novic uplift* icnjianies pnfm iftpcti 0 v o m e e te LETO III. - št. 19 V KOČEVJU, DNE 10. MAJA 1958 Cena 10 din Se o kongresu ZK) O prvih dveh dneh VII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, je bil v Ljubljani od 22. do 26. flpHla, smo že Doročali. Tretji dan (četrtek) je bilo na dnevnem redu izredno pomembno Poročilo Edvarda Kardelja o no-v’ein programu ZKJ;. Pojasnil in utemeljil je načela, ki so vodila Zvezo komunistov pri sestavljanju Programa kot enega najpomembnejših dokumentov v zgodovini graditve socializma. Poudaril je tudi, *a je program odraz našega dela in naših potreb, zato je tudi vsaka kritika drugih Partij tu odveč. mu in statutu. V razpravi je sodelovalo okrog 200 delegatov. Komi- 1 Zt »rZ* 80 Zbraf® » debelo knjigo dra- voril tudi tov. Boris Ziherl, ki je zavrnil kritiko osnutka našega časopisju programa v sovjetskem časopisju lo pa bo koristilo tudi pri nadalj- rat ° zgodovinskem razvoju, delu ter poudaril, da smo za tovariško njem delu ne le političnim, marveč ter uspehih ZKJ je imel Janez Špo- KnUKOi DOdtikame T>P TiairroAomn ifuzli rlmiAknmltv. ------.1_____ rar Msn knlol/titro r to n:i___— ; , gccenega gradiva, ki je bilo delno podlaga za sestavo resolucije, zelo pa bo koristilo tudi pri nadalj- ZBOROVANJE KOLEKTIVA VII. kongres ZKJ, ki je pred kratkim zasedal v Ljubljani, je bil zelo velikega pomena za vse državljane naše države. Tega se je zavedal tudi kolektiv LIP Ribnica, ki je imel v času zasedanja kongresa svečano zborovanje v počastitev VII. kongresa. Zborovanja so se udeležili vsi člani kolektiva. Referat o zgodovinskem razvoju, delu kritiko, podtikanje pa zavračamo. Tretji dan je bil v razpravi tudi statut (pravila) Zveze komunistov. Četrti dan (petek) je bilo kongresno delo osredotočeno v treh komisijah, kjer so razpravljali o vseh glavnih poročilih, o progra- Izvršni komite Veljko Vlahovič manovič. Delegati VII. kongresa so izvolili tudi nov 135-članski Centralni komite ZKJ. Iz vrst članov CK ZKJ po so izvolili Izvršni komiie, ki ga sestavljajo- Josip Broz - Tito, Via- sekretarja in Svetozar Vuk- tudi družbenim in gospodarskim organizacijam. Peti, zadnji dan kongresa, v soboto, so se delegati spet zbrali na skupnem (plenarnem) zasedanju. Dnevni red tega dne je bil zelo obširen, ker je bilo treba sprejeti poročila, sklepati o programu in statutu, sprejeti resolucijo in izvoliti nov Centralni komite in centralno revizijsko komisijo Dopoldne so bila najprej .poročila o delu komisij, 'ki jih je potem kongres potrdil rar, član kolektiva LIP Ribnica in elan Ob. komiteja ZKS Ribnica. Z zborovanja so poslali VII. kongresu pozdrave in čestitke. Obljubili so da bodo še nadalje hodili po poti, ki jo vodi Zveza komunistov. J. J. Durini je v kategoriji 175 ccm v Ribnici osvojil prvo mesto Prva ocenska terenska vožnja po Kočevski «74™ r™*' repa6l“drM™1 Sekretariat pa sestavljajo: gene- Nato so izvolili kandidacijsko in sKienua prepustiti izvedbo ocensKe ^sn.’s^sa^t dimir n i ,x r VTV , ' v,d' seKretarja sta Edvard Kardelj in program je poročal Milentije Po- oiovemje marljivemu Avto-moto od vozača anraf-rinct 7, ° Jo™annB®xkanCJ va,n Gosnjak, Blažo Aleksander Rankovič, člana pa Sve- P°vl<5- potem pa o komisiji za sta- društvu Kočevje. To za Avto-moto niP nhviaH™ * *tahmko voz" Kolišn Vl,^’ Edvat-d Kardelj, Lazar tozar Vukmanovič in Ivan Gošnjak. *ut Moma Markovič. Kandidacijsko društvo Kočevje ni majhen doaodek n"L’ , aPje V0Z1 a’ izracunava-M Franc Leskošek, Miha Predsednik revizijske komisije je Mo za Centralni komite, ki šteje saj je s tem dano dmitvuvebKn E!, ”^£5°. Planjo »a.kon- Mar?niySki’ Franc Leskošek. Miha Predsednik revizijske komisije" je c,«"č.J,nk“' **kre“r pa Bo“ n Stambolič, Jovan Veselinov, Novi organi upravljanja ornanPVe^*i p°djetja so že izvolila »Trgoprometu« so tudi volili delavni« _ de avskega samoupravlja- ski svet. ki šteje 13 članov, njegov J delavske svete in upravne predsednik je Jože Berlan, predsed- Vecii del maniSih nnH nilc nnvona imeoimnnn »ji_ _i. listo za Centralni komite, ki šteje 135 članov, in za revizijsko komi-sjo (23 članov) je predlagal Aleksander Rankovič. Ko je bral imena, so delegati več minut pozdravljali tovariša Tita, ki je bil predlagan pivi. Volitve so bile tajne. Po izvolitvi je predsednik votline komisije Mika šplljak poročal o volitvah ter koliko glasov so dobili posamezn kandidati. Tovariš Tito “ueu prvič priložnost in več uglednih političnih delavcev v*detl tekmovanje v ocenski teren- n » —1_____. i cLri Me tnm ___ . . saj je s tem dano društvu veliko priznanje za njegovo dosedanje delo, kakor tudi za organizacijo pri do sedaj izvedenih prireditvah. Na drugi strani pa je društvo p, evzelo težko in odgovorno nalogo za i- ved-bo te prireditve. Ljubitelji avto-moto športa, kakor tudi ostalo prebivalstvo na Ko- »jZSS&VgSi STE ski vožnji. Na tem tekmovanju bo-imeli volitve, drugi pa bodo to sto- vzočlh delf«atov- do nastopali najboljši tekmovalci iz rili v tem mesecu. Ker smo o volitvah delavskih svetov v nekaterih večjih podjetjih že poročali, bomo sedaj na kratko napisali o vo-čevju. V manjŠih P°djetjih v Ko- sednikadjetju >>Mizar<( 80 23 pred-Jožet« delavskega sveta izbrali UDravn Bizjaka, za predsednika nov ng®9? .odbora' ki šteje 5 čla-»KlnU Jožeta Rogale; trolne postaje itd. Tekmovanje bo potekalo za motorje, prikolice in avtomobile po cesti: Kočevje—Petrina ■ Osilnica — Loški potok — Sodražica — Kočevje. Motoristi bodo v Sodražici odšli na terensko preizkušnjo po terenu skozi Li-povšeo, Kot, Dane do Bukovice. Iz Kor tuui ostaio prebivalstvo na Ko- Bokovice b°do motoristi nadalje- čevskem, bodo imeli prvič priložnost ‘ 0censko voznJ° v Kočevje. Ta vfrfoti tekmnvzmio ,, ^__ proga je dolga 1231 SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA SODRAŽICA Letošnji družbeni plon Sodražice 1tV P°«jftju ^VS' “ nTTsTmilit: P°veča^e prometa v'g^atto^^ skega sveta Raiku Veselu Z feav~ števane značilnosti in določila zvez- nov 869.000 din narodni dohodek 9*/£,' Z ^haljšanjem zasebnega go. ni odbor pa sqJ nam sporočili daZ IZ raPubliškega in okrajnega pa na 311,697.000 din. v Travniku ter gostišča »Malem nnrtioti,, „ sporočili, da ga družbenega plana za leto 1958. Ob- m „ ... . J0®«« v Sodražici in dograditvi io Volitve 14, odbora 'SKSF't ° «**-*»■*■.medrar ta «t=£ nSBuiSi«-SrBS smernicah in ukrepih za raz-gospodarstva v občini druga pa predajo železnine in gradbenega materiala. Trgovsko podjetje »Suha ro-ba« bo povečalo odkup izdelkov domače obrti. Predvidevajo povečanje prometa v gostinstvu za proga je dolga 123 km. Za mopede bo proga krajša in oo potekala: Kočevje — Knežja lipa — Nemška loka — Koprivnik — Kočevje. Vsak vozač dobi pred odhodom na terensko vožnjo dolžino ceste in določeno povprečno hitrost. Na podlagi teh podatkov mora izračunati točen čas vožnje do prve kontrolne postaje, druge itd. Kontrolne postaje bodo v zgoraj imenovanih krajih. Za vsak prepozni ali prezgodnji prihod na postajo prejme tekmovalec kazenske točke. Tekmovalec, ki bo imel po kon- čanem tekmovanju najmanj kazenskih točk, bo zmagoval »c v generalnem plasmaju. Prebivalstvo prosimo, naj 1» ob progi disciplinirano, da ne bi prišlo do nesreč. Posebno prosimo za disciplino vseh tistih vasi, kjer bo terenska preizkušnja. Na tej progi bodo tekmovalci vozili z največjo hitrostjo zaradi čimprejšnje prevozitve tega terena. Na ocensko-terenski vožnji lahko sodelujejo vsi državljani, ki so člani AMD z normalnimi vozili, ki so opremljena po cestno-promet-nih predpisih. Vsa vozila morajo biti pravilno registrirana. Pozivamo vse vozače, ki imajo motorno vozilo, da se udeležijo tega tekmovanja. Prijavijo naj se v pisar-AM,D Kočevje (III. nadstropja Občinskega ljudskega odbora Kočevje). Prosimo vsa podjetja in ustanove, da omogočijo svojim vozačem sodelovanje na ocensko-terenski vožnji. Gorivo in mazivo plača društvo. Start in cilj bosta v Kočevju dne 11. maja 1958 ob 8. uri pred Ob- činskim ljudskim odborom. —er ^ H-ujetju »Kleparstvo« so ^£77KS .■=&; affSšžSSS izvoljen za materialnih pogojev, doseženih V le-Pri tu 1957, se predvideva porast druž- REFORMA šolstva Šole v kočevski občini »Kočevski tisk« je bil predsednika DS Franc Cankar. Druga izmena brigadirjev Kočevski brigadirji, ki so sodelo- mnHUcV PrVi izmeni gradnje avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb s°se F maja vrnili domov. Vsi se pohv^ijO’ da so se v brigadi dobro počutili in so ponosni, ker so tudi ®m prispevali del svojih moči za uresničitev velike mladinske akcije. Nekateri med njimi so izrazili zeljo, da bi še sodelovali pri gradnji mladinske ceste. moramo tudi to. da so bili naši fantje veselo razpoloženi. Kakor smo zvedeli, se je že do-sedaj prijavilo za sodelovanje pri _ obrtniške dejavnosti večal targSS!e PTOmeta V trg0Vini Začetni koraki v reformirano ja. V to šolo bi hodili » v .. &a P°toka morajo skrbeti za higl- osemletno obvezno šolstvo si pošto- §ke Roško otroci iz Re- Kmehjstvo predstavlja v občini ensko ureditev lokalov in boHšo tx> Poma utirajo pot tudi v naši obči- m • , gorske, Prešernove ST de;j:aVnost ^ kat6re »o strežbo. Vrednost obrtne pm^"- ni. Pri Svetu za šolstvo že Iti^o tobSTm^® ^ 3’ ok" CeS4^ J°(% Prebivalstva, nje se bo, kakor kaže, povečala v dela posebna komisija, ki Ima na- ^ ter lz šaJke ^ kmetlMvu družbenem sektorju za 13 %, v za- ^go, da Izdela predlog šolskega Dolge ” V notiPdeitibrt 8 za 4%- sebnem pa Za 10Na večjo obrt- omrežja in določi okoliše za posa- otroci iz Mo hoditi /tudi predvidevajo poveča- ”” Proizvodnjo bodo vplivale inve- mezne šole. Ta komisija je 18. apri- ohsorm dela Ru“tol'K«dSl7'bn2 "" mbMl1”1" ‘Z ,L°f,eEa pott*a 3 obroaie reenSc Me. Pm M to,El™sa ceemleb,. Sol, bo o™*!!.!?'! me" pctoojarnienik. S su- bila v prostorih sedanje osnovne fledež / prostorih gimnazije. redlagano je, da bi imela na. V^alaf5no je' d® bl Imela naslcv gradnji avtomobilske ceste Ljub- liorira o bko l 220 ha trUlštoh ho Sse f SU" Ma v Pr”torih sedanje osnovne “ sedež v P^torih gimnazije. Ijana-Zagreb v tretji izmeni okoli vrštn kar bo i ^ ’ j® va" št>le' Predlagano je. da bi Imela na- I^(iIagano j®, da ti Imela naslcv 40 dijakov kočevske gimnazije toe to ^ečL^koUčine ^ MeWan^^X. V Ta tovarišu Riglerju, predali šta- v Sodražici na »j®vaJa ®radnja M fr’sriirts.'rsjs a sm tksLsrr šfiS* ” afsyst "Prilep« . BreBc. P„S g-'ZS£S£2R£SZ& ------- vot limi k:aili rv0r in 0 taclji z@radb -sPlošnega ljubega tovarišu rZ„ tel}U nasih narod°v Premoženja. Modernizirali bedo ce-V četrtPt- “»• » j 81(021 Sodražico v dolžini 2 km odhitel! s štafeti1 P,zi-Pri Tr Al°jZ Keostik, skladiščnik Pahul,P P?metu’ Kočevje, Stane vi« kIL obratovodja v »Tekstila-nik nr- Vje; RaJko Hvala, nadzor-Cigalf J!Avt0" Kočevje, Janko oba iz"Kočev ja.°n UsaC’kle' bio povečala 'kapaciteta vodovoda Sodražici. Nadaljevali bodo tudi z gradnjo vodovoda v vasi črnec to Loškem potoku. Blagovni promet v trgovini se bo najbrž povečal za OTROŠKI VRTEC V KOČEVSKI Koč^RUek?llt£ » “3 vrtec. Z delom je '2S?1£*‘ Proslava 1. maja na Travni gori ljudje za8 naito. Epno K dS^rSl10^58 tarističneSa oralni ir „ ooma' Yse <*<>11 pa so šumeli go- kab, ve,Utl praznik, obenem pa s zdovi strahom prebirali vremenska poro- ^ Ljudje pa so bili dobre volje, ^L^T^dTčEE se -- .... e v moraa malo preveč pogledal sonce ni toploto. Bil bilo preveč radodarno s oni ko- zarec, pa kdo bi navsezadnje ob KHSSUi.-SeS Program ,Dneva mladosti' v Kočevju 10. V. 1958: Troboj strelsko tekmovanje Kočev je-Kamnik Priredi strelska družina Kočevje. n. V. 1958: Oddaja »Pokaži, kaj znaš« ob 15. uri v Sekovem domu Priredi DPM in »Svoboda« Kočevje. Dopoldne in popoldne nogometne tekme. Ocenska terenska vožnja za republiško prvenstvo. Priredi AMD Kočevje. 12. V. 1958: Igra »Metež« v Seškovem domu. Priredi »Svoboda« Rudnik. 13. V. 1958: Predavanje »Napad na Drvar« in predvajanje filma o življenju tovariša Tita — priredi organizacija UROJ. 14. V. 1958: Lutkovna igra »Žogica marogica« ob 15. uri v Seško- vem domu. Priredi »Svoboda« Rudnik. 15. V. 1958: Gostovanje ljubljanske Opere: »Seviljski brivec« dve predstavi, v Seškovem domu. Nogometna tekma. 20. V. 1958: Športni dan vseh šol in mladine. 21. V. 1958: Otvoritev razstave risb in ročnega dela - vrtec osnovna šola, gimnazija - ob 10. uri v dvorani množičnih organizacij. Razstava bo odprta do 25. maja. Nogometna in rokometna tekma. 22. V. 1958: Akademija za predšolske otroke v vrtcu ob 15. uri. 23. V. 1958: Akademija ob 20. uri v Seškovem domu - pri pro- gramu sodelujejo vsa društva. Zabavni orkester »Svobode« Rudnik priredi v Seško-vpm domu koncert ob 17. uri za mladino, ob 20. uri pa za odrasle. 24. V. 1958: Skirojsko tekmovanje pionirjev in kolesarjev. Taborniki — program ob kresu. 25. V. 1958: Budnica zjutraj. Dopoldne: promenadni koncert rudniške godbe. Popoldne: atletski miting, tekmovanje s perjanicami nogometna tekma, tekma v odbojki in razvitje prapora strelske družine. 1 y '™P,r'711 »S 3p7£ssrszs£. Zeljn m Klinje vasi. v nio bodo W tudl otroci iz Rudnika, ki . , J°.Pa 6v* strani novozgrajene železniške proge, šola bo imela 550 do 600 otrok. Stanovanjsko prednost v dijaškem domu Kočevje bodo imeli dijaki gimnazije, ne glede kje so do ma to učenci oddaljenih krajev Id bodo v Kočevju obiskovali 8-letno obvezno šolo. V Dijaški dom Ko-čevje^ne bodo sprejemali učencev iz dtitoe Kolpe, ker bo imela svoj dijaSki dom osemletna šola Vas-Fa-I3," ,T° J1® velja za tiste, ki bodo ^ob.ko.atl redno gimnazijo v Tretjo obvezno osemletno šolo organizirajo v Vas-Fari. Ime šole naj izberejo ljiudje sami. Tu je že sedaj v ametno vodstvo združena osnovna šola to nižja gimnazija. V njo se bodo neobvezno vključili učenci višjih razredov Iz Banje loke, Kostela, Kužlja, Boeljive loke, Papežev ter Osilnice, šola bo Imela svoj dijaški internat. Na vseh treh osemletkah bodo poučevali učitelji, predmetni učitelji to profesorji. Pripravljena so tudi učila za nemoten potek pouka. Med nekaterimi starši se marsikje pojavlja strah: kako bo v enotni osemletni šoli s kvaliteto. Novim šolam se nikakor ne bo znižala raven, saj M vendar- storili slabo usktgo sami sebi. Tisti, ki priča-(Konec na 2. strani) Letošnji sejmi v Ljubljani Na zboru Poslovne zveze so povedali... _ „ , ... ,. . . , . ._. , „_ . .iMil , „ Zunaj je bilo grdo vreme, dež je ga sklepa držimo, Hrvati pa ne. Tu »Pogozdovanje se bo začelo. Letos -SMHTCJg*. ^ ^ %£5£S!.