ISSN 0350-5561
za Hoiwc tedna
Ijutral še megla.
čez dan bo razmeroma toplo.
isi
00
51 let
šteWika 5
četrtafc, 5. februar/a 3004
Hvala fantje za radost!
v Ljubljani se je v nedeljo končalo 6. evropsko rokometno prvenstvo za moške, ki je med evropske in svetovne rokometne velesile poneslo tudi s/oven-sko /zbrano vrsto. Izbranci selektor Toneta TIsija so ves čas prvenstva razveseljevali in navduševali vse Slovence, na koncu pa z osvojitvijo drugega mesta ' boljši so bili le Nemci - dosegli največji uspeh v
zgodovini slovenskega ekipnega športa. »To je medalja vseft generací/,« je neskromno dejal Tone Tiselj, ki je ustvaril novo podobo reprezentance. Vanjo so pomemben delež vtkali tudi ve/enysk/ šport-ni junaki Vid Kavtičnik, Branko Bedekovič in vratar Gorazd Škof (od leve proti desni).
Stsne Vovk
Spoštoi^ani!
Prijazno Vis uabitn, da se ob 8. fčbniorju - slos'cti<keni kitlturnm prazniku
iidcieřitc osrednje f>roslave Xicstne oblitjc Velenje,
ki ho potekala
v nedeljo, 8. februarja 2004, ob 18. uri v Domu kulture Velenje.
SlaimçsifM j^oi^ntica bo predsedniea Zivze kidtnrnih dntštet^ Sale^e doline, gospa Irena Poljanšek'Sivka,

Srečko MEH
•upau Mťílne ol)lim' Vt^vtijc
Nastopili bodo:
Skupina Sk.ikafci ijnre hmušíť, lioris Bohck, Xhrrko lezovikk, Sifio Mnrclkič). Davor Kcrga
Wenjski u metu ik i:
Alma ('ausevič. Marko (îavTiloski, Ivo Stnipnik, Miha Ferk, Marina (îolja. Sanja Mlinar, Andrej I Ioi!cv:îr, Í7Ídor Rokovnik, ValentiTi Šuntc, Sn^ LuSiř, Katja Skrinar.
Irfenjc, fcbnm 2004
300 sn
lEAlllO
Pred
prazničnostjo
slovenske
kulture
Ivo Stropnik
P
rr lovccx-; zdruvnik, reicrinar, duhovnik, nekdanji btp/Jn. bodoči hi/tiimi mi/iisier in pesnik sedijo v zakotni gosli/ni in melje jo o vijui (er človeških sirasieJi Sodobnemu .^picljn pri sosednji miži pisana sestava pi\'skega omizja ni niti mah Ifjgična, a zdi semn, da sumljivo razj^redajo o hdiuri.
>Joje naš Kasovels tusto svojo Evropa umira kar precej mimo mahnil, kaj?« jToniodnije bodoči kulturni minister in dotoči kozarce..
»Eh. ta pesmičica je nedolžna. /Maj, tik pred naiim vstopom v Evmpsko z)'ezo, se mi zdijo bolj pregrešne njegove Dcsiruk-cijť, Ekstaza smrti pa Ljudje brez srv,* sSe na klasika otllično spozna zdravnik.
^»Pregfvšnosi ne more biti prava ocena za lepa dejanja umetnika, v nuslilt pa vsi svobodno gre.^imo, Res pa je: Prišli bi bili Skwcncem zlali časi, ak' kJasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasil« je pre.^eren dnhovnik in na dféek izi>razni kozarec.
»To so umetni.^ke vizije, to so àbmne strasti. Klobuk dol pred pmljnlnmi u met niki^ vendar pa jih kaj več kot paradno peščico racionahui gospodarska logika nikoli ni bila dolžna nahnmiii. Kozarcc 7asc dvignimo, / ki smo zato sc zbratli, ker dobro v srcu mislimo,« je no.Ktalgičen nekdanji žriptm.
»Točno tako, umetnost Je izbrana .Hrast, podobno kot pri lo\m. Kdo ve / kragulja odgnali, ki kjjuje srce / od zore do mraka, od mraka do dne! Lovci enako kot umetniki strastno iščemo s\-oj plen; slikarji lovijo ban^e, pisatelji besede, mi^xt rogače in divje prašiče. Prilovn ni najpomembneje ubiti divjad, ampak jo izslediti v na)-avni lepoti, to pa vsekakor je jimetno:it,->^ zadene klobuk na .skoraj prazen Štefan eden ume d lovcev. >»Mo?da je pa ravno zato .slovenska besedna umetnost v večnem dometu bridkosti, žalosti in .wini,«^ je hudomušen veterinar, kroteč s prstom po robu kozarca. ^ 'Jb je vsekakor možen odgovor, zakaj kultJimi pramik prazmtjemo na dan pesnikove .smrti,« iňsin) doda zdravnik. »Vremena bodo Kranjcem sc zjasnile, / jim miLW zvezde kakor zdaj sijale, / jim pesmi bolj slovccc sc glasile! Zdaj ko imamo lovski zakon, pa zakon o javni mbi slovenščine, vemo, da sta dňjad in jezik državna lasi. .Skweasko Ijulkí^ homo reSelali. / hranili dobro zrno in kar manjka, / i? svojih bomo to mozgan dcîdaii.« zna citirati Prešenui tudi lyodoči hdtumi minister
i^snik Je vseskozi redkobeseden, zato utegne spiti kozarček več kot ostali ^Rad imam slovensko kapljico.« nazdravi ve.'^e-knm prijateljskemu omizju in se spogleda s polnim kozarcem v roki: »Bog živi vas, Sliwenke, / prelepe, žlahtne rožice!« Prilika je morda izmišljena, a razmerja u njenih glm^ah so resnična. Na zdnnje. e\'ropski Pre.'ieren - glavni ječar slovenske kukure: Življenje ječa. Čas v nji ralx;lj hudi...
nikoli sami
107.8
NAREDITE NEKAJ ZASE!
i Izmerite si krvni t(ak -j BREZPLAČNO!
s ERA Tržnica, 6., 7. in 8. februar.
E R A
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
5. februarja 2004
KJ
lokalne novice
Knjižnica v Nami clo prihodnjega kulturne^ja praznika
LJuhyunu> Vekiye - Vpclck, 30, januarj« 2004, so na Minis-irslvu za kultura v Ljubljani polekali delovni razgovori med predstavniki Mestne občine Velenje in ministrstva. Zupan MOV Srečko Meh jc skupaj s scxielavci predstavil noveliran investicijski program Knjiitnicc Velenje, ki naj hi bila v Nami, Na ministrstvu so velenjski predstavniki predložili vso potrebno d oku men ladjo. Velenjski županje povedal, da je obCina s sirani Pilon cenlra d. o. o. prejela ponudbo za odkup 211)0 m2 prostorov objektu Name. Narejenisože predinvesiieijske študije in idejni projekti. Celotna investicija, ki je zajela v proračunu MOY bo skupaj z ddavnimi viri predvidoma znesla 824 milijonov tolarjev. Od tega naj bi ministrstvo 332 milijonov zagotovilo še v le ločjem letu, občina bo krila ostale stR)ške in investicijo končala v letu 2005. (îradlieno dovoljenja bo pridobljeno do sredine marca, tako da bo lahko pričetck gradnje stekel v aprilu. Ministrstvo bo pogodben o sollnanciranju pripravilo do sredine februarja. MOV predvideva otvoritev nove knjižnice ob slovenskem kulturnem prazniku-8. februarju naslednjega leta.
Bofiat spored prireditev
Mo/irjť - MozLTska obm<'íčna izpfwiava Javnega sklada RS za kullumc dejavnt*»!l jc v sodelovanju z ostalimi nosilci kulturne dejavnosti in lokalnimi skupm»tmi tudi leîos pripravila mesec kul-lurez bogalim sporedom raznolikih kullumih prireditev, 'leh bo blizu 30 v vseh večjih in manjših krajih, z njimi pa no f.c konec minulega tedna začeli v Lepi njivi in b<xit) kt)ncc ledna nadaljevali na Ljubnem, v Nazarjah in v Mozirju. Osrednja slovesnost z uradno otvoritvijo mc-seca kullureler p^xlclitvijo najvišjih priznanj za delo na kulturnem področju bo v soboto, 7. februarja, torej na predvečer slovenskega kulturnega praznika, v dvorani m^winikega kulturnega doma Kuiiumi spored bosia pripravila mivirsko kulturno dnisivo Jurij in območna izpostava javnega sklada, slovesnost pa bodo začeli ob 18.00.
Povejmo ^e, dh bosta občinski slovesnosti ob kulturnem prazniku od šestih občin izvedli le občini Ljubno (6. februarja ob 18.00) in Lučc (2L februarja ob 18.00).
Tudi letos februar - mesec kulture
Šmartno ob Pakl - Občina in kulturno društvo Smarlno ob Pakisla ludi letos pripravila mesec kulture. Začetek bo zaznamovala osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika bo v občini. Ta bo jutri (v petek), ob I8.uri v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma. Pripravili jo bodo učenci tamkajšnje (^snovne šole, naslovili pa so jo Umetmwi je kot vrtnica. Dan kasneje bo na odru 5marškega kulturnega doma ob 19- uri nastopila gledališka skupina Kulturnega društva Gorenje z igro Moji trije angeli. V petek, 13. februaija, bodo pripravili koncert učenci oddelka velenjske glasbene šole. Ob tej priložnosti bodo v avli kulturnega doma odprli razstavo slikarskih del domačina Petra Matka, /a konec meseca kulture, v soboto, 28. februarja, pa bo Še koncert mešanega pevskega zbora Svoboda iz Šoštanja-
Miha Brejc na obisku v Velenju
Vvlenje - Na povabilo Mestnega odbora SDS Velenje bo gost pogovora o Evropski uniji opazovalec v evropskem parlamentu in član najmočneje opozicijske poslanske .skupine dr. Miha Brejc. Pogovor bo potekal v dvorani Mestne občine Velenje v ponedeljek, 9. februarja ob 18. uri. Nanj vabijo vse, ki jih lo podrtije zanima
Iz občine Šmartno ob Poki
v teh (Inch irctja dclsivnícd
Vokviru aktivmwli za izdelavo pri>grama dolgoročnega razvoja turizma v občini bo v teh dneh stekla žc tretja delavnica. Ka njej scMieluje blizu 15udckžencev,od predstavnike A' dnaštev vobčini do obCan(îv, ki so tako ali drugače povezani s turizmom.
h)kaťijskí nacrl je še v i/delavi
v občini ^o pričakovali, da lx\jo lokacij.ski načrt za ureditev središča i§martiicg:iob Paki pridc^bi-
li prej, kot kaže sedaj- Kot so povedali v občinski upravi, so sc zadeve zavlekle zaradi Zakona o vodah, ki je zelo restriktiven. Ministrstvo za okolje in prostor namreč zahteva nadgradnjo Ind-rolc^o-hidravličnc Študije, vkato-ri morajo biti predvideni tudi ukrepi za odpravo posIcdie viŠjc gladine reke Pake.
Klít smo že poročali, naj hi v centru Era uredila sodc)l>cn market, tu naj bi našle svoje prostore mirne dejavnosti./gradili naj bi nova stanovanja in parkirne povŘine.
■ (p
Bodo visoke kazni priklenile pse na povodce?
VelcMijski svetniki v dobi ili livh urah obi aviiavali 21. lock (Irioviiega reda rohruai'ske soje svda - Kuliur rii vcnu^r IN (končno) pokopan - Žo kmalu vec gradbenih pan^ol
B0fana Spegef
Velenje, 3. februarja - Februarsko sejo sveta MO Velenje je v odsotnosti župana Srečka Meha, ki je bil na službenem obisku pri predsedniku vlade Anionu Ropu, je sejo vodil podžupan Btjjan Kontič. Seja je bila kljub obsežnemu dnevnemu redu hitro končana, saj so 21 točk dnevnega reda svetniki obravnavali v dobrih treh urah.
Zaradi zapletov pri registraciji dveh novih javnih zavodov s podnjčja kulture, ki bosta nastala iz Kulturnega centra Ivana Napotnika, so svetniki nizàirili dnevni red. Ponovno so sprejeli odii>k o prenehanju tega javnega zavoda in sprejeli še <xlloka o ustanovitvi novih javnih zavodov -Muzej Velenje in Knjižnica Velenje. V novih, vsebiasko le malo spremenjenih odlokih je zapisano tudi, da hi vse dolgove in linančne obvezn^wti do Kulturnega centra Ivana Napotnika prevzel javni zavod Knjižnica Velenje, kar prej ni bilo dorečeno. Podrobnosti pa bo prineslo zaključno poročilo in delitvvna bilanca.
O [\anii skoraj iiíť
Siccr pa so svetniki in svetnice tudi v torek zastavili veliko vpraAanj in pobud. Mnogi so pričakovali, da jih bo več na temo prodaje velenjske Name in odpaičanju delavcev, ki bodo zaradi nove dejavnasti postali višek delovne sile. Pa je na to temo postavil vprašanje le Mirko birger (SDS), ki gaje zanimalo, zakaj občina ni sama odkupila dela Name za namene knjižnice in zakaj to sedaj odkupuje od Ročnikovega Pilon centra. Lorger je predlagal tudi, da svetnike .seznanijo s plačami direktorjev velenjskih javnih zavodov in Komunalnega podjetja. Med vprašanji svetnikov naj omenimc^ ^ pobudo direktorja /dravsivenega d(îma Velenje Jožeta Zupiinčiča (ZLSD), ki
je povedal, da so modre cone okoli zdravstvenega zavoda naredile precej nev.šečnosti reševalni službi, saj ljudje parkirajo na prostoru, ki je namenjen le za nujne privoze ravno zato, da se izognejo plačilu parkirnine in da imajo ludi zaposleni precej težav s parkiranjem. Parkiriščje namreč 5e vedno premalo. Še enkrat je predlagal, da se najde nc5va prometna rešitev za križišče, kjer se reševalna vozila vključujejo v promet na Kidričevoccsto,sajjc to trenutno zelo težko, veliki>krai pa gre za sekunde in človeSkii Življenja.
Franc Se*«* (SDS) je \f>ra.^al, kajbospropadajočim Tumom in Se pred koncem .seje izvedel, da bo po novem lahko namenjne ludi ureditvi turističnega ali gostinskega objekta, če se bo našel investitor. Zanimalo gaje, ali občina razmišlja o ureditvi parka, kjer bi stali vsi z zgcidovi-no povezani spomeniki. Benč Sirozak (LDS) je vprašal, kdaj bodo pričeli z cxlpravljanjem dveii plaztw, ki sla v Starem Velenju nastala že pred dobrimi Štirimi leti - v Straži in pri Praprotniku, posdal pa je ludi pobudo, da občina c^bvcsti lastnike praznih, propadajočih objektov, da te zaščiti, da se v njili ne bi zbirali nepxwabljeni gosti...
I\a<l/i)ri v KS so "štihprobe"
v nadaljevanju so svetniki slišali poročilo o opravljenem nadzoru v krajevni skupnosti Skale-Hrastovee, pri čemer je prcd.se d ni C a nadzornega odbora Anicu Zaje poudarila, da do tega ni prišlo na podlagi govoric o morebitnih nepravilnostih prejšnjega vodstva, ampak čisto slučajno. Lansko leto so med njimi pač izbrali lo krajevno skupnost in še Pesje. Komisija ludi ni našla večjih nepravilno--sti, opcîzorili pa so, da so stroški vzdrževanja doma krajanov zelo
veliki. Na to se je navezalo še nekaj razpravljalcev, sploh predite dni kov krajevnih skupnosti. Domovi krajanov so dobro izJco-riščeni, v njih se vrstijo .sievilna srečanja in prireditve, žal pa imajo povsod težave z vzdrževanjem, saj denarja ni. najemnike, ki bi redno plačevali najme-nino, pa je bojda tudi zelo težko najti. To pa bi bila lahko vir za vzdrževanje domov.
Cenejša pomoc m (lomu
Svetniki so sprejeli novo ceno socialno varstvene storitve pomi»č družini na domu. Ta je po novem za korislnike nižja kol daslej,.saj sojozmanjšaliza dobrih .5(H) tolarjev na uro, kolikor bo prispeval Zavod za zaposlovanje, dobrih44(i tolarjev pa bo dodala še mestna občina Velenje. Tako bo cena za uporabnika znašala 1.720 tolarjev na uro, ekonomska cena pa znaša 2.698 tolarjev. Meslna občina Velenje pa bo upravičencem do le storitve namenila Še dodatno subvenciji^ na podlagi dohodka na družinskega člana v lan-skem letu. Pripravili so lestvico 1(1 plačilnih razredov, zato bo pomoč na domu po novem veliko ugodnejša za uporabnike. Svetniki pa so v nadaljevanju sprejeli tudi nov odlok, ki ureja področje pomoči na domu, saj so državni zakoni prinesli veliko sprememb.
Parcele na javnem ra/pisit
Svetniki so dali tudi soglasje za začetek postopka prodaje prvih gradbenih parcel na Selu. Zazidalni načrt je bil sprejet lani jeseni, občina pa je v tem času postala la.stnica dobrih 14 tisc^ kvadratnih metrov zemljišča, Parcele bodo po tem, ko jili bodo komunalno uredili, prodali na pi>dlagi javnega razpisni, zanimanja pa je že sedaj ogromno, saj
jc znano, da v velenjski občini parcel primanjkuje. Korak bližje k novim parcelam so po današnji seji tudi tisti, ki hi raje gradili v Skalah, Hrasiovcu in Šentilju. V prvem branju so namreč sprejeli odloka o prostorskem urejanju obeh področij.
lio "Pasji /iikon"" zaživel?
Mesio Velenje je v lorek d("»bi-lo tudi nov odlok o pravicah in dolžnostih last ni kov psov. Zaenkrat je občina sklenila koncesij-.sko pogodbo z zavetiščem v Dramljah, dokler ne pripravijo odloka o pc>deliivi koncesije v občini. Tja lahko pokličete, če najdete poškodovanega ali zapu.Ščcnega psa. Kazni za kršitelje novega odloka bodo večje kot je bilo prvotno predlagano, saj bodo znašale kar 40 ÍÍSOČ tolarjev. Pse bo odslej treba dati na povodce skoraj povsod, sploh v strnjenih na.seljih. Tam, kjer bodo .stale lable z (oznakami, da je psc^m sprehod prepovedan, pa bo to po nwem kaznivo, Psi se ne bodo več smeli sprehajali po otroških igriščih, v bližini vricev in šol ter (verjetno) v veČini parkov. Kje natančno bo vstop psom prepovedan. bo določil župan, kazni pa bodo, kot že rečeno, znatne. Vse take površine bodo cr/načili s posebnimi tablami. ObČiaska tak-sa za pse s tem odlokom ni določena, saj občina nima registra psov- Evidence pa jc zaradi varovanja csebnih podatkov zelo težko vzpostaviti.
Franc Sever je opozoril, daje odlok enoten za vso občino, da pa je zagotov<i za lastnike psov v me.slu bolj upravičen kot, recimo. na Lopatniku v Vinski (îori. 21ato je napovedal, da bo odlok težko zaživel. S tem se je delno .strinjala ludi Darja Medved, ki pa je k temu dodala, da je treba poskusiti \Tt dali času čas.
Največ o prostoru
Sošlanjskl svelniki so na ponedeljkovi seji največ govori o prosloni, zanimale pa so jiii tudi podrobnosti s področja zaposlovanja in l)re/posel nosi i
Miiena Krstič » Pianinc_
Soštary, 2. íy>ruarja - ScŘtanj-ski svelniki so na ponedeljkovi seji osrednjo p<womost namenili spremembam in dopolnitvam prostorsko ureditvenih pogojev za štiri planske ccloic, za območje Metleč, Šoštanja, Pohrastnika, Florjana, Skorne-ga, Ibpolšice, Raven in Cîaberk.
Namen sprememb je določanje načinov urejanja prastora znotraj nekdanjega eksploatacijske-ga območja ^cmogovnika Vele-
nje- Prostorski plan iz leta 2000 je zmanjšal eksploatacijsko območje in zanj predvidel izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev. Ker dokumenti še niso bili izdelani, je diislej veljal stari urba-nisiični red, tega pa je mwi zakon o urejanju prostora, ki je začel veljati 1. januarja lani, razveljavil Sliši se zapleteno, pa ni- Gre le za 10, da brez pravne podlage na tem območju nisi^ možni nobeni posegi, sprejeti prostorsko ureditveni pogoji pa bodo te omogočih.
Z zanimanjem so svet niki prisluhnili informaciji, ki so jo podali predstavniki Območne službe Zít voda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje, o stanju na področju zaposlovanja in brezposelnosti v občini. Številna vpra-Šanja, ki so.sc pojavila, so Zgovoren dokaz, da so tudi to teme, ki se jih bodo lokalne skupnosti morale začeti lotevati, predvsem pa soočati z nji-mi-
V občini Šoštanj, ki šteje približno 8.400 prebivalcev, je delovno aktivnih 2-5U0 občanov. Večina, štiri peline, je zaposlenih v podjetjih- Decembra lani je bilo v občini 339 registrirano brezposelnih oseb, kar pomeni 9 odstotno relativno brezposelnost- To so podatki, ki segajo tako pod republiško poprečje kot pod porečje večine občin iz tega pr<Kiora. A kot so poudarili razlagalci, se je vsakemu brezposelnemu potrebno posve-
titi. Za Šoštanj je zgovoren podatek, da je v strukturi brezposelnih izstopajo mladi do 25 let, ki l,ščejo svojo prvo zaposlitev.
Predstavniki zavoda so med drugim svetnikom predstavili ukrepe tako imenovane aktivne politike zaposlovanjři 'le vsako leto sprejme vlada, določi ciljne skupine, ki se jim bodo v posameznih območnih službah ^ posebej posvečali in določi sredsiva, ki se lahko porabijo v te namene.
O teh ukrepih zdaj ludi svelniki veliko vedo. Tako kol veliko vedo tudi o tem, kaj pravzaprav počno uradi za delo, komu so namenjeni in kdo se lahko vanje obrača. Cilj vseh aklivno-sii, to je bilo posebej poudarjeno. pa jc zmanjševanje brezposelnosti, zalo si v Območni službi Velenje stikov z lokalnimi skupnostmi želijo Še več.
n^^TT^ fiâà» Ćtf í2da|a: ča$opisna-zato2níéle in RTV ■ÉH^IxLJ dmîba, d.o.o. Vdteflle tzteja ot» tetrtlQti. Cena posameznega izvoda |e 300 SIT, mesečna rtaročnina 1 200 SIT. tr^sfičtia naroCnina 3.450 Siï. pofetna rtíročnina 6 fôO Siï. letna naroCnK 12.60Û SIT
Uredniilvo: Bons Zâkoéek (ďiíeK!0().Sran8V0v)( {odgovorni urednft). Mûena Krsti£*Ptirïnc (pomočnica i^f^dnlka). Janez PlesnlKJatjana PoOgoršek. Bojana špegti (novinarji]. Mira ZatcošeK (urednica radija). Jartja Ko$LJta*Spe^i {tehnična uradnica). Tcnaî GerSaX (otiiNovalec}. Propaganda: Nina Ju^ (vodja propagande). Sa$o Konečník, Jure
BenCniK (propagandista):
Sedež uredniitva In uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 89517 50. teletaz (03) 897 46 43.
TF^R-N0V3Le.VeleiEí 02426-00^0133854 Ë'mall: pressé nsscas^al
Oblikovanje ingrat, priprava: Naáčás d.o.o,
Tïit Ttshama SET d d. NaMada: 5.40Û Svodov
Nenansčenih totogratij in rol(opisov ne vraCamof
Po zakonu o DDV Je Cas* uvrè^n med prozvode infoiïnativne^
znaCafa za katere se pta(uje davek po 8,5% znihnj slopnjl.
SA-SA
Razvojna regija - krona skupnih prizadevanj
Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju kmalu v obravnavo -Savinjska regija s 30 občinami prevelika - Regijskemu razvojnemu svetu predseduje dr. Evgen Dervarič - Območna razvojna agencija ima pripravljene dobre projekte - V petek sestanek z ministrico Zdenko Kovač o usodi sedanjih razvojnih agencij
Na področju spodbujanja regionalnega razvoja je bil v zadnje pol leta v Sloveniji narejen lep korak naprej. Tako je služba vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalizem v prvi fazi oblikovala kar nekaj dopolnitev zakona o spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja, na koncu pa smo na mizo dobili predlog novega zakona za to področje. Predlog je usklajen in je pripravljen z obravnavo in sprejem v poslanskih klopeh. Na zgornjesavinj-skem in šaleškem območju smo naše smernice za bodoči regionalni razvoj dolgo pripravljali in zagovaijali, dokončno pa smo jih oblikovali na 6. Srečanju v novembru. Ključno pri vsem
tem je, da so bile upoštevane do takšne mere, da sta v novem predlogu zakona poleg dosedanjim 12 statističnim regijam dodani še regiji Spodnje Podrav-je in savinjsko - šaleška,« je zadovol jna direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec.
In zakaj toliko prizadevanj za oblikovanje lastne regije? »Vseh devet občin našega območja tvori takšno prostorsko, gospodarsko in socialno celoto, da je za izvedbo razvojnih programov in skupnih projektov ključnega pomena, da se ustrezno spremeni tudi organiziranost na tem področju. Poleg tega že dalj časa ocenjujemo, daje celotna savinjska regija razmeroma velika tudi v slovenskem prostoru, torej bi
v njej težko našli takšne skupne interese in projekte, ki bi ustrezali vsem 30 občinam,« odgovarja Jasna Klepec.
Ob vrsti aktivnosti glede bodočega regionalnega razvoja so že imenovali regijski razvojni svet za zgornjesavinjsko -šaleško regijo. Vodi ga dr. Evgen Dervarič, v svetu pa bodo predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti in vseh podpornih ustanov, ki so odločilnega pomena za razvoj bodoče regije. Zdaj vse čaka veliko prizadevanj, da bodo zakonske sprejete, vse skupaj pa bo treba utemeljiti tudi s pripravo skupnih projektov na ključnih področjih gospodarstva. Po mnenju Jasne Klepec so tu najprej inovacijsko okolje in pod-
Jasna Klepec: »Veliko dela in prizadevanj smo vložili v ustanovitev savinjsko-šaieške tegije. Sedaj smo le še korak do cilja, obstoj lastne regije pa bomo morali tudi utemeljiti«
jetništvo ter razvoj turizma, saj so vsa tri področja močno povezana tudi z usmeritvami Evropske skupnosti in z možnostjo pridobitve razvojnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov.
»Prepričana sem, da imamo pripravljenih nekaj dobrih pro-
jektov in jih bomo pripravljali še naprej. Razvojna sredstva zanje bomo skušali pridobiti po vseh močeh, saj mora biti naše osnovno vodilo, da ne bomo imeli nove organiziranosti same zaradi sebe, že manj zgolj zaradi določenih političnih ciljev, ampak zato, da v tem okolju zares spodbudimo razvoj in damo zagon novim dejavnostim. Veliko dela nas čaka, pri tem pa moramo tvorno sodelovati tudi s posameznimi občinami,« je odločna direktorica območne razvojne agencije.
Predlagani zakon bo prinesel novosti tudi na področju usmeritev sedanjih razvojnih agencij. Če bo predvidena razvojna regija obveljala, bo treba razmisliti o oblikovanju lastne razvojne ustanove. »Če bo zrasla iz sedanje območne razvojne agencije, ah bo treba ustanoviti novo, v tem trenutku še ne vem. V vsakem primeru pa bo treba narediti razvojni program za našo regijo, saj sedanje velja za celotno savinjsko regijo. Vsekakor bodoči zakon o regional-
nem razvoju predvideva tudi to, da se naša sedanja krovna ustanova, to je pospeševalni center za malo gospodarstvo združi z agencijo za regionalni razvoj. Več o tem, kaj to za nas konkretno pomeni, bomo nemara zvedeli po pogovoru z ministrico mg. Zdenko Kovač, ki je predviden za petek, 6. februarja,« pravi Jasna Klepec.
Sicer je Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija že decembra pripravila program dela za letošnje leto. V torek popoldne ga je obravnaval programski svet. Bistvo tega programa je najprej nadaljevanje aktivnosti iz preteklega leta. V sklopu stalnih nalog so predvsem pospeševanje podjetništva, turizma in razvoja podeželja. Drugi sklop je programski ali projektni. Ko bo letošnji program dopolnil in sprejel programski svet, ga bo obravnavala še skupščina ustanoviteljev, vsekakor pa bo to osnova za delo agencije v letošnjem in tudi naslednjih letih.
■ jP
Inšpektorat - nov korak k povezovanju devetih občin
Po skupnem nastopu na Golteh novo potrditev smotrnosti ustanovitve regije - Zlasti za manjše občine skupne inšpekcijske službe nujnost - Sedež medobčinskega inšpektorata v Velenju, vodi ga Sonja Glažer
Minulo sredo so županja in župani devetih občin, z opravičilom je manjkal župan občine Solčava, podpisali dogovor o ustanovitvi skupnega organa občinskih uprav občin SAŠE -Medobčinski inšpektorat SAŠA. Po skupnem projektu oživitve središča na Golteh, je to nov korak v povezovanju devetih občin. Dogovor so v slovesnem in sproščenem razpoloženju podpisali v novi sejni sobi Iju-benske občine, v kateri po
novem sklepajo tudi zakonske zveze. V poročni sobi so torej županja in župani podpisali zaroko in z njo samo potrdili smotrnost in nujnost povezovanja, vse napore v tej smeri znova utemeljili, o poroki in skupni razvojni regiji pa bo odločal nov zakon, ki bo kmalu v poslanskih klopeh.
Z dogovorom so podrobno določili pravice, naloge ter obveznosti do inšpektorata, načrtovanje in način dela,
Bojana Kontica
poslanca Z15D v DZ RS
s

na pogovor z gostoma Milošem Budinom,
senatorjem v italijanskem senatu, pripadnikom slovenske narodne manjšine in
Aurelijem Juriiem,
poslancem v DZ RS,
pripadnikom italijanske narodne manjšine
V petek, 6. februarja 2004 ob 18. uri
vveliki dvorani Mestne občine Velenje, Titov trg 1 v Velenju.
Vabljeni!
poročanja, zagotavljanja sredstev, opravljanja administrativnih, strokovnih in drugih nalog. Obseg dela se določa s trome-sečnimi načrti za posamezno občino ustanoviteljico. Inšpekcijsko nadzorstvo se bo opravljalo kot redni mesečni inšpekcijski pregled ter kot izredni na podlagi zahteve posamezne občinske uprave. Sredstva za delo inšpektorata bodo občine ustanoviteljice zagotavljale v svojih proračunih, skladno z obsegom dela za posamezno občino. V letošnjem letu bi poleg Mestne občine Velenje zagotovili projekt občinskih paznikov tudi v ostalih občinah. Sodeloval bi zavod za zaposlovanje, ki bi preko javnih del izvedel poseben projekt »občinski pazniki.« Ti ne bodo imeli pristojnosti kaznovati in voditi postopkov, temveč bi izvajali preventivne dejavnosti, bili v pomoč občinam in občanom, v primeru kršitev pa bi obveščali pristojne organe in seveda sodelovali s policijo.
Inšpektorat ima sedež na Kopališki v Velenju, vodi pa ga Sonja Glažer. Trenutno zaposluje cestnega in komunalnega inšpektorja ter občinske redarje. Naloga inšpektorata je nadzor nad kršitvami, ki so v nasprotju z občinskimi predpisi, prijave o kršitvah pa lahko občani in drugi podajo ustno ali pismeno na sedež inšpektorata oziroma na sedež svoje občine.
V uvodnem nagovoru je županja občine Ljubno Anka Rakun med ostalim dejala, »daje posebej za manjše občine izredno pomembno, da so se uprave devetih občin povezale v skupni organ, saj bi sicer brez sodelovanja in povezovanja le težko izvrševale vse naloge, ki jih na tem področju zahteva lokalna samouprava.«
Skupna slika za skupno delo in napredek
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je ob tem dejal: »Zelo sem zadovoljen, da smo podpisali vse potrebne dokumente, da bo inšpektorat s februarjem lahko pričel delati. Vesel sem tudi zato, ker se že dolgo let pogovarjamo in dogo-vaijamo, kako reševati skupne probleme. Bistveno se mi zdi, da tega skupnega organa nismo oblikovali na račun nobene občine, da osnovne stroške nosimo sami, da ključ ni število prebivalcev, ampak so to ure opravljene v posamezni občini, ki tudi pokriva dejanske stroške. To pomeni, da delamo na enakopravni osnovi, da torej skušamo pomagati in reševati probleme. Pomemben je dogovor, da inšpekcijske službe ne bodo le kaznovale, ampak bodo probleme reševale ter pomagale občinam in občanom. To je pravi pristop, saj naš namen ni bil nikoli kaznovalen, naš namen je bil pomoč ljudem in reševanje tiste problematike, ki jih občine drugače ne morejo urediti. Dodam naj še, da so direktorji občinskih uprav oziroma tajniki opravili izjemno delo, torej jim veljajo besede zahvale in čestitke.«
Pozornosti vredne so bile besede župana občine Šoštanj in poslanca Državnega zbora Mila-
na Kopušarja: »Prav ponosen sem, ko se v Ljubljani pogovarjamo o regijah in lahko predstavim naše skupne projekt, ki smo ga občine in gospodarstvo na področju bodoče regije že izvedli. To so Golte, danes pa smo s skupnim inšpektoratom napravili že drugi korak. Nekateri nam kar zavidajo, vendar mi ne čakamo samo na zakon in njegova določila, mi stvari že udejanjamo. Tako je edino prav in upam, da bomo skupne projekte nadaljevali.«
Župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek: »Že ob nastopu županske funkcije sem med prvimi pomanjkljivostmi opazil pomanjkanje na prav teh dveh zelo pomembnih področjih, saj sta bili komunalna in cestna dejavnost brez pravega reda in brez usklajenega delovanja. Od tod tudi pobuda o skupnem inšpektoratu, kar smo podpisali in na podlagi tega lahko tudi manjše občine, kot je naša, uredimo stvari na zelo pomembnih podroqih. Po drugi strani pa sem vesel, da želena bodoča regija že živi, ne glede na odločitve uradne politike o regionalizaciji.«
Podobno razmišlja mozirski župan Ivo Suhoveršnik: »Vesel sem, da nam je uspelo. Vsaj za občino Moziije lahko trdim, da stvari na področju reda in mira
ter drugod nimamo urejenih, kot denimo v Velenju in delno v Šoštanju. Seveda tudi sedaj ne bo vse takoj urejeno, smo pa na dobri poti, da zadeve uredimo, še posebej v trških jedrih. Vesel sem tudi, daje do tega dogovora prišlo v okviru SAŠE. Veliko smo naredili v tej smeri in zdaj kaže, da regija vendarle bo. Prav ustanovitev inšpektorata je tista skupna točka, ki nas zavezuje k nadaljnjemu sodelovanju. Skupni projekt so Golte, skupni projekt je inšpektorat in gotovo se bomo dogovorili še marsikaj.«
Še beseda vodje inšpektorata Sonje Glažer: »Pokrivamo predpise, ki so jih sprejele občine in njihovo uresničevanje bomo nadzirali. Komunalni inšpektor nadzira izvajanje odlokov o javnem redu in miru, cestni odloke o občinskih cestah, redarji pa tudi mirujoči promet. Vse, kar smo doslej izvajali samo v naši mestni občini, bomo poslej in po potrebi tudi v ostalih. Osnova za naše delo bodo tromesečni načrti. Poudariti moram, da smo trenutno v začetnem, uvajalnem času. Prav čas bo pokazal, kakšne so potrebe in če bodo te zadostovale bomo zaposlili še dodatnega inšpektorja in občinske redarje.«
■ J P
UTRIP
OD	DO TORKA • ÇVI€T IM DOMOVIIMA
m

