STROKA Role of school librarian among 21st century Users Keywords school library, school librarian, users, 21st century Zvonka Fekonja Vloga šolskega knjižničarja pri uporabnikih 21. stoletja Izvleček Današnje šole predstavljajo kompleksno okolje, kjer imata šolska knjižnica in knjižničar pomembno vlogo. Hitra rast količine dostopnih informacij vpliva na zahteve uporabnikov, saj ti od knjižničarja zahtevajo pomoč pri iskanju informacijskih virov in informacij, izbiro le-teh in vrednotenje ter uporabo. V prispevku prikazujemo naravo dela šolskega knjižničarja pri uporabnikih 21. stoletja in predstavljamo njegovo vlogo v šolski knjižnici. Mnogi uporabniki šolskega knjižničarja vidijo le kot izposojevalca in je zato nje- gova vloga podcenjena. Knjižničar poleg poznavanja gradiva v knjižnici pozna tudi svoje uporabnike in jim ponudi pravo informacijo ob pravem času ter tako vpliva na njihovo zadovoljstvo in uspešnost. Ključne besede šolska knjižnica, šolski knjižničar, uporabniki, 21. stoletje UDK 027.8:021.89 Abstract The schools of today present a complex environment in which the school library and librarian have an important role. The rapid increase in the amount of information available is influencing the demands of users, who are requesting help from the librarian when searching for information sources and information, select- ing them, evaluating them, and using them. The paper presents the nature of the work of a school librarian among 21st century users and presents his/her role in the school library. Many users view the school librarian as the one who loans books and nothing more, and consequently underestimate his/her role. In addition to being familiar with the material housed by the library, the librarian also knows its users and provides them with the right information at the right time, thus contributing to their satisfaction and success. 16 17 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 16-20 UVOD Šolske knjižnice so sestavni del izobraževalnih ustanov in vzpodbujajo uporabnike, da razvijejo navado uporabe knjižničnih virov v vsakodnevnem življenju. S hitro rastjo količine dostopnih informacij postajajo zahteve uporabnikov knjižnic vse večje. Od knjižničar- jev ne pričakujejo le pomoči pri iskanju infor- macij in informacijskih virov, ampak tudi pri njihovi izbiri, vrednotenju in uporabi (Vidic in Južnič, 2010). Knjižničar pri uporabniku razvi- ja veščine informacijske pismenosti ne samo za uspešno delo v šoli, ampak le-te predstav- ljajo temelj za vseživljenjsko učenje. Veščine segajo vse od kognitivnih sposobnosti, ki so potrebne za reševanje problemov in obliko- vanje konceptov, do iskalnih strategij, analize, sinteze – skozi veščine, potrebne za iskanje gradiva v knjižnici ter pridobivanje informacij v različnih formatih, organiziranjih znanja, pri uporabi baz podatkov, indeksov in iskalnikov, pri povzemanju, hitrem branju gradiva – pa vse do kritičnega branja in veščine vrednotenja (Collins, 2007). Namen prispevka je preds- taviti vlogo knjižničarja v šolski knjižnici in prikazati naravo njegovega dela. Pogosto še vedno šolskega knjižničarja vidimo samo kot izposojevalca knjig oziroma ‚receptorja‘, ki sedi pri vhodu knjižnice in nam na prošnjo prinese želeno knjigo. Šolsko knjižnico učenci večino- ma uporabljajo kot prostor za učenje, čakanje na pouk ali tam iščejo literaturo in vire za pripravo projektnih oz. seminarskih nalog. Pri tem pa se nam zastavlja vprašanje, kako dobro učenci in tudi učitelji poznajo vlogo šolske knjižnice pri