**a- * "‘ZZZČgn&rSL 5£ ' s- * gggj's ST-ai” rrzir ,T£5rZ LlVZL. -'5JJ3S « B «*H»J N=kd.„,. »im, ^ Metomu: £«* !T2jS!?±LX?2 ™uv; t"™- , ,, : 7 ~ J - 1oVzx . °, t t. " - •\^nrwMT"An ueiegat iz nz, ram: »in a oamoc- dela, to le v kooperaciji. Veliko bo aeK v svojin Krajin. Skoaa je le, aa ati pa vse vrste končnih LzdeJtov. de, tabonuki, šolske kolom j e m bolj na prikazovanje sodobne elek- ju ^ zaPoltl.ebno lbl bllo da bl zadiwe nU-tega prav primemo, da šolska vod- je, da diplome z zlato srebrno ali razstavnih površin ter hkrati res ^ strokovnjakom iz Poslovne zve-stva organizirajo majniške izlete v bronasto kolajno omogočajo vinom, sodobno prikazovanje vseh tehnič- „,7 v zvezl a wneraciio času sejma v Ljubljano oz. skozi da se uspešneje uveljavljajo na sve- nih dosežkov na omenjenih sejmih. Le v k^pcraclji je inc^an raaprodlk v kmetijstvu.« . I a. V\*| >vi II* H Delegat iz KZ Kočevje: »Zadruge Nov odbor ,,Ribniška dolina ■ v Kočevju, PredgradU in še nekateri re druge so zelo prizadete zaradi Za razvoj turizma tako na Trav- tega, ker kmetje prodajajo les na Ljubljano v ostale turistične dele Slovenije. Za našo lesno-predelovalno industrijo bodo zlasti zanimivi razni modemi stroji, naprave in tehnični pripomočki za predelovanje lesa, katere bodo poleg domačih prolz- S “Sp»!5”nihhaSv VS- "UTlSK," ‘Srjlk "lb Mlcl"m SatlS'rtS^^nah* 2?gejKSMTSS S: - ni u p ’ —i društva Sodražica Janko Miku- gram propagande, da bo javnost v Jože Tomšič, Poslovna zveza. j, Sloveniji pa tudi v ostalih krajih 'Odkup od kmetijskih zadrug ne Travna gora je predvsem znana države seznanjena s turističnimi poteka vedno dobro, to pa zaradi iz narodnoosvobodilne vojne. Tu so postojankami v teh krajih. Poleg tega, ker zadruge nimajo pravega on mori 7flrinio vrunn varir^oxralo iifitmpnp nrnnnnanrip en nnvorili DrGSelGda. nad tem, koliko in kako predelovalna podjetja lahko ob tej priložnosti nabavila razstavljene stroje. Drugi sejem prometnih sredstev ranih vozilih. Vse to pa, poleg raz- **** »jevrsr ~E,b- si-arcm - povpraševanje po raznih motorlzi yge to w,o pred prjstoj. dograditvi doma še finančne teža- Rudi Rauh, upravnik Poslovne nim organom, ki so se odločili, da ve, so predlagali, naj bi se posa- zveze: »Glede lesnih nakupovalcev zgradijo na Travni gori turistični mezna podjetja in zadruge zavze- iz Hrvatske, ki preplačujejo les, bi le in s svojimi sredstvi opremile dejal tole: Zaradi tega vprašanja po eno sobo. S složnim delom in smo se sestali na posebnem sestan- pomočjo nas vseh bo turizem tudi ku z odgovornimi ljudmi iz Ljublja- v naših krajih kmalu dobil mesto, ne in Hrvatske. Sprejeli smo sklep, ki mu pripada. -žem naj bodo cene lesu enotne. Mi se te- Gospodarske vesti VEČ TKANIN predvideva v letu 1958 čiščenje Tovarna sukna »Tekstilana« v 150 ha košenic in ureditev čredin- Kočevju bo v letu 1958 izdelala skih pašnikov na teh površinah. Z ......... ”--“—1 —*-*-— drenažo Iz uradnih objav naših občin OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠČE ObLO Lašče je na skupni seji občinskega odbora 15. aprila sprejel odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno od alkoholnih pijač v trgovini, ki določa, da se pobira ta prometni davek po stopnji 20 % od dosežene prodajne cene. Odlok o pobiranju občinskega prometnega davka na alkoholne pijače v gostinstvu vseh sektorjev lastništva se pobira prav tako po stopnji 20 °/» od prodajne cene, medtem ko bodo posamezni proizvajalci alkoholnih pijač plačevali 25 % davka od dosežene prodajne cene. »Glasnik« 34/58. dom. Ta dom je tik pred dogradi DVE TRGOVSKI PODJETJI tvijo; opr&viti je treba še nekatera V Kočevju je sedaj več trgovskih notranja dela in bo najbrž 15. ju-podjetij. Predvideno je, da bosta v nija letos izročen svojemu namenu, bodoče samo dve trgovski podje- Dom na Travni gori so dali v tji, ki bosta združevali vse trgovl- upravljanje Turističnemu društvu ne na območju občine. Sodražica. Ker pa to društvo ne bi zmoglo vsega dela v zvezi z razvo-VEČJA PROIZVODNJA jem turizma, ki je povezano z bo- Družbeml plan občine Kočevje dočim delovanjem doma, so na predvideva, da bodo posamezna in- predlog zastopnikov TD Ribnica dustrijska podjetja v letu 1958 po- ustanovili poseben ožji odbor z večala proizvodnjo in sicer takole: imenom »Ribniška dolina«, ki ga se r____■ J J J J —1. J f/PD cfOTrlio nA ef irin r»loni i i rvemmil caia proizvodnjo in sicer raKoi^ uuium«, «u ga se- „ - - - volnenih mikavnih tka- melioracijami potokov in drenažo 332’* rs -s* »»m*«*«« »■. Kočevje za 14.9 to ČZP »Kočevski odborov TD iz Sodražice, Ribnice . 11.1 %, Rudnik in Ortneka. Naloge tega odbora tkanin. Letos bo tovarna začela ornih površin. Ta dela bodo stala tisk« Kočevje za 11.1 %, Rudnik in Ortneka. Naloge tega odbora ^oiZvajati tudi žensko blago iz približno 33,000.000 din. air.BnVS,,-,,5” r^"r.:rr."v:«rprs° "■k“in 0.6 */•. lih na Travni gori. Šole po reformi v kočevski občini kujejo/ da^ova^la SneX»Totroka Pr Sloge"1 za spremembo pošiljajte to bo potrebno vložiti 35,000.000 Zadnji sejem mlade plemenske mnogo naučila, da od njega ne bo na Svet za šolstvo pri Občinskem din sredstev. Državno m“,ml živine v Vidmu le dobro usnel. Pro- - r , i*- NOVE CENE modno blago za zenske plašče. Nedavno tega sta oba zbora ObLO 35 HA NOVIH ORNIH ZEMLJIŠČ Kočevje na svoji seji sprejela pred-Kmetijsko-gozdarsko posestvo log o novih cenah zdravstvenih sto-Kočevje bo letos izvršilo čiščenje ritev. Cene so delno višje od prej-na površini 600 ha košenic in ure- šnjih. razpravljali šolski odbori in SZDL. dilo 275 ha čredinskih pašnikov. Za SEJEM V VIDMU _ .i.. . _ i_ TC ono AAfl dovolj zahtevala in da jo bo žara- ljudskem odboru Kočevje, di tega vsak uspešno končal, so v zmolil. Nova šola bo pred otroka in učitelja postavila še večje zahteve, saj se vendar vzgoja za življenje odvija v sodobnem, tehnično razvitem in zaradi tega tehnično izredno zahtevnem času. Nivo nove šole bo višji, bolj bo življenjsko praktična. Višji nivo in zahtevnost se krepi v prvi vrsti s kvalitetnejšim delom učitelja ln postopnega izboljšanja materialnih pogojev v šolstvu. Zaradi enotne zahteve po kvaliteti odpade ves žolč o tem, v katero obvezno osemletno šolo bo otrok hodil. Ukinitev gimnazij bo začela veljati 31. avgusta 1958. Osemletne šole pričnejo s svojim delam 1. septembra 1958. Vse ostale šole v občini ostanejo v šolskem letu 1958-59 take, kakor so. Vključene bodo v reformo postopoma, morda že drugo leto. Zaželeno je, da bl o predlogu »Snežnik« v Kočevski posestvo živine v Vidmu je dobro uspel. Pro-Reki pa dali so večje število mlade živine. Kupci so bili z Savinjske doline. Povprečna cena za en komad ži-vinčeta, starega okrog enega leta, je bila 80.000 din. KROMPIR SO PRODALI Krompirjeva letina je bila lani v dobrepoljski občini zelo dobra. Kakor vemo, je bila lani kupčija s krompirjem bolj slaba, zato je ostalo kmetovalcem čez zimo precej krompirja. V zadnjih dneh pa se je trgovina s krompirjem spet odprla in so kmetje prodali okoli 50 vagonov krompirja. Sedanja osnovna šola naj bi se imenovala »Osemletna šola Mirka Bračiča« KMETIJSKE ZADRUGE Na območju kočevske občine deluje pet splošnih kmetijskih zadrug, in sicer: v Kočevju, Banja loki, Fari, Osilnici in Predgradu. Da se bodo zadruge lahko posvetile kmetijstvu v še večji meri, bodo letos opustile vse dejavnosti, ki niso povezane s kmetijsko proizvodnjo. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR KOČEVJE Z odločbo ObLO Kočevje je iz sedanje Okrajne knjižnice v K.ičevju ustanovljen zavod »Ljudska knjižnica Kočevje«. Zavod vodi 9-članski upravni odbor in upravnik. Denarna sredstva si zagotovi z izposojanjem knjig in iz dotacije občine. Na skupni seji je ObLO Kočevje sprejel odlok o pobiranju turi- . stične takse na območju občine Kočevje. Odlok določa, da so turistično takso, ki znaša od 1. julija do 31. avgusta 30 dinarjev za noč, v ostalem času pa 20 din za noč, dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v gostiščih in gostinskih podjetjih, dijaških domovih in internatih ali pa v registrirani turistični sobi. Za turista se smatra vsakdo, ki nima na območju občine Kočevje stalnega bivališča in prenočuje na tem območju vsaj enkrat v prej navedenih obratih. Takso so dolžni pobirati tisti, ki nudijo nočnine in jo morajo mesečno odvajati občini. Dohodke od takse bo občina uporabila za pospeševanje turizma. Odlok je začel veljati 8. aprila t. 1., »Glasnik« 28/58. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SODRAŽICA ObLO Sodražica je izdal odredbo o zatiranju ameriškega kaparja na območju občine Sodražica. Odredba določa, da mora vsak lastnik, zakupnik ali uživalec zasebnega ali družbenega zemljišča, na katerem je kakšen koli nasad sadnega drevja, obvezno opraviti naslednje za-tiralne ukrepe: — odstraniti mora vsa suha ali na pol suha sadna drevesa in vsa drevesa, ki so napadena od raka ali drugih zajedalcev. Odstraniti mora vse na pol suhe ter odmirajoče veje in štrclje. — s krošnje mora odstraniti pregoste in križajoče se veje, z debelih vej in debel pa mah, lišaje, staro skorjo in drevesne gobe. — odstraniti mora s starikavih dreves prekomerno visoke vrhove, ki so za izvajanje agrotehničnih ukrepov življenjsko nevarni. Ko je opravil ta dela, mora preostalo drevje poškropiti z enim izmed učinkovitih škropil. Če vsa našteta dela ne opravi sam, lahko to stori občina na nje gov račun. Za kršitev pa so predvidene tudi kazni. Odlok je začel veljati 8. aprila t. L, »Glasnik« 28/58. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR DOBREPOLJE Skupno za občine Dobrepolje, Ivančna gorica in Grosuplje je s sedežem v Grosuplju ustanovljena Posredovalnica za delo. Posredovalnica za delo odloča o pravicah delavcev in uslužbencev v času nezaposlenosti in jim izplačuje denarna nadomestila iz sklada, ki ga upravlja. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RIBNICA ObLO Ribnica je sprejel odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Ribnica. Ta davek plačujejo od skupnega prometa na drobno vsa trgovska podjetja oziroma trgovske poslovalnice. Prometni davek znaša za vse artikle 2 %, za alkoholne pijače pa 20 "/». Ta davek pa se ne plačuje: od prometa za proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna regres pri prodaji na drobno; za izdelke, katerim je določena maloprodajna cena; za prehrambene izdelke; od prometa z znamkami, koleki, časopisi ter obrazci uradne izdaje; od prometa z avtomobili in od prometa z oficirsko opremo. Odlok je začel veljati 25. aprila t. 1., uporablja pa se od 1. aprila. »Glasnik« 33/58. ObLO Ribnica je izdal Odredbo o zatiranju ameriškega kaparja na območju občine Ribnica in ker je odredba po vsebini skoro ista kot odredba, ki jo je izdal ObLO Sodražica, vsebine ne bomo ponavljali. ObLO Ribnica pa je izdal tudi Odredbo o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze na območju občine. Zaradi preprečevanja in zatiranja goveje tuberkuloze pri goveji živini in zaradi varstva ljudskega zdravja morajo na območju občine preiskati vso govejo živino, staro nad en mesec, zaradi ugotovitve tuberkuloze. Cepljenje in pregled živine bodo opravili po hlevih in je brezplačno. Obolele živali morajo lastniki odstraniti iz hlevov. Za novo kupljeno živino pa mora vsak kmet imeti potrdilo, da je žival zdrava; če tega nima, jo mora dati pregledati v roku 14 dni po nakupu. Odredba je začela veljati 30. aprila t. 1. »Glasnik« 32/58. Odlok občine Ribnica o uvedbi občinske takse na pse pa določa, da je letna taksa na pse 300 dinarjev. Taksa se ne plačuje za pse IM, JLA in za pse, ki se uporabljajo kot vodiči slepih. »Glasnik« 31/58. Mirko Mohar Od Kolpe proti Ljubljani (Nadaljevanje in konec) Ribnica je bila že poprej za Kočevjem ena najmočnejših sovražnikovih postojank na Dolenjskem. Po padcu postojank Kočevja in Grčaric so se sovražnikove enote zbrale v Ribnici, ki so jo hotele obdržati za vsako ceno kot zadnjo večjo predstražo pred obsežnim obrambnim pasom okoli Ljubljane. Takrat je bilo v Ribnici okoli 2500 do 3000 mož pehate ter številne motorizirane enote do 2000 mož s približno štiridesetimi tanki in okrog petintridesetimi topovi. Ribnica je imela več pasov utrdb, ki so branile zavzetje od Dolenje vasi, ter ključne objekte na dominantnih točkah pod Velikim vrhom. Oto tako močnem utrdbenem sistemu in sovražni premoči je bila Ribnica zares težko premagljiva trdnjava. Divizija je 27. aprila 1945. leta po nepretrganem pohodu od Grčaric obkolila Ribnico s 3 brigadami, medtem ko se je italijanska brigada »Fontanot« že od Grčaric napotila proti Trstu, kjer je sodelovala pri odločilni bitki na tržaškem ozemlju in bila tam v ponos in čast XVTH. diviziji. Divizija je 28. aprila navsezgodaj namestila v okolici Ribnice topništvo, ki je v prvih jutranjih urah začelo na vso moč obstreljevati sovražnikove položaje. Po daljšem topniškem dvoboju, pri katerem so bile na obeh straneh precejšnje izgube, je divizijsko topništvo razbilo utrdibe na vzhodni in zahodni strani Ribnice. Borci so se začeli preko livad približevati neposredni bližini utrdb same Ribnice. Takrat se je oglasil pri napadajočih enotah sovražnikov parlamentarec in prosil, naj prenehajo napadati in dovolijo sovražniku neoviran umik iz Ribnice. Na to je divizijsko topništvo odgovorilo še z močnejšim topniškim ognjem in razbilo eno sovražnikovo baterijo, deset tankov in nekaj sovražnikovih utrdb. Tedaj je sovražnik napel vse sile, da se za vsako ceno prebije, pa četudi z večjimi izgubami, kar mu je tudi z iznenadnim prodorom tankov uspelo. PROTI LJUBLJANI Čeravno so bile enote divizije že več dni v neprestanem pohodu in boju, so takoj po zavzetju Ribnice zasledovale umikajočega sovražni- ka. Ranjence je divizija odpravila v Kočevje, nekaj pa so jih pustili v Ribnici, kjer je bilo tudi središče za preskrbo enot. Glavnina divizije se je v pospešenem pohodu napotila proti Velikim Laščam, pripravljena takoj stopiti v boj. Medtem v Velikih Laščah ni prišlo do borbe, ker se je sovražnik že sam prej umaknil in ni hotel