33. številka. "SE0T 2 kv. Izdanje za soboto 16. marca (v Trstu, v soboto zjutraj dne 10 muren 1H95) Tečaj XX. „EDINOST" iihaja po trikrat na teden t Ae.iiU i*-danjih oh torkih, ćatrtklh in sobotAh. /jutranje izdanje izhaja ob K. uri zjutraj. večerno pa nI) 7. uri veeer. — Obojno izdanje Ktati«* : xa Juleii miinfc . f. — i*vi*ii AvstriJ* f. I.4(' m tri meai-e. . , . , , » za pol Uta , . „ 5.— „ . . K— xa vi« leto . . . 10.— . , , |H — Na naroćbe brej priložene naročnine se ne )e*lje tiir. PoMHmitl'« Atevilke no dobivajo t pro-dajalnicali tobaku V 1 rut it po 3 nve.. izren Trata po S n»i. Sobotno večerno lr.danje t» Trstu 4 ni1.. i/.ven Trsta S EDINOST »Mam »e ra.'utM po tarifa v potita; r* nax|ii»<- * debelimt črkami s« plačilo prontor. ko'iko' obloga < av* loih vritli". 1'o-lana miirtn r« in j tvnozahval*, ravniitro ulica Mulina pu-colo hit. 3. II. uadst. Odprt« reklamacija to proste poAtnine, Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,r •<«.*,>.H J» m«r / < Castitim našim gg. naročnikom! 15. t. ni. potekel je rok onim čč. gg. našim naročnikom, ki so še na dolgu za leto 1894 ter smo začeli razpošiljati jim poštne naloge. O onili čč. trg, naročnikih, ki se ne odzovejo niti na to, smatrali bodsme, da ne žsle držati več našega lista ter ga jim ustavimo s koncem tega meseca. Zastano naročnino iztirjali pa hodeino drugim potom. Ponavljamo prošnjo, da se nam dopošlje tudi naročnina za letošnje prvo četrtletje. Upravnlitvo. Preosnova davkov. Poslanci na Dunaju razpravljajo sedaj o vladnih predlogah, s katerimi se preosnujejo naši davki. Le na poslancih je torej ali odobre te predloge, ali pa jih odbijejo, kakor že odloČi večina. Nam pa je dolžnost, da povemo ljudstvu na kratko, za kaj gre, da bode moglo soditi samo, ali mu je pričakovati bosega ali sla-bejega. A istotako nam je dolžnost povedati Že sedaj svojo željo, da bi nas Bog obvaroval teh novih zakonov, ako nimajo biti vsaj nekoliko bolji mimo dosedanjih; ter da bi mi z veseljem pozdravili vsako preosnovo — in tudi ako no bi imela mnogo dobrega na sebi —, samo da ue bi nje slabe strani rušile dobre strani. Toda predno pričnemo govoriti o novi osnovi zakona, treba, da narišemo povsem na kratko, kako so nastale in kako se na-zivljejo poglavitne vrsti davkov, ki se pobirajo v Avstriji. * • * V Avstriji ne pobira, kakor je znano vsem, davek od zemljišč. Temu davku („franki •) pravimo zemljiški davek. Beseda je prava, ktyti, kar moramo plačati od zemlje, to je zemljiški davek. Ta davek jo! se je pravo za pravo pobirati še le tedaj, ko so pale .gosposke" in je država vzela nase bvigo za sodišča in druge oblasti in posle, koje so popred opravljale grajske gospodske. S početka se je plačevalo 16 od sto od ouega, kolikor je zmeril in proračunat mereč (merčin) da bode čistega dohodka od zemlje — torej 16 gld. od sto. Toda cesar je moral ta davek povišati že Uta 1849., v mesecu oktobru, kajti leto dnij popred spuntali so se Italijani in Mad-jari, zbok česar je imela država velikih stroškov in je morala vlada povišati davek za jedno tretjino. Kasneje leta 1859. je trebalo zopet povišati za jedno tretjino radi obilnih državnih stroškov. Tako ne plačujemo danes cesarskim blagajnam od Čistega dohodka zemlje le 16, ampak 22',, gld. od 100. Ali vse to bi bila le šala, da ni doklad, koje povišujejo davek za toliko in mnogo- PODLISTEK. To Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Spisal A. Š o n o a. IV. Mesto samo pa je bilo zidano v trikot. Južni njegov zid t. j. proti llici, držal je od vztočnega stolpa kraj starega kraljevskega dvora ali poznejie zavitarske .