razvoju učencev in kakšen vpliv ima knjižničar na spreminjanje informacijske bralne kulture. KNjIžNI c A KOT VIR PRIDObIVANj A INfORMAcI j Današnje šole predstavljajo kompleksno okol- je, kjer so spremembe v poučevanju pomemb- ne za ustvarjanje novih, drugačnih možnosti učenja za uporabnike. Šolski knjižničarji vedo, da partnerstvo tako pri učitelju kot učencu izboljša številne spretnosti in spodbuja razvoj novih pristopov učenja. Za šolske knjižničar- je sodelovalno partnerstvo predstavlja novo profesionalizacijo, potrebno za zadovoljitev potreb učencev 21. stoletja (Martin in John- ston, 2013). Ko učenec dobi nalogo ali mora opraviti s šolo povezano aktivnost, pozna šolsko knjižnico in knjižničarja kot vir infor- macij, ki jih potrebuje. Knjižničarji uporabljajo svoje raziskovalne sposobnosti za iskanje član- kov, knjig, spletnih strani ali česarkoli drugega, kar potrebuje učenec (Jurkowski, 2006). Pri- marna naloga šolske knjižnice je usposabljanje učencev za učinkovito, uspešno in čim bolj ekonomično iskanje in uporabo informacijskih virov. Učenci morajo spoznati tiskane in druge vire informacij, ki so v matični knjižnici in drugod, ter strukturo virov z njihovega znanst- venega področja (Vidic in Južnič, 2010). Jurkowski (2006) navaja, da je šolsko knjižnico mogoče opisati kot »oazo«. Pogosto jo učenci opisujejo kot nevtralno ozemlje dobrodošlice v preobremenjenem okolju. Knjižnice so svetel in prijeten prostor in treba je vložiti veliko truda, da postanejo vabljiv prostor z udobnimi sedeži, pozdravnimi obvestili, rastlinami in sli- kami. Za mnoge učence knjižnica predstavlja varno zatočišče in prijetno okolje. Je »prostor z osebnostjo«. Vl Og A KNjIžNI ce IN KNjIžNI č ARj A V šOlSKeM SISTeMU Šolske knjižnice po vsem svetu imajo skupen cilj: krepitev poučevanja in učenja za vse, pod- pora vzgojno-izobraževalnemu programu na šoli. Šolske knjižnice v različnih oblikah obsta- jajo po vsem svetu in predstavljajo učno okolje, ki zagotavlja prostor (fizični in digitalni), dostop do virov ter dostop do dejavnosti in storitev za spodbujanje in podporo učnega procesa učencem, učiteljem in lokalni skup- nosti. Šolska knjižnica ponuja vrsto priložnosti za učenje posameznikov, manjših in velikih skupin s poudarkom na informacijski pisme- nosti in kulturnem ter socialnem razvoju. Šolska knjižnica predstavlja fizični in digitalni učni prostor, kjer so branje, iskanje, razisko- vanje, razmišljanje, domišljija in ustvarjalnost bistveni za prenos informacij in znanja za osebni, socialni in kulturni razvoj uporabni- kov. Ena izmed najbolj priljubljenih dejav- 18 STROKA Zvonka Fekonja: vloga šolskega knjižničarja pri uporabnikih 21. stoletja nosti učencev je obisk knjižnice, kjer si lahko izberejo knjigo, ki jim je na prvi pogled všeč (Dominguez et al., 2016). Knjižničar v sodobni šolski knjižnici mora biti že po svoji izobrazbi univerzitetni diplomirani bibliotekar s pedagoško izobrazbo, če izpol- njuje pogoje za učitelja, pa mora imeti kon- čano dokvalifikacijo za šolskega knjižničarja. Tako si v formalnem izobraževanju pridobi znanja iz bibliotekarske stroke in je usposob- ljen za organiziranje knjižnične zbirke. S pridobljenimi pedagoško-andragoškimi znanji pa je usposobljen za pedagoško delo z učenci. Sama praksa pa kaže, da to še zdaleč ni vse, kar potrebuje sodoben šolski knjižničar za svoje uspešno delo in za uspešno delovanje šolske knjižnice (Fekonja, Nidorfer in Šašek, 2006). Ključne vloge šolskega knjižničarja so (IFLA, 2015)expressed in the 1999 IFLA/ UNESCO School