji tega ljudskega imetja. Vedeti je treba, da je še veliko različnih nam nenaklonjenih in lojalno, pošteno in nepošteno, lažno in resnično. Tukaj bom govoril predvsem o lažni propagandi (smeh). Smoter lažpe propagande je, prevarali čim širši krog ljudi in z lažmi prikriti resnična dejstva. Smoter te propagande je, da ljudje vsaj začasno sprejmejo laž za resnico in se že s J®1® kar je razumljivo, strinjajo z lažjo. To je globoko nemoralno. Ljudje so !o vselej smatrali za nemoralno. Z lažno p”opašando se želi doseči določene cilje, ki jih po človeškem pojmovanju smatramo vselej za nepoštene. Takšno propagando odklanjamo kot nevredno komunista. Ta je najsramotnejša dediščina starega sveta, starih družbenih ureditev in običajev, v katerih sta imela laž in prevara in imata še vedno vidno vlogo v vsakdanji praksi Danes smo v takšnem položaju, da se moramo boriti z velikansko silo lažne propagande, ki je naperjena proti naši državi To lažno propagando vodijo proti nam z vzhoda in zapada. Prva in druga stremita za cilji, ki jih ne moremo imenovati poštene. Znano nam je, da so nekatere vodilne osebnosti v prijateljskih državah še tik pred izdajo famozne resolucije grozile s tem, da ne moremo računati na uspeh, ker se bo proti nam sprožil velikanski propagandni aparat. Vedeli smo, da nam bo težko, če bodo ta veliki propagandni aparat uporabili proti nam, vendar nismo mogli nikakor verovati, da bo ta propagandni aparat uporabljal znane Gobbelsove metode in metode reakcionarne zapadne kapitalistične propagande. (Ploskanje). Toda že bi to tudi vedeli, ne bi mogli ravnati drugače, kakor smo ravnali, Zaradi internacionalizma in zaradi nadaljnjega razvoja socializma na svetu smo morali sprejeti to borbo za resnico in proti laži ter zavijanju — za socialistično moralo in pravilna pojmovanja o odnosih med državami, ki gradijo in želijo izgraditi socialzem. Proti nam dela danes velikanski propagandni aparat. Toda ta aparat se poslužuje nedovoljenih in umazanih sredstev proti mali državi s herojskimi tradicijami, ki se bori za svoj obstoj, za svobodo, pravico in resnico. Ta propagandni aparat se je spravil danes na pridobitve naše herojske osvobodilne borbe, na graditev socializma v naši državi Razumljivo je, da pri nasni takega propagandnega aparata. Naš propagandni aparat je slab, vendar ta nas slabi propagandni aparat uporabljamo predvsem zato, da prijateljsko pokažemo napore in uspehe narodov v državah ljudske demokracije in v Sovjetski zvezi. (Ploskanje.) Naše radijske postaje govore o kulturnem razvoju, o graditvi in uspehih v teh državah, radijske postaje teh držav pa prenašajo najbolj grobe klevete in žalitve proti naši. državi. S temi radijskimi postajami razpolagajo tisti kriminalni tipi, ki so izdali našo državo, in bruhajo svoj strup na nas, za nas pa, tovariši in tovarišice, govore samo dela v preteklosti in dejstva v sedanjosti. In v tem je tudi naša moč. Naša borba proti lažni propagandi je danes v tem, da se seznanimo vsi, da vsi, z resničnim stanjem stvari, da opozorimo na dejstva — na stvarnost. Nam je mnogo na tem, da bi napredni ljudje v svetu spoznali resnico o nas, nam je na tem, da bi se delovni ljudje v vseh državah sveta zavedali, da mi s svojo borbo za resnico ne slabimo naprednih sil na svetu, pač pa govorimo in bomo govorili, da je pot, ki so jo ubrali naši kritiki, napačna in škodljiva za mednarodno delavsko gibanje sploh. Tovariši in tovarišice! Mi seveda danes nimamo takšnih možnosti, da bi dosegli to, da bi resnica o nas naglo prodrla v svet. Ta resnica si utira svojo pot zelo počasi, kajti zavira jo ta veliki propagandni aparat, s katerim so nam grozili in ki razširja vse mogoče laži in neresnice. Vendar to resnico sprejme vsakdo, ki ljubi resnico, ki želi spoznati resnično stanje pri nas, takih pa je velika večina na svetu. Če to ne bi bilo tako, tedaj bi bila Perspektiva za uresničitev boljših družbenih odnosov na svetu. , Propaganda radijskih postaj v dr-zavah ljudske demokracije proti naši državi se lahko primerja samo s propagando reakcionarnih in fašističnih radijskih postaj v dneh najbolj nebrzdane gonje proti Sovjetski zvezi, v prvih letih po zmagi Velike oktobrske revolucije in v časa Hitlerjeve agresije. Razlika je samo v tem, da je imela Sovjetska zveza proti sebi le propagando mednarodne reakcije, proti nam pa je sedaj propaganda mednarodne reakcije in propaganda držav ljudske demokracije plus moskovska radijska postaja. Kaj to pomeni? To pomeni, da izvajajo proti nam brez-načelno gonjo v državah, s katerimi imamo pismene pogodbe o prijateljstvu in kulturnem sodelovanju, ki so postale s takšno gonjo brez vsake veljave. Kajti, kakšno kulturno sodelovanje je to, ko poskušajo z vsemi propagandnimi sredstvi razbiti prijateljsko državo. To propagando moramo imenovati s pravimi besedami, in sicer, da je to sovražna propaganda — protirevolucionarna, saj jo vodijo zoper socialistično državo (dolgotrajno odobravanje). To gonjo.želijo sicer prikriti s frazo, da ni naperjena proti našim narodom, temile zgolj proti voditeljem naše države. ' o je navadna dvolična fraza, kajti v tem primeru ne gre samo za propagando, marveč tudi za konkretna sovražna ravnanja z našimi narodi sploh. Oglejmo si samo ravnanje z našimi športniki v Budimpešti, Bratislavi, Pragi itd., nadalje z našimi predstavništvi v inozemstvu, n. pr. v Berlinu, Budimpešti, Sofiji, v Albaniji, na Češkoslo- (ftudaljeuanje na 2. strani.) GOVOR MARŠALA TITA NA II. KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE SRBIJE Govor člana Politbiroja Komunistične partije Jugoslavije tov. Moše Pijade (Nadaljevanje s 1. strani.) vaškem itd., ter z našimi manjšinami v Romuniji in Bolgariji in ravnanje z našimi ljudmi na Madžarskem itd. Lahko bi navedel več sto raznih primerov, kako žalijo narode naše države tako imenovani prijatelji našili narodov v državah ljudske demokracije. Naše ljudstvo sprejema vse to z velikanskim ogorčenjem. V zadnjem času prejemajo uredništva naših časopisov in radijskih postaj nešteto pisem, v katerih izražajo posamezni delovni državljani naše države svoje ogorčenje proti ravnanju teh dozdevnih prijateljev naših narodov. Naši ljudje so zaradi takšnih farizejskih izjav samo še bolj ogorčeni, saj je jasno, zakaj dajejo take izjave. Takšne izjave dajejo zato, ker želijo razbiti enotnost naših narodov, ki je steber proti vsem napadom od zunaj. Tovariši in tovarišice! Kdaj je nastalo nesoglasje med VKP(b) in nami. Nastalo je takrat, ko smo prejeli znana pisma, v katerih nas nepravično ob-dolzujejo. Mislili smo, da se bo to nekako izgladilo med nami in VKP(b) in da bo vse to ostalo med nami, kajti bilo nam je tedaj, kakor nam je tudi sedaj na tem, da zaradi tega ne bi trpelo napredno gibanje v svetu, toda kb je bila izdana znana resolucija In-formbiroja, zlasti pa, ko so bila natiskana zgoraj omenjena pisma in zelo med nami ilegalno razširjena, smo_ se prepričali, da bo ta primer imel‘težke posledice ne le za nas, marveč tudi za celotno napredno gibanje na svetu. V tem mučnem položaju smo se odločili, da ne bomo navedli naših argumentov razen naših odgovorov na pisma in tako še bolj zaostrili odnose. Dobro se spominjate, da smo zelo oprezno obveščali naše člane Partije šele tedaj, ko je VKP(b) iznesel v javnost vso to stvar. Ves ta čas je bilo naše stališče — čim manj govoriti in pisati o tem. Toda naši kritiki so zmotno razumeli naš molk ter čedalje bolj žolčno klevetali nas in našo državo sploh. Prizadevali smo si, da bi na to nenačelno gonjo odgovorili čim bolj mirno in načelno. Tako bomo delali tudi v prihodnje. Danes pa ima vsa stvar drugačen značaj in takšen obseg, da smo prisiljeni najodločneje razkrinkavati vse te klevete in laži, od katere koli strani bi prihajale. Še naprej bomo gledali na to, kaj je v korist in kaj ni v korist mednarodnega naprednega gibanja. Toda mi moramo pobijati laži in odkrivati resnico, kajti to ni samo v korist naše države, ampak v korist internacionalizma na splošno, v korist socialistične morale. Ko so naši kritiki videli, da so se zaleteli, ko so začeli kratiti zasluge naše države v veliki osvobodilni vojni, tedaj so začeli pisati in govoriti, da se je naše ljudstvo sicer junaško borilo, toda samo — brez vodstva, To se vidi tako, kakor da se naši ljudje radi tolčejo in da so komaj dobili priložnost, da to svojo gorečo željo izpolnijo na bojnih poljanah, (smeh) in da zato niso potrebni nikakršna organizacija, nikakršno vodstvo, neka modrost in sposobnost. Večje neumnosti, kakor je ta, že dolgo nismo imeli priložnosti slišati. Nihče naj ne misli, da smo sploh kdaj pomislili, a kaj še želeli boriti se zaradi nekega svojega opravičila, kajti mi se nimamo za kaj opravičevati.. Če bi danes hoteli objektivno preceniti, na čigavi strani je več nemarksističnih, nacionalističnih, neintemacionalističnih in raznih drugih napak ter napadov, potem vsekakor ne bi bili krivci mi, ampak naši kritiki, na katere se lahko nanaša s polno pravico vse tisto, kar nam pripisujejo v resoluciji Informbiroja, Tovariši in tovarišice! Nekateri ljudje v naši državi in izven naše države smatrajo vso to stvar za zelo tragično. Smatrajo jo za tako tragično, da govore, kako bi morali žrtvovati ne samo sebe, ampak tudi državo in pridobitve naše borbe, samo da bi bilo mednarodno napredno gibanje enotno. To je seveda vseskozi napačno. S tem ne bi niti malo pomagali naprednemu mednarodnemu gibanju, ampak nasprotno — s tem bi sankcionirali neko metodo, ki ni. niti marksistična niti internacionalistična. (Odobravanje.) To pa bi v bodoče prineslo velikansko škodo mednarodnemu delavskemu gibanju. Kdo govori danes, da je treba priznati tudi tisto, česar, ni? Govore različni slabiči, polmarksisti in omahljivci,,/ki ne vidijo dalje, od svojega nosa. Oni ne morejo razumeti, da gre tu za nekaj popolnoma drugega, ne pa. za navaden odhod z vodilnih mest, recimo Tita, Rankoviča. Djilasa, Kardelja in drugih. Oni ne vidijo, da ne gre tu za neko priznanje napak, ampak za nekaj popolnoma drugega, to drugo pa nas^ je obvezovalo, da nismo smeli iti v Bukarešto in da smo pravilno ravnali, ker nismo šli. (Vsi delegati so vstali, ploskali ter vzklikali, »Tito — CK«, »Heroj lito«, »Mi smo Titovi — Tito je naš«. Odobravanje in skandiranje je trajalo neka! minut.) Prvič, vprašanje »odnosov« med socialističnimi državami na dani stopnji, o čemer smo že govorili, drugič, vprašanje ekonomskih odnosov, tretjič, vprašanje, na kakšen način in v kakšnem času je mogoče priti do federacije, recimo med nami in Bolgari, četrtič, vprašanje nesporazumov glede oblike naših ekonomskih in drugih odnosov i Albanijo, petič, nepravilen odnos oziroma nepravilno ravnanje z našo državo, ki je dala v vojni velikanske žrtve in zaslužila, da bi z njo bolje ravnali kot z najzvestejšo zaveznico v najtežjih časih za vse zasužnjene evropske narode --zlasti za narode ZSSR (odobravanje) — glejte to je nekaj vprašanj, ki jih je mogoče združiti v eno splošno vprašanje, to je vprašanje: kako in na kakšen način naj bi in morajo socialistične države urejati na sedanji stopnji svoje odnose, da bi to služilo kot osnovni stimulans za nadaljnji razvoj socializma na svetu, da bi postal socializem kot nova družbena oblika zelo zaželen za vse napredne ljudi na svetu, ne pa samo za delavski razred, ki je nosilec tega novega, pravičnega družbenega reda. Z to je nujno potrebno, da opuste vodilni ljudje socialističnih držav te negativne pojme o medsebojnih odnosih med socialističnimi državami, ki so jih uporabljali v kapitalističnem svetu in jih ne smejo prakticirati pri odnosih med socialističnimi državimi, kajti to lahko ne samo ovira, ampak tudi zelo otežkoči zmagovito pot socializma na svetu. Zlasti je važno, da v socialističnih državah spoštujejo načelo enakopravnosti malih in velikih držav, malih in velikih narodov, To je prav tisto, zaradi česar danes veliko trpe zatirani narodi vsega sveta, pa ne samo zatirani narodi, ampak tudi vsi mali narodi na splošno. Vsaka kršitev tega marksističnega načela zelo škoduje vsem naprednim silam na svetu, ki se bore proti imperialističnemu zasužnjevanju kolonialnih narodov, ki se bore proti ogrožanju neodvisnosti maiih narodov po različnih imperialističnih silah. Tovariši in tovarišice! Glejte, to in druga načela marksizma-leninizma mi branimo. Zaradi tega presega naša borba okvire naše države, S tem, da branimo naše stališče, branimo koristi naše države, ki gradi socializem, braneč koristi take naše države, ki gradi socializem, in upoštevajoč specifične pogoje, pa branimo marksizem-leninizem pred revizionizmom, ki so ga začeli vtihotapljati v vsakdanjo prakso in nenačelno borbo proti nam voditelji nekaterih komunističnih partij. Vse te sovražne napade prikrivajo danes s krilatico, da to krepi mednarodno delavsko gibanje itd. Ne vidijo., da opravljajo s tem neko kontrarevolucionarno delo, ker napadajo majhno socialistično državo, ki je bila in je tudi danes zgled mnogim narodom. Najbolj zanimivo je to, da .uporabljajo sedaj naši kritiki veliko stvari pri sebi, to je tisto, zaradi česar so nas prej napadali, n. pr. vprašanje vezanih cen v Madžarski in Albaniji, dvojnih cen, ki jih sedaj uvaja tudi Češkoslovaška, vprašanje kolektivizacije in borbe s kulakom, vprašanje Ljudske fronte itd. Da bi pokazali, da nočejo korakati po naši poti, so začeli v nekaterih državah ljudske demokracije razpuščati Ljudsko fronto, vendar jo sedaj zopet vlečejo skozi zadnja vrata v svojo hišo (smeh in odobravanje). Nadalje je dal tovariš Dimitrov v svojem govoru na kongresu komunistične partije Bolgarije baje neke formulacije o značaju oblasti v ljudskih demokracijah, vse to pa je v naših mate-rialijah pred našim kongresom in med našim kongresom, ki je b5 nekaj mesecev pred kongresom KP Bolgarije (ploskanje). Z eno besedo, vsega tega sem se dotaknil, da bi videli, kakšen kaos pojmov vlada v nekaterih komunističnih partijah in kako brez hrbtenice so nekateri voditelji teh partij (odobravanje). Zakaj morajo ti tovariši menjati svoje stališče glede različnih vprašanj, zaradi katerih so nas kritizirali. Menjati ga morajo zaradi tega, ker zahteva to življenje, praksa. Vse to hkrati dokazuje nezaslišano nenačelnost kritike proti nam, dokazuje jasno, da ne gre za to, zakaj so nas obtoževali in napadali ter nas danes napadajo. Tovariši in tovarišice! Kakor vidite, vsa ta stvar za nas ni tragična, vendar je škodljiva. Brez dvoma-je škodljiva za vse napredno gibanje na svetu. Toda pri tem so tudi pozitivne strani, kajti najti je treba srečnejši izhod za medsebojne odnose socialističnih držav in odkloniti napačno pot, po kateri so šil Če odklonimo to pot, in odkloniti se mora, potem bo to izredno koristilo mednarodnemu naprednemu gibanju, potem bo rodila naša borba, borba naše partije desetkratni sad. Zato je mogoče in je treba prenesti tudi največje žalitve in težave, zavedajoč se, da delamo to za zmago pravične in pravilne stvari. V končni posledici ne bo to škodovalo niti Sovjetski zvezi niti državam ljudske demokracije, kajti tisto, kar koristi mednarodnemu naprednemu gibanju, bo imelo veliko korist tudi za države ljudske demokracije in ZSSR. Naša perspektiva .je jasna. Vztrajati m°ramo na svoji poti in zgraditi socializem v svoji državi in zgradili ga bomo kljub različnim oviram. Ko bomo zgradili socializem, bo opravljeno tudi z vsemi obtožbami. Tedaj so bo pokazalo, kaj more neka Partija, ki ima jasno določene cilje in je enotna, kaj morejo narodi neke države, četudi so majhni, če so enotni in verujejo v Partijo, ki jih vodi. Naša Partija pa bo privedla naše narode v boljše življenje, v socializem — o tem bodimo globoko prepričani. Tovariši in tovarišice, končal bi s tem, da vas pozivam k še večjemu zavzemanju pri vsakdanjem delu za uresničitev našega petletnega plana, da se še bolj zavzamemo za uresničitev socializma v naši državi. Varujmo, tovariši in tovarišice, enotnost naše Partije kot zenico svojega očesa. Preganjajmo iz njenih vrst vse tuje in omahljive elemente in sprvemajmo vanjo no-") laj-boljše delovne ljudi iz naših tovarn, naših rudnikov, naših vasi. armade in vseh tistih ustanov ter mest, kjer naši ljudje z delom dokazujejo zvestobo do Partije in socializma. V naši Partiji, ki se je prekalila v dolgoletni borbi, bo šo nadalje ostala najtrdnejša enotnost in monolitnost kajti to jo bilo poroštvo vseh naših zmag v preteklosti in io je poroštvo vseh naših zmag v bodočnosti. Naj živi II. kongres KP Srbije! Naj živi naša slavnh Komunistična partija Jugoslavije! Naj živi in večno cvete naša slavna domovina, socialistična Jugoslavija! Na II. kongresu Komunistične partije Srbije je govoril tudi tov. Moša Pijade, ki je deijial: Tovariši in tovarišice delegati! Ne želim vas dolgo zadrževati. Zato vas bom opozoril le na nekatera vprašanja, ki so v zvezi z usodo tako imenovane resolucije Informbiroja nekaterih komunističnih partij o dozdevnem »stanju« v Komunistični partiji Jugoslavije. Čez deset dni bo resolucija stara že celih sedem mesecev (smeh). Ako upoštevamo njeno lastno notranjo vrednost, tedaj je le-ta še predolgo živela (smeh in ploskanje), se izživela in preživela. Če pa gre za to, da bi njeni tvorci in njeni podpisovalci uvideli in priznali svojo napako, a v tem primeru lahko rečemo tudi svoj greh — tedaj bomo morali počakati še nekaj časa. Nekoč je Lenin govoril: »So književni pojavi, katerih ves pomen je v njihovem herostratskem karakterju.