šole in kraj samostana dominikanskega noter do zapadnu strani, kjer se je zopet dvigat stolp. Od tod spuščal se je zid navzdol do Mesničke ulice, kjer so stala Mesnička vrata, ki jih je branilo trdno strelišče in dva železna topa. V sredi južnega zida molel je proti nobu visoki .pazituren", a v njem tanko zvonce „Habernik", ki je javljalo mestnim vratarjem, kedaj treba odpreti, kedaj li zapreti krat še za več. Tako doklade se pobirajo za pokrajine (dežele), za okrajne ceste in za občinske potrebe. Po nekod manje, po nekod več za oitraje in občine, a!i v vsaki pokrajini jednako za vso pokrajino. Druga vrsta davkov je na patente ali industrije. Vsi ljudje niso težaki, nego mnogi se bavijo s tem, da preosnovljajo blago ter da iz prirodnih snovij ustvarjajo kar si bodi za rabo, priprosto ali umetno. Takovo poslovanje nazivljamo obrt in davek od tega o b r t a r i n o (ali obrtni jsk i davek.) Ta vrsta davka obstoji že od leta 1812. Odmerjena je od postavke 2 gld. 10 nvč. pa pori do 157fi goldinarjev. Ta davek je najkrivicneji, kajti v noveji dobi so se načini izdelovanja po t'a-brikah popolnili tako, da najbolja fabrika pred 80 leti nI bila toliko vredna, niti dajo prispodobiš z današnjimi silnimi obrti, a ravno ti plačujejo jako malo v primeri se svojimi ogromnimi dobički. Krivičen je ta davek zato, ker se mora od istih obrti plačevati jednak davek, dasi vemo, da Bog ni dal vsakemu človeku jednake prilike in sposobnosti za veče pridobivanje. Mislimo si dva čevljarja v istem selu. Oba znasta jednako ter imata jednako šilo in kopito. Ali jeduemu so stariši ostavili nekoliko imetka, da more kupovati kože za gotove novce, ter dajati kmetu na upanje, zato pa malo dražje. Drugi niina ničesar in mora siromak jemati usnje na vero, a Čevlje mora oddajati tudi na vero; ako pa je v sili, mora oddati svoj izdelek ceneje. Tako ima revež dvojno izgubo, in vendar mora plnčati jednaki patent kakor oni drugi, to pa le zato, ker sta oba čevljarja. Tako se godi krojaču, tako stolarju, tako podjetniku-zidarju, tako mnogim drugim. Tudi na obrtarino plačevati je doklade, kakor na davek od zemljišč. Tudi obrtarino je povišala vlada v letu 1849. za jedno tretjino. Tretja vrsta davka je ona, ki se plačuje od hiše in jej pravimo hišni davek. Tudi ta davek je kruto krivičen za male ljudi. Da imaš le toliko prostora, da lahko kuriš ogenj ter da moreš spati se svojo deco, že ti je plačevati davek od tega najmanje 1 gld. 50 nvč. na leto. Kjer pa imajo velikih hlevov po velikih mestih, ne plačujejo tega v isti meri, po kateri bi morali plačevati. Od hiš, kjer stanujejo ljudje, plačuje se res tudi po mestih veliko, ali tam nosijo palače velike interese, ker stanujejo po hišah tudi drugi ljudje, in zmagujejo torej laglje ta davek. Tudi hišni davek obstoji pravo za pravo od tedaj, odkar je obrtarina, ali isti ni bil tako težak v prejšnjih dobah kakor j<> sedaj nekaj let sem. Četrta vrsta davka je ona, kojega plačujejo ljudje od čistega svojega dohodka in zato se zove ta davek d o h o d a r i n a. Le vrata, ali koje je včasi nevarnosti pozivalo zagrebške meščane pod orožje. Tik stolpa prišlo se je iz mesta na zid skozi vratca, imenom „Dvorce", kraj kojih