Library Manifesto: The school library in teaching and learning for all. School library personnel uphold the values of the United Nations Declaration of the Rights of the Child (1959: poučevanje, upravljanje, vodenje in sodelovanje ter vključevanje širše skupnosti. • Poučevanje Poučevalna vloga šolskega knjižničarja zaje- ma široko raznolikost poučevalnih strategij z individualnimi učenci, z manjšimi skupinami učencev in s celotnimi razredi ter vključuje tudi neformalen in formalen strokovni razvoj pedagoških sodelavcev. Temeljne aktivnos- ti pedagoškega dela šolskega knjižničarja vključujejo: pismenost in promocijo branja, informacijsko pismenost, učenje z raziskovan- jem (problemsko naravnano učenje, kritično razmišljanje), integracijo tehnologije in stro- kovni razvoj učiteljev. V praksi to pomeni, da šolski knjižničar sledi ciljem, ki so že zapisani v kurikulu za knjižnično informacijsko znanje, tako za osnovno šolo kot za gimnazije. V obeh posodobljenih in veljavnih kurikulih (2008) je zapisano, da šolska knjižnica z izvajanjem knjižničnega informacijskega znanja razvija kompetence na treh ključnih področjih: branje, informacijska pismenost in učenje. • Upravljanje Vloga upravljanja vključuje organizacijo doku- mentacijskega sistema in procese optimizacije uporabe šolske knjižnice. Le-ta vključuje knjiž- nično infrastrukturo (tako fizično in digitalno okolje), materialna sredstva (fizična in digital- na) in pedagoške programe ter storitve. Po navedbah School Libraries Section Stan- ding Committee (2015) je lahko del tudi te vlo- ge upravljanje človeških virov – zaposlovan- je, izbor, usposabljanje, nadzor in ocenjevanje knjižničnega osebja. Predvsem pa je v ospredju upravljanje knjiž- nične zbirke, ki mora biti takšna, da podpira vzgojno-izobraževalni proces na šoli. Zagotav- ljati mora aktualne in sodobne knjižnične vire za vse svoje uporabnike – tako za učence kot za strokovne delavce. Z upravljanjem knjižnič- ne zbirke (izgradnjo in organizacijo) dose- žemo, da deluje kot smiselna celota v okviru dejavnosti po programu šolske knjižnice, ki je del šole. Knjižnična zbirka naj bo raznovrstna, pestra in aktualna, njena vsebina na različnih medijih in povezana s predmetnikom šole (Posodobitve, 2014, 72). Organizacija knjižnične zbirke pomeni uskla- ditev vseh potrebnih postopkov, da je knjižnič- no gradivo na voljo uporabnikom, ki ga bodo v vsakem trenutku lahko našli za zadovoljevanje svojih informacijskih potreb. To pomeni, da mora imeti knjižnica za svoje uporabnike primerno izbrano in pridobljeno knjižnično gradivo, ki je ustrezno strokovno obdelano, ter vse potrebne knjižnične kataloge za posredo- vanje gradiva in informacij iz knjižnične zbirke ter pregledno postavitev knjižničnega gradiva, ki ga tudi primerno vzdržuje (Posodobitve, 2014, 74). • Vodenje in sodelovanje Glavna vloga in naloga šolskega knjižničarja je podpora vzgojno-izobraževalnemu delu na šoli. Tako prispeva k uresničevanju poslanstva in ciljev šole. V sodelovanju z vodstvom šole in strokovnimi delavci knjižničar razvija in izvaja dejavnosti, ki temeljijo na kurikulu, in izvaja programe, ki podpirajo poučevanje in učenje za vse. Prispeva znanje in spretnosti, pove- zane z zagotavljanjem informacij in uporabo 19 Šolska knjižnica, ljubljana, 25 (2016), 3/4, 16-20 sredstev ter virov za takšne dejavnosti učenja in poučevanja, kot so projektno delo, reševanje problemov, dejavnosti za izboljšanje vseh vrst pismenosti in kulturne dejavnosti. Sodelovanje in timsko delo sta bistveni del dela šolskega