« Herostrat je bil človek, ki je zato, da bi si pridobil nesmrtno slavo, zažgal tempel v Efezu, ki je bil eden izmed sedmih svetovnih čudes antičnega sveta, V zgodovini mednarodnega delavskega gibanja ne moremo najti nobenega literarnega pojava, ki bi bolj kot ta resolucija zaslužil, da se pri njem uporabijo te Leninove besede. Tej resoluciji res ni uspelo zažgati tem-pel socializma v Jugoslaviji, vendar ji je Herostratova slava popolnoma zagotovljena. Moramo reči, da je bilo med člani naše Partije — mislim na vso KPJ — mnogo takih, ki so prvotno gojili iluzijo, da se bodo »sporna« vprašanja med našo Partijo na eni strani in Boljševiško partijo z ostalimi kompartijami iz Informbiroja na drugi strani rešila, v mnogo krajšem času, kot ga je, vidite, od takrat že preteklo, in ko smo od kake rešitve zelo daleč. Iluzija teh mnogih naših partijcev o hitri rešitvi spora je bila popolnoma naravna in razumljiva. Predvsem je bila pri jugoslovanskih komunistih izraz njihove razumljive, opravičljive in pozitivne želje, da se spor čimprej likvidira. Toda kot vsaka iluzija pa se je tudi ta, ko je trčila ob stvarnost, pokazala kot tisto, kar je, kot iluzija. Temeljila je na neznanju same vsebine spora, ki je nastopil s tako ostrino in tako nepričakovano za množico našega partijskega članstva in za ves svet, Ker niso poznali jedra spora, so lahko zmotno mislili, da zadostuje za hitro rešitev to, da je dobra volja na obeh straneh. To njihovo mišljenje je bilo pošteno, vendar je bilo naivno, kajti temeljilo je na starem zakoreninjenem pojmovanju poštenih odnosov med komunističnimi partijami. Toda ravnanja, ki so sledila resoluciji, so pokazala, da je pri naši »kritiki« tako pojmovanje, kot se zdi, v pretežni meri zastarelo. Iluzija o hitri in lahki rešitvi je bila tudi na drugi strani. Tudi tam je bila neupravičena in zelo naivna, čeprav je bila zlobna, ker je temeljila na nepoznavanju naše Partije in naše države in na naivnem idealističnem zaupanju v silo avtoritete Boljševiške partije in njenih voditeljev v naši državi. To zaupanje pa je bilo naivno in idealistično zaradi tega, ker je temeljilo na pojmovanju, da je ta avtoriteta padla z neba, da se je sama od sebe ustvarila in ima neko mistično, absolutno moč, ne pa da je v naši državi nastajala tri desetletja s stalnim vztrajnim delom naše Partije. Avtoriteta Boljševiške partije v naši državi je neločljiva od avtoritete naše Partije. Z drugimi besedami rečeno, ta avtoriteta ni nastala niti ni mogla nastati neposredno s samo Oktobrsko revolucijo in samo z zgraditvijo socializma v Sovjetski zvezi, marveč je morala biti prenešena s posebno transmisijo. Ta transmisija pa je lahko bila samo naša Partija. Nastala ni niti s samo neutrudljivo tridesetletno propagando naše Partije, ki je med delovnimi množicami popularizirala Oktobrsko revolucijo in zgraditev socializma v Sovjetski zvezi in razvila med delovnimi množicami ljubezen do Sovjetske zveze, kakršno najdemo lahko samo še v Sovjetski zvezi, ampak je ta avtoriteta v prvi vrsti nastala, se utrdila in dosegla tako visoko stopnjo ob lastnih dejanjih naše Partije s tem, da je naša Partija s svojimi dejanji, s svojo borbo in žrtvami, z zmago v osvobodilni vojni, ki jo je vodila, z zmago socialistične revolucije, ki ji je načelovala, dokazala našim delovnim ljudem in našim narodom Oktobrsko revolucijo, dokazala v svoji hiši pravilnost poti graditve socializma v Sovjetski zvezi in uresničila trdno stoječ na temeljih marksizma-leninizma, v svoji državi, v njenih specifičnih pogojih, na svoj način tisto, kar so ruski boljševiki uresničili 1917, leta, Potemtakem ni pri nas. avtoriteta Boljševiške partije in njenih voditeljev samo beseda, ni propaganda, ni mistika, najmanj pa plod nekaterih starih nacionalnih in slovanskih tradicij, prirojenih našim narodom, kakor se danes nekateri naši »kritiki« smešno trudijo, da bi stvar pojasnili. To so stvari preteklosti. Naša Partija pa je učila naše narode, da ljubijo Sovjetsko zvezo zaradi Oktobra, zaradi socializma, da jo ljubijo kot deželo socializma in kot središče osvobodilne proletarske revolucije. Zato ta avtoriteta pri nas ni beseda in propaganda, marveč dejanje, ta avtoriteta je vsa zgodovina naše Partije, je vsa naša osvobodilna vojna in naša ljudska revolucija in naša graditev socializma. Od tega se ta avtoriteta ne more ločiti, da sploh ne govorimo o tem,. da se vsemu temu more postaviti nekaj nasprotnega. Tisti, ki so tej avtoriteti pripisovali mistično silo, verujoč, da že sama zadostuje, da se razbije enotnost naše Partije in naših delovnih ljudi, da se Partija loči od svojega vodstva in ljudstvo od . svoje vlade in temu podobno, so morali doživeti popoln poraz, ki ga zasluži vsakdo, ki bi poskušal to avtoriteto spremeniti v fetiš in iti s fetišem proti stvarnosti. Vse, kar se je v naši državi govorilo, pisalo in napravilo v prvih sedmih mesecih, odkar nas brezobzirno preganjajo tisti, od katerih smo po pravici lahko pričakovali samo prijateljstvo in podporo, dokazuje, da smo skoraj spravljajoč v nevarnost samo našo pravično stvar, storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi izšla iz tega spopada avtoriteta Boljševiške partije čim manj okrnjena. Toda to ne zarisi samo od nas. Čas je, da o tem premislijo tudi tisti, ki so za vzdrževanje in nadaljnje razvijanje te avtoritete najbolj odgovorni. Vendar naj vedo, da oni niso sami zanjo odgovorni in da lahko iz nje napravijo, kar hočejo, kajti ta avtoriteta je postala mednarodni kapital, in odgovornost za njeno kršitev ni nacionalna, ampak internacionalna. Zaradi tega ne bi bilo potrebno dovoljevati budim-peštanski radijski postaji stalno ponavljati, da je bila resolucija Informbiroja objavljena na Stalinovo pobudo in da se v njej zrcali njegova modrost. V Jugoslaviji ima taka propaganda samo nasproten učinek, ker tu ne more nihče najti modrosti v tej resoluciji, najmanj pa Stalinovo. Povemo jim pa lahko samo eno: varujte holje to avtoriteto, kajti vsem nam je potrebna in dragocena. Da bi našteli samo naslove vseh slabih ravnanj, ki jih je naša država doživela od držav ljudske demokracije in socializma, bi rabili mnogo in mnogo ur. Zato se bom tukaj omejil samo na krajšo splošno bilanco sedemmesečne gonje. Pri tem pa bi bilo popolnoma netočno, če bi menili, da je sedemmesečna bilanca delovanja resolucije Informbiroja samo negativna, da je popisana samo stran izgub, ne pa tudi stran dobičkov. Nasprotno, na strani dobičkov so že pomembne postavke v naš prid. Čas je činitelj, ki. dela pri tem svoje. Ne v tem smislu, da bi bili klevetniki siti klevetanja. Nasprotno, klevete naraščajo tako po svoji zmoti ko po svoji ostudnosti. Ip vendar se ne more večno samo klevetati Delavske in partijske množice, ki jih vodijo Partije, katerih vodstva nas zasipajo s klevetniškimi obtožbami, zahtevajo pojasnilo, hočejo razumeti, za kaj gre v tem spopadu. Le-te vidijo, da več mesecev trajajoča nebrzdana gonja ne prinaša obljubljenih uspehov, vidijo samo ponavljanje obtožb, ne vidijo pa nobenega dokazovanja, vidijo, da je ostala enotnost KPJ neomajna in da je bila pripovedka o »zdravih elementih«, ki bodo privedli v naši Partiji do zmage Informbiroja, samo pripovedka o peščici izdajalcev in dezerterjev, da vsa Partija in vse delovne množice naše države neomajno in zvesteje kot kdaj koli stoje ob svojem tako napadanem vodstvu. Zato bi rade množice partijcev in delovnega ljudstva v državah ljudske demokracije namesto samih zasramovanj zvedele tudi nekaj načelnega o »spornih vprašanjih«. Nobena Komunistična partija na svetu se ne bo mogla izogniti polaganju računa članstvu in svojemu delavskemu razredu o jedru »spora« s KPJ, o važnih vprašanjih načelne narave, ki so bila v tako breznačelni in frakciona-ški obliki postavljena na dnevni red mednarodnega delavskega gibanja in katera tudi ne glede na ves spopad zahtevajo svojo rešitev. Načelni klobčič se začenja odvijati. Potem ko so nas vse Partije iz Informbiroja grajale, da nismo imeli partijskega kongresa takoj po vojni, pa so začele sedaj po našem kongresu tudi le-te imeti svoje kongrese. Na kongresih pa je treba nekaj povedati o načelnih vprašanjih, o sodobnih problemih. Poleg tega vedno bolj zavezuje k temu naše »kritike« dejstvo, da smo v vsej tej dobi čvrsto vztrajali na terenu načelne borbe in da smo pokazali, da nas ne morejo niti najod-vratnejša klevetanja premakniti s tega terena na njihov teren breznačelnega hujskanja. Ne bom se dotaknil kongresa KP Albanije, .katere sedanji voditelji so smatrali za edino svojo obveznost, da psovko proti Jugoslaviji utrde kot edino vodilno načelo albanske politike. V tej zvezi se bom dotaknil samo nekaterih rezultatov V. kongresa bolgarske Komunistične partije in kongresa Združenja delavskih partij v Poljski. Pogledali bomo, kako sta na teh dveh kongresih postavljeni vprašanji značaja ljudske demokracije in vprašanje izgraditve socializma. Poglejte zdaj bilanco sedemmesečne gonje: 1. Resolucija Informbiroja je prinesla v odnose med komunističnimi partijami (prenašajoč to tudi na sindikate in na vse druge organizacije, vse do športnih) laž, kleveto in grobo žaljenje, obtoževanje in obsojanje brez dokazov, obračanje dejstev, izsiljevanje, način govora in besednjak, kakršnega smo doslej poznali samo iz antikomunističnih kuhinj. Vsa sredstva propagande in vse dolžine radijskih valov so bile postavljene v službo brezobzirnega blatenja največjih svetinj naših narodov in naše Partije. Zavestno izmišljena laž je postala najvažnejše orožje, kleveta je zamenjala diskusijo, Kupujejo in nabirajo, ljudi in jih potiskajo proti svoji domovini. Delajo nova gnezda razseljenih oseb iz izdajalcev in dezerterjev. Heroje^ blatijo, dezerterje in izdajalce pa. poveličujejo. Partijce vzpodbujajo, da bi izdali zastavo svoje Partije, poteptali prisego,, ki. so jo dali kot pripadniki armade, in izdali svojo socialistično domovino. Tisk in radio socialističnih držav ostajata vira, iz katerih najreakcionarnejši tisk »črpa« material za klevetanje socialistične države. Vse to delajo brez kakršnega koli obzira na strašne posledice za partijsko in proletarsko moralo v državah, kjer se to dela, moralo, ki je bila največje bogastvo in odlika komunističnih partij in na kateri je temeljilo zaupanje milijonskih množic delovnih ljudi. Tepta se veliko načelo, ki ga je Lenin izrazil z besedami: »M a r-ksizem mora v premise svoje politike postavljati samo točna in nesporno dokazana dej-s t v a.« 2. Resolucija Informbiroja je prinesla potvorbo najočitnejših zgodovinskih dejstev. Osvobodilno vojno jugoslovanskih narodov predočujejo kot dejanje naključja, spontanosti, iz nje pa so odstranili vsak element organiziranosti in zavestnega vodstva. Vse, kar so jugoslovanski narodi ustvarili že sredi vojne z ljudsko revolucijo in krvavimi žrtvami, je pred-očeno kot nekakšno povojno darilo od zunaj. V nasprotju s stvarnimi dejstvi in v popolnem nasprotju s teorijo marksizma se zanikuje organizatorska in vodilna vloga naše Partije v osvobodilni vojni, ki se omejuje na junaške podvige neorganizirane kopice patriotov, briše se vloga naših voditeljev ali se na njihovo mesto podtikajo izdajalci in dezerterji, ki niso v naši borbi nič pomenili. 3. V odnose med komunističnimi partijami in socialističnimi državami so vnesli hinavstvo in neiskrenost. Brezna-čelna gonja prinaša težko škodo razvijanju marksistično-leninistične teoretične misli, ki se duši še v prazno citatologijo. Bogastvo, ki sta ga prinesla Lenin in Stalin v zakladnico marksistične teorije, se uporablja kot mrtva dogma, šablonska in prazna, od življenja odtrgan citat, ustvarjajoč s tem vtis, da je marksistična misel nesposobna za nadaljnje razvijanje. 4. Celo 19. stoletje in prav do minule vojne so balkanski narodi po svojih najboljših sinovih iz globin ljudskih slojev težili za tem, da se uresničijo pogoji, v katerih bi zginili njihovi medsebojni prepiri in trenja, v katerih bi se zavestno organizirali kot bratska družina. Mlade socialistične stranke Balkana so si zastavljale pred prvo svetovno vojno kot svoj cilj balkansko federativno socialistično republiko. Lenin je toplo pozdravljal te težnje mladega balkanskega revolucionarnega proletariata. Balkanske komunistične partije so bile med prvo in drugo svetovno vojno povezane v Balkanski komunistični federaciji ter so težile za tem, da bi tako federacijo uresničile tudi v svojih državah. Na koncu druge svetovne vojne so imeli končno balkanski narodi vse pogoje za uresničitev svojih teženj po bratskem zbližanju, pa tudi zedinjenju. Osnovna notranja sila na Balkanu, ki je ustvarila te pogoje, je bila naša ljudska revolucija. Odnosi med balkanskimi narodi so postali tako pristni ter so se začeli tudi brez formalne federacije tako razvijati, da je ustvaritev federacije bila videti samo kot formalen akt, ker so stvarni odnosi presegali nekdanja najsmelejša pričakovanja. Zdaj to največjo pridobitev balkanskih narodov, ki je veljala toliko žrtev, izpodkopavajo, neusmtii«no razbijajo, in to takrat., ko imajo v teh državah oblast komunistične partije! Dozdevno v imenu enotnosti demokratičnih sil razbijajo bratstvo in enotnost balkanskih narodov. S tem so napravili svetovni reakciji ve-likp veselje, nam pa očitajo, da smo mi to enotnost porušili. Zdaj se o balkanski federaciji tudi ne govori in se ne sme govoriti. 5. Nekoč je bilo irakcionaštvo notranji pojav v komunističnih partijah, kjer je bilo plod vpliva razrednega sovražnika. Danes je prestopilo irakcionaštvo nacionalne meje posameznih partij in vodstva več partij nastopajo kot organizirana frakcija nasproti Komunistični partiji, ki si je v revoluciji osvojila oblast in ki gradi socializem v svoji državi. V internacionalne odnose komunističnih partij zanašajo breznačelne frakcionaške metode, odstranjujejo medsebojno zaupanje in enakopravno bratsko sodelovanje, Ni jim mar, kako usodne rezultate utegne to imeti za mednarodno delavsko gi-» banje. 6. Pod lažno firmo medpartijske ideo-loškfe borbe, v katero danes nihče na svetu več ne. verjame, za čistost načel marksizma-leninizma se vodi borba proti življenjskim interesom narodov Jugoslavije, proti njihovi socialistični državi in njeni socialistični graditvi. Pogodbene obveznosti do Jugoslavije se ne izpolnjujejo ali se odkrito teptajo, celo odkrito se proglašajo za papir. Delajo vse, da bi Jugoslavijo odriniti od demokratične fronte, hkrati pa jo lažno obtožujejo, da je ona tista, ki izdaja to fronto. Breznačelnost tudi tukaj kraljuje, Kadar Poljska, Češkoslovaška in drugi trgujejo s kapitalističnimi. državami, od njih sprejemajo kredite in posojila, jim plačujejo nacionalizirano premoženje ali od njih sprejemajo svoje deblokirano premoženje — tedaj je to naravno pošteno, če pa to dela Jugoslavija, tedaj to predočujejo kot dokaz, da j# prestopila v imperialistični tabor. 