čakati divizije. Po dveumem počitku v Velikih Laščah je divizija nadaljevala pohod. Tako je IX. brigada že na Pijavi Gorici sprejela borbo in po dveumem boju pregnala sovražnika iz Pijave Gorice. X. brigada se je napotila v loku za Pijavo Gorico, da razbije železniško progo Grosuplje—Ljubljana. V tem času se je VIII. brigada spuščala od Turjaka proti Pijavi Gorici. Okoli Ljubljane je sovražnik zgradil močno utrjene obrambne pasove, ki so segali od Zaloga, Rudnika, Orelj preko Ljubljanskega barja, Notranjskih goric proti Polhograjskim Dolomitom. Utrdbe proti jugovzhodni strani so bile najmočnejše, -ker je sovražnik pričakoval napad predvsem s te strani, kjer so bile XV. in XVTII. divl-vizija. Za napad na Ljubljano so bile predvidene enote XV. in XVIII. divizije ter 29. brigade. XV. divizija jo prodirala na desnem krilu od doline Save proti Zalogu ter po zavzetju Grosuplja krenila proti Podlipoglavu v smeri Orlje. XVIII. divizija je bila določena za središče napada na Ljubljano, na njenem levem krilu pa je prodirala iz smeri Borovnice, Preserja in Notranjih goric 29. brigada. Pred Škofljico so enote XVIII. divizije imele zopet srditejše boje s sovražnikom, ki ni hotel za nobeno ceno pustiti X. brigade v Škofljico in dalje na Orlje. Pod Pijavo Gorico je artilerija divizije raiz-Dostavila svoje topništvo in 7. maja ves dan tolkla sovražnikove položaje Sovražnik je srdito odgovarjal, zlasti z daljnometnimi topovi na Orljah in na ljubljanskem gradu. Kljub velikemu topniškemu ognju so enote X. brigade 7. maja zasedle Škofljico in začele prodirati proti Orl jam. Sovražnik je spoznal nevarnost, ki mu je pretila s te strani in je na to območje poslal ojačenje ene brigade, ki se je uko-pala nad Orljami. Ves dan in noč se je bojna sreča menjavala. Naše enote so zavzele ta ali oni grič, a že je sovražnik povečal pritisk in jih vrgel nazaj. Položaji so se tako menjavali po osem do desetkrat. Proti večeru 7. maja 1945 je stopila v borbo tudi VIII. brigada in začela prodirati na Orlje, da bi s tem razbremenila del enot X. brigade, ki je imela tega dne že velike izgube. Še istega dne je VIII. brigada z delom enot X. brigade hotela trikrat zavzeti »na juriš« utrdbe na Orljah in sam grad. Drugega dne, 8. maja, smo končno po drugem naskoku pregnali sovražnika ob 11. uri iz utrdb v gradu oz. samostanu. Tudi redovniki sO pobegnili s sovražnikom. S tem je bil samo prednji pas utrdb na Orljah zavzet, ne pa še glavne utrdbe na vrhu Orl j. Takoj ko je sovražnik zapustil prednji pas utrdb in grad na Orljah, je s topniškim ognjem močno obstreljeval sam grad. Dne 7. maja opoldne se je oglasil v enotah divizije na položaju brigad med Orljami ln Rudnikom nemški parlamentarec in prosil za razgovor s komandantom divizije. Ob štirih je prišel na sestanek nemški polkovnik, ki je dejal, naj bi divizija prenehala z iboji, dokler ne bl dobil iz Berlina nalog za umik. Komandant divizije Janez Hribar je zahteval, naj se brezpogojno vdajo, sicer bo divizija nadaljevala boj. Nemški polkovnik teh pogojev ni sprejel in bitka se je nadaljevala. Ta paruml odmor pa so naši borci izkoristili za oddih in pregru-pacije za novi napad. še Isti večer se je jurišnl bataljon divizije, ki je na poti od Kolpe do Ljubljane opisal mnogo slavnih zmag, pognal v juriš na Orlje. V junaškem boju z bombami in meža proti možu so borci zavzeli in vdrli v sovražnikove utrdbe na Orljah in zaplenili nekaj topov. V tem jurišu je padlo več kot polovico II. bataljona in veliko borcev jurišne-ga bataljona, enake izgube pa se utrpeli tudi Nemci in izgubili glavni obrambni pas Ljubljane. Ne more se opisati srditost borbe za Orlje v poslednjem jurišu, ko je borcem zmanjkalo bomb in so navalili s puškinimi kopiti in golimi rokami po bregu navzdol. Ko se je zdanilo, so bile utrdbe posute z mrtvimi trupli z obeh strani. Istega večera so po cesti od Lavrice prodirali partizanski tanki iti že zvečer, še predno so padle Orlje, zavzeli Rudnik. Osmega maja zvečer so prvi borci že vkorakali v Ljubljano. Naslednjega dne, 9. maja, pa je divizija zmagoslavno zaključila svoj zadnji veliki pohod in tako uspešno izpolnila svojo veliko nalogo. Borci Ibriigad XVUX divizije se spominjajo zadnjih srditih bojev za Ljubljano in vseh tistih, ki so zadnji trenutek pred osvoboditvijo dali svoja življenja za našo belo Ljubljano in končne osvoboditev. ZKJ v prvih vrstah borcev za mir in socializem Izvlečki iz referata, ki ga je podal generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito na Vil. kongresu. V uvodu je tovariš Tito govori! o sedanji razvojni smeri v mednarodnih odnosih in dejal, da je sedanji mednarodni položaj v slepi ulici, iz katere je težko videti izhod, če ne bodo nekateri najbolj odgovorni ljudje velesil, ki odločajo o sedanji in todoči politiki, temeljiteje spremenili starih nazorov o mednarodnih odnosih, se pravi, če ne bodo razumeli, da se je danes v svetu marsikaj spremenilo in da se je treba realistično in pogumno lotiti uresničevanji takšnih mednarodnih - odnosov, ki bodo ustrezali i težnjam človeštva i dejanskim koristim njihovih ljudstev ter današnji stopnji gospodarskega ter znanstvenega in kulturnega razvoja. Tovariš Tito je nato govoril_ o politiki zapadnih velesil, ki skuša-jo opravičiti sedanjo smer svoje politike s tem, da opozarjajo na določene vidike zunanje politike Sovjetske zveze za časa Stalina, in opozoril na tekmo v oboroževanju in dosego vojne premoči v ttliriki na Zapadu. V zvezi z Atlantskim paktom je dejal, da je ustanovitev tega pakta in pritegnitev Zahodne Nemčije vanj nujno morala privesti do ustanovitve Varšavskega obrambnega pakta vzhodnih držav kot protiutež Ajtlantskemu paktu. Takšen položaj pa je ustvaril nevarno oviro, ki ne omogoča samo vzpostavitev zaupanja in zbližanja med državami nasprotne strani, temveč tudi poglablja prepad med njimi ter včasih močneje, včasih pa šib- podžiga k hladni vojni. Nadnje čase se članice Atlant-skega pakta vse intenzivneje lotevajo ukrepov za strateško in tehnično krepitev držav Atlantskega pakta. Grade v naglici strateška vojaška oporišča v Evropi, Aziji in Afriki, urejujejo številne naprave za izstreljevanje raket in tako u-stvarjajo vojni obroč okoli Sovjet- ske zveze in ostalih vzhodnoevropskih držav, je dejal tovariš Tito. Nato je tovariš Tito nadaljeval: Po Stalinovi smrti Sovjetska zveza postopoma menja prejšnje metode, prevzela je pobudo v zunanji politiki in si prizadeva, da z razgovori, tudi na najvišji ravni, doseže kakršen koli sporazum, čeprav samo v delni rešitvi nekaterih mednarodnih problemov. Popuščanju napetosti so veliko doprinesli zelo značajni predhodni ukrepi Sovjetske zveze: začetek normalizacije odnosov z Jugoslavijo in objava beograjske deklaracije, rešitev avstrijskega vprašanja, umik sovjetskih čet z ozemlja Kitajske, Avstrije in Finske, odrekanje teritorialnih zahtev do Turčije, likvidacija mešanih družb na Kitajskem in drugih vzhodnih deželah ter liberalizacija odnosov z njimi, priznanje neodvisnosti mladih azijskih in afriških dežel itd. Toda na takšno spremembo sovjetske zunanje politike so gledale zapadne dežele docela napačno, in sicer kot na notranjo slabost, ki bi jo povzročila Stalinova smrt oziroma težka ekonomska situacija. Vztrajajoč na takšnem nepomirljivem stališču zapadne" sile še naprej krepijo s^ojo vojno silo s pospešenim tempom, da bi dosegle premoč v tem pogledu. Vendar so Amerika in druge zapadne dežele morale pod pritiskom svetovnega javnega mnenja korigirati v določeni meri svoje togo stališče v odnosu do sprememb v zunanji politiki in želja ZSSR po popuščanju napetosti v svetu. Tako je prišlo do ženevske konference na najvišji ravni. Danes se ponovno postavlja vprašanje sestanka na najvišji ravni, vendar moramo na žalost ugotoviti, da zapadne dežele zavračajo nekatere konstruktivne predloge Sovjetske zveze in to z različnimi, niti malo prepričljivimi motivacijami in protipredlogi. Ko so porasle materialne sile, je dalje dejal tovariš Tito, in ko se je utrdila in razširila socialistična zavest, je bilo treba menjati delo in vlogo komunistov v nadaljnjem razvoju. Komunisti so morali po VI. kongresu opustiti metode ko-mandiranja in preiti na reševanje vzgojnih nalog in praktično vodenje na terenu, v tovarnah, raznih institucijah itd., ker so se tukaj, v praksi, reševali in se še danes rešujejo težave in glavne naloge, ki zahtevo spretnost, vztrajnost in požrtvovalnost komunistov. Janez Vipotnik—član CK ZKJ Vloga komunistov je enako važna kot v prvih letih po vojni Položaj po drugi svetovni vojni Ko je nadalje tovariš Tito analiziral položaj v svetu po drugi svetovni vojni in vzroke, ki so privedli do ustanavljanja blokov, je poudaril, da je med Vzhodom in Zahodom globok prepad, kateremu da-•*e zahodna propaganda nepresta-no 'teološki značaj, da bi laže do-segla svoj cilj — razdelitev sveta na antikomunistični in komunistični. Vendar je mnogo dežel, ki stoje na^ stališču, da je treba probleme začeti reševati na miroljuben na-čin, a ne s pozicije sile, ker vodi le-ta do tekme v oboroževanju ih grozi svetu z novo svetovno nevarnostjo. Med dežele, ki imajo takšno stališče, sodi tudi Jugoslavija. NA KOLONIALIZEM IN DOGODKI SREDNJEM IN BLIŽNJEM VZHODU Zatem je tovariš Tito obširno govoril o kolonializmu in o dogodkih Srednjem in Bližnjem vzhodu. Tovariš Tito je dalje govoril o slabostih, ko se v novi vlogi komunisti niso kmalu znašli. To neiznajd-ljivost je še povečalo Djilasovo revizionistično tolmačenje odlokov VI. kongresa o nadaljnjem razvoju v naši državi. Toda, čim so komunisti našli svoje pravo mesto, so se pokazali tudi ogromni rezultati na vseh področjih naše družbene dejavnosti. Usmerjajoča vloga in praktično delo komunistov imata prvorazredni pomen v mobilizaciji in aktivizaciji najširših množic naših ljudi v izgradnji naše dežele. Zato vloga komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične družbe danes ni nič manj važna, kot je bila v prvih začetkih izgradnje po vojni, kot je to govorila skupinica ljudi z Djilasom na čelu. Revizionistično in anarhistično brbljanje teh renegatov je težilo za tem, da bi likvidirali ne samo vlogo komunistov, temveč tudi Partijo kot organizirano vodilno silo, seveda pod vplivom nekaterih sovražnih krogov od zunaj. Ogromni uspehi v industriji, kmetijstvu in na drugih sektorjih socialistične izgradnje. Ki smo jih dosegli v zadnjih letih, ko so se komunisti znašli in pravilno orientirali v delu, potrjujejo ugotovitve o izredni in odločilni važnosti vloge komunistov v procesu izgradnje socializma. Ti uspehi se še posebej odražajo v pogledu ustvarjanja pravilnih družbenih socialist.č-nih odnosov in celokupne socialistične preobrazbe. Ko je dalje govoril o škodljivosti izdajalskega početja Djilasa, je tovariš Tito poudaril, da so bili, zahvaljujoč budnosti komunistov in vsega delovnega ljudstva, domači škodljivci hitro odkriti in preprečeni, da ne škodujejo naši družbi. V tem oziru je bila vloga komunistov velikega pomena, ker so, tesno povezani z ljudstvom, predstavljali, člen, ki daje naši družbi monolitnost in nepremagljivost. O NEKATERIH NAPAKAH PRI DELU KOMUNISTOV V Zvezi komunistov, je dejal tovariš Tito, je bilo v preteklem obdobju nemalo napak, ki bi lahko škodile monolitnosti in idejni moči naše zveze. Preveliko liberalno gledanje na idejno odstopanje posameznih komunistov in dopuščanje, da se njihov vpliv včasih nemoteno razvija v sredini, v kateri delajo, ima včasih zelo slabe posledice. Proti takim pojavom je treba nastopiti z večjo budnostjo in jih preprečiti na kakršen koli način, najučinkoviteje pa je odstranjevanje takih elementov iz Zveze, da ne zastrupljajo in ne slabe njenih vrst. V našem uspešnem razvoju proizvodnih sil in družbenega samoupravljanja, je dalje dejal tovariš Tito, se od časa do časa kažejo tudi razni negativni pojavi, katerih nosilci so pogosto tudi sami komunisti, kot so n. pr. lokalizem, nespoštovanje zakonskih predpisov itd. Zato je v Pismu Izvršnega komiteja CK ZKJ februarja letos mnogo govora o številnih napakah in slabostih v delu komunistov. To pismo je bilo sprejeto s strani komunistov in ljudstva z velikim odobravanjem in globoko smo prepričani, da bo močna podpora organizacijam Zveze komunistov v njihovem pravilnem delu. V novi Centralni komite ZKJ je bil izvoljen tudi sekretar našega Okrajnega komiteja ZKJ tovariš Janez Vipotnik. Janez Vipotnik je bil rojen leta 1917 v Zagorju. Po končani gimnaziji je študiral tehniko na ljubljanski univerzi in je bil član pro-fašistličnega Slovenskega kluba. Z NOB je začel sodelovati leta 1941. Leta 1943 je postal komisar Gubčeve brigade, leto kasneje komisar XV. divizije in pred konec vojne pa kdmisar VII. korpusa. Po osvoboditvi je bil sekretar Pokrajinskega komiteja SKOJ in predsednik ZMS. Leta 1950 je bil republiški minister za uvoz in izvoz, nato član Izvršnega sveta LRS in sekretar za gospodarstvo. Na zadnjih volitvah je bil ponovno izvoljen za ljudskega poslanca. Je član predsedstva glavnega odbora SZDL Slovenije ter predsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana in sekretar OK ZKS. DELEGATI O VTISIH S VII. KONGRESA ZKJ Karel Grm: Program in statut sta nakazala delo ZKJ Gospodarski razvoj raznih ciljev, Te dežele igrajo izredno važno vlo- malih in velikih držav na vseh pod go v borbi za popuščanje medna- račjih sodelovanja, na razorožitvi rodne napetosti in v preprečeva- in končno na prepovedi uporabe je-nju nadaljnjih napadalnih podvi- drskih sredstev za uničevanje in 90v_ s strani tistih, ki žele s silo poskusov z atomskimi in hi drogen-orožja doseči svoje egoistične cilje, skimi bombami, na likvidaciji ko- Akcija teh dežel za zmago miroljubnega kurza v mednarodnih odnosih se odvija v glavnem v Združenih narodih in moramo reči, da ni brezuspešna, ker dobivajo načela borbe za mir in mirno mednarodno sodelovanje čedalje močnejšo podporo mednarodne javnosti. Ko je govoril o našem gospodarskem razvoju, je tovariš Tito med drugim dejal, da je naša dežela spremenila svoj videz in postala industrijsko razvita. To je bila naša težnja, ker smo vedeli, ua le tako lahko ohranimo našo neodvisnost in gradimo nove družbene odnose — socializem. Ob tej priliki