knjižničarja. Šolski knjižničar sodeluje z vodstvom šole in z drugimi šolskimi knjižni- čarji z namenom širjenja in nadaljnjega strokov- nega razvoja in učenja. Dominguez s sodelavci (2016) trdi, da timsko delo med šolskim knjiž- ničarjem in učiteljem pospešuje in spodbuja razvoj bralcev, saj učitelji poznajo veščine svojih učencev, medtem ko knjižničar pozna knjižnič- no zbirko. Učinkovita izmenjava tega znanja omogoča razvoj učenčevih bralnih veščin. Pomemben korak k spremembi izobraževalnega procesa nastane, ko šolski knjižničar oblikuje skupno partnerstvo med zaposlenimi, učitelji, drugimi knjižničarji in uporabniki šolske knjiž- nice. Šolski knjižničar si prizadeva za sodeloval- no partnerstvo, saj se kot rezultat pokažejo dvig ravni usposobljenosti (učenčeve in učiteljeve), sprememba šolske kulture in preoblikovanje učenja (Martin in Johnston, 2013). Knjižničar se tudi pri oblikovanju in organi- ziranju knjižnične zbirke povezuje z drugimi – strokovnimi delavci na šoli in tudi z učenci. Namen tovrstnega povezovanja je, da bodo knjižnico in njeno gradivo učitelji uporabljali za poučevanje, učenci pa za učenje. Zato je nujno, da pri načrtovanju knjižnične zbirke knjižničar, ki je strokovnjak za pridobivanje in organizacijo informacij, sodeluje z učitelji, ki so strokovnjaki za svoja predmetna področja. • Sodelovanje s skupnostjo Šolska knjižnica mora prepoznati pomen družinskega okolja pri vzgoji otrok in vrednost medgeneracijskega prenosa znanja. Na neka- terih šolah so se že uveljavili redni sestanki s starši, na katerih sodeluje tudi knjižničar. Star- šem predstavi dejavnosti za spodbujanje branja in tudi njih povabi, da pri teh dejavnostih sodelujejo oz. jih podpirajo. Ponekod imajo že bralno značko za starše, saj še vedno velja, da je najbolj učinkovito poučevanje dober zgled. Če učenci vidijo, da so tudi starši vključeni v bralno značko in da berejo, potem je to dober zgled, da bodo tudi sami brali in sodelovali pri bralni znački ali kateri drugi obliki dejavnosti za spodbujanje branja. • Promocija knjižničnih storitev in programov Vključuje seznanjanje uporabnikov o tem, kaj knjižnica lahko ponudi uporabniku, in usklajevanje teh storitev glede na potrebe in želje uporabnikov. Programi, storitve in usluge, ki jih ponuja šolska knjižnica, morajo biti promovirani, da se ciljne skupine zavedajo vloge knjižnice kot partnerja pri učenju in kot izvajalca programov, storitev in virov. Šolska knjižnica mora imeti letni delovni načrt, izde- lan v sodelovanju z vodstvom šole in učitelji. Načrt mora vsebovati cilje, akcijski načrt, kako bodo ti cilji doseženi, metode vredno- tenja, s katerimi se oceni uspeh akcijskega načrta. Po Zakonu o knjižničarstvu (ZKnj-1; 92/15) bodo šolske knjižnice oblikovale svoje razvojne načrte. Ti bodo temeljili na strategiji razvoja šolskih knjižnic, ki jo bo sprejel minis- ter, pristojen za izobraževanje, v sodelovanju z nacionalno knjižnico in pristojnim razvoj- nim in svetovalnim javnim zavodom, ter po pridobitvi predhodnega mnenja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (39. e-člen ZKnj-1).