Srrda. 2H. januarja
Končana jc ena velika zgodba. D'A je raliťiciral prislopno pogodbo Slovenije / Evropsko unijo. Premier Rop je ob tem Zgodovinskem dnevu med drugim dejal: *\Sfečno, Sloveniji«! Danes smo v Ilvropi.** Država lako uresničuje zgodovinsko nalogo, ki si jo je zadala Že ob svojem rc^jslvu pred skoraj 14 Idi - vključitev v družino e\Top-skih narodov.
Državni /bor je poirdil ludi dnigo sporni in popravljani vatikanski sporazum.
Se vedno pa odmeva včerajšnja napoved ukinilve proizvodnje v 'iobaćni Ljubljana, kjerbo 1. maja delo izgubilo 26(1 ljudi. Po 133 Icllh bo tako Tobačna Ljubljana richaia izdekwali eiga-reie. Angleški lastniki .so se za zaprtje odločili kljub temu, daje tovarna prinašala dobiček, ker matična tovarna združuje zmogljivosti. Očitno je Tobačna ena prvih 'žalostnih zgodb našega približevanja Evropi.
^rlek. 2». januarfa
Vlada je pripravila predlog zakona o varnosti ccsinega prometa za prvo obravnavo v državnem zboru. Kljub napovedim, da se bo nwja dovoljene količine alkohola v krvi znižala na ta ostaja pri sedanjih g na kilogram krvi. Ocenjcno je namreč bilo, da laki^no odločitev ne bo soglasja. Zato pa je predvideno kar nekaj drugih novosti. Tako bodo recimo namesto sedanjega prometnega dwoljenja v(y/niki imeli prometno potrdilo, ki ga ne bo treba podaljševali.
DZ je že drugič zavrnili predlog predsednika drŽave za novega predsednika računskega S(xli5Ča, za katerega je kandidiral Milan M. CVikl. Zaradi tajnega glasovanja je seveda precej ugibiuij, kdo je glasoval proti, zelo verjelno pa je to bil t.i. županski lobi, ki seje presirasil Cviklovcga verjetno preod-ločnega poseganja v »njihove« linanee.
Vlada je popustila in sprejela sklep o podražitvi električne energije za tarifne ixljemalceza štiri odstotke (okoli 200 sil). Zelja elektro razpečevaleev je
bila 7,9 % povišanje. C'ene so se zvišale 1. februarja.
Po Številnih nepravilnostih zaradi katerih so nekateri t^bo-gateli drugi pa zdrseli v revščino in obup je DrŽavnizbor le sprejel tudi zakon o varstvu kupcev stanovanj. Med ključniini novostmi je poleg bančne garancije za zavarovanje teijatev kupcev Še možnost t.i. zavarovalniške garancije v primeru predča-sne-ga plačila kupnine, la bo eniiko-vredna bančni, ali pa oblikovanje skrbniškega računa.
ZDA podpirajo Izrael pri odrekanju pristojnosti Meddržavnemu sodišču v Haagu za obravnavo spornega izraelskega obrambnega zidu, obenem pa ameriške obve.ščcvalne službe menijo, da .se v /.DA pripravljajo novi teroristični napadi,
Pelek. 30. januarja
Na Brdu pri Kranju je potekalo srečanje predsednikov vlad držav štirilaierale - Slovenije, [lalijc. Madžarske in HrvaŠke, (ilavne teme vrha so bile trenutne politične razmere v širši regiji J V Evrope in prihodnja vloga šlirilaterale spričo širi Ive EU in zveze Nato, saj bosta Slovenija in Madžareka letos poslali članici EU, Slovenija pa še članica Severnoatlantskega zavezništva. Rop in Sanadersta ob tej priložnosii poudarila, da sta za prijateljsko reševanje odprtih vprašanj med drŽavama.
Veljali je začel nov /aktm, ki prinaša Številne ukrepe za učinkovitejši boj zoper korupcijo. Vsi funkcionarji so med drugim novoustanovljeni komisiji dolžni predky/iii podatke o svojem premoženjskem stanju -celotnem premoženju in dohodkih. Funkcionar tudi nc sme sprejemati daril ali drugih koristi v zvezi z opravljanjem funk-cijc, z izjemo protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vredncKli, ki ne presegajo vrednosti 15.0()(J tolarjev oz. katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 3().()tlO tolarjev, če so prejeta od iste osebe. Zakon se nanaša na vse funkcionarje v državnih organih in lokalnih skupnostih, nanaša pa sc tudi na scxjnike, tožilce, funkcionarje v Banki Slovenije, rač-
uaskem in ustavnem sodišču.
Novi zakon o spodbujanju razvoja turizma pa največje spremembe uvaja na področju turističnih taks, ki jih bodo odslej plačevali tudi lastniki vikendov in jaht. Za stanovanjske objekte do 3Í) kvadratnih metrov naj bi tako letno plačali približno 17.600 tolarjev, med 30 in 60 kvadratnimi melri bi plačali okt> li 22.0UÍ) tolarjev, za tiste nad 60 kvadratnih metrov pa okoli 26.000 tolarjev.
Sobola. 31. januarja
V EU bodo 1. maja vstopile (*iper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija. Evropski komisar za širitev (lunther Verheugen pa meni, da so izpolnjeni zgolj tehnični pogoji za Širitev, s političnega vidika pa Unija naširilcv ni pripravljena Kljub temu pa med članicami zori spoznanje, da bi bila načrtovana Evropa dveh hitrosti napaka, ki bi zavrla celoten projekt.
Kam posamezne države pripeljejo nepremišljena dejanja politikov kaže Srbija.
Povprečna srbska brulo plača je decembra lani zna.^ala 20.975 dinarjev (ř>8.7H() lolaijev), kar je sicer nominalno za 18,22 odstotka, realno pa za 17,J7 cîdstotka več kot mesec poprej.
I\c(lelja. I. februarja
Muslimani v Sloveniji so z juiranjo molitvijo na CJospi^dar-skem razstavišču obeležili svoj veliki praznik kurban bajram. Praznik kurban bajram je poznan tudi pod imenom hadž-ijski bajram, zanj sta namreč značilna hadž (romanje v Meko) in kurban (žrtev). Vsak musliman naj bi se na romanje v sveto mesto Meka v Savdski Arabiji, ki velja za rojstni kraj preroka Mohameda in za najpo-mcmimejšo rt)marsko pol muslimanov, odpravil vsaj enkrat v življenju. Zbiranje muslimanov v svetem mestu pa simbolizira predanost bogu in njihovo edinost v veri v enega boga. med obrednim kamenjanjem hudiča ob začetku islamskega praznika Eid Al Adha (kurban bajram), ki predstavlja vrhunec vsakolet-
nega romanja muslimanov, hadža. Toda prav to kamenjanje hudiča je vsako leto zelo nevarno, saj v popolnem kaosu pre-vnetih vernikov ugasne marsikatero življenje.Po podatkih savdskih (Dblastije bilo tokrat do smrti poteptano ali je podleglo drugim poškodbam 251 oseb.
Kljub drugačnim namig(">m je 1 Irvíiški zunanji minister za dnev-nikJutamji list dejal, da Zagreb ne bo spreminjal odli^itveoeko-loško-ribolovni coni. Sicer pa I Ifvati strasti proti Sltjwniji pregrevajo tudi na športnem področju. Kako malo truda je treba /a manipuliranje množic.
Ponedeljek. 2. lebr.
Računalniški virus Mydoom, ki se po svetovnem spletu širi teden dni, je podrlževse rekorde. Po vsem svetu naj bi po nekaterih napovedih okužil že okoli 600.000 računalnikov.
Ameriški predsednik Cîcorge Bush seje izognil ixlgovoru na nwinarsko vprašanje, ali ne misli, da Američanom dolguje pojasnilo glede iraškega orožja za množično uničevanje. Zato pa je vztrajal pn trditvah, daje bil nekdanji iraški diktator Sadam Ilusein nevaren Človek z nevarnimi nameni. Tu je vsaj bliže resnici.
Torek. 3. Tebriiarja
I^ice okoli izbrisanih pcisiaja-jo vse bolj zagrete, a tudi neokusne in le malo jih še vidi, da gre predvsem za nabiranje političnih točk lerzavajanjc bolj ali manj frustriranih volivcev, ki na tujih hrbtih kalijobesnad lastno neprijazno usodo. Pa bi ga pa pravzaprav morali nad našo poslansko elito, kije to že davno zakuhala, sedaj pa nam »rešitev« v celofan zavito ponuja v različnih paketkih, .le pa vsej tej gospodi, na levi in desni, ob silnem l^esedičenju bolj malo mar za nas ali i/brisane, predvsem jim gre z.a lastne...
Ker je DrŽavnizbor z 31 glasovi za in s 35 proti zavrnil spre-meml« odloka o razpisu naknadnega zakoncídajnegťi referenduma o 1. i, tehničnem zakonu o izbrisanili sta SDS in NSi začeli zbirati podpise za referendum o sistemskem zakonu o izbrisanih.
Čudežni učinek malega oliroglega usnja
"Y^' smo bill Slovenci spei skimj koi eden! lb se nam dodaja Ě-^ivdko, toknit nas je zdnižih malo okroglo mnje. Ne samo, unyxfk v rokah máiíi fantom Srebro je kol zlato! Evropsko pn'enstvo se je poznalo celo v parlamentu, loje tudipru\\ se }x)sebno. ker v njem sedijo ljudje, ki so Se kako jxmemhni za rvipeh na.^ega rokometa. Se\>eda ni treba znova opozarjali, da je v iem tekmovanju i^ilo pomembno mesto tudi Velenje in tfuJi i^lenjCani. NaŠ Viil je bil najfjoljŠi slovenski strelec, izbran je bil celo ve\'rop.'iko ekipo. Med tistinv, ki sicer niso ^m/t bili fya so bili na i^^in mij na sklepni prirediivi, pa je bil tudi pn'i mož CJorenja Franjo Bobinac. Ta zadnji čas ni bil v sredtšái (pozornosti le zaradi podeljevanja prizfumj mkometašem, zaradi njegove í^Wit' o tispe^nem posbt Gorenja z Američani, je močno pretrnsel borzo in d\'igtiil vrednost delnic s\'oje dnižbe. S tem pa je Se dodamo spom-nil na.se, pa ni čudno, da nekateri menijo, da N sodil na me.9to, ki §(1 l)o izpraznila Tea f^trin, ministrica za gixsj>odarstvo. To je namreč vlada že imenowla za n<a 0 veleposlanica vHaapL No. kolikor vemo, pn'ega možu Gorenja to m&^o (vsaj za zdaj) ne zanima, Jh iudi.<:krjda Nga bdoHn dodali Po tem, kol vse kaže. da Celjani ne bodo prodrli s predlogom njihovega župana Bojana Srota, da hi iz Ljubljane v mesto oh Savinji prestavili pariameni. naj hi tu uredili mini Slovenijo. Jak pro jeki, ko naj bina poseben prostor fx>siavili vse naj\'ečje zna-meniiœti Slovenije, je le eden od osmih projektov, ki so jih izluščili iz de\'etijjdvaj.':etih, kolikor jih je nastalo na območju i^gionalne raix'ojne agencije. Med temi je ttidi projekt, ki zaje-
ma Sušo, nosilec je Ljubno, obmvnava pa raz)'oj turizma na tem območju. Kozjanci in Ob.soteljčani naj bi "razsili" vin.sko cesto, na Vran.skem uresničili projekt aliemaiiv?uh virov. Celje naj hi torej le "dobilo" nekaj Slovenije in ne le njene o.Htanke. Tako namreč nekateri ocenjujejo sklep, da Ijodo r Celje wzř/ř smeti iz Maril>oni. Celjski .svetniki so zeleno luČ za to že prižgali^ čeprav se prizadeti krajani, krajani, ki žt\ijo blizn odlagališča, s tem ne strinjajo. Kot običajno se bojijo kvarnih posledic na bivalne pogoje. Se\'eda tudi na smnid. Ampak tisti, ki so o tem odločali, očitno menijo, da vsaj denar ne smrdi /m mariborske smeli naj bi namreč Celjani iztržili milijardo tolarjev y zadnjih dneh smo htU priča tudi /msehn emu dog(xlku. kije gotovo po volji DîtSana Kebra. ministra za zdnn je. hgid)iJi smo tolmno tovarno. Inlo ne katero koli-Ijttbljansko. Tokrat je vendarle udarilo tudi v center drfai'e. In tako potezo so si pri\ 'oščili kartujete Čeprav lo naj ne /« hûa neposrednaix)sl€dica našega vključiyanja v I:)ropo, nekateri že opozarjajo: a vidite, kri j nas čaka. Mislijo sei'eda na to, da po laki poti odšlo še kakšno podjetje. Preth'.^em usnjainkega w tekstilnega palročja. In pri teh dehn'ciše takih odpravnin ne morejo pričakovati, kot naj bi jih doNIi v tem ljubljanskem Na našem širšem območju pa so se uredile stvari r Steklarni Vsaj m .so zmagali delavci, čeprav lx> šele čas pokazal, kaj lo pomeni Zdaj pričakujejo dokoná to uresničite\' državnih obljtdy, uresničevanje sanacije in lepši jutri. Le kdo siga ne želi!
m k
žabÍQ perspektiva
Doleti nas
Ana HIaànik
T ^zadnjih mesecih smo bili v Velen-\/ ju priča dvema pogumnima dejan-r jima. Konec novembra je ob svetovnem dne\ u aidsa Šaleški študentski khdy pripntvU dobro obiskano in med študenti z odobra-vonjem sprejelo okroglo mizo, na kateri je mlad fant Gmgor, kot pnn Slùs'enec, javno .^pregovoril o svoji okuženosti z vimsom JUV
Takšno Javno iziiostavljanje in odpiranje tahujex' zahteva veliko energije in poguma. Javnost je knua in masi kdo, ki bi Želel fiovedati svojo zgodbo in opozoriti, na določen problem, ostane raje tUio. Tudi Gregor je za svoj korak iz anonimnosti plačal viwko ceno. Izgjd)<i služl)e i/i obsojanje okolice. Kot plaz so se usuli pri nas tako zakoreninjeni predsodki o dnt-gačnih, o homoseksiudcih in nei ednost in nepoznavanje hoelzni aids.
Drugo pogumno dejanje smo lahko občudovali januarja, ko Je izšla zgibiJnka z naslovom "Kar nas ne i>okonča, nas naredi močnejše... Z njo je a\'torica Tanja želela Jmmosti i^ovedati, da rak ni nepremagljh a bolezen in da se je potrebno ob priment nastanka bolezni proti njej boriti jo premagati in naprej žh'eti
Rak je pri nas, takoj za boleznimi srcu in ožilja, dmga najpogostejša bolezen. Statistika za leto 2000 kaže, da Je za rakom v tem leui zbolelo 8627 ljudi. Rak v.Htopi v naše telo neopazno i/i ne\-siljivo, tako da se njegovega prihoda sploh ne zavemo, lirez Ixileči/ie, vročine, potenju ali slabega j}<fčvija se vtihotapi v nas organizenL J^v nobenih težav nam ne povzroča, ko se iz majhne rakave celice razrašča v zločest Uimor. Ce N ga ujeli rut tej stopnji raz\'oja. bi ga zdra\ niki zlahka tdcrotili, tako pa čas dela za lumor Iz buHce rakavih celic íť odtrgajo nekatere celice in se po kni ali limfi razsejejo jx) telesu, tako da rak kmalu postane Mezen celotnega organizma.
Do.sem Jezade\-a vsekakor tragičrui, vendar ne tako črna, kol se zdi na pr\ipogled. Svojega fH)dtalnega delovanja le ne more povsem skrts'oti nekatera znamenja ga izdajajo. Zal pa ljudje tem znamenjem nepri'^hdtnemo, atnjJak jih prpisujemo v.^emu drugemu, .'iamo raku ne. Kašelj nap'ečkrat opravičujemo s prehladom ali pokajeno cigareto, prebavne motnje pripbujemo nepravilni prehnmi, kn'avitve kak!počeni žilici, izcedek iz nožnice pa nepomembnemu vnetju. Vse polno najdemo razlag, samo na raka ne pomislimo, ali pa morda nočemo misliti
In prav zato gre. Če nam naš organizem dJJe časa pošilja taksna ali dntgačna znamenja, je pametno pomisliti na morebiten začetek rakavega oMenJa. kajti če mka ujamemo na samem začetku, ga je moč uspešno zdnivlti. Pri tem Je velika in pomembna pomoč različnih zdravstvenih organizacij in Društev za liojproti rfjku. Tudi r Velenju imamo tako društvo, kiskrlyiza zdravstveno-\'ZgoJno in izobražei'alno dejavnost. Na njihovo intemetno .stran, ki se nahaja na velenjexom, pa lahko }x)šljete vprašanja, ki vas zanimajo i' z^'ezi z boleznijo. Ce smo v uvodnem delu ugotavljali s kakšnimi problemi se morajo tiharjati bolniki okuženi z vinusom Hi V in koliko grenke sline morajo pogoltniti, ker jih jm'nost, za nidi neyed-nosti o bolezni aids, izloči In vendar je aids, v primerjavi z rakom, pri nas Še nova bolezen, s čimer ju povezano polno predsodkov in .sintho\: A tudi bolniki z rakom doži\'ljajo zaradi okolice .stresne trenutke.
Ali ki)i pn/vi Tanja v svoji zgii)anki'«Ko /efif v bolnici in gledaš smrti v obraz, veliko razmišljaš. Ves ta čas le ima okolica za človeka z rakom, ne za osebo, ki so jo vedno poznali Sicer se trudijo in se zdijo obnašati »normalno^, àuipa se razlika, i.judje resnično ne vejo in so premalo /poučeni glede mkastih obolenj. Še vedno kadar slišijo, da je nekdo zbolel za rakom. Je lo tabu, konec, prestra.Hjo se, ne želijo nam pokazali, da jim Je hudo, nekateri nmlijo in se ceh obnašajo, kot da je bolezen nalezljiva ... So pa tudi takšni, ki so z vami in vas .sprejemajo. Nekaterim se smilite, kar Je neprijetno, vsekakor pa je to zadnje, kar potrebujete, še huje pa Je, Če se smilile sami sebU*<
hMti., Mesarstvo • gostinstvo < gradbeništvo
VALAND • 3215 Loče, tel.: 758-07-01, GSM: 041/664-330
ArnavsM gozd • novozgrajeno nasfillo
(tScoD (ZV02U 2 avtoceste Anav3sž^ec) Naselje primemo za:
*	predstavništva podjetij
*	speciďizirane p^ajalne (npr motorji)
*	pube (pivnice)
*	rnimejše servisne storitve,..
Kar |e obrtna cona Ir^n, to bo kmafu or^jstavljai Amavsid gozdi
V najem dajemo 19 atraktivnih lokalov! Ne zamudite phlož/x)sli - poUič^ nas!
KULTURA
= 5
»Peruti so nam pristrižene!«
Na splošno je l)raln<i kultura v Sak^ški dolini {lol)ra - Nann^sto 9()(K) knjižnih novosli na Mo k^ od (iOOO (k) 7()(«) - N()\ i proslori /a krijizîik'o prkk)l)itev za zaposk^neî in l)iak^e
Tatjana Podgoršek
C eprav pravimo, da jc kiihura ne síuno brana in pisana besedil. pa mnogi slovenski kuluir-ni praznik, 8. febru^ir, povezujejo s knjigo. Kak.'^nu je bralna kultura v Šale.^ki dolini? Koliko denarja je namenjenega za nakup novih knjig? Kaj občani najraje beremo? Takšna in
<ipravljena še nobena poglobljena ra/iskava, bi le/ko (Odgovoril, ře pa sk>diin po odmevno-sii, interesu, obisku in izposoji knjig v na§ih enotah, pa lahko povem, daje na spioSno dobra. Je v sredini slovenskega povprečja. '/.C nekaj časa beležimo /a blizu 10 odšlo I ko%'več bralcev in izposojenega gradiva na leto. CHede na razmere smo lah-
Šteje 1149 članov: lo si tisti, ki so vključeni le v la oddelek, okrog 40 odstotkov njiliovili č-lanov pa i^e vedno hodi v knjižnico v Velenju, kjer so tudi člani. Ob lem moram poudariti, da se je s preselitvijo v nove prostore, z izboljšano ponudbo v zadnjih leiih tu obisk precej povečal, Pozna se večja skrb občine za dejavnost. Knjižnica
Ureditev nove knjižnice na 2100 kvadratnih metrih v velenjski Nami naj bi stat a 824 mili* jonov tolarjev, od tega naj bi država še letos zanjo namenila 332 milijona SIT, preostah občina. Gradnjo naj bi začeii aprila letos, naložbo pa predaii svojemu namenu $. februar» ja prihodnje leto. Prostorska stiska knjižnice naj bi bila s tem rešena za več kot naslednjih 20 let.
pixjobna vpraíw^njasmozasiavi-li l^dii Plđnku. vodji Knjii^nicc Kuli urnega cenlra Ivana Napo-tnika Velenje. Nanje pa je lako-le odgovoril:
Je bralna kultura v ohcittah Velenje. Šoštanj in Šmartno ob i*aki dnhra aH sloha i* »Glede na lo, da v zve/i s Icm doslej v leni okolju ni bila
ko s lem zadovoljni. Aktivnih članov jc bilo lani 9392 (2lî,9 odstoika prebivalcev), po posameznih enotah pa: knjižnica v Velenju je imela lani 7870 č-lanov, kar je 23,3 odstotka prebivalcev Mcslne občine Velenje. Ti sojo obiskah vsaj enkral vlciu. Nekoliko slabSeje s član-slvom v preostalih dveh občinah- SoStanjska knjižnica
v Šmartnem ob Paki pa Šteje 377Članovali dobrih KUxIstoi-kov vseh prebivalcev, kar je polovica manj od slovenskega povprečja. Culi se, da stvari tu niso urejene.«
Kûj občani najraje beremo?
»Bogasrvo Knjii^nice Velenje je 133 listič knjig, od tega je 24t)0 periodičnega liska. Bralcem v knjižnici v Velenju jc bilo lani na
voljo 103 tisoč knjig, izpos^xlili pasosi 2(A tisoč enot ali za 6(JOO več kot leta 2IHI2. Odrasli so bolj posegali po strokovnem gradivu — neleposlovju (od izpc^soje-nih 138 tisoč knjig je bilo lakih 80 tisoč), pri mladini je bilo razmerje obrnjeno: med izposojenimi 123 tisoč knjigami je bilo 87 tisoč leposlovnih. Podobno razmerje kol v Velenju pri mladini imata obe zunanji knjižnici. V Smartnem ob Paki imajo bralci na voljo U lLsočenol,izposodi-li so sijih 13 lisoč (od tega 80U0 leposlovnih), v SiiSlanju pa je bilo med 30 tisoč i/pi'jsojenimi knjigami 2M tisoč leposlovnih. Sicerpajeiunapolicah 19iIsík knjig.«
Kateri, ocenjujejo, so razhgi Tft vtêji obisk v ki\jibxicah? »Eden od razlogov, zakaj ljudje danes bolj zahajajo v knjižnice, jc socialni. Nimajo denaija za nakup novih knjig. Drugi je polreba po dodatnih inl ormacijah, p(5 izobraževanju. MiposkuSamozadwoljiti interese, zahteve, pričakovanja naiih brakes* kolikor se le da - z lastnim gradivom ali s pomočjo medknjižničnih sersnsov. Gradiva, ki ga sami nimamo, priskrbimo bralcem na takšen način.»
S êim spotibujate bralno kuStn-n»>
/a mladino pripravimo precej bib lio pedagoških dejavnosti, prireditev, kot so organizirani ogledi šfflarjev, otrok iz vrtcev, pravljične ure, za najsinike do l5-lela pripravljamo pogovore o knjigah. Odrasle pa posku-^amo pritegnili z literarnimi večeri, drugimi kuliurnimi prireditvami.« Kako pa je t tiakupom novih knji^. KoHko denarja namenja» te zanje?
» Po normativih bi morali pri 45 tisoč prebivalcih, kolikor jih pokriva Knjižnica Velenje, kupiti na lelo približno 9000 knjig, zgoj^čenk. kaset. Žal smo se v zadnjih petih letih samo dvakral približali lej Številki, sicer pa di>segamo od fiOlKJ do 700(1 enoi na leto. Razlogov za lo je več: nekajleten nezavidljiv finančni
položky Kulturnega cenira (zaradi tega se je del denarja, namenjenega za knjige, porabil za druge stvari) ter predtilga odstv mast zakoiiskih predpisov, /a lete» /naSa kalkulacijska cena za knjigo 5295 SFl Cc lo pomnožimo z 9000 enotami, bi morali namenili za prirasl gradiva dobrih 40 milljcmov tolarjev. Tega denarja níli slučajno ne moremo zbrati. Mogt')če se
Lado Plaňko, vodja Knjižnice Velenje: »Za nakup novih knjjg bi morati po normativu nameniti ietos več kot 40 milijonov tolarjev. Niti slučajno jih ne bomo zbrali.«
bomo približali 30 milijonom tolarjev: občina Velenje je namenila 11,8 milijona SI'U približno toliko bo dala ludi država, občina Šoštanj dobre 3 miiij(5iic in občina i^martno ob Paki 60(J list^ tolarjev, nekaj naj hi ustvarili z lastno dejavnostjo, /aradi taksnega obsega denarja so nam peruii pristrižene.« Vpisnina, zamudnina- sii^^i se, da je dokaj visoka. »Glede na slovensko povprečje smo v zlati sredini. Z vladno uredbo smo lani izgubili del Članarine, saj člani, stari manj kot I81et,Članarine ne plačujejo več. S članarino in z drugimi pristojbinami (zamudnine, izposojevalnioe) na lelo ustvarimo približno 15 milijonov SÍT husinega prihodka, "lega denarja ne moremo pogrešali, saj nam ga nihče ni pripravljen nadomestiti.«
Obetajo se vam novi prostori za
knjiž/ňco.
»Vesel sem, da bo do tega končno prišlo, manj same lokacije. Naj spomnim, da so /e leta 1990 olisiajali idejni projekti za novo knjižnico, do]i>čcnaje bila lokiicijazanjo. / ureditvijo nove knjižnice bodo največ pridobili bralci, pa tudi zap(>slenl Nama je tako velika, da bo rešila prixs-torske težave knjižnice za naslednjih 20 ali več let. Prepričan sem, da bo lo postalo novo sredic druženja občanov, da se bo obisk še povečal, izboljšala kakovost storitev. Po obstoječem icrminskem planu naj bi jo predali svojemu namenu februarja priliodnje lelo.«
knjijjil kol (lariU>
Ljudje kupijovsako lelo manj knjig- Minili časi, koso kupili roman, poezijo - skratka, leposh'ivje za lastno veselje in užitek. Danes kupijo knjigo predvsem kol darilo, drobno pozornost- Običajno v času ič no-novolet nih prazni kov, vedno manj za rojstne dneve ali kakšne druge osebne praznike, smo izvedeli v velenjskih knjigarnah - Mkidiaskt knjigi in Kul-turnici.
Med knjižnimi nakupi prevladujejo najrazličnejši priročniki. In koliko so pripravljeni odšteti za knjigo? Nekaterim je menda 1000 tolarjev preveč, drugim pa tudi ni pretežko odšteti - na primer- 14 tisočakov za Ilar-rvja Poiieija-
IVIlacUh hnilcev vsako lelo ver kol 3000
Medobčinska zvez-a prijateljev mladine Velenje skupaj z asnov-nimi šolami in vriei v i^aleški dolini spodbuja bralno kulturo med mladimi z bralno značko.
Z zadovoljstvom ugotavljajo, da v njej že nekaj Šolskih lel zapored sodeluje več kot 3000 otrok, kar je več kot 50 odstotkov v.seh osnovnošolcev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in blizu 400 predšolskih otrok v vrtcih.
»Kruh je moje življenje!«
Sošlanjraii Ludvik l^olaric. ki živi žo \cc kol 50 ici v Ncninji, je izdal knjigo, \ kćMvvi opisal [)()gate življenjsko izkušnjo, kako jo poslal dobor niojsUM' in uspešen podjetnik - Namenja jo mladirn. ki so na poli osamosvajanja
Tatjana Podgoršek
Dil jc vesel, da smo si vzeli čas in ga obiskali pri njegovih st^odnikih v Velenju. K njim, pa tudi v dolino se vedno pogosteje rad vrača. Počuti se kot doma. »Pa saj Slovenija je moja domovina. V Nemčiji imam sicer svoje ljudi in svoj dom, doma pasi samo v prvi domovini,« je pripovedoval l..udvik Polanc,8l-lctni Soštanjčan, ki je pred nedavnim izdal knjigo z naslovom Kruh je moje življenje. Predstavil jo je prejšnji (orek na Klepetu pod arkadami na velenjskem gradu, v njej pa opisuje spomine na svojo življenjsko pot in peko kruha nekoč.
»Napisal sem jo iz potrebe, ki jo čutim do mladih na poti trsamosva-
janja. Prepričan sem, da bodo moje bogate izkušnje prišle komu prav. Poskušiim jim na nevsiljiv način povedati, naj ne bodo prehitri. Ustvarjajo naj z malim kapitalom in ne z veliko pisarniško mizo, se zanesej<i predvsem na svoje znanje. Ne govorijo zaman, J a odloča kakovost, da ne smeš biti cenejši, temveč boljši. Delo je tisio, ki hvaii mojstra.«
Ludvik je svoje življenje posvetil kruhu, ki ga - po njegovem prepričanju - mnogi danes premalo ccni-jo. »V žitu je naravno darilo za večne čase. / njim lahko preživiš par mesecev, kar ne moreš z nobeno drugo hrano.« Za pekovskega vajenca .se je izučil v Štíštanju, v Oradcu je opravil mojstrski izpit, ki mu je skupaj s
500 neniškimi markami (podarila mu jih je lela njegove iene) pomagal na poli do uspešnega samastojncga podjetnika in lasinika velike pekarne s tudi do 30 zaposlenimi. Pekli so fi4 kruha in pekovskega peciva ter z njim zalagali 150 irgovin, njihova posebnost pa je bil kruh iz naravnega kislega testa. Zamislil se je ob ugotovitvi: »ludi v tujini ne cedita med in mleko. Nič ne pride samo od sebe.« Ludvik verjame, da vživljenju ni naključij. Kot pravi, ga že od otroških let vodi neko nevidno bitje. »Ni naključje, da meje pekovski mojster vprašal, če bi v zgodnjem jutru razvažal s kolesom žemlje. Na taksen način sem se seznanil s delom peka, lo tudi postal in po tolikih letih spo-
znal, da bi delo nadaljeval. Ni naključje, da meje v tujino pripeljalo moje nesoglašanjc s podržavljanjem premoženja takoj po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Niti to, da sem dvakral ilegalno pobegnil v Avstrijo, kjer sem se pred usianovil-Nijo aspcšnega podjetja preživljal kol hlapec, cestni in gozdni delavec in kuhar. Ja, doživel sem veliko lepih in manj lepih dogodkov, ki jih lahko imenujem kar usoda.«
Nobena od dveh hčera ni hotela nadaljevali njegovega dela. Tako je i/
njegfwega življenjskega dela (pekarne) nastala, pravi, socialna ustanova, kar je zanj zadoščenje, áe danes se zbuja med drugo in tretjo uro zjutraj (delovni ritem pekarne) in takrat velikokrat kljub 81-lim križem razmišlja, kaj Še mora storiti, se naučiti. Pripravlja novo knjigo: Ni dneva brez kruha. In kako se spominja Saštanja, Iger je med drugim gulil št^lske klopi s pesnikom Karlom Dcstovnikom
Ludvik Polanc: »Kljub 81'letom razmišljam, kaj se moram še naučití, postoriti!«
Kajuhom? »Včasih je bilo to glavno mesto, danes je Velenje. Se bodo morali v .Šoštanju pošteno potruditi, da bodo dobili več obrtnikov in druge industrije. Sem govoril o lem z županom in držim pesti, da bi se njegovi načni v zvezi s tem uresničili.«
GOSPODARSTVO
Delavci Name zahtevajo arbitražo
Pn^priraiii, da so jim kratene osiiovik; pravice, so sklic ali v poiie(lelj(^k sestaiiek sindikata na katerem je bilo izrerenih vc^liko pikiih na i^aeun vodslva
Mira Zakošek
ťVrudisejcvviikogttvoriloinso slmjl). kaj sc jim bo zgodilo, so sc mnogim Uelavcem Name Velenje 21). januarja sesuli vsi upi. Dircklor 'levž iavčar jim je sporočil, da je Nama prodana. In kaj ho z njimi? To oCIlno ni problem vodstva - to boizpc^lnUo vse vakoaske zalilevc.
dal nepremičnino ne da hi prej sprejel sklep o vzrokih za ukinjanje te delovne enote. Prav zalo bo prišlo do zapletov pri ugoiav-Ijanju presežnih delavcev, saj jih bo iTeba ugolavljaîi na nivoju cclo' tne Name in lorej ne zgolj tukaj v Velenju. Clovok je. ko tole sprcmlj.i tudi /^skrhljcn, knko z iHhkoio posamezna podjclj» pro-
kovo vse prej kol prijazno srečanje sin Jikala.
Dejstvo je namreč, da je Nama v Velenju sklenila svojo pol in da delavcem razen tega, da uveljavijo svoje pravice ne preoslane drugega, kot. Ja si poiSćejo skozi življenje novo pol.
Oe/dvce Name Je podpri tudi sekretar sindikata trgovirte Stovenije Ladisiav Haiuža (prvi z
desne)
naslednji dan je bila v Nami velika razpnniaja. Police, na kale-re že nekaj lednnv niso nič polagali, ampak samo jemali z njili, so se pc^časi praznile. Kupci pa so, nekateri glasno, drugi molče sočustvovali s prodajalkami -nekatere so bile že kar inveniar Na me. tu kaj fii> delale vse oi} njene ustanovitve, od lela 1971.
R)kvina,kisojoka/ali na ponedeljkovem zboru sindikata, ludi v obliki napadov na vodstvo podjetja, je bila nei/JTierna. težko cplv Ijiva. »V Nami sem delala vse řJvljenjc, (ukaj sam i/4iul>ila mla-dosl, kdo me Ik) zaposlil pri mojili ena in petdesetih letihV » se je sp rase vab ena od trgovk. Še posebej so bile ogorčene in prav nič niso ver}ele besedam, ko jim je direktor poja.snjeval, daso bili njihovi rezultati.slabi, da rentabilno niso poslovali niti takrat, ko so imeli na tem podrc^čju monopol, kaj î>ele zdaj, ko je konkurenca zelo velika. Tudi tega ne verjamejo. da bi njih ova poslovalnica »pri-gospi>darila« v lanskem letu 44 milijonov tolarjev izgube.
S položajem v katerem so ,se znašli se delavci ne strinjajo, »Uponibili tM)mov.sa sredstva,da zaščitimo lastne interese«, pravi predsednik sindikž^ta Name Velenje Ivan Naveršnik. Po ponedeljkovem /boru je prepričan, da jim bo to tudi uspelo. V celoti pričakovanj svojih članov ne bod<^ mogli izpolniti. >«ampakgre nam tudi za to, da dosežemo moralno y.mago in dobimo tisto kar nam zakon omogoča.« je dodal. Zbora sta se udeležila tudi sekretarka i>bmočnega ixlbora Zv^zesvobodnih .sindikatovMira Vidcčnik. sekretar območnega odbora sindikata delavccv trgovine Andrej Krajne in sekretar sindikata delavcev tr^wine Slcvenije Ladislav Kďlu/a. Ta je i/ia^.il veliko nezadovoljstvo, da se takšen zbcir ni Zgodil pred prodajo Name Velenje. »Vidim ga k4»t borlio za ohranitev delovnih mest. Vsekakor /iidevc pri prodaji Velebla-g<jvnice nis<i poteknlc tako kut bi morale, predvsem je bil kršen /aK<m o soupravljanju, saj delavci o vsem skupaj niso bili obveščeni. Ni bilo opravljeno skupno posvetovanje. Na drugi sirani pa gre za pravna razhajanja, glede na to, da je dekxJajalec pro-
dajajf» dele podjetij in ne kažejo ambicij, da bi pred tem skušale i/boljŠHti poslovanje.« Zbranim v Nami je obljubil, da sindikat trgovine ne bo stal ob strani. Osebno se je obvezal, da bo koordiniral aktivnosti, da se najprej razrešijo pravna vprašanja v zvezi s prodajo. ^ posebej pa bodi> vztrajali, da sc poloi^aj delavcev razreši na način, ki bo zanje najbolj ugoden.
Podporo .sta jim obljubila tudi Mira Videčnik in Andrej Krajne, ki sta po koncu zbora optimistično ocenila, da bodt>vsaj nekaj zadev razrešili v dobrih zaposlenih. S temi obljubami in dodatno podporo Svetu zavoda, ki je j^e zahteval arbitražni postopek za prodajo, so sklenili ponedelj-
kaj zahtevajo (Iclavťi !\ainť?
Nasprotujejo odpovedim delovnega razmerja iz poslovnih razlogov. Prepričani so, da je bil kršen 73. člen zakona o delovnih razmerjih (delodajalec se s tem ne .strinja), saj delavci s prodajo niso bili .seznanjeni, prav tako pa tudi ne s tem, da bodo ostali brez dela. 'Iblmaćenje spornega Člena bodo zahtevali od Ministrstva za delo, družino in .scxialnc zadeve. Dclav-ci bodo sprožili tudi arbitražni postopek.
Na zboru so bili delavci vidno prizadeti, med njimi Še posebej zakonca Sirie (z /eve), saj jima grozi, da bosta "prista»
ia" na cesti kar oda.
Mnoge ne poznajo drugega deia, v Nami so deiale vse od ustanovitve od teta 1971. "Mo nas bo zaposiii na pragu petdesetih?", so se spraševale.
Prihaja cas pisanja dohodninskih napovedi
Zadnji rok za oddajo je 31. nváwc - l\)rcn razpored sprejemanja napovíxli IkkIo v Davenern uradu Vek^nje objavili naknadno -Zave/Kínei i/ Vinski^ (iori^ z napovcxlnii letos prvie v Velenje
Miiena Krstič • Pianinc
Velenje -V Davčnem uradu Velenje, ki pokriva območja Upravnih enot Velenje in Mozirje, so za leto 2no2 sprejeli	napovedi za odmero dohodnine (26.1^7 na izpostavi Velenje in 9.162 na izpostavi Mozirje ).
Do konca januarja so izdali .604 odločb o odmeri dohodnine za leto 2002, od tega je bilo 298 odločb izdanih zavezancem dohodnino, ki napovedi spbh niso oddali.
Dohodnina jim je bila odmerjena na podlagi kontrolnih podatkov izplačevalcev dohodkov.
Napovedi z^ odmero dohodnine za leto 2003 bosta obe izp<\siavi Davčnega urada Velenje, Velenje in Mozirje,sprejemali na enak način kol doslej. Točen razpored napovedi bodo pravočasno objavili. Marija Gregore, pomočnica direktorja Davčnega urada Velenje, pa ptmdarja, da so od 1, januarja letos prvič tudi prebivalci sedmih naselij krajevne skupnosti Vinska Gora, zavezanci Davčnega urada Velenje. »To pt>meni. da zavezanci iz naselij Vinska Gora. Prelska, Črno-va. Lipje, Lopatnik, Janškovo selo in PireSica oddajo napovedi za odmero dohodnine za
leto 2003 na Davčnem uradu Velenje.«
Letos se obeta nov način sprejemanja napovedi d(^hod-nine, preko elektronske pošte, vendar podrobnosti v zvezi s tem šc niso povsem znane. »Zakonodaja pa je ostala nespremenjena- Novost je le Cidločba Ustavnega .sodišča, ki je uveljavila spremembo v zvezi z uveljavljanjem olajšav za vzdrževane družinske člane. /Ji pastorke. Pri odmeri dohodnine za leto 2003 bo veljal zanje enak način seštevanja olajšav kol za zavezančeve otroke,« pravi Ciregi>čeva.
Karbonu koncesija?
Razpis je l:)il objavljen aprila lani - Zaradi piiložbc* poleka l eviziia -Vlada je sprva začasno doloeila iri i/vajal(x^ za razgradnjo slailh odslužeiiih avloinobilov, poleni pa si premislila - KoniXîsijo lx) nail)rž dol)il le eden - Irna velenjski Konzorcij Kai bon kakšne možnosti?
Milena Krstič - Pianinc
Velenje - Karbon d.o.o. je ena od mlajših hčera Premogovnika Velenje. Podjetje je bilo ustanovljeno pred dvema letoma sciljem, da poišče tiste tržne niše, ki sov tem prastoru povezane z okolj-sko vsebino in bi jih lahko zzna-njem in izkušnjamiprcmogcwni-ka dopolnili. Obenem pa bi na ta način s korakom ali dvema pripomogli pri prestrukturiranju poslovnega sistema.
»Te vsebine so usmerjene v štiri področja. Ona področje je ravnanja z odpadki, drugo je zmanjševanje emisij iz tehnoloških procesov, tretje znanstveno raziskovalno delo kot telino loški center, četrto podriKje pa je usmerjeno v izjabo vode,« pravi direktor Karbona d.o.o. lYan-ci Ix'nart. od njega pa smo želeli predvsem razlago, kaj se dogaja pri izboru koncesionarja za opravljanje javne gospodarske službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili.
Pred časom je iz okoljskega ministrstva prišla vest, da je vlada to področje začasno, ker
materialov. Poleg tega pa tečejo različni drugi projekti.«
Ministrstvo za okolje in prt«tor mora do vstopa Slovenije v Evropsko unijo vzpostavili sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozil). Preprosto povedano, gre zii lo, da /adnji lastnik avtomobila tega ne bo mogel odjaviti iz prometa, dokler upravni enoti ne ho predloi^il potrdila, da je vozilo predal v razgradnjo pt^ob-la^čenemu predelovalcu. Stroške, ti naj bi znašali 21,6 tolarja na kilogram teže avtomobila, v
Po oceni ministrstva je v Sloveniji letno okoli 5t).i)()0 odsluženih ali uničenih avtomobilov. Poprečna starost vtjznega parka ^»scbnih avtov je manj kot sedem let in se bo po pričakovanjih Še povečevala.
naj bi se eden od ponudnikcA' pritožil, izbrala tri izvajaJce. Eden od njih naj bi bil Konzorcij Karbon. V njem sta Še []T7. d.o.o., prav tako hči premogovnika in Avtoprevozništvo Zdenko Ber-k>t. Zdaj st> se, kol kaže in kol je potrdil tudi Franci Lenari, zadeve znova spremenile. »Mi se ta čas vseeno intenzivno pripravljamo na izvajanje te službe, hkrati pa pripravljamo izhodišča za vzpostavitev tehnološkega centra čistih tehnologij in novih
franc/ Lenart; »Mi smo pri' pravljeni. Zdaj čakamo na razplet.»
poprečju pa naj bi cena znašala okoli 20.000 tolarjev, bo moral lastnik plačali za avtomobile kupljene pred ]. marcem 2O03. Ta tiste, ki so bili kupljeni po tem datumu, pa je ta strošek že vključen v ceno avtomobila.
Kdo pa bo dobil koncesijo in ali bi bili v Karbonu d.o.o. sposobni prevzeli ta dela? »Vsekakor, zato smo se tudi prijavili na razpis 1er vzpiwtavili tehnološki proces, vključujoč opremo in potrebne kadre. Pri tem sodelujemo 2 invalidskim podjetjem IITZ. Mislim, da izpolnjujemo vse razpisne pogc^je. Konec koncev .so pri nas opravili tudi veri-fikacijski pregled tehnološkega
procesa in vseh kadrovsko-teh-ničnih zmogljivosti,«pravi Tran-ci Lenart.
Neodvisno od tega kakiî se bo zanje javni razpis izšel, pa so s prijavo nanj dobili potrditev, da razpolagajo z vsem potrebnim, da postanejo zanimiv center za ravnanje z nekomunalnimi odpadki. V to se tudi vse bolj u-smerjajo. »Navsezadnje imamo za to tudi prostorske možnosti na območju, ki je bilo za to opredeljeno s prostorskimi akti, ko so začeli nastajati nadomestni objekti NOP-a. Takrat naj bi Šlo predvsem za potrebe premogovnika, vključujoč sekundarne surovine kot so železo, papir, jalovina in ostale materiale. Ampak zakaj ne bi mogli dejavnosti raz-širiti tudi na ravnanje z drugimi nekomunalnimi in nenevarnimi odpadki?« se sprašuje Franci Lenart.
REKI.1 SO ...
Premogovniku Velenje se lelos obeta podpis dolgoročne pogodbe s Holdingom Slovenske elektrarne, ki bo opredelila cenovna in količinska razmerja za naslednjih deset let.
Dr. Evgen Dervarič, direktor poslovnega sistema Premogovnik Velenje: »S ceno bomo, lako računamo, za začetek segji malo pod ZH eura z<j Gijri joul toplotne vrednosti premoga, v naslednjih desetih letih pa jo bo treba/nižatiza 15 odstotkov, V naslednjih treh ali štirih letih pa hi bila za nas naj-lx)lj optimalna letna proizvodnja okoli Štirih milijonov ton nakopanega premoga.«