je poudaril, da je borba za povečanje proizvodnje, narodnega dohodka in proizvodnosti dela še vnaprej načina za dosego naša prva naloga, od katere zavisi enakopravnosti izpolnitev ostalih ciljev naše ekonomske politike. Pri uresničevanju teh ciljev in nalog morajo biti komunisti v prvih vrstah borcev za večjo štednjo, za čim boljše in racionalnejše izkorir ščanje razpoložljivih sredstev, za O jugoslovanski zunanji politiki pa je med drugim dejal, da sloni na načelih miroljubnega in vsestranskega sodelovanja, na načelih aktivne koeksistence med narodi in državami brez ozira na notranjo družbeno ureditev, na nevmešava-nju v notranja vprašanja drugih držav, na reševanju raznih mednarodnih problemov z mirnim sporazumevanjem in na odklonitvi uporabe sile kot lonializma in na pravici slehernega večjo disciplino in energično izvr- naroda, da se sam upravlja, na dajanju ekonomske pomoči slabo razvitim državam brez kakršnih koli pogojev, ki bi krnili neodvisnost in nedotakljivost držav, ki potrebujejo tako pomoč, na univerzalnosti OZN itd. Naši odnosi z Vzhodom Ko je tovariš Tito govoril obširno o naših odnosih z drugimi državami, zlasti s sosednjimi in z ZDA, je poudaril dokaj dobre odnose s številnimi državami v svetu in še posebej zelo tesno sodelovanje Jugoslavije z Indijo, Burmo, Etiopijo, Egiptom in Indonezijo. Slednje so države, ki ne pripadajo nobenemu paktu in vodijo zelo aktivno zunanjo politiko miru in mednarodnega sodelovanja. Govoreč o normalizaciji odnosov s Sovjetsko zvezo in z deželami ljudske demokracije, je tovariš Tito med drugim dejal: Eden od največjih in najbolj važnih dogodkov v naših odnosih z zunanjim svetom po letu 1948 je normalizacija in izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo ter ostalimi deželami ljudske demokracije. Ob tej priliki je tovariš Tito dejal, da je v tem obdobju mednarodno delavsko gibanje utrpelo precejšnjo škodo in je bilo oslabljeno, toda ne po krivdi Jugoslavije, kot so nam to hoteli pripisati, temveč zaradi brezperspektivnosti v zvezi s pravilnimi odno-med socialističnimi deželami in tih, ki naj predstavljajo načela • o odnosih med socialističnimi deželami sploh. Ko je tovariš Tito govoril o delavskem gibanju po vojni, je poudaril, da današnji razvoj v svetu zahteva od delavskega gibanja, da se bolj posveti reševanju mednarodnih problemov, kot so n. pr. borba za mir, razorožitev, borba za prepoved atomskih poskusov v vojne namene in uporaba atomskega orožja, odvračanje vojne kot sredstva za reševanje mednarodnih problemov, za prenehanje agresivnih pritiskov in vojaških avantur proti nekaterim azijskim in afriškim deželam in kolonialno-osvo-bodilnim gibanjem. NOTRANJI DRUŽBENI RAZVOJ V razdobju med VI. kongresom do danes, je dejal med drugjm tovariš Tito, je bilo potrebno veliko napora, samoodpovedi in požrtvovalnosti naših delovnih ljudi, da smo v tem obdobju kljub vsem težavam dosegli tako pomembne rezultate v izgradnji industrije in ekonomike sploh ter v nadaljnjem izpopolnjevanju družbenega siste- ševanje vseh tistih ukrepov, ki so usmerjeni na ohranitev osnovnih proporcev, postavljenih v družbenem načrtu. V svojem obširnem referatu je tovariš Tito govoril še o družbenem upravljanju, ki temelji na najširši demokraciji, o investicijski politiki v kmetijstvu ter o napakah in pomanjkljivostih, za katere so v prvi vrsti odgovorni komunisti. Dalje je podrobno govoril še o delu in uspehih organizacij, o Socialistični zvezi, o ljudski mladini, o nekate- rih problemih žena, kulturni in znanstveni dejavnosti, o tisku in o pomoči, ki jo morajo nuditi komunisti po vseh teh vprašanjih. ŠE ODLOČNEJE NADALJUJMO BORBO ZA SOCIALIZEM Ob zaključku tega izredno pomembnega referata je generalni sekretar ZKJ poudaril: Danes imamo izredno monolitno socialistično skupnost, zahvaljujoč pravilnemu marksistično-leninistič-nemu reševanju nacionalnega vprašanja. Uspeli smo ustvariti močno industrijsko in energetsko osnovo za nadaljnji razvoj naše industrije. V kmetijstvu smo napravili velik korak naprej in zlomili smo zastarele pojme kmetijski proizvodnji. Sedaj gre za to, da še uporne je nadaljujemo našo borbo za socializem, za nadaljnjo izgradnjo in pravilno socialistično vzgojo, za višji življenjski standard naših delovnih ljudi, za odstranjevanje vseh tistih napak in slabosti, ki so v preteklosti ovirale naš razvoj sploh. Mi imamo danes vse pogoje, objektivne in subjektivne, materialne, politične in kulturne, za uspešen in še hitrejši razvoj. V tem velikem delu imajo člani Zveze komunistov odločilno vlogo in dolžnost. Ko je kongres obravnaval vprašanje nerazvitih krajev, je bilo poudarjeno, da je treba odpraviti stopnje razvitosti posameznih kraljev; ali nam lahko poveste, kaj bo treba po tem vprašanju storiti v občini Kočevje? Po mojem mnenju bo treba dograditi irt izpopolniti obstoječo industrijo, dvigniti produktivnost dela ter zmanjšati proizvodne stroške, s tem pa se bo dvignil narodni dohodek. Drugo: ustanoviti obrtne delavnice uslužnostnega in serijskega značaja; tretje: utrditi obstoječe kmetijske zadruge, predvsem velja to za Kolpski predel, ker imajo pogoje, n. pr., sadjereja, zelenjava, zgodnji krompir itd. Da bi vse to dosegli, je naloga komunistov, da se še intenzivneje trudijo za pravilno nagrajevanje, kar je kongres zelo ostro postavil. Smatram, da moramo uvesti norme (akorde) in revizije norm, kjer niso pravilne itd. Le na ta način se bo dvignila proizvodnja, kar je osnova za dvig življenjskega standarda in skrb za človeka. Kaj vse bo po Vašem mnenju' treba storiti za pospešen razvoj kočevske komune ? Za pospešen razvoj kočevske komune je vsekakor naloga članov ZKJ, da uspešno sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja, v vseh mogočih organih, kar bo pripomoglo k uspešnejšemu reševanju iz zaostalosti v razvitejšo komuno. Program in statut sta nakazala delo Z K. Kongres je še enkrat poudaril naloge članov ZK v odprtem pismu CK ZKJ. Če bomo temeljiti in dosledni, če bomo gledali na komuno kot celoto, se bo- do še bolj odprle škarje med podjetji in občino ter uspeh je tu. * Kakšni so Vaši vtisi s kongresa? Kongres je potrdil delo med VI. in VII. kongresom, vzdušje samega kongresa pa je nemogoče opisati. Delo kongresa je bilo zelo intenzivno in konkretno, razvijalo se je po komisijah, kar je prihajalo do izraza v mnogih razpravah. Referati kakor tudi razprava so dali članom ZKJ naloge, seveda pa tudi ostalim organizacijam, zlasti SZDL, sindikatom itd. Program in statut ZKJ sta bila enoglasno sprejeta. Resolucija, ki je bila sprejeta, je potrdila našo pravilno notranjo in zunanjo politiko, dala smernice za nadaljnjo borbo za neodvisnost, za utrj/evanje bratstva in enotnosti, za poglabljanje demokracije ter urejevanje družbenega in delavskega samoupravljanja. Skratka, kongres je nakazal in dal smernice za dvig življenjskega standarda in skrb za človeka. * Osnovne organizacije ZK se velikokrat po VI. kongresu KPJ niso znašle v svojem delu. Kakšne bodo glede tega konkretne naloge po tem kongresu ? Delo ZK se po kongresu bistveno ne bo izpremenilo, ker je bilo delo na VI. kongresu pravilno nakazano, VII. kongres pa je nakazal, da moraijo člani ZK sodelovati v družbenih organizacijah. VII. kongres je zlasti poudaril delo komunistov v podjetjih in na vasi, njihovo uspešnejše politično delo v delavskem samoupravljanju in v zadrugah. Morajo biti na čelu v vseh organizacijah in voditi neizprosno borbo za uresničitev odprtega pisma CK ZKJ. Stane Repar: Večje idejno politične naloge komunistov komunističnimi partijami nasploh, ma. Prvenstvena vloga v premago-zaradi grobega vmešavanja v no- vanju težav pripada Zvezi komuni-tranja vprašanja ostalih socialistic- stov in Socialistični zvezi delovnih nih dežel itd. ^a'jo je dejal, da je v Sovjetski zvezi prišlo do pozitivnih notranjih sprememb, ki se odražajo tudi v sovjetski zunanji politiki, ki je do-1 a svoje potrdilo v beograjski • —pv/nunu v ucuyiajaiu v iz moskovski deklaraciji, doku men- želi. ljudi Jugoslavije. Brez njihovega prizadevanja bi si bilo nemogoče zamisliti tak polet in vztrajnost delovnih ljudi ter takšne uspehe, kakršne smo v tem obdobju dosegli v izgradnji socializma v naši de- Zveza komunistov v očeh tujcev Sedmemu kongresu ZKJ je prisostvovalo večje število predstavnikov in opazovalcev komunističnih, socialističnih ir\ drugih delavskih partij in naprednih gibanj. Odlično organizirana prevajalska služba jim je omogočila, da so sledili celotnemu poteku kongresa. Med kongresnimi dnevi pa so stopali tudi na govorniški tribuno, da bi pozdravili kongres v imenu svojih partij ali gibanja. BORGE HOUMANN — CK KP Danske: »... Z zanimanjem smo pričakovali ta sestanek s predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije in z jugoslovanskim ljudstvom. Res je, da se v vsem z vami ne strinjamo, t. j. s tem, kar vi pripovedujete in delate, a prav tako se tudi vi vedno ne strinjate z nami v vsem, kar mi delamo ...« KOMUNISTIČNA PARTIJA ITALIJE — telegram CK: ». .. Vsi Italijani, ki so proti vojni, podpirajo danes velike pobude Sovjetske zveze in socialističnih držav za mir. Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli jugoslovanski predlog proti instalaciji atomskih baz na jadranskih obalah ...« JORGEN VOGH — KP Norveške: »... mi smo imeli mnogo skupnega med vojno proti hitlerjevi okupaciji. Ustvarjeno je bilo prijateljstvo in tovarištvo v koncentracijskih taboriščih in skupno preživelih dneh po osvoboditvi. V tem so prednjačili jugoslovanski in norveški komunisti. Vesel sem, da se to prijateljstvo obnavlja...« JAKOV HAZAN — Enotna delavska partija Izraela: >>... Naša mlada država je v desetih letih svoje neodvisnosti sprejela milijon priseljencev. Med njimi je tudi 8000 iz Jugoslavije. To je večina onih jugoslovanskih Židov, ki so se rešili pred uničenjem zahvaljujoč vaši junaški borbi proti nemškemu fašizmu in njihovim pomagačem ...« Katere člane Zveze komunistov ste Vi zastopali na VII. kongresu ZKJ? Na kongresu sva skupaj s tovarišem Grmom zastopala člane ZK kočevske občine. * Kakšne bodo najvažnejše naloge komunistov po kongresu ? Na to vprašanje je težko odgovoriti v nekaj stavkih. Nedvomno je, da bomo morali komunisti posvetiti veliko časa študiju kongresnega gradiva, predvsem referatov tov. Tita, Rankoviča in Kardelja. Izreden pomen za življenje in delo komunistov pa ima »Program ZKJ«, ki je bil sprejet na kongresu. Ta predstavlja močno orožje komunistov pri utrjevanju in razvijanju socialističnih odnosov pri nas, v njem pa najdemo tudi znanstveno-marksistično-leninistično oceno svetovnih dogajanj. Zaradi njegove obsežnosti ga bo treba študirati sistematično. Zelo konkretna je »Resolucija VII. kongresa«, ki je bila objavljena tudi v dnevnem časopisju. V njej so nanizane naloge komunistov na vseh popriščih družbene dejavnosti. Vsekakor pa ni nič manj važno izvajanje »Pisma CK ZKJ«, v katerem je govora o delu in odnosih članov ZK ,v družbenem življenju. Na tej osnovi bo, moral občinski komite ZK izdelati programe za delo komunistov kočevske občine. * V tretjem delu Resolucije Vlf. kongresa o prihodnjih nalogah ZKJ je navedeno, da je treba na torišču prosvete, znanosti in kulture opraviti važne naloge. Kaj je treba po Vašem mnenju konkretno po teh vprašanjih storiti v kočevski občini? Eno osnovnih vprašanj je šolska reforma, ker sedanji sistem šolanja ni več v skladu z družbenim stanjem pri nas. V kočevski občini smo že organizirali osemletki v Kočevju in Fari, v drugih krajih pa za to še nimamo pogojev. Seveda so to prvi koraki, ki so bolj organizacijskega kot vsebinskega značaja. Po kongresu bo treba u-smeriti prizadevanja ZK na učinkovitejše reševanje mater, vprašanj šolstva, nič manj važni pa niso tudi kadri, -ki v teh šolah poučujejo. Eno in drugo je pogoj za uspešno uveljavljanje po vsebini nove, socialistične šole. ZK bo na področju šolstva morala predvsem podpirati, razvijati in vsebinsko bogatiti šolske odbore. Le-ti morajo postati izraz družbenih zahtev do šole, pa tudi tolmač šolskih potreb pred družbo. Zato bodo morali komunisti prevzeti večje idejno-politične naloge. To bomo dosegli s poživitvijo dela aktiva prosvetnih delavcev-komunistov, najti pa bo treba tudi primerne oblike sodelovanja med tem aktivom in komunisti, ki delujejo v šolskih odborih. Podobno velja tudi za kulturno in splošno prosvetno dejavnost v naši občini. Dosedanje oblike kulturno-prosvetnega dela bo treba še razširiti, predvsem pa jih vsebinsko obogatiti in usmeriti k osnovnemu cilju: aktivizacija čim širših slojev naših občanov in *njihov kulturni dvig Člani ZK bodo imeli odgovorno nalogo tudi pri političnem in idejnem usmerjanju te dejavnosti, ki ima za naše življenje izreden pomen. Ste bili že kdaj prej na kongresih naše Partije in kako ste se osebno počutili na VII. kongresu ZKJ? y Bil sem na V. kongresu v delegaciji LMJ. Kongres sam je velik doprinos k razvijanju socialističnih odnosov pri nas in med socialističnimi gibanji na svetu. To poudarjam zato, leer je bil vsebinsko izredno bogat in aktualen. Temu primerna je bila tudi organizacija kongresa. Prostori Gospodarskega razstavi« šča v Ljubljani so napravili na vse delegate in goste vtis, ki ga je težko izraziti z besedami, vsa Ljubljana^ pa je spremenila svoje lice. Množice Ljubljančanov so z velikim veseljem sprejele v svojo sredo delegate iz vseh republik. Kljub množici delegatov in gostov ni bilo nikjer zastoja, kot se to rado ob taki priliki dogodi. Vsak je takoj ob prihodu prejel potrebne dokumente, dnevnice in ostalo kongresno gradivo. Množica prireditev, nastopov in koncertov pa je Ljubljano prenesla za nekaj dni v velemestni vrvež. Skratka: osebno sem bil zelo zadovoljen. Socialistična zveza v Dobrepolju TEDENSKI INTERVJU V dobrepoljski občini je bilo predvolilno delo zelo živahno. K temu so zlasti pripomogle vaške organizacije SZDL, ki so imele pred volitvami svoje občne zbore. Na njih so razpravljali o naši zunanji in notranji politiki, o problemih v občini in o problemih vasi. Udeležba je bila skoraj povsod zadovoljiva in v vrste SZDL je vstopilo precej novih članov. Najuspešnejši občni zbori so bili v Vidmu, Ponikvah, Zagorici, Kompoljah, Mali