7. Petletni plan Jugoslavije razglašajo za megalomanski in pustolovski, nerealen, neuresničljiv. In to pripovedujejo brez kakršnega koii ozira na dejstva, n* vse tisto, kar je bilo po tem planu J dveh letih uresničeno in zgrajeno. Zdaji ko že imamo za seboj dve leti izvršen6 petletke, prehajajo tudi druge ljudsko demokracije na petletne plane, kar j6 povsem naravno, kajti ljudska demokracija, ki ne bi gradila socializma, ne b1 bila ljudska demokracija. Mi verujemo> v njihov bodoči uspeh ter se bomo veseliti vsakega njihovega uspeha. Mislim, “3 lahko pozovemo vse ljudske demokracij® na socialistično tekmovanje v graditvi socializma (vsi delegati so viharno pl°' skali), pa četudi pod neenakimi P°Jj°l (smeh). In to, da smo lahko za celi dv leti prej od njih začeti z našim petletnim planom, je posledica zgodovinskih pobojev in tistega razvoja, ki smo ga mi pre šli že med vojno. Želimo jim, da bi na prehiteli, mi bomo pa že /oskrbeti, ne bomo dali iz rok prehodne zastavice. 8. Obtoževali so nas nacionalizma in antisovjetizma pod lažno ®b oz o, hočemo graditi socializem brez pomoči Sovjetske zveze in ostalih ljudsicm Govor člana Politbiroja KP Jugoslavije tov. Moče Pijade Nadaljevanje z 2. strani. mokracij, in trdili so, da brez tc pomoči sploh ni eaogoče graditi socializma kjer koli ca svetu, To je bala prazna trditev, kajti mi nismo nikdar mislili delati brez bratskega sodelovanja in nismo napravili ničesar, kar bi lahko podprlo tako trditev. Nekaj drugega je, v kar se sedaj ne bosa spuščal, v koliko je ta trditev teroretično pravilna. Zdaj se bom zadržal samo na trgovinski praksi. To' trditev, da hočemo graditi socializem brez sodelovanja e Sovjetsko zvezo in ljudskimi demokracijami, je demantiral naš V. kongres jasno in glasno. Mi smo to sodelovanje, in to čim tesneje in plansko i hoteli i zahtevali i nudili. Pri tem nismo zahtevali nobenih daril. Toda če smo vse plačali po cenah, ki so veljale na svetovnem trgu, smo bili hvaležni tudi za tako pomoč, ker je pomoč prav v sodelovanju. Toda mnoge pogodbene obveznosti niso bile izpolnjene, medtem ko smo mi svoje obveznosti izpolnjevali, V svojem referatu o programu aa V, kongresu sem o trditvi, da hočemo graditi socializem brez tega sodelovanja, dejal; »V luči svoje lastne neresnice ta trditev lahko pomeni samo eno: ako ne bomo z vami gospodarsko sodelovali, eko 10. Odvrgli so tudi naše pojmovanje ljudske demokracije, Posebno sovjetski pisatelji teoretičnih člankov po listih in časopisih niso videli nobene zveze med ljudsko demokracijo, diktaturo proletariata in socializmom, V pravni učni knjigi za sovjetske višje šole iz začetka 1948. leta so države ljudske demokracije porinili celo med izkoriščevalske države, zdaj pa Georgij Dimitrov in Boleslav v graditvi socializma? Kaj a« bi bolje dokazale svoj internacicmalizesn s tem, da bi nas podprle celo takrat, če bi bili zares grešili, da bi nas iztrgale iz krempljev imperialistov, če bi bilo res, da lezemo v te kremplje, kar pa ni res? Kdo bo verjel, da zaradi internacionslizma prikrivajo svojemu delavskemu razredu in svojim narodom naše uspehe v graditvi in Nemcev, ki so sami dovolj razočarani zarije zemlje itd.) povsod, kjer so naši nad svojimi »osvoboditelji« in sami obsojajo storjene zločine. Ne smete zaradi nekaj lumpenproletarcev in propalic mod nemškimi in madžarskimi delavci is kmeti, ki so pri omenjenem zločinu direktno sodelovali, obsojati in sovražiti širokih slojev madžarske in nemške narodnosti, pač pa se morate skupno z nji- socializma, da klevetniško zavijajo res- mi boriti proži nemškemu in madžarske- Eiorut prepisujeta našo teorijo o ljudski nico in trobijo svojemu delavskemu raz- mu imperializmu... ne povezujte se z /i .itcfl a i-«** v vi a borili » c m 4 r— i i .—''fr „ ^ ..Iftlif.*,.«! d — — — — 1 - — t - - - -1 — - 1 — n J,— n. n . demokraciji kot o posebni obliki dikta- redu izmišljotine proti socialistični dr ture proletariata, »Pravda« pa to tiska zevi? Kdo bo še dolgo verjel, da zaradi brez omejitve, medtem ko pisatelji član1 kov po časopisih še vedno niso opustili stare šablone. Seveda je pri niih pri tem še marsikaj, posebno pri Bierutu, ki sleherno poljsko specifičnost posploši v teorijo ljudske demokracije na splošno. Ta- internacionalizma od sebe nasilno pehajo socialistično državo, ki tako častno vztraja aa svoji tako izpostavljeni postojanki proti imperializmu? Na hinavsko govorjenje o naših in ter-nacionalističnih tradicijah in o tem, da bo- ka na primer pravi: »Ljudska demokra- do te v naši Partiji zmagale in »povrnile« cijs ni prišla kot posledica oborožena vstajo..., temveč je prišla kot posledica zmage Sovjetske zveze nad oboroženimi silami n Omskega fašizma,« Za Poljsko itd. ie to popolnoma točno, toda nikar ne posplošujte, ker boste sicer podobni lisici, ki ji_ je past odtrgala rep, nato pa je prepričevala vse ostale lisice, naj si ga tudi one odrežejo (ploskanje in smeh). Grdo so nas napadali tudi za do- li vas mi ne bi hoteli gospodarsko oodpč- mašljavost. To pa jejmelo svoje razloge, šele od 1937 ruti, Bko nočemo, da bi vam prodali ti- Treba je bilo zmanjšati ali tudi porušiti vodstva, _ ki našo Partijo v družbo socialističnih držav, moremo odgovoriti samo to, da je to gola hinavščina in nova obKfca nesmiselnega poskusa, da bi našo Partijo odtrgali od njenega vodstva. Res je, KPJ ima bogate interaario-nalistične tradicije. Ne smemo pa pozabiti najvažnejšega momenta zgodovine naše Partije, in sicer tega, da je naša Partija postala prava boljševiška Partija šele od 1937. leta, torej po zaslugi tistega mu je bil na čelu tovariš sto, kar vi hočete od nas kupiti — ne boste mogli zgraditi socializma.« Danes je dokazano, da se ja taka misel skrivala z a tisto trditvijo. Danes bi pa lahko celo tako rekli; »Ako vam bomo delali najrazličnejše ovire, ako vam bomo odrekli pomoč, ne boste mogli zgraditi socializma«: Da, danes je to dokazano, toda trditev, da ne sodelujejo z nami zaradi nekega našega sovraštva, je ostala in bo ostala ze vedno popolnoma nedokazana in bi morala biti preklicana, ko je ni mogoče dokazati. Vendar imamo tudi danes jasen odgovor na to kratenje pomoči, in ta odgovor ie dal uspešni zaključek drugega Seta plana, izvršenega kljub tem motnjam in navzlic temu, da so prišle nepričakovano. 9. Obtoževali so nas, da silno precenjujemo notranje nacionalne sile in možnosti naše države za graditev sociali-m a in da smo protisovjetski ljudje, ker mislimo, da imamo nekakšno »svojo pot« v socializmu. Sedaj pa govore o »bolgarski poti v socializem« in o »poljski poti v socializem«, medtem ko mi o kakšni •jugoslovanski poti v socializem« nismo govorili nikoli. Danes ploskajo Dimitrovu, kadar pravi; »V svoji gospodarski graditvi po socialistični poti računa naše ljudstvo prevsem na svoje lastne sile ie na vire svoje države«, medtem ko so taksno naše stališče razglasiti za pustolovščino in protisovjetizem. Res je, da slavo naše borbe in ugled naših vodite- Tito in ki vodi odtlej skozi vse slavne Ijev, pa verjetno tudi to v interesu so- dni osvobodilne vojne, ljudske revolucije, etatizma. Sedaj pa poslušajte; Ko piše obnove in graditve socializma našo Par- zaslepljenimi šovinisti katerega koli naroda proti drugemu narodu.« Ati ni mar postopek zoper internacio* nalizem, če dolže nacionalizma takšne vodstvo, ki je Partijo vzgajalo za takšno mtercacionalistično prakso v težkih časih. ko je vse tiralo množice v šovinizem? Še majhen dokument iz partijskega arhiva. 13. februarja 1942. leta je dobil tovariš Tito tole brzojavko: »Bilo bi zaželeno, če bi Vrhovni Štab partizanov v imenu jugoslovanskih narodov nastopil s kratkim proglasom narodom okupiranih držav, posebno Češkoslovaške in Francije. V tem proglasu bi Vrhovni štab opozoril na to, kako se bori vaše ljudstvo za svobodo in neodvisnost, in pozval te narode, naj ne proizvajajo vojnega materiala ter ne dajejo surovin in hrane krvavemu Hitlerju, naj na vse načine vnašajo nered v njegov vojni stroj, naj razvijajo partizansko gibanje w 1 .HV v w wvwan4nj.t* j.*«*«*v - vil ouvjj na) iaiTijujv jzcu vu/u.um\v gri/auis sofijski »Trud« o tem, kar je Dimitrov tijo, predvsem in povsem pa zasluga $a- proti okupatorju in z vsemi silami izvo dejal o ljudski demokraciji, pravi: »Ljudska demokracija je bila prvikrat tako jasno definirana kot temelj socializma in kot vršilec funkcije diktature proletariata. To je tisto najnovejše... S tam, da je določil značaj, vlogo in perspektive ljudske demokracije, je tovariš Dimitrov napravil uslugo teoretičnemu pojasnjevanju in poglabljanju problemov novih demokracij v mednarodnem obsegu. njega tovariša Tita. Tega vodstva in njegovih zaslug ni mogoče z nobenimi klevetami odstraniti ne le iz zgodovine naše Partije, temveč tudi ne iz zgodovine mednarodnega revolucionarnega delavskega gibanja, v kateri si je pridobilo svoje častno mesto. Ko pa že govorimo o interna cionali-stičnih tradicijah, jih imamo tudi iz najbližje preteklosti, kakor imamo inter- Tuje delegacije, ki so se udeležile kon- nacionalizem tudi danes v vsakdanji naši gresa, so jasno izjavile, da so se naučile in da se imajo kaj naučiti iz zgodovinskega referata našega, voditelja in učitelja,« In Vasi! Kolarov na kongresu: »Ljudska republika Bolgarija je danes pred Anglijo, Francijo in ZDA, pri aas v naši ljudski republiki imamo nekaj novega, kar je dragoceno tudi za druge komunistične partije..ker bodo tudi one šle po isti poti... Mi smo ponosni na to, da smo med prvimi, ki smo sledili zgledu Sovjetske zveze in z njeno pomočjo pričeti reševati zgodovinsko nalogo bolgarskega proletariata — odstranitev kapitalizma in graditev socializma.« Vsem tem iznadifeljem novih teorij priporočam, naj preberejo program naše Partije in referate na našem kongresu, praksi, partijski, državni in mednarodni. Ne bom ponovno navajal tistega članka tovariša Tita iz oktobra 1941, leta, v katerem je označil kot izdajstvo, ki bi ga našim narodom zgodovina nikoli ne odpustila, če bi dopustili, da bi samo Rdeča armada prelivala kri za našo svobodo, mi pa bi pasivno čakali, da nam prinese osvoboditev na krožniku. Navedel bom iz bogate zakladnice gradiva o mternaci&calizmti, v katerem je tovariš Tito vzgajal našo Partijo, samo eno mesto iz proglasa Pokrajinskega komiteja naše Partije za Vojvodino iz začetka junija 1941. leta, torej pred Hitlerjevim napadom aa ZSSR. Taja piše: »Strig, Novi Sad, Si pobran, Kula in drugi kraji v Bački, Atibunar, Pančevo in Vršac v Banatu, Mitroviča in drugi j ujejo poraz smrtnega sovražnika vseh evropskih narodov — nemškega fašističnega imperializma. Takšnemu proglasu bi dati najširšo publikacijo v tisku in radiu. Sporočite svoje mnenje.« 14. februarja je bilo odgovorjeno, da odobravamo gornji predlog, 23. februarja pa je tovariš Tito javil: »Prejeli smo vašo brzojavko z dne 13, februarja 1942. Pozdravljam vaš predlog o izdaji proglasa v imenu našega Vrhovnega štaba partizanske in prostovoljske vojske Jugoslavije, Oddajte ta proglas tudi po radiu in brzojavu v jugoslovanskem, in angleškem jeziku, da ga objavimo v tisku v našem jeziku.« Takrat smo poslali tudi besedilo proglasa, ki smo ge tudi ohranili v arhivu. Kmalu nato so nam sporočiti, da proglasa ne bodo objavili iz določenih mednarodnih ozirov. Toda ne glede na to, to vendarle dokazuje, kako sc včeraj zaupali v internarionalizem tistih, katero sedaj tako samovoljno obtožujejo nacionalizma. Čas bi bil, da pojasnijo, v čem je naš nacionalizem, toda naj tega ne store tako kakor v časopisu »Voproei Filozofu« štev. 2-1943, ker tam navedena teorija ni iniercacionalističoa, temveč nacionalistična, ker samo enostransko upošteva kritiki prisiljeni zavzeti načelno stališče, so primorani zavzeti naše stališče, prav tisto, ki so ga napadali kot nasprotne marksiZmu-leninlzra-j, Tako je bilo tudi z vprašanjem Ljudske fronte. Hoteli so se znebiti našega zgleda, za katerim so do tedaj šli, pa bi bili kmalu vse pokvariti. Da bi stvar rešili, so biti vendar tako pametni, da so se še bolj oprijeli dela po zgledu naše Ljudske fronte. Odtlej jim gre tudi to bolje. Kadar albanska vlada odklanja kot trockistične nekatere uredbe, ki jih je izdala pod našim vplivom, potem namesto tega zopet uporablja našo politiko vezanih cen in politiko preskrbe, in vnaša s svoje strani samo nekakšna levičarska pretiravanja, ki so jih krivi sami. Torej je v celoti obračun takle: V brezaačelni gonji sramotenja in klevet gre venec hercetratske slave brez dvoma našim »kritikom«, toda na načelnem področju — gre zmaga naši Partiji. Mislim, tovariši in tovarišice, da lahke rečemo takole: čas je ie, da preneha ta neupravičena in krivična gonja proti naši Partiji naši državi in našemu vodstvu, uvidijo naj, ds so napravili napako in naj jo popravijo. Jasno je, da ni lahko vzdržati takšnega napada, lahko pa rečemo: samo vojska, ki jo je vodi! tovariš Tito, je mogla vzdržati peto ofenzivo in zmagati. Samo Partija, ki jo vodi tovariš Tito, more vzdržati tudi to ofenzivo in zmagati Tovariši in tovarišice! Mi marksisti vemo, koliko je treba pripisovati vlogi osebnosti v zgodovini Toda ko pogledamo našo Partijo, našo borbo — včerajšnjo in današnjo — in ko pogledamo, kam napajajo najbolj ostre in najštevilnejše puscice klevetnikov, moremo reci tole: tovariš Tito je tvorec naše Partije — takšne, kot je danes, bil je tisti, ki jo je vzgajal in prekalil, da je bila sposobna zbrati narode Jugoslavije v narodno-osvobodilni vojni zbrati delavstvo, kmete in ljudsko inteligenco v ljudski revoluciji in jih voditi dan na dan v najtežjih položajih od zmage do zmage, privesti Jugoslavijo iz vojne kot že zgrajeno državo novega tipa, kot državo, ki je sposobna graditi socializem. Tovariša Tita ni mogoče ločiti ne samo od naše Partije, on je neločljiv od vsega, kar smo dosegli, neločljiv od zgodovine naših narodov. Kdor blati njega, blati vse, kar je svetega v patih narodih, v naši državi, blati vso našo slavno borbo, našo zgodovino. Tega ne dovolimo. Za naš delavski razred, za naše de- je Dimitrov takoj zatem dodal še: »Toda hkrati pa naj preberejo tudi to, kar so kraji v Sremu s_ svojimi grobišči pestre- dolžnosti proletarcev drugih držav do lovne ljudi in naše narode kot celoto je naše ljudstvo je srečno, ker sue računati 57™ pisati _ in govorili še pred meseci ljenih in obešenih, s svojimi pogorišči in Sovjetske zveze, ne na tudi dolžnosti Trio njihova slava, njihova sedanjost in v.ini no k.oiet.«-----s —i:n„ j_ ali še nekaj prej. Tako je Georgij Dimi- opustošenimi domovi, pa barbarsko izga- _________1-* ,., - ___ -___________2-1»__2_ nnlinva Tplflo TJ+a „5 tudi na izdatno bratsko pomoč velike dr ave socializma — Sovjetske zveze in na tesno plansko sodelovanje z drugimi državami ljudske demokracije.« V čem pa je torej razlika. Samo v sreči (smeh in in odobravanje). Bolgarski tovariši imajo to srečo, da jim prijatelji pomagajo, mi pa fe sreče nimamo (smeh), tako so torej sreča, kismei usoda postale važen čmi-telj graditve socializma. Pa kaj moreš, če nimaš sreče (smeh) trov v septembru 1946 dejal v govoru pred tujimi sindikalnimi delegacijami in novinarji; »Z velikim zadoščenjem sprejemamo izjavo tovariša ZvLLiacusa, ds stopa delavski razred, angleško delovno ljudstvo v laburistični stranki k socializmu in si prizadeva, da bi po mirni poti uresničilo socializem.