Kriv si tudi, če pogledaš stran«
»
Poslancr Mirko /aiiicrnik iii /aclovoljoii s prepočasnim odpravljaiiieni posledic poplav v Zgornji Savinjski dolini - Vesc^li so ponovneija ra/cv(5la (Jolt in razvojnih prograniov savinjsko-ša](íškefía ol)nioíia - Klopcič zfíodl)e >)Petek« bodo r azvozlali
Mira Zakošek
/gornjesavinjske občine znsiopa v državnem zboru poslanec Slwcnske soc i al d em okr a I ske stranke Mirko Zamcrnik. v zadnjem cjbdnbju Še posebej poznan kol predsednik parlamen-larne komisije, ki preiskuje ozadje pt'iskusa umora Vcćcrovega novinarja Mira Pelka. Prej.^nji teden, ko je bil na obisku pri nas, je bil Se pod vlisom rali-ilkacije evropskega sporazuma, slovesnega ircnulka, kiso gavdržavnemzbo-ru skupaj z Jožefom Kavtičnikom in Lojzetom Pelcrletom ol>ogalili lako, da so začeli peli /dravljico. za lem jc kot član komisije za nadzor vamoslno oiwcáčevalnih služb olúskal krimina-llsliOno upravo v Kranju, kjer so preverili, Če poiicisli prekoračujejo svoja pot'iblastila. Takoj za icm pa se je po dokaj slabi zasneženi ccsii pripeljal v Velenje.
»Tokrat je bila pol res dolga, ttwornja-ki sť) mi kar naprej mazali i>ipe ... na srečo ni veliko lakSnili dni, ko bi si tako zelo »cefral« dan.« Na cesti torej nimate radi zime? «Na cesii res ne, drugače pa zelo. /elo rad smučam in moram si česlila-tl, leu\s sem bil po otvoritvi k; Irikrai na (rolieh, kjer jc prečudovito, S kolegom Kaviičnikom pripravljava konec ledna lam Ickmo za parlamentarce, lako da smo lale sneg, kije danes pobelil Slovenijo, »naročili«. Ste torej med tistimi, ki pozdravljate ponovnff oživitev Onlt? »NavduSen sem, pa ne samo zalo, ker rad smučam, ampak predvsem zalo, ker računam, da se bodo zaradi lega tudi Luče, pa tudi celotno območje /gornje Savinjske doline bolj »ra/evc-telo«. Z odprtimi rokami sem sprejel
neverjetno dobro odločitev vseh občin shvinjsko-sale^egd območja, ki 5<^pi>dprle laprojekl, Seveda pa vem, da čc ne bi bilo trmastih knapov -lako sem nekje slikovito prebriii, bi iiila letť^nja sezona izgubljena.« (hebno se mi zdi, da je to prvi korak k uspešnemu nadaljnjemu sodelova-nju zgornjesavinjskih in šaleških ohcin.
»Vsekakor. S tem smo dokazali, koliko se da naredili, če se nekaj zares hoče. Prepričan sem, da so nameni tako dobri tudi pri oblikovanju regije, ki bo nedvomno zaživela. Sam sem zelo vesel, da se udejanja še en projekt (pLsmo o nameri je podpisalo že deset županov - ne le tega območja, ampak tudižirSe). Gre za ustanovitev festivala evropskih glasbenih kuliur. Pobudo jc dal sin skiadatelja Blaža Amiča, Lovrenc, mnogi pa smo jo z navdašenjem podprli. Vse skupaj sem predstavil tudi minislrlci za kulturo, ki jc bila navdušena, in upam, da bo to tudi podprla. Morda se bo kakk;n koncert na najvišji ravni zgodil že v lelošnjem leiu,« !:vropa je po ratifikaciji spttrazuma še korak hliže, z vse/ni prednostmi in sla» hostmi. Mednje sodijo tudi takšne, kot je prenehanje proizvodnje cigaret pri nas. Kako /o vidite z vašefm zornega kota.
» Mislim, daje to zaprtje bolj odmevno, ker se je zgodilo v Ljubljani, kjer tovarne redko zapirajo, lo se bolj pogo sto dogaja na »periferiji«. Nikakor pa le poteze direktno ne povezujem z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Navadili se bomo vsekakor morali, dasi bo vsiikdo moral izborili svojo iržnonišo.« To ho v Evropi zuhtevno. Mislite, da
smo na to dovoij pripravljeni? »Tega nc dvomim, /e čc pogledamo naše največje in najuspešnejše proizvajalce, na primer Gorenje, že zdaj pretežno poslujejo na teh irgili. Potem ko ne bo carin, bo vse skupaj samo Še lažje.«
7m sposobne in pridne ho torej dovMj dela?
»Jaz trdim» da gaje za iak.<ne vedno bilo. tako v »Jugi« kot v Evropi. Pridni in sposobni si bodo vedno našli svoj kos kruha.« V drtavnem zboru zastopate zgor-njtsavinjske občine. Od tam prihaja ttuli minisSier za promet Jakob Freseč/iik. Pa iéa najbrž nista TftdovtAjna. kako se razpletajo ohljuhe, dane za to lepo alpsko dolino. Se vedno niste odpravili posledic ffoplaVy cesia do ÎJfgarskedoU» ne pa je naravnost katastrofalna. » Ja, moram se popolnoma strinjati z vami. Kar se lega tiče, sem malce razočaran, saj je od listih prvih poplav iz leta 1990 minilo žc skoraj 14 let. Bilo bi sicer nepošieno, Če bi rekel, da ni bilo nič narejeno. Ze če iz svoje prakse povem, se mi zdi, da sem doma, ko prispem do Rogiičkega moslu, pa če-
prav je do mojega doma ^ skoraj 8 kilometrov. Nadaljuje se tudi obnova prcíWlalega odseka. Ce bi o tem sam odl<^l, bi bila zadeva že zdavnaj spravljena z dnevnega reda.« Vas do/nači zaradi počasnega ures' ničevanja teh zelja gledajo kdaj malce postrani?
»Niti ne, ker je la del, ki jc Še ostal do Luč, vendarle krajši od kilometra, v LuCahso ali .smo ljudje hitro zadovoljni. To zadovoljstvo ni vedno prednost, saj bi bili sicer bolj sitni in bi bila zadeva tudi prej realizirana. No, pa v leiašnjem leiu vendarle bo.« Ravno pravi čas?
»No ja, morda bo kdo lako rekel, ker .so pred vrati volitve. A lako jaz osebno nikoli nisem razmišljal, ne lakrat, ko sem bil 8 let župan, nc zdaj, ko sem prav tako (wmo leto p^)slanec. Nikoli nisem razmiSljal, kadar sem kaj delal, da bi to delal/alo, da bi bil potem ponovno Izvoljen.« Se prej ste hiU vodja proizvod/ye i' MdA. Kaj ste najraje delali?
»Vse kar sem počel, mi jc dalo določene izkušnje, takSne, ki se jih v 5oli ni mogoče naučili. Največ pa se mi zdi, da sem se naučil v osmih leiiU županovanja, to delo je bilo najbolj interdisciplinarno. Mnoga zelo različna področja sem moral spoznati. A se za ponovno kandidaturo nisem odločil, četudi so javnomncnjskc ankete dobro kazale.« Predvsem ste prepozflavn i, odkar vodi' le preiskovalno komisijo, ki proučuje primer Mira Petka. Verjetno se takrat, ko ste prevzeli to naU)g(f, niti v sanjah niste zavedali, kako obsei/uf In tefjio delo vas čaka.
»Niti v najbolj drznih sanjah si ne bi mogel predstavljali, kaj vse me ho doletelo. Zdaj bo že skoraj dve leti, kar se ukvarjam s tem vprašanjem. Ćeiudi se mordii v javnosli zdaj ustvarja vtis, da so se zadeve po 16. septembru, ko so se zgodile tiste pompozne aretacije, uredile, svojega dela še nismo v celoti opravili. Tako kot sem obljubil, bo naša komisija pripravila sklepno poročilo, računam, da bo lo še pred poletjem.
Prepričan sem, da primer ne bo osial nerazrešen, saj smo ga r:iz.umcll kot napad na vse novinarje in na celotno slove asko javnost.« Pa se hosie zadovoljili z doslej napisa-nimi obtozjùcami?
»Nc, niti .slučajno, to ni zadostil Zlo, ki je bilo storjeno Miru Petku, ki so ga tepli na pragu domače hiše, kjer so ga videli žena in otroci (to je verjetno pustilo na njih grozljiv pečat, ki ga najbrž nikoli ne bodo pozabili), je preveliko. A še hujši od tislih, ki so storili lo dejanje (lo so ljudje, ki jim bili v zaporu kakšnega pol Icia nc pomeni kaj dosli, to jim jc posel), so tisti, ki so ga naročili.« Stejim na sledi? Vi osebno èe v&ite, kdf> naj bi to bil?
» Komisija, ki jo vodim, je že sestavila mozaik, kakt^ naj bi zadeve pt^tcka-le. Ib nam jc uspelo, četudi nimamo loliko pristojnosti kot organi pregona. Mi ugotavljamo politično odgovomcKt. Osebno verjamem, da bodo organi pregona opravili svoje delo do konca. Cc pa se lo ne bi zgiulilo, bomo lo zgixlbo vsekakor razkrili. Slovenska javnost mora bili obveščena, kaj seje dogajala« Kaj pa menite o vse glasnejšem nami' govanju o vpletenosti politike v ta in podobne prin\ere?
»Ib pa kaže na stanje »duha« v državi. Zelo rado se dogaja, da kritiziramo, kaj je narolHî za tankom, kaj bi bilo treba spremeniti... Ko pa pridemo do lastne c>Jg<womasli, se umaknemo. Če nekaj ve.^, pa nisi pripravljen povedali. si prav lako kriv. lako kol pravim, daje listi, ki drži nekomu vrečo, v katero ta polagiî nakradenih, prav tako kriv. Res sem se tudi sam spraševal, ko sem vodil lo komisijo, zakaj mi je to treba. Zakaj bi se moral srečevali s pretepači, takoimenovanimi šefi podzemlja. A tu je lista lastna odgovornost. Kako bi lahko sam .sebi pogledal v obraz, čc bi se, ko se je pojavil nevaren teren, umaknil. Trdim torej, da je kriv tudi listi, ki pogleda stran, ko bi monú ukrepati. In če lako posU'^pajo državni organi, ministrstva ... so tudi oni krivi,«
Vložili sedemsto, morali bi milijardo tolarjev
Na Koniunalneni podielju Velenje naj i)i lelo 2003 sklenili s pozitivno ničlo - komunalnih slorilev pod slovenskim [)ovprecieni • Vlaganja pomenijo nianjsi^ slroske za upoiabnike
Tatjana Podgoršek
»Poslovanje v letu 2003 bomo sklenili s pozitivno ničlo, brez polno oblikovane amortizacije. KJjub lemu menimo, da smo gospodarili uspešno iz več razlogov: oskrba uporabnikov naših storitev jc biUi glede na dotrajane objekte In naprave redna, zanesljiva in kakovostna. Prekinitev je bilo malo, pa še le smo zaradi dobre organizacije dela, vestnega in strokovnega dela zaposlenih hitro odpravili,« je podčrtal v uvodu na novinarski konferenci prejšnji torek direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. Poleg lanskih aktivnosti je na srečanju z novinarji vodstvo podjetja spregovorilo tudi o letašnjih prednostnih nalogah.
Po iKcnah naj bi prihodek podjetja v letu 2(IU3 dosegel milijarde tolarjev, zaslužili pa so si jih predvsem s prodajo 328 tisoč megavatnih ur loploine energije za (Ogrevanje prostorov, tople vode in potrebe tehnologije v industriji, dobrih 522 kubičnih melrov zemeljskega plina (v letu 2004 naj bi ga z razi>iritvijo plinovoda v KS Gaberkc in Ravne prodali še enkrat več), 4,4 mib-jonc kubičnih metrov pitne vode. odve-
dli so 3,3 kubičnih metrov komunalnih odpadkov, na štiriii čistilnih napravah so očislili skoraj enako količino odpadnih voda, odložili pa so Še 35 ton odpadkov. Kot je podčrtal Jedovnicki, zagotavljanje storitev uporabnikom na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ní bilo enostavno. Pred leti so premalo vlagali v obnove In posodobitve dotrajanih sistemov, posledice pa se kažejo na skoraj v.seh infrastrukturnih objektih. Lani so .sicer za 10 namenili 786 milijonov tolarjev, da pa bi zadtKtili vsem potrebam, bi jih morali milijardo. »V primerjavi s preteklimi leti jc položaj glede tega bistveno boljši, .le pa re.s, da bomo v prihodnje težje zagoiavijali zanesljivo in kakovostno oskrbo. Če cene storitev, ki so danes pod slovenskim povprečjem, razen pri o.skrhi s toploto, ne bodo dosegle potrebne ravni.«
Z/adovoljslvom jeJed(ïvnicki ugotavljal, da so bili uspešni tudi pri pridobivanju den<ďja za nove naložbe v komunalno infrasirukturo iz drugih virov: nepovratnih sredstev Evropske unije, proračuna Republike Skwcnijc ter kredita ekološkega sklada pod najugodnejšimi pogoji.
Največ denarja so lani namenili za obnovo toplovodnih vodov.
Po8|»rseno obnavljajo vode (lal|inskc$;a ogrevanja
Največ denarja (446 milijonov SIT) so lani na velenjski komunali porabili za posodobitev sistema daljinskega ogrevanja. Po zagotovilih MInina Zagerja, vodje ptjslovne enote Energetika, upriiv-Ijajo s 346 kilometrov dolgim sistemom, ki sodi med najsodobnejše tovrstne v Sloveniji. Vzadnjih letih ga po.spešeno obnavljajo zai(\ da zagotavljajo nemoteno oskrbo ter zmanjšujejo toploine izgube. 'le so kljub temu še vedno 19-odstotne. Močno so znižali sistemske izgube vode. »Prebivalci občin Velenje in Šoštanj za to oskrbo še vedno plačuje-jo miinj, kot znaša .slovensko povprečje.
ne le zaradi nii^je dobavne cene energije pri lešu, ampak tudi zaradi veslnega in strokwnega dela. znanja ter mnogih nalo?b, ki prispevajo k bolj varčnemu gospíxlaijcnju«
Kljul) suši vcťjíh te/av ni Inlo
avna oskrba s pitno vodo je v Šaleški dolini stara 70 let. Danes oskrbuje 4(1 tisoč uporat^nikov v vseh treh občimih Šaleške doline. »Kljub su.ši večjih težav nismo imeli, razen na območjih, kjer lokaljii vodi niso vezani na magisiral-ni vodovodni sistem. Ti oskrbujejo sedem odslolkov vseh uporabnikov. Prav tem bomo letos namenili osrednjo pozornost,« je poudaril Maksioii-
Ijaii Ramšak. vodja poslovne enote Vodoviul - Kanalizacija. Kol jc Šc med drugim povedal, so lani odl<y/ili na odlagališče za 1800 ton več odpadkov kol leta 2002. «Če bi zbrane odpadke po ceni, ki bo veljala za Mariborčane, vozili na celjsko odlagališče, bi za lo plačali 290 milijonov SIT Porabniki v Šaleški dolini pa so za odvoz plačali 34 milijonov tolarjev.«
Naložbe v letu 2004
Po zagotovilih Marjana Jcdiwnicke-ga bodo tudi leU)S za (jbnovc in posi)-dobiive sistemov namenili vsaj toliko denarja kol lani, če ne še več. Največ, blizu 460 milijonov SIT, naj bi namenili za obnovo magistralnega voda daljinskega ogrevanja in podptxsiaj, za nalcDžbe na področju vodovoda naj bi iz naslova raz-ŠIrjcne rcprodukcijc zagotovili 220 milijonov, načrtujejo pa še izgradnjo druge faze vodovoda v Vinski (îori. »Upam<5, da bomo za novo zgrajeno vodovodno omrežje v tej KS la mesec opravili lehnični pregled, pridobili uporabno dovoljenje in spomladi priključili nanj prvih 35 gospodinjstev.« Naložb bo še več, največja pa bo izgradnja druge faze cenlralnc čistilne naprave v Pohrastniku. Vredna bo 2,2 milijarde SIT. Letos naj bi pripravili dokumentacijo in objavili mednarodni razpis. Prav lako so v podjetju pristopili k pridobivanju ISO standardov 9001,2000.14001 in4.S00().
SOLSIA^O. KULTURA
Za njo je bogata preteklost, pred njo bogata prihodnost
Z i'a/lirniini (loiaviiicanii in proslavo za/naniovali 4()-lolni(^o (juslavkc - Ži^lijo ponuditi šolo, ki l)o nircl (irui^ini omogočila ureiiooin celosliii ()sc{)ni razvoj
rafjana Podgoršek
Velenje, ly.jainwrj«-V Slovenije so tri osnovne Sole, ki ni'jsijo ime po vcicnj.skem rojaku, pedagogu (juhiavu Šilihu: v Laporju pri Slovenski Bistrici. Mariboru in v Velenju, /a uOencc in učitelje srednje jc bil minuli čelrlek radosten dan. Praznovali so namreC 4i)-jcinia» njenega delovanja. Ob icj priložnosti so pripravili najrazličnejše delavnice, rap.siave. osrednja slovesnost pa je bila v di>niu kulture v Velenju. Med drugim sv seje udeleži ludi -íihliovi sorodniki.
Tu so nasUvpajoii v besedi in sliki preleteli ;<gtyJovini'> Chtstavke. ki je pognala svoje korenine v ki'>nju.<nici. 21. aprila, leta 1je Ud kon^o zaprla svoja vrala in jih cxlpria zâ takratne t^ase najs<xlo-bnejSiSolivSliîveniji, Kot jenagla-silob lej priložn««li ravnatelj Alojz Toplak, je šala v leti lelih igrala p^imcmbnovk^o v okolju. Ponai>a se z izjemnimi uspehi, d^egla pa
jih je po zaslugi pedag<^Jkega zbora in siariWv uCenccv, ki podpirajo delo zaposlenih in načruwantí priiiodn^wl iít>le. »/.a (rustavko je bogata preteklost, pred njo bogata priluHlnosi. S spremembami, s samostojnostjo, z develletnt> Šolo so pred nami novivilji, kijih bomo pi)skuiali uresničiti po svojih najboljših moieh. Naáim uC^ncem želimo p;>nuditšoÍo, v kateri bodo imeli možnost za pridobitev kakovostnega znanja, negovali kulturne vrednote.vrednoiedruibc. Sob, ki jim bo omogočila celustni razvoj. Naloge, ki so pred nami,so za vse nas priložno.s;. da naredimo nekaj velikega. Veliko «moremo in veliko laljko naredimo. In tudi bom(^!«jcàj podčrtal Ak'yz'Ioplak, Velenjski župan Srećko Meh se je med drugim zahvalil za mlndcsl. energijo, viiljo, pri/iidevanja »Ore za vrline, od katerih imamo laiik(3 vsi veliko. Dokler bt^ste imeli vse ni bt^jazni, da bi nam zmanjkalo sptxsobnih ljudi.« Izf^brazba je-
po njegovih besedah - ť>sn(wni pi^goj, ki bo zagotovila mladim dobro delov konkurenci in aspeh. Ctí bodo v prihodnje združi Ji moči vsi odgovorni, bo na.slednjih let Gustavke ik; aspei»nejših.
Kckil 80:
Marija .^Hvor, učiteljica prve generacije učiteljev na §<.>li:«Na jk>lo sem prtila skupaj z najstarejšim kolektivom iz prve osnovne ^le v konjušnici. NtTVe Sole smo bili zelo veseli, kar smo med drugim dokazali tudi z delovnimi akcijami pri urejanju njene lice. Preživela sem tri ravnatelje, kolektiv se je zaradi izgradnje novih M v mestu delil .štirikrat. Sola je danes bolj topla. lepa. Pona.^a se s sodobnej^ opremo. Učenci pa - moram reči • se niso spremenili. Enako pestro jevraz-redih kol jc bilo lakrat. Sem v pokoju, a grem Še skoraj vsak dan na šolo, ker vodim tjaenega fantka. /elo pogrešam kolektiv, v
kaierom smo se lepo razumeli » Edo Erter. učenec prvega razreda prve generacije na šc^li:
»Najbolj živo mi je v spt>minu «prejem v zvezen pionirjev. Pa ludi sicer me vežejo na Žoio prijetni spomini. Obujam jih vsakokrat, kosem na Šoli, kajti na njej se pripravljala za samostojno pol v življenje tudi moja .sinova. Na zunaj je Gustavka prav taksna, kot jc bila takrat, ko sem jo obis-kwalsam, vsebina dela. učni pripomočki pa so seveda drugačni.«
kredit odpira vrata
Ponujamo dolgoroini gotovinski Raiffeisen ABCKttEDIT do 15 let za nakup ali prenovo hiíe ali stonovanjo, ali za poplačilo drug'fh manj ugodnih kreditov. Kredit zavanjjete s hipoteko, izphcamo ga 100% v gotovini, zato dokazil o ponabi sredstev ne potrebujete. ízfaenře kredit z EURO klavzulo, obrestno mero EURIBOR ali nominalno obrestno mero. Vlogo za kredit s seznamom potrebne dokumentacije preprosto poiščite na nali spletni strani ali nos pokličite in vam jo pošljemo na dom.
Itaiffeisen ABCKĚIEDIÍ - enosinvno vei možnosti, vei izbir«.
080 10 08
krcdtti^kb.si, w«vw.r-kb.si
Roiffeisen KREKOVA BANKA
z nami gre lažje
Za novince blizu 800 prostih mest
Iniorinalivni dnevi 13. in 14. lot)nićir)a- Na SCV novi [)roi{r^inii in blizu 800 prostili most za liovincc
Tatjana Podgoršek_
Osmo in devetošolci. ki v lem Šolskem letu zaključujejo izobraževanje na asnovni ^iVu sc> prejšnji petek Že prejeli zbirnik ptîdatkovoprogramih inj>tevilu prostih mest v prvih letnikih srcdnje.Šolskih programov za šofc>ko leto 20n.^/2(X)4.
V Skweniji z-akljuCuje cisnovnc^ šob v tem šolskem lelu 22.32.1 učencev in učenk (od tega 1.^^26 devciošolcev). na srednjih Šť>Iaii pa jim bo na voljo 27.4% vpisnih mest (lani slabih 29.000). Manj kot minulo leto jih je v programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, več
pa v programih gimnazije in srednjega tehniškega in drugega stn>kovnega izobraževanja.
Na Šolah Šolskega centra Velenje so za Šolsko leto 21)03/2004 razpisali blizu 800 prostih mest za novince, Izo-bražcvalki jih bodo v blizu 30 programih, od lega tudi v dveh novih, in sicer v (xJct'lku špcírine gimnazije lervštirilclnem programu ekonomski tehnik. V i>kviru prenovljenili programt^v velja omeniti avtaserviscrja, ki bo nadomestil klasičnega avtomehanika. Možnosi izobraževanja za telekomunikacijskega tehnika va pcvdrtM^je «lek-troenergelike in računalništva
so sicer osmošolcem ponudili že lani, a oddelka niso zapolnili. Kljub lemu so ga v ponudbi za prihodnje Šolsko leto znova razpisali.
Podrobnejše informacije Ixîdo lahko bodeči dijaki in dijakinje prid(^^iiinaintbrmalivnihdnevili, ki lx')do 13. in 14. februarja.
Srednje Šole bodo sprejemale prijave do 3. marea. do 23. marca bo mc:^oče prijavo prenesti iz ene na drugo iîolo. Po km roku pa prijav ne bo mogoče prenašati, dokler ne bodo na Šolah z omejitvijo vpi.sa končali postopka za izbiro kandidatov. Topa je 28. junij.
S proslave Skupna predstavitev Umetniške gimnazije
V čelrtek. 29. januarja, so se v Glasbeni ši^li Fran Korun Kožclj-ski Velenje predstavili dijaki v&ch 5iirih letnikov glasbene gimnazije in vzporednega izobraževanja 1er dijaki vseh ireli letnikov likovne gimnazije.
Gla.sbena Šola Frana Kiuuna Koželjskega je pridobila koncesijo za izvajanje srednješoLskega programa glasba - mstrumenia-list, pcvec, pred desetimi ieli (v Š-olskem letu 1993/1994). /. uvedbo mature na gimnazijah pa se je srednja šola reorganizirala v umetniško gimnazijo. Pod njenim okriljem se v Velenju izobražujejo mladi glasbeniki v umetniški gimnaziji smer gUsb» ali pa
v programu vzporednega izobraževanja, kjer na glasbeni šoli opravljajo samo sirokovni del umetniške gimnazije. Dijaki vseh letnikov so se v četrtek s komor-
nimi in solističnimi točkami uspešno predstaviliv Veliki dvorani glasbene šole. Naslopih so v različnih zasedbah in s pestrim programom navdušili občinstvo.
Po koncertu so se na preglcilni rawtavi predstavili se mladi likovni umetniki. Ti obiskujejo likov-
no smer umetniško gimnazije, ki deluje že \si leta. Odkar so v umetniških razredih velenjske gimnazije poleg glasbenikov ludi likovniki, je ta povezava loliko bolj zanimiva. Razstava bo na ogled še mesec dni.
■ U. S.
Tiu^ki v Velenju
Ob obisku komisije za zunanje zadeve lu rškoga dr/avnega zbora v Skweniji so v Knjižnici Kulturnega cvntra Ivan Napotnik Velenje pripravili koncert turškega k'vint>:ta kiarineiov »Ametisl«,ki je trenutno na večji mednarodni turneji. Večina aranžajev je izptid peresa profe.sofja Gûrhana Eite-ke. ki je v k-vinteiu igral Bb klari-neUsaj izvirne literature za tako zasedbo ni. Kvintet z mladimi studentkami se je izJcazid kol uigran snsambel, sposoben izvesli ludi najležje komade. V drugem delu je ob kvinlelu zapela še sopranistka Otillia Maria Aydin. sicer po rodu Romunka, članica Istanbulske državne opere. Pela je skladbe (laendla.Rahmaninova, Granadt*sa, Gin as t era. Obrador-
sa, Gershwina ùi Bemsteina. Sicer maloštevilna publika jo je znala bogato nagradili za njen lepi glas, navdih in komunikativnost no stopnjevanje koncvna. VelenjCani smo zamudili lepo priliko. Še posebno ker bili umetniki sami
mladi (najmlajša na bas klarinetu je bila stara komaj šestnajst let), a vi.soko obetavni umetniki, Zato pa je bil toliko bc^Ije obiskan koncert, ki so ga naslednji večer izvedli na Ljubljanskem gradu.
■ M.M.
Koncert turškega kvinteta
MESTNA 0«Č1NA VtLlHji
Wir
Mestna občina Velenje vabi občanke in občane na
Javno predstavitev projekta nove knjižnioe
v torek, 10. februarja 2004,
ob 16» uri v sejni dvorani Mestne občine Velenje.
Predstavitvi, ki jo bo pripravil studio Perspektiva, bo sledila razprava, na kateri bodo sodelovali župan s sodelavci.
d.d,
AVTC> CIEI.JIŠ
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE Razpisuje prosto delovno mesto
POSLOVODJA,
v prodalalni avtomobilskih nadomestniti delov v Velenju, na Partizanski cesti 3.
Pogoji za priiavo:
• Dokončana V. stopnja komercialne smeri, •Sleta delovnih i2<Lišenf, •poznavanjeavto stroke.
Delovno mesto se sklepa za določen čas, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave sprejemamo na sedežu družbe AVTO CEDE d.d., Ipavčeva 21. SOOOCeije. vrokuSdni.
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽEUSKI VELENJE
CONSORTfUM MUSICAE VELANENSiS
vabita na koncert v poàasWev Prešernovega dne
MALI GODALNI ORKESTER
GLASBENE ŠOLE VELENJE
Dirigent: Peter Napret
SIMFONIČNI ORKESTER
GLASBENE ŠOLE VELENJE
Dirigent: Nikoiaj ^Ičar Vstop prosti Četrtek» 5. februar 2004, ob 19.30
VEUKA DVORANA GI-ASBENE ŠOLE VEŒNJE
Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA VELENJE
pp.40.3320VBl9n|e
Republika Slovenija, Upravna enota Velenje. Rudarska 6a, Velenje, na podlagi 4. točke 60. člena Zakona o varsNu okolja (Uradni list RS, številka 32/93 in 1/96) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradrti list RS, številka 80/99, 70/00 in 52/02) v postopku izdaje gradbenega dovoljenjaza rekonstrukcijo manipulativnega prostora odlagališča nenevarnih in inertnih odpadkov Velenje zaradi gradnje pralnice za tovorna vozila, uvedenim na zahtevo Komunalnega podjetja Velenje d.o.o., Koroška 37 b. Velenje
OBJAVLJA
1.	Mestni občini Velenje, Titov trg 1, Velenje, Občini Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj in Občini Šmarno ob Paki, Šmartno ob Paki 72, Šmartno ob Paki, je Upravna enota Velenje, pod številko 351-29/2003 z dne 3.2.2004, Izdala gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo manipulativnega prostora odlagališča nenevarnih in Inertnih odpadkov Velenje zaradi gradnje pralnice za tovorna vozila, na zemljišču s parcelno številko 935, v katastrski občini Velenje.
2.	V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bilo dne 28.01.2004 pod številko 35402-37/2003 izdano okoljevarstveno soglasje Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Agencije RS za okolje, Vojkovalb.Ljubljana,
3.	Med javno predstavitvijo, obravnavo In zaslišanjem investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na varstvo okolja.
Po pooblastilu načelnice UE Velenje Edi VUČINA, unlv.dipl.inlarh.
VODJA ODDELKA ZA OKOLJE IN PROSTOR
Namerno v pollcisfov avto?
Mozirje, 29. januarja - V noči na ćelrlek je patrulja Policijske poslajc Mo/:irjc, v kraju Lučc, u.siavljala vc vznika (iscbncga avio-inobila. Ker la na znak ni iisiavil, sla policisu napeljala za njim in ga sk'ušala prehiteti. Voznik avla pa je irčilv službeno vozika in peljal naprej. Po kakšni uri sc je pobegli voznik pripeljal nazaj, ptiUci.sla sta ga začela spet ustavljati. A se tudi tokrat ni dal. Vzvratno je zapeljal na stransko cesto in pe5 pobegnil. Voznik, gre za 19-Iclnega domačina, bo moral svoje nespametno ravnanje zdaj pojasniti sodišču.
Fotografiral bo
Vťlenjv, 31. januarja - V noii na »■>61^0 je bilovloinljenovpt>slovni prostor pcxljel ja OPS-ING na 'Irgu mladosti. Neznance je, ko se je vraCaL sseboj odne.sel foioaparat, vreden 4i).0D() loiarjev.
Eni so delali, on je pobral
Velenje, 3Ï. januarja-Vsoboto popoldne jc neznanec iz pisarne ročne avtopralnice na Kidriccvi
odncsSel dnevni izkupiček, v vrednosti 71.500 tolarjev.
Vlom v hišo
ZhIvc, 31. jamiiirjH-Neznanec je v soboto vlomil v.stanovanjsko hiSc"» v 'Irnavi. Iz nje je c^dne.sel mm tolarjev.
Ropar ga je s stddenico po glavi
Vťíenjtí, 3Î. januarja - Neznanec, ki vse bolj postaja znanec, je v soboto okoli 22. ure, na ŠercerjevivM'lenju, ko jc vstopal v stanovanjski blok» napadel 47-letnega moJkega.
S steklen icx> ga je večkrat udaril po glavi in ga lažje poškodoval. Iz blaC pa mu jc vzel denarnico, iz jakne pa mobilni telefon in odSel. Z dejanjem mu je povzročil za vsaj 2U.ÍKX) tolarjev gmotne škode.
Zadišalo mu je prekajeno
Žalec, 1. februarja - V mî^i na nedeljti je neznanec prišel v gospo-darsko paslopje v Laikovi vasi. Iz njega je odnesel 6Í) kosov preka-jenega mesa. Laslnici^ je c's^kodoval za okoli 250.000 tolarjev.
Se naprej 0,5 grama na kg krvi
Ljubljana -Vlada je pripravila predlog zakona o varnosti cestnega prometa za prvo ot>ravnavo v dr?i»vnem zboru. Kljub temu, da so veliko napovedovali, da se bo meja dovoljenega alkohola zjiižala -S sedanjih 0J> grama na 0,2» t«tajajo predlagatelji pri sedanjih g na kilogram krvi.
V predlogu novega zakona pa je j>e veliko novosii, še pt^sebej za mlade voznike, ki bodo lahko odSli v avlo Solo, ko bodo dopolnili iieslnajsi let in pol, nato vozili s spremljevalcem, vozniški iz]3Ít pa btîdiî Ialik<' opravili, ko bodo dopolnili IS let.
Namesto sedanjega predmetnega dovoljenja bodo vozniki imeli prometno potrdilo, ki ga ne bo treba podalj&vati. Pœm»îavljena bo registracija, saj jo bo možno opraviti kjer koli v Sloveniji in to v celoti na enem mesta Ne le na upravnih enotah, teraveć tudi pri prtxiajalcih vt>zji, će Nxlo imeli koncesijo. Zavozjla,starej§aod 12 let. ne bo več lelmiinih pregledov na pol leta, zaradi vstopa v Evr^-sko unijo pa bomo zamenjali tudi registrske tablice. Poleg tega bodo
tablice po novem vezane navozilo in ne na voznika.
mz

VELENJE. Prešernova 1A TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ GRADEC. Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
RABUEMA VOZiLA
GOLF 1.4 15V Basis, 5 vrat, let, 99	1.500.000.00 SIT
FORD ESCORT 1.616V CLX. let. 93	550.000.00 SIT
MAZDA XEDOS 9 2.5 V6. let. 00. vsa opr.	3.300.000,00 SIT
MERCEDES BENZ A140, let. 99	2.200.000.00 SIT
HONDA CIVIC 1.4 iS, fet 01	2.460.000.00 SIT
VW SHARAN Carat syncro, let. 99, vsa opr.	2.890.000.00 SIT
UGODNE MOŽNOSTI FINANCIRANJA, STARO ZA STARO...
řOOBLAŠČEMA PRODAJA MOTOCIKLOVAPfUUA EJSml
onesnaženost zraka
V tednu od 26. januarja 2004 do I. febmdrjd 200<1 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerj^ v avtomatskih postajah (AMP) na območju Mestne občine Velenie, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl, níl^er presegale meine 24-ume koncentraciie 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 26. januarja 20D4 do 1. februarja 2004 (v mikfo-g $02/m3 zraka)
mestna občm vslenjb
um za okoue in prostor