vasi, Podpeči in Hočevju. Med najslabšimi pa je bil občni zbor v Strugah, kjer je zaradi neenotnosti kandidacijske komisije zbor propadel in so se ljudje razšli še pred začetkom volitev. Še slabše stanje je bilo v Bruhanji vasi, kjer je bil občni zbor sklican dvakrat, a na noabenem ni bila zadovoljiva udeležba. Zdi se, da v Bruhanji vasi nekaj ni v redu in da vlada tu velika razdvojenost med ljudmi. Vsekakor pa bodo tudi v tej vasi enkrat spoznali, da tako, kot so šli pred volitvami in pa na sam dan volitev, ne morejo iti naprej. Tudi volitve so v tej vasi slabo izpadle večne delovne sile, največ pa seveda o problemih kmetijstva in kmetijskih zadrug. Kljub temu, da se je število članstva v SZDL povečalo, je še precej mladih ljudi, zaposlenih po naših podjetjih in ustanovah, ki niso včlanjeni v organizacijo SZDL ter so pasivni. Res je, da ponekod vaški odbori SZDL ne '-najo takim ljudem povedati jasno m odkrito, kje je njihovo mesto, vendar so primeri, ko se je organizacija SZDL pozanimala za te ljudi, a ni našla razumevanja. Tak prime" imamo na Vidmu, kjer še vedno 25 ljudi stoji ob strani in mislijo, da jim to ni potrebno; glavno, da imajo Dušan Kavčič: 0 dobrepoljskem gospodarstvu svoj kruh, kdo jim ga pa daje, jim odborom SZDL tudi vse vaške orni važno. Podjetja in ustanove, ganizacije SZDL. kjer so ti ljudje zaposleni, bi se morala pozanimati za to stvar, va- To so°doLVSal Hd]e V nf 't°lin!' »S5» Kavčič, zanima nas, ka. htvah, ■»*! ^-vojem industrije v vaši vseh volilnih upravičencev; če pa A l nam ° tem lahko kaj P0' upoštevamo še tiste, ki so volili s potrdili izven meja naše občine, pa >NaS ObLO razmišlja o tem, da se ta številka poveča na 95 %. bi se tudl Pr* nas razmahnila in- Pripominjamo pa, da politično duatrtia. Seveda pa Dri tem ne mi- »Kobiljem curku« pri Robu, to je delo, ki je bilo zelo razgibano pred sllmo’ da 1,01110 ^dali nove tovar- na območju velikolaške občine. To volitvami, ne sme zaspati in ga je ne’ keT *a to nimamo sredstev. So vprašanje zahteva sporazumno in pa nosijo Pa tudi še drugi načini, kakor je občinskim na Prlmer tale: S tovarno pletenin »Rašica« iz gradnjo novega vodovoda z izvirkom od Roba, ki bi dovajal vodo za vse vaše območje. Kdaj se bo to uresničilo? »Načrti za novi vodovod, ki je več kakor nujen, so že gotovi, vendar je zaenkrat še vse samo pri načrtih. Izvir vode je namreč pri ga treba nadaljevati, za kar pa nosijo odgovornost skupaj koordnirano delo med našim in laškim občinskim ljudskim odborom. Reči pa moram, da so za to na ob- nih studencev. To predstavlja veliko izgubo časa in veliko trpljenje. Ljudje bi bili pripravljeni veliko prispevati za gradnjo vodovoda. Naj še enkrat poudarim, da je gradnja vodovoda eno od osrednjih vprašanj.« Kako pa občinski družbeni načrt in proračun, ste ga že sprejeli ? Ali bi nam lahko kaj več povedali o tem? Družbeni načrt in proračun za našo občino ObLO še ni sprejel, ker bo to na dnevnem redu enkrat v maju. Ker niso znani še vsi elementi, ki so bistvo družbenega načrta in proračuna, ne bi mogel o T. lenderi Ljubljane smo v raz- . ______r___________,______ ___ J govoru, da bi v bivših trgovskih Kašče dosedaj pokazali malo tem ničesar povedati razen to, kar skladiščih pri železniški postaji ” J~ * 1 ” Dobrepolje odprli podružnico te to- zanimanja, čeprav bi imeli od tega korist tudi njhovi občani na ob- je že znano za Investicijski sklad. Ta bo znašal 2,000.000 din in se DOMAČE AKTUALNOSTI Čigava so osnovna sredstva? Ko smo se pred kratkim mudili Vse bi bilo v redu, da se stvari Dobrepolju, smo se ustavili tudi 1. januarja 1958 niso zasukale, ko in je to ena najslabših volilnih'enot na obč. ljudskem odboru. V razgo- je »Trgoprcmet« Kočevje ukinil varu o tem in onem je nanesel po- svoje poslovanje v Dobrepolju. Ce govor tudi o temle, in kakor smo je bilo to potrebno ali ne, je notra- vame. Skladišča bi bilo treba prej močju, kjer bi tekel novi vodovod, bo uporabil delno za posojilo pod-še urediti. Ureditev in vse drugo bi _ nsus je vprašanje vode zelo jetju »Štolama«, del pa za elektrifikacijo v nekaterih naših vaseh.« stalo približno okrog 15,000.000 di- pereče. V sušnih dnevih vozijo Ijud- v občini. Kljub temu pa so ti občni zbori pokazali enotnost ljudi v naši občini in njihovo zanimanje za reševanje raznih problemov •’ okviru svoje komune ter da znajo to povezovati z uspehi v drugih komunah. Tudi diskusije na teh zborih so bile živahne, saj so bili dani mnogli predlogi, predvsem za ureditev vaških potov in lepši izgled vasi. Tudi o gradnji vodovoda v ob- ledeli, bomo tudi zapisali. Leta 1951 je bilo v Dobrepolju ustanovljeno Splošno trgovsko podjetje. ObLO Dobrepolje je dodelil temu podjetju osnovna sredstva, ki jih je dobil od razformlra-nega OLO Grosuplje. Leta 1954 je bilo ob reorganizaciji trgovske mreže Splošno trgovsko podjetje Dobrepolje ukinjeno in so bila po nar jev. Ce se bo to uresničilo, bo dobilo zaposlitev okrog 100 ljudi. To pa že nekaj pomeni, pa tudi skupnost bi imela od tega lepo korist.« Kako je z odvisno delovno silo v vaši občini ? .»Nepopolno zaposlene delovne sile je pri nas še okrog 500 in to predvsem ženske delovne sile. Naš predel je kmetijski, industrijo pa predstavljata le »Stolarna« v Ra-ttkah in »Apnenica« Dobrepolje. V je vodo iz več kilometrov oddalje- Srečanje z delovnim človekom n ja zadeva podjetja, toda gre za nekaj drugega. Dobrepolje^ hudo zamerijo »Trgoprometu«, da je ob času prenehanja poslovanja v Dobrepolju kljub protestu ObLO od- druge kraje,' predvsem pa peljal s seboj vsa osnovna sred- ljano, se vsak dan vozi ___________ stva, to se pravi tudi tista, katera do 250 naših ljudi. Zato je razum jim je leta 1954 izročil ObLO. ljivo, da je ObLO zainteresiran na Na občini so nam zagotavljali, Maksa Puglja, 26-letnega fanta iz Podtabra pri Strugah, smo srečali v obratu eteričnih olj v Pcdta-hru. Tovariš Pugelj je vodja tega obrata, ki je začel pred kratkim s polnim obratovanjem. Pripovedoval nam je, da so začeli z urejeva- 70« 809 (Iz v Ljub- nJem °hrata ‘lansko jesen v službo prekuhajo v 8 urah in zvedeli: kilogramov smreke, jelke pa kg. Od te količine nakuhajo smreke) 1.4 kg, (jelke) pa 3.5 kg olja. Olje kuhajo tudi iz borovega smrečja. Eterično olje gre dobro v denar. Pri tem imajo dober zaslu- da podjetje »Trgopromet« nikakor dustrija, konkretno kot sem že prej čini je bilo dosti govora, ljudje so sklepu upravnega odbora podjetja ni imelo pravice odpeljati osnov- omenil, da bi začela z delom po-odobravali to zamisel in bili pri- in Občinskega ljudskega cdbora na sredstva, katera jim je dala ob- družnica Tovarne pletenin iz Ra- mmaxIIamI _—__ — 4 : _ _— -_— 1 J — !/\OTi/\xrn n evo/lel .»,4- —.. — -. .-v C1 1 n- ,. _ _ I i _ X ’-m___1__• i i •«, Potreba po obratu eteričnih olj je bila že dalj časa. Vodstvo za- ......................... druge je razmišljalo in slednjič tem, da se tudi pri nas razširi in- leni 1 o, da se tak obrat uredi. V Podtabru je bila taka zgradba kot nalašč. Tu je bila tudi lokomobila, zadruga je nabavila kotel in dru- pravljeni pomagati s prostovoljnim osnovna sredstva podjetja prene- čina. Sporna osnovna sredstva so šice. Tako bi dobili zaposlitev Usti ge Potrel,ne naprave; vse to je sta-delom, kajti zavedajo se kakšne šena na novo podjetje »TVgopromet« koristi bi imeli od tega. Veliko so Kočevje. Preden pa so to storili, govorili tudi o ureditvi železniške so se dogovorili, da mora »Trgo-postaje, o gradnji nove apnenlške promet« Kočevje urediti skladišča, peči, dozidavi prosveta;ja uoirt,, to je prostore, kjer bo podjetje po- nabavi rentgenskega aparata za slovalo. To je podjetje iz Kočevja Dobrepolje, je stal 700.000 din, tik naslednja: pisalni stroj, železna ljudje, ki se danes nimajo kje za- blagajna, pisalne mize tn še drog posliti, razen doma na kmetiji, ki drobni majterial. Nadalje: tovorni pa ne daje dovolj kruha za vse avtomobil, ki ga je občina kupila člane družine.« za jblvše Splošno trgovsko podjetje Kaj pa podjetje »Apnenica«, ali lo okoli 1,2000.000 din in tako smo začeli, nam je pripovedoval simpatični fant. zdravstveno postajo, o zaposlitvi od- tudi storilo. Novi upravni odbor LIP Ribnica - -n 'i govarjali za pravilno delo. Na tej seji so izvolili nov uprav- Pred dnevi je bila prva seja de- vseh članov kolektiva in tovarišev, lavskega sveta LIP Ribnica. Cia- ki so v delavskem upravljanju od-ni prejšnjega DS so podali poročilo o opravljenem delu. Mandatna doba je bila sicer kratka, bila pa je polna dela. Delavsko samoupravljanje dobiva vedno večji pomen, ima vedno širšo materialno osnovo ter dovoljuje proizvajalcem razpolaganje z vedno večjimi finančnimi sredstvi. Uspešno zaključeni račun podjetja za leto 1956 in 1957 kaže usDeh prizadevanja pred reorganizacijo trgovske mreže, leta 1954, pa so kupili za ta avtomobil nov motor, ki je stal 3,000.000 din. ObLO Dobrepolje je že večkrat interveniral pri podjetju »Trgopromet« Kočevje, naj omenjena osnovna sredstva vrne občini, do katerih ^ ima ta vso moralno pravico in ki ni odbor podjetja, ki ima 7 čla- f° nuj,no Potrebna, vendar je bilo nov: 5 delavcev in 2 uslužbenca, i.„dosedaJ brezuspešno. ObLO in Od njih pričakujejo, da bodo svo- 3111 Je občine še vedno vztrajajo ima v načrtu razširitev proizvodnje? »Apnenica« Dobrepolje bo ver- Preden pa je stvar stekla, tako kot teče danes, je bilo treba še marsikaj storiti. Razen montiranja naprav je vse ostalo naredil Pugelj. Čeprav je fant samouk, je mnogo stvari, ki bi silcer terjale precej IZ UREDNIKOVE POSTE Tovariš urednik! Odkar izhajajo »Novice«, sem kakor prerojena. Od političnih, kulturnih pa do športnih novic ml begajo oči v velikem zadovoljstvu. Ne morem kritizirati »Novic«, tov. urednik, toda zelo ljubo bi mi bilo, če bi našli v njem tildi kotiček za gospodinje In modo. To je sicer težko uresničljiva prošnja, saj vem, da bi za te namene težko našli prostor. Ost je že Itak preobremenjen, toda če je le mogoče, uresničite mojo prošnjo, ki najbrž ni edina. Pri nas smo »Novic« vsi veseli, najraje bi vklell, da bi Izhajale vsaj dvakrat tedensko, s čimer bi prav gotovo mnogim ugodili. Menim, da bi se s tem strinjali vsi bralci »Novic«, samo ne vem, kako hi vi in tiskarna to uredili. al, Gorenja vas je znanje taiko pri upravljanju podjetja, kakor tudi pri delu, vlagali za nadaljnje uspehe podjetja. Koristni predlogi članov delavskega upravljanja bodo pripomogli k uresničenju načrtov za razvoj lesne industrije v Ribnici, ki daje velik doprinos k razvoju naše skupnosti. Predsednik prejšnjega upravnega odbora je na Drvi seji podal izčrpno poročilo o delu odbora, o izkušnjah ter nalogah, ki jih , je treba izvršiti. Novoizvoljenemu odboru pa je zaželel, da vloži vse svoje napore, znanje in moči za uspeh podjetja tudi v letošnjem letu. KV KMETIJSKE POVRŠINE Občina Kočevje meri skupno 65.580 ha površine. Od te površine odpade na splošno ljudsko premoženje 52.499 ha ali 80 °/o, na privatni sektor pa 13.081 ha ali 20 °/o. Od skupnega števila kmetijskih površin, ki merijo 20.357 ha, pripada splošnemu ljudskemu premoženju 12.914 ha ali 63.4 %, na privatni sektor pa odpade 7443 ha ali 26,6%. Skoro vsa zemljišča splošno-ljud-skega premoženja upravlja KGP Kočevje in državno posestvo »Snežnik« Kočevska Reka. piri zajhtevi, da »Trgopromet« ta osnovna sredstva vrne Dobrepolj- cem. jetno še letos začela z gradnjo no- več stroškov, opravil sam ve peči. Ko bo nova peč dograje- Vprašali smo ga, koliko smrečja Spominsko svečanost na Pugledu ** ^sako leto ob tem času ie Komunistične partije, Soclalno-de-bila tudi letos na dan 27. aprila mokratske stranke Sokola Kršč proslava zgodovinskega dne, ko so socialistov. Kmečke stranke in imeli od 27. do 30. aprila 1943 na drugi ter sprejeli sklep da se vse Pugledu važno zborovanje delegati stranke združijo v eno ter nod vod-vseh takratnih političnih strank -- --- -- . Maks Pugelj žek tudi okoliški kmetje, ki bodo smrečje prodali, plačuje zadrli - lahko sedaj vse Kilogram smrečja vseh takratnih političnih strank iz stvom Komunistične nart ire T„m 7 V ’ uu col. Slovenije. Zbrali „ „ delegat, * * ** Zanimali smo se, kako je s suro- 17. maj - praznik občine Dobrepolje Kakor vsako leto ltodo tudi letos 17. maja občani Dobrepolja slavili občinski praznik. Proslavo tega praznika bovlo združili s proslavo Dneva mladosti. N# večer pred 17. majem bodo zažigali kresove, v kinu Dobrepolje pa bo premiera domačega filma. Poslopja bodo okrasili z zastavami, na Vidmu pa bodo uredili ozvočenje. Prebivalci bodo lahko na predvečer ln na sam praznik poslušali pester program domačih in drugih pesmi. 18. maja bo pa takle spored: Ob 9. uri dopoldne kolesarske dirke, ob 10. url strelske tekme z zračno in vojaško puško. Ob 14. uri poj>oldne ho slavnostmi seja ObLO in Zveze borcev na Vidmu, ob 15. uri bo svečana akademija, po akademiji pa bo ljudsko rajanje. V torek, 20. maja, bodo imeli v šolah dobrepoljske občine športni dan. Kolesarji bodo šli tega dne na izlet v Tlsovec, pešci pa na Vodice. V četrtek, 22. maja, bo med šolami šahovski meč. V soboto In nedeljo, 24. ln 25. maja, bo v šoli na Vidmu odprta razstava ročnih del. V nedeljo popoldne pa bo tekmovanje pionirjev v športnih igrah ter propagandna vožnja motoristov. V tem času bovlo Imele družbene organizacije seje, na katerih se bovlo pogovorili o sodelovanju pri vseh teh proslavah. Na Dan mladosti bo kino Dobrepolje predvajal za mladino razne filme Iz področja tehnike In barvne risanke. Tako bovlo letos v občini Dobrepolje proslavljali občinski praznik. patorju do dokončnega izgona iz naše domovine. Ni mogoče iti preko tega, da je ta dan zelo pomemben v zgodovini naše narodnoosvobodilne vojne, toda na žalost je resnica, da taki in podobni dnevi z vsakim letom vse bolj tonejo v pozabo. Pohvaliti pa je treba organizacijo ZB Stari log, ki je proslavo organizirala, posebno pa še Cirila Vinami. Teh je dovolj, tako da delajo v obratu v dveh izmenah, računajo pa, da bodo v bližnji bodočnosti dobili smrečje tudi iz gozdov državnega sektorja in bo delo v obratu eteričnih olj teklo noč in dan. Ko smo govorili o teh stvareh, smo ga tudi vprašali, koliko znaša njegova mezda. Vovariš Pugelj Jasenca iz Starega loga, ki je po- nam je povedal, da je imel dosedaj ski bel, da je šoloobvezna mladina 55 din na uro, sedaj pa bo začel ”redlla in okrasila skupno delati na akord in računa, da bo I™. e’. kj®r Počivajo trije borci zaslužil bolje. NOV, udeleženci zborovanja v 16» tu 1943. Tovariš Jas ene je imel pred spomenikom, ki je bil postavljen 1. 