-   230   -
Odgovor zastran ,,skutnika."
V 50. listu Novic se praša, kaj bi mogla pomeniti beseda skutnik? Nje koren je dvojni:
1.  Skuta Milchschotten , skutnik tedaj tisti, ki se s pripravljanjem ali kupčevanjem te reči peča. (Glej : Urbana J a mika „Etymologikoncc stran 211).
2.  Drugi kore'n skut die Schleppe des Schleppklei-des, pri Slovencih skoro pozabljena, med Iliri pa dobro znana beseda ; zato se pravi prepohlevnim povoljuham (VVohldienerrf) : „se za srečne derže, ljubeč (zu kiis-sen) skut višjemu gospodinu." Po tem korenu pomeni tedaj skutnik Schlepptrager, in sicer v rednim in ob-Jičjim umu.
Skutnik se še semtertje kot osebno priime najde, kakor skutnik (od „skuden - na - no nothdurftig) in kutnik Cod reje kutin).
Jez sam sim že imel opraviti z osebami vsakteriga teli treh imen.                                             Bezenički.
V Krajnski Gori, Ratečah, Mojstrani i. t. d. imenujejo žakelj, skozi kteriga se skuta oceja, skut-nik. — Ce znance iz ajde ve ali tursične moke s skuto polijejo ,  imenujejo nekteri to zmes tudi skutnik.
Matija Lautižer in Rabic.
Gosp. M. je tudi poslal lepo razlago skute, in skutnika v kmetijskim pomenu. Zraven tega je tudi na dalje pristavil, de skutnik se tudi pripodobno (figurlich) imenuje: kak sitne ž, neješči človek, kteriga v svoji bliži terpeti ne moremo. ;,0 ti skutnik! O du lastiger Mensch! u — 55Ta reč se mi je priskutila — die Sache ist mir zum Eckel geworden.a ,,Kaj si se k nam oskutil ali priskutil? Was hast du dich uns auf-gedrungen?" — Z oziram na prošnjo gosp. vprašavca, ki pravi, de bi utegnila ta beseda v dogodivšini Slovanov neko rec obsvetiti, mislimo, de bi razjasnjenje g. Beženickiga znalo nar svitlejši ljuč prižgati. Gosp. Pož. nam bo to že po Novicah razoznanil.       (Vredn.)