ílJfqmJ^i
^hrih I ilfl^ ] [ffxtfl^
i I
B26.lan 0 27.Jan 1128,|§n n39.t«n BdO.tdn lj9I.jon m.f«&
máfó viMr)o$t 3S0 iilVo-^ zraka, sgtelemllvo
v leUj 2004: ďO Š02i7nd zraka
Vročica ledene stene
\Œ Kxlronic - Solčava 2004
V Solčavi jc bilo zadnje minulega tciina pckknsko hlaiino, beri nir/lo po solčav.skc\ a hkrati vrocc ob ledeni steni sredi vasi. .Slena postaja vse večja privlačnost tc vasi in vsega
Anton Pdvfič - člf: »Vsak Jů dobrodošet pri nas»
Solčavskega, saj se iz letne umetne plezalne stene pozimi
Prav vrhunske plezalke in plc-/alci iz Slovenije in tujine so i^adnje tri dni preji^njega ledna Solćavi dvigmli utrip ob vsakoletni mednarodni tekmi [ee Extreme, ki jo je domače Sp<'>rl-no društvo tokrat pripravilo če I rtič zapored In okrog ledu je bilo nav/lic mrayu spet vroče, plezalkam in plezalccm od naporov, množici giedaleev pa od njihovih vratolomij v Štirih izjemno zahtevnih smereh na.^ tirih stenah ledene kocke.
Pa stena ni urejena in pripravljena samo za vrhunske in t>sta-le mojstre, vsak si lahko privošči njene ledene pasti - in se ogreje. Anton PavliČ - Cif, alpinist in še marsikaj, predvsem pa duša in srce stene in vsakoletne prireditve: »Stena je namenjena vsem, od mojstrov» do začetnikov, mlajših in starejših. Vsak lahko pride tudi brez opreme, saj jo posodimo, vsakega posebej varujemo in po.'^crbimo za vse ostalo, najraje zadnje dni
Stena Je že skoraj »groztjivegan videza, a nudi posebne
užitke

t
\
I
Mojstri pajld v boju z ravnotežjem in težnostjo
prelevi v skoraj strah zbujajočo ledeno gmoto. Vendar ta »gmo-tH« iz leta v leto privablja nove innove ljubitelje lednega plezanja, od najmlajših, do malo starejših, od začetnikov, do vrhunskih mojstrov iz domačih in lujih
l020V.
v rcdnu. Konec koncev postaja stena prava turistična privlačnost. Nc le po/dmi, saj je prirejena tudi za letno plezanje, listo ta pravo, ali samo za užitek in preizkušnjo zmogljivosti in sposobnosti.«
■ Jp
VI PIŠETE
FO HRIBIH IN DOLINAH
Uspel pohod na Ramšakov vrh
Lcpi> vreme smo naroČili že takrai. ko smo doIoCiJi da I>o tradicionalni/iniski pohod na Ramšakov vrh (%9m) vsako prvo nedeljo v februarju. Lelosnji. žc tolnajsti površij, jc lepo UKpcI.Soncc jc vhril> Tvabilo mnoge krajane, veliko poliodnikov pa se je v Viasko (ion) pripeljalo lu Ji i/ drugih
ci smo. Veî^eli smo, ću je med pt>hodniki ludivelikojiiladih in olrok skupaj s siarši, kur dokazuje. da sc mnogi vedno bolj zavedamo korLsln<isli lovrslne-ga i^ibanja. oziroma načina preživljanja prosiega Oasa. ZakljuCek pohcxJa jc bil ludi letos na turistični kmeiiji Tujčevo, kjer so poskrbeli ludi
koncev Slovenije. Vseh skupaj se n^Ls je Iclos evidentiralo preko tristo, precej p je uidi lakih, ki se n vpišejo, saj ne hodijo zaradi žigov, ampak zaradi zdravja, lepot narave ali pa pre-pn^sio zaradi druženja s podobno mislečimi, veselimi in zadovoljnimi ljudmi, kakršni planin-
Vése!o po snegu
za lačne želodce in suha ^rh pohodnikov, V dolint> smo se vračali po skupinicidj. zadwolj-ni z lepo preživetim dnevom. Naslednjič se nam pridružite tud vi!
■ V menu organizatoija pohoda • PD Vinska Gora, Nada Štravs
www.nascas.com
r'Hadi dopisnik/ poroCos o
Obisk iz Avstralije
Triindvajsetega januarja po §csti šokki uri je osnovna Šola Livada dtîbila pridih eksotike. Na pobudo učiteljice za angleščino, gospe Bronislave Šporn, nas je obiskal .lean Armand Bono.kiseje zdnižino pred malo več kol ietom sem preselil iz Avtralije. Pričakala ga je polna soba l adovednih učencev, ki so želeli slil^aii kaj novega in tudi preizkusili svoje /nanje angleščine.
Vse je bilo v znamenju dobr^.)-došlice in naši gostje so se hitro sprostili in z nami delili svojo zanimivo ygodïw Ciospod Bont> nam je predstavil otok Mauritius, kjer se je rodil in Avstralijo, kamor se je kasneje preselil. Č-eprav ^mo se o lem učili pri zem-IjepLsii. je povsem drugače, Če
lakSne slvari sliSis iz usi domačina in ni bilo treba veliko, da smo se v prip(ïved vživeli. 7 zanimanjem smo prisluhnili zgodbi o avstralskih staroselcih. iH^atem zKaLskem in rastlinskem življenju, dolgih peščenih plažah, morskih psih, pajkih, znamenilostih ter opisu vsakdanjega življenja. Pred našimi očmi je zaživela Avstralija v vsej svoji lepoti. Barvilo opisovanje pa je vse le .^e popestrilo. Primerjave med državama so bile neizbežne vendar tudi poučne. Prišli pa smo do zaključka, da imajo prebivalci kljub razdalji veliko skupnega.
Petinštirideset minut, ki so nam bile na voljo, je kar prehi-lr<ï minilo in prišel je Čas slovesa. Ciostom smo v zahvalo za
obisk in zanimivo uro, ki sojo preživeli z nami, poklonili darilo. ki so ga učenci izdelali pri tehnični vzgibi 1er pecivo, mid katerim so hill še posebno nav-dušeni.
Ib je bilu za vso prisotne pri-
jetna izkušnja in upamo, da bomo v prihodnosli deležni Še kakšnega obiska, ker smo se v.si naučili nekaj novega.
■ Urška Zupančič, 8.a
PetoŠolci OS Šmartno ob Paki smo bih v dneh «xl 7. do 11. januarja v ši>li v i^aravi v Ruški koči na Pt>horju. Skupaj smo preživeli pet čudovitih dni. saj smo imeli vse: lepiî vreme, veliko snega, txllična smučišča, dohro hrano, prijazne spremljevalce, zanimiva predavanja in dejavnasti v prostejn času, nočne pohode, ni>čno smuko, tekmovanje v veleslalomu in sankanju, veliko zabave, smeha ... Več ne bomo naštevali, ker bi nam zmanjkalo prostora ...
1 Ivala vsem. ki ste pomagali, dei nam je šola v naravi odprla pot v kraljestvo narave in prispevala k bogatejšemu, srečnejšemu ler astvarjahiejšemu otroštvu.
Pet čudovitih dni
Mnenja in odmevi
Vsí Sť spreminjamo...
( *eprav je g. Sever v svojem prispevku napisal, da ne ^cli polemizirali z mano, jc v [sli sapi naštel vse, kar se je v danem trenutku porajak> v njegovi glavi, ptwezano z mojim imenom, 'lo ni seveda nič slabega za «sUwenske ga tle mokrala« njegovega proíila. Prav je, da ima svoje mnenje» in prav je. da ga javno izraža. Polemika s piwlan-cl. ki niso ukrojeni po njegovi meri, jc seveda n ujno zlo v črisu priprav na volitve. Rc^^vje, vsi se v življenju spreminjamo. Cni holj in drugi manj. Eni na boljše, drugi na slabše. Tudi gospod Sever, kije šc deset let nazaj poudarjal svojo nesirankars(vo,je prisial v stranki Janezji Janše in se skupaj z njim prelevil iz socialdemokrata v slo-veaskega demt^krata. Glede mojega spreminjanja in aktivnega delo vanja v politiki pa le loliko. Leta deveidesei nisem padel z neba. Pred lemscm predsedoval ZSMS Stara vas. bil sem podpredsednik /.SMS Velenje in član predsedstva /.RS-SDP Velenje. Od leta IW1 dalje v vlogi profesionalnega tajai-kasiranke. ki sem ji pripadal, in la poklic sem opravljal do [eta 1993, ko sem postal sekretar Izvršnega sveta SO Velenje, lakral torej, ko so politiî^ni somišljeniki Franca Sever]a zapustili ol^insko upravo. Vsekakor nisem politik, ki misli da se jc zgodovina zaccîa lela 19^0.
Njegova trditev, daje bil on tisi t, ki je pred leti edini opozarjal na polrebnosi posodobitve eeslne povezave, pa je ralilo za lase privlečena. Predvsem glede lega, da smo njegovim predlogom nasprotovali. Le kako bi lahko človek, ki 2 vjdom nima večjih težav in se že nekaj let vozi na lej preobremenjeni cesll nasprotoval ugoto-
vitvi. da so ceste slabe. Pc^leg tega se je v preteklih letih cesia vseeno obnavljala. Morda pa so odgiA'or-ni slikali glas vpijoCega v dolini in njegove želje vsaj delno usIiSali. Naša skupna prizadevanja za posodobitev obstoječe cestne povezave Vclenje-Arjavas pote-ki^jo naprej. Prav tako prizadeva-njaza liitro cesto, ki bo iiašo dolino navezala na aviocesini križ. Morda bi bilo pri tem projektu smiselno združili moči.
Glede finančnega nadzt^ra investicije vodovod v Vinski Gori in tudi mojega nepristajanja na usianovitev preiskovalne komisije le nekaj besed. Finan^^ni nadzor naj opravi nadzorni odbor, ki ga vodi predsednica, imenovana na predlog opozicijc. Poznavajoč njeno dosedanje delovanje sem irdno prepričan v k\'ahteten nadzor. Ta je nujen že zaradi obsega investicije. Sicer pa te zgodbe ne razumem najbolje. V Vinsko Cioro smo že in še bomo vložili veliko sredstev iz občinske-
ga proračuna. Za investicijo, s katero v kraju nihče ni zadovoljen. Zakaj ljudi silili v investicijo, ki je ne želij(íV Morda pa le ni vse tako Črno, kol nam želi naslikali Franc Sever, ki običajno v svoji tehniki slikanja uporablja le dve barvi - črno in belo.
Se boljša je njegtwa naslednja ugotovitev. Franc Sever, član Svela Meslne oWine Velenje, predsednik krajevne skupntwii in predsednik občinskega odbora SDS Velenje je strokovnjak. Ione Brodnik. ki že več kol deset let strokovno vodi področje gospodar-skili javnih služb v Upravi M( >V, pa je zgolj pristranski politik.
Naj mi bo ob koncu dovoljena 5e ugotovitev, da naslov pogovora z mano, ki je bil objavljen v lodniku Našča.s. ne u.«5tre7a pcw-sem leksiii. ki je v njem zapisan. Dejal sem, da je referendum poraz polilike in ne političen poraz,
■ Bojan Kontič
lUBfitna cusiltcama Cangua
U
KOMUNALNO
PODJETJE
VELENJE d.O.O.
Koroška cesta Z7A3 3320 Velenje
PE ENERGETIKA
Tel.: 0^8951256
PE VODOVOD
IN KANALIZACIJA
Tel.: 03/8891420,03/8891400
POOREBNO POKOPALIŠKA
DEJAVNOST
Tel.; 03/891 91 53,03/891 91 54 GSM: 031/041 390 138,031 375 041
V primeru reklamacij glede obračuna pokličite:
Za individualne hiše:
03/ 89611 50 ali 89611 52
Zabloko^o gradnjo:___
WSářil 46â[î896ïi 48 Za industrijo: 03/89611 44
Mestna cvetličarna Langus v središču Šoštanja, ki sta jo p^Iânjl teden odprla Brigrta in Tomaž Langus l2 Topolšíce, je v mesto prinesla pomlad. Tako drugačna ie. Poživi, ker stopa v korak s časom. Kot bi Piiša nasproti Kajuhovega parka čakala, da kdo vanjo vnese to, kar sta prinesla Langusova. »2 njo sva uresničila želji, sva jo v sebi vsak zase, nosfia že dolgo,« pra^a preprosto. Z Langusovo tilšo v neposredni bližini, Mestna cvetličarna Langus, nima nobene zveze. Kaj pa s slikarjem Matevžem Langusom, tislim, fO je poslikal Ijubllansko stolnico in napravil portret Primičeve Julije? »0. ja. Z njim pa! To je bil moj prapra ded,« pravi Tomaž.
Dostavljamo 24 ur, piše na vizKki. S klicajem na
koncu. »Kar pa seveda ne pomeni, da nas pokličete ob enajstih zvečer In naročfte šopek za čez pol ure. O tem se je treba do<)ovorilj prei. Recimo dopoldne, potem nI problem,« se nasmejeb, ko ju povprašamo po tem. Dodata, da je dostava do 10 kilometrov brezplačna. Poravnate le naročeni aranžma. Ponudba pa je široka: daritnl program, šopki, lončnice, pon}čna in žalna llorístíka, sveče, aranžiranje daril, Izloâ In prostorov ... Tudi svetovala vam bosta z veseljem, napisala kako voščilnico, listino ali diplomo. Tomaž obvlada šest pisav. Ne bosta se branila kvečjemu vzela za izziv zasaditev parkov, vrtov in grobov. Pri njiju, v Mestni cvetllčami Langus, cvetie spregovori, če ne verjamete, pa kdaj preveritel
+

107,8 MHz
11
R/^DOJQKO iOS C^s®p0500l
Glasbene novičke
Mladi
V radijski rcdakciji smo prilrdili urcdnici Miri Zakošek, da je ircba v programu več prosicra namenili mladim, osnovnoSolccm. D<i je treba več reportaž. Da se na §o]ah veliko dogaja, da jc vredno, da so z dogajanjctn seznanjeni poslušalci, predvsem pa, da osnovnošolci sliSijo, kaj sc dogaja drugod, kako drugod leče življenje in mladosl.
/a zacelck smo povabili v radijske prosiore osnovnošolce Karla Destovnika - Kajuha ŠoSianj. Upam, da sle jih včeraj (sreda) ob I8.h slišali! MMk Hudournik, Eva Sr^ber-njak. Borut Hril)«rnik in Lea Babulč, ki so s
seboj pripeljali ravnatelja Darki Meniha, so kar sami pripravili oddajo. Tako, da strmiš. Smo se kar malo usirašili. Ne bo dolgo, pa nas bodo zamenjali. Samozavesino, pripravljeno, premišljeno... Vsaka beseda je slala na mestu. In lakih bisonw, kol na tej Soli, je na vseh veliko. Tako kol jc neizmerljivo bogastvo vsebin, ki se vnjih dogajajo. Osnovnošolce bomo vabi-h ^ naprej. Tudi nas zanima, kaj se dogaja v šolah.
Proslor pa jim namenjamo ludi v časopisu. Mladi dopisniki poročajo o najrazličnej^h stvareh. Včasih so bolj zagnani, drugič manj, včasih je dogodkovveliko, drugič jih skoraj ni, Pišile lil poročajte, kaj se dogaja pri vas, pa vas vabi časopisni urednik Stane Vi»vk!
■ mkp
eáfo
na kraflko •••
kii\(;sT()[\
Predstavljajo se z novo skladbo, tokrat z balad-no obarvano, česar od avtorjev pretežno poskočnih poletnih uspešnic nismo ravno vajeni. Naslov skladbe je Luna nad obalo.
3\N i'ij;sri;]NJAK Na predvečer praznika zaljubljencev - Valentinovega bo nastopil v velenjski Rdeči dvorani. Skupaj z njim bo nastopil tudi lirvaški lomilec src Oavor Radolti s skupino Ritmo loco.
6 P\CK (UIKIJR Skladba Hip hop harmo-nika, ki jo je velenjski raper posnel slojpaj z mojstrom harmonike Robertom Goterjem se je že po dveh tednih zavihtela na vrh lestvice Stop pops 20.
AI.YA
Mlada pevka Alya, ki prihaja iz Zgornje Savinjske doline, se je v tretjem krogu evrovizij-skega predizbora s skladbo Fluid uvrstila v finale, ki bo 15. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
VVN l-OVI^' CKI^II^AIrS 12. marca bodo ponovno nastopili pri nas. Po nastopu na Rock Otočcu pred leti bodo tokrat razveseljevali občinstvo v prestolnici, ko bodo koncert odigrali v dvorani Tivoli.
KKi FOOT iVIAMA Mesec marec bodo bolj ali manj preživeli v studiu na snemanju skladb za novo ploščo. Pet posnetkov že imajo, a za zdaj gre le za demo verzije.
Znani vsi finulisli letošnje
Minulo nedeljo, L 1'ebruarja, so po končanem Še zadnjem, čeirlem predizoboru sklad l> za slovensko prcdsiavnico na evro-vizijskcm Tcstivalu, dokončno znani vsi Hnali-sli. Neposredno so se v zadnjem predlckmovanju v finale po glasovanju televizijskih gledalccv uvrstile: Rebeka Dremclj (Ne boŠ se igral), Maja Slntinšek (Slovo brez mej) in Rožmarinke (Kllšc). Poleg teh pa je sirokovna žirija izbrala še šliri izvajalcc a vseh predizoborov, ki bodo prav tako imeli pravico nastopili na finalni prireditvi 15. februarja na Gc^Kspodarskem razstavišču, ko bomo dokončno izbra-
nagrajence za hii leta, največkrat predvajano skladbo in skladbo po izboru glasbenih urednikov sedeminiri dese tih radijskih ptviiaj, ki so sodelovale v projektu SRF Nagrado Slovenskega radij-
li slovenskega predstavnika za evrovizljski nasiopv Turčiji. To so: Ylcnia Zobec (Tvoj glas), Prava stvar (Junak), Tutio Fur-lanič (O, *^enskc, ženske) in Marijan Novina (Svet se vrli nazaj).
I\agrajen( Í SRP-a
30. januar - V mariborski Festivalni dvorani Lent je potekal zaključni del prvega fesliva-la SRF, na katerem so izbrali
skega festivala po izboru ol'>činsK'a,srf za hil leta,je prejela skupina Tabu za skladbo Divje, srf za naj-vcčkral predvajano skladbo si je prLsluî^ila Karmen Stavcc s pesmijo Lep poletni dan,srťpo izboru glasbenih urednikov pa je pripadel skupini Shiddharta za skladbo Napoj. Občinstvo je zmagovalno skladbo izbiralo prek dopisnic, sms sporočil in intemeia. Srf za največkrat predvajano skladbo si je prislužila pesem, ki je na lestvicah največkrat predvajanih skladb dosegla največ prvih mest, srť po izboru glasbenih urednikov pa je prejel izvajalec, kateremu so glasbeni uredniki pri-druženili radijskih postaj dodelili največ točk.
At oni k: kilten pred razpadom?
Britanska dekliška pop skupina Atomic Kil-
len naj bi bila po pisanju britanskih rumenih medijev lik pred razpadom. Kot pl^ tabloid Sun, naj bi se Članice Liz McClarnon, Natasha Hamilton in Jenny Frmi po koncu turneje februarja razšle, ilamiltono-va. ki je nedavno rodila prvega otroka, je kot vzrok za napovedani razpad skupine navedla, da je stres matere in pop zvezde hkrati zanjo preprosto prevelik. Drugi dve ČlaJiici zasedbe Atomic Kitten pa naj bi prav lako prenehali peli in nc bosta iskali nadomestne pevke za ilamiJ-lonovo. Njihova uspešnica na glasbenih lestvicah z naslovom Whole Again je bila leta 2001 ena najbolje prodajanih sinkov, zdaj pa so prav tako zelo popularne s skJadbo Ladies Night. Skupino je zaradi materinskih obveznosti že leta 2001 zapustila Kerry McFadden. (STA)
R. kelly se nc sme prihli/ali ^lichaelu Ja<ksonu
Ameriški pevec R. Kelly se po odločitvi si>diŠČa ne sme več približevali pop pevcu Michaelu Jacksonu. Oba glasbenika .se bosta namreč morala pred sodii^čem zagovarjati zaradi obtožb, da sla spolno nadlegovala otroke. Kellyja obtožujejo 21 prckrákov v zvezi z otroško
pornografijo, eden od videopos-netkov ga prikazuje celo pri spolnem odnosu s štirinajstletnikom. Jackson pa je obtožen zlorabe mladoletnika. Kelly» ki je nominiran za glasbeno nagrado grammy,se je želel udeležili podelitve, ki bo februarja v Los Angelcsu, vendar zaradi odločitve sodišča ne bo smel odpotovali ija, čeprav udeležba Michaela Jacksona na podelitvi ni napovedana.(STA)
Končno v svojih prostorih
šaleški študentski klub se vrača v prostore v Rdeči dvorani in vam že ta vikend ponuja tri dni popolne zabiive. V peiek bo svoja vraia odprl kino, in sicer si boste ob 20.(X) lahko o^edali sloveaski Gim Moj ata socialistični kulak. V soboto se bodi'i ob 21.30 uradno otvorili proslori. Po kratki predstavitvi deia ŠSK-ja bo z<i zabavo poskrbela hrviiškii skupina Urban. V nedeljo pa lu^za kulturne sladokusce pripravljen kullumi program.
Zabavali se bomo ludi prihodnji vikend, ko bomo praznovali dan zaljubljenih. Na dan vseh Valentinov in Valentin vas SŠK vabi v Restavracijo Jezero, kjer bodo za vas pripravili noro zabavo z gala večerjo in kislo juho v zgodnjih jutranjih urah. Za dobro razpoloženje bo skrbel Classic bend, z obiskom pa vas bo počastil sam Elvis Presley, /abava, za katero boste odšteli samo L500 sit, se bo začela ob 19.30 uri. C?e ste zaljubljeni ali pa bi to radi postali, pokličite Matjaža (041/602-986) in si rezervirajte svoje mesto na Valeniinovem žuru.
■ Katja K.
llKliAfVi(4v IVItadlnskem c enlrn
Po tem, ko je bil Mladinski center Velenje zaradi prenovo Rdeče dvorane dalj časa zaprt, bo to soboto, 7. februarja ob 21..^0 uri, spel odprt svoja vrata tudi za konccrtne dogodke. Sezono bodo v organizaciji
veliko nastopali po vsej bivši Jugoslaviji in tudi tujini. Zaradi vojne na HrvaŠkem in velikega zanimanja publike je Lau-fervzačetku devetdesetih pogosto nastopil v Sloveniji, vendar je kmalu po izidu ireljega albuma skupina razpadla. Urban, glavni teksiopisec in soavtor glasbe, se je odločil za sámo-
vi a leškega Študentskega kluba začeli z nastopom znanega in odličnega glasbenika z Reke Damirja Urbana.
Začetki njegove glasbene kariere so lesno povezani sskupino Laufer, kije nastala leta 1986 na Reki. S svojimi nastopi so hitro osvojili srca publike, ne pa tudi založnikov, zato so predvsem
slojno glasbeno pol. Okoli sebe je zbral najboljše reške ^asbe-nike in z njimi leta 1996 posnel svoj prvi album Otrovna kisa. Z novo glasbeno podobo je naletel na zelo ugodne kritike In še razširil krog poslušalcev. Dve leti kasneje je posnel ncwl album /xna dijete in osvi^jil skoraj vse možne hrvaške glasbene nagrade. (vstopnina 5lKI SIT)
K.O.S.E. v klubu 1VIAX
V prenovljene m kJubu Max bo v	7. februarja«
nastopila glasbena skupina K.O.S.E. V originalni zasedbi nastopajo že od leta 1998, na svojih nastopih pa pred« stavljajo svoj program večinoma amerišk^a in ani^leškega ročka. Od svojih ziičetkov je skupina odigrala 2e skoraj dvesto koncertov, za sabo pa ima tudi dve krajši turneji po BiH in nastop v ZRJ. Čeprav skupina, ki sicer nastopa v tričlanski zasedbi (kitara, bas, bobni) na koncertih preigraVH izkUučno rock hite dru},;ih avtoijev, seje tudi sama preizkusila na avtorskem področju. S skladbo Moram dobit je bila prect^i us|)e§na na domačih radijskih pusta« jah, skladba pa je bila na Radiu 'IViglav izbrana celo za popevko tedna.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
izbor poteka vsako soboîo ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18.30.
1.	SCOOTER-JIggaJIgga
2.	VESNA PISAROVIĆ-Dolje na koljena
3.	STAClEORRICO-MoreToLiíe
V tokralnem glasovanju za pesem tedna na Radij Velenje je največ glasov pobrala nemška techno pop skupina Scooter, fd se s skladbo Jlgga Jag-ga po krajšem zatišju vraća na svetovno glasbeno sceno. Nemški trlo sicer prav letos praznuje deseto oblet* nlco delovanja, toliko časa pa je tudi bolj ali
man) svetleča zvezda stalnica na # nebu evropske dance glasbe. #
F ■ ~
■ LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/ 26-26-26
Takole sle glasovdii v nedeljo, 01.02.2004:
1.POGUM:	Pogumni stric
2.VITE2I	POLK IN VALCKOV: Polka dveh prijateljev
3.	MLADI DOLENJCI: Mladi Dolenjci
4.	DAN IN NOČ: Greva na kavico
5.	DVOJČICI V+V; Kuharica
Predlogi za nedeljo, 08.02.2004:
I .MUDI PRIJATEUI: Veseli poštarji
2.R0GLA,	Furmanska polka
3.RUBIN:	Franci in Nežka
4.	S LAK: Dolge noge
5.VAGABUNDI:	francka
■ VUi Grâbner
Nos €a$, 5.2.2004, borve: CM K, stran 12
VRTILJAK
Oct' Jožef Kavllf'nik, poslaiuu' v tiržavncm zlmru. volcnlski mcsini svrUiik in nadvse ponosiU Mdov
TIsH. ki Ji}žcfa iUú){\) poznajo, vi^do pove-diUi. da \v ludi zelo vraževeren. Edino tekmo, kt si jo ic pred finalom ojiledal skupai z žem) Jano. so naši izi,'ul)i!l. Od Ncincev naprt^j sla potem sedela vsak zase. In pomagalo ie,
^ Di'aiiko Vrabiř. dr. med., iz veleniskeí?a zdra\sivenega doma. ie bil eden od zdravnikov, ki bi, čc l)i bilo irel)a, pomagali im)kometDa liidi zdravniki dajo nekai na list ep lam zf^orai. ()a {govori \ rabiřeva drža. »Hvala bo^n. da v Velenju kakili posebnih li^žav s poškotibami. ni. Poma^aite, Ijnbi t)og. da t)i nam ludi ^lipa prizanesla! lirujeni pa (anije. fe tiočejo priti dak-e, še ne smolo bili. Tn pomori k' nc poiretHjjeoîo.«
Še en ofe, Si'efko D(íl)elSek. ()t)a njí^gova sinova, sla odliéna n)konKlaša, pred katerima jeňe lepa priliod-nost. Jure in buka. sla řlana Gorenja. Tokrat nista igrata, a nista l)ila daleřod da bi. Jure ie že tiil \pokliean. Pí)mařial je a-prezentanlom pri irenin^ib. Cí)lovo pa bo v prihodnje Dobelškova zgodba Se ena zgijdlia o uspehu. Bodite po/orni!
K«ilcri je pravi v/rok
i/iijiirlja
noanderlalťcv?
Znansiveniki menijo» daje izginotje neandertaiccv, čtovcS-klti bilij, ki so ncki>Č živela oh na:^ prednikih vrel« homo .sapiens, kriv mraz.
Izginotje ncandcrtalccv jc šc danes preccj skrivnostno, saj so pred skoraj 3i 1.000 leti Iz ne povsem /nanih razlogov nenadoma popolnoma iz^niti s področja Evrope.
Najpogosicji^ leorija, ki poja:»-njuje njihovo izginoljc, je. da jih je izpodrinila vrsia homo sapiens. Druga leorija pravi, da jc vrsta pt^dlega uCinkom eksircnv nih klimatskih sprememb.
Medlem ko so znanstveniki razdeljeni na dva tabora, je skupina znanstvenikov z Univerze Cambridge pod vodstvom ITjc-erda van Anděla izpostavila, da so glavni krivec za izumrtje vrste prav izjemno mr/Ie zime zadnje ledene dol>e.
Njihova ŠUidija nakazuje na to, da nc an der t aid niso imeli primernih oblačil in tehnološkega znanja, da bi sc lahko uspeSno spopadli z mrazom. Poleg tega obstajajo dokazi, da bi zgodnji ljudje skoraj utrpcU enako usodo.
Skupina arheologov» antropologov, geologov in klimatologov je zbrala niz novih dokazov o iivljenju pred 20.(31)0 do 40.000 leti.
Analize ledene skorje z (iren-tandije so pokazale, da je klima v Evropi v obdobju zadnje ledene dobe izredno nihala, k: prav
posebej v obdobju pred 7UJX)i) in 20.000 letL Ledena obdobja so mtro prekinjala topleji>a obdobja. i ako so sc pt)vprcčne tem-peralure v enem .samem desetletju lahko dvignile za nekaj stopinj Celzija. Svoje ugotovitve so nato podkrepiU Se z analizami ostankw manjlili živali, pe ledov in lasilov, s čimer so dokazali, daje imela kJima v tistem obdobju izreden vpliv na rastlinski in
ja in kdo ve, morda nobena izmed vrst ne bi preživela, če se ne bi pi>javila nekoliko napred-nejî>a vrsta modernih ljudi.
Fo/íllvťii vpliv (lomili ill psov na oiroko
Studija je pokazala, da se otro-ei, ki imajo psa, veliko tep^ obnaSajo. imajo več motivacije in so uspe.šnejii v Soli kol oiro-
l\a Moridi prvi nudistirni kamp /h kr.s< anskc vernike
Na Floridi bodo aprila odprli prvi nudistični kamp za krščanske vernike. Novodobni "raj", ki so ga pííimenovall Narava, se bo razprostiral na približno 100 hektarjih v bližini Tampe, obiskovaleem pa bo ponujal nameMiievv500bungalovih In

živalski svet. 'lako neandertalci kot zgodnji ljudje pa na te učinke nikakor niso bili imuni.
Neandertalci s() se z nizkimi temperaturami, ki so se pozimi spustile tudi do minus 10® C soi">Čali tako» da so se iz severne Evrope pomikali vse južneje. Vendar pa so znanstveniki ugotovili, da sc pivi moderni ljudje, ki so se pojavili v obdobju pred približno 40.000 leii, prav Utko niso bili spi>sobni soočiti z mrazom. Zalo so se tako kol neandertalci tudi oni pomikali v južnejše predete Evrope.
Oboji so se borili z mrazom in vse boij omejenimi viri preživei-
ci tirez njega.
Nemški psiholog Reinhold BergJer z Univerze v Bonnu, ki je izvedel i5tudijo, je povedal, da je otroke, še prav pasebej je to vidno pri dečkih, ki odraščajo v družini psov, veliko lažje naučili discipline. Tako je v namen Sludije ob pomoči .sodelavke Tanje l loff izprašal matere po obnašanju njihovih otrok, starih med 13 in 15 let, ter po iLspc-hu v
Polovica izmed njih je imela psa in izkazalo seje. da so olrt)-ci, ki imajo pse, precej uspeSneji5l v kvVu saj jlii večina v povprečju dosega viSje ocene od otrok brez psa.
Poleg tega je Bergter prepričan, da sprehajanje ali hranjenje psa pri otřev ill zbuja občutek mollvacije kol tudi močan občutek odgovornosti.
hotelu, pa tudi bazen-ski kompleks In cerkev za vse vrste krščanskih obredov. V kampu bo zapovedana golota, pri obredih pa bodo verniki lahko izbirali med Adamovim kostumom in obleko. "V Bibliji, ki nas vodi pri tem pa>jeklu> je mogoče najti 40 odlomkov, v katerih je omenjena goloia." poudarja eden od stwiagateljev Bill Martin, ki dodaja, da bodo v Naravi dobrodošli pripadniki vseh kràiansklh kičin - baptisti, katoličani, protestanti, Jehovine priče in drugi.
Podjelnl pohrisli /vabili lalove na limaiiiee
Avstralski policisti so v iznajdljivi akciji prijeli več deset tatov, ki so jih dt^besedno zvabili na limanice. V me.stu Wol-longong v avstralski zvezni državi Novi južni Wales so poll-ci.sti "odprir** lažno zastavljalnico, v katero so naj razi ič nejiti tatiči kar sami prinašali ukrade nci blago. Policija je tako odkrila kar 3000 ukradenih predmetov, ki so jih vlomilci zastavili, da bi si kupili mamila. "Ker vemo, da je večina vlomw in latvin povedanih s problematiko zasvojenosti z drogami, moramo Iskali vedncî nove metode, kakopre-kiniti to povezavo. In ta metoda je bil lep primer, ko nam je 10 uspelo," je pojasnil vodja policije v Novem južnem Walesu, Terry Cbllins. Policija je sicer zastavljalnico s pomočjo zavarovalnic vodila kar št iri mesece, zbrala pa je dovolj dokazov za 150 ovadb bodisi zaradi piwedo-vanja ukradenih stvari boduli irgtwanja z mamili.
1^7 MHz FM
Dobro delo
m\ kdo mV, da tia^i pasland iuMiar(xll|<) tilf ilobtri^a. \ /^Klnlih dtK'h sntost liihko na
nnzonjo oghvtall. kil \o "luiivdll" nas [joslaiwr Joži'f Kiivllćitikl
Korak naprej
kîtiil) vsem kii-tl^'iilin {li>^a|;jn|oui okoli NíJmu' pr<í\1|o. tla snio \ V<'l(ni|u pti Icm \<'ml<ir1<' ti<imiill korak drilji*. Včnsili so v Nainl knji^' priKlainlj, zda) |ih hodo lo poíH)jaÍl! V'kiJlni /,<)pos!n)i jih biKlukćn' <la[>ill!
Na krilih
\o[c[]\[i sr alK'ta so soC poHa Z(Ja| 1)0 nninni' tahko letelo mWui zmagam na|>mil. sn\ inia-|o tudi iia|tH)l|še evitjpsko ki1lo. Da po tispi'^rieni iiasiopn na cni'opskm pťvťtisivo ta ' krilo' Ir bi (HllcUHokani dt^i^am!
Po moško
v obi'liii /.upniiie \iik«' so tislatuAlli medolM'Inski ku^lH'Klorni ki {^a bo vodila S<Mi|a. Siii^lin. da t)i \Sfi) konkitiiu) (loiaMUKSi lUJi izvajîih jimhscm rtiikAkl!
Mlade misli
Mladi na otro^klli ])a[ia-(íinnih vsako leto poNitlo vvliko zjviih litlsll in (bv^i-iif'lo \ |)ř*'iH'katťrl w'i^iV pi'iihloï», \ kíij kot »M t(^h [>i1mri1h kaže, rla so odr.jsll Zťhi nepíKslusnI,
Misli starejših
Ji'9.0 u-s. (lij nI lopo. \Qi\ \spsi' v\elen}n <!ofiaia. a tilaviio [tMÎa \.\\IAšo stoli!
Smreka
LiíMSko \ToC(' [«lii'ije nioťno pospešilo razvoj lul>a<lar|n, ta i)a leiink^li Izrnliia Vfllko sniivk. OomtefiîTilskû Snirx^ka sc "suši" z^iradi řisio druýilh vzt'okov.
Navdušenje
Tit|l rokometn^i lii dni^l tiilej. ki so nie<l evix>|>sklni pi'vetisl\oiii oblskiill \eieii-|e, 80 bili nad ri|lio na\-(InšPnl. Xekateit spra^tijt^ jo. kila) iMxio naft svojim nM9^ioin lako navd tiše lil ttidl \Heoj<Viiil. A oni morajo hi žheiistalno!
Dobra rešitev
Do zol)ozxtivnsl\enjji iunlHilaiit v veleïi[skein ZI) 1)0 riiogo^t» \\\i\\ /dvl-
T(» te dolina ivájlev: zíiradl slralin pt\xi vilarijein iioa|o iiiiio-^ tnde nogr in po siofmicah tc^/ko h<Ml)jo.
Lepo bi bilo
R<» hI hllo lepo. ve hI hifi ktkij tudi poslanci i<'iko enotni kot so t>lli ix)konielni iianiafl.
EURO 2004
13
Zlato-srebrna krona z velenjskim draguljem
v lijul)liani se je v nedeljo konralo (I evropsko rokoMK^lno pi'vcMislvo z^i rnoške. ki je rned (^vropski^ in svi^lovne rokoííHlíK^ wlosi-le poiK^slo ludi slovensko izbrano \rsí(> - Vid KavUenik sanjskinn niošlvu
l/hranci 'lonola llslja so ves Cas prvenstva razveseljevali In nav-diušťvalj vso Slovence, na koncu pa dosejjli najvcCji uspeli, ne le v zgodovini slovenskega rokometa, temveč brez dvoma ludi doslej največji uspeh siwenskega ekipnega Sporta.
S sijajnimi igrami so si priigrali srebrno medaljo, ki ima za večino Ijubiieljcv rokometa v drŽavi zlasli lesk. / njo si namreč zagotovili neposredni naslop na naslednjem evropskem in svetovnem prvenstvu, in kar je sen slehernega Sporlnikii na svetu - slovenska rokometna rcprezenlan-ea bo avgusta v glavnem grškem meslu Alcne sodelovala tudi na leio}>njih olimpijskih igrali.
Čeprav je tnla za izbrance 'Ione-ia Tislja zelo pomembna vsaka zmaga, pa jim bo ostala najdražja zmaga nad aktualnimi svetovni-mj prvaki iirvati. Ne le zaradi tekmovalnega in siccrSnjcga naboja v meijenju moči s sosedi, temveč zaradi tega, ker st) si z njo zagotovili naslop v finalu l Nemci in. po porazu Dancev v drugem ptOfmalu, dokončno ludi nastop na i'limpijskih igrah,
Naši fantje so na tekmi s Hrvaško, kot na vseh prejšnjih, poka/ali izjemno hojeviiost in nepopustljivost, na igrišču so pustili srce in dosegli sanjsko zjiiHgo- NoSeiii na rokah čudovitega občinstva, kije tivolsko lede-no-vročo dvorano napolnilo do
zadnjega količka, kar 6.500 gledalcev je bilo v njej.-SO prepričljivo in zasluženo spravili na kolena svetovne prvake.
Razpoloženje med tekmo in po njej je bilo enkratno in nepozabno, vložek je bil i^emno velik in izkupiček sanjski. Kol na prejiUijih tekmah, je ludi na tej blestel mladi reprezentani iz Velenju Viti Kav(ičnik. ki je v hrvaško mrežo neustavljivo nasul èest golov in bil ziiova najbolj.^i strelec'l isljeve vrsle.
Za veličasten dosežek so bile pomembne vse zmaue. od uvodne v Celju proii Cehom, do zadnje v finalu proti Nemcem, /ailvvelikem finalu nu.^i fantje niso zmogli Še enkrat prekosili sami sebe. nemški rokometasi so bili §e v drugo na tem prvenstvu bolji>i. a se je na^im poznala ludi utrujenost po prejšnjih sedmih tekmah. A niso niti pt^mLs-1111 na kakšne izgovore, priznali so premoč nasprotniku- in se veselili srebrne kolajne z zlatim sijajem.
Ljubitelji rokometa v Velenju in.Salei^ki dolini Sit bili ob čudovitem razpletu Še dodatno navdu.šeni, saj sla dres rcprezcn lance ptm(*>no in srčno nosila poleg
Srebrna medaija z ziatim leskom
Zoran Jankovtč, predsednik organi* zacijskega odbora EURO 2004:"Tone Tiseij ne najboljši trener na svetu!"
Vid Kavtičnik: »Pokal za najboljšega delim s soigralci«
Vhl, kahitst -io ohřítiki s srebrno medaljo okrog vrain ?
»Enkratni in neponovljivi. Mogoče se šc niti ne zavedamo, kaj .smo naredili. Ampak, lo bo vedno z nami In v nas, vedno bo nase, tega nam niiiče ne more vzeti.«
Zrno do zrna ...
Vsťviio. síe zoeiovofjni s »saiuo» srehnio nwMio? »Vsekakor. Re.s prišli na finalno lekmo zato, da zmagamo, a nam ni uspelo. Ne glede na [it smo neskončno veseli.« Kako íorťj oc^njujiiefinalno srečanje / Ste se mor» da preveč izčrpati proii fln-aiom? «Nismo se izčrpali, proti Nemcem smo skušali dali vse od sebe. a nam ni uspelo. Nam bo drugič. Ob naslednji priliki gremo na zlato medaljo, ludi na olimpijskih igrah. 'Ibkrai so bili nemški
rokomelaŠi boljši - kapo dol. Prvenstven je bilo sicer zelo napornt), ampak, če hočeš osvojili medaljo. mora.Š zdržati.« S svojo m h Josi jo m igrami ste ovrgli trditev m la-dwđ je neizkuŠaiasf. I'i)kozalo se je^ da kifor zrta - Je lako?
»Pri lem se mt^ram najprej zahvalili soigralcem, Oni so ^^pravjIi veliko delo, jaz sem samo pripomogel, kolikor znam in morem. Hvala tudi trenerju, ki mi je dal priložnost, sam se samo igral po svi'ijih močeh.« To je hitn vase prvo čtawko veliko Iehiiovanje, od kod torej izkušnje in taksna saniozavesi'/ »Po izkušnjah ravno nisem med najboljšimi, vedel pa sem, da lahko igram ludi proti najboljšim in uspelo mi je.« Gledalci so na vsaki ďhni čakali, da hosfe »e/ď plo<lirali.«< kol hi hili stroj za Zadetke? »lega nc vem, vem pa, da sem dal. kolikor znam in zmorem.« Izhrani ,sřť Mi za najhi>lj^ desno krilo in s letn san-Jskosidnieň('opnvnKt\a. Kakšni so ohCiitki pri (lin? »roga niti v najlepših sanjah nisem pričakoval. Le dobro sem odigral in s pomt^čjo soigralcev aspel. Fenomenalno, kaj naj še rečem! Pravzaprav niti še ne vem. kaj sem dosegel, vsekakor pa so moji soigralci del lega uspeha, oni so zaslužni za vse. Ce bi labko ta pokal razdelil, bi v.sakemu soigralcu podaril kos.« Tako /itlad. pa takoj mad najboljšimi v Evropi? »Pc^plačan je ves moj trud. vnaprej l)i>m delal Še bolj. Predvsem hvala mojemu očelu, ki mi vedno stoji ob strani, me spodbuja in na vsaki lek-mi bodri.«
Z Gorenjem imate pogotlbo do konca (e^ prvtjH' stva in se za naslednje. /Maj si vas želi vsa Evro* pa. Kant vas vfxJtjo íeije? »iega pač ne vem, odločil se bom. ko bo prišel čas za vo- Zdaj sem do leia 2006 član RK(n^re-nje in dokler bom lu. bom dal vse kar znam in morem.«
PoMíiialť:
Slovenija • Hfvažka 27 25(15 13) Darekâ • Němčila 20:22(11:11) Za 3. me$lo: Dansks • Hrvaška 31 .27(15:14) Z8 1. mesto: Sk>venija • Nemčija 26:30(10.16)
Končni vrstni red. 1. Nemčija, 2. Slovenija. 3. Danska. A. Hrvaška. 5. Rusija, 6. Francija. 7. Švedska. 8. Srbija in Črna Gora. 9 Madžarska, 10. Šjianija, 11. (^Ška. 12. Švica, 13. Islandija. 14 Portugalska, 15. Ukrajina, 16. Poljska.
Hrvati so na kolenih, mi pa na olimpijadi
Vid» Kaviicnik ludi BrHnko Bťtlťkovic in vratar Gonizd Škof. In ko so v nedeljo na čudoviti sklepni slovesn<wli razglasili naj-
je več kot ó.CXXl gledalcev navdušeno zaploskalo ob imenu Vida Kaviičnika. Izbrali so ga namreč za najbolj.^ desno krilo prvenstva, s lem pa je bi) uvrScen ludi velimo sedmer-ko. takoimenovano •Ali Stani« moštvo prvenstva.
Nesporno je. da je letošnje evropsko prvenslvo, kol ved-
$ioven5/(o-r)emika pirueta
no močnejše od svetovnega prvenslva in olimpijskega turnirja, v orbiio svciovnih rokometnih zvezd izstrelilo mladega Velenjčana in najniLij.^ga med vsemi v slovenski izbrani vrsii -Vida Kaviičnika. Nesporno je tudi, da je v slovenskem in svetovnem rokometu zasijal nov rokometni dragulj, karso odkrito ugotavljali domači in tuji rokometni poznavalci.
Povsem razumljivo je tudi. da je bil na sklepni slovesnosti v središču pozornosti domaČih in tujih novinarjev in tudi nam je v vročici veselja in sreče povedal svoje občutke. ■ vos, jp
Zagotovo najslajše Čestitike Renatu, Branku in Sebastjanu
Gorazd Skof: »Predvsem moramo biti vzor mlajšim«
Kako srebrnu sanje ocenju je vratar Corazd Skof, kije v srebrni nw7aik prispevat kamne, ne samo kowenvke?
»Predvsem moram poudarili, Jh nasjc bilo 16, Jh na nobeni tckmj ni bilo pomembno, kUo bo igrul in kilo nc. Pomembno jo, daje vsak dal svoj maksimum na igrišču, da je bil srieji in lx>je\'iî, dn smo poslali složna ekipa, da si zaupamo, odraz vsega lega pa je uspeh. Premagali smo velike reprezentance, Francozc, Hrvale, le Nemci so biD dvakrat boljši. Če ne bi bilo nas v finalu, bi navijal za njih. saj jim je di«lej Jlnidni nastop dvakrat spiidlelel. /.daj se moramo dobro pripraviti, saj bomo mtmili dokazali, «Je smo rojeni ludi za velike uspehe drugod, nc samo v domačili dv<'>-ranah.« Je hita najslajša zrnaf>a proti l/rva^, ki je ixfíocafa o medalji iti nastopu fia olimpijskih igrahÝ
»Zame je bila najpomembnejša zmaga proii Francozom. PrejSnj) dan so nam Nemci odiilali lekcijo, kako kaznovati slclicmo napako, ko nasprotnik ni zbran. Prav zmaga proti Franct>zc»m nam je odprla ptil vptîliînak' in spel dala upanje na medaljo, ki smo jo lako i^eleli. /a mene je kol zlaia, Hvala vsem okrog reprezentance, vsi smo bili res pravo moštvo. Zdaj se vračamo v klube, tam moramo pokazati svojo asebnost, bili vzor mlajšim. Za nas v RK Gorenje prihaja Evropa, imamo možnost za
finale, zakaj pa ne!« Menda odhajate iz Gorenja v Pivovarno IjG^o? »Tega nc bi komenliral, niC še ni dokončnega. Med prven-
stvom smo klubske stviiri pusli-ti ob sirani. Kaj se bo res zgodilo, bo znano prihodnji mesec.«
Vsekakor za vas počitka neha,
ztlaj vđ.v čakajo Ihriugalci?
»PoCitka res ne bo. Pred Portugalci že v soboto gt«tu-jemo v Novem mestu na lek-mi slovenskega pokala. Pričakujem, da z uvrstitvijo med Sliri ne bo večjih težav. O p<irlugalskem Sportingu asebno nc vem .^e nič. upam, da imamo posnetke njihove igre. Ob tem se moram posebej zahvalili velenjskim navijačem, ki so nas na prvenstvu spremljali p<wsod. Hvala jim. v klubu pase jim bomo skušali oddolžili vsaj z evropskim pt^I-finalom.«
Branko Bedelcovič: »Olimpijske igre so enkratno doživeti e«
('e^itke za brifjauino igro in uspe/i naše izbrane vrste velja-jo ft4di Hranku BedekoviČu. »Hvala, vendar to medaljo zasiužimovsi,kismost>dekiva-li na pripravah in na prvenstvu. Dokazali smcv da smo prava
skupina, pravi kolektiv, da držimo skupaj ludt v slabili ire-nuikih.saj tudi ob slabših igrah ni^mo padii, kol se je lo dogajalo v preieklosti. fe bomo delali tako tudi naprej, se bomo tudi '/. naslednjih velikih lek-movanj vračali z aspehi.'-Prx'iê dastej Je reprezentanca iidif^la owmtekaft xflpored-Je hil psihični lelestii napor httd? »Napori in pogoji so bili za vse enaki, lu ni izgovora. Razlika je samo v lem, česa si kdo bolj želi, kdo ima večji rrioliv.
Mi smo imeli ogromen motiv, saj nas jo prN'ensîvo popeljalo na naslednja velika tekmovanja, imeli pa smo za saK"> čud(v vilo publiko, vso Slovenijo pravzaprav. Enosiavno si nismo mogli in smeli privo.ščiti, da nc bi pokazali vsega, kar zmoremo.« Vsaka tekma je imeta svojo drai» je hila največja proti Francozom, Ilr^'a^om? »Pred vsako lekmoje trener dejal, da jc prav ta najbolj pomembna- Sli smo iz tekme v tekmo, vsaka ločka je bila zlata vredna. Tudi oslale ekipe so bile utrujene, pesiile st^ jih poškodbe, kol naSo vrsto. Tega smt» se ziivcdali, vendar smo imeli mi za sabo druge stvari, kar smo izkoristili in dokaziili, da smo prava ekipa.« Kako se veselile avgusia in olimpijskih iger? »To bo moja druga olimpiada. Veselim seje, ni pa veselje takšno, kol pred Sydnc-yem pred ílirimi leli. Upam, da bom med izbranci. Ne glede na lo so olimpijske igre enkratno doživetje, saj med drugim srečuješ vse najl>olj.še svetovne športnike. Za razliko od prejšnje, upam, da bomo na tej olimpijadi naredili dober rezultat. Kar Nmn>, če bomo delovali, kol na pravkar minulem evropskem prvenstvu,«
Letos tudi Švedi
v teh dneh lx> Velenje »»pet sredii^če skwcoskega namizJicgu tenisa, saj se bo od danes do st^hi^te v velenjski Rdeči dvorani odvijalo že 5. Mednanxîno (xlprlo prvenstvo Slovenije v namiznem tcnisii 7x\ člane in članice ter člane in članice do 21 let v ptisamični konkui-cnci in v konkurenci paa>v. Organizxitorji. NaiiiiznotcniSka zveza Slovenije. N TK Tempo Velenje in ŠRZ Rdeča dvomna. prič;ikujejovečkot tekmovalcev in lekmovjdk in 17 različnih tlržav. Prvcn^lv<^ sc l>o z,ačelo v četrtek, 5. tebruoija ob dopoldan, svečana otvoritev prvenstva bi i v petek, 6. februarja ob 16.30 uri, finalni dvoboji pabtxlo na spiire-du v soboto. 7. februaija popoldan. Tekmovanje se bo v velenjski Rdečtdvorjinisiecr odvijalo vsakdan nicd 9. in 21. urv> zvečer. Predsednik leti>šiijega častnega otlbora prvenstva je dr. Slavko Cîalx'r, minis-1er za Šolstvo, znanost in spori Republike Slovenije, predsednik organizacijskega odbora pa jc Bojan Kontič. podžupan Mestne občine Velenje in pi^slanec Državnega zbora Republike Sliwcnije.
Na prvenstvu bodo nast^^pili Številni ixllič)ii in atraktivni igralci in icraike namiznega tenisa, letos bodo prvič med njimi tudi igralci iz Švedske, držjive torej, kjer je Iradicija namiznega tenisa že zelo dolga in države, od koder že dolgo prihajajo Številni vrhunski namiznoteniSki igralci. Bai^e slovenske reprezenlaiice bvxlo na 5. MOPS-tJ v Velenju hranili tudi vsi najboljši slovenski igralci na čelu z Bojanom Ibkičein, na^im najbolje uvrščenim igralccm na svcu>vnih rang Icstviciih (trenutno je tikoli 50 mesta), /ákío organizatori upajo, da bo letos Bojanu uspel veliki met in bo niortla postal cel«^ zinagtv valec tega itimii^a. Na tekmovanju bo nast<ipilo tudi nekaj velenjskih igralcev {Jure in Uroš Slat inšek. Ncnad Bojanič, Miha Kljajič.'lama-ra Jerič in Ivana Zera), zato vabimo vse ljubitelje športa in šc zlasti namiznega tenisa, da si v čim vetjem slevilu ogledajo tekmovanje v Rdeči dvorani in tam btxlriio naše igralce in icraike.
■ dk
Robnik prvak, Peterka razočaran
Člani SSK Ljubno BTCsi> imenitno izvedli letasnje dr/avno prvenstvo za člane ter tekmo /a pokal Coekla za mladince do 18 let in člane na svoji skakalnici s K - 85. Čeprav jc bila udcle?i^a, kljub dru-giičnim napovedim, dokaj skr^>m-na, saj so zaradi različnih vzrokov razen Primoža Peterke manjkali ostali iiiUi najboljši skakalci, se je navzlic zelo hladnemu vremenu na večerni tekmi pt^d žHrtnneli zbralo preko tisoč ljubiteljev smučarskih skokov iz Zgornje Savinjske doline in tudi izven nje.
Skupaj je naslopilo 53 skakalcev i/:2 klubov. Zadmoljstvodomačih ljubiteljev skokov bi bilo golov\> še večje, če bi na koncu astal taksen vrstni red, kol po prvi seriji. S skokom 84 m jo je dobil član di>mačega kluba Primo? Piki. a ga je v drugi v preveliki želji polomil in pristal i*ele na y. mesiu. Ncziidiv voljen je bil tudi Primož Peterka, nc toliko '£ uvrstitvijo, kol z obema skokoma, kol je p*wcdal po tekmi. Preti njojetipravil nekaj skokiwzíí trening, zato je izpustil pi>skusno •merijo, v ki^nkurenci pa je obakrat pristal pri m. Drugega mesta se je zelo veselil mladi .lure Bogataj, konec koncev je ugnal tudi PelerktJ, največje navdušenje pa jc bilo v taboru Mislinjčanov. Najbrž nihče med gledalci, pa veijetno niti sami Mislinjčani ne. ni stavil na 26-let-ncga Cuirazda Robnik«!, ki je bil s «ikokom 82 m po prvi .seriji »šele« Četrti, v drugi pa jc z najdaljšim .skokom R5,5 m zasluženo slavil svoj prvi državni naslov v solo skokih.
Med mladinci je slavil zelo obetavni Z^goijan Primož Rogîi. pred Velcnjčatu^m Ri^bijein Hrgi'>to.
N^jčerjcbil zares zelo hladen, vendar so poleg skakalcev tudi prireditelji fx^skrbeli, tla obiskovalcev ni preveč zeblo, saj so postavili velik Soior. kjer so se premrzli gledalci lahko ogreli, tudi ob zvokih domaČega ansambla.
Matjaž Zupan, glavni trener slovenske reprezentance: »Zelo lepo je bilo p<iglcdati lo tekmo. Videli smo lepe skoke, skakalnica je bila dobro pripravljena in tekma odlično organizirana. Tudi veliko ljudi se je z-bralo in malokrat je na domačih tekmah videli takšno razpolo:?/inje.
je manj.^ presenečenje zmaga Gorazda Robnika, a jc zaslužena. Morda smo od Primoža Peterke pričakovali več. mapak to so skoki, zaradi tega so teknie vedno zanimive, in kiu- prav je, da se tekma včasih tako razplete. Sicer paziime kot glavnega treneija. zmaga na državnem prvenstvu ni najpomembnejša, pomemben je pi)šten boj. Udeležba res ni bila luij-močncjsa. saj smo z nekaterimi sk^alci imeli poseben trening, ker smo bili prej veliko zdoma. Morajo si malo odpočili in napolniti baterije, saj imamo z.elo nalrpun umik. Ýtí v lorck nas za dva dni čaka Bischofshofen. za tem so kmalu na vrsti p*^leii. Naš prvi cilj
ostaja svetovni pokal, zatoje Peter ixtn\a doma. Mora si ixlpiviti in se okrepiti, saj je bil malo btilan žc na Jap^mskem, vendar ni bilo nič hujšega. Najbolje je, da si malo odpočge, se sprosti in nabere novih mixi. da bo /a nasletlnje tekme čim bolje pripravljen.
Gnrazd Rubnlk, zmagovalec: »Ve<lel sem, da sem dobro pripravljen. Vseeno zmage nisem pričaki> val, saj jc bil na vrhu naleta tudi Primož Peterka. Malo sem se ga bal. a sem uspel izkoristiti svoj trenutek. Že v prejšiijih dneh sem tukaj nekajkrat skočil in spoznal skakalnico in izkoristil s"vojo priliko. Državni prvak sem doslej bil v nordijski kombinaciji poziiui 19W in poleti 2íKI().«
Alojz Murko, predsednik SSK Ljubno BTC: »Vesel scm!;ikodi'^rc tekme, brez padcev in poškodb, vesel tudi velikega števila gledalcev, Odliči'ka lokiTia je bila t(>. Čeprav so manjkali nckaleri najboljšt.vcn-darzxtradi tcg:i ni bilo niČ manj zanimivo in razburljivo. Upam, da biimo kmalu povečali skakalnico/ii
Qorazd Robnik Je bií nadvse vesel državnega naslova (vos)
kakšnili 15 metrov do K-9(),«
Uvrstitve-člani: »I. Gorazd Robnik (Mislinja) 228,5 (S2, 85,5). 2. JureBi^galaj 227,5 (83,84,5), X Primož Peterka 224.5 (S.^, 8.^), 4. Rok Urbane (vsi Triglav) 221.5 (84.5, 8.^). .5. Jure Šinkovec (Ilirija) 216 (81. 81i)...9. Primož Piki (Ljubno) 212.5 (84,80-5). 12. Robi ilrciv ta 206 (80,5, 79). 25. Milan ?,ivic 181 (75,5.75), Anžc Obreza (vsi Velcnje)I78 74/. 7J,5), 29. Gašper Juvan (Ljubno) 172Ji (71.75) itd.; najboljša od treh deklet je bila Monika Pogladič iz Mislinje na 3?. mestu, je bila Maja Vtič iz Zabrdja. 50. pa Anja Icpeš (SD Dolomiti).
Mladinci do 18 let: 1. Primož Roglič(Zagoi}e)211(81.5.7g.5),2. Robi Ilrgota (Velenje) 206 (80.5.
79),	3. Sašo lipin (Stol) 204,5 (79,
80).,.	U. Anžc Obreza 178 (74,5, 73,5), 13. Luka Smagaj 158,5 (71.5, 74), 14. Žiga Urieb (vsi Velenje) 166,5 (72,72) itd.	■