« Hotel bi samo reči našemu angleškemu prijatelju, da srno tudi mi mnenja, da je v Bolgariji Drugo pa‘je, sTim' si je Bolgarija za- P?P.oto«na mogoče z delom in potreb; njanje revnih koloniziranih kmetov in prostovoljcev, surovo ropanje in grabež bodo večne priče zverinstva in divjaštva, ki ju uganjajo imperialistični razbojniki po vsej Vojvodini in po vsej Jugoslaviji, Toda... ne smete dopustiti, da bi vas navedeni zločini zavedli v šovinizem, da bi zasovražili delovne množice Madžarov proletariata prve države socializma do proletariata dragih držav in do novih socialističnih držav. Tovariši in tovarišice! Kakor v prej navedenih tako tudi v vrsti drugih vprašanj (odnos do vasi, vprašanje kolektivizacije in borbe proti vaškim bogatašem, vprašanje nacionali- njibova bodočnost. Teda Tito ni samo to. Slava, ki ga obdaja po vsem svetu in ki jo zaman skušajo zasenčiti, ta slava je popolnoma razumljiva. Tovariši, mi vsi smo vedeli iz borbe in po vojni, kako je tovariš Tito velik. Toda danes moremo reči: prav ta gonja nam je odprla oči, da razumemo vso veličino tovariša Tita.* služila to srečo, s čim pa si je mi nismo zaslužiti. Toda sreča je sreča, med narodi pe so tudi nekatere obveznosti So obveznosti norih socialističnih držav de Prve države socializma, pa tudi obveznosti prve države socializma do norih. 0 tem sta veliko pisala Lenin in Stalin. Kako je naša Partija in kako so naši narodi pod vodstvom tovariša Tita izpolnili svoje obveznosti do prve države socializma, dobro veste, ker ste biti aktivni borci pri izpolnjevanju teh obveznosti. Ko smo v težavah četrte ofenzive Presiti za pomoč v orožju, obleki, obutvi, zdravilih, smo dobili brzojavko z datumom 11. januarja 1943, v kateri je pisalo: »Ne smete niti za trenutek dvomiti da bi vam že davno nudili materialno pomoč, ako bi obstajala vsaj najmanjša možnost. Sovjetsko ljudstvo je skupno z vsemi voditelji popolnoma in v celoti na vaši strani in ga navdajata občudovanje in globoke bratske simpatije do 'narodno-osvobodilne vojske. Z Josipom Visarionoričem smo osebno proučevali pot in načine, kako bi vam pomagati, žal se nam doslej ni posrečilo, da fci ugodno rešiti to nalogo zaradi nepremostljivih tehničnih težkoč. Čim bomo našli možnosti, bomo ukrenili vse potrebno. Vi menda ne morete dvomiti o tem. Prosim vas, da bs pravilno razumeli sedanii položaj in to pojasnili tovarišem borcem. Nikar se ne žalostite, temveč napnite vse svoje sile, da boste vzdržali tudi svoje sedanje izredno težke preizkušnje. — Vi opravljate veliko delo, ki ga naša sovjetska država 1 a vsi svobodoljubni narodi "e bodo nikoli pozabil i.« z'siM smo to prav dobro razumeli- Vzdr- mV tudi četrto, peto, šesto in sed- ^ ......... bo 'Mazivo, toda tedaj nismo misliti, da 1,941. leta, zato pa naj se naši »1 v « £*eža dne stvar graditve socializma iz ljudskih demokracij ne čudijo, < „■ “asi državi stvar sreče Če pa žc sreče * *-•*• , - Ge”98)?; napnimo vse sile pc nasvetu nrav®’* Dimitrova, ki zgornjo brzojavko bila ta'io dobro pozna iz časov, ko je s;j ' Mpišana, ter se oprimo na lastne ■■adar\lastne vire- sreča pa bo prišla, Van- , °£iso zmagali (dolgotrajne odobri; .-,7’, ,K*r pa zadeva samo srečo, pravi modrost našega ljudstva takole: nimi pripravami, ki so za to nujne, nekoč preiti v socializem brez diktature proletariata na temelju demokracije in parlamentarnega režima. Pa navedimo nekaj še iz leta 1941., toda samo iz naše Partije, ker podobnega gradiva iz drugih partij iz tega časa še ne poznamo. V pismu CK KPJ od 10. novembra 1941, ki sta ga podpisala tovariša Tito in Kardelj ter ga poslala Pokrajinskemu komiteju KPJ za Črno goro, Boko in Sandžak, je rečeno v 8. točki: »Osnovna naloga Partije na osvobojenem ozemlju je hitra graditev oblasti, in sicer od spodaj navzgor. Vi ste prvič v juliju stopili na napačno pot. Ne podajajte so v formalno demokracijo, temveč skušajte pritegniti h graditvi oblasti čim večje množice. Dovolj je, če v vaseh na zborovanjih in z dviganjem rok izvolite ljudske odbore kot organe ljudske oblasti, če bodo ta zborovanja prej politično pripravljena in če bodo množice vedele, da gre za njihove oblast... Kadar se bo osvobojeno ozemlje razširilo, volite tudi okrajne ljudske odbore itd. Če bi hitro zmagali, nikar ne razglašajte kakršne koti republike ali ustave, kd si hodil Matko kraljevič- v preteklosti naše Partije ter postavljajo nostjo tehnične izboljšave, nekateri P* pripadajo rudi.vse davčne in druge sindikalne organizacije dobile močno lifvo ‘ ~ Ko pa prišel plena čas de- nasproti našemu dozdevnemu naoicna- pa sploh niso bili nagrajeni; zopet usodnosti in oiarsave ki «a nredni- —j.;— — ——-u-- -*■- ’—1 - -- drugi niso mogli1 preizkusiti svoje za; misli, ker niso imeli potrebne pomoči in so tako naleteli na ovire, da niso mogli koristno uveljaviti svojih ustvarjalnih zamisli in sposobnosti. Zakon podaja pojem racicnalizator-stva in novatorstva, ki spadata pod — — ,------... lizmu neki edino priznanj internaciona- U pl°s.kanje.) ližem novega tipa. verzni rabltl Pa moremo tudi Heisejeve Ta hrup škoduje največ internacicna-” T. izmu samemu, tinel jv P^atelji, kj sem jih rad Kdo na svetu bi mogel verjeti, da je • v 1 — 50 ra* največ hudega mteraacionalizem to, kar sili socialistih ejah.« ne države, da ovirajo socialistično državo skupen pojem tehnične izpopolnitve. Z določitvijo teh pojmov, ki imajo znanstveno obeležje, je dana trdna osnova za pravilno, ocenjevanje in kategorizacijo tehničnih izpopolnitev, kar je v neposredni zvezi na eni strani s pravicami racionalizatorjev in novatorjev, na drugi’ strani z dolžnostmi posameznih podjetij in ustanov, ki se neposredno dolžne omogočati, voditi in pospeševati iznajditeljsko delavnost. Pravice iz tehničnih izboljšav, to je novatorstva, se potrdijo z novator-sko diplomo, s katero se dobi naslov novatorja. Pravica iz meten a lizat or-s kih predlogov pa se potrdi z izdajo spričevala o racionailizaterskem predlogu, to je z izdajo racionali za terske -ga spričevala, s katerim se hkrati dobi tudi naslov racionalizatorja- Z izdajo novatorske diplome in racionplizator-skega spričevala dobi država pravico, da uporablja v skladu z družbenimi koristmi in samo družbeno koristnostjo tehnično izboljšanje, oz. raetenali'-zatorski predlog. Od države pa so z izdajo teh listin novatorjem in racie-nalizatorjem zagotovljene odškodnina in druge pravire po tem zakonu in drugih predpisih, ki bodo na osnovi tega zakona izdani. S temi predpisi so torej pravice im dolžnosti novatorjev in racionalizatorjev zaščitene z ustrezajočimi dokumenti. Pravice novatorjev in racionaliza-torjev se ne morejo prenašati' na druge in načelno niso časovno omejene. Vendar pa lahko pravica iz^neke tehnične izpopolnitve ugasne, če se ugotovi, da. je splošno stanje tehnike že prekosilo tehnično izpopolnitev, ki se uporablja. O tem izda predsednik Zvezne oz. republiške planske komisije razglas o ugasnitvi pravic vsake tehnične izpopolnitve. Zakon priznava racionalizatorjem in novatorjem pravico do naslova novatorja oz. racionalizatorja, pravico do nagrade oziroma odškodnine za tehnično izboljšanje, ki so sprejeti v uporabo. Novatorju in racionalizatorju, či-predlog je določen za uporabo r . ripadajo tudi vse d ugodnosti in olajšave, ki so predpisane za avtorje znanstvenih, književnih in umetniških del. Zakon vsebuje še številne druge določbe, ki nalagajo posameznim ministrstvom. komitejem, direkcijam, pod- družbenim organizacijam velike in odgovorne dolžnosti, tako glede neposredne pomoči racionalizatorjem in novatorjem, kakor tudi glede pravočasne in pravilne uporabe vseh koristnih tehničnih izboljšanj. V tem oziru je važen predpis zakona, da se novatorski ali raciona 1 izatorski predlog priglasi tistemu podjetju ali ustanovi, v čigar delovno področje spada tehnična izpopolnitev. Čim je priglasitev podana podjetju ali ustanovi, mora biti preizkušena najkasneje v 10 dneh po priglasitvi. Če je priglasitev podana direkciji, mora biti preizkušena v 20 dneh, če pa ministrstvu ali komiteju, pa najpozneje v 1 mesecu po _ dnevu sprejema. Priglasitev mora biti podana pismeno in jo mora podpisati vedno sam raetonalizaior oziroma Bovator. Nadaljnja važna dopolnitev te obveznosti je zakonita dolžnost vseh navedenih ustanov in organizacij, da morajo dnjSti' priglasilcem vso. tehnično in strokovno podporo in tudi_ pomagati pri njegovi priglasitvi, ee je predlagatelju novatorskega ali rae-onalizaterskega predloga taka podpora potrebna, v navedenih rokih mora tudi biti izdana odločba, s katero se predlog sprejme ali v uporabo, ali se zavra', ali pa se začasno sprejme v nadaljnje preizkušenje. Če je predlog zavrnjen, ima priglasilec pravico do pritožbe na pristojnega ministra. Končno naj omenimo, da zakon predpisuje celo posebno kazensko pravno varstvo, ko predpisuje sodne kazni za posamezna kazniva dejanja. Kaznivo je tudi vsako neopravičeno zavlačevanje pregledovanja, izdelovanja ali uporabe nova terskih ali racio-nalizato rekih predlogov, zadrževanje izplačil odškodnin, ali kakršno koli otiranje te delavnosti, Ko je tovariš Kidrič v enem svojih govorov razpravljal tudi o odnosih do naših ra-etenalizatorjev in novatorjev, ter o borbi proti raznim napakam, ki se pojavljajo v teh odnosih, je poudaril, da ni nobenega dvoma, da je taka borba sestavni del borbe za socializem, borba za izgraditev socializma v sredstvo za okrepitev te borbe, učinkovito sjedstvo za izpolnjevanje svojih dolžnosti do nadaljnje krepitve in razvoja ^ racionalizatorstva in nova-torstra, dolžnosti torej, ki izvirajo iz ... . naloge, ki jih imajo naši sindikati pri jetjem, znanstvenim institutom in za- graditvi socialističnega gospodarstva, vodom, pa tudi zadružnim in drugim Miklič R. Hov upravni odbor podružnice »Iskra« bo prelomil z dosedanjo nedelavnostjo sindikata Občni zbori v naših sindikalnih podružnicah se ne vršijo zgolj iz formalnosti, ampak zato, da delovni kolektivi izvolijo dobra sindikalna vodstva, pod katerimi bodo uspešno izpolnjevali planske naloge. Potreba po novem sindikalnem vodstvu je bila še prav posebno vidna v tovarni »Iskrac v Kranju, kjer se je v nedeljo 23. januarja vršil občni zbor. Iz skopih poročil je bilo posneti, da je bila sindikalna podružnica nedelavna, in da ljudje, ki so bili v upravnem odboru podružnice, niso bili vredni funkcij, katere so jim bile zaupane. Delovni' kolektiv te tovarne je bil v preteklem letu v težkem položaju. »Iskra« izdeluje predmete fine mehanike, za katere dobiva material iz inozemstva. Zaradi resolucije Inform-biroja, material v nekaterih mesecih ni prihajal ali pa je prihajal zelo neredno. In ker je vrh vsega bila še slaba sindikalna organizacija in uprava, se je to še vse težje odražalo na planu. Šele proti koncu leta je material prispel in takrat se je začela ostra borba za čim višjo dosego plana. Iskrovci so dokazali, česa so zmožni pod novim upravnim vodstvom in s pomočjo aktivne sindikalne organizacije. V »Iskric so namreč proti koncu leta izmenjali direktorja in predsednika sindikalne podružnice. V decembru se je v »Iskric razgibalo tudi tekmovanje, iz katerega je izšlo 57 udarnikov. Med letom pa so udarnikom posvečali zelo malo pozornosti, zato nimajo evidence nad njimi, niti si niso na jasnem, če so vsi upravičeno dobili ta naslov. Odnos do udarnikov in to tistih, ki so pravi borci za socializem, je v »Iskric skrajno malomaren. V »Iskric imajo številne večkratne udarnike. Tovariš Ječnik je že sedemkrat dobil naslov udarnika in je eden izmed tistih, ki se ne borijo samo za količino, ampak tudi za kakovost in so ga kljub temu prezrli pri predlaganju za odlikovanje. Pohvale vredna je komisija za racionalizatorje in iznajdbe. Predloženih je bilo 19 predlogov, uresničenih pa 13, s čimer je delovni kolektiv prihranil 1,125.600 dinarjev. Pohvale vredni so racionali-zatorji Pokljukar Jože in Kisel Franc. Prav tako ne zaostajajo tudi Veliko-vrh Adolf, Seljak Anton in Keb Alojz. Na drugi strani pa je referent za zaščito dela tako malomarno opravljal svojo službo, da so ga predali pravnemu referentu, ker je zlorabljal svoj položaj. Kulturno prosvetnega dela je bilo v »Iskric do decembra tako malo, da referent sploh ni podal poročila. Stari upravni odbor se občnega zbora sploh ni udeležil. Bivša tajnica sindikalne podružnice tov. Cegnar Vera, je često z besedami celo smešila sindikalno organizacijo, z dejanji pa je najlepše pokazala svoj odnos do nje, da se niti enkrat ni udeležija seje upravnega odbora. Ko je prišel nov predsednik, mu ni hotela v ničemur pomagati. Predsednik, ki je. v decembru vzel v svoje roke sindikalno podružnico, je imel, prepuščen samemu sebi, velike težave pri zbiranju poročil, ker sploh niso imeli nikakšnih poročil. Diskusija je še jasneje nakazala delo sindikalne organizacije v tovarni »Iskra«. Diskutanti so opozorili, da sindikalna podružnica ni' tolmačila delovnemu kolektivu novih uredb, ki so važne za delavce, da bi vedeli za svoje pravice in dolžnosti. Glede novih^ plač so se prvi znašli pododbori’ in šele n,a njihovo pobudo so kolektivu raztolmačili novo uredbo; sploh so v' »Iskric pododbori vodili podružnico, namesto, da bi bilo obratno. Pri razpravljanju o preskrbi, so člani kritizirali razne nepravilnosti. Obratni magazin dobiva premalo kakovostnega blaga, za kar je verjetno vzrok tudi' v tem, ker ima premalo članov. Napačno pa so postopali pri razdeljevanju drv, ker ljudje, ki so sami bodili sekat drva,fpri delitvi niso bili upoštevani, in so drva razdeljevali' po osebnih simpatijah. V diskusiji so se dotaknili tudi ekonomije in ugotovili, da je upravnik podjeten in požrtvovalen, vendar bi se moral kolektiv »Iskreč bolj zanimati' za svojo ekonomijo in ji v preobilici dela s prostovoljnim delom priskočiti na pomoč. Diskusija je včasih prehajala v povsem osebna nasprotja. Pri govoru o stanovanjskih vprašanjih so dejali, da so barake, v katerih stanujejo delavci, prava sabotaža v gradnjah, ker so tako vlažne, da resno ogrožajo zdravje stanovalcev. Zato bi bilo treba pospešiti gradnjo stanovanjskih hiš n.a Zlatem polju, katere gradijo že od leta 1947, pa še sedaj niso pripravljene za vselitev. Kontrolna komisija za menzo med letom ni vršila svoje dolžnosti, sicer ne bi šele sedaj odkrila, da se nekateri ljudje hranijo v menzi, ne da bi oddajali živilskih nakaznic, dočim drugim delavcem odvzemajo odrezke tudi za dneve, ko ne jedo v menzi. Zakon pa je in mora biti za vse enak! Z abonenti niso imeli niti enega sestanka in napake so se kopičile. Glede proizvodnje so diskutanti zahtevali, da bi posvetili večjo pozornost majhnim racionalizacijam, ki igrajo važno vlogo pri znižanju proizvodnih stroškov. Kritizirali so velik izmeček papirja v cevarni in zahtevali pojasnila, zakaj se to dogaja. Izpolnjevanje planskih nalog v letu 1949 ni odvisno le od posameznih strokovnjakov, ampak od vsega kolektiva, od sodelovanja med partijsko in sindikalno organizacijo ter upravo. Na občnem zboru so ekllenliili, da bodo to povezavo vzpostavili in se trudili, da bo sindikalna organizacija res delavna, da bo pobudnik in organizator dela in študija, s čimer se bo dvignila kulturna in politična raven tega kolektiva. Nov upravni odbor sindikalne podružnice bo moral biti v »Iskric še posebno vztrajen in požrtvovalen zaradi nedelavnosti starega odbora. Na občnem zboru so sklenili, da bodo v bodoče redno sklicevali sestanke podružnice, pododborov in skupin in da bodo vsa vprašanja reševali s pomočjo močne sindikalne organizacije, v katero bodo skušali vključiti še tiste delavce, ki so tudi po občnem zboru ostali izven nje. Iz razpravljanja na občnem zboru je bilo razvidno, da je delovni kolektiv tovarne »Iskre« v bistvu zdrav in da mu je potrebno še močno sindikalno vodstvo, ki bo pravilno reševalo in nakazovalo politična in proizvodna vprašanja, s katerimi se bo približalo slednjemu delavcu. Na obenem zboru so izvolili ljudi, o katerih so prepričani, da bodo svojo nalogo izvrševati vestno in požrtvovalno, da bo tudi ta kolektiv zaveden graditelj socializma in izpolnjevalec petletke. TRBOVELJSKI RUDARJI SE PRIPRAVLJAJO NA OBČNI ZBOR SVOJE PODRUŽNICE Priprave za občni zbor sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah, ki