UCITELJSKI POKRET Raziskavanje telesnega razvoja naših šolskih otrok (Ob skorajšnjem Marsikdo je že izpraševal, kako to, da še do danes ni izšla toliko pričakovana »Prosveta«. Toda vsak, ki jo bo ob njenem izidu prelistaval in samo površno pregledoval vsebino v njej priobčenih razprav, mu bo popolnoma jasno, da ob tako ogromnem delu ni bilo mogoče ničesar drugega ukreniti, posebno še zaradi tega, če se je hotelo njeni vsebini dati ne samo publicističnega značaja. izidu »Prosvete«) lemveč nad vse resno znanstveno obeležje. Razumljivo je, da tako delo zahteva ne samo primernega časa, temveč ogromnega napora in nad vse velike točnosti pri urejanju matcriala samega, pregledovanju istega, posebno pa pri izračunavanju statističnih konstant in zopet pri interpretaciji istih. Zato ni ta »Prosveta« važna samo zategadelj, ker podaja vsaj nekaj osnov statistični metodologiji, ki bodo pokretašem zelo koristile, temveč tudi zatoker prinaša do sedaj pri nas nikjer še tako podrobno in metodično obdelane izsledke iz statističnega raziskovanja telesnega razvoja. Zato moram resno priporočati vsemu učiteljstvu, ne samo pokretašem, da ne samo z zanimanjem prečitajo, temveč tud| temeljito prcštudirajo vsebino te »Prosvete« in da je potem ne odlože na neki zapuščen koncc svo je knjižne police ali pa celo med zavržen časopisni papir. Zavedati se moramo, da je ta »Prosveta« mejna točka našega raziskovanja, vrh v prvem delu našega programa, ki mu še sledi raziskovanje prehrane, in obenem je tudi s statističnega stališča najtemeljitejša študija iz obdelave naših anket. Z objavo iz raziskovanja prehrane bo naš prvi del končan in sledil mu bo drugi del, pravilna uporaba dosedanjih izsledkov v našem praktičnem delu v vseh ozirih kakor tudi zaključki o cilju in nalogah naše šole. Zato naj vsi to »Prosveto« dobro shranijo, ker bo vsako nadaljnje delo brez in njenih podatkov skoroda nemogoče. Kakšen pomen pa ima vendar vsebina te »Prosvete«, da je tako važna. O tem naj ne koliko napišem. Kakor vam je gotovo znano in tudi sami ste morali najbrž tako postopati, so sc pri raziskavanju telesnega razvoja našega ljudskošolskega otroka do sedaj uporabljale le normale tujih raziskovalcev, ki seveda niso bile primerne našim razmeram riiti v antropološkem, šc manj y sociološkem pogledu. Ob takem primerjanju so se večkrat pojavilc čudne razdelitve, ki so dale povoda sklepati, da tu ni nekaj v redu. Kakor ste sami opazili, sc je večinoma iz njih zaključevalo na veliko podnormalno ali celo v nekaterih starostnih letih na nadnormalno razvitost naših šolskih otrok, četudi so vse ostale okoliščine jasno označevale, da temu ne more biti tako niti v enem ali drugem primeru. Pri celotnem pregledu vseh do sedaj objavljenih raziskovanih primerov ob primerjavi s tujimi normalami se je prav lepo opazilo, da je vzrok v osnovi primerjave same, ker se je vedno pokazala enako nagnjena asimctrična razdelitev. Preostajalo nam ni ničesar drugega, kakor to, da si poiščemo novo »normalo«, ki bo izvedena iz pri nas raziskanih primerov in s tem primerna naši sredini in našemu otroku, čeprav smo si bili v svcsti ogromnih naporov kakor tudi pomanjkanja predštudija za popolnoma z znanstvenega (antropo- in biološkcga) gledišča osvetljenega interpretiranja naših izsledkov. Vendar se nam je naše delo v veliki meri posrečilo, kar priča »Prosveta« sama in v čcnicr dolgujemo preccjšno zahvalo Soli narodnega zdravja z direktorjem dr. Borčičcm m seveda našemu učitelju in svetovalcu dr F Mikicu, šefu statističnega odseka. Pri podrobncm ocenjevanju naših isrsledkov, zlasti pa pri uporabi naše, t. j. Pokretove »normale«, moram opozoriti še na enc dejstvo. Postavitev »normale«, če bi jo sploh tako smeli imenovati, smo dosegli s pomočjo uporabe biometrično-statističnih metod, ki so nam nudilc dovolj točno in matematično natančno zanesljivost pri določanju mej tipov vsakega starostnega razreda. S tega stališča je naša metoda vsekakor pravilnciša in tudi uporabljivcjša kakor pa so bile metode pri postavljanju tujih normal, ki so se naslanjale samo na gola mcdicinsko-kiinična opazovanja posameznikov, vzetih iz skupne ljudske strukture, kar jc zlasti očitno pri Stratzu. Tudi v tcm je vzrok več o tako velikem razlikovanju nasih lzsledkov od onih. Vendar s tetn ne mishm trdih, da so naši izsledki že tudi menlo za popolnoma pravilen, zdrav razvoj človeskega telesa neke starostne stopnje, ker bi bi o treba tu upoštevati še vse ostale činitelje takega zdravega razvoja, kot vsebino krvi, tolščavost, mišičje, turgor, morebitne bolezni itd., zlasti pri raziskovanju posamcznih primerov. Toda nam ni bilo ležeče na tem, da doženemo mere za popolnoma pravilni telesni razvoj, temveč da dobi oni večinski tip telesne merc v enem izmed starostnih let, ki pri upoštevanju vseh primerov, dobro, srednje in slabo razvitih, podane matematično zanesljive podatke za tipizacijo, ali pa, če hočemo tako imenovati, normalo telesiiega razvoja naših otrok. To se nam je na podlagi zbranih podatkov posrečilo in sedaj je na naših sodelavcih, da skušajo ob primerjavi objavljenih tipov in svojih izsledkov poiskati one primerc, ki ne ustrezajo tipom, in izvajati na podlagi tega primerne zaključke. Naše dclo o raziskovanju telesnega razvoja pa s tem ni zaključeno. Čez nekaj let, eb intenzivnem delu in prav tako intenzivni uporabi sedaj objavljenih podatkov mogoče že po 3 letih, nam bo potreba konstatirati, ali ustrezajo tipi, ugotovljeni na podlagi do sedaj nabranega gradiva, v večini primerov. Ponovno bo potrebno preiskati našo mladino, toda še v večjem obsegu kot seda.j. Takrat bo potcm lahko naša »začasna normala« dobila -svojo končnoveljavno potrditev. K temu cilju pa nas vodi le resno in intenzivno delo. Debevec Boris