NA KRATKO
Pet kolajn za mlade Veleiijčane
Na dvoranskem državnem prvenstvu v Ljubljani za mlaj^ mladinke in mladince sosc predstavniki AK Velenje znovadc^roi')drezali, saj sti osvojili kar pet kolajn.
Mlajše mJatiinke-daljina: 1. Nina Kokot 572; 6t) nu'>virc:2. Nina Kokot y.08; palica:3.PelraPoznič310cm:6() m:4. Živa Kožcljnik8.0y, 7. Maja Mih alinee 8.15; mlajši mladinci: 6(1 m ovire: 2. Nejc Lipnik 8,38: dalj ina; 2. Nejc Lipnik 629 cm.
Pri mlajših mladineili je odlično tekel Uidi pionir Matic Lenart, ki si ga velja zapomniti, saj je na 60 m pritekel v cilj s časom 7.77, kar je cxllično za pioniija. ki trenira sele krajci čas.
Dvoranski miting na Dunaju
Na Dunaju jc bilo prejšnjo sredo dilaviH^ prvenstvo v krožnih tekih. Med mlajšimi mladinkami je na 400 m dobri» tekla Kaja Rudnik, kije z osebnim rekordom osvojila drugo mesto, prav tako z i^sebnim rek<^r-dom 61.W je bila četrta Nasija Kramer, pela pa je bil z 62.20 Sabina Ali-hodžič.
Pri članih je v sklopu mitinga nastopil tudi deseterobtïjec Uros Kobal, kije bil v skoku s palico z osebnim rekordom 465 cm čel rti, kroglo pa je sunil 13.50 m in hil tretji.
Mlajše mladinke bodo žc v soboto prav tako na Dunaju nastopile na državnem prvenstvu in pričakujemo, da se bodo varovanke treneija Popctrova znova dobn> odrezale.
Mošnik in Puc dobra v Italiji
Konec januarja sta se odprtega prvenstva Italije blizu Milana udeležila tudi dva člana velenjskega kluba in do.segla odlični uvrstitvi, Martin MoSnik je dosegel svi^o pivo zmago na t um iij i h evropske zveze, saj je bil najbt'iljsi pri dečkilulo 15 let. Rok Pucpa jc hil drugi pri;lcčkihdo 17 let.
Na evri>pski lestvici sla oba uvrščena med pivih dvajset v svojili starostnih kategorijah.
Odlična v Samoboru
Vsakoletnega mednarodnega turniijavkarateju v hrvaškem Somoboru seje udeležilo 960 leknhwalcev iz 10 držav, med nj(misiahi]a^>dlična predstavnika KK Velenje, .lasniina Hodžičje pri mlajših kadelinjah o.wojila iTxitjc mesto, Dalibor Pavknnč pa jc hil četrti pri mlajisih kadetih.
Odlična Ana Michelle Stipič
Najmlajiii člani SK Velenje so tudi konec minulegii ledna nastopili na številnih tekmah in do.seglivrstoíxlmcvnih uvrstitev, najbolj uspeinba pa je bila v teh dneh Ana Michelle Stipič pri mlaj.ših deklicah. Poglejmo uvrstitve:
pokal Get Power državna te km a-ve le si a lom. Kranjska gora, 01.02.04. cicibanke: 1. Nina Znidar, U. Katja Mumc. 42, Larisa Petek, cicibani: 1. Andraž B^gladič, 55. Alen Petek; pokal Get Piwer državna tekma -Super (f. Kope, 28.0L04. mlajše deklice: 1. Ana Michelle Stipič, 6. Urška Aljac. 7. Kaja Glin^ek, 14. Naslja Lesnik, .^3. Ica Hofinger, mlajSi dečki: 7. Žan Silovsck, 16. Žan Pu.snik, 21. Misel Žerak, 43. Urban Pogla<Uč, 45. Crt Gojznik: pokal Get Power državna tekma - Super G. Kope, 29.01.04, mlaj^ deklice: 1. Ana Michelle Stipič. 6, Kiija Cilin.';ek. 8, Ui^ka Ahac, 14. Nastja i^snik. 28. Tea Hotlnger, mlajši dečki: 8. Žan Pu5nik, 9. MiScl Žerak, 12, Žan Silovsck. 41. Črt Gojznik, 43. Urban Pogladič.
Pokal Gcl Power državna tekma - Super G, Innerkrems, 29.01.04. starejše deklice: 1.5. Vanja Glinšek. starejši dečki: 6, T>maŽ Sovič; [xikal Get PtwerdrŽiivna tekma - Super G, fnnerkrems. 29.01.04. starejše deklice: 19. Vanja Glinšek, starejši dečki: 13. Tomaž Sovič.
Pokal Get Power držíivna tekjua-Slalom, Kivavee, 01.02.04. mlajše deklice: 2. Ana Michelle Stipič, 5. Kaja GlinŘek, 12. Tea Hofinger. 27. Nastja Lesnik, mlajši dečki: .3. Mii^l Zerak. 8. Zan Pus nik, 22. Urban Pogladič; pokal Get power državna tekma - Veleslalom, Slari vrh, 01.02.04, starejše deklice: 15. Barbara Bračič, 20. Vanja (ilinšek, starejši dečki: 5, lomaž Sovič.
Šostanjčan Tomaž Sovič na Pokalu Loka
Ti konce tedna bt> na Starem vrhu nad Školjo Loko veliko mednar<id-no otroško smučarsko tekmovanje. Mesto v slovenski repre zen tatici si jc z odličnimi rezultati v letošnji sezoni zagotovil tudi 13-letni Soštanjčan Ibmaž Sovič, sicer član SK Velenje, ki smučanje trenira žc osem let. Tomi, ki vadi pod vodstvom ircneija Lckič Saša. si je dokončno inestov reprezentanci za tekmovanje lia Pokalu Loka zagotovil z odličnimi nastopi konec januarja na Českem, koje zastopal Sli^venijo na velikem mc<lnaTi)dncm tekmovanju, sodelovalo je kar sedemnajst držav, Sovič je tcktnoval v slalomu, kjer je osvojil drugo mesto, in v veleslalomu, kjer jc bil tretji. V teh dveh disciplinah bo Slovenijo zastopal tudi la vikend na Pokalu Loka.
Anica Zivko že tretjič
V	Podkraju pri Velenju seje na 18. (po)novolctncm teku MTS Gorenje pomerilo 95^ tekačev iz vseh koncev SU'^cnijc. od Vipave do Lenarta in Sevnice do Črne na Koa^Škem, To jc bila lelošnja prva tekma za pv)kal 'Ireh dolin.
V	otroški in članski konkurenci so največ najbolj.^ih mcM osvojili mladi člani atletskih klubov Špela, Burja, AK Žalec in KJadivar. med veterani pa so bili najboljši KtTošci.
Vteku na 3800 m je med ženskami zmagala Anica Živko. »Ib j c bila moja trelja zaporedna zmaga v Podkraju. vendar sem bolj kol zlatega prstana in ptvega mesta vesela. <la sem lahko kot trenerka pj ipeljala na tekmo veliko mladih atletw AK Žjlec.« je pwcdala Anica. Zmagovalce mc<l moškimi n3 76(X) m progi je pristal član AK Velenje Andrej Voglar. ^Prvičscm tekmoval na tej prc^i. kije zelo razgibana, a za vse enako icžka.« je povedal zjnag<waiec, kije za maJo ugnal rekorderja proge Romea Živka.
Najštevilnejša je bila znova družina Alpner iz Kamnika, kije prejela tradi-cí<'ínalno nagrado - 6 kg težak hleb belega kruha.
Zmagovalci po kalegorgah: Dečki M/7: Davor KavCič (Kladivar). M/9: Gregor Mišmaš. M/11: '11 motej MrA;l (AK Špela), M/13: Miha Povšfó (AK Sevnica). M/15: Matej Bi>žič (Bviija Vipava), deklice: Ž/7:
ŽiinaMarkač (Muta), 2/9: MarašaBcrloi (Pi^dkraj). Ž/11: Nika Ferlin (AK Špela), Ž/'i3: Nika Ferlin (AK Špe'4» ïîva Jensterle (Kladi-var C«lje); mladinci M/iy:: Borut Košutnik (KAK Ravne), člani M/20: Andrej Voglar (AK Velenje). M/4(): Romeo Živko (Kladivar), M/50: Mirti s lav Ražman (Triatlon Bt^hinj), M/60: Vladimir Savić (AK Pivka); mladinke: Žyi9: Lea Kolar (Kladivar), Ž720: Alpner Fani (Zaija), Ž/40: Anica Živko (Kladivar). Ž/6(); Lojzka Bratuša (Maribc^r).
15
Pomembna zmasa v boju za 2. ligo
(Mbojkarice Kajuhii Sa^tiinjawi vsotnnov Omi na Konjskem odigrale eno kljućoiti ickcm v bc^ju za drugo mcMo. ki vo Ji v kvalifikacijo za 2. iHilx^jkar^ko lígtK Proli favoriziriinim Crnjankam so zaigrale odlično in zmagale s 3:1. Domačinkam so prepustile samo prvi niz, že !akra( pa so pokazale, da sc ne l>odo kar lako dale. Ck)sI ileljicc w namreč vodile žc s 17:13, venOarso igralke KiijuhaSt^Šianja po minuit odmora zaigrale veliko Ix^lje in / dcininî izidom 6 : Ú preSIc telo v vi>dsrvo. V izenaOenem zaključku niza pa »i biltí nekoliko bolj zbrane Ćmjankc.
V	drugem nizu sla biii ekipi do osme ločke izenačeni, nalo pa je Kiijuh Soiianj po dobrilî začelnlli udarcih Anjc Plečnik povedel /a pel lock ín preUnoM u&pc^no zatóal do k<mca niya.
Treiji in čcirli ni/ sla piUekala zelo podobno. Odhojkarice Kajuha Stiî^lanja so vodile ii^Jkoali dve, vzaključku pasc^ ptikaznlcvct5o^>je-viti^M v polju in si s lem zagoiiTvile tudi uspej^neji^i napad-
Boris PlamiKirger. ircncr Kajuha SoSianja: »OdloCilna jc bila igra v peniju in hojeviiosi za vsako ^ogo. / dt^brimi zaccinlmi udarci smo napad i>ddaljil{ t>d mrej^c. S to zmago ^mo Se v igri za jedeno drugo mesto. S taksno igro. kol sojo dekleia prikazala v Črni, pa menim, da la uspeh lahko dosežemo.«
No\1nci zadovoljili
Mcïitvii Smarincga se je v soboio vrnilo s sedem dnevnih priprav na Malem Lošinju. Imeli so dobre pogoje za delo. ki&^^ga dobro opravili. Na razpi-^lago si'> imeli dve igriSci, sirej;do pa jim je ludi vreme. Trener Ik^rul .fare je lahko igralce lelesno, teiinično in lakiično v mini pripravija! na bíižajoCx^ se sezono. Tudi le;iav s poškodbami ni bilo in tako st^ hiiiko vsi irenirali ÍV polno močjo. Novinci v m<îSivu sose dtîbro izJciizali. lorcj Iren-cr nanje v nad;Jjevanju pivensiva lahko računa. .Sredi připravše je v mi^ivo vrnil Matej Miljatovič, ki jc bil na preizka<nji v tujini in bo p vsej verjet-nosii (^lal v Smannem. ni paie znano, Če bi>p(^odbo|xxlpis<il (udi Radovič.
Med pripravami io Smarčani odigrali dve prijateljski lekmi. Najprej so premagali ekipo domačega Lošinja s 0:0 (5:0), Bili so veliko boljši in so z dobro igrt) povsem nadigrali gt^siitelje, ki niso zmogli slediti lempagos-lov. P(^lcg Šestih zadeikov so si priigrali Še kopico priložnosti, zadeli pa
dvakral líotlžar. Fiiipovič, lvanuik:c, NiS^índžié in RisUč.
Igrali so: Sraga. Radović, VrSič, Ctobec. Rislić. Brečko. Kolene, ^inko. Babaj. I iodžar, Filip<wič iPusov-nik. Funiek, IvanuSec. NiSand:>{č. ( ta^^eric. Kraljevič, Omladič. Horvaiek),
Na drugi lekmiso se pomerili z mladinci 18 leJ hrvaškega prvoligaša Rijeke inzmagaliz2:()(l:0).zadelka pa slad(v»egla Filipovič in IvanuSec. Na lej tekmi seje poznala rahla uirujenosl, zaradi lažjih pt^škodb pa nekateri igralci niso n:ustopiîi.
Začel na p{>stava|e bila: Sraga. Radovíč, Miljatovč, Cîohcc. VrSič. Ristič. Pi^kleka. Koleno, /inko. Filipovič in Nl^andžič. igrali pa ,so Brečko. Omladič. Funtck. Babijj. ííorvatek. Ivanu.^ec in nod;>ar-
V	ponedeljek so zntwa 7ačeli vaditi v Smarinem. Ob ugodnih vremenskih ptigojih načrtujejo prijateljsko lekmo s K(winaijem v Mariboru in eno lekmovsosednji Avstriji.
Koper je bil boljši
Nogometaši Rudarja sov nadaljevanju pripravz,a p<imladanski deiodigrali ^ drugo tekmo, znova z uglednim nasprotnikom. Pc^ dokaj pre-senellj [vi zmagi nad Primorjem v Ajdovtôini. so tokral v Kopru na igriSču z umeino iravo izgubili z domačim Članom lige Si.Mobil Koprom z 1:5. Edini slrelcc za gosteje bil Ismel Ekmečič.
Rudarji se boùo tudi v naslednjih dneh pripravljali v domačem okolju, okrc^g lO.februarja pu načrtujejo odhod na obalo, kjer naj bii'teiali.siiri dní.
Nov pai' točk
Igralci velenjskega Vegrada so bili v nadaljevanju prv'enst\'a 1. državne namizntHeniSke lige zopet uspešni, saj st) na domačem igriSčii premagali ekipo Ijiibljfinske Olimpije z rezultatom 6:4. Po dve posamiâii zmagi za Vclenjćane sta dosegla Jure Slaiitóek in Nenad Bojanič. enkrat jc bil uspešen Tadej VoduSek, zmagala pa je ludi dvojica Slatin^ek/Bojanič. Ekipa Vegrad lempa je z osmimi UKkami irenuino na osmem mesîu prvensivene rjizpredelnice.
Mladinska ekipa Vegrada (Miha Kljajič. Jaka (rolavj^ck. Patrik Rose, Benjamin Klaužar in Dejan Lame,^ič) seje konec minulega tedna udeležila finalnega lumitja za ekipno prvenstvo Slovenije v Radljah ob Dravi in z najmiaj^ ekipo na turnirju osvojila zelo dobro Scsto mesto v državi. Na turnirju sla odlično nastopili ludi dve Vclenjčanki; Ivana /era je / ekipo Fužinarja poslala mladinska državna prvakinja (loje v enem icdnu Cenjen drugi naslov, saj jc zmagala ludi na ekipnem dr^-avncm prvensisii za kadei-inje) in Tamara .lerič. ki jez ekipo Ilirije osvojila drug<i meslo.
RK (iorenje - Aclria Ki^ka
Za rokomutnšť <>oprenju Jo tako rťkotč koncc pripravljalnega ohdob» Ja. V ncfk'IJiK K. Iťhriiarja. bodo oh 19. uri i v R<lečl dvorani v prvi četrt-Hmiini U'kini slovťnskc^it pokidn goslíli Adrío Krko.
To bo nr>v]i priložnost« <lu ljubitelji rokomclď poz<lravinio srebrne domače rokometaše Vida KavtiCnikii, Branka ncdeko^iča in Gorazila Škofa.
Smučarski »skoki
Ljubljana Moslec, ck:ihani do 9 let. pokal Oxaa: 6, L^rh KrwjiiČan l SSK Vekn-jc), 35. Matevž Samis: (SSK Velcrye); deklice do 11 ki: 8. Munca DreineJj. H. Nedu .lancžrč (obe Velenje); dečki do 1^. lei • regijsko prvenstvo (Vrh nadLaiškim): rMarjanielenko.2.Ži^u<>mhKllč((>haVvlcnje), 3. Alen Turjak (Mislinja), 4. Klemen Omtadic (Velenje); mladinci do 16. lel - pokal Cocta; l.KohiHiTota.	lirteb.22 JgorŽižek.X^.Gašper Hcrli»! (v.si
Vťlonjc); Planica, ekipno državno prvenstvo: I SK Tï-ij'lav Kranj I ekipa, 2. SK Triglav Kranj H ťtópa..^. SK Mengeš .... 6. SSK Vulej\jc; mladinci do IS tet • državno prveaslvo-velika skakalnica: I. Rok IknkiAič (SK MenycS), 6. kobi Hi^»ta, Luka Snia^^, 2.^. Igor 'Zïiak Cvsi SSK Velcr^lO
gm
1:; TE|WOVANJEfdBMQNO<moiknknske) ^^ymSTHAO^RIIEV TEKMOVANJA
^	SHSaNIE D^JIC (moOj. iinske)
S060ÎA.7.2.: FlfflBb raCMOVANJE KtSAMEZNO (moto
^^^^"wSuíí^OViSiJB DVOJIC (rnoikl,
SUVXOJTNI ZAKLJUČEK TEKMOVANJA RDEČA DVORAHA VELENJE, SLOVENIIA. od 5. do 7. Mfuaria 2004
Šoštanj Topolsica ponovno v vodstvu
Z zniaiio nad Fužiiuuieni sošlanjski (Kll)oikaiii poiioviio pn^zeli vodslvo v 1. DOL - Slab zaa^lck, boljše nadaljcvaiijo - l\)îsk()dhi Tola in Djordioxiča
TJaša Rehar
'lekma med Šoštanjem lopt^li^ico in riižinarjem se je zacelit v skoraj prazni dvorani v .SoStanju. Crledald pa jo lepo napolnili na sredini prvega ni/a. Razlog za /amudo večine je pre prt >si - reskom et na lekma med Slovenijo in Hrvai^ko, Mi^r-da Si> tudi zaradi pralne dvorane, ki je ^^SUnjski odlx^jkarji res niso vajeni, zelo slabi> začeli in so d\)V(v lili gt)ston3. da v prvem nizu kmalu na začetku povedejo. Vodstvo so nalo večji del niza dr;>ali igralci Fužinaijav.wojihrokali. Vzaključku niza jc tudi ŠoStanj Topolsica
pi>ka?ala zob«, si priigrala celo dve zakljuàii ^ogt. vendar ju ni uspela izkorisiiîi, tako da je prvi niz zasluzeno pripadel gc>iiom i/ Raven.
V naslednjih ireh nizih pa je bila slika na igriSču precej spremenjena. SoSUmjčani so strnili svoje vrste, odlično je bil v napadu razpt^loJien Sovinek. Ob njem sla bila standardno učinkovit;! tudi Fujsinlht, ki jima
je izvrstno podajid Sailer. lUdi blok je bil v nadaljevanju predvsem po zaslugi Pain Pomcrja na svojem meslu. Drugi, treiji in Četni niz so lako odbojkarji Sc^lanja IbpolSke gladko dt>bili na IZ 1? in 14iernekcv iiko težje od pričakovanj, a vendar-
le Ziinesljivo vknjii^ili vse iri u>ikc. S lo zmago Stí Soí»lanjčani spel prevzeli v<îdstvo na lestvici, saj so bili Igralci Salonita s 3:2 boljši od Kamnika. Na vrhu pa je prava gneča, saj imajo pjve iri ekipe (So.^ianj Ibpcîliica. Salonit Anhovo, Ca I cil Kamnik) enakt^ število
V soboio bodo odbojkarski sladokusci v Kamniku pričy pravemu spektaklu, saj s^e bosta pomerili dve ekipi s s;imega vrha lestvicc - Kamnik in Soiianj IbpolStea.
Nekaj razlogov za skrb imajo v laboru St^SianjCanov. saj že na lek-mi pnMiFu^inaiju/aradi po^i»dbe gležnja ni zaigral Alcn Djordjevič,
isto poSkodbo pa je v Čeirtem nizu staknil Se Andrej Jbl. Naslop oixíh na s^iboini tekmi je ^ vprašljiv.
Bruno Najdić. trener ŠoSianja IbpoBice: »'iekmo smo vzeli prelahko. J/kiizyjose je, da so laliko najhuje tekme prav zii prav najteže. Predvsem se je lo videlo v prvem ni/u. V nadiiijevanju smo / malo boljšo igro z lahkola di^biii nize. Vsiiko tekmo moramt^ odigniti «na polno«. Ce lii">čemo zmagali, Prisiop do tekme ni bil pravi, zalo s<i pri-loíln^w dt^bili nekateri igralci s klopi, ki so jo dobro i/koristili.«
»Polzelana« uničila Polzelane
Eloklia v zadnjih (^najslih kmfiili en sam |)()raz
TJaša Rehar
í5oí^tanjski kc'^arkarji nadaljujejo tídiične igre, V solvno so n:i Ř^l/eli - pred kpim .številom svojih navijačev -priimagali Se Hop.se. lekma je bila Se tolikih bolj zanimiva, ker sta dva ključna igralca .íoStanjčanov v preieklosii igrala prav za Hi>pse. Blaž Rucigaj je Ribelan in je tam začel svojiJ ko.^arkar.^ko kariero. Miba f'mer. .sicer Celjan, pa je Igral vidnih vlo^r) v pol/elski ekipi v njenili »zlatili cajjh«, koje Polzela p^xlvod-.sivom B^îrisa /rinskega krojila tudi vrii slovenske kc^fcirke.
Tokral sla oba za Elcklro igrala dobro. Predvsem <f'merjesvojo vlogo organizatorja igre opravil z
odliko, poleg razigra vanj a .soigralcev pa je lokrai ludi sam di*>egel 21 ločk, Poleg njiju je bil v ioSiunjski ekipi odlično razpoložen tudi Nuhanovič. Tekmo pa jc zaradi pi>5kodbe sklopi moral spremljati Auer. Njegova odsoinosi pa se na icru^u prakltčno ni poznala, saj so SoSlanjcani že od začetka zagospodarili na igrii^u. Gc\siiiclji so vodili le z 2 : tJ, nato pa so vajeti igre v svoje roke prev7eli varcwanci Memija BeČiroviéa in na koncu ludi zaslui^cnoslavili s : 72. Prednost pa jc bila že ludi visokih dvajsei ločk. V zadnjih minutah pa so so áií^ianjčani malo preveč spmsiili in dovolili Hopsom, da se približajo, vendar zmaga Elcktre ni bila nili
za trenutek ogrožena. Eleklrajc tako po prihodu Memija Bedrovièa na vročih trenersko kJop v Št^s;ianj odigrala enajst prvensiveniii lekem, dobila jih je desel.
S temi zmagami se je Elektra povzpela na četrto mesto, ki ga Se vedno trdno drži. Najbližjim zasledovalcem uhaja za dve ti^čki, močno pa že gnwi prvi irojici. siij ima isto Slevilo ločk kol ireije Zagorje.
V soboio se v Siiitanju ponovno obeta pravi dcrbi. saj Elektra pi^novni> gosli vodilno na lesivici P^ko Peruininan>tvo. Dvakral bili Š4")Sianjčani letos boljši. 13odo tudi iretjičV Odgovor dobite v soboto ob 19. uri v k>^lanjski Športni dvc^rani.
MemI BeCinmc. trener Elekire: »Imam občutek, da jc moja ekipa delno igrala z ročno zavoro. No, zmagi pa se ne gleda v zobe. V stfbolo nas čaka n<w derbi, ta leden btimozaio dobn^ trenirali, da pred domačimi gledalci prikažemo dobr^^ predslavo,'<	■
Z napredovanjem ne bo nič
Pred tem krogom je bila pri vrhu prvenstvene lestvice 2. SKL precejšnja greča. Ta lekma je bila ena odločilnih za končno drugo mesto, ki daje mt>žnt^st za naprcdiwan-jc v t. B SKL. Domači M) začeli z nekoliko spremenjeno p4)siavo, s iremi bninilci, in prv'ùx dcsei minul odigrali odlično in si priigrali pred-nosi31 : IS. Visoko vodstvo pa jih jc uspavalo, tako da so v nadaljevanju močno popustili. SlabSa je bila predvsem obramba, saj sov drugi in ln.'lji četrtini prejeli kar 60 točk. 'Ib jiii je pripeljalo do za4">stan-kaosmili l^>čkob koncu ireljc četrti jie v /jidnjj Siî sicer zn igral i malo
bolje, vendar za zmago je bilo premalo. S lem porazom so si verjetno že zaprli vrata za razigravanje,
tako da do konca prvenstva čaka V^lenjčane samo ie redni del. torej samoiri lekmc. VsobtMo jena sporedu lokalni derbi - Vcíenjčani goslujcjo v knežjem mesiu pri Celjskem KK. V tem tednu pa bodo Velenjčani odigrali dve prijateljski tekmi s prvoliga.^kim: ekipami, in sicers sc^sednjo Clektro in z zrc!^<^ Rogl<i.
Alci^ kchar. trener Velenja: »Ver-
jeli smo. da lahko premagamo Ilirijo. kar sc je ludi videlo v prvem ni/u. Farne je visoko vodstvo očitmi uspavalo. go,stje pa so vse lx>lj prihajali do s'vaje igre v napadu, predvsem njihova zunimja linija nam je povzročala ležave. Naš cilj pred sezt^no jtí bil obstanek v ligi. ta pa je že nekaj časa zagotovljen, zaio ne smemo bili razočaram in lega poriiZa ne gre jemali tragično.«
Teniška šola Pika
Satcski (ťníski kluh pripruvljsi vpis v načelnu in nadaljevalno Icniškik ^nln, Vpis bo vsak iHmedellck in (orvk v februarju od 16,00 do IH.OO v Rdeči dvonini, lx> SI K predstavil program luni!>ki' â<»lc Pika. Cona je tolarjev mesečno, informacije pa na s^tevil» ki 03I-.M6-268 {Tomaž Camloh).
Tako so igrali
I. \SKL, IH.
Kopsi Pol/cla - Llcklra 72 :
71.37:50,2fl : 26) IClektra: Ručigaj 14. Krejič 10. Nedeljkovič 12. Vidovič 5. (''mer 21. Nuhanovič I^). .Sagadin 2
Vrsrni red: 1. Pivka .^2. 2. Helias?), Zagoijc 2^. 4. Elektra oba 29.5. Triglav 27...
1.	DOL 15, kros
To)H>BíťH - Ku/jnar Metali : I {-26, 12, 13, 14)
So:^(anj Topolsica: Vinčič. Primožič.Tot.Pavič.rujs.Pok-leka. DuplL^ak.Pomer. Sailer. Sovinek, Sevčnikar Vrstni red: 1. SoManj Lbpťil^ica. 2. Calcil Kiimnik. 3. .Sakvnii Anhovo vsi M. 4. Svii 33.5. UP Bled 26...
2.	Skii. 14. krofi
Vťlenju - Ilirija 93 : HMt (31 : 18.53 : 51. 70: 78)
Nclcnje: Milčič 22, Kovačič. Vaupotič G.. Petrovič II, I [erlah, Mijaiovič4. Valenčak 7. Ploj 8. llr?.enjak 8. Pun-garinik 31. Aračič 2
Vrstni M: I,Janče 28.2. Prebold. .V Ilirija oba 1\4. \4:len-je 21...
DOL. i;^ krog
Partizan Crnu - Kajuli Šc>5ianjl:3<23.-20,-24.-21) Kđjuh Šoštanj: Šumnik. M. lajoik, Tajnik, Di. Jovičič, Da. Jovičič, PleSnik. Kameník. MemiČ. K^int>v5»ek. Ledinek
Vrstni redj 1. DraviJgrad 38. 2. CYna 33. 3. Nova KJjM, 4. Kajuh Šoj^ianj oba 28. .S. Culum, S- p., 26...
Enotna ocena - odlično
smo
Ob zaključku 6. evropskega prvenstva v rokometu za moSke je mogoče p4idaii prve (>ccne glede organizacije in Tvedbe projekta EURO 2U04 v Velenju in vlogo celoinega I okalnega o rgan izacijskega od bora. Occne. ki so jih dali uradni predstavniki EIIF in RZ-Sje bila enotna. V Velenju Je bilo tekmovanje in spreml^evtiinc aktivnejši i 1er dogodki organizirani odlično.
Organizacijo lako velike prireditve je sestavljalo več organizaci-jskili področij. Eno od njih je kol član LOGEURO 2U)4.zadi>lženza organizacijo in izvedbo akiivnosii Wela^me-in foceni rov izvedel Alojz lludar.n. vtKlja TIC Velenje, s sodelavkami, zaposlenimi v TIC-u in IR prostovoljci, informatorji.
Welkom-info centri bili organizirani z nalogo izvajali promocijsko informativne aktivnosti, předšla vil ve mesta, njegove kulturne, športne tn luri.stičnc ponudbe.
delilve splošno Inlormalivnili in promocijskih materialov o Sloveniji ter pittrcd<^vai t goslom vse informacije povezane s tekmovanjem v skupi» ni A. ki jc igrala v Velenju. 1er na sploiîno o EURO 2m. WICso bili organizirani na Slirih lokacijah, v Rdeči dvorani in TIC* Velenje, v hoielu Paka. hotelu Vesna v TopolSicî in zdravilišču Dobrna. Giedenazelo pozitivne odzive gi>s-lov, so informaioîji svoj(^ nalogo izpeljali več koi dobro. K oceni gos-toljubnosii je prispevala zagotovo tudi odločitev, da smo sploiini pn>spekt Velenia pripravilivjezik-ih dr^av iz kalerihso priáli reprezciv lanije. vodstva reprezentanc, njihovi spremljevalci, navijači, sodniki in delegati. Tako smo zgibanko Velenja izdali v Švedskem, ruskem, beloruskem, nemSkem, angleSkem ter Ijrvaiskem jezik'u, Pripravili smo vrsto informacij o Velenju in okolici pi^sebej za novinarje kol ludi za člane reprezentanc» spremljevalce 1er navijače. Izdali smo ludi pri-loj^nosino razclednico Velenja z znakom EURO 20134. Na osnovi pripravljenih informacij so gostje
obiskali in .si ogledali več znamenitosti, med drugimi je obiskala Muzej premogcvvniitva Sio\'enije rudi kompletna i^'cdsk a reprczeniimca. Poleg WK* cenln:^v smo v [IC Velenje izvajali ludi akiivnosii akreditaci-jskcga centra, VSloveniji je bil prvič uporabljen nov sodoben računalniki program priprave in izdelave akrcdiiacij preko intemeia. kjer smo bili centri iz Velenja, Kopra. Celja in Ljubljane povezani preko skupnega strežnika. Izdelava akredilacij je bil;i posebej zahtevna tudi zimidi dejstva, da je bila ^ikreditaclja opremljena s fotografijo, torej jc bilopoirebno predhodno imetnika akreditacij slikati ali skenirati njegovo sliko, 1er jo preko programa vnesti v akreditiv, ki pajc bil opremljen ludi 8 črino kodo. V akred-itacijsekm centru v'I'lC Velenje hmo izdelali491 akreditacij (VfPpcMicija, tehnične slu:?.bc, press. EIIF VIP ElIP VÏP A. igralci reprezentanc Rusije,Í5vedske.Švice in Ukrajine). VTIC Velenje smo izvajali ludi online prodajo vstopnic preko inier-neia. ki je bila uporabljena prav lako prvič za lako velik Športni dogodek. Povezani smo bili v t Jik( j imenovani SI TickeiingSv'slem, ki je v enotno mrc?o povezoval vsa Štiri prizori.tóa prvenstva, liiko smo
v Velenju priidahpreko4.f)fX) vstopnic za tekme v Velenju. Celju in Ljubljani, V času prvensiva smo v TIC' Velenje organizirali tudi pro* dajO uradnih arlikkw EURO 2004 in >pominkov Velenja ter Šalc<;ke doline. Prodajo smo organizirali skupaj s MT Centrom d.o.o. v Suvenir Sliopu v Rdeči dvorani, na I'itcwem trgu innavvdi WIC ločkídí v hotelih- Velenje se je s svojo turističnem ponudbe» predstavilo tudi na skupni predstavitvi mest v Slovenskem turisiični-informaci-jskem centru v Ljubljani, kjer so se srečali ludi županja in župani ot^čin ter predstavili akii\'nosii in dogodke v mûsiih v ča.su EURO 2ÍKJ4,
Kljub lemu. da so se nekatere odločitve sprejemale na nivoju RZS in na njih nismo imeli večjega vpliva (promocija in propaganda, oglaševanje v lokalnih medijih, plakati....) lalikotrdimo.daje bilo sodelovanje z Organizacijskem odbc^rom EURO 2im dohn'^ in da so tudi pi'«sameaii kixírdinatorjiíM^-jo nalogo opravili dobro.
Velenje jc p^mujeno priložnost, ki jo ji nudil projekt EURO 2004, dobro izkoristilo.
■ A. Hudarin
TV SPORED