bo dne 6. februarja, trajajo že več tednov. Da pa te priprave vseeno niso bile povsem uspešne, nam kaže slaba udeležba članstva na občnih zborih pododborov sindikalne podružnice. Na Zapadnem obratu, kjer je bil občni zbor predviden v nedeljo, 23. januarja, je bilo navzočih le majhno število delavcev, še slabše pa je bil organiziran občni zbor na Vzhodnem obratu. Za neuspele občne zbore nosi velik del krivde upravni odbor sindikalne podružnice Nedvomno so vedeli, da je večje število delavcev delalo v soboto v treh izmenah in da so odšli domov šele v nedeljo zjutraj ter se tisti ki so oddaljeni, v dveh urah niso mogli vrniti. V jami pa je v nedeljo delalo na,d 100 delavcev pri popravilih. Nepravilno je bilo, da se je upravni odbor odločil izvesti občne zbore v nedeljo tudi zaradi tega, ker so tisti delavci, ki imajo svoje družine izven Trbovelj, odšli na svoje domove, kar je povsem razumljivo, saj so več nedelj zapovrstjo delali. Upravni odbor bi to lahko upošteval, ker so rudarji pripravljeni boriti se za izpolnitev planskih nalog kadar koli in kjer koli je to potrebno, pa čeprav tudi ob nedeljah. V torek, 25 januarja, je bil ponovno sklican občni zbor Zapadnega obrata. Občni zbor je uspel, saj se je udeležilo volitev okrog 70% vsega članstva. Predsednik pododbora je poročal o delu upravnega odbora in v zelo kratkih obrisih omenil delo referentov v posameznih komisijah. Referenti v posameznih komisijah so se tolikokrat menjavali, da je med letom odpadlo nad polovico članov upravnega odbora, katere so zamenjali začasni referenti, ki pa nalog niso reševali. Zaito so letos sklenili izbrati za funk- cionarje tiste delavce, ki bodo več delali in bolj skrbeli, da se bodo naloge, ki se postavljajo pred sindikalno organizacijo, izvajale. Udarnlštvo, ki je v lanskem letu na Zapadnem obratu dobilo velik razmah, saj so imeli 133 udarnikov, tudi letos prihaja do izraza. Vendar so nekateri delavci spraševali, zakaj ima Vzhodni obrat več udarnikov. Diskusija pa je pokazala, da so na Vzhodnem obratu zaradi slabe evidence proglašali udarnike le približno, tako, da je zadnja komisija od 90 predlaganih udarnikov za mesec januar sprejela le 10. Zapa-dni obrat pa bo v kratkim proglasil 40 udarnikov, ki jih je komisija v celoti sprejela. Po zaključni diskusiji je kandidacijska komisija predlagala kandidate za nov upravni odbor pododbora. Volitve so uspešno potekale, vendar pa je kandidacijska komisija grobo kršila pravilnik o občnih zborih, ker je predlagala 5 kandidatov več, kot jih predvideva pravilnik za njihov pododbor. Delavci tako niso mogli voliti po svoji volji in so jim bile s tem demokratične pravice okrnjene. Takih primerov ne smemo več dovoljevati in morajo kandidacijske komisije pri izvedbi občnih zborov natančno poznati pravila. Ob zaključku občnega zbora so člani sprejeli sklepe za delo v letošnjem letu. Sklenili so, da bodo zboljšali ideološko-vzgojno delo med rudarji in organizirali študijska predavanja. Dosledno bodo izpolnjevali dnevni, dekadni in mesečni plan obrata ter se borili, da letni plan predčasno izpolnijo. Dvignili bodo delovno disciplino in zboljšali organizacijo dela. Povečali bodo tudi število naročnikov na »Delavsko enotnost« in »Zasavskega udarnika«. O VZORNIH IN SLABIH OBČNIH ZBORIH MAR8BORSKEOA OKRAiNsGA SVETA Mariborske sindikalne organizacije se živahno pripravljajo na letošnje redne letne občne zbore, zavedajoč se, da je dobra priprava in izvedba občnega zbora jamstvo za uspešno borbo pri izpolnjevanju nalog petletnega plana. Letošnji občni zbori morajo biti tudi dejanska mobilizacija delavskega razreda Jugoslavije v borbi za čimprejšnjo izgraditev socializma v naši domovini. Že v samem začetku priprav za občne zbore je mariborski okrajni svet sklical konferenco vsega sindikalnega aktiva na svojem območju, kjer so razpravljali o pomenu letošnjih občnih zborov, zlasti pa o političnih pripravah nanje. Da pa bi bila ta konferenca še bolj plodna, so bili nujo povabljeni sporazumno z MK-KPS tudi sekretarji partijskih organizacij v naših podjetjih in ustanovah, da se tako seznani tudi partijski aktiv s pripravami in izvedbo občnega zbora, da pomaga pri političnem delu, zlasti pa pri izbiri kadra v vodstvo podružnice, kar bo jamstvo, da bodo naši sindikati pod vodstvom svoje avantgarde, Partije, tudi v bodoče tako uspešno in še uspešneje izpolnjevali naloge naše socialistične graditve kot so jih doslej. Na konferenci so sklenili, da se tam, kjer bo OS ali pa KOS ugotovil pomanjkljive tehnične in politične priprave, občni zbor preloži. Seminarje vodilnega sindikalnega aktiva, ki jih je organiziral Glavni odbor ZSS, na katerih smo predelati material I. kongresa ESJ in referate iz proračunske debate v Zvezni skupščini, pa smo izkoristili za sklicanje konference sindikalnega aktiva po strokah, tako da se bo ta bogati material izkoristil pri političnih pripravah na občne zbore. Občni zbori pododborov v MTT potekajo v znamenju dobrih priprav, tako tehničnih kot političnih z dobrimi poročili in diskusijo. Tudi v ZTS so znali pravilno razgibati in zainteresirati članstvo za občni zbor podružnice, kjer pododbori tekmujejo med seboj, kateri bo imel bolje priprav- ljen občni zbor. Brigade in sindikalne skupine pa so si napovedale tekmovanje v preseganju plana. Tudi tukaj so bila dobra poročila in diskusija. Sprejeli so sklepe in obveznosti, med drugim, da takoj postavijo notranji plan. Posebno svečan poudarek pa je imel občni zbor v Kemičnih čistilnicah, kjer je bila 100 udeležba in dobra samokritična poročila in diskusija o planu, normah in kulturno prosvetnem deiu, o pomanjkljivostih, ki zavirajo proizvodnjo. Med drugim so skleniti, da bodo na vseh delovnih mestih npeljali norme in da bodo s prostovoljnim delom postavili parni kotel za pranje rjuh in s tem omogočili internatom pravilno in pravočasno izmenjavanje posteljnega perila. Ko so sprejeli resoluciji CK KPJ in CO ZSJ, so občni zbor zaključili s petjem državne himne. Podobno je potekal tudi občni zbor v »Rafineriji«. Dobro se nanj pripravljajo tudi v DDŽ, kjer so izvoliti že vseh 23 pododborov z dobrimi političnimi in tehničnimi pripravami, razen v pododboru upravnega osebja, kjer se tovarišem iz upravnega vodstva ni zdelo vredno priti na občni zbor pododbora, tako da je moral biti zaradi premajhne udeležbe preložen. Našteli bi lahko še več primerov dobrih občnih zborov, kjer se močno odraža pravilno sodelovanje med partijsko organizacijo in sindikatom in vodilna vloga Partije v podjetju. Na drugi strani _ pa smo imeli v Mariboru že več primerov slabih občnih zborov in primerov, kjer so morali občni zbor zaradi slabih političnih in tehničnih priprav preložiti na poznejši čas. Tak primer smo imeli v podružnici Mestnega vodovoda, kjer je vse poročilo zajemalo zgolj sektor preskrbe. Vendar pa se je članstvo podružnice pokazalo mnogo zrelejše od sindikalnega vodstva in je samo usmerilo diskusijo v problematiko plana in znižanja PLC. Slabe politične priprave so tudi v tovarni volnenih in vigogna izdelkov, kjer niso izvolili v vseh pododborih sindikalnih grup- nih poverjenikov, in v Predilnici in tkalnici, kjer je moral občni zli or pododbora splošni obrati preložiti, ker se je od 150 članov pododbora udeležilo občnega zbora vsega 16 člano v. Tudi na poznejšem občnem zboru je bilo prisotnih komaj 40 članov, kr je izrazit primer slabih političnih priprav ter slabosti in nedelavnosti partijske organizacije v tem podjetju, ki si predstavlja svojo avantgardno vloge v tem, da zapoveduje sindikatu od zunaj, ne pa, da neposredno vodi sindikat, usmerja njegovo dejavnost v čim uspešnejšo borbo za uresničenje programa naše Partije. Posebno pa moramo v času občnih zborov okrepiti našo budnost, ker bodo skušali razni oportunisti in soc in demokratski demagogi ter drugi agenti imperializma razbijati enotnost v naših sindikalnih vrstah, kot je bil to primer v Predilnici in tkalnici, ko je inženir Sezonov rekel delavcem v svojem oddelku, da pri sindikatu ' inv' ■ kaj iskati in če kaj potrebujejo, naj pridejo k njemu. Na isti način razbija in slabi ugled sindikatov tudi mojster Butolen v Tovarni volnenih in vigogna izdelkov, ki pravi, da je sindikat samo zato tu, da ljudi zavaja. Ti in še drugi primeri pričajo! da bodo morale sindikalne organizacije razkrinkati takšne poceni demagoge pred svojim članstvom, jim onemogočiti njihovo razdiralno delo tii jih v težjih primerih izločiti iz svoje sredine. Našteli bi lahko še več takšnih dobrih in slabih primerov priprav in. izvedb občni!? zborov, ki pričajo, da morajo zlasti KOS in KS oziroma OS-i pomagati pri teh pripravah in nadzirati samostojnost, ki jo imajo letos v tem pogledu sindikalne podružnice. Partijske organizacije pa se more o zavedati svoje avantgardne vloge in skrbeti, da bodo v sindikalne odbore izvoljeni ljudje, predani naši Partiji in stvari delavskega razreda. globoko vero v pravilnost poti naše socialistične graditve Plevnik. Obrni zbor v cellski Cinkarni le razkrinkal oportunisti mo in slabo delo preišnieaa odbora Kolektiv celjske Cinkarne je uspešno izpolnil svojo proizvodno nalogo za leto 1948. Boril se je z velikimi težavami v zvezi z dobavami raznih surovin iz inozemstva. Vendar se je kolektiv zavezal, da bo brezpogojno izpolnil proizvodni plan te važne panoge, proizvodnje cinka, ki igra veliko vlogo pri graditvi našega socialističnega gospodarstva. Izvedba teh nalog je predvsem zasluga najboljših delavcev v kolektivu, udarnikov, no-vatorjev in racionalizatorjev. Rednega letnega občnega zbora, ki je bil 23. januarja t. I., se je udeležila komaj polovica delavcev. Občni zbor bi moral popularizirati lanskoletne uspehe kolektiva in prikazati delo sindikalne organizacije v borbi za plan. Tega pa v referatih ni bilo zaslediti, kar dokazuje, da upravni odbor ni izpolnil tistih osnovnih nalog, katere je postavil predenj IV., V. VI. plenum ESJ. Predsednikovo poročilo je obsegalo le delno problematiko kolektiva in odkrilo nedelavnost upravnega odbora. Predvsem se je pokazalo, da je vso organizacijo predstavljal le bivši predsednik Lešek Simon, ki je imel od leta 1945 pa do 1948 tako rekoč monopol nad sindikalno organizacijo in je na demagoški način vodil delo upravnega odbora. Tudi poročilo tajnika, v katerem je podal delo upravnega odbora, ni bilo jasno,_ niti ni nakazalo uspehov, katere je kolektiv dosegel in koliko je pri teh uspehih sodelovala sindikalna organizacija Še bolj zamotano pa je bilo poročilo blagajnika in finančne kontrole. Diskusija je ugotovila razna nezakonita dejanja Leska Simona, bivšega predsednika in njegovega ožjega kroga starih sindikalnih znancev, ki danes nimajo ničesar skupnega z delavskim razredom Jugoslavije, ker je v njih še trdno zakoreninjena socialdemokratska ideologija. Lešek ni imel monopola samo nad upravnim odborom, temveč je vplival tudi na posamezne ljudi v vodstvu Cinkarne, kateri so mu zaradi nezadostne politične trdnosti često slediti. To je potrdil tudi pregled finančnega poslovanja in posebne (interne) knjige, iz katere .je razvidno, da je uprava podjetja dovoljevala nakup vina s podkupovanjem kulakov s pločevino. Tudi delovne čevlje so zamenjavali za vino, namesto, da bi jih izročali ljudem v kolektivu, katerim so biti namenjeni. Vino so z izgovorom, da je kislo, na pristanek direktorja, spravili na ekonomijo in ga je dobil le ozek krog ljudi, kakor je direktor, predsednik sindikata itd., dočim so bili delavci, ki delajo v vročini, prikrajšani. Še bolj pa je Lešek izkoriščal sindikalno blagajno, iz katere so izplačevali večje vsote upravnemu odboru in mu dajali celo socialno pomoč. Na ta način so urejevali tudi druge neporavnane račune. Lešek je prebil letni dopust v Opatiji, kamor je šel na sindikalno nakazilo kot najboljši _de-lavec. Seveda so se omenjene likvidacije računov, delitve nagrad izvajale v glavnem na pobudo Leška in tajnika, blagajnik pa jima je moral biti poslušen, kakor sta si domišljala. Ti ljudje pa so izrabljali tudi menzo, ekonomijo, mesarja in samo tovarno. Uspelo jim je, da so kot sindikalni funkcionarji zavajali posamezne ljudi na nezdrava pota in si z raznimi grožnjami ustvarjali avtoriteto, dokler jih kolektiv, s partijsko organizacijo na čelu, ni razkrinkal na občnem zboru. Občni zbor je nadalje kritiziral nepovezanost med upravo podjetja in sindikatom, ker ni bilo nobenih posvetovanj, razen z Leškom. Ni bilo strokovnih konferenc in tako upravni odbor ni imel nikakega stika z vodstvom podjetja. Sindikalna podružnica je po Leškoviii navodilih predstavljala trgovino z nogavicami, čevlji, modro galico itd., kar je jasno naloga uprave podjetja, oziroma industrijskega magazina. Uprava podjetja je brez sodelovanja sindikata kot celote, razdeljevala nagrade in vodila tarifno politiko, kar je slabo vplivalo na kolektiv. Nagrade so delili v neki posebni obliki uravnilovke. Kot je potrdila diskusija na občnem zboru, so sklepe IV. plenuma ESJ, da je treba pobirati članarino na prostovoljni osnovi in od kosmatega zaslužka, že pred tremi leti postavili pred sindikalno organizacijo, zato so kritizirali, da še vedno odtegujejo članarino od plač pri izplačilu. Takšno postopanje slabo vpli- va na članstvo, zato nima zanimanja za delo v sindikatu: tudi poverjenike sindikalnih skupin so šele sedaj izvolili. Občni zbor ni razrešil blagajnika in finančne kontrole, ker morata ' roku 14 dni urediti dosedanje stanje, o katerem bodo govorili na posebnem članskem sestanku. 13 članski upravni odbor, ki je bil pravilno izvoljen s tajnimi volitvami iz najboljših članov v kolektivu, bo moral skrbeti, da bo dosegla celjska Cinkarna v letu 1949 večje uspehe v sindikalnem delu. Naloga sindikalne podružnice bo, da bo vodila kolektiv v tesni povezavi s partijsko organizacijo, dočim bo uprava podjetja morala spremeniti svoje stališče. Nikakor ne bo smela tako postopati kot sedaj, ko je postavila Leska n-i še bolj odgovorno in celo vodilno mesto v kolektivu, namesto, da bi kolektiv z njim obračunal in ga izključil iz svoje sredine. Malomarnost upravnega odbora, predvsem pa predsednika in tajni!:a celjske Cinkarne, naj bo opozorilo našim sindikalnim organizacijam nrav sedaj, ko se vršijo občni zbor; ‘ ti r i zbori morajo dosledno pregledat! delo; organizacije in v tesnem sodelovanju s partijsko organizacijo izbrati kadre, ki bodo z ljubeznijo delali vali za čimprejšnjo izgradnjo socializma v naši domovini. Kvas Jaka. Msiiinu ¥ prioravsh za otoine Potek letošnjih občnih zborov o nekaterih naših sindikalnih podri: z-* nicah je pokazal, da tudi o Sloveniji občni zbori niso povsod kremiomL pripravljeni. Zaradi slabih političnih priprav so bili U občni zbor’ r-i-A nekod slabo obiskani, ali pa so potekali le ob splošnem ugoinv! jan jam napak, ne da bi obravnavali probleme, ki živo zanimajo ta ad oni ko* lektiv. niti niso povsod sprejeli potrebnih sklepov za bodoče uspešni j' še delo. Zato bi bilo koristno, če bi se tudi med našimi sindikalnimi kraja’- j nimi in okrajnimi sveti v zvezi s pripravami in organizacijo občnih zborov ter delom sindikalnih organizacij sploh razvilo tekmovanje meč sindikalnimi alkimisti, kdo izmed krajevnih iti okrajnih svečan bo bnU1' pripravil občne zbore in se na ta način najbolj pripravil za enakomerno in dnevno izpolnjevanje nalog tretjega leta petletke. V LR Hrvatski so imeli občne zbore že v številnih podružnicah podjetij in ustanov. Večina teh občnih zborov je bila dobro pripravljena in so bili na njih sprejeti tudi sklepi za nadaljnje delo. Bili pa so vendar tudi primeri, ko se sindikalne podružnice niso politično in tehnično dovoli pripravile in so morati biti občni zbori prav zaradi tega preloženi. Tako so na primer v Zagrebu zaradi slabih priprav in agitacije morali preložiti občne zbore sindikalnih podruž nic pekovskih kleparskh in elektrotehničnih zadrug podjetja »Elcktra«, dočim je bilo na občnem zboru sindikalne podružnice Mestnega telefona navzočih komaj polovica