1951 v spomin na zgodovinski dan, kratek toda lep nagovor o pomenu tega praznovanja. Po kratkem pozdravnem naigo- V tem obratu se začne delo ob 4. uri zjutraj, konča pa ob 10. uri zvečer. Kljub napornemu delu, saj opravi dnevno več kot 8 ur v eni izmeni, je z delom zadovoljen. Nismo ga več hoteli motiti pri delu. Preden pa smo se poslovili. Y0™' ki S& je Imel tov. predsednik nam je pogled nehote ušel k ste Obč. odbora ZB Kočevje Ra uh Alojz, je bila proslava zaključena. Prav bi bilo, da bi v bodoče na take in podobne zgodovinske dneve polagali ljudje, posebno pa še člani Zveze borcev NOV, več paž-nje in naj bi se teh proslav udeleževali res polnoštevilno. T. H. Menicam, napolnjenim z žlahtnim oljem — proizvodom obrata eteričnih olj v Podtabru. Steklenice z oljem bodo romale v svet, v zameno pa bo prihajal denar. Za fo pa ima velike zasluge tudi Maks Pugelj. Razgovor vodil Or. Fotografiral Mc. Rudolf Mohar: = RAJSKA GORA Nad Šegovo vasjo se dviga gora, ki je poraščena z bujnimi smrekami in jelkami ter se razprostira vse do nad Retij. Šegovčani so ji rekli Šegovska, Retjani pa Retijška gora. Za goro je tedaj živel siromašen fant. Ljudje, ki so ga poznali, so rekli, da je bil malce prismuknjen. Prebival je v napol podrti bajti, zgrajeni iz brun. Imel ni ničesar, razen koze, s katero sta si bila ne-razdružljiva prijatelja. Stanovali sta v isti sobi, ali bolje rečeno: v hlevu. Pa tudi po imenih se nista nič razlikovala: on je dal kozi ime Kraša, ljudje pa njemu — Krašelj. Kljub vsemu je bil Krašelj zadovoljen. Pasel je kozo in pil sladko mleko, ki mu ga je dajala. Vse drugo ga ni nič brigalo. Tudi ga ni zanimalo, kaj ljudje o njem mislijo. Pa je nekega dne zmanjkalo dobre, sočne paše in koza mu ni mogla dajati dovolj mleka. Zato jo je začel goniti na pašo globoko v gozd, kjer je bilo bujne trave na pretek. Nekega dne pa, ko sta se hotela vrniti, je zagledal Krašelj veliko kačo, ki se je plazila med trnjem naravnost proti njima. Vsa prestrašena sta odskočila in hotela zbežati — pa je kača spregovorila: »Ne bojta se me! Nič hudega vama ne bom storila ... Jaz namreč nisem kača, pač pa deklica. Tako obleko sem dobila le zaradi svoje hudobije ... Počakajta, povedala vama bom, kaj se je bilo zgodilo z menoj!« Krašelj si je sicer kmalu opomogel od strahu, vendar mu ni hotela iz ust niti besedica. Kača pa se je mirno plazila, se počasi zvijala v svitek, dvignila glavo, postrigla z jezičkom in začela govoriti: »Davno je že od tedaj, ko je bila ta gora en sam čudežni vrt. Nihče ji ni rekel drugače kot Rajska gora. Tako lepo je bilo tu gori, da se človeško srce ni moglo naužiti lepote. Po dolini je tedaj valovila bujna pšenica, pri Taboru pa je zvonil srebrn zvon ... Ljudje so živeli združeni, se ljubili med seboj in imeli so vsega, kar jim je poželelo srce. Jaz pa sem se tu gori veselila z njimi in v srcu mi je vriskala pomlad. Pa ni bilo dolgo tako, zakaj prišel je med nas človek s hudobijo v spcu, ki je izkoristil zaupanje dobrih in poštenih ljudi. Prodal je srebrni zvon, v srca ljudi pa zasejal sovraštvo ... Potem se je vse spremenilo. Izginila je sreča in radost in ljudje so postali žalostni. Da pa bi se potolažili, so začeli pijančevali. Pa je bilo še slabše, z i kaj vino je zaneslo mednje bedo in razprtije. Tudi meni so princ.-! i vina in ko sem ga izpila, se ie vselila hudobija tudi v moje srce ... Tedaj je zvedel zame prelep princ iz daljne dežele. Priš -1 je, da Bi me zasnubil in vzel za leno. Toda jaz sem se bila že čisto spremenila. Nič več dobrote ni bilo v mojem srcu; le hudobija m grda sla sta kraljevali v njem. Zato sem mu rekla, da ga vzamem le pod pogojem, če me zasuje z zlatom in srebrom. Pristal ie brez obotavljanja in mi prinesel bogastvo, kakršnega še nisem videla, rekoč: »Na, predraga. Ali še kaj potrebuješ?« Jaz pa sem mu odgovorila: »Še, še! Prinesi mi biserov in dragih kamnov, v katerih se koplje živa sončna luč!« In ko je prinesel tudi to, sem zahtevala še in še, on pa mj je v slepi ljubezni nosil in nosil, dokler se ni slednjič zgrudil onemogel na tla... Tedaj sem začutila, da me je začelo nekaj mraziti. Hlad je prihajal od srca in se širil po vsem telesu. Kmalu sem opazila, da sem se začela spreminjati v grdo, ostudno kačo, kakršno me vidiš še zdaj. Potem sem se pogreznila v zemljo z vsem bogastvom vred. Od tedaj se dan za dnem plazim med zakladi in zaman obujam spomine na prelepe, srečne dni...« Krašlju se je kača zelo zasmilila; njeno trpljenje se mu je zdelo pretežko. »Ubožica!« je pomislil in vprašal, ko je prenehala govoriti: »Ali ti lahko kaj pomagam?« »Oh, da,« je odgovorila kača, »samo bojim se, da nisi dovolj pogumen. Reši me namreč lahko le človekova toplota. Zategadelj bi morala vsako noč leto in dan spati s teboj, ovita okrog tvojega telesa. Toda nikomur ne bi smel črhniti o tem niti besedice, zakaj potem bi se vse izprevrglo in jaz bi ti morala izruvati iz prsi živo srce, ob katerem bi nato lahko umrla. Če pa bi me rešil, bi postal lastnik vsega bogastva, ki ga skriva Rajska gora. In še to: prinašala bi ti sproti toliko denarja, kolikor bi si ga zaželel.« Krašlju je spričo tega kar zaigralo pri srcu; bil je presrečen, da bo lahko rešil deklico velikega trpljenja. Pa tudi bogastvo ga je zamikalo. Zato se je hitro odločil, rekoč: »Le nič se ne boj, dovolj sem močan, da bom storil, kar bo potrebno.« Nato so se vsi trije odpravili proti Krašljevi bajti. Prvo noč ni Krašelj niti zatisnil očesa: kača, ki je bila ovita okrog njegovega telesa, je bila mrzla, da ga je zeblo v kosti. Toda počasi se je le privadil. Zdelo se mu je, da je kača postajala iz dneva v dan bolj topla. Naposled mu je bilo celo dolgčas brez nje. Pa tudi zlatniki, ki jih je prinašala, so bili zelo lepi... Krašlju se je kmalu nabralo toliko denarja, da ni vedel, kam bi z njim. Začel ga je razdajati ljudem. In čim več ga je razdelil, več ga je imel. Naposled so začeli ljudje ugibati, odkod Krašlju toliko denarja. Toda Krašelj ni hotel nič povedati. Ljudje pa so postajali v svoji radovednosti že malce zlobni in so začeli razmišljati, kako bi ga ukanili. Pa se je domislil nekdo: »Priredimo mu veselico ln pripravimo zanjo najboljša vina! Krašelj se bo opil, mi pa bomo zvedeli vse, kar želimo ...« In res, Krašlju je bila veselica zelo všeč. Še živ dan ni bil v tako veseli družbi. Sprva je vino le pokušal, a ker je bilo dobro, je začel prazniti čaše. Vino mu je stopilo v glavo in jezik se mu je razvezal. Začel je govoriti o vsem, nazadnje je povedal tudi o denarju, kači in bogastvu Rajske gore ... Ljudje so kar zijali, ko so poslušali Krašljevo povest. Drugi dan pa so se zbrali navsezgodaj in odšli v goro, da bi našli zaklad. Preiskali so vse kotičke — a o zakladu ni bilo niti sledu. Nazadnje so se razjezili, misleč, da jih je Krašelj potegnil. Odšli so tja, da bi se mu maščevali, ko pa so stopili v bajto, so od groze onemeli. Zagledali so Kraši ja, ki je ležal na tleh, v prsih pa mu je zijala globoka rana. Tedaj se je za bajto n el a j z. a-nilo in zaslišali so sikajoče glasove: »Zaman iščete zaklade Rajske gore! Ne boste jih ngšli, zakaj z današnjim dnem so se še globlje pogreznili. Poslej si jih bodo lahko prisvojili ljudje iz Loškega potoka, toda le pod pogojem, če bodo složni in da ne bo nihče izmed njih pokusil vsaj leto dni niti kapljice alkohola. S tem pa bi se vrnila tudi sreča in blagostanje, ki je bile nekoč tukaj doma ...« Ko so ljudje pogledali za bajto, so se zdrznili. Zagledali so tam še živo Krašljevo srce, okrog katerega je ležala zvita mrtva kača. Nato so izkopali jamo in vse skupaj zagrebli vanjo. Od tedaj ne rečejo tej gori več drugače kot Rajska gora. Pa tudi kraj, kjer je stala bajta, se še danes imenuje »Krašljev laz«. Štev. 19 Stran 5 Za Horvatov cup nastopilo 92 tekmovalcev q . v.i , ne 3- in i- maja je bil v Kočev- $K »Triglav« - Kranj 3:0. magal več skupin in znane igralce 6H USl^C* ll O 013 III Q | tOV epublim namiznoteniški turnir Mladinke: ŠK »Fužinar« - Ravne kot Tomca. Strumbla. Zaica itd. e Dne 3. in 4. maja je bil v Kočevju republiški namiznoteniški turnir za Horvatov cup. Že šestič so se borili najboljši slovenski igralci namiznega tenisa za ta spominski pokol. Tokrat je bila udeležba izredno močna. Nastopilo je skupno 92 tekmovalcev in tekmovalk iz naslednjih društev in klubov: »Triglav« — Kranj, NTK »Maribor« — Maribor, NTK »Ljubljana« — Ljubljana, ŠK 7>fužinar« — Ravne, NTK »Mladost« — Kranj, ŠK »Odred« — Ljubljana, NTK »Jesenice« — Jevnice, ŠK »Ilirija« — Ljubljana, TV D Partizan Medvode in TV D Partizan Kočevje. izidi te izredno močne konkurence so sledeči: EKIPNO: Moški: NTK »Maribor« - Maribor •' ŠK »Triglav« - Kranj 5:1. Mladinci: NTK »Ljubljana« -Ljubljana : ŠK »Triglav« Ženske: ŠK »Fužinar« ŠK »Triglav« - Kranj 3 : 0. Mladinke: ŠK »Fužinar« - Ravne : ŠK »Triglav« - Kranj 3 :0. POSAMEZNIKI: Moški — A skupina: Zidar (Maribor) : Godina (Maribor) 2 :1. Mladinci: Bratuš (Ljubljana) : Aleš (Odred) 2 : 0. Ženske; Vauče (Fužinar) : Jernejčič (Triglav) 2 : 0. Mladinke: Vauče (Fužinar) : Petrač (Fužinar) 2:0. _ . riurju in uusunu Presenečenje turnirja je v tem, um pomagačem, da so si priborila prehodne in stalne pokale to pot razna društva in klubi izven Kranja. Na petih predhodnih turnirjih za Horvatov cup so namreč vedno zmagali v vseh ekipah igralci »Triglava« iz Kranja. Tudi naši mladi igralci so pokazali velik napredek in niso igrali prav nič podrejene vloge. Uvrstili so se povsod med prve štiri, Jožko - Kranj Turk pa se je uvrstil celo v polfinale in dosegel med posamezniki Ravne : tretje mesto. V tej borbi je pre- magal več skupin in znane igralce kot Tomca, Strumbla, Zajca itd. Vsi naši igralci so pokazali, da so prišli na višino, ki nam še veliko obeta. Potreben bo reden in resen trening, pozna pa se jim, da niso vajeni večjih turnirjev, na katerih bi si pridobili izkušnje tekmovanja. Celotna organizacija tega velikega turnirja je bila dobra, za kar gre zahvcda neumornemu Franciju Pirnarju in Dušanu Oražmu ter osta- Kakor smo že poročali so bile v Ljubljani izbirne atletske tekme za medmestno tekmo Ljubljana — Celje —Gradec (Avstrija). Bilo je-sicer o tem v dnevnem časopisju nekaj poročil, iz katerih smo lahko povzeli samo mišljenje in podrobne podatke o vrhunskih atletih. Star običaj novinarjev je, da se| razpišejo o atletih - velikanih, ža katere je vsej športni javnosti v Sloveniji, državi in izven nje Jasno, Motorni jezdeci skozi Ribniško dolino da bodo na čelu tabele o uspehih z tnalo ali večjo razliko v čas in ali met ah. Zelo skromno, dost’Krat pa četo nihče ne omenja omh samorastnikov, predvsem podeželskih, ki se v težkih pogojih prebijajo brez trenerjev v vrhove kakovostne lestvice slovenskih atletov, čeravno odmaknjeni od rekorde-jev, pa vendar s solidnimi znamkami trenutno razpoložljivih atletov Ljubljanske itletske pod zveze. Atleti kočevskega l-aruzana nas tudi to pot niso razočarali. Na teh tekmah je nastopilo 9 klubov in V nedeljo, 11. maja, bomo zopet lahko opazovali zanimivo vožnjb skozi Ribnico. AMD v Kočevju organizira ocensko-terensko vožnjo za republiško prvenstvo. Proga to potekala od Kočevja do Petrine, Broda, preko Osilnice, Čabra in Loškega potoka do Sodražice. 03 Sodražice bo Skok v višino: Koncilia Gil, 175 cm, 3. mesto (2), Pucelj Boris 176 cm, 4. mesto (3). Met krogle: Čihal Veno, 13,17 m, l. mesto (1). ' Skok s palico: Adamič Tone. 3.66 m, 2. mesto (2). Skok v daljino: Torkar Polde, 6,62 m, 2. mesto (2). Tek na 400 m: Kenik Franjo. 52,9 sek, prvi med mladinci. Skok v daljino: Errath Sonja, 4,21 m, 2. mesto (2), Križman T., 4,19 m, 3. mesto (3). Ker bodo v reprezentanci samo Naš obveščevalec KOLEDAR Sobota, 10. maja — Izidor Nedelja, 11. maja — Žiga Ponedeljek, 12. maja — i. ankracij Torek, 13. maja — Servacij Sreda, 14. maja — Bonifacij Četrtek, 15. maja — Zofija Petek, 16. maja — Janež SPOMINSKI DNEVI TO. maja 1945. leta je prva ljudska vlada Slovenije prišla iz Aj-uovščine v slovesno okrašeno prestolnico. Prebivalci Ljubljane so ji jedili navdušen sprejem. Vrv,°'maja 1876. leta se je rodi! na Ivanc velikl slovenski pisatelj ključavničar iz Kočevja, Trg svobode 45, star 25 let in Šmalc Anica, uslužbenka iz Dolenjih Lazov 33, stara 22 let, Čampa Franc, krojač iz Žimaric 48, star 28 let in Lavrič Ivana, poljedelka iz Jurje- * v*. y w 01x1 DUHIOL” vice 17, stara 19 let, Rigler Jože, nik iz Mlake 10, star 24 let in Lu- IzAiroo 7-» ne _____ nrt « , ... n. Zagrebu /t’aja 1946. leta se je začel v III. kongres LMJ. Na njem razpravljali in sprejeli važne Karla. kovač iz Gorenje vasi 26, star 27 let in Boh Marija, poljedelka iz Brega 29, stara 23 let, Čampa Anton, kmet iz Kota 9, star 37 let fii Čampa Frančiška, poljedelka iz Kota 4, stara 26 let. Rodile so: Popit Štefanija, uslužbenka iz Gorenje vasi — dečka Iva, ^Lovšin Angela, gospodinja fz Goriče vasi 65 — dečka Marka, Ilc Ivanka, gospodinja iz Šlatnika 15 — dečka Alojza in Ilc Ivana, gospodinja iz Goriče vasi 12 — dečka po progi mimo Izbira, Lipovščice čez Kot in Dane v Bukovico, kjer bo kontrolna postaja. Na tej progi se bodo slovenski motoristi pomerili, kdo je najsposobnejši vozač na terenu. Prav zaradi tega pa je za progo izbrana slaba, težka ce- ------- __ sta, da bo vozač moral pokazati terenska preizkušnja vse, da bo dosegel čim boljši čas. Ker Bo skozi omenjene vasi brzi-na vozačev precej velika, opozarjamo ljudi, da tekmo opazujejo ——— tam, kjer bodo najbolj varni in najmanj ovirali potek tekme. Vožnja se bo potem nadaljevala skozi Ribnico do Kočevja, kjer je cilj. Ta prireditev moto - športa bo • ena tistih, kjer bodo tudi gledalci prišli na svoj račun. Prav zanimivo bo opazovati kako bodo vozači premagovali slabo cesto z veliko brzino, bodisi čez Kot ali Lazce; zelo zanimiva pa bo tudi strma vzpetina na previsu v Dane Na tej tekmi bo3o sodelovali tudi Ribničani, ki na hitrostni tekmi niso mogli nastopati. Videli bomo, kako