Šolski knjižničar je po mnenju Collinsove (2007) promotor »užitka«, saj je ena od njegovih osnovnih nalog spodbu- janje in razvoj zanimanja za knjige in ljubezni do branja pri posameznih uporabnikih. To je, kot poudarjajo mnogi učitelji, komp- leksen in težaven proces. Z izmenjavo idej, odkrivanjem interesov učenca, vodenjem učenčeve odločitve, ponujanjem alternativ in spodbujanjem eksperimentiranja je zgrajeno medsebojno zaupanje, ker je odnos prosto- voljen, kar se tiče učenca, in brez predsodkov knjižničarja. Tako pripomore ustvariti bralče- vo samozavest, spodbuja razvoj pomembnih spretnosti, povečuje motivacijo in izboljša učne rezultate. SKleP Velikokrat sta vloga in funkcija šolskega knjižničarja podcenjeni, saj ga mnogi še vedno vidijo le v vlogi izposojevalca gradiva. Šolski knjižničar je informacijski strokovnjak, ki prispeva k užitku bralca in obvladuje knjižnič- 20 STROKA Zvonka Fekonja: vloga šolskega knjižničarja pri uporabnikih 21. stoletja no gradivo v knjižnici. Učence usposobi za iskanje različnih informacij po različnih virih, saj je to kompleksen proces. Šolska knjižnica je več kot le zbirka gradiva. Knjižnica je tako skladišče knjig in dostopna točka do preostale- ga sveta, prostor za preživljanje prostega časa med odmori in prostimi urami ter zatočišče kot tudi prostor za izposojo knjig, tih kotiček za razmišljanje in hkrati tudi prostor, kjer potekajo številne aktivnosti. Knjižničar mora poleg dobrega poznavanja gradiva v knjižnici poznati svoje uporabnike, da jim lahko ponudi pravo informacijo ob pravem času in poskrbi, da bodo knjižnico dojemali kot vir osebnega zadovoljstva. Collins, J. (2007). School improvement, the school librarian and the process approach. Improving Schools, 10 (2), 117–131. Dominguez, N., Garcia, I., Martino, J., Mendez, A. (2016). The school librarian as motivational agent and strategist for reading appreciation. Journal of Librarianship and Information Scien- ce, 48 (3), 236–246. Fekonja, R., Nidorfer, M., Šašek, M. (2006). Naloge in delo šolskega knjižničarja. Šolska knjižnica, 16 (3/4), 142-146. IFLA School Libraries Section Standing Commit- tee (2015). IFLA School Library Guidelines. Pridobljeno 29. 11. 2016 s spletne strani: http:// www.ifla.org/files/assets/school-libraries-reso- urce-centers/publications/ifla-school-library- -guidelines.pdf. Jurkowski, O. L. (2006). The Library as a Support System for Students. Intervention in School and Clinic, 42, 78–83. Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje: gimnazi- ja: splošna, klasična, strokovna gimnazija (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s spletne strani: http:// www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuplo- ads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/K_ KNJIZN_INF_ZNANJE_gimn.pdf (20. 1. 2017). Kurikul. Knjižnično informacijsko znanje: osnovna šola (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20. 1. 2017 s spletne strani: http://www.zrss.si/ pdf/080711123601_l-k-knjiznicno_informacijs- ko_znanje_os-sprejeto.pdf. Martin, A. M., Johnston, M. P . (2013). Mentoring through Partnerships. Knowledge Quest, 41 (4), 6–8. Vidic, M., Južnič, P . (2010). Odnos »Visokošolski knjižničar – študent«: Kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižničarja. Knjižnica, 54, 59–77. Zakon o knjižničarstvu – ZKnj-1. Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15. Dos- topno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ZAKO2442 (19. 12. 2016). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Knjiž- nično informacijsko znanje Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014. Pridobljeno s spletne strani: http://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/pos-pou- ka-os-KIZ/ (20. 1. 2017). Viri ZVoNKa FeK oNJ a, predavateljica/asistentka na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Naslov: Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, Žitna ulica 15, 2000 Maribor E-naslov: zvonka.fekonja@um.si