vseh članov. Prav tako so morali preložiti nekaj občnih zborov tudi v Splitu in Osijeku. Da se ne bi pojav Ijali taki primeri, je Glavni odbor Zveze sindikatov Hrvatske poslal na teren nad 30 aktivistov, ki se bodo o pripravah za občne zbore posvetovali s krajevnimi sveti in dali potrebna navodila za organizacijo občnih zborov ter pomagali P11! sameznim sindikalnim podružniacm v1' tem njihovem delu. V zvezi s potekom letnih občnih zborov sindikalnih podružnic i:i sindikalnih svetov je krajevni svet v Sisku pozval 1 tekmovanju krajevne svete v Šibeniku Karlovcu. Delnicah, Titogradu, Celju M* staru. Kraljevo in Bitol.ju. Krajevni Sveti bodo tekmovali v _tcm: kdo izmed njih ho ime! več podjetij. bodo predčasno izpolnila plan za le nje prvo četrtletje, kdo bo imel ver 'p1 nikov. manjši odstotek neupravičen,:! izostankov. boljšo hrano v menzah m rt stavraiejah in kateri krajevni svet ho nudil več pomoči sindikalnim podruziii-cam pri pripravah za redno letne občne zbore ■ « ■ VEČ POZORNOSTI SINDIKALNIM TEČAJEM S. Puškin LOUIS ADAMIČ SPET MED NAMI Število večernih sindikalnih tečajev v Sloveniji se veča. V Ljubljani so poleg štirih tečajev na sindikalnem svetu odprli še dva tečaja, enega v Litostroju in enega v papirnici Vevče. Poleg teh so še tečaji v Gorici, Anhovem, Trebnjah, Postojni, Št. Petru na Krasu, Škofji Loki in Kranju. Sedaj se torej trenutno vrši v Sloveniji 13 trimesečnih sindikalnih tečajev. Podobni tečaji pa se pripravljajo še v Velenju, Šoštanju, Nazarij ih, Medvodah, Ptuju, Strnišču pri Ptuju, na Jesenicah, v Idriji, Tolminu, Dravogradu,- Mariboru in Celju, medtem ko v zasavskem bazenu, kjer so se obvezali za 10 tečajev (Trbovlje 5, Hrastnik 2 in Zagorje 3), k organizaciji še niso resno pristopili. Danes se kot eden najbolj perečih problemov v večernih sindikalnih tečajih postavlja vprašanje udeležbe. V štirih sindikalnih tečajih v Ljubljani se je gibala udeležba na prvih petih predavanjih takole: Skupno število vpisanih je 219, na prvem predavanju jih je bilo 216, na drugem 206, na tretjem 181, na četrtem 150 in na petem samo 145 ali 66,2%-. Padec znaša torej 64 ali 33,8%. V Trebnjah pa se je gibala udeležba takole: vpisanih 34, na prvem predavanju jih je bilo 28, na drugem 26, na tretjem 28, nato 20 in danes 18. V vseh 13 večernih sindikalnih tečajih, kolikor jih je danes v Sloveniji, jih hodi danes od 503 vpisanih le še 336 ali 66,8% Torej jih je že doslej, ko so se tečaji komaj pričeli, odpadlo že 167 ali 33,2%. Če številu vseh vpisanih v Sloveniji odštejemo število vpisanih v šest tečajev v Ljubljani, jih od 214 vpisanih obiskuje še 149 ail 69,6%. Kaj nam govore te številke? Te številke nam povedo, prvič, da gre razlika 2,8%, ki nastane, če odštejemo povprečje obiska za vso Slovenijo (66,8%) od povprečja obiska v Sloveniji brez Ljubljane (69,6%) na račun slabega dela v tečajih na področju MSS Ljubljana in da bi se moralo vodstvo sindikalnih tečajev v Ljubljani ob tem še posebej zamisliti. Ob pričetku tečajev v Ljubljani smo naglasili pomen teh tečajev za vso Slovenijo, kjer se bodo ostali sindikalni sveti učili na primeru Ljubljane, ki ima sorazmerno najboljše objektivne pogoje za uspeh. No, kot vse kaže, danes v tem res ne gre posnemati ljubljanskega sindikalnega sveta. Drugič pa nam te številke povedo, da so vodstva tečajev na sploh, vodstvo tečajev v Ljubljani pa posebej, izvršili iz- biro kadra za večerne sindikalne tečaje precej površno, niso upoštevali nasvetov, ki jim jih je dajal Glavni odbor sindikatov, da naj tečajnike oproste za časa trajanja tečaja vseh funkcij, da naj v tečaje sprejemajo samo tiste, ki imajo resno voljo tečaj redno obiskovati, itd. (Glej članek v »Ljudski pravici« od 6. januarja t, 1, »Vzgoja nižjega sindikalnega kadra«!). Vse kaže, da so šla nekatera vodstva tečajev po oportunistični poti, češ, sprejeli bomo v tečaj 50 ljudi, naš plan vzgoje sindikalnega kadra je postavljen na 20, iz izkušenj vemo, da jih v teku tečaja odpade več od polovice — torej do konca tečaja jih bo ostalo 20 in mi smo naš plan dosegli. Kaj pa lahko storimo, da dosežemo boljšo udeležbo, naj nam pove primer iz Kranja, ki ga lahko v vsakem pogledu postavimo za vzgled, V tovarnah, od koder so tečajniki, so organizirali posebne študijske krožke zanje in tam ob podpori tovarišev z višjim znanjem razpravljali o snovi, ki je bila predavana na tečaju. To je v poročilu o poteku tečaja v Kranju tako mimogrede povedano, pove pa nam več kot vse številke, pove nam namreč, da uspeh ne pride sam od sebe, da je treba zanj precej truda, Nasprotno pa so v Ljubljani čakali, da je število udeležencev občutno padlo,, ne da bi kaj storili. »Bomo pisali podružnicam, boimo poklicali podružnice, preko krajevnih odborov sindikatov bomo pozvali izositankarje« itd. so se izgovarjali, namesto da bi utrdili položaj »razrednika«, kakor imenujejo v Ljubljani tečajnika, ki so si ga tečajniki sami izbrali v vodstvo tečaja in ga spremenili iz ladminstratiivca, ki samo pilše, kdo manjka, kdo je prisoten, deli knjige itd., v desno roko vodje tečaja, ki bo poznal vse tečajnike, gradil čut tovarištva in dolžnosti, vzbujal kritičnost in samokritičnost med tečajniki. Nenehno agitacijsko delo med tečajniki, vzgoja v duhu tovarištva in medsebojne pomoči -— to so stvari, ki se jih lahko naučimo iz uspelega tečaja v Kranju! Te izkušnje bodo lahko s pridom uporabili vsi sindikalni forumi, ki nameravajo v bodoče organizirati sindikalne tečaje. In še nekaj. Pri izbiri kadra za večerne sindikalne tečaje ne pozabimo na naročilo I. kongresa ZSJ, ki pravi: posvetiti posebno skrb gradbenim, gozdnim, kmetijskim in rudarskim delavcem! V. j. VEČERNI SINDIKALNI TEČAJ V KRANJU »V tednu kulture« bo zaključen sin-dikatoo-palitieni tečaj pri OSS v Kranju. Uspeh tega tečaja ie velik, saj so doslej že tri tovarišice imenovane za plačane sindikalne funkcionarke, nekaj pa jih ie predlaganih za višji sindikalni tečaj v Ljubljani. V tečaju ie razvito tovarištvo in družabnost. Skupaj hodijo v kino, gledališče, obiskujejo tovarne, v soboto pa so bili v okoliških vaseh skupaj z okrajnimi aktivisti. Na delovni konferenci 18. januarja so pohvalili najboljše tečajnike. Z uspehom napredujejo tovariši: Milakovič Milah, Žiberna Karel, Hariš Pepca, Žibert Alojz, udarnik Mezek Rudi, Čujec Ivan, Drago-ljub Aleksič, Pavlovič Slobodana. Tomc Štefka in Štucin Ivanka. Toda na konferenci niso pohvalili samo najboljših, ampak so grajali tudi naj- slabše in poudarili, kako slab odnos do vzgoje in izbire kadrov imajo nekatere sindikalne podružnice. Tako so n. pr. poslati v tečaj Bogataja Bojama, ki nima OF izkaznice, na konferenci pa si je celo izkazalo, da mirna nit; votivne pravice. V tečaj je hodil neredno in so tečajniki soglasno zahtevali, da se ga izključi. Tečajniki so tudi grajali nekatere podružnice, kot n. pr. podružnico tovarne »In-teks«, ki ni posvetila dovolj skrbi izbiri kadra, niti skrbela, da bi tečajniki lahko obiskovali tečaj. Tud »Tiskanima« ni dovolj skrbela za razbremenitev tečajnikov pri drugem delu, zradi česa so morali nekateri tečaj opustiti. Najbolje je razumela pomen tečaja podružnica »Tek-stilindus«. ki ie vsem tečajnikom olajšala delo v tovarni in ima z njimi tudi študijske krožke po predavanjih. 9 orioravi tečajnikov za knjižničarski leča« , Na prvem kongresu Enotnih sindikatov Jugoslavije je tovariš Mišo Pavičevič v svojem referatu o ideološko-politične-m in kulturno-prosvetnem delu sindikatov izrekel naslednje pomembne besede: »Naše knjižnice še niso postala kulturna središča in ne služijo v potrebni meri kot Važno sredstvo v socialistični vzgoji in kulturnem dviganju delovnih množic. Tako stanje knjižnic je v prvi vrsti posledica slabega knjižničarskega kadra, _ nizke politične in kulturne ravni knjižničarjev. Večinoma so naši knjižničarji samo uradniki, cesto z zelo nizko izobrazbo in orez potrebno politične pripravljenosti, tako da ne morejo voditi bralcev, vzgajati njihovega okusa, propagirati politično, znanstveno in leposlovno književnost itd.« Da bi izboljšal to stanje, nudil pomoč že obstoječemu knjižničarskemu kadru in pritegnil nov. kader, organizira Glavni odbor fveze sindikatov Slovenije za mesec julij knjižničarski tečaj v Ljubljani. , Kot smo že omenili v zadnji številki »Delavsko enotnosti« se bodo knjižničarji prijavljali nanj z branjem priporočenih knjig. Seznam knjig, ki naj jih knjižničarji Preberejo in preučijo, je sestavljen tako, da bodo tečajniki spoznali z duševnimi ve-Jkani našega in tujega slovstva, m jim odo predavanja profesorjev na tečaju po-®raja ta njihova spoznanja v razvojno Bhseino celoto. Vsak knjižničar mora obvezno ob vsaki pobrani knjigi odgovoriti pismeno na nagaja vprašanja: .... w: Kratka vsebina knjige (največ do 25 5 ti c). bs Označba knjige glede na družbeno oko- Cefjlfaterim čanom (delavcem, nameščen-sitni, itd.; mladincem itd.; moškim, žen-Por?>' bo knjižničar knjige predvsem pn-4 £*1 in zakaj. tof) hatere knjige sorodne vsebine ali so-e£a gledanja pozna. Žen« ZaPiske bo moral prinesti vsak »deleči s seboj. sa,Tni Poezijah bodo tečajniki odgovorili $>T? na točki 2 in 3. l>rebPl.e?2namu knjig, ki naj jih tečajniki ho osvl0- smo upoštevali dela. ki so izšla Liudevii. ,1'tvi in ki so na razpolago v vseh njo j,*?. knjižnicah. Tečajniki naj «i bra-Pebrpn^ razdelijo no tem načrtu: Prožil,« Franco Prešeren »Poezije«. -TuIn- t? Vora.no »Samorastniki«, njo v ’ e.me »Samotni otok« ali »Potova-Brat,?f,e zemlje«, Lrsehjri, n„v Nušič »Humoreske in HUpec Ternej in Mihael2U6ain^e '»Posmi«. Iljin »Priroda17 'edina«. ^Mal venicnani",d'le< ali ’K*> le France Bevk »Železna kača«. Ivan Tavčar »Med gorami« ali Visoška kronika«. Franc Levstik - Bratko Kreft »Tugomer«. Nikolaj Ostrovski »Kako se je kalilo jeklo«. Toue Seliškar »Mule«. Junij; Anton Aškerc »Pesmi« (Zbrano delo I., DZS — Balade). Moliere »Tartuffe« (Izbrano delo) DZS). Jack London »Zgodbe z južnega morja« (ali kako drugo delo). Avgust Cesarec »Pankrac in njegove žrtve«. Razen teh leposlovnih del bodo tečajniki študirali Titov referat na V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije in Karla — ^Friedricha Engelsa »Manifest Komunistične partije Jugoslavije in Karla M.arxa — Friedricha Engelsa »Manifest Komunistične partije«. Za tehnično in propagandno delo v knjižnici pa bodo tečajniki uporabili brošuri: A. Kibrik »Priročnik za sindikalne knjižnice «in B. Pregelj »Delo ljudskega knjižničarja v ljudski knjižnici«. Obe brošuri sta v tisku in bosta takoj po izidu poslani tečajnikom. Knjižničarji centralnih knjižnic naj skrbjo, da bodo knjižničarji v podružnicah, tovarnah _ in ustanovah prvenstveno dobili knjige, ki jih rabijo za pripravo na tečaj. Kazen tega jim naj nudijo vso pomoč pri študiju. Vsak tečajnik pa ima tudi pravico, da se z dopisom obrne na Kulturno-prosvetni oddelek Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije glede vseh pojasnil in nerešenih vprašanj pri študiju in branju knjig. Sindikalni sveti bodo vsakega knjižničarja neposredno obvestili o njegovem sodelovanju na tečaju. Nov Prešernov kip Letos v jubilejnem tednu Franceta ir osema bo v Prešernovem domu v ju odkrit kip tega velikega pes-n.ka. Kip je napravil akademski ki-Pa? i'n profesor Akademije za upodabljajočo umetnost tov. Frančišek bmerdu. Umetnik je postavil popolnoma novega Prešerna. Medtem ko je do sedaj poznani Ganglov kip Prešer-na ^ prikazoval pesnika kot nežnega, liričnega, idealiziranega človeka, je Frančišek Smerdu postavil živega, slovenskega moža, trdega Gorenjca, ki mu z obraza bereš široko dušo, trpljenje, voljo. — Prekinil je z dosedanjo tradicijo, ki je Prešerna prikazovala sladkobnega, mehkega. Dal nam je pravega, krepkega človeka, ki se je rodil v kmetski hiši' — in ki je tudi živel za svoje ljudstvo, odkoder je sam izhajal. Odkritje tega spomenika bo za nas velik kulturni dogodek. Aleksander Sergejev Puškin se je rodil 6. junija 1799 v Moskvi. Njegova . družina je bila ena najbolj starih plemiških družin v Rusiji. L, 1811. so ga vpisali v licej v Carskem selu, kjer so bili njegovi učitelji najboljši profesorji. Licej je končal 1. 1815. Nato je živel tri leta v Petrogradu, toda že I. 1820. je bil izgnan na jug zaradi svojih satiričnih verzov, z juga pa je bil pregnan na posestvo svojega očeta v Mihaljovsko. Toda 1. 1826. ga je mladi car Nikolaj poklical nazaj v Moskvo. 27. januarja 1837 pa je v dvoboju padel. Puškin je eden največjih duhov sveta, pesnik svobode, oblikovalec čustev, lirik in epik, poln optimizma in vere v človeka. Prav zato je tako priljubljen tudi v Sovjetski zvezi, kajti zdrava in močna duša novega sovjetskega človeka ne pozna pesimizma, »temveč vpija vedri Puškinov optimizem in nje- Te dni je prispel iz Amerike na obisk o domovino naš rojak Louis Adamič, ki je po svoji umetniški funkciji pomemben ameriški pisatelj. Njegove knjige, ki so prevedene tudi v tuje jezike, vzbujajo veliko pozornost, saj Adamič v njih razkrinkuje bistvo amerikanskega življenja , resnico o Ameriki, kajti on je kot delavec preživel borbo med kapitalom in proletariatom. S pisanjem je začel l. 1928. L. 1991. pa je že izšla njegova večja knjiga »Dinamit«, v kateri opisuje razredni boj v Ameriki v obdobju l. 1830 —1930. Leta 1932. je napisal »Smeli v džungli«, ki je prav za prav njegov življenjepis in ki je tudi pri nas izšla že l. 1932. Iz knjige diha pisateljevo prepričanje, da je prvotni rod Amerike brez moči in da bodo Ameriko rešili priseljenci, kajti stari rod pozablja na ose človeške dobrine, tudi na svobodo. Po tej knjigi je obiskal svojo domovino, in ko se je vrnil, je napisal »Rojakovo vrnitev« in brošuro »Boj«. V obeh teh delih opisuje Jugoslavijo pod diktaturo kralja Aleksandra in nasilje Aleksandrovega režima. Tema dvema knjigama slede: »Vnuki«, »Zibelka življenja«. »Hiša v Antigui«, »Moja Amerika«, »Iz mnogih dežel«, »Pot tja in nazaj«, »Moja rodna zemlja«, »Kako se pišete«, »Narod narodov«, »Večerja v beli hiši«. V knjigi »Moja rodna zemlja« opisuje pisatelj narodno- osvobodilno borbo narodov Jugoslavije, s čimer je povedal amerikanski javnosti resnico o vzrokih in ciljih te borbe, ovrgel je vso lažno propagando in tako naši mladi državi napravil veliko uslugo. V knjigi »Večerja v beli hišit opisuje razgovore Roosevelta in Churcilla in kritizira ameriško zunanjo politiko po vojni. Pisatelj je živel šest let v Kaliforniji, nato nekaj časa d Nem Yorku, zdaj pa prebiva na svoji farmi o Milfordu-Nem Jerseij. JEVGENIJ PETROV; OTOK MIRU gov realistični, pozitivni odnos do stvarnosti...« (Dr. Vlad. Rozov). Tudi med jugoslovanskimi narodi je Puškin poznan. Prvi prevodi so bili objavljeni v začetku štiridesetih let, in sicer oni, ki so bili kakor koli povezani z našo zgodovino. Njegov vpliv je bil pred vsem. umetniškega pomena, največ med Srbi in Hrvati, manj pri nas. Mnogo je tudi vplival na hrvatsko kritiko (S. Vraz, A, Radič). »VLAK PELJE NA VZHOD« Sovjetski film, ki mu je scenarij napisa]I Maljugin, režiral ga pa Raj-mau. Glasba: Krenikov. Glavni vlogi: L. Galis in L. Dranovska. Film je barvan. Vsebina je naslednja: Iz Moskve pelje brzoviak v Vladivostok. Z njim se pel je mlada a gronomka in dva mornariška oficirja. Na neki' postaji se agronomka zamudi, eden od oficirjev teče ponjo, toda prepozna sta, vlak je že odpeljal. V neki tovarni izprosita, da bi ju odpeljali z aeroplanom, toda med potjo mora avion pristati, onadva pa najameta voz in tako prideta spet na vlak. V Vladivostoku se razideta z obljubo, da se še vidita, kajti vzljubila sta se. Film nosi sicer podnaslov: lirična komedija, čeprav je zelo malo komedijskega v njem, saj ni nikakšnih dejanj, le preprosta ljubavna zgodba, kakršnih smo gledali že na stotine tudi v delih zapadne filmske produkcije. Mnogokaj se zgodi, kar je neverjetno, slučajno. Tudi ni v delu nobene _ poglobitve — površno je obdelano in ne daje nikakršnih doživetij. Tehnično je film dober. Lepi’ so tudi posnetki pokrajin. Muzikalna obdelava je odlična. Jevgenij Petrov (1903—1942) je brat Valentina Kata jeva (»Kvadratura kroga«, »Milijon težav«) in je znan v Sovjetski zvezi po delih, ki' jih je napisal skupaj s sovjetskim humorističnim in satiričnim pisateljem lilijo II-fom. Napisala sta namreč že pred vojno tri knjige: »Dvanajst stolov«, »Zlato tele« in »Enonadstropno Ameriko« — poleg številnih podlistkov in povesti. Ko je Ilf 1. 