sta stala dva mala okrogla stolpa. Tu je bila mestna pu-škarnica t. j., tu so čuvali meščani .velike štuke, pretrane (možnarje), brkate železne puške in arkebuze." Po vsem brdu pod južnim zidom razprostirali so se vinogradi, samo od , D vere" vedla je strma stezica do vrh brda. Od Mesničkih vrat vil se je zid do trdnjavice ali branišča sv. Blaža, od tu pa ob visokej ulici noter do „Novih" pozneje Opatičkih vrat. Tudi na tej strani branil je mesto visok stolp in leseno branišče po imenu: „Arčel". Tu je bila mestna „pra-harnica* t. j. hiša za streljivo. Od tu je &el zid ob biskupske)], pozneje opatičkej ulici v*e do turna pri .Kamenih vratih", od vrat pa do zavitarskega stolpa. Vse brdo od zapadne zapomnite si ta davek po imenu, ker bo'e nekaj več govoriti o njem. Kmetje in mali obrtniki ne poznajo prav dohodarine, ker je ne plačujejo pod tem imenom, ali plačujejo jo vendar. To je ona tretjina po viška, ki se je naložil leta 1849 na stari zemljiški davek in obrtarino. Imaš-li ali nimaš čistega dohodka od svoje obrti, plačati moraš vsejedno dohodarino, vsaj jedno tretjino onega, kolikor znaša davek od obrti ali patenta (industrije.) Zares, hud zakon! Dohodarino plačujejo po zakonu od leta 1849 dakako tudi trgovci in fabrike in vsi oni, ki žive od stalne plače, toda le tedaj, ako znaša ista več kakor »»30 gld. na leto. Dohodarino plačujejo tudi oni, ki ne žive od stalne plače, ampak se hranijo drugače, na primer notarji, odvetniki itd. Odvetnik plačuje v Istri po priliki vsega davka z dokladami od 150 do 2<>n gld. na leto, vidite torej, da tudi on ne more delati vsega za jajca in kokoši. Dohodarina bi bila najpravičniji zakon, ker zadevlje one, ki laglje žive in več imajo. Ali ima dve pogreški. Prva bi bila ta, kakor smo že rekli, da, ako plačuješ obrtarino, moraš plačati tretjino več na ime dohodarine, ne gledč na to, ali imaš kaj čistega dohodka ali ne. Druga pogreška pa je ta, da davek raste le do neke mere, in kadar dospe do nekega d o 1 o č e n g a dohodka, potem ne raste več, ampak ostane vedno jednak. Ako oni, ki ima n. pr. 300 gld. dohodka, plača 30 gld. davka, plačati bi moral po istej meri oni, ki ima 300.000 gld. dohodka, 30.000 gld. davka. Ali žal, temu ni tako. Vidite torej, da je najbogatijim naj-iagtje! (Konec prih.) Politiške .vesti. Volilna preosnova. O tem perečem vprašanju, ki vznemirja v jednomer vse ono, ki se bore za svoja politiška prava, kakor tudi one, ki bi hoteli na vsak način ohraniti neopravičene svoje svoboščine in predpravice — o vprašanju, ki dela toliko preglavice in skrbi slavni koaliciji, došla je včeraj vest, ki iznenadi najneprijetnejo vie one blažene ljudij, ki so si ohranili toliko optimizma, da so se še vedno nadejali od sedanjega parlamentarnega zistema volilne preosnove v zmislu resničnega razširjenja volilne pravice. Minister za notranje stvari markiz liact|iie-hem je namreč predložil poodsekn v 1 a d n i projekt za volilno preosnovo, ki določa ustanovitev pete kurije. Tu imamo torej: namesto da bi ali uveli splošno volilno pravo ali da bi vsaj razširili volilno pravico v dosedanjih kurijah po znižanem cenzusu, hočejo za t rosi ti nekoliko peska v oči s to peto kurijo. Saj vedo, da tistih ali 2-1 poslancev, katere izvoli ta strani zida do Medvednice bilo je pusto, obrasčeno bržljinom, le od Harmice do „Kamenih vrat" vila se je slaba pot, ki so jo pravniki starih^Gričanov okrstili