ČETRTEK, 5. februarja
SLOVENIJA X
06.00	Teletekst
0&.30	Odmevi
07.00	Dobro julro
09.00	Porodila
09.05	Pod klobukom
09.dO	Volkovi, čarovnice in
velikani. 10/38
09.ôâ	Zgodbe iz Školjke
10.30	Ljudje, lo lih ni, dokum. nim
11.25	Sirote divjine. 3/6
11 .$0	Obrazi iz MarljanišČa.
dokum. retn:kspektlva
13.00	Poročiia, šport, vreme
13.30	Angel (sče kr^, nemški liim
15.00	Irttervju, dr. Matjaž Kmecl
15.55	Mostovi
16,30	Pwočila. šport, vr^me
16.50	Na liniji
17-25	Vrednote, kontaktna oddaja
lâ.tO	Humanlstíka
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Tednik
21,00	Okidan
21.30	Knjiga mene briga
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.45	Glasbeni večer
00.05	Dnevnik, šport vreme
00.55	Dnevnik zamejske tv
01.15	Jasno In glasno
01,55	Humanistika
02.25	Tednik
03.20	Okidan
03.50	Lepodelo. Itanc. film
05.45	Koncert skupine HoFder
SLOVENIJA 2
07.45 Teletekst 06.00 VIdeostrani 09.05 Evropski magazin 09.35 Mostovi 10,05 DickvanDyke.26/158 10.30 Videostrani 11.00 Tvpn^daia 11.30 Videostrani 15.55 Tv prodaja 16.25 Sudan-Nubljske
karavane, dokim. oddaja 17.15 Videospotnice 17.50 Skoîiôas 18.00 DickvanDyke,27/158 18.25 Slon, kanad, film 20.00 Smučarski magazin 20.25 Evroligavkošad(l(M), Unnn Olimpiia ; Lottomatfca. prenos 22.30 EPvumet. Drsanju, moški.
posnetek 00,00 VIdeospotnice 00.30 Pod mio, 1/13 01.30 Videostrani
J
07,30	Dogodivščine Jackiea
Ghana, hs. Serija
07,55	Ricki Lake. pogovorna oddaja
08.45	Maščevanje ljubezni, nad.
09.40	Skrivnost ljubezni
10.35	Tv prodaja
11.00	Čudel življenja, nad.
11,50	Družinske vezi. nad.
12.45	Trelja Izmena, nan.
13.40	Tv prodaja
14.10	RicklLake
15.00	Družinske vezi. nad
15.55	Čudež ^vljenja nad
16.55	SIcivnostljubezni, nad.
17.55	24 ur-vreme
16.00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20,00	Tr^ma
21.30	Seks v mestu, nan
22.05	Miami, nan.
23.00	XXL premiere
23.05	S^ivností mrtvih, dokum.
00.00	24 ur
01.00	Nočna panorama
kMiyMB
27 46
53
09.00 POP CORN, glasbena
oddaja, ponovitev 10,15 Vabimo k ogledu 10.20 Odprta tema, ponovitev 11,20 Najspotdneva 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimo kogiedu 18.00 Mladi up(, oiroika oddaia.
3. T V mreža 18.40 Regionalne novice 18,45 Snov^řboarfl lour 2004.
posn. tekmovanja na Rog 11 19.15 Najspotdneva 19.20 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Župan 2 vami; BOjan^ot, župan MO Celje, io>nt odd. 21.00 Regionalne novice 21,05 Ljudje Evrope.
dokumentarna oddaja 21,20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Vrtiljak, glasbena oddaja,
3, TV mreža 22.45 l2artiivaVTV:naobiksupn
Zinki Šramel 23.45 Vabimokogledu 23,50 Najspotdneva 23,55 Videostrani
PETEK, 6. februarja
SLOVENIJA 1
06.00 TeleteksI
06.30 Odmevi
07.00 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.05 Prizori iz življenja stvari.
lutkov. predstava 10.00 Na liniji
10.35 Vrednote, kontaktna oddaja 11.20 Mladi virtuozi 11.35 Humanistika 12.05 McLeodovi hčeri, 18/22 13.(X) Poročila, šport vreme 13.30 Osmi dan 14.00 Avtostop, tvigra 15.00 Vsakdanjik In praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, Šport vreme 16.45 Pleme, 5/26 17.10 l2 popolne torbe 17.35 Bogastvo globin. 2/3 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 f^isanka 19.00 Dnevnik, vreme, špoit 20.00 Najšibkejši člen, kviz 20.55 Praksa, 1:^22 21.35 Zvočnost slovenske duše 22.00 Odmevi, špoil, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Dnevnik, šport 00.55 Dnevnikzamejsketv 01.15 Bogastvo globin, 2/3 02.05 Muzjkantiz8eznice,am.r. 04.05 Polnočni klub 05.35 Koncert sk)V. Skupine Kvinton
SLOVENIJA 2
07.45 TeleteksI
08.00 VMeostrani
09.35 Mostovi
10.05 Ock van DykB, 27/158
10.30 Vkieostranl
11.00 Tv prodaja
11.30 VkJeostrani
13.00 Tv prodaja
15.40 Tv prodaja
16.15 Vkleospotnice
16.45 Osebno, pogovorna oddaja
17.15 Skozi ias
17.25 Dck van Dyke, 2^158
17,55 Kraljevi drevored, 2/2
20.00 Lovci na izgubljene
zaklade. 2/3 20.50 City folk 21.20 Odvetniške zdrahe. 4/6 21.50 Uspešnica, amer, film 23.25 EP v umet Drsanju, plesni
pari, posnetek 00.55 Pod rušo, ^13 01.45 VkJeostrani
©
1 _ ."T-XX
07.00 Dogodivščine Jackiea
Cliana, ris. serija 07.25 ^KidLake 08.15 Maščevanje ljubezni, nad. 09.10 Skrivnost ljubezni, nad. 10.00 Tv prodaja 10.30 Čude! življenja, nad. 11.20 Onj2inske vezi. nad. 12.15 Trenja 13.40 TvpnDdaja 14.10 RKklLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad. 16.55 Skrivnost ljubezni, nad. 17.55 24 ur« vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 Fulgas. amer, film 21.50 Teksaški mož postave, nan. 22.40 XXL premiere 22.45 igra smrti, amer, film 00.30 24 ur, ponovitev 01.30 Nočna panorama
hmP tt 4« B2
09.00 Dolffo jubT3. iniormahvno •
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Zupan zvami: Boajnšrot župan MO Celje, ponovitev 11.05 Najspotdneva 11.10 Ljudje Evrope.
dokumentarna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 VaPimo k ogledu 18.00 Miš maš, otr. kont. odd. 18.40 Regionalne novk:e 18.45 Otn:»ški glasbeni vldeospoti 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 VatDimo k ogledu 20.00 lokalni utnpZgomje Savinjske doline, informativna oddaja 20.35 Regionalne novice 20.40 Znani obrazi: Karli
Stropnik, dokum. oddaja 2110 Najspotdneva 21.15 Pfva pomoč: pri bolečinah v trebuhu in nenadnih boleznih, zdravstvena svetovalna oddaja 21.25 Vabimokogledu 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.15 IzoddajeOobrojutro.raz.
• informativna oddaja 23.05 Vabimokogledu 23.10 Najspotdneva 23.15 Video^ani. obvestila
SOBOTA, 7. februarja
SLOVENIJA 1
06.05 TeleteksI
06.30 Odmevi
07.00 Zgodbe 12 školjke
07.35 Pod klobukom
08.15 Dnevi otroštva, kdajski lilm
09.55 Najšibkejši člen, kviz
10.45 Polnočni klub
12.00 Tednik
13.(X) Poročila, šport, vreme 13.20 Rat)el stik. igrani film 13.50 VrtiCkanl,4,del 14.20 RadlmamLucy.161.del 14.45 Mcleodovi hčeri. 20/22 15.30 O živalih in ljudeh 15.55 Sk>venski utrinki 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Na vrtu 17.15 Ozare 17.20 šívvčasu,7/13 17.45 Alpe, Donava, Jadran 18.15 Čebelica Maja, 23/26 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.35 Utrip
20.00 Prešernova proslava, pren. 21.10 Portreli Prešemovih nagraj. 21.40 Pr/imdrugi 22.05 Poročila, šport, vreme 22.35 Oz, 5/8 23.30 Dnevnik, šport 00.10 Dnevnikzamejsketv 00.30 Ema, predizobori 04.30 Organizacija, amer, film 06.10 Šivvčasu,7/13
SLOVENIJA 2
07.45 Teletekst 08.35 Tv prodaja 09.05 Glasbeno ju&o 09.35 Mostosn
10.10 SPvalp smuč, VSL(M),
1 vožnja 11.30 SPvbiadonu, sprlnl(2).
posnetek 12.50 SPvalp.smuč.,VSL(M),
2. vožnja 13.50 SP v biatlonu, sprint (M),
posnetek 15.40 SPvsmuč.poletih.prenos 17.30 EP v umet Drsanju.
ženske, posnetek 19.50 Skozi čas 20.00 Človek v slikah, portret
fotografa, dokum. oddaja 20.50 Damel Oeronda, 4/4 21.45 Pr^ovedano olimočje,
amer, film 23.15 Sobotna noč 01.15 Pod mšo, 3/13 02.05 Vkleos^nl
08.00	Katka in Orbi, ris. serija
06.10	Vrbjavas, ris. senja
06.35	Moj prijatelj Roki, ris. serija
08.45	Naš mali svet ris. serija
08.50	Obuti maček, ris serija
09.15	Mjavl Mjav^ ris serija
09.25	KIkarian, ris. serija
09.50	Alica v čudežni deželi, ns.f.
10.45	Sobek in Ciril, rts. serija
11.10	Rudijevo moštvo, ris. serija
11.35	Dogodivščine Jackiea
Oba na, ris. serija
12.05	šoiska košarkarska liga
13.00	Najpomembnejša tekma.
amer film
14.25	Sedma nebesa, nan.
15.20	Umor, nan.
16.15	Zvezde v divjini, dok. odd.
17.15	24 ur-vreme
17.20	Osnove romanllčne komedije, amer, film
19.00	24 ur
20.00	8ean, amer.Mm
21.40	Morilec v mesli, amer. f.
23.40	24 ur. ponovitev
00.40	?^na panorama
kanili 27 4» SS
09.00 Otrošld glasbeni
videos poli, ponovitev 09.25 Vabimokogledu 09.30 Prva pomoč: pn bolečinah v trebuhu in nenadnih boleznih, zdravstvena svetovalna oddaja 09.40 Najspotdneva 09.45 Jesen življenja, oddaja za
3. življenjsko obdobje 12.00 Vkieostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Lokalni utnp Zgornje
Savinjske doline 19.15 Najspotdneva 19.20 Vkieostranl, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1246.VTVmagazin,reg.-
informativni program 20.25 Kultura, infor. oddaja 20.30 100. oddaja POZNO V NOC sTlnetom Lesjakom, posnetek 1. dela v Slovenskih Konjicah 21.45 PogovorzJanezom Stanovnikom, l.del 22.30 Koncert Eagles, posnetek 23.55 Najspotdneva 24.00 Videostrani, obvestila
(S
NEDEUA, 8. februar
SLOVENIJA 1
07.05	Teletekst
07.30	Živžav
09.30	O živalih in ljudeh
09.55	lzvir(n)(, oddaia o ljubiteljski kulturi
10.25	Pomagajmo si
10.55	Sirote divjine, 4/6
11.25	Ozare
11.30	Obzorjaduha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport vreme
13.15	Tistega lepega popoUneva
sledi	Skrila kamera
13.20	Človek in pol
13.30	Nedeljsko oko
13.40	Glas ljudstva
13.45	Kulinarika
13.55	Petminutslave
14.00	Planetv
15.00	Človeški faktor
15.10	Vabitozadva
15.30	Trikotnik
15.45	Šport na današnji dan
15.55	Fenomeni
16.00	Glasbeni dvoboj
16.30	Poročila, šport vreme
16.45	Tistega lepega popoUneva
sledi	Akcija
16.50	Lorella
17.05	Predmet poželenja
17.20	Družabna kronika
17.35	Vsakdanjik in preznik
16.30	Žrebanje lota
16.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.35	Zrcalo tedna
20.00	Oda Prešernu, slover?ski f.
21.30	Povodni mož, dokum.
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Ko se iienutek filma sreča s trenutkom igrak^a, portret Štefke Drolc
23.45	Bes, amer, film
01.20	Dnevnik, špori
02.20	Tistega lepega popoklneva
SLOVENIJA 2
07.45 Teletekst
09.30 Tv prodaja
10.05 SPvalp smuč.,SL(M).
1.	vožnja 11.15 Tv prodaja 12.00 Carmina Slovenica 12.50 SPvalp.smuč.,SL(M).
2.	vožnja
13.50 SPvblatlonu.10km(Ž). prenos
15.40 SP v smuč. poletih, prenos 17.30 Rokomet ženske, Ikast :
Krim Eta Malizia, posnetek 16.45 SPvbialk)nu,12,5km
(M), posnetek 19.50 Skozi čas 20.00 Tiki uporniki • kitajski
muslimani, dokum. oddala 20.45 Naše skrivno življenje, 3/22 21.35 Iz baletnega aritiva 23.15 Odvetniške zdrahe, 4/6 23.45 Pod rušo. 4/13 00,35 Vldeoslranl
07.30 08.00 08.10 08.35 08.45 08.50 09.15 09.25 09.50 10.45 11.10 11.35
12.00 12.55 14.40 15.35 16.30 16.15 18.20 19.00 20.00 21.40 22.40 00.20 01.20
TV prodaja
Katka In Orbi, ris. serija Vrbja vas, ris. senja Moj prijatelj Roki, ris, senla Naš mali svet, ris. serija Obuti maček. ris. serija Mjav! Mjavl, ris. serija Hikarian, ris. serija Mali zajček, ris. film Bobek in Ciril. ris. serija Rudijevo moštvo, ris. ser. Dogodivščine Jackiea Chan a, ris. serija Šolska košartcarska iiga Zan:^tnika, amer, tîlm Močno zdravita, nan. Umor. nan.
Oboro^n in nedolžen, am, f. 24 ur • vreme Triki Jamieja 01 iverja 24 ur
Majhno mesto. amer, film Športna scena Občutek za pravtao. am. f. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
lumli 27 46 S2
PONOVITEV ODDW THD. SPOREDA 09.00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Iz pon oddaje Dobro jutro 10.30 1245.VTVma9azin 10.50 Kultura, inf. oddaja 10.55 Športni torek 11.15 Iz olimpijskih krogov 11.20 Športni gost 12.00 Vabimokogledu 12.05 Jesen življenja, oddaja za tre^e življenjsko obdobje 12.45 Posl. pisama: gost Mii1<o Zamermk, posl. SDSvDZ 13.45 Iz sred. oddaje Dobro jutro 14.35 V ideos^nl, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 1246. m magazin 18.30 Kultura, infonnatrvna odd. 16.35 Iz pel oddaje Do bhD jufro 19.30 POP CORN, glasb, oddaia 20.45 ZlataRibica:Zellmsi
skočili s Primožem Peterko 21.00 Ministrski stol, gos^a: Andreja Rihter. ministrica za kulturo 22.00 Videostrani. obvestíla
PONEDEUEK, 9. februar
SLOVENIJA 1
06.45	Zroalo tedna
07.00	Dobro jutro
09,00	Poročila
09.05	Izpopotnetorbe
09.20	Moja nova družina, dok. f.
09.35	Pleme, 5/26
10.00	Razpokeveasu.6/17
10.25	Oddaja za otroke
10.40	Na vrtu, tv Maribor
11.05	Divji ponr, kanad, film
12.30	Prviindnjgl
13,00	Poročila, šport, vreme
13.30	Obzoriaduha
14,05	Ljudje in zemlja
15.00	Vsakdanjik in pranitk
15.55	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Radovedni Taček
17.00	ThomasinThet dokum f.
17.15	Zgodbe starega medvedka, risanka
17.30	Vrnitev v divjino, dok. odd.
18.25	Žrebanje3x3plus6
18.35	Žrebanje Astra
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Julija, 4/13
20.55	Gospodarski IZZivi
21.25	Podoba podobe
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.45	Gladiatoiil 2. svetovne
vojne, 4/13
23,40	Dnevnik, šport
00.30	Dnevnikzamejsketv
00.55	Vrnitevvdivjino, dok. odd.
01.50	Gospodarski izzivi
02.20	Podoba podobe
02.45	Dnjg plat ljubezni, kanad. f.
04.50	Čukiinštortdje
SLOVENIJA 2
07.45	Teletekst
08,00	Videostrani
09.05	Primorski mozaik, tv Koper
09.35	S lovensl^ utrinki
10.00	Dick van Dyke. 28/156
10.20	Videostrani
11.00	Tv prodaja
11.30	Videostrani
13.00	Tv prodaja
13.30	Tistega lepega popoldneva
17.30	Skozi čas
17.45	Dick van Dyke, 29/158
18.10	Velika rdeča divizija, am. f.
20.00	Končnica
21.00	Studio city
21.55	Sladko življenje, tv Igra
22.20	Videospotnice
22.50	Brane RonČel Izza odra
00.15	Pod rušo, 5/13
01.10	Videostrani
".J
07.30	Dogodivščine Jackiea
Chana. ris. serija
07.55	Ricki Lake
08.45	Maščevanje ljubezni, nad.
09.40	Skrivnost ljubezni, nad.
10.30	Tv prodaja
1100	Čudež življenja, nad.
11.50	Družinske vezi. nad.
12.40	Športna scena
13.40	Tv prodaja
14.10	RickiLake
15.00	Družinske vezi, nad.
15.55	Čudež življenja, nad.
16.55	Skrivnost IjutKzni. nad
17.55	24 ur-vreme
18,00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
20.00	Prestoniki. amer, film
22.35	Sedma nebesa, nan.
23.30	XXL premiere
23.35	Na kraju zločina, nan.
00.25	24 ur, ponovitev
01.25	Nočna panorama
kanal I
n
4»
s2
09.00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1246. W magazin, pon. 10.30 Kultura, infonnativna odd. 10.35 Najspotdneva 10.40 MinistrakIsbI, Gostja: Andreja Rihter. ministrica 7Z kulturo 14.00 Videostrani. obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Regionalne novtee 18.05 Županova torta, gost. Bojan Šrot župan MO Ce|e. pon. 19.05 Najspotdneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 Vključitev v EU in aktualna dogajanja, kontaktna oddaja, gosta v studiu: dr. Miha Brejc, opazovalec v evropskem pariamenlu in Poslanec v DZ RS in Franc Sever, član 10 SDS 21.00 Regionalne novice 21.05 Ob sk>ven$kem kulturnem prazniku, posnetek proslave v Velenju 22.35 Iz oddaje Dobro jutro,
infonnatis^a- razvedrilna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimokogledu 23.30 Nai spot dneva 23.35 Videostrani. obvestila
TOREK, 10. februar
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Radovedni Taček 09.15 Ttiomas in thet dokum. f.
09.30	Zgodbe starega medveda, ris. 09.40 Mar^u pilami. 2/26 10.05 Spreliodivnaravo 10.35 Vmilev v divjino, dokum, 11.25 Vsakdanjik in praznik 12,20 Podobapodobe 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Alpe. Donava. Jadran 13.45 Gospodarski izzivi 14.15 Gladiatorji 2. svetovne
vojne, 4/13 15.05 Julija. 4/13 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 PravljiceMikeMake.15/26 16.55 ZlatkoZakladko 17.10 Knjiga mene br^a
17 40	Reka, ki teče po svoje, dok. 18.10 Prisluhnimo tišini 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 Pod žarometom
22 00	Odm^i^l, kullura. špwt, vreme
22.60	Zadeva Marcorelle. (r drama 00.25 Dnevnik, šport 01.15 Dnevnikzamejsketv 01.35 Reka, ki teče po svoje,
dokum. oddaja 02.05 Prisluhnimo tišini 02.35 Mednarodna obzorja 03.25 Pod žarometom
04 40	Zadeva Marcorelle. Ir drama
SLOVENIJA 2
07.45 Teletetel
08.00 Vkieostrani
09.05 Glasnik, oddaja o kulturi
09.35 Dober dan. Koroška
10.05 Dick van Oyte. 29/158
10,25 Vkieostrani
11.00 Tv prodaja
11 30 Vkieostrani
13.45 Tvprodaja
14.15	SPvbiall.,15km(Ž).pren.
16.25 Sladko življenje, tv igra
16.50 Studio city
17.50 VkleospobiKe
18,20 Skozičas
18.35 Dck van Dyke. 30/158
19.00 Daniel Deronda. 2/4
19.50 Skoačas
20.00 Fra8ief.21.del
20.25 Vera Bruehne, 1/2
22.40 Pirimski čudež, poljski f.
23.40 Videospotnice
01.10 Podrušo,6/13
01.05 Vkieostrani

T-XX
07.30	Dogodivščine Jackiea
Chana, ris. serija
07.55	RickiLake
08.45	Maščevanje ljubezni, nad.
09.40	Skrivnost ljubezni, nad.
10.30	Tvprodaja
11.00	Čudež življenja, nad.
11.50	Dnjžinske vezi. nad.
12.45	Sedma nebesa, nan
13.40	Tv prodala
14.10	RKkiLake
15.00	Dnjžinske vezi, nad.
15.55	Čudež življenja, nad.
16.55	Skrivnost ljubezni, nad
17.55	24 ur« vreme
18.00	Maščevanje ljubezni, nad.
19.00	24 ur
2000	Preverjeno
21.00	Izdana ljubezen, amer, film
2240	XXL premiere
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.35	24 ur. ponovitev
00.35	Nočna panorama
kanali 27 4e
09.00 Vključitev v EU In aktualna dogajanja, gosta v studiu; dr. MihaSrejc, opazovalec vevr. parlamentu in poslanec v DZ RS in Franc Sever, član 10 SDS 10.00 Vabimokogledu 10.05 Ob slovenskem kulturnem prazniku, posnetek proslave v Velenju 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Angleščina po marvičn I
bližnjici, izobraževalna odd. 18.15 Najspotdneva 18,20 Znani obrazi: Karti Stropnik 19.00 Vkieostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1245.VTVmaga2in 20.20 Kultura, inform, oddaja 20.25 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskih krogov,
športna oddaja 20.45 Športnigost. kont. oddaja 21.30 Čebelarj^je, sk>v. ljubezen
• oddaja o čebelarstvu 22 00 Ministrski stol. gostja: Andreja
Riht^. min. za kulturo 23.00 Vabimokogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Vkieostranl, obvestila
SREDA, 11. februar
SLOVENIJA 1
06.30	Odmevi
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Pravliice Mike Make, 15/2$
09.10	Babar, 12/13
09.35	Smer vesolje. 26^26
10.00	ZlatkoZakladko
10.30	Knjiga mene briga
10.40	Reka, ki teče po svoje,
dokum. oddaja
11.10	Prisluhninv tišini
11.40	lzvir(n)i
12.10	Pomagajmo si, tv Koper
12.40	Kulinari}^ z Leonom
13.00	Poročila, šport, vrcine
13.15	Na vrtu
13.40	Šivvčasu,7/13
14.05	Mednarodna obzorja
15.00	Pod žarometom
15,55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Maie sive celice, kviz
17.45	Receptzazdravoživljenje
16.40	Rlsanlo
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Osumljen, amer, film
22.00	Odmevi, lojltura, šport
22,55	Umetnost in krščanstvo
23.50	Dnevnik, šport
D0.40	Dnevnikzamejsketv
01.00	Recept za zdravo življenje
01.55	Altemizija, franc, film
03.35	Umetnost in krščanstvo
05.10	The lucky cupkis. koncert Rockabilly skupine
SLOVENIJA 2
07,45	Teletekst
08.00	Videostrani
09.05	City folk
09.30	Mostovi
10.00	Dick van Dyke. 30/158
10.25	Vkieostrani
11.00	Tvprodaia
11.30	Videostrani
14.15	SP v biatlonu, 20 km (M),
prenos
16.25	Tvprodaja
16.55	Lovci na izgubljene
zaklade. 2/3
17.50	Vkleospotnice
18.20	Skozi čas
18.35	DickvanDyke,31/158
19.00	Končnica
20.05	Evrollgavkošarkj(M).
AEK : Umn Olimpija. pren.
22.00	EP v umet. Drsanju, revija,
posnetek
00.00	Vkleospotnice
00.30	ČioveksplanetaX.čbrilm
01.35	Sedem sreč, nemi him
02.35	Vkieostrani
J
07.30 Dogodivščine Jackiea
Chana, ris. seri^ 07.55 RickiLake 08.45 Maščevanje ljubezni, nad. 09.40 Skrivnost ljubezni, nad. 10.30 Tvprodaja 11.00 Čudež življenja, nad. 11.50 Družinske vezi. nad
12.45	Preverjeno 13.40 Tvprodaja 14.10 RickiLake 15.00 Družinske vezi, nad. 15.55 Čudež življenja, nad, 16.55 Skrivnost ljutieznI, nad. 17.55 24 ur, vreme 18.00 Maščevanje ljubezni, nad. 19.00 24 ur
20.00 Vse za službo, amer, flm 21.45 Tretja izffiena, nan. 22.40 XXL premiere 22.45 Na kraju ztočina, nan. 23.35 24, ur 00.35 Nočna panorama
kanali 27 4« ftS
09.00 Dobro jutro. Informativno
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 1247.VTVmagazin, regionalnu informativni program, ponovitev 10.25 Kultura, informativna
oddaja, ponovitev 10.35 Športni torek, športna
informativna oddaja, pon. 11.00 Iz olimpijskih leogov,
športna oddaja, ponovitev 11.05 Najspotdneva 14.00 Videostrani, obvestila 16.00 Čas za nas. mladinska
oddaja, 3. TV mreža 16,40 Regionalne novice 16.45 Angleščina po marvičn I bližnjici - 3. oddaja, izobraževalna oddaja 19.00 Najspotdneva 19.05 Vkleos»m, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 POPCORN,kontaktna
glasbena oddaja 21.15 Regnnalne nov^e 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema. Vont oddaja 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.20 Vabimokogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Vkieostrani, obvestila
RITKA
77
ŠALEŠKI ■ ŠTUDENTSKI KLUB
uvodnik
foto meseca.^
Sedim za ročunolnikom in razmišljam, kaj bi bih primerno tema za uvodnik. Pa mi po glavi ne hodi nič drugega koř rokomet. Saj je zadnje čase vse povezano z njim. Vsak dan mu je v čosopisníh člankih, koiumnah, televizijskih in radijskih oddajah, reportoiah, prenosih ... namenjenega vedno več prostora. 2 vsako zmago slovenske reprezentance, fantov, imenovanih tudi vitezi, bojevniki in še kaj, se najde kakšna dodatna minuta, nameniena rokometu. Kar je tudi prav. Ali pa komu že najedo. Naibri kokšnim neljubiteljem športa ali rokometa. Ampak v čosu evropskega rokometnega prvenstva še nisem srečala nikogar, ki bi se pritoževal. Rokomet pa nt prisoten samo v medijih, temveč je vse pogosteje tudi tema vsokdanjlh pogovorov. Na tržnici, v kavarnah, za domočo mizo • ob kosilu, večerji. Lohko bi se reklo, do šport, še posebej, če "naši" zmagujejo, združuje. Združuje prijatelje, družino, pa tudi popolne neznonce, Ponovadi se v času zanimive tekme ob TV-ju zbere celotno družina in novija za svojega favorite. Ničkollkokrat pa smo že lohko ^deli, koko se popofni neznanci no tekmah objemajo ob zmagi svojega moštva. Res, da to druženje ni ne vem kako globoko, ompak tudi takšno bežno, če je [e dovolj veselo in spontano, je lahko pravo osvežitev.
A če bi dovolj dolgo iskali, bi verjetno nošli tudi tiste, ki pnsvijo, do je Šport rozdiralen, sovražen. Marsikdo bi 20 to dal odličen primer raznih športnih srečanj med Slovenijo in HrvoŠko. Nocionoino čustvo, ki se budijo no medsosedskih tekmah, ko!erih niti politični odnosi niso kaj prida, lahko tudi tem precej škodujejo. Zoto so tekme, po noj so rokometne, nogometne oil se kakšne, prov strah zbujajoče. Skoraj ironično se slovenska rokometno reprezentanco no poti do evropskego prestola v polfinalu srečo prav s Hrvaško. Kot do ni dovolj pritisk, ali bomo premagoli Dansko, ki nam edina stoji na poti do olimpijskih iger v Atenah. Slovenci sploh še niso igrali s Hrvati, po je pri nas že prišlo do izgredov • taksnih in drugačnih. Kako bî torej lahko zaključili? Ali Šport zbližuje ali rozdiro?
kot j o
studenti in rokomet...
Zadnje dni jonuorjo se je večini Slovencev svet vrtel okoli športa, notončneje okoli rokometa. Glede no to, da se je del moškega evropskega rokometnega prvenstvo odvijal íudi v Velenju, bi lahko rekli, da je tudi pri nas bil ta teden najpomembnejši dogodek prav rokomet. Provzaprov se okoli rokometa v Velenju že kar nekaj časa vrti vse, kar je bolj ali manj pomembno. Začelo se je že z Rdečo dvorano, ki jo je bilo ireba za prvenstvo prenoviti. In tako so šli dogodki svojo pot.
Zarodi tego SaleŠki Šludentski klub že Štiri mesece deluje brez svojih prostorov. Ko je decembro že kazalo, da bomo študenti zopet prišli v svoje prostore in se bomo lahko vrnili v stolne tirnice študentskega življenja, je prišla novica, do bo v prostorih za Rdečo dvorano v času evropskega prvenstvo urejeno novinarsko središče. Tako se je datum vselitve Še podaljšal.
V	velenjskem delu EP, torej v predtekmovonju, smo v naših prostorih gostili novinaře Švedske, Švice, Ukraiine in Rusije. Pravzaprav so v Velenje prišli somo Švedi in Švicarji. Sevedo študenti nimamo nič proti, do se z našimi prostori spoznavajo tudi svetovni novinarji, o je to odložilo mnoge projekte, ki smo jih pripravili v ŠŠK-ju.
V	času prvenslva smo obiskoli nase prostore In videli, da dobro služijo svojemu namenu in da se novinarji pri nos prav dobro počutijo. Velenje, Rdeča dvorana in tudi ŠŠK so se izkazali kot dobri gostitelji, kar pričajo tudi fotografije tz naših prostorov v času EP.
Zadnje srečonje predtekmovalnega dela v Velenju je bilo težko pričakovan derbi med reprezentancama Švedske in Rusije. Mnogi so ga napovedali kot najbolj razburljiv dei prvenstva, saj sto H dve reprezentanci edini, ki sto doslej osvojili naslov evropskih rokometnih prvakov. No dosedonjih petih evropskih prvenstvih so štirikrat slavili Švedi in enkrat Rusi, Torej naj bi biia to tekma tekem, ki se je zgodilo prav pri nos. Pričakovono je
bila tekma že dolgo pred prvenstvom skoraj popolnoma razprodano. Tam pa smo bili tudi mi, ki smo no koncu tekme, ki se je izkozola zo ne tako razburljivo, kot je bilo pričakovoti, dobili izjove nekaterih igrolcev. Švedi, ki so naredili preveč napak, so v zadnjih trenutkih tekme le uspeli znižati rezultat in tako izgubili s samo 27:30. No ruski strani se je najbolj izkazol ruski vratar Andrey Lovrov, ki je svoja vrata skoraj popolnoma zaprl za švedske strelce. Zdoj je že znano, do so tako Švedi kot Rusi ostali brez zlate kolajne in do smo letos dobili čisto novega, svežega evropskego prvo-ko. A ko smo se mi pogovorjoli z nekaterimi igralci obeh reprezentanc, tega še nismo vedeli.
Evropsko prvenstvo je že zo nami. Verjetno se k nom še nekaj časa ne bo vrnilo, zato smo lahko ponosni, da se je rokometno korovono vsoj enkrat ustavila v noši moli državici pod Alpami. Študenti smo veseti, do smo lahko bi[i del tego prvenstvo, še bolj pa bomo veseli, ko se bomo lohko vselili nazaj v svoje prostore in vas še naprej rozveseljevoli z izobraževanjem, kinom, žuri in še Čem. Tokrotna otvoritev storo-novih proslorov bo prov posebna. Ne bomo pripravili samo olvoritvenego žura, poč po pravo vikend poslastico za vsakogar. Več si preberite na zodnji stroni, med novicami.
katja
po tekmi med rual^o in avedako
Eduard Kokcharov/ Rusija:
Danes je bila to lepo, o težka zmoga. Zelo smo se potrudili, do smo osvojili prvo mesto v skupini. Zo vsako tekmo se dobro pripravimo, za Švede, zo kotere vemo, da so zelo dobra ekipa, pa smo se še posebej. Vedeli smo, do bomo morali dati vse od sebe, če jih hočemo premagati. V nadoijevanju moramo igrati dobro, a mislim, do če bomo prikazali takšno igro kot danes, nam bo uspelo. Mislim, do bo za polfinole dovolj sedem točk, upamo po, do bomo mi prišli še dlje kot do polfinala. Sem smo prišli z namenom, da pridemo čim dlje."
Andrey Lavrov/ Rusija:
"Letos moramo osvojiti medaljo. Ni pomembno kotero, samo do je medalja. Glede na to, da nas v nadoljevonju čakajo Danska, Hrvaško in Španijo, mislim, da je bila danošnjo tekma se najlažja. Ničesar ne morem napovedati, moja naloga je, da branim."
f ^ ..
Stefan Lovgren^ Švedska:
"Mislim, da smo danes prikozali dober rokomet, imeli smo priložnosti, do večkrot zadenemo, ompak proti toki ekipi ne smeš norediti toliko napak. Ne vem, če fahko osvojimo zlato. Najprej se bomo morali potruditi proti Hrvaški, noto po bomo videli- S Hrvoško pričakujemo težko tekmo, ker so zelo dobro ekipa. Upam, do bomo proti njim doli veČ golov kot danes. Tu v Velenju je bilo res prijetno. Dvorona je bila super, hotel tudi, upom, do se bomo v Sloveniji imeli še naprej lepo. Slovenija ima dobro tradicijo v rokometu in so zelo dobro ekipo. Če bomo no tem EP igroli z njimi, ne vem kdo bo zmagal, o upom, da bomo to ml (smeh).'"
kolofon
Riiba )« gloitlû šolsiké^a ÎBudenlsk^çQ ktubo Ulki: Kai^ Kož«l| & MaWla Soírič Mgr1|(ve mravt|k0: ^«tn Oa&iecnik, Domen Koliak Me^kopi Bkiž F9I0' erhiv
C ŠŠK^u www.9sk*k}ub.«j in voddajf V lm«flu Sov*
vsoko sobote od 16,30 de 17,30 f» ^diu {107.8 38,9 MH2}. Ptiefe bhko fvdi na: sovo^tsk^ohee.com
Btr. 2
-	ziaalce radosti
-	nacionalni športi
str. 3
^ faka po liolonjsîco
kdo so ti profesorji!? - cigareto ... vino
str. 4
-	zgodilo se je
-	zgodilo se ^o
RITKA
aktualno
zimske radosti
Letos se [e teto Zimo odločila, do bo stovkoio. Kljub ^emu, do je pred tednom padel prvi sneg letos, se vedno nI sigurno, da se bo zima dlje mudila pri nos. TfsHm, ki si vseeno želijo snežnih rodosti, pa ne preostane drugega kot do se podojo v višje lege - no smučisčo in se tam noužijejo snega. Zo vos smo pripravili seznom slovenskih smučtič. ki imajo fudi študentske cene smučarskih kart.
smučišče	dnevna karta	poldnevna karta
Cerkno	4.200	3.700
Črno no Koroškem	2.400	1.400
Javornik	2.300	2.000
Količ	2.800	/
Kanin	3.300	/
Koblo	/	2.400
Kope	3.600	3.200
Kronjska Gora	4.300	4.000
Krvavec	4.600	/
Mariborsko pohorje	4.100	3.800
Planico, Mortuijek	3.100	2.100
Ribniško Pohorje	2.200	1.900
Rog Črmošnjfce	2.800	2.800
Rog la	4.500	3.100
Smučišče Poseko	2.200	1.600
Soriška planina	2.400	2.200
Stori vrh	3.300	3.000
Stražo Bled	2.000	1.600
Trije Krolji	2.790	1.980
Veliko Planino	2.800	2.400
Vogel	3.800	2.700
Zelenico	3.000	/
To so nekatera smučisča, kjer se lahko nosmučate, nabordate ali nasankate. Cene veljojo sevedo ob nokupu no smučišču, s Študentsko izkoznico. Karte po lahko dobite še ceneje, in sicer Študentski servis Maribor prodaja korte za noslednja smuČiŠČa.
	dnevna [»ofhiM».)		nočna (»«.^m.»	nQÍna ip^K »«b.)	
Pohorje	2.900	4.000	2.900	4.000	
Roglo	2.400	-	-	-	
Kope	2.900	-	-	-	
Golte	2.200	2.200	•	•	1.700
nacionalni âporti
Ko smo že ravno sredi fozliČnih Športnih mrzlic, bi lahko razmislili o tem, da bi za nacionalni sport izbrali tudi referendume, saj se zdi, do je referendum edina disciplina, s kotero se da v tej nosi mali in vse prej kot skromni deželici še kaj doseči in spremeniti. Ob (ne)sposobnostih zadrtih obrazov, ki vedno bolj pogosto zaman grejejo svoje pre-pločane državne stolčke, ni niti čudno, da se ljudje vedno pogosteje zatekajo k tej po mnenju nekaterih "najbolj demokrotiČni obíiki ljudske volje." Hm. Nedolgo tega sem dvema tujcema, Irki in Francozu skulolo predstaviti trenutno najbolj aktualne teme na sceni, (n Šele ko to zmedo obelodaniš z besedami, ugotoviš, kako žalostna in patetična je trenutno dežela no "sončni strani Alp". Potem ko sem jima nekoko razložilo izbrfsone in da bo nojbfž o njihovi usodi in njihovih provicah odločal referendum, sem prišlo do džamije in, glej ga ziomko, le do enega referenduma. In ker sto se Še posebej zonimolo za gospodarstvo, sem jimo sevedo moroio razložiti Še. da se je "narod" odločil, do ob nedeljah ne bomo več hodili v loping. No referendumu, seveda. No koncu sem se že prav zodrževolo, da ne bi izdolo le kakšne temne stroni nase prekrasne demokrodje, saj sta že tako zmajevalo z glovo, do sta že pošteno premešalo zroČne tokove.Skoroj me [e postalo srom. Prvič me je prešinilo, kar mediji bobnojo že mesece in mesece. Da živim v maii, zadrt) državi, v kateri v imenu demokrocije olt • še huje • slovenstva, kratimo pravice tistih, katerim bi moroli pomagati. Pomislite, hodite na referendume? Ste med tistimi, ki krojijo usodo tistih, katerih življenjska zgodba se vas niti molo ne tiče. Ste glosovoli proti oploditvi z biomedicinsko pomočjo in pokvarili veselje ob novem življenju kakšnemu ducatu, verjetno po še manj, žensk letno? Ste zaprli trgovine? Boste do krajo izbrisali izbrisane? Povejte mí, kdo tako zelo kroti vaŠo svobodo, do se morate maščevati s tem, do jo jemljete drugim? Je to, da ukinjate provico za pravico res vse, kar zmorete narediti za boljši jutri? Vos res toko zelo prizadene. Če ljudje kupujejo, medtem ko ob nedeljskih poldnevih srkate govejo župco? Bi vas bilo kaj monj, če bi do otroko pomagali peščici manj srečnih od vos? Bi vos tako zelo žrlo, Če bi Slovenijo pridobila 1S.OOO novih državljonov? Bi vas manj motilo, Če bi bili med izbrisanimi boi| '4ensi'^ človečki, npr. kakšni zahodnjaki, oli po mogari nogometni zvezdniki in podobni "ugledu"" Slovenije "koristni" osebki? Kaj vos tako zelo peče, drogi mojt Slovenčki, do ste toko zelo zoplankani • v Imenu morale, potriotizmo. "sočutja"? Veste, kaj pa mene najbolj peče? Do se za vsok referendum, zo kotere so sicer najbolj krivi zgoroj omenjeni stolčkočuvolcí, porabi več kot óOO millfonov sitekov, s koterimi bi lahko recimo s 3000 računalniki opremili slovenske fakse, s solidno Štipendijo eno leto razveseljevali več kot 1000 študentov, če ne kaj bolj pometnego po no zoključni izlet poslali več kot 7000 obsolventov ... Po soj ne, do bi koga brigolo, kom gre denar in kdo so tisti, ki go potrebujejo bolj kot puhle patriotske igrice. Mogoče bi morali zahtevati kakšen referendum Še no to temo? Lohko po se se mi pustimo izbrisati.
Mateja
ugoden nakup smučarske opreme
Študentski servis Maribor vsem dijokom in Študentom omogoča tudi 15% popust pri nakupu smučarske opreme v športni trgovini bpc.kolietnigg.com (Avstrijo). Kartice zo popust so vom na voljo no enotah Študentskega servisa Maribor.
Če se no smučišče odprovljote prvič, je dobro vedeti o njem kaj več. Izbrali smo nekoj najbližjih smučišč in jih samo za vas no kratko opisali.
Celjska koča
Nadmorsko višino: 650-800 m
Obratovalni čas: od 17:00 do 21:00
Razmere: do 70 cm norovnega in kompaktnega snega
Tekaške proge: 5 km.
SmuČorske noprove: dve vlečnici
Cene kart; dnevna: odrasli 2500, otroci 2000; poldnevna: 2000, 1500 Kope
Nadmorsko višino: 1524 m
Obratovalni čas: od 09:00 do 16:00
Razmere: do 90 cm naravnega in kompaktnega snega
Dodatno ponudbo: izposojo opreme, nočno smuko, tekmovalni poligon, smučorske sprehojolne steze, okrepčevalnica, šolo smučanja. Smučorske noprove: sedem vlečnic
Smučorske proge: dolžino prog 8 km: 2,8 km lahkih, 3,6 km srednjih, 1,6 km težkih; tekaške proge 15 km.
Cene kart: dnevna: odrasli 4.200, študenti 3.600, otroci 3 200; poldnevna: odrasli 3.500, študenti 3.200, otroci 2.900
Rog I a
Nadmorsko višino: 1517 m
Obratovalni čas: od 09:00 do 16:00, nočno smuko od 17:00 do 21:00. Razmere: do 120 cm noravnego in kompoktnego snega
Dodotno ponudbo: snežni kanoí (holf pipe] zo deskorje, vrtec no snegu, izposojo in servis smučarske opreme (z najsodobnejšim strojem zo pripravo smuči), hrombo opreme, panoramsko vožnja z motornimi sonmi, vsakodnevna tekmovanja rekreotivcev, nočno smuko, tekmovalni poligon, okrepčevalnice. Solo smučanja: alpsko smučanje, teki, telemark, snowboard Smučorske noprove: dve Štiri sedežni ci, 11 vlečnic
Smučarske proge: dolžina prog 12 km: 2 km lahkih, 8,5 km srednjih, 1,5 km težkih; tekaške proge 3km, 5 km in 10 km.
Cene kart: dnevna: odrasli 5.000, študenti 4.500, otroci 3.500; poldnevna: odrasli 3.500, študenti 3.100, otroci 2.500;
Golte
Nadmorsko višina: 1600 m
Obratovalni čas: od 08:00 do 17:00. Nihalko ŽEKOVEC obrotuje vsoko poino uro od 08:00 do 17:00, dvosedežnico SMREKOV6C obratuje od 08.30 do 16:00, trisedežnico MEDVEDJAK obratuje od 08 30 do 16:00.
Rozmete: do 100 cm norovnega in kompoktnego snega
Dodatna ponudba: turno smuko z vodnikom, izposoja in servis smučarske opreme, smučarska tek« movonjo in tekmovanja v deskanju, vrtec no snegu, poleti z jadralnim letalom, restavracija s tero-so, brunarice (okrepčevalnice in ban') z domačimi specialitetomi, šola alpskega smučanja in desko njo
Smučorske noprove: kabinska žičnica, dve sedežnict, dve vlečnici
Smučorske proge: dolžina prog 12 km: 2 km težkih. 7 km srednjih, 3 km lohklh; tekoške proge 15 km.
Cene kart: dnevna: odrasli 4.200, otroci 3.000; poldnevno: odrasli 3.000, otroci 2.100
Mariborsko Pohorje
Nodmorsko višina:
Obrotovolnl čas: od 09:00 do 16:00. Pohorska vzpenjočo obratuje od 03:30 do 22:00. tMočno smuko od 17:00 do 21:00.
Razmere: do 100 cm norovnega in kompoktnego snega
Dodatno ponudba: Šola smučanja in snowboordo, vrtec na snegu, nočno smuko, 28 km tekaških in 6 km sonkaških prog, izposojevalnice in shrombe smučorske opeme, onimacije: jahanje, vožnjo s kočijo, nočno sankanje, boklado ...
Smučorske naprave: knDžno kabinska žičnico, tri dvosedežnice, 15 vlečnic Smučorske proge: 80 km prog vseh težavnostnih stopenj In 28 km tekaških proge Cene kart: dnevna: odrasli 5.100, študenti 4.100, otroci 3.300; poldnevno odrasli 4.500, študenti 3.800, otroci 3.200