1957 umrl, je Petrov sprva deloval pri »Pravdi«, nato pa je postal glavni urednik ilustriranega tednika »Ogonek«. L. 1940 je napisal komedijo »Otok miru«, ki naj bi bila satira na lažne kapitalistične pacifiste. Med vojno je bil vojni dopisnik in je, ko se je vračal z letalom iz Sevastopola — leta 1942 padel. »Otok miru« je satirična burka. V njej Petrov popisuje veletrgovca mi-stra Josepha Jacobsa, ki' se tako boji bližajoče se vojne in njenih strahot, da sklene^ oditi iz Anglije in se s svojo družino naseliti na nekem mirnem, od vsega sveta oddaljenem otoku, kajti pacifist je in ne mara imeti nobenega opravka s prelivanjem krvi. Kar sklene, tudi izvrši. Naselijo se na nekem, doslej neznanem otoku, kjer živi preprosto divjaško ljudstvo. Tam si postavi hišo, električno centralo in vse udobje. — Življenje mu mirno poteka, dokler ne najdejo — nafte. S tem je konec njegovemu pacifizmu. S puško v roki brani svoje pravice, pride do pravega boja med kapitanom japonskega parnika in njegovimi, tako daleč ga privede nafta, da celo izda kralja otoškega plemena. Vso situacijo pa nazaduje reši njegov prijatelj, mornariški polkovnik Alis A. Goodman, ki slučajno pristane na otoku prav takrat, ko je položaj najbolj kritičen. Delo je literarno slabo grajeno, silno razvlečeno in z malo humorja. Dejanja prav za prav ni — značaji so skoro vsi negativni. Ideja, t. j. razkrinkanje guasipacifistov je sicer prikazana, a neobdelana. Delo je, kako bi rekel, dobro jedro v slabi luščini. Odersko je igra izdelana. I režiser i igralci so delo rešili z vestnostjo in trudom, kajti skoro vse figure so napisane papirnato in neživljenjsko. Tako je delo s te strani imelo uspeh. J. K. S čim naj opravičujemo tak odnos do planskih nalog in delovne site Opozorilo glede nakazil radio aparatov V zadnjem času se pogosto dogaja, da prihajajo številni interesenti za radio aparate iz raznih krajev Slovenije osebno na kulturno-prosvetni oddelek Glavnega odbora sindikatov s prošnjo za nabavo radio aparata. S tem sami sebi povzročajo nepotrebne potne stroške in zapravljajo dragoceni delovni čas, obenem pa občutno motijo redno poslovanje kulturno-prosvetnega oddelka. Da bi v bodoče preprečili ta pojav, opozarjamo vse interesente, da bomo upoštevali le tiste pismene prošnje, ki bodo poslane preko pristojne sindikalne podružnice, do-čim bomo osebne prošnje in intervencije dosledno odklanjali. Obenem tudi obveščamo vse interesente, da imajo prednost pri nabavi radio aparatov sindikalne podružnice (za množična skupna poslušanja radio oddaj, za rdeče kotičke, delavsko-nameščenske restavracije itd.) ter več kot petkratni udarniki, da bi na ta način mogli služiti nabavljeni racijo aparati čim širšemu krogu delovnih ljudi ter posameznim najzaslužnejšim borcem za socializem. Zveza sindikatov Jugoslavije, Glavni odbor za Slovenijo, kulturno-prosvetni oddelek. V času, ko se naše delovno ljudstvo bori in doprinaša največje napore za izpolnitev planskih nalog v letu 1949,, ko se naše organizacije in oblasti borijo z vprašanjem, kako rešiti pomanjkanje delovne sile na raznih sektorjih naše gospodarske graditve, najdemo v nekaterih tovarnah in podjetjih še vedno nepravilen odnos do planskih nalog in delovne sile. Tako je uprava cest za gradnjo Dolenjske ceste proti koncu leta 1948. odpustila večje število delavcev z izgovorom, da je delo zaradi zime prekinjeno in ga bodo nadaljevali v prihodnji sezoni. Tem delavcem uprava ni vrnila njihovih delovnih knjižic, da bi delavci lahko prevzeli delo na drugem mestu, češ da so to njihovi delavci, ki se bodo v novi gradbeni sezoni zopet vrnili na delo v to podjetje. V državi, ki ima gospodarski plan, pa vemo, da tudi v gradbinstvu ni več sezonskih del in da se lahko gradbeni delavci zaposlijo tudi pozimi. V novi Jugoslaviji, kjer se borimo za izgradnjo socializma, ne sme in ne more biti niti enega delavca, ki bi zaradi tako imenovanih sezonskih del ostal brezposeln, čeprav le za krajšo dobo, in trpel na svojem zaslužku. Uprava cest za gradnjo Dolenjske ceste se ni vprašala, kako bodo ti delavci preživljali sebe in svoje družine v času nezaposlenosti, ki jo je zakrivila, in koliko je trpel plan v tistih podjetjih, ki niso imele dovolj delovne sile za izvedbo svojih nalog. V nekaterih tekstilnih tovarnah, grajenih v kapitalistični Jugoslaviji brez ustrezajočih predilnic, primanjkuje tudi tu in tam potrebnega materiala. Po krivični resoluciji Informbiroja države ljudske demokracije namreč niso več dosledno izpolnjevale trgovskih pogodb, sklenjenih z Jugoslavijo. Naše delovno ljudstvo pa je že lansko leto dokazalo in bo letos še enkrat potrdilo, da ta krivična gonja ne bo zavria naše socialistične graditve, saj so napori za izpolnitev plana dokazali, kaj čutijo naši delavci do petletke. Prav zato pa ne smemo nikdar dopustiti, da bi delavci odhajali na brez-plačne dopuste, temveč moramo delavce usmeriti začasno v podjetja, ki se borijo s pomanjkanjem delovne sile. Tako je tovarna »Pletenina«, ki ji trenutno primanjkuje materiala, ravnala popolnoma napačno, ko je poslala del svojih delavcev na brezplačni dopust, zmanjšala s tem proizvodne stroške, po drugi strani pa zadržala delovno silo, ki jo bo v bodoče še potrebovala. Tak sklep je uprava tovarne »Pletenina« sprejela iz bojazni, da ne bi ti delavci ostali pri kakem drugem podjetju, če bi jih začasno posodili tja, kjer primanjkuje delovne sile. V Ljubljani pa imamo večje število podobnih podjetij, ki se prav sedaj borijo s pomanjkanjem delovne sile in bi jim bili delavci prav dobrodošli, četudi bi prišli k njim le začasno. Uprava tovarne »Pletenina« ni čutila potrebe, da bi se povezala s temi tovarnami v Ljubljani ali izven Ljubljane, še manj pa z upravo za delovno silo v Ljubljani, da bi svoje delavce zaposlili začasno v tistih tovarnah, katerim primanjkuje delovne sile, zaradi česar ne morejo izpolnjevati svojih plan-skic nalog. Podoben primer so na pravilen način resih v Tovarni zamaškov v Ljubljani. .“i. te! tovarni je primanjkovalo surovin m ni mogla zaposliti vseh svojih delavcev ter jih je dala na razpolago Tovarni pohištva v Duplici in Tobačni tovarni za toliko časa, da zopet sama priskrbi zadostne surovine in nadaljuje s polno proizvodnjo. Tudi v Tovarni kleja so presežek delovne sile stavili na razpolago upravi za delovno silo v Ljubljani ter na ta način rešili vprašanje zaslužka teh delavcev, kakor tudi nepotrebno obremenitev lastne proizvodnje. * Sindikalne podružnice podjetja za gradnjo Dolenjske ceste in tovarne »Pletenina« niso storile ničesar, da bi preprečile to nepravilno ravnanje z delavci, niti niso postavile vprašanja, kako plačevati te delavce za časa prekinitve dela. j cvc uredbe o plačah pa jasno določajo, da pripada delavcem, ki brez svoje krivde ne morejo opravljati del na svojem delovnem mestu, 70 odstotkov njihove Plac.e po času, oziroma, da je uprava podjetja dolžna te delavce zaposliti na drugih delovnih mestih ali v drugih de-lovnih kolektivih. Tako moramo postopati še posebno sedaj, ko nam v splošnem primanjkuje delovne sile. Tudi odgovorna operativna vodstva bi se morala v takih primerih zanimati za svoja pod-rejena podjetja in razporejati delavce po podjetjih, kjer pomanjkanje delovne sile ovira proizvodnjo - d, jm Okrepljena in še bolj enotna h ivetovn? sindikalna federaeih branila interne delavski erpnizaeii vsega sveti Izdajalci interesov delavskega razreda ne bodo dosegli svojih podlih namenov Sedanje zasedanje Izvršnega biroja Svetovne sindikalne iederacije, ki se je začelo pred desetimi dnevi v Parizu, se je končalo v kaj čudnem in napetem vzdušju. Toda to vzdušje ni nastopilo nepričakovano in iznenada. Bilo je nujna posledica vsega, kar So plačanci agentur Ameriške federacije dela v Evropi pripravljali že precej časa pred tem, ko so se odločili, da razbijejo enotnost naprednega sindikalnega gibanja in podminirajo istočasno tudi Svetovno sindikalno federacijo na znotraj. Ta svoj načrt so dokončne izvedli prav sedaj na tem pariškem zasedanju, ko je delegat Kongresa angleških Tratie-unionov predlagal, da bi naj Svetovna sindikalna federacija v letu 1949 začasno prenehala s svojim delom, za upravljanje njene imovine pa naj bi se postavil poseben petčlanski odbor, sestavljen iz članic SSF, ki naj bi po preteku enega leta ali pa še prej odločil, ali se naj obnovi delovanje Federacije ali ne. Ta načrt je v celoti delo Ameriške federacije dela m je bi! pripravljen že pred več kot letom dni v angleškem zunanjem ministrstvu. 27, oktobra lanskega leta pa ga je na svojem zasedanju osvojil tudi Generalni svet angleških Trade-unionov, katerega je sedaj njen delegat Deakin predložil na tem zasedanju SSF, ko je istočasno zagrozil, da bo Kongres angleških Trade-unionov izstopil iz Svetovne sindikalne iederacije, če Izvršni biro ne bi sprejel njegovega predloga. Isto stališče je zavzel tudi delegat Kongresa industrijskih organizacij ZDA in holandski delegat, Vsi trije so namreč računali, da bodo Izvršnemu biroju SSF vsilili svoje stališče pn pripravili ostale člane biroja (delegacijo Sovjetske zveZe, Francije, Italije in Kitajske), da bodo klonili pod takšnim ultimativnim pritiskom. Ko pa se je tesni nastopu odločno uprl šef sovjetsko delegacije Kuzmjecov in vse ostalo delegacije z generalnim sekretarjem SSF Louisom Sajllantom, razbijačem enotnosti delavskega razreda ni preostalo drugega, kakor da so, še predno je prišlo do glasovanja, sramotno in poraženi odšli z zasedanja. Izvršni biro pa je pod vodstvom De Vittorla nadaljeval e svojim delom is sklestil, da za 29. januar sklice izredno Zasedanje Izvršnega »dbora Svetovne sindikalne federacije, ki je edini pristojen, da razpravlja in odloči o predlogu angleškega delegata. Tega zasedanja Izvršnega odbora Svetovne sindikalne iederacije se bosta udeležila tudi predstavnika Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Djuro Salaj in Miša Pa-vičevič, Iti sta že v sredo zvečer odpotovala v Pariz. S tem, ko so predstavnik Kongresa angleških Trade-unionov, delegat Kongresa industrijskih organizacij ZDA ter predstavnik ene izmed nacionalnih sindikalnih organizacij Holandska zapustili sejo Izvršnega biroja, so pokazali, da so zapustili tudi Federacijo. Razlog, zakaj so storili ta korak, je prozoren. Razbiti enotnost delavskega razreda v posamez- nih državah, zlasti pa v mednarodnem merilu, to je bil glavni cilj anglo-ameri-ških imperialistov že nekaj let. Pri tem razbijaškem delu je imela vodilno vlogo Ameriška federacija dela kot najbolj vidna ag"entura buržcazije v delavskem gibanju, ki si je hotela priboriti v sindikalnem gibanju takšno mesto, kakršno imajo njeni gospodarji — ameriški imperialisti — v kapitalističnem svetu. Njen namen je bil, da razbije mednarodno delavsko gibanje in enotnost delavskega razreda, da bi potem ustanovila novo sindikalno gibanje v Evropi in v svetu, ki bi v celoti podpiralo politiko marshalliziranih držav in atlantskega pakta ter se vpreglo v politični voz ameriških imperialistov in njihovih angleških hlapcev. Zasedanje Izvršnega odbora Svetovne sindikalne federacije v Parizu je pokazalo, da ti razbijači v tem svojem poskusu niso uspeli. Svetovna sindikalna, federacija je dokazala, da je sposobna uspešno odbiti tudi takšne napade in da ne bo dopustila, da bi kdor koli razbijal težko priborjeno in izbojevano mednarodno organizacijo. Svetovna sindikalna federacija, ki združuje v sebi več kot 70 milijonov članov iz 65 držav, je to pot pokazala, kolikšno silo predstavlja na svetovni pozornici politične borbe. Pokazala je, da je sposobna boriti se za pravice delavskega razreda, za utrditev miru in demokracije. In ker se je SSF od svojega obstoja borila le za te cilje, je predstavljala tudi resno oviro vsem načrtom ameriškega imperializma, M hoče zasužnjiti evropske narode. Zato so hoteli sedaj predstavniki angleških Trade-unionov skupno z ameriškim in holandskim delegatom uničiti in razbiti poslednjo trdnjavo mednarodnega delavskega gibanja, da bi tako laže uresničili svoje zasužnjevala© načrte. Proti temu poskusu, razbijanju enotnosti mednarodnega delavskega gibanja, so ostro nastopili sindikati Poljske, Češkoslovaške, Generalna konfederacija dela Italije in tudi številne sindikalne organizacije Anglije, ki so izrazili silno ogorčenje nad razbiiaško noliiiko anglo-ame-riških monopolistov. Tudi sindikati Jugoslavije, ki se vztrajno borijo za uspešno delovanje Federacije in dosledno nastopajo proti vsem poskusom razbijanja mednarodne delavske enotnosti in delavskega gibanja, danes prav tako z ogorčenjem obsojajo nastop angleških Trade-unionov, ki bi radi v službi ameriških imperialistov razbili Svetovno sindikalno iederacijo. Delovno ljudstvo Jugoslavije, katero vodi v razredni borbi prekaljena Komunistična partija s tovarišem Titom na čelu, bo prav tako, kakor vse ostale napredne sile v svetu, podpiralo napore, delo in prizadevanja Svetovne sindikalne federacije v njeni borbi za življenjske interes® delavcev, za ohranitev demokratičnih svoboščin, za trden mir med narodi. Dosledno se bo borilo proti vsem hujskačem na novo vojno zavedajoč se, da je enotna in močna Svetovna sindikalna federacija potrebna danes bolj kot kdaj koli poprej. naj¥ešlemy sovražniku dentolcraeij® is neadvisnest! Novi uspehi narodnoosvobodilne armade Kitajske so v minulem tednu povzročili v vrstah Kucmintangove vojske in Čangkajškoviih pristašev novo zmedo Peking, največje industrijsko in upravno središče severne Kitajske in bivša prestolnica, čigar predmestje so enote narodnoosvobodilne armade Kitajske zasedle že v sredini decembra in ga obkolile, se je minulo soboto predal, ko je komandant Kuomintangovih čet, ki so se še držale v mestu, podpisal sporazum o kapitulaciji mesta. Z obkolitvijo mesta je narodnoosvobodilna armada Kitajske preprečila, da bi bilo to zgodovinsko mesto zaradi borb porušeno, prebivalstvu pa so bile prihranjene nove žrtve. Sedaj, ko se je tudi fronta odmaknila od Pekinga že skoraj za 600 km, so tudi te Kuomintangove čete spoznale, da je vsak njihov nadaljnji odpor odveč. Kuomin-tangova vojska se je umaknila in bila razorožena, v mesto pa so vkorakale čete narodnoosvobodilne armade Kitajske, Istočasno pa je narodnoosvobodilna armada Kitajske prebila že tudi zunanjo obrambno črto Nankinga in se mu na enem mestu približala že na 10 kilometrov. Kuomintangove čete se zaradi tako naglega napredovanje narodnoosvobodilne armade Kitajske v neredu umikajo proti jugu. Z njimi vred bežijo tudi vojni zločinci, ki se v mrzličnem begu Umikajo na otoke, ameriški svetovalci pa se pripravljajo na odhod v ZDA. Tudi vojni zločinec štev. 1, Čangkajšek, ni več vzdržal, Odločil se je, da odloži svojo funkcijo in se je umaknil v svoj rojstni kraj, od koder misli zbežati na Formozo in se pridružiti drugim Kuomintangcvim voditeljem, ker se ie tudi nankinška vlada odločila, da prenese svoj sedež v Kanton. V zvezi s temi uspehi narodnoosvobodilne armade Kjtajske je bil značilen v minulem tednu poskus Kuomintanga in njegovih pomagačev, ki bi radi sedaj začeli pogajanja za sklenitev premirja To nalogo je prevzel namestnik predsednika republike Li Tsung Jen, ki je izrazil željo, da bi se pogajal na podlagi točk, ki jih je prejšnji teden postavil predsednik Komunistične partije Kitajske Man Tse Tung. Toda ckolnost da je Čangkajšek odstopil tako iznenada in prepustil vlogo za pogajanja svojemu nasledniku, dajo slutiti, da je Čangkajšek odstopil le na pobudo ameriških imperialistov in pod pretvezo, da bi si ustvaril možnost, ko bi se ob danem trenutku lahko zopet povrnil in nadaljeval s svojimi zločini proti kitajskemu ljudstvu. To pa obenem potrjuje, da želja po sklenitvi miru ni mišljena iskreno in da se za tem skrivajo dobro premišljene in vnaprej preračunane spletke ameriških imperialistov, Zato so predstavniki demokratičnih strank, skupin in množičnih organizacij, ki so se sestali n a osvobojenem ozemlju Kitajske, zavzeli svoje stališče tudi na ta poskus spletkarjenja in v svojem sporočilu. ki so ga objavili, odločno povedali, »da si prav nobenih možnosti za kakršen koli kompromis in pomirjeni e med revolucijo in protirevolucijo. Kitajska revolucija je naperjena proti imperializmu, fevdalizmu _ in _ birokratičnemu kapitalizmu, ki so največji sovražniki neodvisnosti, demokracije in blagostanja Kitajske, Zato je treba razbiti navidezno ofenzivo za mir, katero sta začela Čangkajšek jn ameriški imperializem. Ljudsko revolucijo je treba izvesti do konca. Poglejte našega prijatelja in soseda — Sovjetsko zvezo — je rečeno 'v obvestilu. Že po 32 letih ustvarjalnega dela je postala Sovjetska zveza najmočnejša trdnjava miru na vsem svetu. Kitajsko ljudstvo pa je po številu dvakrat močnejše od sovjetskega in imamo poleg tega ugodne zemljepisne pogoje. Zato lahko verujemo, da bomo po uničenju reakcionarne vlade v še krajšem času zgradili miroljubno^ demokratično in svobodno Novo Kitajsko ter ljudsko demokratično republiko. Čaka rus lepa bodočnost in v tej smeri moramo usmeriti vse naše napore.