se bodo izkazali. Morda so tudi med njimi neznani talenti. AMD Ribnica društev iz LjubljansKe atletske člaX so bili v ist^doS S podzveze ter atleti reliefna ivi = - pole9 podzveze ter atleti' celjskega Kla-divarja. Iz celotnih uspehov so dosegli v skupni oceni naslednja mesta (v oklepajih je navedeno mesto, ki se upošteva v okviru Ljubljanske atletske podzveze, t. j. za izbiro reprezentance mesta Ljubljane). Tek na 100 m: Torkar Poide, 11 3 sek, 3. mesto (2), Bižal Saša, 11,g sek., 4. mesto (3). ostalih atletov tudi sledeči naši fantje: Polde Torkar, Veno Čihal, Gilbert Koncilia 'in Tone Adamič, torej kar štirje. Če točneje premo-trimo reprezentanci Ljubljane, sai so razlike med prvimi v nekaterih disciplinah zelo malenkostne in presenečenja niso izključena. Tekma reprezentanc bo v Gradcu 5. junija t. 1. Tekmovalcem želimo kap največ uspehov! -ko spodinja iz Ajblja 11, stara 20 let. Blatnik Angel, strojni kovač iz Brega 26, star 27 let in Kobe Ani- zopet ca, tekstilna delavka iz Kočevja Novomeška c. 2, stara 23 let, Tekavčič Ladislav, trgovski pomoč- ^ 80 močno vplivali na na-panizac'^aZV°^ na®e mladinske or- 15. maja 1945. leta je naša ljud-ba armada končala boje za osvo-ooaitev domovine. Zato je 15. maj dan zmage ‘na3 fašizmom in na-izmom — narodni praznik. GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Poročili so se: Lavrič Rudolf, delavec iz Šeg o ve vasi 22, star 28 Le*Jn Turk Ivana, kmetovalka iz ton V4' stara 23 let- Anzeljc An- star oTe,tovalec iz Malega loga 17, tovalka et in Turk Mari.ia. kme-19 ]p, " Malega loga 58, stara Malo °ambič Ivan, delavec iz beliJ^, 9a 15’ star 29 let in De-,j Olga, delavka iz Šeg o ve va-27’ stara 19 let. Umrla sta: šega roj. Terdan Marija, gospodinja iz Goriče vasi 66, ■ pumuuumiu pa so stara 74 let in Levstek Frančiška, r°dile: Talaber Helena, gospodinji preužitkarica iz tfemške vasi 3, '7 1 ’ v ■ stara 76 let. zar Marija, delavka iz Mahovnika, stara 17 let. V Ljubljani pa sta se poročila Prebilic Jurij, nameščenec iz Kočevja, Cankarjeva ul. 12, star 36 let in Jagodic Angela, gospodinja iz Predgrada 67. Rodile so: Šturm Marija, gospodinja iz Kočevja, Podgorska ul. 45 — dečka Janka, Vočjak Zofija, gospodinja iz Šalke vasi 55 — dečka Ivana, Hudorovič Marija, gospodinja iz Mlake — deklico Cvetko, Rozman Ivana, gospodinja iz Koprivnika 23 — deklico Ivanko, V ljubljanski porodnišnici pa gorske dirke za prvenstvo Slovenije v letošnjem letu. Dirka je bila na cesti Trbovlje—Katarina, dolgi 5500 metrov. Avto-moto društvo Trbovlje je s to prireditvijo praznovalo 20. obletnico svojega dela, zato je OSILNICA din ■°C*i*a j? Stimec Marija, gospo-Ireno SaIke vasi 2 ~ deklico Poročili so se: Štimec Emil, delavec iz Mirtovičev 1, star 24 let in Avsec Terezija, učiteljica iz Boslii- Fr«nIOkl 14; Sfara 24 let- Malnar Franc ^metoviilec iz Novega kota 8, občina Sodražica in Žagar Ma-7a; kmetovalka iz Bezgarjev 8 ftara 25 let, Klobučar Dragotin kovač iz Čedenja 1 pri Brodu na Kolpi, star 25 let in Muhvič Genovefa, delavka iz Žurg 12, stara IB Umrla sta: Žagar Marija, gospodinja iz Bezgarjev 8 in Tomec He-'ena, šivilja iz Spodnjih Čačič 2 stara 69 let. DOLENJA VAS Poročila sta se: Zobec Jože, kme-°valec iz Dan 8, star 29 let in £enigman Marija, delavka iz Do- nJe vasi 93, stara 27 let. RIBNICA Poročili so se: Štimec Anton, KOSTEL Umrla je Kajfež roj. Butina Marija, gospodinja iz Dol. Žage 1, stara 76 let. DOBREPOLJE Poročila sta se: Sterekelj Vincencij, kmetovalec iz Kompolj 116, star 30 let in Hren Ana, kmečka delav.ka iz Zagorice 27, stara 29 let. Rodila je Sterkelj Kristina, kmečka delavka iz Podgore 30 — dečka Janeza. Umrli sta: Tomšič roj. Mesojedec Frančiška, gospodinja iz Bruhanje vasi 16, stara 63 let in Blažič Angela, zasebnica iz Podpeči 21, stara 62 let. VELIKE LAŠČE v Grosuplju sta se poročila: Žužek Anton, kmetovalec iz Jakičevega 1, star 24 let in Škrjanc Ana, kmetovalka iz Malih Lipljen 27 stara 20 let. KOČEVSKA REKA Rodile so: Mikulič Marija iz Štalcarjev — dečka Franca, Perš Milka iz Novih lazov — dečka Emila in Zidar Anica iz Novih lazov — deklico Jožico. PREDGRAD Rodila je Rade Ana, gospodinja i? Sodevc 8 — dečka Andreja. KOČEVJE Poročili so se: Zajc Franc, strojni ključavničar iz Kočevja, Ljubljanska c. 20, star 27 let in Vesel Frančiška, gospodinja iz Črnega potoka pri Dragi 4, stara 20 let, Ložar Milan, kmetovalec iz Zapuž 3, star 30 let jn Klarič Marija, go- iz Čvišlerjev 1 — dečka Jožeta, Marinčič Ivanka, gospodinja iz Livolda 5 — deklico Ivanko, Volf Bernarda gospodinja iz Livolda 58 deklico Vesno, Bončina Slavica, gospodinja iz Stare cerkve 7 ____ de- klico Jožico, Horvat Alojzija, gospodinja iz Stare cerkve 45 — dečka Franca, Tekavec Marija, gospodinja iz Brega pri Kočevju 27 — deklico Marto. V ljubljanski bolnišnici je umrla Šinkovec Anuška, medicinska sestra iz Kočevja, Trg svooode 2. O B 3AVE KINO DOBREPOLJE: 10. in 11. maja francoski film »Štirje brez postelje«, 14. maja amer. film »Prelomnica«, 17. in 18. maja jugoslovanski film »Tuja zemlja«. PONIKVE, Dom počitka: 16. maja ftlm »Prelomnica«. JADRAN, Kočevje: 9. do 11. maja a™e^- barvni cinemaskopski film »Trije novčiči v vodnjaku«, 14. jn 15. maja amer. film »Demonska zena«, od 16. do 18. maja amer barvni film »Saud Džubli«. RmNIČA: 10. in 11. maja angleški film »Jaz in g. minister«, 17. jn 18. maja italijanski film »Slovo na postaji«. OSILNICA: 11. maja finski film »Bela košuta«. VELIKE LAŠČE: 10. in 11. maja angl. film »Veseli Norman«, 17. in 18. maja jugoslovanski film »Trenutek odločitve«. LOŠKI POTOK: 10. in 11. maja an- ..s gleski film »Od čara do Lenina«, neresnične. 17. in 18. maja nemški film »Veruj v mene«. PREDGRAD: 10. in 11. maja amer. SODRAŽICA: 10. in 11. maja amer. barvni film »Destry«, 17. in 18. maja amer. barvni film »Beg iz trdnjave«. DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 10. maja, od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure trgovina »Hrana«, Kolodvorska ul., Kočevje; v soboto,^ 17. maja, ob istem času pa ima dežurno službo trgovfna »Oskrba«, Ul. Jožeta Šeška, Kočevje. ZAMENJAM KOMPLETNO NOVO MOŠKO KOLO ^zamenjam za dobro ohranjeno' žensko kolo. — Vprašati v uredništvu »Novic«. PREKLICI Podpisani Jože Prestar, rudar iz Kočevja, Rudnik 29, preklicujem izjave, ki sem jih izrekel dne 15. aprila 1958 o Mariji Mlakar iz Ko- - /= »u nugruu samo avaj- čevja, Trg 3. oktobra št. 15, ker so set- reševalcev pa veliko, je razde- W nagrade muhasti žreb temle srečnikom: GORSKE DIRKE V TRBOVLJAH Kočevski motoristi odlični! Drofenik in Strle prva, D urini drugi. Tekmovanja se je udeležila tudi Avto-moto društvo Trbovlje je tekmovalna ekipa AMD Kočevje. 2. maja 1958 izvedlo prve hitrostne , začetkom tekmovanja so bili —-------------------- - •• kočevski tekmovalci pesimistično razpoloženi, saj so bili na startu v Trbovljah zbrani najboljši tekmovalci iz vse Slovenije s prvakom Leonom Pintarjem na čelu. Za favo- ___________. v rita sta veljala domača vozača bil ta dogodek za trboveljsko dru- DraksIer in Bivic, ki imata nove štvo in prebivalce zelo važen, kar je stroie *n kot domačina dobro pozna-dokaz v dobri pripravi in organiza- ta tekmovalno progo. Kočevski tek-ciji za izvedbo tekmovanja movalci so neustrašeno posegli v boj na železnih konjičkih in uspeh —"»i* * - ni izostal. Dosegli so presenetljive uspehe. Tako je kočevsko društva odneslo največ prvih, drugih in tretjih mest iz tega tekmovanja. Lojze Drofenik je dosegel v razredu 250 ccm prvo mesto in tako pustil Leona Pintarja kot favorita za seboj. Prikoličarja Polde Strle —Maček Cveto sta dosegla v razredu prikolic prvo mesto, čeravno sta tekmovala s strojem manjše* 'kubature. Janez Durini je v razredu 175 ccm v zelo močni konkurenci zasedel drugo mesto. Navdušil je vse gledalce, ki so mu med vožnjo vseskozi plo-roaja, pa je cela divizija Zmagoslav-skali. Jože Podržaj je v razredu 125 ccm zasedel četrto mesto, kar je za njegov začetek dober uspeh. Izven konkurence je Lojze Drofenik vozil tudi v razredu 350 ccm in dosegel tretje mesto. Rezultati ribniške dirke Po večkratni odložitvi (tega ni blIo_ krivo društvo) je Avto-moto društvo Ribnica v nedeljo, 17. aprila, le izvedlo meddruštvene hitrostne dirke. Nastopili so vozači iz Novega mesta, Ljubljane in Kočevja. Proga z dvema ostrima zavojema je bila dolga 1050 metrov. Organizacija je bila dobra, gledalcev pa je bilo nad tisoč. Rezultati: V razredu do 125 ccm: 1. Novak Danilo, Novo mesto. V razredu do 175 ccm: 1. Durini Janez, Kočevje, 2. Novak Daniel, Ribnici Novo mesto, 3. Podržaj Jože, Kočevje. V razredu do 250 ccm: 1. Čuden Edo, Ljubljana, 2. Drofenik Lojze, Kočevje, 3. Breznik Alfonz, Ljubljana, 4. Durini Janez, Kočevje. V razredu nad 250 ccm: 1. Čuden Edo, Ljubljana, 2. Drofenik Alojz, Kočevje, 3. Strle Polde, Kočevje. Prikolice: 1. Čuden Edo, Ljubljana, 2. Kokol j Peter s sovozačem Matjažem Kokoljem. Ljubljana, 3. Novak Ciril s sovozačem Marijo Kranjc iz Ljubljane Mc Izžrebani reševalci nagradne križanke 7. maja ob 10. uri dopoldne je bilo v uredništvu »Novic« žrebanje reševalcev prvomajske nagradne križanke. Skupno smo prejeli 289 rešitev iz vseh. krajev naše domovine. Ker je bilo nagrad samo dvaj- Jože Prestar RAZPIS Časopisno založniško podjeije „Kočevski fisk" sprejme v uk: 3 2 1 vajence za vajenca vajenca za ročne stavce strojnika knjigoveza film »i, 7~V“ ,,,aJa amer. Podpisani Franc Erjavec, dela- in is soteskah Colorada«, 17. v ec, Mlaka 3, preklicujem vse ža- KnCRV«! LIT; fi,m »Zaseda«. Ijlve besede, ki sem jih govoril o KULEVSKA REKA: 10. in 11. maja Ferdinandu Mikliču starejšemu, iz angl. barvni film »Doktor v hi- -------- “ " --- - -------- ši«, 17. in 18. maja franc, barv- 1. nagrado - 3000 din prejme Ivan Bavdek, Dvorska vas 37. 2. nagrado - 2000 din prejme Lado Andoljšek, Ortnek 2. 3. nagrado - 1500 din prejme ni film brivca«, Mlake št. 5 pri Kočevski Reki, kot Janez Gorše, Ribnica 214 “---re LTSoS S 18. Stane Gašperšič, Sodražica 73. 19. Marija Župančič, »Tekstila-na«, Kočevje. 20. Tatjana Smolič, Kolodvorska c. 8, Kočevje. Izžrebani so bili, a so imeli na-pacne rešitve: Zvonko Poje, Milan Janežič, Stane Letonja, Ivan Va-lentan, Marija Letonja, Franja Krajnc, Šneberger Jakob, Čuček Katica, Lukežič Mara, Žegarac De-sa in Debelak Duška. Vsi izžrebanci denarnih in knjižnih nagrad bodo prejeli nagrade po pošti. Frane Erjavec Kandidati morajo biti popolnoma zdravi in imeti razrede gimnazije oziroma 8 razredov osnovne šole pnjave sprejema podjetje do 20. maja 1.1. Uprava podjetja! RAZPIS Komisija za mesta in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje razpisuje mesto upravnika Računovodskega biroja za gostinstvo in obrt v Kočevju. Pogoj: samostojni računovodja z najmanj 5-letno prakso kot samostojni računovodja večjega podjetja. Nastop službe 1. junija 1958. Pravilno kolkovane prošnje 18. maja 1958. pošljite ObLO Kočevje do 5. nagrado - 1000 din prejme Bogdan Bastar, Ul. Jožeta Šeškct ll, Kočevje. 6. nagrado - 500 din prejme Janko Rober, Ribnica 116. 7. nagrado - 500 din prejme alw "9° ‘Juoijanske skupine. V Franc Goljuf, Šalka vas 90, Kočevje. 9osteh so imeli dobro uigrano mo- 8. nagrado — 500 din prejme ?tv?. >>Elektro« Ljubljana. Po ostri Marija Vukan, Trg 3. oktobra 5, in i =S1°nd°mači iz9ubili z 3:9 (15 : Kočevje. -to.lO, 15:13). 9. nagrado - 400 din prejme - G,edalcev je bilo veliko, kar ka^ Cvetka Eberle, Trata 19, Kočevje. ze na precejšnje zanimanje za to 10. nagrada — 300 din prejme -9ro', 2eleb bi videti tudi nastop Nežka Henigman, Stari log, p. Hi- zenske ekiPe- ki se je, kakor rente. m°. pridno pripravljala celo zimo. NERVOZNA IGRA ODBOJKARJEV Minulo nedeljo so odbojkarji TVD Partizan Kočevje prvič natopili v prvenstveni tekmi za II. consko ligo ljubljanske skupine. V nje. Knjižne nagrade pa prejmejo: 11- Ciril Purkart, Velike Lašče 21 12. Stanko Šuštaršič, Slovenski Kuželj. 13. Anton Stimec, hotel »Pugled«, Kočevje. 14. Janez Vidervol, Rakitnica 3, p. Dolenja vas. 15. Dora Ivanc, Sodražica 25. 16. Franc Jaklič, »Industrijska šola« Litostroj, Drobosnjakova 9, Ljubljana. 17. Ivan Lavrič, Internat Žlš, Maribor - Studenci. Izdaja in tlaka CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matij* Cetinski — Uredništvo in uprav* v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 8-89. Naročnina je 400 dhi. polletna 200 din In je plačljiva ▼ naprej. Za inozemstvo je 800 dl*. Tek račun 617-T-265 pH NB — podružnica za Kočevje, — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisov ne vračamo. Iz naših krajev Trgo vina v KZ Dolenja vas Ima svojo poslovalnico v Grčaricah že precej left. Lokal, v katerem je trgcvina, je te v bolj slabem stanju in je na zunaj zelo neprimerno urejen. Na vratih in oknih se že skoraj ne pozna več, s kakšno barvo so bila pobarvana. Na njih je videti najrazličnejše podpise in še marsikaj drugega, kar je za javni lokal in za tegled vasi neprimerno. Poslovalnica ima skoraj vsak mesec preko milijon prometa in mislim, da ima KZ od tega gotovo sekaj izkupička in bi se zato lahko toliko pozanimala, da hi ta vrata in okna prebarvali. ZA CENENO LETOVANJE Sind. podružnica rudarjev namerava izvesti prostovoljno delo svojih članov z namenom, da se iz Izkupička za storjeno' delo omogoči ceneno letovanje v že znanem rudarskem taborišču Medveji pri Lovranu. Kaže, da se je ves delovni kolektiv odzval pozivu. NAM Pl Grčaricah Sejo Poleg tega moram še pripomniti, da bi morali nabaviti tudi zastavo, če je še nimajo, saj dosedaj je še nisem videl Izobešene ob nobenem državnem ali ljudskem prazniku. -to- TUDI V ČRNEM POTOKU SO KARTOPIRCI Ni še dolgo tega, ko smo objavili kratko notico o kartopircih v Slovenski vasi. Tudi v Črnem potoku pri Kočevju je taka igralnica za kartopirce in velja tudi za ta kraj, kakor smo zapisali o kartopircih v Slovenski vasi. Komisije ZB v Sodražici Nedavno tega je bila v Sodražl- jo za izvenarmadno vzgojo ter koci seja Občinskega odbora Zveze misijo za potrjevanje delovne dobe borcev. Najprej je predstavnik bivšim borcem in aktivistom za čas, "g"aplavza" Okrajnega zavoda za socialno za- ki so ga prebili v NOV, ali pa de- 9 ' varovanje Ljubljana v razumlji- lali organizirano za narodnoosvo-vem predavanju