RITKA
19
1
trd je nas studenski kru
faks po liolonjsko, pardon, po evropsko
Trenuino [e čas počitnic. No, ne tistih pravih, ampak takšnih bolj študijskih. Čeprav imote v tem času faksa najbrž že čez gbvo, [e mogoče obdobje med prvim in drugim delom študljskego leta ustrezen čcs, da se ozremo v naš visokošolski sistem in predvsem v njegovo prihodnost.
EvropO/ pri ho jo m o
Ce zadnja leta niste ravno živeli no lunî oli pa po svetu hodili v stilu "nič ne vidim, niČ ne sHsim", potem vam najbrž ni ušlo, da bomo v nekaj manj kot treh mesecih postali del Evropske unije. Čeprav se ne bo mogoče izogniti marsikateri negativni posledici vstopa, je ta korak vseeno velika priložnost, še posebej za mlade, Morda najbolj prav za mlode. Odprla se bodo namreč vrato v druge evropske države, v katerih se boste lohko svobodno izobraievoli, z istimi provicami kot jih imajo študentje matične države. In Še bolje, v Evropi v zodnjlh letih potekajo priprave na uskladitev Študijskih programov in stopenj, kar pomeni, da, če bo le Šlo vse tako kot mora, kmalu ne bo več težav s priznavanjem tujih diplom In študijskih dosežkov. Usklojevanje evropskega sistema visokega izobraževan[a je znono kot Bolonjski proces.
Bolo9nese?
Ja, pa ne špageti, ampak, proces, katerego cilj je do leto 2010 vzpostaviti Evropski visokošolski prostor (European High Education Areo), v katerem se bomo študenti in profesorji lahko svobodno gibali in ki bo omogočal priznavanje studijskih uspehov no celotnem območju Unije.
Glavni cilji proceso so opisani v Bolonjski deklarociji. Med njimi so med nojbolj pomembnimi naslednji: - v^ostavitev sistema rozumljivih in med seboj primerljivih študijskih stopenj, kar vključuje tudi prilogo k diplomi, ki bo vsebovala podrobnejše informacije o vašem Študiju in bo služila boljšemu razumevanju vašega Študijskega programe in pridobljenih ocen ali diplome;
•	vzpostovitev sistema prenosa pridobljenih stopenj izobrazbe, kar pomeni, da bo vaša diploma v Fronciji ali no Češkem ali kjerkoli že obravnavana enako kot doma;
•	mobilnost študentov, profesorjev, raziskovolcev in sploh vseh, ki se želijo izobroževoti in izpopolnjevati znaj mejo matične države;
•	sodelovanje z namenom, da bi zagotovili enakovredno kakovost študija po vsem evropskem prostoru;
•	uskladitev študijskih stopenj • bachelor, masters, in doktorski, kar pomeni, da bi npr s Štiriletnim magistrskim študijem, ki je pravzaprav enakovreden našemu Štiriletnemu univerzitetnemu študiju, že dosegli magistrski naslov, ki bi go lahko direktno nadgradili z doktorskim študijem, ki bi trajal tri leto. Bochelor, ki v osnovi trojo tri leta, po bi seveda lohko nadgradil z mastersom. Takšna prakso že zdaj velja v večini zahodnoevropskih držav, kar se kože tudi v tem, da v primerjavi s slovenskimi študenti tuji diplomirajo veliko prej in prej dosežejo tudi nadaljnje stopnje kvoitfikadj;
-splošna evropsko dimenzija visokego šolstva, kar pomeni tudi, da bi bili ponosni, do smo se šolali v Evropi in bi se s tem lahko pohvolili tudi na drugih kontinentih, do bi nom iohko drugi celo molče zavi-doli.
Kakovost in sposobnost
Vse skupaj nekako vodi k ideji, da bi zogotovili transporentnost in medsebojno priznavanje visokošolskih izobroževolnih programov v Evropi. In na koncu vendarle stremi k temu, da bi se izboljšala kakovost visokega šolstva, soj je le ta ključnega pomena za visoko kvalificirano delovno silo, ki bo sposobna dobro opravljati zahtevne funkcije in tako pripomogla h kulturnem, političnem in gospodarskem napredku Unije, kar je navsezodnje tudi cilj združene Evrope - povečanje vpliva in gospodarske moči^ da bi se nekego lepega dne le lahko kosali z velikimi brati Američani in se jim postavili ob bok kot velesila. Čeprav je do velike Evrope še zelo zelo daleč in čeprav je mogoče le utopična želja evropskih idealistov, je res, da je le znanje tisto, ki lohko do napredek. Zato se Bolonjski proces ne ustavi le pri rednem oz. izrednem študiju, temveč ogromno poudarka daje vseživljenjskemu učenju. Kar pomeni, da potem ko boste v žepu že imeli diplomo in morda celo službo, nikakor ne boste smeli zaspati. Kor je pravzaprav v danošnjem času edino razumljivo, saj je napredek vedno hitrejši, vsak dan se rojevajo nove metode dela, slediti je treba novostim no področju tehnologije in komunikacij, vse bolj pa današnji čas zahtevo tudi Interdisciplinarnost. Različno področja se prepletajo in z oprijemanjem le tistih sposobnosti, ki ste si jih nekoč pridobili, ne boste prišli doleč. Delo in življenje sto vedno bolj dinamično, zato morate vseskozi takšni ostati tudi vi, če želite biti uspešni pri svojem delu.
Slovenske univerze no lovu zo Bof09no
Z uveljovljonjem in izvojanjem Bolonjskego proceso se spremembe obetojo tudi no naših univerzoh. Če smo čisto pošteni, so spremembe skoraj že nujne. Dovolj zaskrbljujoč je že podatek, da je povprečna (I) dolžino Študija v Sloveniji kar osem let, medtem ko se naši angleški kolegi že pri 22'ih posvečajo doktorskemu študiju.
Dejstvo je, da morojo naše univerze najprej poskrbeti predvsem za kakovost in pustiti prosto pot novim metodam in načinom Študijo. Se posebej bode v oČI, do so noši faksi še vedno premalo usmerjeni v praktičnost, zato smo tudi mi ob zaključku Študija veliko monj praktično usposobljeni za delo, zo katerega smo se izučili. Ker je Slovenija sprejelo in "požegnala" bolonjske principe študijo, lahko upamo, da se bodo spremembe zočele kmalu kazati.
Na Obalo po sveže znanje
Kar se tiče "evropskosti" no slovenskih univerzah, se novim razmeram najhitreje prilagajo prav najmlajša člonico - Univerzo no Primorskem. Čeprav je bilo ustanovljeno šele s tem Šolskim letom, je v svoj program že vključila evropski učni progrom, tako imenovani modul, ki je eden od projektov Evropske komisije in je poimenovan po očetu nove Evrope Jeonu Monnetu. Modul z naslovom Evropske politične integracije vsebuje 30 ur in je dostopen vsem študentom univerze, ki bi se rodi poglobili v nastanek in pomen Evropske unije. Modul je seveda izbiren, to po je možnost, ki no naŠih fokultetoh Še koko monj-ka. Novo evropsko izobroževolno shemo predvideva, do bi moduli sestavljali od 30 do 40 odstotkov študijskego programa, kar pomeni, do bi imeli več možnosti študij prilagoditi lastnim interesom in željam. Poteza primorske univerze je tako svetlo luč v slovenskem visokošolskem sistemu in somo uporno lahko, do se bosta ostali dve univerzi kmalu priključili noprednejŠemu načinu izobraževanja.
Seveda po se vam ni treba kot pijonec plota držati našega izobraževalnega sistema. Čar Evropske unije je ravno v tem, do se boste lohko gibali. Že zdaj je no voljo kar nekaj programov študijskih izmenjav, kot so na primer Socrates, Leonordo da Vinci in Comenius. Iz lastnih izkušenj vem, do se splačo pogledoti, koko študij poteka drugje. Mogoče dobite kakšno dobro idejo oli ukradete kokšno uporobno metodo in jih prinesete nazaj v upanju do bo vključeno tudi v naš, zoenkrot še malo preveč novostim nezaupljiv šolski sistem. Navsezadnje, Evropa čoka. In koj čakote vi?
m.
kdo 80 ti profesorji»?
Danes se vsi tako oli drugače srečujemo s sebi nadrejenimi osebami, V primeru dijakov so to najpogosteje profesorji in ker v tem prispevku govorim o dijoških težavah, bomo govorili o točno tej superiolni sili. Profesor je osebo. Osebo, k; je (z reolnego stoliščo gledano) pametnejša in izkusenejso od tebe. Si ji dolžen (ali dolžna) izkazovati spoštovanje? Si. Čeravno se včasih zdi krivično in neenakopravno, se dolgoročno gledano veliko bolj izplača molče potrpljenje v dopoldansekm času, kot pa garonje v poletnem, Profesorji imajo nad nami moČ, kakršne se marsikdo niti ne zavedo, zato bom poudaril nekoj najpogostejših napok v odnosu dijokov do profesorjev in obratno.
Kako lahko reagiramo v primeru, do se profesor med poukom verbalno olojša na tebi? Kaj storiti, če te okliče za raznorazne ptiče in miši? Odgovor je silo enostaven. Nič, Tukaj se drži modrega pregovora: Pametni molčijo. Če se spustiš v besedno vojno s profesorjem oli nadrejenim, ima le ta moč, da te pripravi do kopitulacije ali še do česa hujšega. Nihče, ki bi tega početja zovestno lotil, ni prišel iz njega takšen kot je bil (najmanj, kar se mu/ji je lahko zgodilo je to, do je bil/a težji/a zo kokšen kol, ali po mogoče celo zo kakšen ustni ali pisni opomin). Tisti po, ki je molčal in priznal svojo "zmoto" (četudi se ni v ničemer zmotili), jo je odnesel s celo kožo in je pokončno zopushl predovonje. Mogoče je res bolje, da v takem primeru dijak [od sedaj naprej velja vse zo oba spola), tako kot ničkolikokrat v predavalnici, rečeno sprejme z enim ušesom, skozi drugega po to enostavno izpusti nazaj no prostost. Kot že omenjeno, se s profesorji ni pometno igrati. V takšne vojne se ne spuščoj niti jih ne začenjaj! Provilo številko enal
Čeravno se vam lohko zgodi korkoli od noštetega, monate vedeti, do so tudi profesorji samo ljudje in da se na svojem delovnem mestu (v vlogi pnsfesorja) obnašajo, kot jim narekujejo njihova pravilo vedenja in osebno prepričanje. Vsak profesor (no, skoraj vsok) je v svojem privatnem življenju in nasploh v življenju zunaj službe, drugačen in ima mogoče drugačen pogled no vos in vose muhe. Velja si zapominti tudi manjši nasvet. Če imate priložnost pobližje spoznati profesorja (eno izmed možnosti no vprašanje kje? je maturantski izlet), to tudi storite. Vase razumevanje nji-hovego uma in mišljenja bo bolj čisto in neobremenjujoče ter nosploh boljše.
Za konec po še en nasvet (soj vem, da so moreči, ampok kdor si hoče dobro se jih bo poslužil, tisti, ki po si noče dobrego, si bo po som kriv, da jih ni). Vsak izmed vas, ki obiskuje katerokoli srednjo Šolo, je ob pričetku šolanja dobil majhno zeleno knjižico. V njej so napisano vsa provilo, pravice in dolžnosti, tako dijakov, kot njim nadrejenih profesorjev. ČE hočete v vsakem trenutku vedeti, ali se vam godi krivico in ali imate v neki situaciji moč kaj ukreniti, si vzemite v roke to knjižico in jo preberite. To pa je samo prijateljski nasvet in ne ukaz.
V roki držim cigareto in arkam vino
NENAPISANO PISMO
Ko se ti podere svet in ko se ti zorno jejo tlo pod nogo mi;
Ko si nadoneš na obroz nasmejano masko^ srce po se ti pači od bolečin;
Ko se giblješ po svetu, tvoj svet pa je obstal v trenutku in ga ne moreš spraviti v te
Ko prižgeš televizijo in iŠčes lepo novico med dnevnimi poročili;
Ko med ljudmi iščeš poštenost in iskrenost, pa te obkrožajo sami narejenci;
Ko želiš biti lep, po se počutiš grdega;
Ko bi rad občutil sonce, po si obtičal v Črnini noči;
Ko bi rod odŠel nekom, kjer ne obstojaš, po obstojaš tu in zdaj;
Ko se želiš imeti lepo, po ne nojdeŠ lepote;
Ko nisi zadovoljen in iščeŠ zodovoljstvo tam, kjer ga ni;
Ko bi rad postal nekdo, ki ga želijo videti drugi, po nimaš moči spreminjati sebe;
Ko solze tečejo po licu, pa bi rod bil močan;
Ko želiš zaspati, pa se ti po glavi podijo misli, ki silijo k eksploziji;
Ko si sam, po bi rod bil eno z množico ljudi;
Ko ne veš kako Čutiti,
Ko bi si rod iztrgal srce, po le-to Še vedno utripa in te žene naprej; Ko bi ves denar sveto spremenil v metulje, po si želiŠ kupiti kavo; Ko poslušaš glasbo, po si želiŠ le tišine; Ko bi rod občutil mir, po se tvoje telo giblje v ritmu nemirnosti; Ko ... bi te moralo sovražiti, po te imom še vedno rado ...
pepo
RITKA
Zgodilo se je
ni ae aaao radi»».
latino koktejl parti 2004,
komentar ni potreben*
dobra glaaba» svetovni ljudje» fantastično vzdušje » áák žur!!!
foto 5
Ví.
zadovoljstvo na koncertu,
zgodilo se lio.
Šaleški študentski klub se končno In dokončno vrača v 5vo[e prostore v Rdeči dvorani. Evropsko prvenstvo v rokometu je 20 nami, novinarji so pobrali šila in kopita (laptope in mikrofone), tako da imomo vojeti v rokoh zopet n^i, študenti. In kaj zdof...
že to vikend vam pripravljamo nepozaben žurerski vikend. Pravzaprav bo otvoritev staro-novih prostorov prineslo za vsakogar nekaj.
6.2. • vračo se Študentski kino, tokrat s řllmom Moj ato socialistični kulak. Ob 20,00. 7* - urodno otvoritev ŠŠK prostorov: kratka predstavitev dela ŠŠK-[a, koncert hrvaške skupine Urban. • kulturni program v prostorih.
naslednji vikend
13. 2. • okrogla mizo Roziskovalna dejavnost mladih in lokalno okolje, Kniižnica Veienje. 19.30 14.2» - Valentinov žur. Restavrodja Jezero. 19.30. Cena: 1.500 - večerjo, kislo juha, žur. Zabavo: Classic band In Elvis Presley. Prijove: Matjaž [041/602-986).
vikend po naslednjem vikendu
21é 2. • pustno rajanje. Diskoteka Jezero. 21.30. Najboljše maske bodo nagrajene. 28.2. • svinjski piknik s pohodom. Sleme. Nočitev z zajtrkom. Prijave: Mitjo (031/327-1071, • koncert orkestro Bobana Morkoviča. Kulturni dom Velenje. 20.00, Romska gfosba. Ceno: za člane ŠŠK-ja 1.300,2a ostale 1.800 sit.
Tečaji ongiescine, nemščine, španščine, ttoh|on$cine m trancoscme ter tečaj osnov računalništva. Začetek februor[o. Ceno: 4.000 sit. Trajanje; 25 ur. Prijave: Islam (031/326-988).
V imenirSove, radijska oddaja z dolgo tradicijo. Vsako soboto. 16.30-1730. 107,8 in 88.9 MHz. Kdo: Mateja Softic, Katja Koželj, Nejc Kotnik, Mitja Markoja, Mi^'a Domajnko, Sašo Oštir. Kam lahko pišete: sôvo_s$k@yahoo.com
lESSBige
•	vsako sredo ob 15.30, UŠC Maribor (nogomet, badminton)
•	vsako soboto ob 15.30, ŠC Velenje (ples, odboiko, nogomet, košarka)
•	vsako soboto 18.00-20.00, fitnes center Ahtik. Cena: 1.500/mesec
-vsako nedeljo ob 11.00, RD-tečaj plezanja. Prijave: Gorazd (041/592-892)
•	vsako nedeljo ob 12.00, RD • brezplačno plezanje
•	igranje badmintona in squasha v RD, plavanje v velenjskem bazenu • korte pri Golperju (031/327-105). Cena; bazen (350 sit), badminton (800-dop. in 1000-pop.), squosh (700-dop. in 900-pop.)
•	smučanje na Golteh. Cena: 1.700 sit.
Več info o SSK-ju: www.ssk^lub.sí, Skovik, V imenu Sove, Nos čas
+

OBVESCEVALEC
21
(T.Moroskon

'•••s /
Ovni ste znani po lem, tJa se dciiro znajdete v"^	'
krizah, ko se je UeDa odločali zelo na hiiio. Čeprav se vam bo letoSnj] februdr rrtorda zdel malo dolgočasen, se bosleludi vnaslednjih dneh morah odlo^li o zelo pomembnih življenjskih sivsreh Pri t«D časa ne bo već kot dan aN dva. izzivov za svole rnožgane in ranjerxi duio pa raje ne iščile na sdo. kar le posebej velja za poslovno podroCje. Dokažite vsem. ludi največjirr dvomljivcem. da zmorete tudi (ako resne življenjske preizkušnje, Predfvsem pa o njih čim manj govorite.

Bik
"	Najpref bo kazalo, da gre leza družabno srečanje s starimi znano
Polem pa se bo nedolžen klepet sprevrgel v resno nalogo, ki vsm bo vzela precej več časa kol ste pričakovali, ko ste obl|ubili izvedbo. Kaj lahko se zgodi, da bo zalo precej trpelo družinsko in ludi ljubezensko življenje Ob lem se boste znaill ie vnezavidljivi tinančni situaciji, saj se bo izkazalo, da bo nenaden, a nujen izdatek veliko večji kot ste sprva mislili. F^ite, če bosle postali adirčni. To bo znak, da potrebujete sproslitev. Morda bo dovolj že večer v vam ljubi dru^i. ki nai ne bo mešana
Dve|<«k
Včasih zvezde niso pcifazne m v naslednjih dneh ne bodo. V nič fa| rcžr^ti situaciji se nebosteznaSli. V^še dosedanje detobodo vzeli pod drots nogled in polem se bo izkazalo, ďa \Mo tudi iz Z^o majhne napake pravi sovražniki naredijo celo zgodbo. Potrebovali boste jeklene živce, pa tudi vfiopagaiatsko spreKiost. da bosle nadrcením dokasit, sle vredni županja. Samozavest bo v naslednjih dneh ključna, če želite, da se vam vživljenju vse zasuče lako kc^si želite. Fdzite. da ne boste prizadeli ljubljene osebe.
Rak
Čeprav bo febaiar še vedno siv in dnevi kratki, boste kmalu ugotovili, da vas letošnja zima pravzaprav navdaja z neverjelnim mirom. Morda tudi zalo, k^ se bosle končno odločili, kaj si v prihodnost sploh želita In izkazalo se bo. da ste se odloČili prav. Seveda bo Ireba na lo počakali še kakien leden, načeloma pa bo vendarle že Kmalu jasno, kaj se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izpeli tudi l^o novico. Nič ne bo narobe, če se boste odločili, da kupite bogato darilo. Saj ga boste iz svojega zato vam nihče ne bo mc^ei nič očitali.
L«v
O Zaradi nekega precej neprije^ega dogodla bosle v naslednjih dneh res veliko razmišljali o linancah. Into resno, saj bosle morali vkral-kem rešiti večjo težavno situacijo. Kot kaže. se bosle odločili prav, pa čeprav bozavaèo od ločitvijo sled il o ku p pripomb svoj cev, predvsem tistih, ki ne živijo ? vami Ne ozirajte se nanje Konec koncev sle žs dovolj sla> ri in izkušeni, da se lat^o odločile samostojno, brez da bi tem irepeiali, kaj si bodo o \Qših odločitvah mislili drugi.
Pavi« a
Čeprav se bosle na vse kriplje budili, da $e vam še ne bi bilo treba lotili tehničnih opravil dolgo neboste mogli bežali od obveznosti, ki so se nakc^ičile. Sicer imate še eno možnost, to pa je, da si ^ umislile mojstre, ki bodo stvari uredili namesto vas. Ob tem krepko premislite, ali so stroški, ki bi s tem nastali, res potrhni. Zrtani ste po tem. da se. ko se stvari lotite, tega lotite tako temeljito, da skoraida ne more pnli do napak Res pa je, da si bosle morati povsem drugače razporejali čas. Sedaj ^m ga ogromno spol-21 skozi prste. Č^rav tega ne priznate. Vsaj drugim ne
Tehtnica
Imeli boste vsak dan večie m bolj c^ežne načrte za prihodnost Zdelo se vsm bo. da ste na čislo pravi poti, da jih udi uresničile. Fttem pa se boste nehote zapletli v prepir z neko zelo pomembno m vplivno ose-bo. ki se vam laka sploh ne bo zdela In ko boste ačeli dot^v^ti pole-r^ pod noge. boste kiïialu ugotovili, kdo je povzročil plaiAsenebodalokaj veliko popraviti, S3J bo zamera precejšnja Zato se ne čcNjite, če ponoù nikakor ne boste mogli spali, ludi če boste dolge ure šteli ovčice. F^rtner bo imel ^izo. zato bodrte potrpežljivi.
škarpi ian
Že nekâj časa se vim zdi, da je napočil čas za spremembo. A se neka-^jT^-j.' ko kar ne bosle mogli odloČiti, da boi naredili odločilen korak. Potem pa se vam bo godilo kar samo, brez da bi vi poležali pravo voljo. Ko bosle vržem v lo. da bo ireba začeli plavali, boste to Uidi storili. In to brez težav Čeprav se lahko zgodi, da vam jo malo agode zdravje. Zato pazile, kako živite. Oov^lj počitka, pa tudt gibanja rs sv^em zrafaj. bosle še kako potrebovali. Ps tirdi vitamine. In nasploh zdravo prehrano. |g ste jo vzadnjem času kar malo zanerrarili.
Strala«
Veliko boste razmišljali o svoji prihodnosti Ra ne le na poslovnem področju. Veliko vam bo dalo misliti Ujdi čustveno življenje, saj se vam bo zdeto. da je prišlo do močne ohladitve čustev. In lo ne le z vaše strani. Zato bosle v naslednjih tednih veliko bolj dojemtjivi za r^sprolni spol. saj bosle prav i$y i kakšno krepko v^odbudovživljenju In ludi dokazovanje. Čeprav je skok čez plol kaj slaba tolažba in dokazovanje, ni dvakrat za reči, cfasenebosletc^l odločili pozitivno. Če se boste, bodo posledice že kmalu občutne Pričakali jih boste nepripravljeni.
Kaxaraç
Ce bosle vteh dnehzi^ii p/isiuhniti drugim, se lahko naučite velito o urejanju denarnih zadev. Poleg tega pa si boste zagolovill še nekaj zelo dobrih informacij, ki ludi lahko pomenijo dobiček, če st boste seveda upali tvegali. Ne razmišljajte preveč in ne predolgo, saj lakšne dcrmacije nimajo dolgega roka trajania. Sicer se boste spet lolkli po glavi. Poleg tega pa nikar ne mislile, da vam bodo prijatelji svetovali kar naprej F^rtnef bo v naslednjih dneh brez prave volje, kar v^m ne bo čislo r^ič všeč. Zato boste morali za zabavo poskrbeli sami, Ue posbite. da sle nekomu obljubilt obisk. Čas je, da ctljubo i^olniie.
Vadil« r
Zdelo se vgm bo, kol da sevrtilevzaCsran^krogu In da vam ni^-kornebošloodroknič. česar se boste lotili. Fttem vam bodošeprí delu očitali, da steset}ični irr da ne znate poskrt>eti za dobro vzdušje v kolektivu Volk samotar sicer niste, res pa je. da bi lahko kdaj kakšno zadregovslužbi premagali ludi s pomočio nasmeha in humaja. k^ ssm ga sicer ne manjka F^leg tega pojdite večkrat k prijateljem, ktste jih močno zanemarili. Ugotovili boste, da sle bili zadniečáse res veliko preveč sami ss^j. Zvezde vam obljubljaj o več pomoči na finančnem področju, pri odnosih z bližnjimi pa ^^m ne bodo naklonjene.
Ribi
Nikakor neboslemoglt ulovili delovnega ritma m postoriti vsega, kar si boste začrtali. Er^igije ne bosle imeli prav na pfetek. zalo boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počilfa. In tudi bolj zdravega načina življenja, saj sle končno ugotoviti, da nihče ne bo poskrbel za V3S m vaše počutje, če lega ne boste storili sami V petek \ss čaka veliko pre* senečenj, ki zna vaše življenje precej vremeniti, tn lo že v kratkem, če boste lokrat le zbrali dovolj poguma za slovo od sedanjega račina življenja in nov začetek, o katerem že dolgosanjaie. M(xda bosie v to prisiljeni, kar je včasih za vas edina možna pot.
Zgodilo se je...
0(10. (lo 12. Icbruarja

k
France Prešeren
6. fel)ni<irja kU 1991)jo bila astariovria skupSíina novega podjetja (Î ore nje Delta (v dragj polovici tnarca istega leta se je podjclje preimenovalo v Oorcnje Point), ki sta ga ustanovila (îorcnjc Elektronika in Iskra Delia;
-	na 6. seji sveta občine Šoštanjf 6. februarja letu 1996, je ncprcklicno odstopil predsednik sveta Frane Pečovnik; 25. aprila 1996 so svetniki na seji sveta občine SoSianj za novega predsednika i/volili dotedanjega podpredsednika svela Antona SkomSka:
-	februarja ieta 19X7 se jc začela javna razprava o odpiranju jame Š^^ítanj in petega bloka Termoelektrarne ŠoSlanj: • H. svečana Je slovenski kulturni praznik v spomin
na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki jc umrl 8. fehniarja lela I849v Kranju: pobudozakullumi praznik je L februarja Icla 1945 dal Slovenski narodnoosvobodilni svet, Prei^ernove nagrade, ki se ta dan delijo za dosežke na kulturnem podaičju. jc uvedlo ministrstvo za presveto Narcxlne vlade Slovenije 13. lehruarja Í946. prvič pa so Prešernovo nagrado podebli 8. febrtiarja It^ta 1947;
9.	Tehniaqa leta 1982. koje Šaleška folklorna skupina Koleda prailaviia 10. obletnico delovanja, so ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika prvič podelili priznanja takratne Kulturne skupnosti Velenje - Napotnikovo priznanje, Napoinikovo diplomo in Napotnikovo plaketo:
10.	tťhruarja lela 1978, koje bil v dvorani doma kulture v Velenju prvi samostojni koncert mešancg«i pevskega zbora Cjorenje pod vodstvoni prof. ('irila Vertačnika, so v Ciore-nje Elektroniki izdelali 150.000. barvni televizijski sprejemnik:
10. februarja leta Í9H0 so člani Zveze šoferjev in aviomeha-nikov občine Velenje pri Starem jašku pripravili prvi uraden sejem rabljenih avtomobilov, neuraden sejem pa je bil '^.c nedeljo prej:
<hI 10. lehruarja 1989 dalje je po celi Jugoslaviji veljala 51)-odstotna omejitev ra?&velljave ulic, trgiwin in drugih objektov, prepovedano pa je bilo tudi uporabljati elektriko za gretje pt:íslovnih prostorov in razsvetljevanje stadionov; H), tehruarja leta 1995 je bil v Topolšici ustanovni kongres sindikata pridobivanja cnergetiškili surovin Slovenije -SPESS: leta 1999, 10, fehruaria, je Peter Radoja v šoštanjski Mestni galeriji predstavil svojo prvo pesniško zbirko Prgišče zlata:
10.	lehruarja leta 2001 se je z zaključnim koncertom v velenjskem domu kulture končala 2- Max club jazz klinika, to je mednarodna št^la jazza, ki sta jo skupaj pripravila velenjski Kulturni center Ivana Napotnika in Max club; mladim jazz glasbenikom so predavali priznani profesorji in glasbeniki iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije;
11.	fel)ruarja letu 1995sov šostanjski termoelektrarni pričeli enoiedeaski pre izk as zagona razřvcp levai ne naprave bloka 4:
12.	februarja leta 1995 je Kullumo draštvo Ivan Cankar iz Plešivca pri Velenju proslavilo dvajsetletnico svojega delovanja:
12. fehruaria lela 1997 sov Velenju svečano odprli nov naku-pwalni center s skupno površino 11.316 ni2.
■ Pripravlja : Damijan Hijajič
Kdaj - kje - kaj
m
16.3Q
IL
(leirlek. 3. lebruarja
9.QD-2VQQ Rdeča dvorana Velenje 5. medi^arodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Tekmovanje po skupinah posamezno (moSkj, ženske) 13 GQ Razstavišče Gorenja, d.d.
Odprtje razstdve grafik Lojzeta Spacala 19.00 Galerija Foloktuba Zrno. Odprtje lotografske razstave Dom kulture Velenje Velenle v kadfti snemalca 19 30 Gtasb šola Velenje, velika dvor. Koncert o ricestrov g glasbene šoleVeleniemalr godalni orkester (dirigent Peter Napret). simfonični orkester (dirioenl Nikolaj Žiičar)
Folck, fel)rtiar|a
9.QQ R(ieča dvorana Velenje 5. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Tekmovanje po skupinah posamezno (moški, ženske) Hotel Paka Velenje 5. konferenca kakovosti TrajnosJfli razvoj - dri^zbena in ekonomska nuja Rdeča dvorana Velenje Otvoritev 5. mednarodnega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu Rdeča dvorana Velenje 5. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Nadaljevanje igranja po skupinah posamezno (moški, Ženske) in igranje dvojic (moški, ženske)
Mestna občina Vel., velika dvor. Poslanski večer Bojana Kontiča Pogovor z Mtbšem Budinom, senatorjem v italijanskem senatu, pripadnikom siovenske narodne manjiine. in Aure^jem Jurijem, poslancem V DZ RS. pripadnikom italijanske narodne manjšine.
Kulturni dom Šoltanj Ob prazniku kulture bo^e uživali ob glasbi Joy quarteta in Ota Pestnerja. Slavnostni govornik bo župan Šoštanja Milan Kopusa?. Vabi zavod la kulturo. Vstopnine ni! Mladinski center Velenje Okrogla miza
Velenje, mesto priložnosti? Dom kulture Velenje Gledališka predstava Ciklus Tuji odfi, $ibemsko gledališče, Peldf Miloš: Bedak za določen čas. Za izven. Prostori Šaleškega šlud. kluba Študentski kino Velenje
Sohotd. 7. Icbruarja
9.00 Telovadnica ŠCV Kosarkarska tekma Kadeti. 2. SKL vzhod C2, S. krog, KK Velenje ; KK Keleja 9.00-11.00 Knjižnica za mladino Otroški živžav
Dve uri pravljic, ustvarjanja in zabave za najmlajše 10.00 Rdeča dvorana Velenje
]m
lâ.
IMi