v .Dolgo ulico". No ni ta mali odar ui bil poln hiš, ampak meščani imeli so tu tudi svoje vrte. Iz kopice lesenih koč kukala je samo tu in tam kaka cerkev ali zidana stavba, kajti zidana hiša, bodi si tudi mala, bila je -/a meščana očito znamenje bogastva. Kako neki ne, ko je sam mest ni župnik stanoval v le-seuej hiši! Tako bilo je staro kraljevsko mesto. Vse drugo ni spadalo pod račun zagrebški. Stanovuiki .Opatove ulice1' kaptel-skej trdnjavi in posestniki .Nove vesi" bili so slobodnjak! kaptola zagrebškega, imeli so svoje lastne glavarje in slobode, prebivalcem „Laške ulice" pa pod trdnim biskupskim gradom sodil je sodeč v ime biskupa. Zezlo mestnega sodcu segalo je samo kurija, ne bode mogla premeniti razmerja med strankami v poslanski zbornici, a nasprotniki vsake politične svobode in pravice bode potem še na boljšem v toliko, ker v to peto kurijo polagoma stlačijo vse one male davkoplačevalce — torej naravne nasprotnike velikega kapitala, — kojim se za par novčičev zniža davek po volilni pre-osnovi. To nakano je pripoznal tudi minister Plener. Dosedanje obrtnike-volilce hočejo še v božjem imenu pustiti v dosedanji kuriji, ali ko pomru ti, potem z Hogom volilno pravo malih davkoplačevalcev! Kajti v novi V. kuriji bodo poslednji popolnoma obnemogli nasproti velikemu številu itidustrijal-nih delavcev. Proti tej nakani so se nemški konservativci izrekli žp s prvega začetka in njihov prvak Dipauli je izjavit na slovesen način, da nikdar ne dopusti, da se vzkrati petakarjam volilno pravo. Da vidimo, kako nemški konservativci unvjo držati besedo! Slaviiosti v Kielii. Pred par dnevi smo sporočili, da se otvoritvenih slavnosti kanala med severnim in vztočnim morjem na povabilo nemškega cesarja udeleži tudi cesar Fran Josip. Danes nam došle vesli pa javljajo, da jo nemški cesar opustil misel, vabiti druge vladarje na rečene slavnosti. Car Nikolaj je že prijavil nemškemu cesarju, da pride s c.irico v Berolin meseca maja; težko torej, da bi se zopet povrnil v Nemčijo povodom slavbjsti v Kielu. Zbok tega uprav je opustil cesar Viljelm misel vabiti druge vladarje, da ne bi nenavzočnosti carjevi pripisovali potem kakovo politično važnost. Pač pa je verojetno, da se bodo evropski dvori dali zastopati pri omenjenih slavnostih po princih, ki so nameščeni pri mornaricah dotičnih držav. Avstrijo bi n. pr. zastopal nadvojvoda K a r o I S t e f a n. Kako priljubljeni ho Italijani tudi v Ameriki, pričajo nam nastopni dogodki. V NValscnburgii v državi Colorado (sjedinjeno državi severoainerišk") hoteli so zapreti devetoricu Italijanov, ker so na sumu, da so umorili nekega gostilničarja. Medpotoma, ko je stražar spremljal Italijane v zapor, streljali so na iste zavratno, pri čemer so bili ubiti 4 Italijani in voznik. Morilce so preganjali s psi. Glavnoga udeleženca pri umoru gostilničarja, nekega Dauino, je ljudstvo umorilo v zaporu, Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se preprečijo nadaljnji izgredi. Različne vesti. Nj. Vel. cesarica Elisabeta odpotovala je dne 14. t. m. iz Neapelja v Kri. Srečna Ajdovščina! Današnjemu „II IV-colu" došla je iz Gorice vest, da si razkralj Milan zgradi v Ajdovščini vilo. Ako ni to prazna raca, potem moramo le čestitati trgu do .Krvavega mosta", in če se je kakemu hudodelcu posrečilo preskočiti potok, bilo je modrim me&tnim pandurom vrniti se praznih rok, da ne odnesejo modrih pleč od kaptolskih slobodnjakov, ki so rajši pustili tatova v beg, nego mestno stražo na svoje zemljišče, kajti to bila jo njih .pravica". Ali med svojim .zidom in ograjo" bili so zagrebški .purgarji" popolnoma svoji — a njihova občina prava samovlast. Zlatu pečatnica (bula) Bele IV. bilo jim ji- sv. pismo mestne slobode, temeljnjih prava. Sto in stokrat so jo od istega veka pomolili pod tios nemalim ponovim bahatim velikašem in lakomneuiu duhovništvu. Zagrebčan izbiral si je sam sodce in druge glavarje. Zaman ga je zval pred svojo stolico župan, zaman tudi ban. (Dalj« prih.) ajdovskemu, .-»aj pride v njega sredo uiuž, ki ume uživati življenje —pi» pariških običajih. Vtakako ja bode Ajdovcem hvaležen ves narod srbski, ako obdr/e tp^a inoža med sabo — za vedno. Še nekoliko refleksij o razpravi proti piranskim izgrednikom. I'od t.m zaglavjem nam pišejo: V. ozirom na uvodni članek v večernem udanji oii minulega četrtka prosil bi Vas, da mi dovolite n«koliko prostorčka, da t adi j iz rečem svojo o kazfnski razpravi proti piranskim izgrednikom. Dobro ste jo pogodili, gospod urednik, ko ste povedali, kake vrste ljudje so deinnnstrovali v Piranu proti viadi, proti Slovanom in proti — avstrijskim vojakom. Po tem označenju so osramočeni tudi oni, ki so se posluževali 1 ji k i h ljudij za svoje ultra-italijanske namene. In kaj mislite, gospod urednik, mar ni veletpoštovani gospod župan piranski kom-promitoval vse prebivalstvo piransko /. izjavo, da se vsi Piratiei čutijo „jedno obitelj" in da jej« 3 to izjavo identilikoval z ljudmi, ki so se kar studili — go.sp. javnemu tožitelju ?!! X oziroin na dejstvo, da je obtožene« zadela vsa ostrina kazenskega zakona, misliti bi morali kot logiško misleči ljudje — ako bi namreč izjava župana piranskega res odgovarjala resnici — da vsi Piranci sodijo v — zapor. Gospod župan naj si položi roko na .sive in premišlja naj, ali je res storil posebno uslugo ugledu mesta, kojemu načeluje, da je vse njsga prebivalstvo identifikoval z ljudmi, ki se niso le studili javnemu toži* tel ju, ampak se jih je pozneje sramoval celo „L' lndipendeiite". Še nekaj, gospod urepnik! Poročali ste Vi in tudi italijanski listi so poročali, da so bili ljubi Piranci trdno uverjeni, da jim vsi obtoženci takoj po razpravi prilete v naročje kot svobodni možje; računali so zagotovo, da jih sodišče »pozna — nekrivimi!!! Kolik kontrast med tem domnevanjem in pa obsodbo, oziroma odmerjeno kaznijo! To je značilno, kajti kaže nam, kako vzgajajo ali pravo za pravo kvarijo i t a 1 i j a n s k a g 1 a s i i a svoje ljudi, kako sistematično duše v njih srcih pravni čut, kako jim motijo pojme glede na to, kaj je smeti storiti v politiških borbah in kaj je prepovedano. Italijanska glasila utrjajo ziste-lnatično med Italijani menouje, da njim je vse dovoljeno, da stoje izven zakona. Le ljudje, kojim su popolnoma zmedeni pojmi glede na določila kazenskih zakonov, mogli so i je razglas deželne vlade namenjen p r e b i v a I s t v u, objavljen je v uradnem listu samo v nemškem jeziku. Slučaji, da se občinstvu namenjeni razglasi priobčujejo le nemško, množe se čedalje bolj, \ se kaže, da se v tem <>ziru postopa prav si ste m a t i š k i. .Požigalčeva hči", resna igra v !> dejanjih, predstavljala se bode jutti zvečer v dvorani »Tržaškega Sokola". Dramatični odsek je s tem u>tlegel splošni želji. Uprizorjena je bila ta igra že prvikrat izborno, a še si-jajnejega vspeha je pričakovali pri jutranji reprizi, Nikdo naj ne zamudi torej te prilike, da se prepriča o resnem trudu in jekleni volji dramatičnega odseka „Tržai. Sokola* ! Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu imelo bode v torek, na dan sv. Jožeta, 19. t. ni. ob 2% uri popoludne v šolskem poslopju svoj prvi občni ustanovni zbor. K obilnej udeležbi vabi Osnovalni odbor. Iz Dekani nam pišejo dne 7. marca. Dopisnik * iz Kopra" v cen j. „Edinosti* od marca, ki se je /e često zaganjal v nailžu-panaiz Dekani, kakor razbita ladijaob skalo, našel je zopet priliko, da smeši istega na surov način ter žali njegovo poštenost. Ne-sramnica, umorivša lastno dete, je ne postavi pred svoja vrata ; tudi naš dopisnik se je v duhu preselil v Koper. V svoji „biihniseher Ironie" smeši dopisnik tudi ne 1h prespošto-vano, nego tudi Dekancem v obče priljubljeno njegovo soprogo. Skrbite, da si i Vaša pridobi toliko spoštovanja iu ljubezni, potem bodete zadovoljni, Hazlili ste svoje sanje, kaj sanje, sarkastično, hudobno svojo domišljijo, v resen, za ljudstvo poučen časnik. Povejte mi, g. dopisnik, koliko koristi ste podali ljudstvu z lažnjivim svojim dopisom ? Kje je Vaša značajnost? Res, da ste pisali o pustu, kakor je tudi Vaš dopis pust iu iii-čev, a sedaj v postu očistite se svojega nesramnega obrekovanja, predstavite se nad-županu, kateri Vam našteje koj loOO (čitaj tisoč goldinarjev), ako dokažete, da je Vaš dopis resničen. Gosp. urednik! vem, da si želite izkljnčljivo le takih dopisov, ki so ljudstvu v pouk. Dopis iz Kopra, ki je gola laž po vsej svoji vsebini, gotovo ui primeren za Vaš list. Oosp. nadžupan bil je v vsem preilpnst-nem času te jedenkrat se svojo soprogo v Kopru, namreč dne 14. febr., a bila sta že ob 3. uri Istega dne doma. Dne 18. febr., kakor trdite, da jo bil na plesu, ki ga je priredilo društvo „Lega nazionnle", bil je pa na komisiji pod Crnikalom Kasno prišedšega domov, pričakovale so ga razne osebo, ki lahko.izpričajo o neresničnosti onega dopisa. Lahko si mislimo, da jo dopis iz Kopra napravil nevšečen utis na vsakega rodoljuba zlasti sedaj, ko se nahajamo u a pragu de-Želnozborskih volitev. Vsakako naj Vam ta moj dopis, ki prihaja z objektivnega stališča ter je »ostavljen na podlagi čiste resnice, g. urednik, zaceli Vašo srčno rano, v nadi, da se bodeuio borili z vso vztrajnostjo v prospeh bodočih deželnozborskih volitev. Prav, nad vsem prav je biti vnet Slovenec, a fanatizem iu lalikomišljeua neprevidnost sta že večkrat okusila grenkost svojega sadu. Temu je dobro prepričan g. dopisnik iz Kopra, kajti on se še. najbolje spominja, ker je z lastnim životom okusil batine, ki so mu .plesale po grbi. Da si je naš nadžnpan v narodno-poli-tiškili ozirili še pomanjkljiv, vendar je, akoravno slab (toda drugi so bili še slabeji) še naj natančne ji, ter najskrbneji med vsemi dosedanjimi nadžupani. Primerjajoč prejšnje stanje naše županije se sedanjim, moramo se čuditi, poštevajoČ slabo izobrazbo sedanjega nadžupaua kako je bilo mogoče odpraviti tolike nedostatnosti ter uredtti tako zamotane stvari vsaj nekoliko. Komur je bil torej znan prejšnji gmotni položaj naše županije, pripo* znati mora, da se je naša županija komaj rešila pretečega jej propada. < »bčiii blagor županije odvisi namreč, od vestnega, marljivega tajnika, kakoršnega smo do dosedanjega vedno pogrešali; škoda, da le-ta ui nekoliko