« *■—o— Francija je razpisala notranj"e posojilo, da bi izravnala svoj proračunski primanjkljaj Francoska vlada je sklenila, da razpiše notranje posojilo v višini 100 milijard frankov, da bi s tem posojilom pokrila del proračunskega primanjkljaja. Zakon o proračunu za leto 1949, namreč določa, da se v primeru, če bi notranje posojilo ne bilo podpisano v določenem roku, zagotovijo finančna sredstva, ki naj bi izravnala ta proračunski primanjkljaj, z uvedbo novih davčnih dajatev. S plenuma Republiškega odbora radarjev Z dnevnim izoolnlevanjem planskih nalog dajmo naši industriji in prometu čim veš premoga V’ nedeljo 25. januarja so ss zbrali, na plenumu Republiškega odbora rudarjev v Trbovljah zastopniki sindikalnih podružnic slovenskih rudarjev, generalni direktor slovenskih rudnikov, tov. Ribič, predsednik Centralne uprave sindikata rudarjev, tov. Jak-šič, zastopnik ministrstva za delo ing« Pirc ter član Izvršnega odbora GO ZSS, tov. Bore. Referat o delu naših rudnikov v preteklem letu, o glavnih problemih rudarstva in o bodočih nalogah sindikalnih podružnic v rudnikih je imel tov, Kamnik, tajnik Republiškega odbora rudarjev, referat o zaščiti dela in delovnih pogojih pa tov. Martinčič. Diskusija, v kateri so se funkcionarji sindikalnih podružnic rudarskih kolektivov omejili na kratek prikaz uspehov v preteklem letu, neto pa obdelali najvažnejše probleme, ki stopajo v ospredje v letošnji borbi za plan, je dokazala da je večina naših sindikalnih funkcionarjev v rudarskih podružnicah dorasla velikim in težkim nalogam, ki stojijo v letošnjem letu pred našimi rudniki. DNEVNO IZPOLNJEVANJE PLANSKIH NALOG JAMči IZPOLNITEV LETNEGA PLANA V RUDARSTVU Zavest velike odgovornost; do KP in vsega delovnega ljudstva, zavest, da bodo rudarji s stalnim dnevnim in mesečnim izpolnjevanjem planskih nalog zajamčili naši industriji in prometu potrebne količine premoga, vsej naši skupnosti pa dragocene devize in s tem stroje, potrebne mladi industriji, je narekovala diskutantom, da so še posebno podrobno obdelali vprašanje dnevnega žpolnjevanja planskih nalog in dviga proizvodnje. Rudnik Trbovlje je v preteklem letu za 0,7% presegel letni plan. Za mesečne plane se je razplamtela borba običajno po 20. v mesecu, za letni plan pa v novembru Lil decembru. Nedvomno pa bi bili napori radarjev mnogo manjši, če bi bila ta borba enakomerno razporejena na sleherni dan v letu in večji bi bili tudi uspehi Zastopnik sindikalne podružnice rudnika Trbovlje je na plenumu poročal, da so v letošnji borbi za dnevno izpolnjevanje plana proučili enega izmed važnih vzrokov stalnih zastojev v proizvodnji, namreč vprašanje vozičkov. Ugotovili so, da bi število vozičkov zadostovalo, če bi obratovodje z vso pažnjo in preračunanostjo le te porazdelili in pazili, da pošljejo prazne vozičke, ki so doslej mnogokrat stalj mrtvj pred rovi. takoj nazaj na delovna mesta, V rudniku Zagorje je oviralo proizvodnjo predvsem nesoglasje med direktorjem in sindikalno podružnico. Direktor ni nikoli upošteval predlogov podružnice in vse prve mesece 1948 so bili v Zagorju daleč pod planom. Po prihodu novega direktorja, komunista, ki se je v polni meri zavedal važnost; tesnega sodelovanja s sindikalno podružnico v vseh perečih vprašanjih, so začeli v zagorskem rudniku presegati mesečne obveznosti LANSKOLETNI USPEHI ŽIVILSKE INDUSTRIJE SOVJETSKE ZVEZE IZBOLJŠUJEJO ŽIVLJENJSKE POGOJE SOVJETSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Po podatkih Centralne statistične u-prave pri ministrskem svetu ZSSR je dosegla lansko leto sovjetska živilska industrija v primeri z letom 1947 pomembne uspehe. Proizvodnja sladkorja se je namreč povečala v letu 1948 za 70 odstotkov, masti za 37. mesa za 25 in rastlinskega olja za 33 odstotkov. Proizvodnja kruha, mleka in masla se. je povečala za en in petkrat. V številnih podjetjih so dosegli celo predvojni asortiment, Danes proizvaja živilska industrija v Sovjetski zvezi okrog 3000 različnih predmetov. Samo Slaščic izdeluje v 1000 različnih vrstah. V vseh treh povojnih letih je bilo za obnovo porušenih in za zgraditev novih podjetij živilske industrije investiranih več kot 2 milijardi rubljev. S tem. da presega živilska industrija plansko proizvodnjo, pa se povečava tudi blagovni promet. Tako so lansko leto v primeri z letom 1947 prodali 56% več kruha, 45% več slaščic in dvakrat več sladkorja, močne pa se ie povečala tudi prodaja mesa. mlečnih proizvodov in zelenjave. ter so letni plan izpolnili 108,5%, To je ponoven, očhen dokaz, kako vpliva dobro sodelovanje med upravo in podružnico na proizvodnjo. To sodelovanje bo še toliko važnejše v letu 1949, ko bodo rudarji Zagorja izpolnjevali ne le proizvodni, temveč tudi investicijski plan, ki bo zajamčil proizvodnjo premoga v tem rudniku za bodoča planska leta. V kočevskem rudniku pa je poleg pomanjkanja delovne sile podobno nesoglasje med upravo in sindikatom oviralo delo vse preteklo leto in ga ovira še danes, ko je kočevski rudnik med tistimi, k; zbijajo letošnjo proizvodnjo premoga, ki je bila v Sloveniji do 22. januarja dosežena le z 98% TEKMOVANJE MORA BITI ŽIVO, RESNIČNO TEKMOVANJE, KI BO DVIGNILO PROIZVODNJO V VSEH RUDNIKIH O tekmovalnem načinu dela, ki visoko dviga proizvodnost in daje široke pobude udarnikom in racionaliza-torjem, se je v preteklem letu mnogo govorijo. Vendar pa so tekmovanje v številnih rudnikih kot v Trbovljah, Mežici in tudi drugod jemali preveč šablonsko. Tako so napovedovali tekmovanje posamezni rudniki vedno v času, ko so bili za uspešno tlelo njihovega kolektiva dani vsi pogoji in so napovedovalci tekmovanj tudi vedno zmagali. Ostal; rudniki so tekmovanja sicer sprejemali, niso pa zasledovali poteka in izpolnjevanja tekmovalnih točk, zaradi česar so Pil; uspehi manjši. Kakšno pa je bilo tekmovanje v rudnikih ostalih republik? Predsednik Centralne, uprave sindikata rudarjev je za primer živega tekmovanja. kakršnega naj bi osvojili poslej vsi rudniki, navedel tekmovanje Trepče in Bora. Vsak večer, po končanem delu je zapel telefon. Predsednik sindikata Trepče je klical predsednika borske-ga rudnika alj obratno, da zve, kako je z rezultati dela in kako s težavami. Drug pred drugim sta skušala kriti rezultate in čestokrat je Centralna uprava dobivala po telefonu vprašanja —- kakšni $o rezultati borskege rudnika, kakšni v TrepčL In ko so v enem ali drugem kolektivu zvedeli za stanje sotekmovalcev, so pohitel; na delo in posamezne delovne brigade niso hotele zapustiti delovnega mesta, če niso izpolnile dnevne naloge, To nj bilo papirnato tekmovanje, vezano na tisoč pismenih poročil, temveč živo, v pravi beSedi tekmovanje, ki sta ga znala predsednika sindikatov obeli rudnikov prenesti na svoje kolektive. Temu tekmovanju podobna je bila med slovenskimi rudnik; borba za zadnji voziček premoga rudnikov Zabukovce, Liboja in Hude jame v preteklem letu. DELOVNA ZAŠČITA IN DOBRI DELOVNI POGOJI OMOGOČAJO DVIG PROIZVODNJE IN IZPOLNJEVANJE PLANA V mnogih podružnicah in tako tudi v rudarskih se marsikdaj izgovarjajo za slabo politično, kultur, in drugo delo na pomanjkanje časa zaradi borbe za plan. Zaradi te borbe zanemarjajo sindikalni funkcionarji čestokrat tiste sektorje, ki v največji meri omogočajo uspeh prav tej borbi Tak sektor je tudi zaščita dela in izboljšanje delovnih pogojev. Neprecenljiva je izguba človeka, delavca Gledano s strogo gospodarskega stališča, pomeni smrtna nesreča — izgubljen milijon dinarjev. Kakšen bi torej moral biti odnos sindikatov do zaščite dela? Prav gotovo ne tak kot v podružnici Trbovlje, ki jav; Centralni upravi: Dva rudarja sta se smrtno ponesrečila. Na zahtevo po obrazložitvi, pa pošlje kratek od govor — po lastni krivdi. Vsako ne- srečo mora inšpektor dela skupno s sindikatom proučiti in stremeti, da odpravi vse možnosti, da bi se na kraju tudi po »lastni krivdi« delavci ne mogli ponesrečiti. Nikdar in nikjer ne sme iti borba za pian na račun živi jen ja in zdravja naših delovnih ljudi, kar je v stvari tudi nemogoče, saj nesreče izključujejo iz delovnih vrst delavce, ki jih povsod primanjkuje. Vzporedno z borbo za plan. mora biti borba za zaščito dela in dobre delovne pogoje, kar bo najboljše jamstvo za zadovoljstvo delavcev in visoko proizvodnjo. ZARADI NEDISCIPLINIRANIH DELAVCEV UDARNIKI V TRBOVLJAH NISO IZKORISTILI LETNIH DOPUSTOV V marsikaterem rudniku so preteklo leto imeli še vedno nepravilen odnos do udarnikov. V Idriji so na primer kljub realnim normam ugotovili veliko število radarjev, ki so z vestnim delom presegali norme za 20%. Pa je sindikat z uprava rudnika stvar pretehtal in odločil, da ne sme biti toliko udarnikov ter so proglasili s tem nazivom le tiste, ki so delali več kot 25% nad normo. V Trbovljah pa so šli v drugo skrajnost. Najboljše so proglasili za udarnike, a dopustov jim niso dali, ker bi proizvodnja padla ter so poslali na oddih tiste, ki so jih laže pogrešali. V letošnjem letu bodo morali ostro ožigosati na sestankih prijatelje »plavih« in nedisciplinirance, zaradi katerih so ostali udarniki lansko leto brez dopustov, saj je moral ves kolektiv doprinašati znatne napore, da je izpolnjeval tudi obveznosti nezavednih izostankarjev. Kratek proces so napravili z nepoboljšljivimi izostankarji v rudniku Velenje. Ko ni pomagala nobena besede več. je sindikat obrazložil kolektivu, kako živijo ti škodljivci na račun žuljev zavednih in vestnih rudarjev, Vrglj so jih iz rudnika in manjše ^ število rudarjev je dosegalo nato večje^ uspehe, V njihovi Sredini ni bilo več Ie »plavih« izostankarjev, temveč so se z njimi znebili tud; nergačev. ki so ovirali proizvodnjo- POGOJ ZA USPEŠNO SINDIKALNO DELO SO SAMOSTOJNI IN AGILNI PODODBORI IN SINDIKALNE GRUPE Kakšno bo bodoče delo sindikalnih funkcionarjev? Če hočemo, da ho uspešno, se slednji delovni dan sindikalnega funkcionarja ne sme začeti s seJumi. k; jih bo prekinil izmučen sredj noči, potem ko je med Rejami ometal v naglici vse obrate. Poglejmo, kako dela sindikat najboljšega rudnika v državi, sindikat rudnika Breze. V prvi vrsti si je upravni odbor te velike podružnice, ustvaril mrežo dobrih, samostojnih pododborov in sindikalnih skupin. Vodstvo v najvažnejših problemih si je pridržal odbor podružnice, ki jih rešuje skupno s funkcionarji pododborov in grup In kakšne uspehe dosega ta kolektv-v letošnjem letu! Za 30% višji proizvodni plan prekoračuje že sedaj za 7%, Tu nima majhnega deleža sindikat Kot slabo primerjavo temu uspešnemu delu bi lahko navedli rudnik Mežico, ki je sicer plen izpolnil, a je sindikat zanemaril vsako politično delo in ostale sektorje, saj so funkcionarji sindikalne podružnice delali največ v pododborih, ki jih niso znali osamosvojiti. * S sklepi plenuma za bodoče delo so se sindikalni funkcionarji vrnili v svoje podružnice. Na proizvodnih konferencah bodo obravnavali lanskoletne napake, po izkušnjah drugih rudnikov jih bodo odpravljali, da bo uspeh slednjega dneva in slednjega meseca zagotovil največji uspeh — izpolnitev letnega plana. Množične organizacije naj pomagajo komisijam pri popisu živine, sadnega drevja m M Za uspešno izpolnjevanje nalog, tri jih določa petletni pian, je prav tako kot v industrij; potrebna tudi v kmetijstvu dobra statistika in evidenca. Na osnovi statističnih podatkov planiramo naše potrebe in usmerjamo našo proizvodnjo. Statistika v socialističnih državah Ima veliko večji pomen, kot v državah kapitalizma, kjer je statistika, samo informativnega pomena za državo in ki jo izrabljajo le OSVOBODILNA FRONTA U SLOV, KOROŠKO M BRANIKU ZA NARODU! B S00IALME PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV Prvi kongres Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, ki je bil minulo nedeljo v Celovcu, je bil mogočna manifestacija enotnosti in odtočne borbe koroških Slovencev za njihove človečanske pravice, V poročilih, ki so jih podali predstavniki ožjega odbora Osvobodilne fronte, so bili prikazani vsi reakcionarni poskusi avstrijskih oblasti, duhovščine in zagovornikov fašizma, ki so ovirali delo Osvobodilne fronte, strašili in vznemirjali slovensko prebivalstvo z aretacijami, pretepanjem in hišnimi preiskavami. Gonja, ki jo je začelo vodstvo Komunistične partije Avstrije za Koroško proti koroškim Slovencem v zvezi z resolucijo Informbiroja z namenom, da bi odvrnilo Slovence s pravilne poti Osvobodilne fronte in od njene borbe za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji, pi odvrnila koroških Slovencev od tega, da ne bi ostali zvesti narodom Jugoslavije, maršalu Titu in ciljem partizanske borbe. Ohranili niso le enotnosti, ampak so izšli iz te borbe še močnejši. Takšne uspehe pa je Osvobodilna fronta za Slovensko Koroško lahko dosegla samo zato, ker je trdno zaupala v pravilno pot, po kateri vodi jugoslovanske narode Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Ti uspehi pa tudi jamčijo, da bo OF izpolnila svoje zgodovinsko poslanstvo in priborila koroškim Slovencem popolno narodno in socialno svobodo, čeprav jo čakajo pri tem že težke naloge. Kljub težkim delovnim pogojem in stalnim oviram po okupacijskih in avstrijskih oblasteh pa bo Osvobodilna fronta ostala enotna, borbena in nepomirljiva v svojem boju proti vsem sovražnikom za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. kapitalistični magnati za svoje špekulativne namene. faradi velike važnosti dobre statistike v kmetijstvu bo v Sloveniji po-p:s živine, čebelnih panjev, sadnega drevja in vinskih trt od t. do 15. februarja. Množične organizacije, ki so uspešno pomagale v pripravah za popis živine in ki so pojasnjevale kmetom nS vasi pomeni tega popisa, morajo tudi < teku akcije same, komisijam pri tehnični izvedbi nuditi pomoč. Nedvomne bodo nekateri elementi hoteli škodovati našemu gospodarstvu s tem. da bodo dajali lažne podatke popisnim komisijam. Zato je treba potek popis8 budno spremljati in nenehno razkrinkavat^ sovražnika, ki bi hote! izkoriščati še zadnje prilike, da bi onem0: goči] uspešen popis m nas tako oviral pri izvedbi nalog, ki stojijo pred nami v petletnem planu. Popisna akcija bo uspešna le j?” krat, če bodo sindikalne organizacije skupno z OF in partijskimi organizacijami ves čas popisa zasledovale vse pojave nepravilnosti in jih na licu mesta odstranjevale. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. - Uredništvo (telefon 45-38] in uprava (telefon 20-42) v Ljubi,am. Miklošičeva cesta 22/TI - Izhaja vsak __Mesečna naročnina iZ din. — ložnice 6-90603-9 - Tiska petek Štev. ček tiskarna * »Ljudske pravice« v Ljubljani