pojasnil nekatere bodilni pokret. Nato so se pogovo-najpomembnejše značilnosti novega rili o konkretnem delu posameznih zakona o pokojninah za udeležen- komisij v bodoče. S te seje je bila odposlana pozdravna brzojavka VII. kongresu ZKJ, ki je prav tiste dni zasedal v Ljubljani. POTOČANI ZA 1. MAJ V sredo zvečer se je v dvorani kina na Hribu zbralo lepo število Potočanov. Težko so pričakovali začetek proslave. Vinko Mohar je pozdravil udeležence in jim čestital k velikemu delavskemu prazniku — 1. maju. V svojem govoru je v kratkih obrisih orisal pomen 1. maja, ki ga sedaj svobodno praznujejo delavci, kmetje in delovna inteligenca. Sledile so recitacije in dve igri enodejanki. Najbolj pa je gledalce razveselil do sedaj še nepoznani potoški kvartet, ki so mu dali ime »Češarek«. Češarkov kvartet je ob tej priložnosti prvič nastopil in igral poskočne melodije. Pel je tudi 'duet, Lavrič in Modic. Vsi skupaj so želi lepe u sp ene in bili s strani poslušalcev deležni dolge- kUlLITiUiRlNEi-VEiSiT 1(1 I Nastop dijakov Pred kratkim so v počastitev 200-letnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika nastopili v Seškovem domu sedmo-šolci gimnazije v Kočevju z igro F. S. Finžgarja »Naša kri«. Prav zaradi te pomembne obletnice so iz- povedale in so jo lahko šele po prvi svetovni vojni prvič uprizorili. Pisatelj je uporabljal sočen, ljudski, vendar izredno čist in lep jezik. O igri bi napisal, da je presegla vsa pričakovanja. Poznala se je močna in izkušena roka režiserja brali delo, ki s svojo snovjo vpada Svetela, ki je iz »Naše krvi« napra-v dobo zadnjih let Vodnikovega živ- vil res kvalitetno amatersko pred-ljenja, v dobo Napoleonove »Ilirije«, stavo. Kakor on, tako so se tudi ce NOV ter o družinskih pokojninah. Po predavanju je odgovarjal na posamezna vprašanja v zvezi s pokojninami bivših borcev, priznavanjem let, prebitih v NOV itd. V drugem delu seje so izvolili komisije pri Obč. odboru ZB. Izvolili so tudi predsednike in člane naslednjih .komisij: komisijo za borce, komisijo za otroke padlih borcev, spomeniško komisijo, komisi- POZDRAVI Iz Benkovca pošiljajo lepe pozdrave staršem, bratom in dekletom fantje, ki služijo vojaški rok v tem mestu in sicer naslednji: Jože Zakrajšek iz Vidma, Janez Pirnat in Anton Rigler iz Velikih Poljan. Finžgar je postavil dejanje v malo gorenjsko vasico, kamor pride mladi Napoleonov častnik Renard pobirat vojni davek. Toda davki, ki so bili vedno višji, so kmete že tako igralci vživeli ne samo v svoje vloge, ampak tudi v tedanji čas, razmere in mišljenja ljudi. Vse to je omogočilo, da je igra doživela velik uspeh. PREČITAJTE IN PREMISLITE! Kje so vzroki nesreče treh delavcev? Električni tok ga je ubil V nedeljo, 27. aprila, se je smrtno ponesrečil z električnim tokom Janko Knavs, doma iz Travnika. Zaposlen je bil v Ljubljani pri podjetju »Elektro« kot vajenec. Tega dne je delal s skupino delavcev. Ko so drugi končali z delom, se je on še mudil na električnem drogu med žicami. Ko so se ostali delavci vrnili, jih je šef vprašali če so se vrnili vsi. Pritrdili so mu, nato pa je šef vključil električni tok, ki je Janka, ki se je še mudil pri delu med žicami, na mestu ubil. Uro pozneje, ko so se delavci odpravljali domov, so opazili, da je ostalo samo Jankovo kolo, Janka pa ni mžd njimi. Takoj so zaslutili nesrečo. Vrnili so se na kraj, kjer je delal in ga takoj opazili visečega na drogu. Na zadnji poti so ga spremili v torek, 29. aprila, in se za vedno poslovili od njega. Zadnji dom. kjer počiva 18-letni Janko, pa so okrasili z venci in cvetjem. -ze LUČI KOLESARJA BREZ STA TRČILA Dne 30. aprila ob 21.30 uri se je pripetila prometna nezgoda med dvema kolesarjema v Dolenji vasi na cesti II. reda pri Ribnici. Skupaj V . a n eta trčila s. svniimi knlpsi Oražpm sPirOVC6 v višini 10 m in 30':m, zidan pa je bil iz kamna in malte in je bil že OB ROBU V Kočevju je bilo v zadnjem času več izprememb pa tudi nekaj novosti, o katerih prebivalci precej razpravljajo. Iz sredine pločnikov so odstranili mala drevesca,. odprli več novih trgovin v Samskem bloku itd. Za vse to so različna mnenja in često tudi žolčne debate, največkrat seveda na nepravih mestih. Vse kaže na to, da smo v Kočevju v vseh pogledih prišli do trenutka, ko bi bilo prav, da si dobro prečitamo naslednjo poučno zgodbico in se ob njej malo zamislimo: Vročega popoldneva jaha skozi manjše mesto neki mož ,ia oslu, poleg njega pa hiti mladoletni sin. Ko srečata skupino ljudi, se začno ti razburjati: »Poglej starega, kako udobno sedi, njegov pobič pa se muči po razbeljenem tlaku.« Ko so ljudje mimo, ukaže oče, naj sede na osla sin. Naslednja skupina ljudi se vznemirja: »Daleč smo že z vzgojo, ko oče dovoli, da ga izkorišča lastni sin.« Nekoliko dalje zahteva oče, naj sin razjaha in oba gresta ob oslu peš. Nova skupina ljudi se jima posmehuje: »Glejte, bedaka, to se jima mora celo osel smejati, ko ga pusfita, da se takole sprehaja.« Očetu in sinu preostane še ena možnost: oba zajahata potrpežljivo žival. Ljudje, ki ju sedaj srečujejo, pa še vedno n:so zadovoljni: zdaj se jim smili žival. Baje sta oče in sin po vsem tem spet razjahala, si naložila »sla na rame in tako nadaljevala pot. -e j JOSIP JURČIČ sta trčila s. svojimi kolesi Oražem iz Dolenje vasi in Oražem iz Lipovca. Franc Oražem iz Dolenje vasi je dobil pri padcu težke telesne poškodbe na glavi in drugod. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. Oražem iz Lipovca pa je dobil pri padcu le lahke telesne poškodbe in se zdravi doma. Krivda je na obeh kolesarjih, ker sta v nočnih urah vozila brez vsake razsvetljave. Uslužbenci PLM opozarjajo iz dneva v dan prebivalce, naj imajo v nočnih urah luči na kolesih, vendar, kakor izgleda, vsa opozorila ne vplivajo dovolj vzgojno na nekatere državljane. Glede na večje število prometnih nesreč v zadnjem času prav s kolesi, ponovno opozarjamo prebivalce, naj upoštevajo cestno-prometne predpise, da ne bo nepotrebnih posledic. 24. aprila se je pripetila v Kočevju težja nesreča. Tega dne so delavci »Komunale« Kočevje obnavljali strešno konstrukcijo na jugovzhodnem delu stavbe št. 15 na Trgu 3. oktobra. Delavci, b'lo jih je šest, so delali na strehi dvonadstropne stavbe. Odkrivali so streho. Ko so odstranili opeko, so ugotovili, da je strašna konstrukcija slaba. Zato so odstranil' polovico špirovcev in kapno lego v dolžini 12 metrov. Nato so postavili na zidec (napušč pri stavbi), ki je bil širok 60 cm, dva droga (lan-tene). Po teh drogih, ki sta bila na zidec, so vlekli navzgor in kapno lego. Zidec je bil pil pa jo je šele na tleh, ko mu je na glavo padla opeka. Težko ponesrečenima Mrvarju in Noseju so hitro nudili zdravniško pomoč in ju odpeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Na kraju pa vzrokih nesreče: še nekaj izjav o Prizor iz Finžgarjeve igre »Naša kri« Ing. Knafelc: »Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker je bil zidec neprimerno obremenjen z enostran- skim podstavkom (konzolo) zidca izmozgali, da mu niso imeli več kaj •- •— — =- —dati. Vsi mladi možje so zbežali v zelo slab. Ko so hoteli delavci namestiti drugi del kapne lege in nato odstraniti droga, se je zidec v tistem trenutku odkrušil. Ali si lahko predstavljate smrtni strah šestero ljudi, ki so v tem trenutku stali na tem zidcu. Trije delavci so imeli v trenutku, ko se je začel zidec udajati, še toliko časa. di, so spustili tram, ki so ga držali, iz rok in skočili na varni de! stavbe, ostali trije: Franc Mrvar, Jožo Primožič in Franc Nose pa so z višine 10 m 30 cm strmoglavili v globino. Mrvar in Nose sta se pri padcu težko poškodovala, Primožič pa je imel neverjetno srečo, da se je v zraku nekako ujel ob drog in bil pri padcu le lažje poškodovan. Sku- in ker je bil ta že zelo slab...« Ivan Derenda, gradbeni delovodja na tem delovišču: »Prejšnja kapna lega je bila slaba in preperela, pločevina na strehi je bila pravtako slaba in je skozi njo zatekalo na zidec, ki je bil slab in se je zaradi tega utrgal...« Inšpektor dela pri ObLO Kočevje: »Do nesreče je prišlo zato, ker delavci niso imeli zaščitnih pasov ...« Ta izjava pove vse in naj bo obenem tudi opomin, da bodo v bodoče delavci na nevarnih mestih dobro zavarovani, da se kaj takega v bodoče ne bo več pripetilo. -žem gore, od koder so vodili skrit boj s Francozi. Končno je Renard, čeprav zagrizen oboževalec Napoleona, spoznal, da tega ljudstva ne moreta ukrotiti ne beseda ne meč. V njem se je prebudila kri in bil je boj za osvoboditev izpod francoske- Nepozaben je bil Renardov lik, kt ga je z notranje globoko doživeto igro podal mladi Badovinac. Pokazal je velik smisel za igranje in kot začetnik je bil kos vsem Renardo-vim duševnim bojem, ko je nihal med strogim francoskim častnikom in ljubeznijo do krčmarjeve hčerke Jerice. S svojim nastopom in igro ga jarma; toda ne za to, da bi se je osvojil vse gledalce, tako da jim povrnil pod okrilje Avstrije! Iz dela bo dolgo ostal v spominu, izžareva ideja jugoslovanstva! — Isto bi lahko napisal tudi o Deri Finžgar, ki je delo napisal pred pr- Novakovi, ki je svojo Jerico pred-vo svetovno vojno, je vedel, da je stavila kot mlado kmečko dekle, ki rešitev za vse Južne Slovane v tes- najprej sprejme Francoza v svoje ni medsebojni povezavi brez kakrš- srce; ko pa vidi, kako ravna z nje- nega koli vmešavanja. Prav zaradi teh idej so tedanje oblasti igro pre- Pod vlak je skočila Dne 3. maja 1958 v popoldanskih vlak v bližini železniške proge Žle- . J • i ___ U; X Ulolr ni nmrri-jil r\ r\ cmrti bič. Vlak je ni povozil do smrti, vendar je dobila težje telesne poškodbe. Sedaj se zdravi v splošni bolnišnici v Ljubljani. urah je strojevodja, ki je opravljal vlak, opazil na železniški progi v Ribnici pri ki. kamnu 35 neznano žensko. Ženska je zbežala in se ponovno vrnila v bližino istega prostora ob 17. url, ko pripelje osebni vlak iz Ljubljane. Ivanka Česnik, tako ji je namreč ime, je ponovno skušala izvršiti samomor s tem, da skoči pod vlak, vendar se ji tudi to pot ni posrečilo. Na vprašanje, kaj jo je privedlo do tega, da je hotela skočiti pod vlak, je odgovorila, da je bila mož ji je umrl; edini sin, ki se je kasneje poročil, je pobegnil v inozemstvo. Ostala je popolnoma sa- . ma in od tistega časa je iz dneva gostinskimi lokal, pridno zaklepa-v dan bolj otožna, ker nima niko- So pa tud, taki kolesarji, k, pu-- ščajo nezaklenjena kolesa na hoa- ZAKLEPAJTE KOLESA! Še se dogajajo primeri, da tu in tam zmanjka izpred gostilniških, lokalov kakšno kolo, ki ga lastnik uuu v,«« Pusti nezaklenjenega. So prime-nornčen ’ ri, da so bila kasneje kolesa najde-- ■ ’ na v neposredni bližini gostinskih lokalov ali pa v daljni okolici. Lastniki naj kolesa, ki jih puščajo pred gar, h kateremu bi se lahko zatekla. Zato se je odločila, da bo skočila pod vlak, ker je takšna smrt najhitrejša. Noč je prespala v gostilni v Ribnici. Dne 4. maja ob 16,40 uri pa je ponovno skočila pod nikih. Ne delajte tega, kajti tatovi na takšne stvari budno pazijo in hitro izkoristijo ugodno priložnost v svojo korist! Opazovalec Zidec se je udal in delavci so strmoglavili v c/lobino nim očetom in vaščani, ko vidi, da hočejo Francozi gospodovati nad slovenskm ljudstvom, v njej zagori odpor do teh tujcev in se, čeprav težko, odvrne od njega. Tudi ona je vsakogar prepričala in nikogar ni bilo, ki bi ne trpel in se veselil z njo. Ostali igralci so nas kot celota, kar prepričali, čeprav je bilo nekaj manj izrazitih. Nekateri množični prizori, pa so bili malce mlačni in neživljenjski. Premiera je doživela velik uspeh, kar je morda povzročilo, da so postali igralci samozavestni in mogoče celo nekoliko domišljavi. Dejstvo je namreč, da je bila repriza mnogo slabša in bolj neresna kot premiera. »Naša kri« pa ni ostala samo na kočevskem odru. V nedeljo so šli gostovat v Velike Lašče, kjer so bili prav lepo sprejeti: v sredo so nastopili tudi v Ribnici iti prav tako želi velik uapeh. Osmošolec RUDARSKI DOM DO 29. NOVEMBRA? Nadaljevanje gradnje »Rudarskega doma« so rudarji začasno ustavili, Pomanjkanje finančnih sredstev je žal prizadelo tudi marljivi režijski odbor za gradnjo tega doma. Upajo pa, da bo v prvem •polletju dotok sredstev tolikšen, da bo mogoče nadaljevati z deli v notranjosti. Otvoritev bo, če bo šlo vse po sreči, 29. novemibra ali pa prihodnje leto za Dan rudarjev. JANKO KERSNIK PRIREDIL EDO ROBLEK RISE MILAN BATISTA 81. — Istega dne sta sedela v Joštovi krčmi Tonček in bivši brdski pisar. Obema so gorela tla pod nogami in ugibala sta, kako bi izmaknila glavo iz zanke. Tonček je prihajal z Mozolovine, kjer je moral naročiti Polonic!, naj bo pripravljena, ker jo bo Nande čakal. Oba, pisar in Tonček, sta slutila, da jim hoče Groga ubežati, saj ga je pisar prav danes videl, kako spravlja svoje stvari in denar. »Hm, na Avstrijsko jo misli pobrisati, tam se prekleto malo menijo za tičke, ki praznijo francoske kaše,« de pisar, »nas pa misli pustiti v tem soku.« 82. — Nekaj časa sedita in razmišljata o neprijetnem položaju. Pa se spomni pisar današnjega biričevega oklica, da Francozi ponujajo za nagrado 500 frankov tistemu, ki bi vedel kaj bolj natančnega o roparjih; če pa ve, kako bi se ujel njihov vodja, dobi 1000 frankov, povrhu pa še kaznovan ne bo, če je bil sam pri tistem delu. Hitro sta ugotovila, da sta istih misli. Pisar predlaga, naj gre Tonček k Poljaku, ker ta njega ne pozna, dobiček pa si delita. Hitro plačata dekli, ker je krčmar nekam izginil, in odideta. 83. — V Kamniku je odšel Tonček h Gavriču in zahteval oskrbnika. Pisar pa je ostal na trgu in zamrmral: »Haha, dva ptička v eno zanko! Bom že poskrbel, da ne bo treba deliti tistih 1000 frankov.« Ko je pisar videl, da se je oskrbnik z ženo odpeljal proti Kolovcu, je pohitel h komisarju Muleju in mu ovadil Tončka, da je obesil Vernazza. Pa tudi komisar je bil previden — pridržal je tudi pisarja v zaporu. 84. — V tistem trenutku, ko sta naša poštenjakoviča zapustila Joštovo krčm° in izginila za oglom, se je priplazil gostilničar iz zgornje shrambe, ki je bila tik nad gostilniško izbo, ter stopil na dvorišče. »Čakajta, vraga!« je dejal tiho, »vama bom že zmedel to spletko.« Pobra1 je debel drenov cepec in krenil ob Bistrici navzgor proti planinam.