mlajši. Ob občinskih volitvah bi vsak rad bil odbornik, večina bi radi bili nadžupani, a jako pičlo, neznatno število je takih, ki bi zamogli sposobno iu po pravici zastopati dotično ljudstvo. Občinske seje si kaj suhoparne in dolgočasne, nekake panto-mine; ne da bi se pripravili za dnevni red dotične seje, jim je glavni namen olehčnti občinsko blagajno za 45 gld. Potem lahko razumemo, da pada vsa skib na županovo in tajnikovo ramo. Za plačilo uživata pa nehvaležnost in obrekovanje. Večina sovraštva, izlita na tukajšnjega nadžupana, je neopravičena, ker iz\ira deloma iz osebnosti, deloma iz nevoš-Ijivosti in hudobije. Sedaj še-le razumemo* g. dopisnik iz Kopra, kako so Vas poslali k liani ,za kazen*. Mislili smo, da ste Vi kaznovani, ker smo mi morda hudobni ljudje; sedaj pa vidimo, da smo mi po Vas kaznovani. Da ste prišli v sovraštvo z nadžupanom, ste sami krivi. Kako si mislite vzgojo mladine, ako se zastopniki ljudstva med seboj sovražijo ? Kjer se prijateljstvo prenaglo spoji, tam že govražtvo odpira oči. — (Dotični dopis .smo prejeli od osebe, ki se je vsikdar pokazala zanesljivo. Sicer pa menimo, da se današnji dopisnik moti glede na osebo prejšnjega dopisnika. Ured.) Statistika tržaška. V tednu od 3. do 9 t. m. rodilo se je v tržaški občini 131 oLrok (fitt možkih in 65 ženskih); razven teh bili so trije mi tvorojeni. Umrlo je lfifi oseb (75 raožkega in 31 ženskega spola; med temi bilo je 72 otrok izpod 5 let.) V razmerju na število prebivalstva pride 53-67 mrličev na vsakih KiOO duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti! 0 slučajev diivice, 1 slučaj legiirja, 17 si. jetike, 47 si. vnetja sop-nili organov, 6 »luč. kapi in 4 si. nenadne smrti po naključju. Nesreča na železniški progi. Iz Postojine javljajo: Minoli četrtek zjutraj kidali so delavci sneg na progi Postojna-Prestranek. Na očiščeno progo prišel je nozuan kmet, toda v istem trenotku pripuhala je lokomotiva. Delavci skočili so v stran, opozorivši kmeta na nevarnost, toda kiuetič ni odskočil pravočasno : lokomotiva ga je prijela in podrla. Nesrečnež obležal je na progi povožen, grozno razkosan, seveda mrtev. Ni treba praviti ka«sen grozen ntis je napravil ta strašen prizor na prisotne delavce. Nismo še doznali, kdo je bil ponesrečeni kmet. Žrtva zime. Te dni našli so na cesti med Bazovico iu Sežano 231etnega zidarja Josipa Kumarja iz Rodika, stanujočega na Videli lišt. 86, zmrznenega v snegu. Kumar napotil se je dne 4. t, m. zjutraj o groznem vremenu v Sežano k naboru. Siromak je bil jako slabo oblečen in naravno je, da je našel strašno, počasno smrt! Častnik — samomorilec. Pred par dnevi ustrelil se je v Opatiji poročnik 3. huzarskega polka pl. Reinenyik v prisotnosti neke, v Opatiji jako znane gospe. Remenyik je nedavno prestal disciplinarno kazen; k svojemu polku ali sploh v vojaško službo se ni hotel vrniti več, druge službe pa si ni upal iskati, ker ni imel potrebnega znanja. V samoinorilčevi sobi našli so dvoje pisem, jedno na poveljnika omenjenega polka, drugo na Remeuyikovega prijatelja in tovariša. Ta samomor je vzbudil po vsej Opatiji splošno opozornost, Pobegel pomorsk častnik. Pomorsko sodišče v Pni ji poživlja poročnika redovne ladije prvega razreda Frana Passler-ja« kateri je dne 6. februvarja t. I. ubegei iz Pulja, poueverivši svoto denarja, da se prijavi omenjenemu sodišču tekom 90 dni. Ako so begun v tej dobi ne prijavi, postopalo bode vodiš če proti njemu po obstoječih zakonih. Sodnijsko. Predvčerajšnjem stala je pred tukajšnjim deželnem sodiščem 201etna kuharica Alojzija Miihkovič iz Litije, obtožena hudodelstva javnega nasilstva, storjenega z nevarnim pretenjem. Povod tej obtožbi bilo dejstvo, daje Lojziko zapeljal nek „ gospod", kateri jo je popustil, ko mu je bila povila dete. Ta sad „ljubezni" je sicer kmalu zatem umrl, toda umevno je, da je bilo zapeljano dekle razjarjeno na svojega brezvestnega za-peljivca. Grozila se je baje, da se hoče maščevati nad njim iu »plemeniti gospod" tožil je zaradi te grožnje bivšo svojo ljubico. Pri razpravi je obtoženka tajila grožnje ; sodišče pa je bilo osvedoceno, da je dotične besede — ako jih je izustila — izrekla v stanju duševno razburjenosti in zato jo je rešilo obtožbe ter jo stavilo takoj ua svobodo. Javni tožitelj dr. vitez Cliersich prijavil je proti tej razsodbi pritožbo uečnosti. — 18letni brezposelni čevljarski pomočnik Anton Bi-težnik dobil je 2 meseca ječe, ker je v družbi z nekim nepozvanim tovarišem 2 februvarja t. 1. zvečer v ulici Amalia kričal „Viva Panarchia!". Policijsko. Organi policijskega nadzor-; ništva v ulici ,Sette Fon'ane zaprli so 23-j letnega, že večk at kaznovanega Antona Berneticba iz Trsta. Bernetich je bil v družbi , s težakom Jazbicem, ko je isti dne 2. t. in. , skrajno drznostjo hotel ukrasti voz desk v ( novem pristanišču. — 151etna Ana Skala iz I Češke služila je pri domobranskem straž-meštru Karlu Jazbicu v Rocolu. Te dni je mlada služabnica pobegla, ž njo je izginilo nekoliko .Jazbicevega perila in srebrna žepna ura. Stražarji policijskega nadzorništva v ulici Belvedere našli so jo skrito v neki hiši tega okraja ter jo odpravili v zapor. Nade-polno dekle! — Baš tako „nadepolne" so te-le brezposelne služabnice, katere so zaprli, ker so se udale nesramnemu življenju : 21 letna Antonija O. iz Oprtlja, 22!etna Antonija K. iz Beljaka, 231etna -Angela T. iz Vidma ua Laškem, 22letna Marija S iz Ma-linske in lHletna Ivana T. od nekje un Kranjskem. Koledar. Danes (16.): Heribert, škof; Evzebija, opatinja. — Jutri (17.) : III, postna nedelja. Jedert, devica. — V ponedeljek (18.) Ciril Jeruzalemski, škot; Edvard, kralj. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob «. nri 17 min., zatoni ob 6. uri 1 minuto. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 7 5 min., ob 2 pop. 14. stop C. Najnovejše vesti. Dunaj 14. (Poslanska zbornica.) V podrobni razpravi o preosnovi davkov so odklonili vse predloge za spremembo. Sprejeli so i;§. do vštetega 11, zadevajočega pridob-niuski davek. Dunaj 15. „N. Fr. Presse« javljajo iz Rima: V dvornih krogih pripovedujejo, da je kralj pri včerajšnji avdijenciji zahvalil čestitajoče ministre na skrbnem spoliijevanjn svojih dolžnosti. Orispiju da je rekel: Reči vam moram, da moja ljnbezem in zaupanje do vas naraščata od do dne dne in da nimam zvestejšega in močnejšega služabnika kakor ste vi. Rim 15. O dogodkih v \VaIsenburgu (Glej politiške vesti. Ur.) je brzojavil italijanski konzul v Denvern, da vsied umora na nekem gostilničarju je bilo umorjenih osem Italijanov. Guverner v Coloradu je odposlal vojake v obrambo Italijanov. 'l'prfovinike braojMvke. Budlmpeltfc. Pšenica »a spomlad H.87-6 8*. Pioniru za josnn 1k|»5 7.10 do 7.IS Ovc« ** »pitnimi 6.88 0.05 Ri za »pomlad 5 80 5 82. Koru-/.* /a tnaj-juni tt'38-6 40. PH