2SL
Šoštanj ski karneval je star več kot petdeset let!
Ob velikem lelos ludi m\u\ kćii iioval - V mostno galeilio hodo poslHvili razstavo o dosedanjih Puslih - Šoštanjske koše, avlolilono pustno masko, bi radi vldoli povsod
Su^tiinj - V Turisiično olep.^valnem drušivu Sostatij se /c več kot mcsec dni pripravljajo na IctoSnji veliki pustni karneval. Ta bo 22. februarja. Letos ga bo spremljajo ve^ pustnih prirediluv. Novosl bo mini otročki kamcvaJ, ki se bo odvil teden dni pred velikim, že 15. februarja Na njem sc bodo v sprevodu skozi mesto predstavile skupinske maske, kijih najmkijživvrlcih že izdelujejo.
Pripravljajo se ludi na različna gosUwanja. '?£ 14. februaija bodo znameniti Sostanjski kosi gostje ptujskega festivala avtohtonih pustnih mask
Slovenije. Vsako lelo požanjejo tam veliko odobravanja in vc.scija, vabijo pa jih tudi na gtxstova-nja v druge slovenske kraje. A se žal vseh ne m(jrcjo udeležiti.
Dobra popestritev pustnega dogajanja v Šoštanju se ol'icta 2t), februarja, ko bodo v mestni galeriji odprli raz&lavo, s katero bodo kronološko preleteli dosedanje pustno dogajanje v mestu. »Na to razstavo se posebej temeljito pripravljamo. Predstavili bomo fotografije in rekvizite. Pri iskanju gradiva smo naleteli na zanimiv podatek, da jc šoštanjski pasmi karneval star še 51 leiî /ačela gaje gospa Sevčnikar i/ Lajš in celih deset lei pripravljala karneval v mestu. Od nje so ga potem prevzeli Šoštanjcani, zdaj pa tradieijo nadaljujemo v turistično olepševalnem druStva Ta karneval namjev resničen ponos,« pravi predsednik draštva Peter Radoja.
O tem, kaj bo letošnja rdeča nil karnevala, pa je še prezgodaj govoriti, ker bi snovalci radi nekaj stvari obdrj^ali za prese ne sic nje.
5. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu ČBtrtíinalríe in poilinalfK igre v vs€li kategoriiah 1Q 0Q-12.Q0 Prostori pfesne sole Sfsn
Valentinov sejem 16.00 Rdeča dvorana Velef^ie
5.	mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Rnsine igre v vseh kateQoríjah
17 DO Velenje-Rdeća dvorana.
Prostori Šaleškega itud. kluba otvoritev prenovljenega Šaleškega ^udentskega kluba 18.D0 Vila Mojca-Potopisno
predavanje: Preko Rusije na Kitajsko in Mongolijo 19.00 Dvorana KS Škafe-Hrastovec
Proslava ob kulturnem prazniku X Informacije: 03/587 11 34 Iztet na Roglo ali Košenjak sms ki pohod na Blegoé
l\e(lcljn. ]{. rebru^ja._
Od t2. ure Šolski center Velenie
»žoga da-droga ne^c naprejl Turnir v malem nogometu 16 00 Telovadnica ŠCV Košarkarska tekma Mladinci. 2. SKl C2 vzhod II.
6.	krog, KK Velenje : KK Hrastnik
]gj}0 Dom kulture Velenje
Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku 19-00 Rdeča dvorana Velenje Pokalna rokometna tekma RK Goienje ; RK Adria Krka
Poned., 9. fchriiaija
18.00 Gostišče Lipa. Salek Velenje Redni tedenski bridge turnir
10. lehruarja
10.00 Glasbena šola Velenje
Podelitev priznanj in diplom inovacijam Sav.-saleške regije 19.00 Dom kulture Velenje Kulturni večer Zvone šeruga: Nekam da^eč
Sreda, 11. lehruarja
17.00 Knjižntca za mladino ŠpeHne ure pravljic Mafička nima ticka (Yasmina Joumani) in Presneto lep dani (Christine Klele ke)
Čcirlek. 12. februarja
17 DO Zdravstveni dom Velenje, sejna soba, predavanje Marije Cehner; Prazna zibka, strto srce
18.00 Večnamenska dvorana K S
Konovo: Plesni večer Plesnega studia Kaly 19.00 Knjižnica Vefenje
Kulturni večer: Florjan Lipus -Prešernov nagrajenec 19.30 Giasb. šola Velenje, velika dvor. Zaključni koncert 7. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroške sa območja X Informacije: 03/58711 34 Planinski pohod Moravče -Janče
Od ponedeljka, 9. februarja naprej si lalito med 10. in 12. um v Vili Mqca izposodite pustne kostume. Ljubitelji drsanja, vsak dan med 9. in 22. uro vaújeni na drsališče na lvovem trgu na brezplačno drsanje. Za dodatne inforriacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informâcijski In promocijski cenler Mestne občine Velenje (0i^-8961-860), ki ima svoje prostore v Rdeči dvorani na Šaleški ulici 3 v Velenju.
NAORAilNCI NAGRADNE KRIŽANKE OLGIS IN POSLOVNESTORirVE objo^jeite v tedniku Naš <fls 22« jonaonfl*
1. nagrado: paket šolanja v vrednosti 7.800 SIT (66 min) prejfTïe Skok aeli. Floijan 231, 3325 Šoštanj: 2. nagrado: čiščenje po izbiri v vrednosti 5.000 SIT prejrne Miran Gajšek, Šabk 93,3320 Velenje: 3. nagrado: 10 X kava s smetano v vrednosti 1.800 SIT prejme Majda Drobež. Ježa 13.1231 Cmuče. Nagrade prejmete osebno v prsami podjetja OLGIS IN - poskivne sbrit-ve, rta Kidričevi 57/a v Velenju ali pokličite 03/ 897 4233. Čestitamo!
OBVESCEVALEC
KINO VELENJE v hotelu paka

IM.ACILO
akcijski, ZF
Režija: John Woo: vlûge: Ben Affleck. UrT>R Thumian: dolžina: 110 mmut
m A
Z' I
CetrtBK5.Z,Qt>2Q,2Q Psiek. 6.2., Ob 20,15 in Ob 22.30 Soboi3.ll. ob20,30fnob22J5 NeHůlld, 2.. Ob 18.00 Pon&Jetlek.$.2.,ob20.30 Torek. /0.1, ob 18M $redâ.11.2.,ob2Q.30 Michael je zeío nadarjen računalniški tehnik za specialne naloge v gospodarskem vohunsWu. Po opravljeni akciii mu vedno izbrišejo spomin, da ob morebitnem zajetju ne bi mogel izdati svodih delodajalcev. A nekega [utra, po opfavijani akciii. na^nesto plačila v vrednosti nekaj milijard ddarjev dobi vrečko nepomembnih predmetov. Edino pojasnilo, ki ga dobi ie. da se je pred izbrisom spomina sam odpovedal plačilu, v zameno za vrečko s temi predmeti. Zato se odpravi po sledeh sv(^e zadnje akcije. da bi odl^l. kaj se je pravzaprav zgodilo. Kmalu ugc^ovi. da se je znč^l na policijskem seznamu najbolj iskanih zločincev. Bo dokazal svojo nedolžnost?
drama
Rezija: François Ozon; vloge: Chariots Rampling. Li^vine Sagnier: dolžina: 103 minute
Petek. 6. t, ob IBM ÍÍečeiia.B.2..ob20.3ti Angleška pisateljica detektivk Sarah se odpravi v Provanso l^er naj bi v rezidenci svojega zabžnfka našla navdih za nasled-nii roman, Mir izjemno stroge in konzervativne Sarah pa skali svobodomiselna zabžnikova ličerka Jufie, ki se kmalu pojavi v hiši in dogodki, Id se vrstijo niso samo sklili v vrsbcah njenega romana...
L()ČITi:\ PO IRAtKCOSkO
komedija
Režija: James Ivory: vloge: Kate Hixlson, Naomi Watts, Glenn Close. Jean Marc-6arr: dolzlnaMUminut
Oetm. 5.2.. Ob 18.00 Sobola. 7.2.. ob 18.10 Ponedeljek. 9.2.. ob 18,00 Kate želi obiskali svojo rtosečo sestro v Parizu zato oJpotuje na obisk. Ko odkrije, da jo je mož pustil na cedilu sirene ostati pri njej m ji pomagati. Kmalu pa se zaljubi v poročenega frartcoskega diplomata. ki pa je siric bivšega sestrinega moža. Izbruhne škandal in niun idealizem ter neukrotfiiv duh trčita ob licemerstvo in trdovratnost dmžine Persand.
\i:iJk\ RiH\_
i_— 1
drama
Rezija: Tim Burton, vloge: Ewan McGregor, Alber Finney. Jessica Lange; dolžina: 110 minut
Torek. 10.2. ob 20.30- Premiers pred slovenskim stsrtom
'M
Po treh letih, ko nista spregovorila nrti besede, se oče oin sin srečata ob bolniški postelji, saj oče umir? za rakom. Sin namreč nikoli nr mogel poslušati čudovitih zgodb o svojem življenju, ki jih ie ta pripovedoval Ko sedai sedi ob r^em pa ga ta ponovno popelje v domišljijski svet v katerem v obliki velikana, ki terorizira maihno međo. velike nI», lu jo je lovil vso življenje, čarovnice s steklenim očesom, čarobnega gozda spozna, da so te osebe in stvari pravi ljudje iz mesa in krvi in. da je živiienje resnično polno Čudes in čudežev, le če si jih pripravljen sprejeti. Pustolovščina, velika kot ie ^vlienje samo!
SKKVr
dmžinska komediia
Režija; Jon Favreau: vloge; Will Ferrell. James Caan; dolžina: 95 minut Sreda. 11.2. ob 18,00-Premiera pred sfovenskim sJartom Nekega božičnega večera je med nje* govim obiskom v sirotišnici v njegovo vrečo zlezel majhen fantek in tako pnšel na sevemi pol kier so ga škratje sprejeli medse. Toda, ko iih trikratno tjeraste se ne počuti več najbolje zato se odloči, da

LOCITOV PO rR\!\(;0SK0
komedija
Pelek.6.2.,obí9.30 Nedelja. 8.2., ob 17.30
n\7,m
drama
Petek, 6.2., ob 22.00
Sobota. 7.1, ob 18.00 in ob 22.30
i ilinski ( íKliis LAJF PO IJI 11:^1: »A/I;l\
Ponedeljek. S. t, ob 10.30 Torek. 10. Z. ob 10,30
MiH)i;vi.K Pil ii\ PUSKOVA V i:i JK \ PIIST0L0VS<;|[\\
risanka za najmlajše
Hedeljd. 8. 2., ob 16.00 {Otroška
matineja}
\RT KINO: VSK ZA
iJ(IBi:/i;!\
znanstveno fantastični ljubezenski trifer
Kino nagraiuie naročnike Našega casa
KÍRO nagrajenclr Ivanka Tajnik, Ravne 126, Šošlanf; MIlan Hiidej, Lokovh ca M/b, Šoštanj in Marjana Podkrííník, Flor|an 47, Šoštanj, (potrdila o nagradi prejmete na dom)
bo odš^ poiskati svojo pravo družino v NeM' York. Ko spozna svojo družino je razočaran, sai je svet pozabil na Čanr^b-nost in veselje božiča. Da bi omogočil božičku tudi naslednje leto obiskati otroke se odloči, da bo svetu pmovno vrnil vero v božič, fytu bo uspelo?
Sobota. 7.2.. ob 20^00
Nedelja. 8.2.. ob 20.00
Dolžina: 104 minute: režija: Tl)omasVin-
terberg
Zgodba o dveh ljubimcih, ia se morata boriti za svoio ljubezen in naposled četo za svoji življenji v svetu, ki je iztiril. Klasična liubezenska zgodba z elementi liitchck-očkovega susper^! Cena vstopnice: redne predstave 800 SIT premiere 900 SIT otroške maûncje 500 SIT! Rezervacij ne sprejemamoi Vstopnce fahko kupte v predprodaii!
v v
NAGRADNA KRIŽANKA ZELIŠČNE PRODAJALNE REHA
ŠaJeška2d, Velenje Tel.; 03/898-56-40
Naš program je namenjen vsem, ki skrbite za zdravje In prijetno počutje. Za zaščito pred prehladi In drjgimi
težavami ponujamo vrsto zeliščnih čajev in vitaminov na naravni osnovi. Odlična je lđ)lra masažnih
kopeli, maserjev, grelniti blaan in merilcev tJaka. Za prijemo počutje v liladnih zimskih dneh je primeren program Merino od posteljnine, copat do brezrokavnikov. Obiščite nas, pn^ričajte se o pestri ponudbi! Tudi za VALENTINOVO, DAN Ž£NA IN MATERINSKI DAN lahko pri nas izberete lepa in praktična darilca.
Rešitev križanke, opremljene 2 vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a,3320 Velenje s pripisom REHA, najkasneje do 16. februarja. Izžrebali bomo tri darilne pakete čajev.
ČETRTEK, S. (ebfuurja:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 5.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo; Avlo moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 9.00 Zanimivosti l5 vedeževanje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 KOaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 19.00 Na svfctenje.
PETEK, ó.februorja
■ 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Wa svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosli; 18.00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 7. februarja:
6.00 Dobn^ jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7,30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V Imenu Sove; 17.30 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
miUK s. fehruGf jo:
6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poničila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18-30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 9. februo^a:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8,00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila. 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOR€KJO.februario:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.0Q Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Akwalno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje: 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, H.tebfvarjD:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7 .00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vasa, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj', kje, kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
G^FMNr
GARANT d.d. Polzela lndustrl|ska prodajafr^a Polzela tel.r 03/ 703 71 30, 703 71 31
Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. • 18. ure, sob od 8. -12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130,03/70 37 131 £-mail: lnfo@garant.si, spletna stran: www,garants!
A
Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize.
Izjemna ponudba otroških sob TWIi\i(25%zd gotovino)
ISibm
<3 Dodatno 15% znižanjeiomarjc za čevlje, pisalnih miz in'^videÔ. omaric
irg^
o Izjemno ugodno zakoig]^ spalnica KAJA (hu^^œesïïjS
« Kuhinje PAMELA • g^^Rgn^ takojšnja dobava

OBVESCEVALEC
23
mali oglasi
dežurstva
INSTRUKCIJE
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole ter pripravljam za poklicno in splolno maturo. Gsm: 040/226-0419. FT
DDAM
ODDAJA se gostilna Bohač v Nazarjah ter dvorana, 132 m2, za proizvod njo • fitnes. Gsm. Û41/604-437. ODO AM ali prodani gostilno picerijo Planinka na Ljubnem. Gsm: 041/604-437.
TRISOBNO stanovanje, delno opremljeno, v centru Velen|a, oddam. Gsm: 031/436-130. NA GORICI oddam stanovanje starejši ženski ali starejšima zakoncema. Telefon: 586-5935. OEIAVNIOO. 97 m2, Z uporabnim dovoljenjem, na dobri iokaciji« oddam. Telefon: 586-6478. OD O AM garsonjero v standardu od
1. marca dalje. Gsm: 041/895-299.
msmnn^
VVINSKI GORI kupim okoli 1000 m2 zemlje za vikend. Gsm; 031/727-398. KUPIM trisobno stanovanje in prodam dvosobno stanovanje v Velenju. Telefon: 5870-474 ali 041/981-867. ENOSOBNO stanovanje, 42 m2, v bližní zgomje Trtnice, prodam. Gsm: 041/811-624. ENOINPOISOBNO stanovanje, 45 m2. obnovljeno, prttiiije, v centru Šošt^ja ugodno prodam. Gsm: 040/876-633.
LEPO novejla dvodrutinsko fiiša v Letušu, na odlični lokaciji, ugodno prodam. Gsm: 041/299-919. VIKEND na Kozjaku ugodno prodam. Gsm; 051/336-077. TRISOBNO stanovanje na Kersnikovi ulici v Velenju (nasproti kotalkalilča) prodamo. Gsm; 031/617-449.
NEDOKONČANO stanovanjsko hišo v Rečici ob Savinji prodaiTi za 15.500.000,00 sfl. V račun vzamem stanovanje. Gsm: 041/635-319.
RAZNO
MOŠKO obleko, št. 56, domača izdelava, poceni prodam. Tel.: 586-6372, 200 KG neškropljenega krompirja prodam. Telefon: 586-4857. DOMAČE žganje, jabolčnik in žr^ičko staro 7 mesecev prodam. Gsm: 041/344-883. SUHA mešana drva prodam. Gsm: 041/758-046.
MASIVNO vrtno mizo in klopi, 3 x 0,8 m. pradam. Gsm: 041/693-319. MASAŽNO t^azino na daljinsko upravljanje, še v garanciji, prodam. Telefon: 589-3014.
PREKLICUJEM dejavnost, Okrepčevalnica in pizzerija Antonio,
Ulica mesta Grevenbroich 9,3000 Celje, z dnem 28.2. 2004.
PRAŠIČE za zakoi, različne teže, hranjene z domačo hrano, prodam. ko zakol pri meni. Gsm: 041/261-676. NEMŠKEGA ovč^a oddam. Telefon: 5882-842.
BIKCA sivca, težkega 125 kg in teličko limuan, tea<o 160 kg, prodam. Telefon: 589-3255. PRODAJA nesnic, v nedeljo, 8. 2. od 8. do 8.30 ure v Šaleku. Telefon; 02^876-1202.
PRAŠIČE Švede, težke od 60 do 130 kg, ugodno prodam. Možna dostava ali zakol. Tdefon; 575-4315, gsm: 041/748-315.
TELIČKO símentďko, staro 14 dni in več krav po izbiri, prodam. Gsm: 041/684-890.
TELICO, sivofjavo, stan? 1 teto, AP-kontrda, prodam. Gsm: 041/462-931.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tal,: 03/ 891 00 30. mob,: 041/ 836 933
•	POGFŒBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI	I
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE ^
•	NABAVA CVETJA	I
MOŽNOST PLAČILA NAVEČOBdMOV POSLLUEMO 24 UR DNEVNO
CEUE
Gotpoftko ulico 7 Tel.: 03/490»03-36
wwwjjúdtfS.eoffl
Wiia». UtoV»M|Wi
'po$oiiia dwiiš
v SPOMIN
JANEZVKOTNIKV
1968 ■ 2003
6. februarja bo minilo leto, odkar si nas mnogo prezgodaj /apuslil dragi Jaka. Poln načrtov o novem življenju, ki si ga začel gradili, si moral umreti. ! Ivala vsem. Življenje 7. (ioloni si začel.	Id $c Jaka spomnite in poslojilc ob njegovem ^obu.
življoiije / dfihin s/ hrnčal. Ja kdo to pozabiti hi mogel.
ko nam si toliko dal.	ýjtlujffvi: /Jenka, sinovi Klemen. Lukw,-, Jakob in Dimaieo
NUMERO UNO
Robert Kukovdc 8. p. Mlinska ulica 22 Maribor
KREDITI!!!
Do 6 leli za vse zaposlene In upokojence (01,09),
možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Star kredit nI ovira.
Tel.: 02/ 282-48-26 041/ 7S0-S60
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoitomè	spoštova-
ni zmmanà, obveéčamo vas, tía /e tel: 112 rezervirana za službo nujne mefjicinske pomoči Na to te-lefonsi<o številko pokličite SAIVIO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali pošl(oćbe ogroženo fivijs-f^e in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej šteM snemamo. Zd informacije v zvezi z reševalno službo kllćlle na telefonsko številko 8995-478, dežurno sluibo pa na 8995-445.
Zoboidravniki:
7. in B. februarja - Vesna Puplč >
GaberJek, dr slom., v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma VeJenje, Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure).
lekoma v Velenjo:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljali in državnih praznikih je organiaran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880.
Vderinorsko postajo Sošfoii{:
Od 6, do 8. februarja'Uitian HriJšovar, dr vet. med., gsm: 041/667-040. Od 9. do 12. teb-ruarja - Franc Blatnik, dr vet. med., gsm: 041/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Uprovna enota Velenje
Smrti:
Edvard Medved, roj. 1935, Velenje, Zupančičeva ul. 2; Ana Rahten, roj. 1934. Velenje. Kidričeva c, 23; Viktor Voííič, ro). 1929, Veienje. Cesta talcev 30; Jožefa Mehle, raj. 1921, Ljubljana, Cfevelandska ul. 43; Ijubiša Nestorović, roj. 1950, Velenje. Gortška c. 44; Štefan H^ožan, roj. 1929, Velenje, ljubljanska c. 48 c; Marija Vučina, roj. 1930, Velenje, Cesta
Františka Forta 2; Eva Primik, ro|, 2004, Šoštanj, C. Heroja Šercerja 2; fvîarjeâ Kotnik, roj. 1913, Ravne 137; Veronika Zorko, ro|. 1935. GototHnjek pri Planini 8; Stanislava Podbre2nik,nDj. 1921, Laske, Cesta na Svetino 40; h/1arija Cafula. roj. 1928, Slovenj Gradec. Šmarška c. 15; Stanislav Osojnik rcq. 1920. Velenje, Špeglova ul. 9; Ema SelČan, roj. 1945, Celje. Savinova ul.4: Ivan Petrič. roj. 1928. Jazbina 12; Andrej Čem, roj. 1978. Ojstrica 13,
mali oglasi 03/898 1750
U
KOMUNALNO PODJETJE VELEM JE d.0,0. KDfoéta» cm 37A SSSOSWenit
kamnosMPQQPM
Wm nagpohnjtiN io klesanje mpíiov
POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST
Telefon:
03/891 91 53,03/891 91 54 GSM:
031/041 390138, 031 375 041
Najmanjše obresti v mestu za
NSKAPOSOJIIA
Garancija: plaća, patojnlna, karlice
SoilS^ •='
Bolečino se do skvifi. ladi snl/.e /alajiU, le iel}e. ljuba mamu, «anî iie niličo več \nvti. Ni več t\'ojc^a s wold jaja. le tnid in delo tx'ojili pndniii rok ostaja. Dixi^ict nuima. miino spi za vse, stokjvt hfV/\]A ti.
ZAHVALA
Ob izgubi ncnadoBicslljive mame
TONČKE KLANČNIK
iz Plešivca
sc Lskrono zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in Čutili z nami našo bolečino-
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaSčanom vasi Ptc.šivcc za nesebično pomoč 1er vsem. ki ste počastiti njen spomin na njeni poslednji poti in ji poklonili sveče icr cvelje, Lepa hvala gospodu kaplanu za opravljen obred, povcem in gosptxlu Semetu za be?»ede slovesa ter kolektivoma (lorenje Poinl in Vegrad. ! Ivala vsem, ki sle jo in^cli radi.
Ý>alujtKa hčerka Enia in sin Davorin z drn7Ínaina
ZAHVALA
Ob bc^leči izgubi dragega moža, očela in dedija
ŠTEFANA HALOŽANA
30. 7.1929 -18, h 2004
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebna zahvala gospe Štihovi, za izrečeno sozalje, darovano cvelje in sveče lei vsem, ki sle ga pospremili na njegovi zadnji p<.>li. Posebej se zahvaljujemo gospe psihologinji dr. Vidmarjevi, gospe Î Iribarjcvi, dr. med,, govornikoma gospodu Kolarju in gospt^du Ahacu ter gospodu Furmanu za opravljen obred, Rdečemu krizu
Staro Velenje, Zvezi borcev Staro Velenje, Društvu invalidov Konovo, Druálvu upokojencev Staro Velenje, Krajevni skupnosti Slaro Velenje, podjetju Era, d. d., Zunanja tfženja, Era Koplas. d. o. o., ter klubu motorislov Tattenbach. I Ivala tudi pevcem, praporščakom, častni straži, rudarski gťxibi in vsem ostalim, ki ste nam na kakršen koli način pomagali.
'/jolujoci: iaui Anica, hči Darinka z ftuižem Borutom ter vnukinja 'íja.ša s Tomažem
Ni yiíirf tisto, kar nos h^i. ÙI živlienjcni. ktvdmži nos. So vfízi močnejše. Bivz pomfína zonfe so mzdoljo. kroj in Cos.
Vekox^-čna djof^h jc hližinti. Smii jo h ?Abritifvv návfíčor. '/(fijiljn skupno jo pTÍbef.oUšč& in pnskdnji dlj vseh utss je nur.
rMiloKočič)
ZAHVALA
V 75. lelu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
VIKTOR VORŠIČ
18. 7,1929 - 25, h 2004
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijat eljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. R)sebna zahvala sodelavcem Trisa Nazarje, Okrajnega sodišča Velenje, G<irenja Servis in Oorenja 1IZA. Iskrena hvala tudi zdravnikom ter medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Velenje in Bolnii^nice 'Ibpolšica, gospodu Videm^ku za poslovilne besede In gospodu j^pniku
za opravljen obred.
Žalujoči y.9Í njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, slare mame. babice, prababice in sestre
MARJETE KOTNIK
roj, fdavi 3.6.1913 - 28. L 2004
Kiigov ima^ rad, /7/7^;// na nmre. io daleč jo.,.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečeno u,slno in pisno sažalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem :^levilu pospremili na njeni zadnji poli. Iskrena hvala gospodu Lazarju, dr. med., za dolgoletno zdravljenje, 13<^lni.šnici 'IbpolSica m izkazano pomoč, govorniku gt)spodu I ludi)malu in gospe Obšteler, gospodu kaplanu in dekanu za lepo opravljen obred in sv. maso. Še posebej hvala Jožici Kotnik za nego naše drage mame, hvala gosp<idu Usarju, gospe Mihaeli Kotnik ter pevcem, praporščakom in vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali v teh težkih trenutkih.
'/jilujt
oci »«'.n njem
Mladi parlamentarci o odnosih
OsixxlnjH torka 14. incdobnnskořia olroškr^ja parianioiila so bili tiuinaiii nie(lscl)o|ni odnosi in /drava spolnost, - Otrod si želijo xix pogovorov in ver slipiiosU
Milena Krstić • Planine
Velenje. 29. januarja - PriSlo jili jc t>scmdc.sci- V dvorano Mcsinc obline Vdenjc «> prinesli mla-dv>! InsvcžiiK). Lotili»)so/;ihtcv-nc icmc,jo prepojili z zanimivimi idejcimi, v razpravali pa bili iskrivi in jasni, liidl odlični. Predstavniki vseh desetih osnovnih Sol SaMkc do)m<j so na Í4. medobčinskem otroikcm parlamenlu gtworili o immanlii modschojnih odnosih in /dravi spoÍnt«ll.
Tema je bila znana že 1. septembra, ko so se v osnovniii solaij f.c zateie debate, okrogle mize in zasedanja SoLskih pnrlamenlov. Povsc^d so o lej icml oblikovali svoja stališča. Na medolî^iinskem parlamentu so p<mxali o svojih razmišljanjih lerodraslim mikiiza-li, kaj S! želijo, še bolje, kaj zalile-vajo in pričakujejo od njili. Se bolj se hodo zahieve zbistrile na regijskem parlamentu, ki bo 18. februarja p<MekaI v vili Mojca v Velenju. in Se bolj na seji državnega otroi^kega parlamenta, ki bo 1. marca zasedal v Ljubljani.
/adovtîljen, ker so spol prii>lí. j i 11 je v Velenju pozdravil gi »ti tel j. ^pan mestne obc^ine Sreèki) Meh. jim za?«lel aspeSno dek» in spomnil na lo, kako pomembno je, dii se povezujejo, vključujejo v In tere-sne dejavnc^t), v društva... >»Pwa-bile vanje tudi svoje prijatelje, Naj pridejo, naj jiii l>o Cim manj. ki so v pr(")stcm ćasu preiHiščcni samim sebi.<i Srečna je bila Tinca Kovač, sekretarka MedoWinske zveze prijateljev mladine Velenje, kjer pnvežej(^ nilski se v pijsameznih isolait sîkejo že prej.
lokratni medobčinski parlament je suvereno vodila Maja Bubik. pri tem pa so ji pomagali listi, ki imajo s takih parlamentov že nekaj izkui^enj.aso jih za kako leto. klve ali tri že prera.slL Med njimi je bil Luk» Steluer, ki je razpravo ob kuTieu tako imenitno pt^vzek da bi mu jO lahko zavidali v kakem hudo v)draslem parlamentu!
lako kot se spodobi» se je 14. zasedanje olraskcga parlamenta začelo s sklepi prejiînjega. ki je potekal ptnl na.skTvom Brez nasi-

tes


Pred začetkom plenarnega dela usklajevanje po skupinah
f
Tema je bila resna, drža pa tudi.

Mlade parlamentarce je pozdravil gostitelja velenjski župan,
Srečko Meh.
naj uvedejo najhuje* preki^ke; izda naj se zloženka z naslovi in telefonskimi Številkami, kamor se žrtve nasilja ali spolno zlorabljen
Ija in zlorab; na rcxliieljske sestanke naj vabijo starSe in oiix>ke skupaj: učitelji naj boiki pri delu v razredu doslednejši: strc^i^e kazni se
REIKI.! SO ....
KnijA Malbašič (Smarm» ob Kdor se je spomnil teme. ki jo obravnavamo tokrat, se je dobro spomnil. Otroški parlament je tudi sieer super stvar. luJi mi lahko povemo svoje mnenje, saj
nas včasih «Hlrasli ne upoštevajo it>liko. kolikor bi si želeli.«
(ire^or Bujan (Livada): »Tako kol bi morali mlajši spoštovali in up<5Števati starejše, bi morali tudi starejši mlajše. Le tako sc lahko ujamemo in izognemo nepotrebnim sporom.«
Gašper Meža (Šálek): »Lahko bi se bolje razumeli. Starejši bi si morali dali doptwedati» da so danes drugi časi, mlajši pa l>i morali sprejeti, da s<'> starejši bt)lj izkušeni, in jim znali prisluhniti.«
Alek.sand ra Drev (ŠHlck): «O zdravi Inosti bi se bik) treba več
pog(warjati. s starši in v Št^li, č-eprav je o tem veliko napisanega v revijah, knjigah, na internetu. Te leme bi po moje morali odpirali otroci in staršem nakazati, da .si pogovora želijo, Starši velikokrat ne vedo, kdaj bi bil to na jprimernejši čas.«
otrok lahko zateče po pt^moč ... »Od lani dt> letos smo stvari premaknili nekc^liko naprej. l/4.lali smn zloženko .s lelefonskimi Številkami. <'>rganizirali pogiwor s predstavniki ra/JiCnih institucij v.íaleíki dilini, kamor smo povabili otroško vlado ... .Skratka, v Šaleški doUni ni o-sialo .samo pri -sklepih.« so ptjvedali predstavniki odraslih.
'Ibkrai pa o odnt^sih. Kiiki^ o njih ra/mi.sljajo osnovnošolci iz Šaleške doline? Sklepe iz razprave bo prihodnji leden oblikovala otroška vlada» mi povzemamo .samo nekaj razmišljanj.
V	prvi skupini si želijo več razrednih ur na lemo sp(>ilnosti, rekli so, da v smislu prve pomoči in kak krožek ali tečaj samoobrambe, ker Se nikoli ne ve. če se nemara kdaj ne bi bilo treba hranili.
V	drugI skupini so piwedali. da
od družine pričakujejo razumevanje, varnost» toplino, nekaj, kamor se lahko vedno zatečejo v stiski. Želijt^ pa si tudi pogovorov o najstniških problemih in spi> inosti. A kdo naj v družini prvi pride o tem z besedo na dan -otroci ali starši? To je bilo \^rašanje. pri kaiercm niso bili enotnega mnenja. Enotni pa so bili v tem, da so starši včasih preveč plahi pri načenjanju te teme Ml vča.sih tudi premalo poučeni o lem» kako naj se je sploh lotijo.
V iretji skupini,v kateri so ol>ra-vnavali odnose v šin^em okolju, v širši družbeni skupini, S4> podčrtali tri stvari: bimk'»n.p<'ïgovor in strpnost. Obojestranski. Olrt>k dti starejših in starejših dl>otr^^k-Žesami pa vedo. da je od tega. kakšne zglede dobijo v družini, tnlvisno, kakt^ se obnašajo v širši skupini. ■
Drvel na regijski parlanieiil
Regijskega parlamenta, ki bo zasedal 18, februarja, se Uxlo Iz skupine, ki jc na medobčinskem olro.Škcm parlamentu obravnavala humane medsebojne odnosev&^li, udeležili: Renato Dmic, (îaSper Me/ii (oba ^alek), Aiia Lukenda (Gustav Šilih): iz skupine, ki se je posvetila medsebojnim odnosom v družini: Tina Tavčar (BIba Rcx:ck)» Janj« Žerdoner (Salek). Saša Borovnik (Gustav Šilih); iz skupine, ki se je lotila medsebojnih odnasov v širšem družbenem okolju pa Katja Mallwšič (Šmartnim ob Paki ), Gregor Bujiin (Livada). Aleksandra Drev (Saiek).
Kako ohraniti Smrekovec? fe^
Smix^kovško [)og()rir najmoniriše raslišrc^ divjoga pcurlina evropskem alpskem prosf.oru - Motoristi in vozniki inotoi'nili sani povzročajo naravi nrpopravitivo škodo - l\)li(.1sti jiii nr inorrjo lovili - Ko zorijo horovnh^e, pildrio nekateri z i^rabliami In vse posmiikajo
Milena Krstić - Planine
!^ošlanj. 29. januarja - Planinski^ društvo Si^tanj je v četrtek v mali dvcirani kulturnega doma pripravilo ziinimivo in izjemno dcîbro obiskano^'ikn^glomizozoaskTVom Kako (^hraniti Smrckcwcc. Opažajo (pa ne samo oni. ampak ludi drugi, ki jim ni vseeno, kakšno naravo bomo pustili zanamcem), da se vtem prc^toru čez leto vse pogosteje pojavljajo motoristi in vozj^i-ki motornih sani. Ti ne samo da rušij*^ naravno ravnovesje v lem prostoru, s hrupom preganjajo živalske vrste in delajo Škodo ruši. Predstavljajte pa ludi nevarnost za t^biskovalce tega pogorja.
Poleg planincev .so na okrogU)
Gregor Petkovnik, Bele Vode: »Pridejo z grabljami in vse osmuka-jo. I'
mizo, za katero sla najbolj zaslužna člana šošianjskega društva Martina P1esn»kin Matej Kortnlk. prišli tudi krvcl. lastniki gozdov, oskrbnik planinske koče. turistični delavci, predstavniki zavtKla za gozdove, zavoda za varstvo naravne dediščine» poli-
Matej
KortnIK PO
Šoštanj: »Planincem je ohranjanje gorske narave prvobitnega pomena, ti
cisti in Šievilni drugi.
Poleg Škode, kot že rečeno, ki jo motoristi in vo/Jiiki motornih sani pift'zrt'iajo v naravnem okolju, obstiija ludi nc^'amast. da pride do nesreče. Planinske poti. ki so na lem pi^dročju dobn^ obiskane. so ponekod zelo ozie, hitriv
Sli motoristov in voznikov motornih sani, pa velike. Območje med .Smrekoveetn in Slemenom pa je tudi občutljivo naravno okolje, kjer gnezdil divji petelin. Gre za najmočnejše rastišče te občutljive kure vevropskem alpskem pro.storu.
Kako ti.sio, kar se zdaj dogaja na Smrekovcu. preprečiti. zmanj.šati, omiliti? To je bilo Cisrednje vprašanje, na katerega pa bo treba še iskati ix^Mir. Najprepn'fiiejše bi bilo kaznovanje» a ... /govorna je bila namreč igava predstavnika policije. Ne sjimo. da je kazen za tim^tne prekrške-gre za deset tist^čakov - nizka in jo lastniki motornih sani in kros motorjev zmorejo mimogrede, gre tudi 73 to» da je kršitelja treba dobiti na kraju samem. Policija pa nima mt)tomih sani in mot<iijev,s katerimi bi sevxîzila za njimi. Voznikom predstavlja izziv spn'^anje adrenalina, Če bodo pri lem sredi goz-
Okrogla miza je bilo dobro obiskana. Ne samo na strani teh, ki so	za njo, tudi na strani onih, ki so jim želeli prisluhniti.
tla naleteb še na policista, pa bi> adrenalina kvečjemu še več.
A vseeno ne bodo popustili. Sk"upina. ki sojo imenovali, bo iskala rešitev. Cc bo ta v postavljanju ovir, bo pa v temî Opoza-
rjanje se je z-ačelo in že lo je lahko dober znak. Ni pa» kol smo slišali» prvo tovrstno pri nas. l\>do-bne razprave, pcidobna ()pozori-la prihajajo ludi od drugod, z Rogle. Maribora. Mozirja ... ■
sa ...
l'ctcr Sťvnik, (Joltc, d. o. o.: »Na Golleh» blizu Smrekovta. si Želimc^ razvoja. Radi pa bi osiali ekološko osveščen center, velike načrte imamo s postavitvijo krajinskega parka, v katerem pa tudi po našem prepričanju motoristi nimajo kaj iskali.«
Damjan Kljajič.eden od avt4»ijcv flinta Svet divjc^ia petelina: »Nisem 7*1 prep<">vedi, sem pa primerno obnašanje, tako. ki ne bo motilo ne ljudi in ne živali. Nekateri hodimo v to
pogojne zato, ću nai^dimo kak dol>er ptwne-tek» in jasno, da smo nerazpok^ženi. ko nam po nekaj urah čakanja s'se pc^vari kak mc^UTist.«
,lurij Voler, s(»lastnik z{*omje$2a dela Smrc« kovca: »Nekateri na nas gledajo kot na izkoriščevalce teh gozdcïv. Sara pa sem že leta 1096 predlagal zaŠčilo tega območja, krajinski park Smrekovec.«
Milan Ho^jorelčnik, zavod /a gozdove: »Poraščenimi z gozdovi jc na tem obmc>Čju blizu ytl-odstotna. poudarjena je smreka, ki je je blizu devet desetin. Preko ^Zodstoikov
gozdov je v zasebni lasti, ostalo v lasti sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Po naŠI cx:enil lastniki, vsaj večina, med njimi tudi listi» ki so te gozdove dt>bih vrnjene po denacionalizaciji» zanje dobro skrbijo.«
Gregor Petkovnik iz Belih Vod: >^Sara že celo življenje žrvim z naravo, do upokojitve sem delal tudi v gozdu. To. kar se dogaja zdaj? Nis(> problem samo motoristi, pr(4>lem so tudi nabiralci go/dnih sadežev. Ko borovnice dozorijo, pridejo z grabljatni in vse osmu-kajo. Tudi s tem se dela škoda.«
AVTO VELENJE D.o.o.
TEHNIČNI PREGLEDi IN PRALNICA Koroška 64
Kakovostno pranje vašega vozila za le 1.000 SIT. Vljudno vabljeni!
Delovni čas: vsak dan od 7, do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure.