PTUJ, 2. avgust 1968 Št. 30 Leto XXI. Izvod 0.50 H din, 50 S din danes PKED PKlCETKOM gradnje hotela V 0RM02U str. 2 črni zakol se ne izplača str. 3 14 km filma za televizijo str. 4 pokojninski zakon ni v skladu z ustavo str. 5 V tedniku 8. avgust - praznik občine Ptuj Letos mineva deset let, odkar praznujemo občani ptujske obči- ne svoj praznik. Leta 1959 je ta- kratni občinski ljudski odbor sprejel odlok o proglasitvi 8. av- gusta za praznik občine Ptuj v spomin na zadnji boj slovensko- goriške čete 8. avgusta 1942 v Most ju v Slovenskih goricali. Letošnji praznik bomo praz- novali bolj skromno, vendar pri- merno temu pomembnemu do- godku. Prireditve in proslave bodo v Ptuju, ŽabjakM pri Ptu- ju in v Desencih v Slovenskih goricah. Na predvečer praznika, v sre- do, 7. avgusta 1968, ob 15. uri, bo v Narodnem domu v Ptuju razširjena seja komiteja občin- ske konference zks Ptuj v po- častitev 40-letnice ustanovitve prve partijske celice ZKJ v Ptu- ju v železniških delavnicah. Isti dan ob 18. uri bo občinska zveza za telesno vzgojo organizirala množični tek po ptujskih ulicah s startom in ciljem pred hote- lom Poetovio. Na praznik v četrtek, 8. av- gusta 1968, bo ob 9. uri v Na- rodnem domu v Ptuju svečana seja občinske skupščine. Na seji bo predsednik občinske skup- ščine podelil sodelavcem in svojcem Lackove čete knjigo slovenskogoriSka četa izpod peresa Vide ROJCEVE, ki jo je izdal občinski odbor zveze združenj borcev NOV .Ptuj, za- ložila skupščina občine Ptuj, tis- kala pa Ptujska tiskarna. Na 99 straneh so podrobno opisani vsi dogodki, ki so v zvezi z delova- njem te najaktivnejše oborože- ne partizanske skupine v vzhod- ni Sloveniji. Takoj po svečani seji bo ob 10.30 v opekarni žab jak pre- dan obratovanju nov obrat su- šilnice. V rojstnem kraju Franca OSOJNIKA, komandirja sloven- skogoriške čete, v Desencih v Slovenskih goricah, bo v nedeljo, 11. avgusta 1968, gasilska sve- čanost ob 40-letnici ustanovitve gasilskega društva v tem kraju. Tako se bomo tudi letos od- dolžili spominu borcev za svo- bodo, ki so prvi darovali svoja življenja za našo nacionalno in socialno osvoboditev. PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE Občani ptujske občine bomo Ze- tos že desetič praznovali svoj praznik v spomin na zadnji boj ptujskega voda — slovenskogori- iifce čete v Most ju 8. avgusta 194:2. Tega dne so borci te čete izkr- vaveli v poslednji bitki z nadmoč- ^nim sovražnikom. Ti borci so se .odzvali klicu, namenjenemu borbi za svobodo in so že aprila 1942 z orožjem v roki zanetili iskro upo- ra v naših krajih. To so bili Jože lacko, bratje Reši, Franc Osojnik, :\ranc Kramberger, Alojz Zavec in ' \s\igi možje velikih organizacij- SftU sposobnosti in izrednega ju- naštva. V svoj bojni program so vnesli stoletne težnje našega ljudstva za nacionalno in socialno osvoboditev. Upoštevijoč izredno težke okoliščine, v katerih so zgrabili za orožje in se, prezira- joč smrt, uprli, je ta herojski po- dvig eden največjih v zgodovini naiega naroda. Zato se spominja- jo teh padlih junakov naši ljudje s posebnim spoštovanjem. Fašistični okupator, ki je na ob- močju ptujske občine, kot povsod drugod počenjal strašne zločine md našim prebivalstvom, je po- stal vznemirjen zaradi uspešnih okclj slovenskogoriške Lackove čete. Ta četa je v Slovenskih go- irmh napadala sovražnikove po- stojanke, občinske urade, onespo- icibljala telejonske naprave in mi- nirala železniško progo. Sovražnik se jc zavedal posledic nadaljnje- ga, obstoja slovenskogoriške Lac- kove čete, saj je večina ljudi pod- pirala te akcije. Zaradi tega bi se "številčna in udarna moč čete ne- nehno krepila in tako bi sovražnik '2 dneva v dan trpel vedno večje izgube. Z namenom, da bi lažje uničil ^eto, je okupator poslal v njene ''rste izdajalca, katerega zasluga v tem, da so 8. avgusta 1942. ^^ta ob 18. uri iznenada četo ob- kolile nadmočne sovražnikove si- 'e. Pričel se je hud in krvav boj, ^ katerem so borci te čete izkr- ^^veli. Pokopali so avsednevca mn ^'^veli. Njihova krvava trupla so ^^kopali, njihova junaška dela pa *° ostala. Tisoči in tisoči borcev ^^rodnoosvobodilne vojske so iz 'jjih črpali svojo moč in zgled in '^■iubocali nadmočnemu sovraž- niku. "^sc te žrtve fašističnega nasi- nuj bi bile po mnenju okupa- °''J" t) opomin vsem tistim, ki bi ^daljevali z organiziranjem vsta- li- Toda njiliov uspeh je bil le za- •"•^'tv/. Ljudstvo se ni dalo pre- ^^'■«s77i, dvignili so se novi juna- p priprave za upor so se nada- J^^ale, vstaja se je vedno bolj ^"■'^a ifi končno je bila naša do- "^Oi-ina osvobojena. T^i-^itim, ki so dali svoja življenja ^ svobodo našega naroda smo dati vse priznanje. Zato so iMjc prispevali svoj delež za po- ^'-'itev spomenikov, ki bi naj P'^>ninjali naše bodoče rodove na ^.'^aštva v najtežjih dneh zgodo- našega naroda. Tak spomenik .^bii postavljen na pogorišču Re- j^'^"*^' domačije v Vintarovcih pri .^e«erniA:u. Ta družina je dala f,-^' so-oji/z članov za svobodo na- ^^[^narodov. Spomenik naj bi bil junaštva ne le družine REB, '^'■več vseh prebivalcev Sloven- skih goric, ki so dali svoj delež v boju za boljšo bodočnost. Spomenik naj bi vedno spomi- njal na najhujša leta slovenske zgodovine, na leta, ki jih je pre- živel mali slovenski narod med okupacijo. Naj bi pripovedoval zanamcem, da so tudi v tem kra- ju pomagali prebivalci v boju za svobodo, da je tudi tu udarjala okupatorjeva pest. Žal je najel okupator med Slovenci odpadnike našega rodu, ki so se postavili na stran zločinskega fašizma. Zaradi njih je padlo veliko žrtev in je moralo mnogo naših ljudi trpeti v okupatorjevih mučilnicah, zara- di njih je padla slovenskogoriSka četa in izkrvavela Reševa družina. Ti odpadniki našega rodu danes v socialistični graditvi naše domo- vine oskrunjajo spomenik Reševe družine. Spomenik je bil oskru- njen štirinajst dni potem, ko je bil postavljen. Leta 1967 je bil drugič oskrunjen štirinajst dni pred praznikom dneva republike, tretjič pa letos, 27. julija —, 12 dni pred praznikom občine Ptuj. Iz tega je razvidno, da deluje tu organizirana skupina, katere so- vraštvo do naših junakov izhaja iz časa narodnoosvobodilne vojne. Potrebno bo temu problemu po- svetiti vso pozornost, da bi sto- rilce teh gnusnih dejanj čim prej odkrili in da bodo dobili zasluže- no kazen. Kari Žmavc VREME LUNINE SPREMEMBE IN VRE- MENSKA NAPOVED za čas od sobote, 3., do nedelje, 11. avgusta 1968. Kakšno vreme pričakujemo v avgustu in septembru 1968? Polna luna bo v četrtek, 8. av- gusta, ob 12.32. Napoved: Lepo in vroče bo. Ne- vihte bodo verjetno v začetku in ob koncu tedna. Do 15. avgusta bo lepo in vro- če. Dnevne temperature se bo- do dvignile do 30 stopinj C. Ne- kako 16. avgusta se bodo razši- rile nevihte skoraj po vsej Ev- ropi, ki bodo trajale skoraj 4 dni. V tem času se bo tudi ohla- dilo na 20 stopinj C. Zadnjih de- set dni v avgustu in prvi teden v septembru bo sončno in vroče do 30 stopinj C. Okrog 7. sep- tembra bo zajel Evropo nizki značni pritisk, temperature pa se bodo postopoma zniževale ta- ko, da bodo že okrog 10. septem- bra znašale okrog 12 stopinj C. V času med 12. in 17. septem- brom bo v višjih legah zapadel prvi sneg. Nekako okrog 18. sep- tembra se bo vreme ustalilo na lepo, dnevne temperature pa se bodo ponovno dvignile nad 20 stopinj C. Torej bomo imeli v drugi polovici septembra še kar lepo jesensko vreme. Alojz Cestnik SKUPS( INA OBČINE PTUJ '4 OBČINSKI ODBOR ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV PTUJ -] KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ * VAS VABIJO NA PRIREDITVE V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIK.\ — 8. AVGUSTA. ki bodo v Ptuju, Zabjaku pri Ptuju in v Desencih v Slo- venskih goricah. SPORED PRIREDITEV SREDA. 7. AVGUSTA 1968: ob 15. uri svečana seja komi- teja občinske konference ZKS Ptuj v Narodnem domu v Ptuju, Jadranska ulica 13, v počastitev 40-Ietnice usta- novitve prve partijske celice v Ptuju; ob 18. uri množični tek po ptujskih ulicah (start in cilj pred hotelom Poeto- via). ČETRTEK, 8. AVGUSTA 1968: ob 9. uri svečana seja ob- činske skupščine v Narodnem domu v Ptuju, Jadranska ulica 13; ob 10.30 otvoritev prenovljenega objekta sušilnice v opekarni Žabjak pri Ptuju. ^ NEDELJA. 11. AVGUSTA 1968: ob 14. uri gasilska sveča-I nost ob 40-letnici ustanovitve gasilskega društva Dcsencil v Slovenskih goricah, v rojstnem kraju Franca Osojnika.j komandirja slovenskogoriške čete. j S posvetovanja družbeno-političnih delavcev s področja gospodarstva v občini Lenart Probiemaitikci gospodarstva in ukrepi zvezne skupščine Na posvetovanju predsednikov delavskih svetov, predsednikov sindikalnih podružnic in direktor- jev gospodarskih organizacij ter drugih družbeno-političnih delav- cev s področja gospodarstva je o problematiki gospodarstva in o ukrepih, ki jih je zvezna skup- ščina že sprejela, in ukrepih, ki jih še predvideva sprejeti, govo- ril poslanec zveznega zbora zve- zne skupščine Peter Vujec. Po- svetovanju sta prisostvovala tu- di poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine Franc Suman in načelnik za trgovino republi- škega sekretariata za gospodar- stvo Juvan. Peter Vujec je uvodoma po- vedal, da so trenutno najaktual- nejši problemi in ukrepi: — iščejo se vse možnosti za poživitev gospodarstva; — ukrepi za zmanjšanje stro- škov v gospodarstvu; — ukrepi za boljšo likvidnost v gospodarstvu; — zaščita nacionalnega gospo- darstva; — ukrepi za večje zaposlova- nje; — zaščita nacionalnega gospodar- stva; — ukrepi za večje zaposlova- nje; -- ukrepi proti neupravičene- mu bogatenju; — analiza izvajanja srednjeroč- nega plana; — ukrepi za manjšo proračun- sko potrošnjo in — federalne bilance. Nato je obravnaval nekatere od teh, predvsem probleme in ukre- pe v kmetijstvu in neupraviče- nem bogatenju. ŠKARJE CEN SE ODPIRAJO V ŠKODO KMETIJSTVA V zadnjem času se v javnosti postavlja vprašanje, kakšne ukre- pe namerava družba podvzeti, da bi se izboljšal položaj kmetijstva. Pri tem je potrebno odgovoriti predvsem na naslednja vpraša- nja: Ali bomo pšenico uvažali, ali ne? Ni nobene potrebe po uvozu pšenice, ker je letošnja proizvod- nja taka, da bo pokrila vse po- trebe. To je eden od zelo važnih elementov za naše gospodarstvo, saj se s tem prihrani ogromno deviz. Kaj je z garantiranimi ce- nami za kmetijsko pridelke? Tu je predvsem važno ugoto- viti, da garantirane cene ostane- jo v isti višini, kot so bile. Raz- mišljajo pa in to zelo resno, da bi garantirane cene spremenili tako, da bi bile bolj elastične. Kaj je z regresi za umetna gnojila? Tudi ti ostanejo, vendar razmi- šljajo o tem, da bi regres 7.a umetna gnojila prenesli od proizvajalcev umetnih gnojil na kmetijske proizvajalce. Nadalje je poudaril, da še na- prej ostanejo benificirane obre- sti za nekatere kredite, kakor tudi, da so sedaj rešeni tudi po- trošniški krediti za kmetovalce. Poseben pomen je Peter Vujec pripisal fondu za poslovno var- nost, ki je uveden. Ta fond bo do konca leta imel 16 milijard di- narjev. Naloga fonda je pred- vsem pomagati kmetijstvu pri iz- vozu živine, predvsem za kritje prelevmanov, ki jih druge države predpisujejo na uvoz. Vse te ukrepe podvzema zveza zaradi te- ga, ker smo v tretjem letu refor- me prišli do stanja, ko se škarje cen odpirajo v škodo kmetijstva. UKREPI PROTI NEUPRAVIČE- NEMU BOGATENJU Predvsem je bilo poudarjeno, da se z ukrepi, ki se uvajajo na tem področju, nikakor ne misli odpraviti osebno delo z zasebni- mi sredstvi. Tu gre predvsem za ukrepe, da se preprečijo nega- tivni procesi, ki jih je naša jav- nost ostro obsodila. Pri izvajanju teh ukrepov bo imela izredno važno vlogo občina z davčnimi obremenitvami. Med ukrepe, ki jih misli zveza sprejeti, je tudi poenostavitev davčne politike za kmetovalce, ki imajo sedaj kar enajst vrst dav- kov. Predlagajo tudi, da bi da- vek na kmetijska proizvajalna sredstva, t. j. traktorje in slično, predpisali v višini, kot so predpi- sane obresti na poslovni sklad. Tako bi privatni proizvajalci pla- čevali na proizvajalna sredstva isti davek kot družbena posestva. Vse bolj pa se postavlja tudi vprašanje novega izračuna kata- strskega dohodka, ker sedanji več ne ustreza. To bo izvedeno že na- slednje leto. Z davčno politiko in z nekaterimi drugimi ukrepi je treba preprečiti neopravičeno bo- gatenje občanov. To so predvsem razni prevozniki z večjim števi- lom vozil, (ki večkrat niso sami niti voznikih. lastniki vikend hi- šic, občani, ki ustanavljalo podje- tja, nekateri obrtniki itd. Za odpravo teh nepravilnosti ?o ?e sprejeti ali pa še bodo tile ukrepi: — po sili zakona bodo ostrejše izterjave davkov, zamudnikom se bo davek izterjal prisilno, za- rubilo se bo lahko tudi proizva- jalna sredstva, prav tako bo možen odvzem obrtnega dovolje- nja za dobo petih let; — predpisan je posebni davek na lastništvo na tovornih vozi- lih, prikolicah in kombijih; — prevozniki, zidarji, pleskarji in gradbeni instalaterji bodo da- vek plačevali v občini, kjer sta- nujejo. Privatni prevozniki so lahko le tisti, ki sami vozijo, imajo pa lahko samo eno vozilo nosilnosti le do 7 ton; — privatni gostilničar je lahko le tisti, ki mu je to osnovni po- klic, ima pa lahko samo eno go- stišče, zaposlene pa lahko ima sa- mo tri tuje osebe; — občani, ki imajo vikend hi- šice in zgradbe, ki služijo za po- čitek in odmor bodo morali od 1. 1. 1969 dalje plačevati poseb- ne davke na te hišice, ukinejo se jim vse olajšave, ki so jih imeli dosedaj, te zgradbe se pa bodo tudi ocenjevale po zakonu o maksimumu stanovanjskih prostorov. Vsem, ki bodo maksi- mum po zakonu presegli, se jim hišice nacionalizirajo. Nekdo je vprašal Petra Vujca, ali bo letos odkupljeno vse pridela- no sadje. Kmetje se namreč boji- jo, da bo tudi sadje težko prodati. Direktor AKZ Lenart Franc Su- man je na to vprašanje odgovo- ril, da je AKZ odprla več proda- jaln v Splitu, Puli, Reki in Mari- boru, zato bo lahko odluipila vse kvalitetno sadje na svojem po- dročju. Sekretarka občinske konferen- ce SZDL Jelka Firbas je še pred zaključkom posvetovanja obve- stila navzoče, da bo, kakor je videz, sedaj rešen problem re- gresov za prevoz dijakov. Repu- bliška izobraževalna skupnost bo dala 35 »/o regresa, avtobusno po- djetje bo verjetno tudi dalo 25«/» in če še temeljna izobraževalna skupnost da 15 "/o. kakor je pred- videno, bo skupni regres znašal 75 »/o. Tako bo ta problem zado- voljivo rešen, ostane pa še nere- šeno vprašanje štipendij. Toš PREOSEDMIK TITO NA OBISKU V ČSSR? Po nepotrjenih agencijskih ve- steh bo predsednik Tito na čelu iuKoslovanske delegacije takoj po koncu češikoslovaš.ko-sovjetskih oosovorov v Cierni doootoval na obisk v CSSR ŽE 78 MRTVIH Uradno so sporočili, da se ie šte- vilo smrtnih žrtev po katastrofal- nem izbruhu vulkana Arenal v Kostariki zvišalo na 78. Vulkan še vedno bruha. V deželi so razglasi- li tridnevno nacionalno žalost. Z avtomobilsko cesto Maribor - Zagreb bo Ptui vkljuoen v evropsko cestno omrezie Pretekli teden smo obiskali Macelj na slovensko-hrvatski meji. Ogledali smo si gradnjo avtomobilske ceste, ki bo skraj- šala pot od Maribora do Zagre- ba na približno 100 km. Do Maclja so zemeljska dela nove ceste končana. Širok in le- po oblikovan nasip, to je zemelj- ska podlaga cestišča, se lepo vije v blagih ovinkih po dolini proti Zagrebu. Nikjer ni večjih vzpo- nov. Potoki so varno premoste- ni. Na Maclju še vse mrgoli ob novi trasi: na čelu trase proti Mariboru mnogi delavci podira- jo drevje in ga odstranjujejo. Za njimi težki stroji za zemeljska dela odrivajo prve plasti zemlje, jo nalagajo in odvažajo na me- sta, kjer je primanjkuje in bo potrebno zgraditi nasip. To bo prva avtomobilska ce- sta v vzhodni Sloveniji. Sosedne pokrajine že imajo zgrajene so- dobno ceste. Poleg tega, da bo zbližala Maribor in Zagreb, se pravi tudi Ptuj in Zagreb, bo tp najkrajša pot iz srednje Ev- rope na srednji Jadran. Cesta bo vodila tudi skozi pa- sivne kraje Haloz, skozi katere se lahko pride le po zelo slabo vzdrževanih, ozkih in za avto- mobilski promet nevarnih ce- stah. Nova cesta bo verjetno od- prla nove perspektive za prebi- valce teh območij. Kot je že opa- ziti, so mnogi našli zaslužek pri gradnji. Pomembno je namreč, da v Halozah ni kje zaslužiti, saj ni industrije niti sodobnega kmetijstva. Ker so Haloze lepa pokrajina, bodo verjetno pri- vlačne za turiste. Ce jih bodo znali zaustaviti, ko bodo drveli mimo, se obetajo zaposlitve in zaslužki v gostinstvu in turiz- mu. Prav gotovo bo nova cesta razbremenila sedanje makadam- ske, ki jih bo lažje vzdrževati. Vemo tudi, da sodobne ceste spremenijo kraje ob njih in več ali manj tudi vplivajo na način življenja. Nova cesta bo preusmerila ko- lone avtomobilov, ki predvsem v poletnih mesecih drvijo po Mariborski cesti skozi Ptuj, Spuhljo in naprej proti Zagre- bu v drugo smer. Za prebivalce teh naselij bo verjetno vsaj ne- koliko manj cestnega hrupa in prometa. Se nekaj tehničnih podatkov: trasa nove ceste teče dokaj ugodno. Od Maclja do Hajdine pri Ptuju, kjer se bo začasno priključila na sedanjo cesto Ptuj—Maribor, bo tekla nova cesta ob sedanji cesti Ptuj—Ma- celj. Ni večjih preprek, razen priključkov cest in prečkanja železnice. Dolžina trase Macelj— —Hajdina je 17 km. Priključki sedanjih cest na novo bodo v Podlehniku, v Turnišču in na Hajdini. Kot rečeno, bodo avto- mobilsko cesto začasno priklju- čili na Mariborsko na Hajdini. V načrtu je predvidena nova cesta tudi od Hajdine do Hoč. Skupna dolžina avtoceste Ma- celj—Maribor bi bila 34,4 km. Nova cesta bo velikega pome- na za vso severovzhodno Slove- nijo, ki bo z omenjenimi kraji vključena v evropsko prometno omrežje. Povezava srednje Ev- rope in Balkana bo boljša in hi- trejša. 2e sama povezava Mari- bor—Zagreb bo krajša za 40 km. Upamo, da se bodo ptujski go- stinski in turistični delavci pra- vočasno predramili in ukrenili vse potrebno, da jim nova cesta ne bo odpeljala večjega dela tu- ristov mimo Ptuj%_.............ZB. Stran 2 TEDNIK — petek, 2. avgusta 1%8 Stran OB [DESETEM aSČINSKEM PRAZNIKU Iskrmo česti- tamo vsem občanom ter jim želimo mnogo novih uspehov pri gradnji sodolinega gospodarstva in socialističnih odnosov SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI KOMITE ZK OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKAim SVET OBČINSKA ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV NOV OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKA ZVEZA SVOBOD IN PROSVETNIH DRU- ŠTEV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA in ostale organizacije in društva V OBČINI PTUJ Občina Slovensica Bistrica SkuDščina ni glasovala za nov delovni čas Debate o novem delovnem ča- su, na katerega bi naj prešli vsi državni organi z letošnjim pr- vim septembrom, bi morale bi- ti že zdavnaj končane. Predvsem zaradi tega, ker je z zakonom določen 1. september kot zad- nji rok. Kljub temu, da je novi delovni čas postavljen z zako- nom, pa morajo dajati svoj pri- stanek tudi skupščine občin. Vprašanje je, ali ne postavlja takšno določilo v našem samo- upravnem sistemu skupščine ob- čine v vrsto »kimavcev«, ki mo- rajo potrditi to, kar je z zako- nom že določeno. To vprašanje so postavili tudi odborniki na zadnji seji skup- ščine občine Slovenska Bistrica, ko so na svoji seji 25. julija raz- pravljali o novem delovnem ča- su. Glasovi, ki so proti uvedbi novega delovnega časa, so zelo močni, močnejši pa so še vzro- ki, ki jih silijo k takšnim izja- vam. Neurejeno otroško varstvo, neurejena družbena prehrana in pa njene cene, ločeno življenje članov družine, ki bi ga povzro- čil nov delovni čas, so najmoč- nejši zagovorniki sedanjega de- lovnega časa državnih organov. Zanimiva je tudi izjava taj- nika skupščine občine Slovenska Bistrica STEVA EBERLA, ko je na seji dejal, da je ena od re- publiških komisij izvedla anketo po skupščinah občine v Sloveni- ji za novi delovni čas. Vse skup- ščine, razen ene, so bile po tej anketi proti novemu delovnemu času. Zato je razumljiv tudi odpor proti novemu delovnemu času v bistriški občini, predvsem zato, ker ni jasnih perspektiv, kaj naj bi dobrega nov delovni čas prinesel. Tako je razprava na seji skup- ščine postala tako živahna, da ji ne bi bilo ne konca ne kraja, če ne bi predsednik skupščine Miro Kolenko predlagal, naj bi sprejetje z ozirom na potrditev novega delovnega časa občine prepustili za naslednjo sejo. Se enkrat bi se ustavili pri tistem, ko pravimo, da zakon- sko določilo o novem delovnem času postavlja skupščine obči- ne v vrsto kimavcev. Ali res nI absurdno sprejemati določila, da morajo drugi dajati samo go- li pristanek, ker bodo drugače navzkriž z našo zakonodajo. Predvsem nas to moti v siste- mu našega samoupravljanja, ki je zagotovljeno z ustavo, tukaj pa ga na tako konkreten način krivimo. Ne moremo se strinjati tudi z novim delovnim časom zaradi tega, ker je od začetka razprave o njem minilo že dobro leto, ni pa bilo narejenega še nič, da bi bili izpolnjeni pogoji, ki jih vsi zagovorniki starega delovnega časa zahtevajo kot pogoj za pre- hod na novi delovni čas. -b ska soba idr., skupno 162 žev in v sobah skupno z že , stoječimi kapacitetami 40 leji MATI.JA RATEK, direj agrokonibinata Jeruzalem ^ mož, poudarja, da bodo z gjj njo hotela ustvarjeni ugodni! goji za še hitrejši razvoj g03^ stva In turizma na ormošij, območju, predvsem pa bodo \^ ko nudili turistom in doma( gostom vse potrebne gosti^j usluge vključno z ormoškimi ni, ki po svoji kvaliteti prav. tovo zaslužijo, da jih tudi v ( možu lahko ponudimtj gostij sodobnem gostinskem objekt V ormoškem kombinatu im, v načrtu ureditev tako zvam »turističnega trikotnika« Te nar—Jeruzalem—Litmerk, ki ga navezali na hotel. Kot kažejo vsi izgledi, gre krat za res trdno odločitev gn nje hotela, ki bo prav gotovo Ormož velika pridobitev upajmo tudi »past« za domači tuj turistični devizni dinar, ki sedaj steka v druge, turi.stii bolj razvite kraje. J. s, Kolektiv zavoda OLGE MEGLiCEVE PTUJ čestita občanom ptujske občine ob občinskem prazniku ter jim želi mnogo novih uspehov. Z d 1. avgusta t. I. dalje nove cene mesc Pri občinskem referentu za družbeno liontrolo cen, Francu Donaju, smo izvedeli, da veljajo od 1. avgusta letos dalje nove, nižje cene mesa na območju ptuj- ske občine. To vprašanje je viselo v zraku že ves čas, odkar se je ustavil v začetlcu letošnjega leta izvoz živi- ne v Italijo. Ponudba živine je bi- la vedno večja, kar je povzročalo postopen padec odkupnih ce Vzporedno s padanjem odkupn cen pa potrošniki niso opaj ustreznega zniževanja maloproda nih cen. Tako smo imeli v zadnj mesecih visoke maloprodajne c ne mesa in nizke odkupne ce živine, kar se je po svoje odrai lo pri proizvajalcih kot pri potn nikih, predvsem pa pri posredi kih, torej pri mesarjih, ki so p birali to razliko. V zadnjem času se sicer opa rahla tendenca po zopetnem dv: odkupnih cen živine in prašifi kar je posledica upadanja poiii be, na drugi strani pa naraščai ponudbe telet, kar pa je le da slika istega pojava, da nam: kmetijstvo ne namerava zar. prenizkih odkupnih cen rediti vine. I Občinske službe sa nadzoi^ nad cenami in republiški zav« cene so z analizo tržnih ra« spodbudile izvršni svet SlovBp k izdaji odloka, po katerem soF ne mesa postavljene pod konta organov za cene. Na osnovi ti odloka so sedaj določene n« maloprodajne cene. Navajamon loprodajne cene v Ptuju ter zaf merjavo še cene v Mariboru v Ljubljani: Pri govejem mesu I. vrste mišljeno meso mlade pitane žii ne, torej meso bikov in telic 52 do 55 "/o klavnosti, pri II. vr pa meso druge mlade živine, toi lahko tudi meso pitanih krav starosti 6 let; pri svinjskem me je mišljeno meso mladih prašič pri telečjem mesu pa meso treh mesecev starih telet. v mesnicah je uvedena proda mesa dveh vrst, torej v F*tu imata mesnici v Markovi in v J klošičevi ulici goveje meso I. ' ste, v vseh ostalih mesnicah je goveje meso II. vrste. V mes' cah mora biti meso označeno, k tere kategorije je in po kaki ceni. Doslei so prodajali v Ptu večji del meso II vrste, katere poprečna cena je bila 10,35 d sedaj je takšno meso po 9,.30 i V zvezi s problematiko mal prodajnih cen mesa si oglejmo nekoliko sedanje odkupne cene i vine. Mlada goveja pitana živi se odkupuje po 5,15 din in je I bavna cena 5,45 din, goveja živi za meso 11, vrste je po 4,12 din je nabavna cena 4,4.3 din, teleta po 6,80 din. oziroma je naba' cena za mesarja 7.15 din, pra^ .co po 4,90 din, oziroma je nabi na cena 5,20 din To so poprel cene. Organi za cpne moraio do^^leC zasledovati gibanje odkupnih f da bi se ?.agotoviIa odvisnost H loprodajnih cen mesa od odkup' cen živine. Pred pričetkom gradnle hotela v Ormožu o pripravah na pričetek grad- nje hotela v Ormožu smo poro- čali že v zadnji številki našega lista. Danes vam bomo poizku- šali prikazati nujnost potreb po gradnji tovrstnega gostinskega objekta v Ormožu, ki je že dol- goletna želja Ormožancev, ka- kor tudi vseh turistov, ki ob pri- hodu v Ormož zaman iščejo so- doben gostinski obrat. Dejstvo je, da je Ormož s svo- jo slikovito okolico Slovenskih goric že po geografski legi po- memben, a žal še vedno prema- lo razvit gospodarski in turistič- ni center. Tu se križajo po- membne ceste, ki prek novo zgrajenega mostu čez Dravo po- vezujejo Ormož s Pomurjem in proti Ptuju z ostalo osrednjo Slovenijo. V tem pogledu je prav tako gospodarsko in turistično pomembna bližina meje. slikovi- ta obdravska pokrajina, ki se veže na pobočja vinorodnih Slo- venskih goric, idealne možnosti za razvoj lovskega turizma in še mnogi drugi momenti, ki govo- rijo o nujnosti gradnje hotela. Čeprav iz leta v leto ugotav- ljamo, da obiskuje na.še kraje vedno več tujih turistov, žal na dr-ugi strani opažamo, da razvoj gostinstva in turizma na območ- ju Ormoža znatno zaostaja za razvojem drugih gospodarskih dejavnosti. Izhajajoč iz navede- nega, lahko govorimo v Ormožu le o tranzitno poslovnem turiz- mu, saj so trenutni pogoji za stacionarni turizem minimalni. Mnogi turisti, pa tudi domači- ni — ljubitelji pristnih ormoš- kih in jeruzalemskih vin — se mnogokrat začudijo, ko jih v Ormožu ne morejo sprejeti in gostiti v vsaj manjšem sodob- nem gostinskem objektu iz po- vsem preprostega razloga, ker Ormož pač takega objekta še ni- ma. Ce v tem pogledu primerja- mo druga mesta v Sloveniji pa tudi v Jugoslaviji, vidimo, da je Ormož v tem pogledu daleč za- ostal — kljub temu da ra.stejo v njegovi neposredni bližini sve- tovno znana vina. Kot smo že poročali, je inve- stitor gradnje hotela, ki bo stal z opremo vred okoli 230 mili- jonov starih dinarjev, kmetijski kombinat Jeruzalem Ormož, ki se je pred nedavnim integriral s podjetjem Slovenijavino iz Ljubljane, izvajalec del pa bo domače gradlaeno podjetje OGRAD iz Ormoža. Nov hotel bo zgrajen v neposredni bližini sedanje gostilne Grozd. Lokacija gradnje ormoškega hotela je ze- lo primerna, saj bo stal hotel tik ob cesti, ki povezuje Ormož z Ljutomerom in na drugi strani s Ptujem ter z odcepom na cesto, ki vodi prek dravskega mostu na sosedno Hrvatsko. Na tej ce- sti je še posebej v poletnih me- secih sorazmeroma zelo živahen promet. Hotel bo enonadstropna zgradba in bo imel v vseh pro- storih, kot so gostišče, bife, re- stavracija, banketna soba, lov- MESOKOMBINAT PERUTNINA PTUJ Obrati: mešalnica krmil, farma brojlerjev, farma nesnic. perutninska klavnica, meso. Priporočamo kvalitetna krmila, piščance, meso in mesne izdelke. Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem občanoif ptujske občine. S seje SO Slov. Bistrica Nič več skupščin skladov Napovedi, da bo skupščina ob- čine Slovenska Bistrica ukinila skupščine skladov, so se na mi- nuli četrtkovi seji skupščine uresničile. Skupščine skladov so bile ustanovljene leta 1966, vendar do danes niso opravičile svojega obstoja. Največji vzrok je bil, da je imela vsaka skupščina sklada, kulturnega, fizkulturne- ga in sklada za otroško varstvo še svoj upravni odbor. Tako je bilo v obojih organih precejšnje število občanov, ki pa svoje dolžnosti niso jemali preveč res- no. Večkrat se je dogajalo, da upravni odbori niti skupščine skladov niso bile sklepčne. Povod za spremembo sistema je bila zadnja seja upravnega odbora fizkulturnega sklada, ki v zadnjem obdobju od šestih sklicev ni bil petkrat sklepčen. Zaradi tega je komisija za vo- litve in imenovanja predlagala skupščini, da se skupščine uki- nejo, ostanejo pa samo upravni odbori. Novi upravni odbori, ki bodo še imenovani, bodo za svo- je delo odgovarjali skupščini občine. Vsak sklad bo imel statut, s katerim bo določena organizaci- ja in način dela ter poslovanja sklada. Statut bo potrdila skup- ščina občine. Na zadnji seji skupščine obči- ne pred letnimi dopusti je bil že na novo imenovan upravni odbor fizkulturnega sklada, ka- terega predsednik bo še naprej Jože Ajd. S ponovnim imeno- vanjem Jožeta Ajda za predsed- nika upravnega odbora fizkul- turnega sklada se mu je izkaza- lo zaupanje za njegovo sedanje delo, saj predsednik ni bil kriv, če se drugi člani niso udeleževali sej. -b STROJNE DELAVNICE Ptuj 1 Servisi: TAM, TOMOS, PRETIŠ. ZASTAVA, MZ in pro-^ dajalna rezervnih delov se priporočajo s kvalitetnimi po- pravili. Kolektiv podjetja iskreno čestita vsem občanom ptujske občine ob občinskem prazniku. Ponoven razpis mesta direktorja v zdravstvenem domu Ptuj Pred nedavnim je bilo razpisa- no mesto direktorja v zdravstve- nem domu v Ptuju. Za direktor- sko mesto sta se potegovala prejš- nji direktor dr. Stojan Frank in dr. Ante Mileta. Na volitvah je dobil več glasov dr. Stojan Frank. Dr. Ante Mileta, kandidat za m.esto direktorja zdravstvenega doma v Ptuju, je vložil 28. maja 1968 pritožbo zoper sklep delav- skega sveta o irrtenovanju direk- torja zdravstvenega doma v Ptu- ju. V pritožbi ugovarja postopku ob imenovanju direktorja na seji sveta zavoda dne 14. maja 1968, Po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih orga- nov upravljanja v delovnih orga- nizacijah se lahko vsak, kdor se je potegoval za razpisano mesto, in vsak. čigar pravna korist je bi- la prizadeta, zoper sklep delav- skega sveta o imenovanju direk- torja pritoži na skupščino občine, v kateri ima delovna organizacija sedež, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postop- ku. Glede na navedeno so morali odborniki občinske skupščine v Ptuju na minuli seji obravnavati in rešiti navedeno pritožbo. Pri ugotavljanju, ali komisija res ni pravilno ravnala, so ugotovili ne- kaj stvari, ki jih po pravilih ne bi smeli spregledati. Na seji so sklenili, naj direktorsko mesto še enkrat razpišejo. Žetev pri Agrokombinatu v Lenartu končana v lenarškem obratu Agrokom- binata KZ Lenart so uspešno končali žetev, s katero so nad- vse zadovoljni. Na žetev so se temeljito pripravili. Večletne iz- kušnje so pokazale, da se na to izplača pripraviti. Zetcv je bila opravljena še pred deževjem, zahvaljujoč ravno temeljitim pripravam. Med žetvijo ni bilo večjih zastojev. Ugodno vreme prvih julijskih dni so znali do- bro izkoristiti in so delali dnev- no po 18 ur in še več. Pridelek pšenice je kar dober in so z njim zadovoljni vsi: upravnik obrata Maks Golob, vodja delovišča Porčič Ivan Ta- ler in vodja delovišča Satareva Lojze Lončarič. Dosegli so nam- reč: v Satarevi na 29 ha povr- šine poprečno 41 mtc in v Por- čiču na 53 ha površine popreč- no 43 mtc po ha. Povedali so, da to ni zavidanja vreden pri- delek, če pa upoštevamo spomla- dansko pozebo in precej dolgo- trajno sušo, ki sta povzročili precejšnjo škodo na posevkih, je to kar lep uspeh. Toš Z regulacijo Pesnice je odpravljen velik problem,nastala pa je vrsta malih Problemi, ki niso nerešljivi Potrebno je mci!o dcbre volje in pravilen pristop Na območju občine Lenart so se dela okrog melioracije v glav- nem končala. S tem se je ures- ničila dolgoletna želja, da bi v tej dolini odpravili vsakoletne poplave ter da bi zamočvirjena zemljišča, ki so dajala v glavnem šar, kultivirali in s tem usposo- bili za obdelavo. Ta nadvse koristna investici- ja pa sedaj povzroča med kme- tovalci nič koliko vročih razprav in sporov. Vendar ne gre za ko- ristnost ali nekoristnost regula- cije, pač pa zato, da je struga in vsi pomožni jarki, ki so bili iz- kopani, popolnoma spremenila dovozne in odvozne poti, ki se- daj po melioraciji niso urejene. Pri tako neurejenem stanju si vsak izbere pot, ki mu je naj- bolj ugodna. Neurejenost je vzrok, da si ljudje med seboj nagajajo. Nekateri ne dovolijo voziti prek svojega zemljišča drugim, so pa tudi taki, ki vo- zijo tam, kjer jim ne bi bilo tre- ba, samo da nagajajo sosedu. Premoženjskopravna služba skupščine občine Lenart je pred štirinajstimi dnevi začela z ure- janjem teh problemov na svo- jem področju. To ni hvaležno delo. Odločil sem se en dan so- delovati kot opazovalec pri ure- janju teh vprašanj na terenu v Sp. Verjanah. Zbrali smo se zjutraj ob 8. uri ob potoku Drvanja v Sp. Verja- nah. Navzoči so bili prizadeti kmetovalci, navadno od pet do deset, zastopnik AKZ Lenart, premoženjskopravni referent skupščine občine Lenart in mo- ja radovednost. Takoj v začet- ku je že nastal problem. Zakaj ne bi smeli voziti po nasipu? Za- kaj je nasip toliko od vode? Za- kaj so uničili toliko zemljišča? Zakaj so postavili mejnike prej, preden je zemlja odmerjena? Vprašanj in pripomb je bilo to- liko, da si človek vsega ne mo- re zapomniti, celo o davkih, voj- ni in o drugih rečeh je bilo go- vora. Občudoval sem, s kakšno mirnostjo in hladnokrvnostjo je referent za imovinskopravne zadeve Rudi Pen pojasnjeval kmetovalcem, da on ni pristojen za reševanje teh problemov, ampak da je bolje, če se pametno pogovorijo o služnostnih pravi- cah, ki jih je treba imovinsko pravno rešiti. Ce tega problema ne bodo rešili, bo zopet tako, kot je bilo do sedaj, da je vozil vsak, kakor se mu je zazdelo. Konec koncev so le dosegli sporazumne rešitve, čeprav so nekateri gro- zili še s pritožbo v Beograd. Do- govorili so se, da se od vsakega posestnika vzdolž nasipa odmeri štirimetrski pas. Ta pas sicer ostane v lastništvu posameznega kmetovalca, spremenila se bo le kultura v pašnik, tako da bodo manjše dajatve, uporabljal pa se bo za pot. Vsi, ki imajo na tem področju zemljišče, imajo služ- nostno pravico do tega zemljišča. To niti ni bil preveč hud primer, kot mi je povedal Rudi Pen, teže je tam, kjer so stranke med seboj sprte. V takih primerih je precej hudo, vendar se na kon- cu le najde rešitev, če je le pra- vilen pristop. Ko smo prehodili že okrog 1500 metrov ob nasipu, smo pri- šli do parcele, kjer je zastopnik AKZ Lenart Bogo Polegeg trdil, da je to njihova parcela že pri- bližno deset let, neka starejša ženica pa, da je to še zmeraj njihova parcela, čeprav je ni imela vpisane v zemljiškem li- stu, češ tu mora biti pomota. Stvari niso mogli rešiti in so se dogovorili, da bodo lastništvo naknadno ugotovili, pot pa bo šla tudi prek te parcele, ker sta oba na to pristala. Toš Iz bistriške občine Zamegljene perspektive Letošnje leto predstavlja pre- lomnico v kmetijski proizvodnji, predvsem pa v proizvodnji ži- vinoreje. Do sedaj smo namreč v zadnjih letih intenzivno po- speševali živinorejo. V minulem obdobju smo jo tudi uspešno prodajali, čeprav nismo imeli fiksno sklenjenih pogodb s tr- žiščem. Takšna malomarnost pa se nam je v letošnjem letu v polni meri maščevala. Ne samo v bistriški občini, ampak po vsej državi je zaradi visokih prelevmanov ob izvozu mesa na italijansko tržišče prodaja za- stala. Ker ni nihče pričakoval takšnega razvoja italijanske uvozne politike, nismo iskali drugega kupca. Tako mora se- daj naš kmet in pa zadruga plačevati davek naši okoreli zu- nanji izvozni trgovini s kmetij- skimi pridelki. Ob takšnem stanju so se naj- prej zamislili kmetje, zadruga, glas je prišel do občine, med vse družbenopolitične faktorje, šel pa je tudi naprej, do republike in zveze. Razprave so tekle sem in tja in danes lahko že pogle- damo prve sadove. Občina je razpravljala o tem hudem sta- nju na svoji skupščini. Sociali- stična zveza je ustanovila sek- cijo za kmetijstvo, pri zvezi pa so se zmenili, da bodo reševali izvozno politiko načrtno in per- spektivno, tako da bodo živino- rejci imeli zagotovljeno tržišče in odkupno ceno za svoje proiz- vode. Takšne so perspektive, toda vprašanje je, kaj storiti danes? Danes odkupujejo živino po ta- ko nizkih cenah, da proizvajalec še zdaleč nima plačanega svoje- ga dela. Zaradi tega so vse po- gostejši črni zakoli. Poleg tega je močno prizadela kmeta tudi letošnja suša, ponekod pa sta svoje naredila toča in mraz. Ško- do, ki je nastala zaradi vremen- skih neprilik, bo občina upošte- vala pri odmeri davka. Kmetova rešitev pa ni samo v teh »injekcijah«, ampak v gene- ralni rešitvi kmetovega stanja, v investicijah, v kooperaciji, to- rej v kompleksnem kmetijstvu in v dolgoročni, načrtni odkupo- valni zagotovljenosti kmetovih viškov. Cez noč pa tega stanja ne bo mogoče urediti, zato bo moral tudi kmet pokazati malo strpnosti, čeprav ga razen ob- veznih dajatev težimo še z raz- nimi občinskimi in krajevnimi samoprispevki. -b stran 3 TEDNIK — petek, 2. avgusta 1968 Stran 3 KK l^uj, obrat za koaperacijo sredi leta Urejeno poslovanfe Obravnava polletnega perio- dičnega obračuna za letošnje le- ^Q je bila osrednja točka skup- pega sestanka članov ZK in sin- dikalnega odbora obrata za ko- operacijo. Iz poročila računovodje Rudi- ja Mlakarja je bilo razvidno, da je kolektiv z dobro organizacijo dela, ki so jo uvedli, in s po- žrtvovalnostjo, saj so mnogi de- jali za 80-odstotne plače, poslo- vanje obrata tako izboljšal, da pimajo več težav z izgubo in osebnimi dohodki, ki bodo odslej jOO-odstotni. Razmišljajo tudi, Icako bi vsaj delno nadomestili nepopolne dohodke delavcev, predvsem so mišljeni oni iz tr- govskih poslovalnic. Predvsem je dobro poslovala trgovina, ki je »pokrila« slabosti iz proizvod- [jje (živinoreja), katere rentabil- nost pa v bodoče ni ogrožena, poravnati so morali tudi precej neporavnanih računov iz pretek- lih let. Videz je, da postaja obrat vedno močnejša trgovska organizacija z vsemi kmetijski- nii pridelki, reprodukcijskim in drugim materialom. Da ne bodo pozabili na kmeta in na koope- racijo, za katero je obrat usta- novljen, je bilo razbrati iz be- sed Milana Korena, direktorja obrata, ki je med drugim dejal, da je bilo najprej potrebno ure- diti poslovanje, skratka, napra- viti red v »hiši«. »V bodoče mo- ramo usposobiti trgovino. Ker nam zmanjkuje zdaj tega zdaj onega pridelka, moramo koope- •acijsko proizvodnjo kvalitetnih n iskanih pridelkov dobro orga- nizirati. Trgovske organizacije, g katerimi se že dogovarjamo, so pripravljene skleniti z obratom pridelovalne in odkupne pogod- be, po katerih bi zagotovile od- kupne cene in dale začetna sred- stva za pridelovanje. Kmetom bi morali dati predvsem kvali- tetna semena in drug potreben reprodukcijski material. Tako bi imeli kmetovalci korist od za-; iruge,« je dejal Milan Koren. F. Prelog je na podatek, da )dkup še ni bil dosežen po pla- lu, dejal, da glavna sezona od- cupa prihaja. Med drugim je jonovno opozoril na kvaliteto, ji jo zahteva današnje tržišče. ; M. Soštarič je pripomnil, da 'Ntdo odkupovali le pridelke, ki Jih bodo lahko prodali. Obrat m more prodajati z izgubo. V razpravi so ugotavljali, da pri nakupu in prodaji krompir- ja ne bo težav, kajti ta je letos kar kvaliteten. Predvsem je manj merkurja, ki ga tržišče za- vrača. Zaskrbljujoča pa sta od- kvtp in prodaja sadja. Predelo- valci industrijskega sadja že imajo ponudbe obrata, ki je po- nudil milijon in pol kg industrij- skega sadja. Predvsem je dobra letina v Slovenskih goricah. V prihodnjih dneh bodo s prede- lovalci sadja sklenili pogodbe. Ugotavljali so žalostno stanje sadovnjakov, predvsem v Halo- zah in Slovenskih goricah, ki so potrebni temeljite obnove. Sad- je s plantaž, ki jih imamo v dr- žavi, je premočna konkurenca, tržišče pa zahteva kvaliteto. Ugotavljali so, da bi bilo dobro s sredstvi za obnovo vinogradov v Halozah obnavljati tudi sa- dovnjake. Med drugim so ugotavljali tu- di, da je četrtina trgovskih po- slovalnic potrebna temeljite ob- nove. Maloprodaja je proti pri- čakovanju precej presegla plan. Tone Taciga, sekretar OO zk, je spregovoril tudi o nalogah ko- munistov v obratu. Predvsem pa je poudaril potrebo po boljšem informiranju vseh članov obra- ta o poslovanju celotnega kom- binata. Dogovorili so se tudi o skup- nem sindikalnem izletu. zr Ptujska tiskarna Ptuj Jadranska 17 Tiskamo, vežemo, predelujemo karton kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Ob občinskem prazniku želimo občanom mnogo nadaljnjih uspehov. Iz beležnice bistriškega veterinarskega inšpektorja: črni zakol se ne izpiaoa Bistriška občina je pretežno kmetijska, to se pravi, da je močno zastopana tudi živinore- ja. Zaradi tega me je zanimalo, kako privatni in tudi družbeni sektor izvršujeta predpise na tem področju. Veterinarski in- špektor Avgust Kocjan mi je bil prijazen sogovornik. — Kakšen namen ima vaše delo? Moje najvažnejše delo je nadzor oziroma skrb za preven- tivo nad živalskimi kužnimi obolenji. Sem spada tudi nad- zor nad živili živalskega izvora, nadzor nad prometom živine in mesa, nadzor nad dogoni, sejmi in podobnim. — Kako vam je uspelo upravljati vaše delo v prvi po- lovici letošnjega leta in kako so bila upoštevana vaša opozo- rila? Moram reči, da v letošnji pr- vi polovici leta ni bilo posebnih obolenj. Vzrok temu je tudi uspešna zaščita. Opravili smo preventivno cepljenje svinj pred rdečico, po želji lastnikov pa tudi pred kugo. Bilo je tudi obvezno cepljenje psov proti steklini. Dogajalo se je, da so lastniki zatajili drugega psa, ki ga je morala nato naša služba iskati in ubiti. V družbenem sektorju smo skoraj vso govejo živino zaščitili pred slinavko in parkljevko. Letos bomo tuber- kulinizirali vse govedo v ob- čini. — In trenutna akcija? V zadnjem tednu je zbolelo oziroma se okužilo s kužnim kašljem več kot trideset konj v občini. Izgledi so, da se bo ta virusna bolezen razširila, ker razsaja trenutno po vsej Slove- niji. Hude posledice tega obo- lenja so v primeru, da dobi konj pljučnico, kar mu lahko povzroči trajne posledice. Zato bi bilo najbolje, da bi lastniki konj čimprej prijavili obolenje svojih konj. — Kaj pa »črni zakoli« ali so na območju občine pogosti? Ne morem reči. da je črno klanje pogosto, je pa nekaj pri- merov, ki jih odkrivamo s po- močjo organov javne varnosti. Kazni so zelo stroge, ker se lastniku odvzame meso, razen tega pa ga čaka tudi denarna kazen od 700 do 1000 dinarjev. Vsekakor se kmetom takšen za- kol ne izplača, saj dobijo za meso manj denarja, kot bi ga dobili s prodajo klavnici. — Kakšen poseben primer? Poseben primer so rejci če- bel. Ti prihajajo na pašo tudi iz drugih občin, predvsem iz ptujske, ormoške in murskoso- boške. Tako trenutno v obči- ni prece^ čebelarjev, ki pasejo čebele. niF,n pa prijavili razto- varjanja. Zaradi tega bom pri- rnoran narediti več prijav, ker se lahko dogodi, da so čebele iz omenjenih krajev okužene. Ob koncu razgovora je Av- p.ust Kocjan dodal, da je nji- hovo delo precej naporno in da bi bilo treba kadrovsko zasedbo te .službe povečati. -b Gradbeno podjetje „Drava" Ptuj Izvajamo vsa gradbena in adaptacijska dela. Ob občinskem prazniku Čestitamo vsem občanom ptujske občine. Vsem skupaj, posebno še poslovnim partnerjem, želimo veliko uspehov. Trgovsko podjetje »Potrošnik - Izbira« Lenart %Je to izJcoriščanfe vajencev? Podjetje ima 48 redno zaposle- nih delavcev. Poleg tega pa ima vsako leto v uku od 30 do 50 va- jencev, s katerimi ima sklenje- ne štipendijske pogodbe. Teh vajencev pa po končanem uku ne morejo zaposliti v svo- jem podjetju, ampak le tu in tam katerega in sicer takrat, če povečajo obseg poslovanja ali pa če kdo iz podjetja iz kakr- šnih koli vzrokov odide. Tega pa je pri tako majhnem podjetju zelo malo. Tako si morajo izu- čeni trgovski pomočniki iskati zaposlitev izven podjetja Do se- daj so še vsi zaposlitev našli, v glavnem v Mariboru. Ker nekateri namigujejo, dru- gi pa tudi precej odkrito pove- do, da se jim zdi, da je to sta- nje v nekem smislu izkorišča- nje vajencev, je vodstvo podjet- ja precej v dilemi, ali naj še naprej jemlje vajence ali ne. Trenutno imajo v uku 30 va- jencev. Imajo pa tudi 25 novih prošenj, katerih pa še niso ob- ravnavali. Poleg tega pa še pri- hajajo nove prošnje. Podjetju se očita predvsem, da pride na enega zaposlenega en vajenec in da vajenci tudi ustvarjajo dohodek za zaposle- ne, ker štipendija ne znese to- liko, kot vajenec ustvari. Ce enostransko in poenostavljeno gledamo, se nam na prvi pogled zdi, da je res tako. Vendar je treba stvari vsestransko obrav- navati in šele nato iz tega po- tegniti zaključek, tako so mi po- vedali pri podjetju. V uk jemljejo samo socialno ogrožene in sicer take, ki nimajo možnosti, da bi se lahko vklju- čili kam drugam v uk ali pa da bi se šolali naprej. V kolikor ne bi vzeli vajencev, bi za nadome- stilo lahko zaposlili kvečjemu enega trgovskega pomočnika na- mesto desetih vajencev. Se pra- vi, da nimajo vajencev zato, da nadomeščajo z njimi trgovske pomočnike, ampak zato, da rešu- jejo socialne probleme posamez- nikov. Starši teh vajencev so ze- lo zadovoljni, da so vsaj na ta način rešili problem. Vajenci so v prvem in drugem letu tudi za- dovoljni, šele v tretjem letu ne- koliko negodujejo, ker se bojijo, ali bodo dobili zaposlitev ali ne. Podjetje bi v istem obsegi^ prometa izhajalo z veliko manj- šim številom vajencev, zato se zastavlja vprašanje: ali naj ne vzamejo v uk takšnega števila vajencev in se s tem izognejo očitkom ali pa naj Se naprej jemljejo vajence in se izpostav- ljajo očitkom. Verjetno bo bolje naprej je- mati vajence v uk, pa čeprav za ceno očitkov, kajti s tem po- magajo prenekateri družini vsaj delno ublažiti socialne razmere, marsikateremu mladincu pa, da si bo kot izučen trgovski pomoč- nik lažje našel zaposlitev, sicer pa bi mogoče ostal nekvalifici- ran delavec in še to morda ne- zaposlen. Seveda se nekateri s takim mišljenjem ne bodo strinjali. Ce imajo boljšo rešitev, na dan z njo. Toš Avtobusni promet Manbor poslovalnica Ptuj čestita občanom ptujske občine ob občinskem prazniku, 8. avgusta Obvešča, da vozijo avtobusi podjetja redno na progi Ptuj —Gradec—Ptuj, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek. Odhod iz Ptuja je 4-b 13.30, prihod v Gradec ob 16. uri; odhod iz Gradca ob 19. uri, prihod v Ptuj ob 21.40. Zadružni dom v Benediktu dograjen Potrebno je bilo celih 20 let Vrli Benedičarji so se prav tako kot v marsikateri sloven- ski vasi odločili pred dvajsetimi leti zgraditi zadružni dom. Ta- krat verjetno še na misel ni pri- šlo nikomur, da bo preteklo dvajset let, preden bo dograjen. Zadružni dom v Benediktu so pričeli graditi leta 1948, v istem letu so ga spravili pod streho in s tem se je tudi končalo. Stav- ba je potem nedograjena same- vala leta in leta. Večkrat ni ime- la niti pravega lastnika niti se je kdo za lastništvo potegoval, kajti potrebno je bilo še precej denarja, da bi stavbo dogradili, tega pa ni imel nihče. Benedi- čarji so stalno želeli, da bi naj stavbo dogradili, saj so potre- bovali stanovanja za učitelje, pa tudi trgovina bi se naj preselila v nove prostore. Dolga leta je bila ta zgradba predmet razpra- ve na marsikaterem sestanku v Benediktu. Končno so iz sklada za stanovanjsko izgradnjo v le- tu 1965 odobrili toliko sred.stev, da so uredili stanovanja za uči- telje. Stanovanja so bila vselji- va v letu 1966. Spodnji prosto- ri, ki so bili namenjeni za tr- govski lokal, pa so morali poča- kati na dvajsetletnico pričetka gradnje, da laodo končno ureje- ni. Toš Po dvajsetih letih ... Veronika Dolenc iz Medvede v Majšperku so 25. julija 1.1. pokopali Veroniko Dolenc iz Medvede. Ob odprtem grobu se je poslovila od pokojnice Zenka Sagadin ki jo je orisala kot za- vedno slovensko ženo in mater, ki se je v letu 1942 pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in je mnogo žrtvovala za zmago osvobodilnih sil. Naj ji bo lahka svobodna domača gruda! Rekreacijski ceoiter ob gradiškem jezeru v lanskem letu je pod Gradi- ščem bilo narejeno v sklopu melioracije Pesnice 52 ha veliko umetno jezero. Okolje tega jeze- ra je zelo prijetno, zato je go- stinsko podjetje Grozd v Lenar- tu vložilo prošnjo za dodelitev lokacije za ureditev nekaterih turističnih objektov. Menda se tudi nekateri privatni gostilni- čarji zanimajo, da bi tam posta- vili objekte za rekreacijo. Ob- činska skupščina Lenart je v ta namen sklenila pogodbo z zavo- dom za urbanizem v Mariboru, da izdela ureditveni načrt za re- kreacijsko cono Gradišče. Zavod za urbanizem se je naloge takoj lotil in lahko pričakujemo, da bo ureditveni načrt v najkrajšem času izdelan. Ali bo center v kratkem času tudi dograjen, trenutno še ne more nihče povedati. Jezero sa- mo pa že sedaj služi za rekrea- cijo, saj je na njem že nekaj čolnov. Toš Sodnik: »Ali ste morda v so- rodu z obsojencem?« Priča: »Ne!« Obtoženec: »Ni res, gospod sodnik! Ze deset let je moj vin- ski brat!« Trgovsko podjetje MERKUR Ptuj v naših trgovinah: Veleblagovnica, Dom, Tehnika, Oprema, Zvezda, Biserka, Ideal nudimo kvalitetno blago renomi- ranih proizvajalcev. Ob občinskem prazniku čestitamo vsem občanom ptujske občine. Ormoška trgovina in potrošniki Na eni izmed zadnjih sej 'kupščine občine Ormož je bila ^^gu«.ta 1%8 Ptuj, Ormož in sosedni kraji no teievizijskili zaslonili 14 km f^ima za televizijo Zadnja leta televizijske gle- dalce iz Ptuja, Ormoža in okoli- ce vse češče veselo presenečajo oddaje iz omenjenih krajev. Da so v oddajah prikazani omenje- ni kraji, tamkajšnji prebivalci, njihovo delo, uspehi itd. se mo- rajo zahvaliti predvsem neumor- nemu Vladu Sercu iz Kidričeve- ga, ki snema za ljubljansko te- levizijo omenjene oddaje. Zad- nje čase ne zbuja pozornosti sa- mo s filmsko kamero ob raznih dogodkih, ampak tudi s svojim avtomobilom na tri kolesa. Rade volje je pristal na pogovor za bralce Tednika. Najprej smo ga povprašali o njegovem delu s kamero. »Fotografiranje je moj hobi že od 1945 leta. V povojnih letih ni imel vsakdo fotografskega aparata kot danes. Zanj si takrat potreboval neke vrste »orožni list«. Tudi fotomaterial je bilo zelo težko dobiti. To so bili hu- di časi za fotoamaterje. Prvi fo- toaparat sem si sam izdelal. Optiko sem napravil iz očal. Sli- ka seveda ni bila najboljša. Po- zneje so se pričele fotosekcije in tečaji. Glede materiala in foto- aparatov je šlo na bolje. Prvi film sem posnel z vojaško ka- mero 1949. leta v Mariboru na nekem mitingu, ki so bili tedaj zelo pogosti.« — Kako ste se uveljavili pri ljubljanski televiziji? »Pred štirimi leti sem začutil potrebo, da bi tudi te kraje mo- rali predstaviti slovenski in šir- ši javnosti. Po preizkušnji, ki sem jo moral opraviti s filmskim materialom, me je ljubljanska televizija vzela za dopisnika. Spominjam se še prve oddaje, ki sem jo posnel, in ki so jo dali na televizijski spored. Oddaja je bila z občnega zbora Aerokluba v Moškajncih. V preteklih štirih letih sem za televizijo posnel.že 14 km filma. Gledalci se prav gotovo spominjajo televizijskih oddaj o rancariji, o kurentova- nju, črne table in podobnega. Posebno veselje imam predsta- viti majhnega človeka z dežele, vaške posebneže, ki znajo obli- kovati določene stvari ali pa imajo kakšne druge sposobnosti. Zal ne poznam vseh teh ljudi v teh krajih, niti tistih, ki morda imajo kakšne dragocenosti. Vse te bi rad predstavil na televiziji. Vse. ki se ukvarjajo s stvarmi, ali jih pa imajo, prosim, da spo- ročijo to uredništvu Tednika. Na kratko naj opišejo, s čim se bavijo, ali kaj imajo, in obiskal jih bom še z novinarji drugih časopisov. Pričakoval sem tudi, da bod politični delavci sklicali več se- stankov, kjer bi se z novinarji dogovorili o planu dela.« — Katere oddaje trenutno pri- pravljate? »Pripravljam material in gra- divo za občinski praznik, o ka- terem bo posebna oddaja, o tu- rizmu v teh krajih in podobno.« Pa še o pozornosti vzbujajo- čem avtomobilu. .Jc na tri ko- lesa. Vanj se vstopa od zgoraj, tako da sc odpre cela streha. Šo- fer sedi za neke vrste letalskim volanom, sopotnik pa za njim. Ko se pelješ v njem, imaš ob- čutek, kot da se voziš v letalu. Streha je namreč prozorna, hi- trost pa razvije do 110 km na uro. O avtomobilu se je pošalil: »Avtomobil ima 4 kolesa. Četr- to je rezervno. Z avtomobilom na tri kolesa sem dokazal, da stari pregovor, ki pravi, da jc peto kolo odveč, vedno ne drži. Večkrat je odveč že četrto. Na 100 km porabi ,3,7 1 goriva, kar je primerno mojemu honorarju. Je zelo pripraven za moje delo.« Z. R. VXADO SERC, dopisnik ljubljanske televizije za ptujsko območje ZrVILSKA INDUSTRIJA PETOVIIl PTUJ Iz bogatega sortimenta izdelkov priporočamo najkvalitet- nejše: IVIartin-brandy-special domači, nov izdelek — sre- brna medalja; pelinkovec, nagrajen z zlato medaljo; na> ravno oranžado in ostale izdelke. Kolektiv podjetja želi, da bi kvalitetne pijače pripomogle k prijetnejšemu praznovanju občinskega praznika. S seje SO S^ov. Bistrica Obvezno flourografiranie Na seji skupščine občine, ki je bila v četrtek, 25. julija, so razen razprave o kmetijstvu in o novem delovnem času sprejeli tudi več odlokov. Tako je bil sprejet odlok o prenehanju veljavnosti odloka o obrestnih merah za obresti poslovnega sklada gospodarskih organizacij komunalne dejavno- sti, gostinske dejavnosti, dejav- nosti turističnega posredovanja in dejavnosti storitvene obrti v bistriški občini. Posebej pa je tekla razprava o novih cenah storitev krajevne skupnosti Slovenska Bistrica na pokopališču. Določene so bile tu- di nove cene, ki so v primerjavi precej nižje od mariborskih, ra- zen tega pa so sprejeli tudi novo razdelitev krajev, ki pripadajo določenim pokopališčem. Skupščina občine se je tudi strinjala z imenovanjem grad- benega odbora, ki bo skrbel za izvajanje del pri razširitvi šol- skega prostora v bistriški obči- ni. Na seji je bilo povedano, da je republiška temeljna izobraže- valna skupnost že odobrila 700.000 dinarjev kredita za ob- novo šole v Makolah, ki se bo začela že v letošnjem letu. Med razpravo o šoli .so odborniki tudi razpravljali, zakaj Avgust Vid- mar še ni prevzel ravnateljstva na osnovni šoli v Spodnji Pol- skavi, kjer so ga izvolili že v lanskem letu za ravnatelja. Po- jasnilo, da je problem samo sta- novanje, nekaterih odbornikov ni zadovoljilo, zato so padle pri- pombe, da so v zadnjem času na tej šoli sprejeli nov tarifni pra- vilnik, ki nikakor ne stimulira ravnatelja in da je to tudi vzrok, da še Avgust Vidmar ne oprav- lja dela ravnatelja v Spodnji Polskavi. Po mnenju najbolj pe- simističnih odbornikov se v bi- striški občini pričakuje nova afera o ravnatelju, kot da zadnja z ravnateljem na bistriški osnovni šoli ni bila dovolj. Ob koncu seje so odborniki sprejeli tudi odlok o fluorogra- firanju, ki bo obvezno za vse starejše od 25 let, medtem ko se bodo mlajši lahko udeležili flu- orografiranja prostovoljno. -b OBČINA oftmi „Sem bilje živ..; Ko sem v ponedeljek obiskal Ormož, me je presenetila ne- vsakdanja živahnost in pospe- šen utrip življenja, ki ga je bilo čutiti v mestu. Na ulici je bilo mnogo ljudi, ki so nosili s se- boj najrazličnejšo prtljago. Nji- hov cilj jc bila ozka ulica, kjer je bil pravi sejmski živ-žav. Kaj hitro sem lahko uganil, da je bil ta dan v Ormožu že tradici- onalni »Jakobov sejem«, ki je privabil od blizu in od daleč šte- vilne kramarje, nakupovalce in seveda tudi take, ki so prišli past na sejem samo svoje oči. Prav tej zadnji skupini rado- vednih gledalcev sem se pridru- žil tudi jaz. Čeprav sem vedel, da ne bom nič kupil, sem se ustavljal pri posameznih stojni- cah in se zanimal za nekatere predmete ter za njihove cene. Tu se mi je pridružil še BOJAN OBERCKAL, učitelj iz Ormoža, s katerim sva po dolgem in po- čez prekontrolirala to nevsakda- nje ormoško tržišče. Najprej sva se ustavila pri lončarju FRANCU PLOHLU iz Hranjigovec, ki je prodajal naj- različnejše lončarske izdelke. Se posebej vabljive so bile njegov, okrasne cvetlične vaze, ki ^ kvaliteti izdelave in posebni ni ansi kovinske barve še posob^ privabljale gledalce kakor tud resne kupce. Povedal mi je, (j, z uspehom prodaje ta dan ni l posebno zadovoljen. Ljudje želeli še marsikaj kupiti, Ov. i bi čutili »suše« v denaniiq glede na visoki datum v mcs( cu. Z lončarskim poklicem i ukvarja že okrog 20 let. Izkup ček ni kdovc kako velik, toda i je njegov poklic, od katerega s Izrezi vi j a. Lončeno posodo vedn bolj izpodrivata plastična in kc vinska posoda. Treba je plača: tudi davek, ki ni majhen, in tr« ba je živeti, je ob koncu razgo vora poudaril pinjazni lonca Franc Plohi iz Hranjigovec pi Tomažu. Ko smo se poslovili, m je stisnil v roko za spomin ma; hen okrasni vrč iz črr^e gline ii že postregel kmečki ženici, kij prišla izbirat skledo za pečen; prleških gibanic. Za trenutek sem se ustavil: pri STANKU LJUBECU, kroj; ču iz Ptuja, ki je v svoje majhnem paviljonu prodaj najrazličnejšo konfekcijo, ki bila narejena v njegovi dela niči na Mariborski cesti 38 Ptuju. Tudi on mi.je poved da ta dan ni imel najboljše prometa. Pravi, da so polet sejmi bolj revni in da veli več proda na spomladanskih jesenskih sejmih. Poleg tega, doma izdeluje po meri vse m ste moške, ženske in otroš konfekcije, ima na ptujski ti niči vsakodnevno na zalogi n; različnejše krojaške izdelke zmernih cenah. Pri prodaji t pomaga 13-letna hčerka Na( ki je zelo zgovorna in trgovka pravem pomenu besede STAl KO LJUBEČ je redni naroču našega lista in pravi, da ga zanimanjem prebira. Se posel mu ugaja rezerviran kotiček prleškega Lujzeka. Bralcf Tednika priporoča svoje kva tetne krojaške storitve. Za nekaj časa sem se usta' še pri ANI PETERSiC, kme( ženici iz Dornave, ki je proc jala najrazličnejšo scmenje. 1 nančni izkupiček na ormošl« sejmu jo je razočaral. Sicer je sama rekla, da ta letni ' ni sezona za njen »k.šeft«. Z i jenjem semen se ukvarja že malih nog. S pridelovanjem veliko dela, toda včasih se^ tudi izplača. Treba je plač davek in pokriti vse druge vss danje izdatke. Iz zemlje je t' ba izsiliti maksimum možnih ^ hodkov in ceniti njen še t3 majhen in neznaten plod, ^ so njena semena. Se marsikaj bi lahko zabeli li iz tega sejmskega vrv^ Prodajalci so tožili nad sl3 prodajo — kupci pa nad vii kim datumom v mesecu in ^ sušo v svojih denarnicah. P.S.: Naj mi gospe iz PtiJ; ki sta na tem sejmu prodal stara oblačila, ne zamerita, če koncu tega sejmskega zaP omenim še njiju. To sta mi p' povedali, sicer pa njunih in priimkov ne bom izdal- Na sejmišču je bilo mnogo ljudi, vendar malo rodnih kupcj Kolektiv Živinorejsko - veterinarsliega zavoda PTUJ čestita občanom ptujske občine k prazniku 8. avgusta. Skrbel bo še za hitrejši razvoj živinoreje v ptujski občini. GOSTINSKO PODJETJE Haloški biser PTUJ čestita občanom ob občinskem prazniku. Obiščite naše obrate, dobro boste postrežcni. Hotel Poetovio, Grajska restavracija. Pri Ribiču, Pri Ro- ziki. Pri Grozdu, Pri pošti. Pri trgu. Okrepčevalnica Evro- pa, Restavracija Kidričevo, Turist, Novi svet. Solidno boste postrežcni tudi v okoliških obratih. Sestanek na Boču v nedeljo je bil na Boču v Planinskem domu koordinacij- ski sestanek mladinskih odsekov planinskega društva Maribor. Na njem so pregledali delo ter se dogovorili za nadaljnje akcije. Za naslednji sestanek so si izbrali kočo pri Treh kraljih. Sestanek bo septembra. Tovarno volnen h izdelkov Majšperk Ob občinskem prazniku čestita kolektiv tovarne vsem ob- čanom. Kupujte priznane izdelke majšperške tovarne, ki zado- voljujejo slehernega potrošnika. Poskrbimo, da nam bo lepše! Kadar živimo v tepo urejenem okolju, smo navadno vsi ljudje srečni. Veseli in zadovoljni smo, saj pravimo, da pomeni lepa oko- lica pol življenja. Mnogi ljudje znajo marsikaj povedati o lepem, tudi kritizirati znajo, če vidijo kaj grdega aH neprimernega. Ko pa včasih nehote bežno po- gledaš po dvoriščih, v veže, na stopnišča ali v skupne prostore ptujskih stanovalcev, se mnogo- krat vprašaš: ali stanujejo tukaj 7-aši ljudje, tisti, o katerih toliko pišemo in govorimo ter jim daje- mo toliko pravic? Poglejmo nekatere hiše in glav- ne vhode! Marsikje so vrata raz- bita, polna prahu in pajčevine, ni- so zaprta ne ponoči ne podnevi, da lahko vstopi vsakdo in ob vsaki uri. Posode za smeti te pozdravijo, ko še niti ne vstopiš v vežo, vedno so polne in okrog njih ležijo kupi več mesecev starih odpadkov. Na umazanih stenah se vidijo sledovi namernega uničevanja, stopnišča so verjetno redkokdaj pometena in najbrž nikoli poribana. Vsepo- vsod napisi in imena vseh vrst. Stopnišča so zvečer redkokdaj raz- svetljena, ker se prav tukaj naj- raje pokvari električno stikalo ali vod in se najraje razbijejo žarnice. Dvorišča so poglavje zase. Ta so last vseh stanovalcev. Naša so! Za- to tam tudi pridno zlagamo drva in jih puščamo po več mesecev, saj mora imeti dober gospodar za- loge za več let. Na dvorišča zlaga- mo tudi star odpadni material, ne- uporabne zaboje in škatle, skratka vse, kar je odveč. Vse to lepo po- krijemo s staro, rjavo pločevino ali z neuporabnimi vrati. Tako lah- ko vse skupaj stoji na dvorišču več let in pogled na vso to kramo nam krajša čas. Poglejmo v skupne prostore v hiši: v kleti, v pralnice, na pod- strešja, ponekod tudi v skupne sa- nitarije. To je prav zares poglavje zase. Tu se pokaže naša visoka srčna kultura s katero se tako ra- di hvalimo tam, kjer nas ne po- znajo. V teh skupnih prostorih si po- samezniki lastijo vse, nekateri za- to, ker so že pred drugimi tukaj stanovali, nekateri pa imajo veli- ke govorne sposobnosti in zato tudi večje pravice. Tako nekateri zaklepajo veliko klet, saj lahko spravijo drugi ozimnico v spalnico pod posteljo. Oh, ti skupni prostori! Koliko prepirov in koliko pravic je ob njih! In kakšen je odnos do naše imo- vine? Sami jo uporabljamo in na- še družine. Zato ne zapiramo oken in vrat, ne zaščitimo vodo- vodnih pip pred mrazom, — potem pa vode ni, ali pa ob odjugi — preveč. Krio za to je seveda nek- do drugi in hudo ga obsojamo, tako hudo, da nekateri celo ver- jamejo. Ko sem gledal nekatere naše kise, sem se vprašal, zakaj ni ta- ko, kot govorimo in kakršne se kažemo. Poskusimo napraviti vsak samo malo. pa bo res tako lepo. Napak, ki jih vidimo pri sosedu, ne delajmo še mi, pa bo vsem lep- še, KU LEKARNA Ptuj Delovni kolektiv lekarne čestita vsem občanom ob občin- skem prazniku ter želi prijetno praznovanje. Tudi v bodoče zagotavlja kvalitetna zdravila. Zastava je obležala za železjem Krajevna organizacija Zveze združenj borcev v Juršincih je 21. julija kljub slabemu vreme- nu priredila uspelo proslavo za dan vstaje. Pred obnovljeno ploščo so borci s Polenšaka po- ložili lep venec živih rož, živ spomin na tiste, ki so dali svo- ja življenja za svobodo. Borci s Polenšaka žele tudi padlim borcem v Bratislavcih namestiti ploščo in bodo to tu- di storili, če bodo dobili kakšno pomoč. Kmalu bo minilo četrt stoletja, odlvar so utihnili topo- vi in smo zmagovito končali na- rodnoosvobodilni boj ter kreni- li na pot socialistične preobraz- be naše družbe, vendar se .še nismo oddolžili vsem padlim, ki so dali življenja za to, kar da- nes imamo. Pri tem nas gotovo ne bo pod- prla lastnica hiše, v kateri je pošta in pisarna krajevnega urada, ker nam je dvakrat od- nesla zastavo z okna v nadstrop- ju in jo nazadnje stlačila za že- lez je poštnega okna, češ da nje nič ne briga praznik in da na njeni hiši ne sme biti zastava. Nič nista pomagala svarilo in ponovna namestitev zastave; za- stava je obležala za železjem. M. B. stran ^ TEDNIK — petek, 2. avgusla 1968 Stran 5 fine Kramar iz Ormoža Tudi kovina lahko izraža življeiife Kot iz dneva v dan spozna- vam, je Ormož mestece, ki skri- va med svojimi prebivalci svoje- vrstne umetnike amaterje, ki najdejo poleg svojega rednega dela še vedno dovolj prostega časa za svojega konjička. To so ljudje, ki živijo med nami, v paši sredini, skratka znanci iz sosedne ulice, kot bi jim lahko tutli rekli. Slikarja amaterja Pojana Oberčkala smo vam prt.il nedavnim v našem listu že predstavili. Tokrat vam pred- stavljamo še enega ormoškega umetnika, in sicer amaterja Ti- nelii Kramarja, skupinovodjo v enem izmed oddelkov tovarne »Jože Kerenčič« iz Ormoža. Ko sva ga z Bojanom v pone- deljek obiskala v njegovem od- delku, kjer izdelujejo nože, je po kratkem prepričevanju pri- stal za kratek razgovor. Tine Kramar ]e pravzaprav svojevrsten umetnik amater, ki se ukvarja z rezbarstvom in umetniško obdelavo kovin, tu in tam pa tudi s slikarstvom. Nje- gov vzornik je naš znani umet- nik Slavko Tihcc. Tinetov pred- met obdelave in ustvarjanja sta predvsem baker in aluminij, ki ju po svoje obdeluje in vn^ša v navidezno hladno in mrtvo kovino utrip vsakodnevnega živ- ljenja. S tem svojim priljubljenim konjičkom se je pričel ukvarjati že kot otrok. Kot pravi, so ga že kot otroka vedno pritegovale barve in oblike in zato najbrž ni čudno. Če je začel že takrat s prvimi poskusi, da bi spoznal njihov zanj tako skrivnostni svet. Največ tovrstne pobude in tudi ustvarjanja mu je nudil čas, ko je služil vojaščino v Pu- Iju. Leta 1953 je narisal za zna- menito areno v Pulju 8X6m veliko sliko maršala Tita v mor- nariški uniformi, ki mu je, kot pravi, zelo uspela in prinesla Tine Kramar pozneje tudi dva zaporedna na- gradna dopusta. Ko je etiopski cesar Haile Selassie obiskal na- šo državo, je kot vojak pisal in risal pozdravne transparente, s katerimi je obiskovalca pozneje pozdravil praznično okrašen Pulj. Izdelal je že precej športnih pokalov in spominskih plaket. Lansko leto je izdelal tudi ba- krorez z motivom jeruzalemskih goric, ki so ga Ormožanci po- klonili občini Varaždin v tednu bratstva in prijateljstva. Mnogo svojih del je poklonil svojim znancem in prijateljem. Do se- daj še ni sodeloval na nobeni razstavi, vendar pa pravi, da bo to poskusil v prihodnjem letu. Pred nedavnim sta z ženo ku- pila hišo, za katero pravi, da jo bo v celoti opremil s svojimi motivi in idejami. Pred seboj ima še mnogo načrtov. Izdelal si je že idejni osnutek za bakrorez ormcškega gradu in za izdelavo vinskega trsa v naravni veliko- sti. Pred prihodom v Ormož je bil zaposlen v tovarni avtomobilov in motorjev v Mariboru, kjer je prav tako sorazmeroma veliko ustvarjal. Bil je tudi dolgoletni trener nogometašev mariborske- ga nogometnega kluba Kovinar ter režiser in aktivni dramski delavec. Kot poudarja Tine, tre- nutno zaradi urejanja hiše za vse to nima časa. Ko si bo ure- dil svoje družinsko gnezdeče, bo poskušal najti za vse te svoje konjičke zopet dovolj prostega časa, ki ga bo posvetil svoji umetniški ustvarjalni žilici. Na- merava si urediti majhen ate- lje, v prihodnjem letu pa uspeš- no končati dopisno ekonomsko srednjo šolo ... skratka njegovi načrti so veliki, prepleteni s šte- vilnimi življenjskimi cilji. Želimo, da bi vse svoje cilje z lahkoto uresničil in ustvaril še veliko lepega. J. S. 1 AgroJranspori Plui podjetje za strojno zemeljska dela in prevozništvo • Podjetje opravlja vsa zemeljska dela pri obnovi vinogra-j dov, sadovnjakov, vsa strojna zemeljska dela pri grad-; njah. transportne storitve blaga, remont strojev. ; Občanom ptujske občine čestitamo ob občinskem prazniku.! Občiiia Slovenska Bistrica Začetek bo v Hlakolah Gradbeni odbor za ureditev materialnega stanja v bistriškem šolstvu je imel do sedaj že več rednih sej. Sprejel je tudi pro- gram, po katerem bi najprej za- čeli graditi oziroma dozidavati šoli v Makolah in v Poljčanah. Ta vest je mnoge občane raz- veselila, saj so tako dobili jasen dokaz, da bo stvar stekla in da ne bo več nepotrebnega čakanja. Posebej pa je razveseljiva vest, da je republiška temeljna izo- braževalna skupnost odobrila kredit v višini 700.000 starih di- narjev, od tega za letošnje leto za gradnjo šole v Makolah 300.000 dinarjev. Zaradi tako ugodnega razvoja situacije se bo že v avgustu začela adaptacija oziroma dozidava šole v Mako- lah. Del kredita, ki ga je skup- ščina občine dobila v letošnjem letu, je dan pod izredno ugod- nimi pogoji. Kredit bo potrebno ^odplačevati petnajst let, z dvo- ^dstotno obrestno mero. Tako bodo to dodatna sredstva k samo- prispevku. S tem se uresniču- jejo tudi obljube predsedstva občine, ko je dejalo, da bo po- izkušalo z najetimi krediti po- večati zbrana sredstva za ure- ditev šolskega prostora v bistriš- ki občini. Nekateri odborniki so na zad- nji seji skupščine občine želeli, naj bi republika sama prispeva- la del sredstev, vendar smo po besedah predsednika skupščine MIRA KOLENKA lahko zado- voljni, da smo dobili tako ugo- den kredit, ker tudi republika ne razpolaga s prevelikimi sred- stvi, razen tega pa daje repub- liška temeljna izobraževalna skupnost vsako leto precej de- narja za osnovnošolsko dejav- nost. Da bi se podrobneje seznanil z delom gradbenega odbora, sem obiskal predsednika odbora, re- publiškega poslanca FRANJA LEDINEKA, in člana odbora, načelnika oddelka za finance, BOŽA STRNADA. Res je, do sedaj je imel grad- beni odbor že več sej, na kate- rih je moral reševati uvodne formalnosti, če smo hoteli zače- ti z gradnjo. Tako smo si poiska- li najugodnejšega izvajalca, za- gotovili pa smo si že tudi grad- beni nadzor. Vsa ta dela bo iz- vajal Komuna projekt iz Ma- ribora. Za vsako posamezno de- lo pa bomo naredili razpis in po ponudbah izbrali najugodnej- šega izvajalca na posameznih šolah. Razen republiških sredstev bo- mo letos porabili za gradnjo, ozi- roma dozidavo šole v Makolah še 300.000 dinarjev, zbranih iz samoprispevka. Letos bo tako potrošenih že 600.000 dinarjev za ureditev šolskega prostora v občini. Bo tekla akcija za ureditev šolskega prostora po predvide- nem planu? Vsekakor. Akcija za ureditev šolskega prostora bo tekla po predvidenem planu. Seveda pa bo morala skupščina občine še sprejeti vrstni red gradenj, ker je do sedaj določen za najnuj- nejša primera v občini, to je za šoli v Makolah in Poljčanah, kjer se bo začela gradnja v pri- hodnjem letu. Akcija za ureditev šolskega prostora bi naj bila končana le- ta 1973, ker pa so nekatere kra- jevne skupnosti uvedle še last- ne krajevne samoprispevke, ki jih bodo realizirale še v letoš- njem letu, se bo vzporedno s tem zavleklo tudi naše delo, ven- dar upamo, da ta zakasnitev ne bo daljša od enega leta. Tako bi naj leta 1974 končali z akcijo, Ici jo bomo v mesecu avgustu za- čeli v Makolah. -b Prva luč za stari del Ptuja v preteklem tednu so delavci »Elektro« Maribor montirali pr- vo svetilko te vrste v Prešerno- vi ulici, in sicer na vogalu, kjer se odcepi Jadranska ulica. Sve- tilka'se povsem razlikuje od do- sedanjih na ptujskih ulicah. Na- pravljena je tako, da bo ustre- zala staremu delu mesta. Ptuj- čani in drugi si jo radovedno ogledujejo, posebno zvečer, ko gredo iz kina. » Prva luč za stari del mesta i Luč je nameščena na okoli ''^eter in pol dolgem železnem podstavku, ki moli iz vogala hi- ^e. Luč ima obliko starinskih '^f^i. samo da je mnogo večja. ZR Tovarna volnenih isjdelkov Majšperk, razpisuje L\0 PROSTO LCNO MESTO ZA POKLIC »KLJUČAVNIČAR« Kandidati za sprejem morajo predložiti: a) spričevalo o končani osemletki; b) zdravniško spričevalo splošne ambulante Majšperk; t) potrdilo o premoženjskem stanju staršev. I*rošnjo s prilogami je treba predložiti splošnemu sektorju (Podjetja v 1.5 dneh po razpisu. Poko|ninski zakon ni v skladu z ustavo Ugotovitev ustavnega sodišča Jugoslavije, da je temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju ne- ustaven, je nekatere presenetil. Drugi so zopet dobili zadoščenje, da njihov trud pri dokazovanju tega. ni bil zaman. Ustavno sodi- .šče je določilo, da mora zvezna skupščina uskladiti pokojninski zakon z ustavo do 1. avgusta na- slednjega leta. 2e v januarju lanskega leta je ustavno sodišče Jugoslavije spro- žilo postopek za presojo ustavno- sti temeljnega zakona o pokojnin- skem zakonu na predlog ustavne- ga sodišča Slovenije. Do takšnega predloga ustavnega sodišča Slove- nije ni prišlo nepričakovano, am- pak je bilo plod nepravilnosti, ki jih je pogojeval pokojninski sis- tem. Naj navedemo nekaj prime- rov, ki s svojo absurdnostjo ka- žejo na neusklajenost sistema. Primeri, ko prejemajo upoko- jenci do 500 dnarjev manjše po- kojnine samo zato. ker so šli v po- koj nekaj let prej. kot tisti, ki so jih nasledili na njihovem de- lovnem mestu z isto izobrazbo in delovnim stažem, so vsekakor ne- vzdržni. Ali: stapoupokojen sod- nik s 8.5 odstotki pokojninske os- nove sprejema nižjo pokojnino kot sodnik z 71 odstotki pokojnin- ske osnove. V trajanju njunega službovanja je tako sedem let raz- like, starejši pa je bil še vojak v prvi svetovni vojni, koroški borec — prostovoljec ter borec NOB. Seveda so se pojavljale nepravil- nosti tudi drugače. Takšni absur- di so upravičeno vznemirjali upo- kojence in tudi druge, ki so ve- deli, kaj jih čaka. Zahteve upokojencev po enakih pokojninah za enaka delovna me- sta in ob enakih delovnih pogo- jih, zahteva po pravičnosti in hu- manosti, predvsem, da se socialno potrebnim starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki nimajo polne pokojnne, ne krati pravica do dela ter, da se pokoj- nine enako oziroma vzporedno dvigajo z naraščanjem življenskih stroškov, so končno našle svoj od- mev tudi pri ustavnem sodišču. Se bi lahko naševali nepravil- nosti v dosedanjem pokojninskem sistemu, o vlogi posameznih re- publik v sistemu itd. Toda, ker je zakon protiustaven, razen v pr- vem delu, raje poglejmo, kaj nas čaka v naslednjem obdobju in kakšen bi naj bil nov temeljni pokojninski zakon. (Dalje prihodnjič) Končno analize dejavnosti, v letošnjem letu bodo občinski organi ptujske občine v sodelo- vanju z delovnimi organizacija- mi dokončali predlog srednje- ročnega načrta razvoja občine in izdelali podrobnejše analize tistih dejavnosti in področij, ki najbolj zaostajajo za splošnim razvojem. Posebej bo treba obravnavati in analizirati kmetijstvo ter po- ložaj zasebnih kmetijskih pro- izvajalcev in vlogo kmetijskih organizacij pri pospeševanju in širjenju kooperacijske blagovne proizvodnje. Na področju družbenih služb bo treba prvenstveno obravna- vati in zagotoviti ustreznej.še pogoje vzgojno izobraževalnih dejavnost; in nekaterih oblik dnevnega varstva otrok. zr Knjižne (Siovosti v ptujski mladinski knjižnici 1. Andersen H. Ch.: Andersenove pravljice. V Liubljani, Mladinska kn.iiga 1967. (Zlata ptica.) 2. Babica pripoveduje. (Ljubljana). Mladinska knjiga 1967. 3. Cerkovnik M.; Devet sončnih dni. (V Ljubljani), Mladinska knjiga 1967. {Cicibanova knjižnica.) 4. Ciciban bere 1958. Ljubljana, Mladinska knjiga 1968. (Cicibano- va knjižnica.) 5. Eržov P.: Konjiček Grbavfcek. Ljubljana, Mladinska knjiga 1967. 6. Grum S.: Dogodek v mestu Go- gl. v LJubljani, Mladinska knji- ga 1968. (Kondor. 102.) 7. Gogolj N. V.: Revizor. V Liub- ljani, Mladinska knjiga 1967. (kondor. 7.) 8. Grimm J. W.: Gosja pastlrica pri studencu. V Ljubliani, Mladinska knjiga 1967. (Čebelica. 114.) 9. llace M.: Povodenj. V Liubljani, Mladinska knjiga 1968, (Čebelica. 117.) 10. Hauff W.: Pravljice. V Ljubliani, Mladinska knjiga 1967. (Zlata ptica.) 11. Haggard H. R,: Salomonovi rud- niki. Llubliana, Mladinska knji- ga (1968). (Biseri.) 12. Hudales O.: Zlati krompir. Mari- bor, Obzoria 1963. (Mlada Obzor- ja. 18,) 13. Jesenin S.: Pesnil. V Liubljani, Mladinska knjiga 1367. (Kondor. 98,) 14 Jurca B.: Bell konjič. (Ljublja- na). Mladinska knjiga 1967. (Ci;^ clbanova knjižnica.) 15. Kreft B.; Celjski grofje, — Ve- lika puntarlia. Ljubljana, Mla- dinska knjiga 1967. (Kondor. 91.) 16. Kipling R.: Knjiga o džungli. (Ljubljana). Mladinska knjiga 196.3. (Bl.=;erl.) 17. Kipling R.: Druga knjiga o džun- gli. (Ljubljana), Mladinska kn,ii- ga 1967. (Biseri.) 18. kastner E.: Emil in detektivi. (V Ljubljani), Mladinska kn.nga 1968. (Knjižnica Sinjega galeba. 126.) 19. KlopčiC- M.: Pesmi in prepesnitve. V Ljubljani. Mladinska knjiga 1968. (Kondor 99.) 20. Loef£-Basenau: Plazovi besne. (Ljubljana). Mladinska knjiga 1967. (Knjižnica Sinjega galeba. 125) 22. Matošec M.: Deček v čolnu. (Ljubljana). Mladinska knjiga 1968. (Knjižnica Sinjega galeba. 128.) 23. May K.: Grad Rodriganda. Ljub- ljana. Mladinska knjiga 1968. 24. May K.; Piramida boga sonca. Ljubljana, Mladinska knjiga 1968. '/.5. May K.: Benito Juarez. Ljublja- na. Mladinska knjiga 1968. 26. May K.: Lovec jastrebji kljun. Ljubljana. Mladinska knjiga 1968. ?7 May K.: Smrt cesarja Maksimi- lijana. Ljubljana, Mladinska knji- ga 1968. -'8 Mlakar J.: Tz mojega nahrbtnika. Ljubljana Mladinska knjiga 1968. ((ilobus.) Konec na 8. strani Opekarna Žabjek, Ptuj z rekonstrukcijo obrata smo še izboljšali izdelke, zato vam jih priporočamo. Delovnim ljudem čestitamo ob občinskem prazniku. Slikarsko, pleskarsko in antikorozijsko podjetje PLESKAR PTUJ Vsem delovnim ljudem v občini, tlasti pa delavcem v go- spodarskih organizacijah nam sorodne in drugih strok, želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. S sprehoda po ptuiskem parku in ob Grajeni Do nedavnega so v ptujskem parku ob Dravi stali stebri brez luči. Bele »balone« in žarnice so nepridipravi razbili drugo za drugo. Pred kratkim so na ste- brih zopet zasvetile luči vzdolž celotnega dravskega obrežja, od razstavnega paviljona pa vse do Birov. Videz Ptuja polepšajo posebno zvečer. Lepo jih je vi- deti z dravskega mostu, saj vzdolž celotnega obrežja razsvet- ljene krasijo park, sijaji števil- nih luči pa se v dolgih trakovih odbijajo v Dravi. Kot »že povedano, nepridipravi zelo radi razbijajo te luči. Zani- malo me je, koliko je še celih. Odpravil sem se v park. Nisem se čudil, ko sem že pri razstav- nem paviljonu naletel na prvo razbito luč. Natrtih sem našel še več. Poiskati bi morali kriv- ca, preden bo uničil vse luči. Ko sem tako prehodil park, sem opazil še veliko drugih stvari. Ne mislim opisovati dre- ves, nekaj lepo urejenih gre- dic ..., ampak predvsem po- manjkljivosti. Na dravsko obrežje je bilo od- vrženih več kupov smeti, in to celo v bližini dravskega mostu. Ni potrebno opisovati, kako de- lujejo kupi smeti ob parku, kjer se sprehajajo zelenja in svežega zraka željni prebivalci. V spodnjem delu parka, pred komunalnim podjetjem in klav- nico, sem videl več avtomobi- lov, parkiranih pod drevesi v parku. Tu vsak dan parkirajo avtomobile uslužbenci teh dveh podjetij. Spomnil sem se na ob- činski odlok o redu in miru, v katerem je posebej označeno, kako je treba čuvati nasade in zelenice, in seveda tudi, kako je treba kršitelje kaznovati. Ali sprejemajo odloke iz formalno- sti, ker se podoben primer uni- čevanja zelenic pojavlja tudi drugod? Pred lekarno in Peto- vio, na manjši zelenici, kjer ne raste več nobena trava, vsak dan stojijo avtomobili, verjetno tam zaposlenih. Na to stran le- karne, tik pred vhodom na ve- lik, skoraj vedno prazen parkir- ni prostor, pa posebno popol- dne, prav gotovo pa zvečer in ponoči stoji velik tovornjak pri- vatnika. Ker se pazi le na malo- katero zelenico in ostalo, bi bilo treba uvesti čuvajsko službo. Ker imam slab želodec, mi je bilo tri dni žal, da sem šel do konca spodnjega parka, to je do izliva Grajene in kanalov klav- nice v Dravo. V Grajeno in tega dne plitvo Dravo se je iz kanala vlekel klobčič črev, ki jih je prekrivala krvava voda. Vse to se je mešalo z umazano, smrdečo vodo Grajene. Kako le tamkajš- nji stanovalci prenašajo ta smrad? Potok Grajena je takoj za tem, ko priteče na mestno pod- ročje, vedno bolj umazan. Ved- no več je v njem nesnage, ki zaradi nizkega vodostaja ne od- teka, ampak ostaja v strugi. Potok bi morali vsaj nekoliko urediti, da bi voda lahko hitreje odtekala, stanovalci pa ga ne bi smeli uporabljati za odlaganje smeti. ZR Grajena naj ne bo mesto za od- . B^dke in smeti ■ _______ Pekarna Vil^KO RES P m I priporoča vse vrste svojih izdelkov. Ob občinskem prazniku čestita občanom ptujske občine Skrb za kmete borce v Ormožu Skupščina občine Ormož je na svoji zadnji seji sprejela sklep o najetju posojila za gradnjo in adaptacijo stanovanj kmetov bor- cev v višini 20.000 novih dinar- jev za dobo štirih let. Sočasno se je skupščina zavezala, da bo v ta namen izločila 40.000 novih dinarjev namenskih sredstev, ki jih bodo prav tako porabili za gradnjo stanovanj kmetov bor- cev. Navedeni sklepi kažejo skrb za ostarele kmečke ljudi, ki so med vojno stali v prvih vrstah za osvoboditev domovine in je sedaj med njimi mnogo takih, ki so na stara leta ostali sami na svoji borni krpi zemlje, v ne- urejenih življenjskih razmerah in prepotrebni družbene pomo- či. J. S. StTan 6 TEDNIK — petek, 2. avgusta 1968 Strnn 6 OBČINA 0RM02 Seimo kritikci je premalo Ce bi hoteli v ormoški občini uspešno rešiti in poživeti kul- turno-prosvetno dejavnost, bi morali rešiti veliko problemov, od katerih predstavlja poglavje zase problem prostorov. V ob- čini je sicer dovolj prostorov, primernih za kulturno-prosvet- no dejavnost, vendar so v ne- primernem stanju in zelo slabo vzdrževani, tako da še zdaleč ni- so primerni za kakršnokoli kul- turno dejavnost, saj so vse dru- go, samo kulturne zgradbe ne. V mislih imamo predvsem za- družne domove z njihovimi pro- svetnimi dvoranami. "Vprašanje njihovega lastništva še vedno ni urejeno. Lastniki se menjujejo, ob tem pa se ne najde nobeden, ki bi se čutil dolžnega prostore tudi primerno vzdrževati. V Or- možu mislijo, da bi naj s kul- turnimi domovi upravljale kra- jevne skupnosti, ki bi naj konč- no preprečile propadanje teh zgradb, ki smo jih pred leti z mnogo dobre volje in truda zgradili in predali njihovemu kulturno-prosvetnemu namenu. Kadri v nekaterih krajih so vsaj za- časno uspešno rešili vprašanje prostorov, pa jim na drugi stra- ni primanjkujejo organizacijsko in strokovno usposobljeni kad- ri. Starejši ljudje — bivši nosil- ci kulturno-prosvetnega življe- nja v posameznih krajevnih centrih — so postali utrujeni aH pa tudi naveličani, saj imo pokazali do njihovega dela mno- gokrat vse preveč mačehovski odnos. V kulturno-prosvetni dejav- nosti se kaže minimalen priliv mladih, ki so sicer zavzeti za kulturna vprašanja, žal, vse pre- več teoretično. Pri tem mnogo- krat že v samem bistvu reševa- nja tega problema grešimo, ko ne znamo v zadostni meri zain- teresirati mladih in jim vcepiti volje do dela. Za svoje delo morda upravičeno zahtevajo v.saj neko družbeno priznanje. Želijo si, da obiščemo njihove predstave, v katere so vložili mnogo truda in svojega amater- skega idealizma. 2al jih pri tem mnogokrat razočaramo z neupravičeno kritiko za odrom, sami pa nismo niti toliko ak- tivni, da bi si ogledali njihovo kulturno prizadevanje, ki ga ne- malokrat obišče le peščica gle- dalcev. Kot poudarja predsednica ob- činskega sveta ZKPO Ormož MIMICA PISEK, posamezniki v ormoški občini še vedno preveč strogo ločijo kulturo na amater- sko in profesionalno. Amater- stvo ocenjujejo kot zastarelo obliko dejavnosti, ki ga ni po- trebno podpirati. Imamo kino, televizijo, gledališče pa v Mari- boru in v Celju, kaj rabimo še več? Ne pomislijo, da dosežemo največ uspeha, če najdemo pra- vo mero sodelovanja med ama- terskimi in poklicnimi skupina- mi. Ne smemo pozabiti, da se oboji borijo za skupne cilje, ki Jih imenujemo kultura. In res, ob vsem tem ne bi sme- li pozabljati, da so kulturne do- brine profesionalnih kulturnih ustanov ormoškim občanom ne- dostopne. Zakaj potem odklanja- ti in zavirati še amaterizem? Vsi, ki nam je do tega, da bi nu- dili našemu delovnemu človeku tudi prepotrebno »kulturno hra- no«, bi se morali povsod zavze- mati za njegov čim širši razmah in od lastne neaktivnosti in kri- tizerstva preiti k delu, k ustvar- janju prepotrebnih kulturnih dobrin. Res je, da so vsi navedeni pro- blemi zvezani z določenimi de- narnimi sredstvi, vendar po- manjkanje le-teh ne more in ne sme biti »tančica«, v katero za- vijamo splošno kulturno-pro- svctno mrtvilo. J. S. ■H mm _ B H lioam^ ^ ''^•■^ Mariia Dami3 — najstareisa v Piij|u Prav gotovo bo Ptujčane zani- malo, kdo je najstarejši prebivalec v krajevni skupnosti. Namenili smo ga poiskati in ga predstaviti. Na krajevni skupnosti v Ptuju mi ni bilo treba dolgo poizvedo- vati. Uslužbenka mi je povedala, ne da bi pogledala v seznam, ime Marije DamiŠ, stanujoče v Prešer- novi ulici 22. Povedala mi je še, da je Damiševa stara že 95 let. Ta- ko sem zvedel, da je najstarejši ob- čan ženska, in sicer stara 95 let. Zahvalil sem se za informacijo in se napotil v Prešernovo ulico. V pritličju njenega doma so me sostanovalci usmerili v prvo nad- stropje. Na vrata, ki so mi jih po- kazali, sem narahlo potrkal, kljub temu da je bila že deveta ura. Mis- lil sem pač, da starejši ljudje radi poležijo in da ne bo prav, če bom Damiševo preveč hrupno spravil iz postelje. Ko sem tako čakal na odziv, sem razmišljal, da preživeti 95 let ni kar tako. Kmalu sem pre- senečen začul še kar urne korake. Ko mi je Marija Damiš odprla, ni- sem mogel verjeti, da bi ženska, ki ji manjkajo do sto let starosti le še dobra štiri leta, bila tako čvr- sta, tako pokončna da bi me tako Marija Damiš: »Po tej fotografiji se me bodo Ptujčani najlažje spom- nili« razumljivo povabila v stanovanje. Takoj zatem, ko sem se ji predsta- vil, sem uvidel, da mi ni bilo tre- ba tako glasno jjovedati svojega imena in firme, da so slišali še so- sedje, ampak da Damiševa sliši in prav dobro razume normalno go- vorečega človeka. V tem trenutku sem si tudi oddahnil. Verjetno me boste razumeli, saj moram za bral- ce napisati tudi najvažnejše stvari iz najinega razgovora. Sla sva skozi lepo pospravljeno kuhinjo v sobo, kjer mi je ponu- dila sedež, Pričela sva prijetno kramljati. Ne da bi ji zastavljal vprašanja, kot to delamo novinar- ji, je vedela, kaj bo zanimalo bral- ce. Povedala mi je marsikaj iz svo- jega otroštva. Rojena je bila v Ljubljani 1873. leta. Od 1924. leta živi v Ptuju. Z možem sta imela v najemu tedaj največji hotel v Ptu- ju. Rodila je tri otroke, dva sina in hčerko. Hčerka, za katero je hudo žalovala, je umrla v 55. le- tu starosti. Sina sta y pokoju. Po vprašanju o rdravju ie d«, jala, da se počuti zdravo, le sta. rostna oslabelost jo utruja. N« jemlje nobenih zdravil. Nikoli tii kaj dosti bolehala. Pokojni dr. Mr. gole, ki se ga še spominja kot ie, nina, ji je dejal, da bo dočakala 100 let. Kljub temu, da je delali v gostinstvu, ni nikoli pila. Naj. raje je jedla močnate jedi. še ved. no si sama kuha. V lepem vremenu jo lahko sre. čate na ulici. Le v slabem vreme, nu ostaja doma. Predvsem se izo. giba vetra in poledice. Še lansko leto je lahko čitala in pisala. Le. tos so ji oči precej oslabele. Povprašal sem jo še 7.a recept za tako visoko starost. Dejala je, dj ji mnogi priporočajo vsaj kozarec predvsem črnega vina na dan. Se vedno ji vino ne diši. Zaupala nam je recept, ki ji ga je priporočil ne. ki zdravnik, to je vsako jutro skodelico vročega sladkega mleka, v katerega vlije žličko konjaka, Pravi, da ji je to na stara leta v pomoč in dobro počutje. Med daljšim klepetom se ni prav nič utrudila. Ker me je preganja, la ura, sem se moral posloviti. Ko sem odhajal, sem si dejal, da je i. mel zdravnik prav, ko je dejal, dj bo Marija Damiševa dočakala sto let. Kmetijski kombinat Ptuj Kombinat proizvaja, predeluje in prodaja kmetijske, živil- ske, gozdarske, lesne in druge proizvode v svojih obratih: Dornava, Kidričevo, Osojnik, Pragersko, Placar, Podleh- nik I, Podlehnik II, Ptuj, Sobetinci, Starše, Trnovska vas, Turnišče, Zavrč I, Zavrč II. Kooperacija — farma bekonov — gozdarstvo — mlekarna — kletarstvo »Slovenske gorice« — klavnica z mesnicami — mizarstvo — gradnje. Priporoča svoje proizvode! Ob občinskem prazniku čestita kolektiv kombinata vsem občanom ptujske občine. Občina Slovenska Bistrica YU 3 Fop kliče Pi-pii-pii-pi, skoraj noč za nočjo, dan za dnevom, že dva- najst let, se oglašajo signalni znaki iz podstrešne sobice v cen- tru Slovenske Bistrice. Neumor- ni člani radiokluba kličejo svoje sovrstnike in se z njimi pogo- varjajo. Radioklub v Slovenski Bistri- ci ima svojo enoto — tehniko — v Zrečah, skupno pa je včlanje- nih v klubu skoraj trideset čla- nov. Toda njihovo delo ni samo klicanje kolegov po raznih kon- tinentih, ampak aktivno sode- lujejo z narodno obrambo ter civilno zaščito. V centru vodijo ozvočenje, ko ob raznih sloves- nostih predvaja glasbo ali go- vore. Obisk v sobici kluba me je presenetil. Prostor je majhen, toda čedno urejen in čist. Pri oddajniku sem našel Edija Po- lanca, ki dela v klubu že od ustanovitve. Pravkar je bil zelo slabe volje, ker mu je »crknil« blok. Aparatura je stara in tako ni več dosti vredna, je dejal. Sicer pa pričakujemo sedaj no- vo, za katero smo dali več kot 6000 dinarjev. Bo japonske iz- delave in upam, da nam bo do- bro služila. Ce pa nam bo uspe- lo nabaviti še agregat na račun dotacije za prihodnje leto, smo na konju — in zopet se bo naš znak YU 3 FOP veselo oglašal v svet. Sobica je polna odliko- vanj, ki so si jih zaslužili bi- striški amaterji s svojim delom. Zanimalo me je, kdo je dobil v klubu najdaljšo zvezo? Najdaljšo zvezo je imel Ivan Hren, in sicer z ekspedicijo na Antartiki. In vaša? je bilo na- slednje vprašanje. Moja naj- daljša zveza je bila z Avstrali- jo. S tem pozivom sem osvoji! tudi diplomo »Šestega kontinen- ta«, ki ima mednarodno vred- nost. Se bi lahko naštevali uspehe telegrafistov radiokluba, toda zanimalo me je. ali imajo tudi govorno zvezo. Vsekakor, je bil kratek odgovor. Najpogo- stejši razgovori pa so razen z evropskimi državami tudi s Se- verno Ameriko. Naš klub ima tudi UKV po- stajo, s katero se je udeležil že več tekmovanj, na katerih je dosegel kar lepe uspehe. Tako smo na tekmovanju na Ptujski gori zasedli drugo mesto, kar je naš največji uspeh. Zraven tega imajo klub in njegovi člani še druga medna- rodna priznanja, ki jih dajejo posamezne države za določeno število zvez. Ker tovariša Polanca nisem hotel več motiti pri njegovem popravilu, sem se poslovil, ra- dioklubu in njemu pa zaželel čimveč uspešnih pozivov, pred- vsem tistih iz daljnih dežel, ki si jih najbolj želijo. -b „LES" Ptuj Delovni kolektiv čestita svojim odjemalcem in potrošnikom k občinskemu prazniku in jim želi veliko uspeha. Priporoča se s svojimi proizvodi po konkurenčnih cenah: rezan les vseh dimenzij, nekovinski gradbeni material, pohištvo in kurivo. KINO KINO BUCKOVCI 4. avgusta ameriški barvni film 2ELIM MISLITI NA ZENE. KINO GORISNICA 3. In 4. avgusta amerišlcl barvni film GOLI IN MRTVI. KINO KIDRIČEVO 3. in 4. avgusta francoski barvni film NAIVNEŽ; 7. in 8. avgusta nemiSki film SOBA ST. 13. KINO L.TUTOMER 3. in 4. avgusta jugoslovansko-nem- ški film WINNETOU IN OLD FI- REHAND; 7. in 8. avgusta Jugo- slovanski film DNEVI IZKUŠENJ. KINO 0RM02 3. avgusta film BITKA ZA PRO- GO; 4. avgusta ameriški film AVANTURE CISCA KIDDA; 7. av- gusta francoski film AKROBAT. KINO TOM.^Ž PRI 0RM02U 4. avgusta jugoslovansko-nemški film SLOVO VELIKEGA POGL.4- VARJA. KINO VELIKA NEDELJA s a ve usta ameriški film AVAN- TURE CISCA KIDD.A^: 4. avgusta film BITKA ZA PROGO. Krv;>clajalci iz Podlehni- ka pripravljcjo izlet Krvodajalska skupina iz Pod- lehnika je zelo aktivna. Stalnih krvodajalcev je okrog 50. Red- no dajejo kri po trikrat na leto. Nekateri izmed njih so daro- vali kri že 30 krat. Pri organiza- ciji dela je zelo požrtvovalna Li- zika Slehta. Krvodajalci se pripravljajo na izlet 4. avgusta, ki so si ga sami organizirali. Obiskali bodo Rad- gono, Kapelo, Slatino Radenci in druge kraje. ZR NOVA FASADA NA NARODNI DOM Narodni dom, ki je znotraj že prenovljen, so obdali z močnimi Preširok razpan pogoja za direktorsko mesto Na zadnji seji skupščine občine Ptuj so obravnavali tudi statut gostinskega podjetja Breg. V sta- tutu so morali popraviti pogoje za mesto direktorja, za katerega bi lahko bil po njihovem predlogu go.'5tinski delavec z visoko ali srednjo gostinsko izobrazbo, viso- ko kvalificiran gostinski delavec in gostinski delavec z več leti prak- se. Odborniki so odvzeli predvsem zadnjo možnost, saj izl^ušnje go- vore, da lahko podjetje uspešno vodijo le sposobni, šolani ljudje. Z R zidarskimi odri. Napravili bodo novo fasado. Prekrili bodo tudi del strehe. ZR Razgovor s Slavkom Levcsčičem iz Jurovskega dola o gobarjefliju %3g gobarjenje dooosrio? z namenom, da bralce seznanim z najbolj uspešnim gobarjem v oko- lici Lenarta m — resnici na ljubo povedano, — da tudi sam kaj več zvem o gobarjenju, sem se odpravil k Slavku Levačiču iz Jurovskega dola, da mu zastavim nekaj vpra- šanj. Priznam, da sem se z malo ne- prijetnimi občutki odpravil na ta posel. Znano je namreč, da gobar- ji neradi govorijo o gobarjenju, po- sebno ne o krajih, kjer rastejo go- be. Takoj po srečanju z Levačičem pa sem spoznal, da je bil ta moj strah popolnoma odveč. Se več, ce- lo sam me je opozoril na stvari, ki se jih jaz še spomnil ne bi. Skrbelo me je tudi, ali ga bom našel doma, ali je slučajno že v gozdu in nabi- ra gobe? Tudi v tem sem se zmotil, kajti našel sem ga doma v kuhinji, kjer se je pogovarjal s sosedom. Po po- zdravu, — bilo je okrog sedmih zjutraj — mi je dejal: »Kdo bi si mislil, da boš ti danes tukaj hodil! Kaj te je pravzaprav prineslo?« Z Levačičem se namreč poznava že nekaj let. Tako je on načel pogo- vor namesto mene. Ravno prav, sem mu dejal, da si me vprašal, ker pravzaprav ne vem, kako bi pričel. prišel sem te namreč vprašat kaj o gobarjenju in o tvojih uspehih z gobai-jenjem, ker bi rad o tem se- znanil bralce TEDNIKA. Pa tudi meni bo koristilo, če kaj več vem o tem, saj sem tudi sam nabiralec gob. Pa menda ne boš o tem pisal v časopis, mi je dejal. Seveda, prav to mislim. Medtem sem že izvlekel beležnico in začel zapisovati njego- vo pripovedovanje ter ga še vpra- šal: Kako to, da danes ne gobariš? Sedaj ni gob. Precej dolgo je bila suša. Po taki dolgi suši pa gobe ne rastejo po prvem dežju, kot to pre- nekateri mislijo, pač pa šele čez kakih 20 dni. Nato mi je držal celo strokovno predavanje o razvoju gob, tako da sem dobil vtis, da je res pravi strokovnjak za gobe. Med drugim mi je tudi povedal, da se ravna po poročilili antiperonospor- ne službe; ko le-te napovejo razvoj in pojav bolezni, so najugodnejše vremenske razmere za razvoj gob. Mi lahko zaupaš, v katerih go- zdovih nabiraš gobe? Zakaj pa ne, to ni nobena tajna. Najboljša po- dročja so v Prekmurju na Gorič- kem, potem v okolici Vrhol in v Gobe, mnogo gob pri Levačiče- vih okolici Zg. Sčavnice. Moje področ- je za nabiranje gob je od madžar- ske meie do Celja in od Haloz do avstrijske meje. Včasih pa se od- pravim nabirat gobe tudi v sosednjo Avstrijo. Pri tem je najbolj smešno pravzaprav to, da gobe večinoma prodam na mariborskem trgu av- strijskim državljanom. Se ti gobarjenje izplača in kje vse prodajaš gobe? Prodajam jih izključno na mari- borskem trgu, kar se mi tudi najbolj izplača. Pri nas odkupuje- jo gobe po 3 dinarje za kilogram, na trgu pa jih prodam deset do dvajset dinarjev za kilogram, Ze zaradi te- ga se mi izplača prodajati na trgu, zraven tega pa prodajam tudi druge stvari z mojega malega posestva. Gobarjenje je še kar donosen posel, če le le dobra letina. V krajših ob- dobjih, ko ni gob, se odpravim tudi v sosednjo Avstrijo na delo, kajti na posestvu, ki ga imam z ženo In otroki, nismo vsi polno zaposleni. Kje več zaslužiš — na delu v Av- striji ali pri nabiranju gob? Na vsak način pri nabiranju gob. Predlani sem si kupil za denar, ki sem ga dobil za gobe. televizijski aparat In povrhu tega sem še oble. kel družino. V lanskem letu je bilo celo nekaj več. V letošnjem letu pa sem dobil že toliko, da grem prav danes kupit kolo za sina. Koliko časa že nabiraš gobe? Gobe nabiram tako rekoč že odi mladih let naprej. »Poklicno«, če bi lahko tako rekel, pa sem gobe za- čel nabirati pred osmimi leti. Mi laliko svetuješ, kako postane! dober gobar? Hja! To bo pa malo težje, recept; za to ni. Lahko ti pa povem le tc da moraš imeti za to posebno voljo in veselje tako kot za vse drugo Nikomur ne priporočam, da bi še nabirat gobe nezbran, nerazpoložei ali celo nervozen. V takem stanji tudi stari gobar ne najde gobe. I tega sledi, da moraš iti nabirat go be zbran, ne pa raztresen in nervo zen, kajti če hočeš najti gobo, mo raš misliti nanjo, ne pa na drugi reči. Nekateri celo pravijo, da n morejo najti gobe, da jo dosti pre je pohodijo. To je zato, ker nis zainteresirani in zbrani in ne misl jo na gobe, ampak na kaj druge| Gobe pa imajo, posebno jurčki. i ščitno barvo in jih zaradi tega i tako laiiko opaziti. Jasno je, da moraš navaditi razlikovati tudi i stav gozdov in pa lege zemljiščail tako ugotoviti, ali kje rastejo loM ali ne in KaKsuc. lunnko ti p"'^^ primer, ko sem nekoč vzel s seM nekega fanta, ki je imel veliko žel| in voljo gobariti. Sel je z meni prvič nabirat gobe in je čez d1 uri postal že »nevaren gobarček«.' naših gozdovih raste sicer cela VI sta užitnih gob, vendar nabiram jI le tri vrste: jurčke, lisičke in snel ke. Zakaj samo te tri vrste? sem m segel v besedo. Zato, ker doma o uživamo gob, kvečjemu enkrat i leto, vse drugo pa nabiram za prt dajo, in te tri vrste so »komercial ne« gobe, drugih ljudje ne kupujeji Ali je res, da je treba gobe naU rati v zgodnjih jutranjih urah? Kje pa! To je res samo tam, kjl je. dosti gobarjev, to je predvse v bližini mesta in v bližini dobil cest. Tu namreč gobarijo gobal »amaterji« oziroma gobarji »turisti saj sam ne vem, kako bi jih imeiH val. Za »poklicne« gobarje pa to i drži. Glej, jaz v sezoni nabiram vs« dan in vsak dan,jih tudi na trg prodajam. Kakor veš, pa moraš b trg zgodaj, če hočeš kaj prodat Gobe torej nabiram šele po 10. \ii da jih potem naslednji dan zjutrl odnesem na trg. Koliko gob nabereš v enem dni vu? To je odvisno od vremena, se pri vi od tega, ali je gob dosti ali tU Ko je gob dosti, jih naberem pi* bližno 20 kg. Tudi več bi jih lah« nabral, pa jih več ne morem pt praviti za trg in tudi nositi jih t morem več. Lansko leto se ml 1 pripetilo, da sem okoli 20 kg nabil nih ponovno prebral v gozdu in JI polovico odložil, ker niso bile vi za vlaganje. In sem potem nabil] naprej samo takšne. Povem ti, i sem to storil s težkim srcem. LaI sko leto sem našel tudi najveJl gobo. ki je tehtala 1,03 kg in še i sto mlada le bila. Zgodi se pa tud da pri prehojenih okrog 30 km, I jih prehodim enega dne. najd« samo tri jurčke. Ali imaš kaj posebnega povedi gobarjem amaterjem oziroma tU' stom, kot jih imenuješ? Vse ljubitelje narave, gozda i gobarjenja bi prosil, naj ima vsi toliko srčne kulture, da tiste^ kar je narava dala, a njemu ne uŠ ja in mu ne koristi, ne uničuj ampak pusti pri miru, kajti za njt bo prišel drugi, kt bi mu uniče' goba koristila ali pa mogoče sai< rad uživa nad lepoto narave, ki najlepša, če je neokrnjena. VčaS pa človek v gozdu naleti na pra' pustošenje, ki ga povzročalo tiS ki hodijo po gozdovih in oodira tiste gobe, ki jih ne nabirajo. Vs' bi se moral zavedati, da .s takim d janjem uničuje okras naših prelep gozdov. Tol| Klub in mladinski aktiv v Slovenski Bistrici v ponedeljek, 29. julija, je bi- la v Slovenski Bistrici prva mladinska volilna konferenca. Rezultat njenega dela je bila ustanovitev kluba in mladinske- ga aktiva. Čeprav je bila že dol- goletna želja bistriške mladine po aktivu in mladinskem klu- bu, je prišlo do realizacije šele v ponedeljek. Tako bo prekinje- no petletno mrtvilo, ki je vlada- lo med bistriško mladino. Postavljeno in izvoljeno je bi- lo novo vodstvo aktiva kot klu- ba. Za predsednika aktiva mla- dine je bil izvoljen BRANKO STRMSEK, za vodjo kluba pa VIDA LIPOVNIK. Razen tega je bil izvoljen skupen enaindvaj- setčlanski odbor, ki bo pripravil program dela. Ustanovitvi kluba in aktiva je močno šla na roko tudi bistriš- ka Svoboda, ki bo dala klubu na razpolago prostore v kul- turnem domu ter inventar, ki je sedaj delno last Svobode, druž- benega centra itd. Pregled inventarja kluba bo dala inventarna komisija, ki bo pregledala ves inventar, ki se sedaj nahaja tudi pri nekaterih posameznikih na domu. Verjetno bo ravno pri zbiranju tega in- ventarja še precej hude krvi in vročih glav, vendar upamo, da bo tudi ta stvar končno rešena. Mladi pa bodo tako dobili svoj prostor. -b GRADBENO PODJETJE GRADNUE PTUJ čestita k občinskemu prazniku vsem občanom ptujske občine. Priporoča se s kvalitetnimi gradbenimi deli in adapta- cijami. Interesenti, prepričajte se o kvaliteti dela! Stran ? T E D N T K — petek, 2. avgusta 1968 Stran ? IflARTIN KOJC Neraziskane sile v nas Jean Cocteau, znani francoski jcritik. umetnik in pisatelj-moder- oist, je v svojem govoru ob slav- ju, ki ga je univerza v Oxfordu leta 1946 priredila njemu na čast, povedal naslednje: »Moj prijatelj Pobers, ki preda- va v Utrechtu na katedri za pa- rapsihologijo, se je odpravil na znanstveno raziskovanje na An- tile. Preučil bi rad vlogo telepati- je pri običajih tamkajšnjih doma- činov. Doživel je nekaj zelo zna- čilnega. Ce želi na Antilih kakšna žena svojemu možu ali pa sinu, Ici je odšel v mesto, še kaj do- datnega povedati, stopi kratko malo k nekemu poljubnemu dre- vesu in mu prek njega sporoči svoje želje. Mož ali sin ji potem res prineseta to, za kar je prosi- la. Ko je Pobers nekoč opazoval takšno proceduro, je stopil po končanem postopku k ženi in jo vprašal, zakaj pri tem ,telefon!- ranju' uporablja drevo. Odgovor ga je presenetil, kajti 'vseboval je v sebi vso razlago, ki nam lahko razjasni današnji mo- derni problem mrtvičenja naših naravnih zmožnosti in instinktov zaradi stalne uporabe strojev. Vprašanje se je namreč glasilo; ,Zakaj uporabljaš drevo?' Odgovor je bil: ,Zato, ker sem uboga. Ce bi bila bogata, bi imela telefon.' Kakor je videz, domačinke z Antilov še ni pokvarila civilizaci- ja. Znala je še »počakati«, da so se v njej sprožili naravni telepa- tični miselni valovi in vzpostavili direktno zvezo z njenim možem ali sinom. Tudi njen mož ali sin sta bila očitno še zmožna sprejeti te valove in doumeti njihovo vse- bino. Današnji moderni človek tega več ne zmore. Vsaj za zdaj ne. Pokvarila ga je civilizacija, in za mnoge reči, ki so se nekoč odvi- jale same po sebi, potrebuje da- nes komplicirane stroje. Prav lahko je mogoče, da je da- našnja civilizacija samo posledica dolgotrajnega in napornega tru- da, da bi si s pomočjo kompli- ciranih strojev »zavestno« prido- bili spet tiste zmožnosti, ki jih je prejšnji človek, ne da bi se bil tega zavedal, že imel brez vseh tehničnih pripomočkov po naravi. Najnovejša spoznanja v tej sme- ri pravijo, da takšne domneve rdaleč niso absurdne. Prav lahko Je mogoče, da nas vodi razvoj prek današnjih kom- pliciranih tehničnih strojev do mnogo preciznejžih in subtilnej- ših instrumentov, ki so v naši no- tranjosti in ki lahko, če dobimo z njimi kontakt, v drobcu sekun- de izvršijo stvari, ki se nam zdijo danes še nemogoče. Elektronski računalniki kažejo prvi zalet v tej smeri. Ze dejstvo, da se je začel današ- nji svet v veliki meri ukvarjati s takšnimi idejami, priča, da smo v tem pogledu na pragu novih od- kritij. Zdi se, da so začeli v današ- njem času naši notranji akcelera- torji hitreje delovati. Zdi se, da imamo v svojih možganih ogro- men in popolnoma neizkoriščen strojni park z najfinejšimi instru- menti in mehanizmi, ki samo ča- ka na to, da bi ga vključili in da bi začel delovati. Tako se v nas v današnjem času mnogo podira, še več pa gradi. Vse se razvija v neko novo, po- polnejšo smer. Industrijski izdel- ki postajajo boljši, lepši, trpežnej- ši, popolnejši. Ne izrabijo se več tako hitro. V nekaterih primerih mislimo, da bodo večno trajali. Začeli smo pač misliti preciz- neje, tankočutne je, bolje, enostav- neje in s tem popolneje. Precizni elektronski računalni- ki, ki smo si jih zgradili, lahko v nekaj sekundah opravijo delo, za katero smo prej rabili dneve, tedne, celo mesece. Edina pomanjkljivost, ki jo imajo, je v tem, da ne znajo sa- mostojno misliti. Povedo nam lah- ko samo to, kar smo vgradili va- nje, kar torej že sami vemo, če- prav na naša vprašanja odgovar- jajo z elektronsko hitrostjo. Potrebovali bi torej samo še stroj, ki bi znal tudi misliti in bi reševal probleme, ki jih sami ne moremo razvozlati. Vendar, kdo lahko trdi. da tak- šen senzibilen in samostojno mi- sleč super stroj v nas že ne ob- staja? Kdo lahko trdi, da ta sa- mostojno misleči supermehanizem že stalno ne deluje ter samo ča- ka na trenutke, da obrnemo svo- je sprejemnike k njemu? Danes, ko začnemo spoznavati, da še zelo malo vemo o sebi, po- staja zmerom večja možnost, da bomo spoznali tudi te najskriv- nejše toda tudi najpomembnejše kotičke našega bistva. O nesrečah v gospodinjstvu Ce le kje, so nesreče v gospo- dinjstvu pogosto posledica nezna- nja in nevednosti: na primer pfi uporabi novih gospodinjskih apa- ratov. Nič manjkrat ne botrujejo nesreči neprevidnost, lahkomisel- nost in nemarnost. Površnost, ne- red in stanovanjska stiska vse te nevarnosti še povečujejo. Marsikdaj je gospodinja že utru- jena, ko prihici, otovorjena s špe- cerijo, z dela domov, vsa v skr- beh, kaj bo dala v lonec in kako bo vse tisto, kar jo po kosilu ?e čaka, čimprej opravila. Pri takem mrzličnem hitenju — dostikrat Še v neprimernih, temačnih in vlaž- nih prostorih — pride mnogo prej do poškodb kot v urejenih razme- rah. Prav zato menimo, da je prav in pošteno, da vsi družinski člani pomagajo gospodinji-materi in jo čimbolj razbremenijo. Žal pa je še vedno vse preveč »copatarjev«, ki samo čakajo, kaj bo prišlo na mi- zo. Pa tudi razvajenih otrok, ki ne znajo ali nočejo doma prav nič pomagati, je veliko. Toda tega je kriva vzgoja. Dostikrat tudi podcenjujemo nevarnosti (na primer električni tok). Previdnost in natančnost ve- ljata cesto za slabi lastnosti, ki se iz njiju radi norčujemo. Včasih je to usodno. Če se omejimo na najpogostnej- še nesreče v domači hiši, je med njimi največ padcev. To bo še bolj držalo, če k poškodbam v domači hiši prištejemo še tiste v neposred- ni okolici, saj v stanovanju, po ve- žah in hodnikih pa tudi po poteh okrog hiše prežijo neštete pasti. Če ne pazimo, kam. gremo in na kaj bomo stopili, kaj hitro pride do nesreče. Posebno nevarni so olupki, koščki mila, razmetane otroške igrače in razni ogrizki po stopniščih. Tudi na dotrajanih predpražnikih lahko pademo. Hkrati lahko samo priporočamo skrajno previdnost tudi pri hoji po temačnih stopniščih, hodnikih, kleteh In shrambah. Prav tako so nevarna podstrešja, kjer so marsikje bogate zaloge raznih bolj ali manj neuporabnih predmetov, čeprav je to za požar silno nevarno. Omenimo naj še, da je dobra osvetlitev koristna, Štednja v tem pogledu neupravičena, lahko pa Jkodi! Prtv je, če še posebej pazi- mo, kadar nosimo oremena po stopnicah navzdol in ne vidimo predse. Naglica bi se nam utegnila hudo maščevati. Viri in okus sintetične lirane POSEBNI R.IKROBI UTEGNE JO NADOMESTITI GOVEDO IN DRUGE DOMAČE 2IVALI »V prihodnosti, ki niti ni več tako daleč, bo človek opustil rejo domačih živali. Nadomestil jo bo z gojitvijo mikrobov,« se glasi presenetljiva napoved prof. Nikolaja .Jerusalimskega, nedavno umrlega sovjetskega specialista za fiziologijo in biokemijo. »Intenzivno proizvodnjo vi- taminov, beljakovin, proteinov in drugih hranilnih snovi, ki so temelj naše prehrane, bo mogoče zagotoviti z mikrobi,« je zapisal Jerusalimski. »Mi- krobi bodo skrbeli za organsko sintezo naših živil, ki jo zdaij zagotavljajo krave, kokoši, drobnica in druge domače ži- vali.« Človek zdaj uporablja živali, da mu spreminjajo žito v pro- teine, ki mu jih dajejo v obliki mesa, jajc in mlečnih izdeliiov. Pri tem je mnogo odpadkov, se pravi, da ta pot po ovinkih ni najbolj smotrna. Uporabni del telička znaša na primer dvajset do trideset odstotkov porablje- ne krme, pri kokoši se giblje ta količina med pet in deset od- stotki. »Z gospodarskega stali- šča je mnogo bolj smotrno,« poudarja Jerusalimski, »če bi v velikm obsegu gojili mikro- skopsko majhna živa bitja, ki lahko zagotovijo mnogo večji izkoristek, in sfcer malone sto odstotkov glede na osnovno hrano.« Toda kako pridobivati od mi- krobov proizvode, užitne za človeka? Moderna »alkimija« žive snovi obstoji po mnenju sovjetskega znanstvenika v tem, da bi se posebno enoce- lični mikroorganizmi razmnože- vali na surovinah, ki niso ne- posredno užitne. Ob koncu procesa bi se te su- rovine spremenile v osnove aminske kisline, ki imajo viso- ko hranilnost in so izvrstno prebivljive. Med temi surovi- nami bi mogle biti tudi neka- tere, ki jih ni doslefj nihče obravnaval s stališča prehra- ne, in sicer slama, šota, neka- teri stranski proizvodi pri pre- delavi nafte in žaganja. Zgraditi in opremiti bi bilo treba industrijske laboratorije, v katerih bi s pomočjo mikro- bov in ustreznih odpadkov pri- dobivali v velikih količinah sin- tetična živila, po obliki in vse- bini istovetna s tistimi žival- skega izvora ali pa povsem no- va, doslej neznana. Seveda pa bo treba premaga- ti oviro. »S pomočjo mikrobov pridobljeni proteini v čistem stanju so plehkega okusa,« je zapisal prof. Jerusalimski, »vi- tamini pa imajo okus in vonj, ki ju človek zdaj ni vajen in mu prav gotovo ne bi bila všeč.« Potemtakem ne gre samo za to, da ustvarimo nove proizvo- de, marveč je treba misliti tu- di na primeren okus. Znanstve- nik je nakazal rešitev tudi v tej smeri: predložil je vrsto preparatov, s katerimi je mo- goče kemično sestaviti aromo vseh osnovnih živil. Podobne preparate prouču- jejo tudi v drugih deželah. Na laboratorijskih mizah v japon- ski prestolnici ima ista ribja kaša zdaj okus po mesu pa spet po gobah ali po rižu. Bodoča industrijska gojišča koristnih mikroorganizmov bo- bodo proizvajali hra- nilne snovi, pri čemer bodo uporabljali praktično vse rast- line, ne samo tistih, ki so zdaj živinska krma, v drugem pa kemične preparate, ki jih bodo za okus dodajali umetno pri- dobljenim hranilnim snovem. Kakšna bo proizvodna zmog- ljivost tovrstnih tovarn hrane? Po mnenju sovjetskega znan- stvenika bi zadoščala vrsta ta- kih gojišč v najbolj razvitih deželah za prehrano šest mili- jard ljudi, kolikor jih bo ob koncu tega stoletja na vsem svetu. Vaše zdravje Zdravo in nezdravo znojenje Znojenje v mejah normale je nekaj povsem normalnega. Po- prečno izloči odrasel človek pri- bližno en liter znoja na dan, ki ga izpari tako, da je ta znoj ne- zaznaven. Znoj vzdržuje s svo- jim izparevanjem stalno toploto telesa, hkrati pa se z znojem od- pravljajo škodljivi produkti pre- snavljanja in razni strupi, zara- di česar je močno znojenje mno- gokrat izredno koristno. Znoj se tistvarja v posebnih žlezah, tako imenovanih znojnicah. Prekomerno znojenje je po- sledica obolenja žlez in drugih bolezni. To znojenje je lahko splošno ali pa krajevno. Obe ob- liki sta pod močnim vplivom živčevja in pravimo, da gre za nevrovegetativno motnjo. Vsaka psihična sprememba (razburje- nje, veselje, strah) lahko trenut- no izzove prekomerno znojenje. Tak pojav je zlasti pogost pri mladih ljudeh, ki so še neurav- novešeni, redek pa tudi ni pri starejših, popolnoma zdravih ljudeh. Znano je, da se mnogo pote debeli ljudje. Znojenje je tudi čest pojav pri raznih infekcij- skih boleznih. To pa je zelo ko- ristno, kajti skozi kožo se po- leg znoja izločajo še razne dru- 6e snovi, ki so se v telesu stvo- ^ile med boleznijo ter organizmu škodujejo. Znojenje tako v mno- Sočem pomaga ledvicam. Splošno znojenje je mnogo Redkejše kot pa krajevno. Opa- žamo ga največkrat pri slabotnih ljudeh, ki se zaradi malenkostne- ga telesnega ali duševnega raz- burjenja obilno znojijo po vsem telesu. Krajevno znojenje pa je Omejeno na manjše dele kože, Ijajvečkrat na nos, pazduho, ro- in noge. . Med krajevnimi oblikami zno- ^^nja je najbolj pogosto potenje ^og in rok. Pri potenju nog je l^ogosto vsa vrhnja kožna plast prepojena z znojem ter je zara- ^' tega preobčutljiva, roževina- koža pa se napihne in omeh- tako, da nastanejo med prsti nogah rdečkasta, boleča in .!"'^eča mesta, ki povzročajo vne- lil^. ki so včasih tako huda, da ^ovek ne more hoditi. Največje zlo je hud smrad, ki astane zaradi gnilobnega raz- j.^^anja znoja. Ta smrad le vča- {if! neprijeten, da je tak •^Vek v družbi skoro nemogoč. Pogosto so ljudje tega sami kri- vi, ker se nezadostno umivajo in preredko menjavajo obutev in perilo. Tudi potenje rok je skrajno neprijetna zadeva. Zaradi moč- nega izhlapevanja je koža zme- raj mrzla, vlažna in spolzka. Vse, kar tak človek prime, se ovlaži. Vzroki za potenje rok le- žijo v živčnem sistemu in je zato razumljivo, da marsikatere živč- ne bolezni povzročijo prekomer- no znojenje. Kako je z zdravjem? Kot smo že omenili, je znojenje naraven pojav, za bolezen ga smatramo takrat, ko zavzame večje oblike. Zdravljenje mora v prvi vrsti odstraniti temeljne vzroke. To so predvsem prekomerna debelost, nervoznost, slabokrvnost, slaba prebava in pa tuberkuloza. Tre- ba je tudi obleko in obutev več- krat menjati in paziti na čistočo. Sredstev, ki bi znojenje popol- noma ustavila, ne poznamo. Vsa zdravila, ki jih danes medicina uporablja proti znojenju, delu- jejo le prehodno. V prvi vrsti je treba vzpostaviti psihično-živčno uravnovešenost, kar zlasti velja za splošno znojenje. Tu so po- trebna tudi pomirjevalna sred- stva, ki jih pa mora predpisati zdravnik. Priporočljivo je umivati telo s kisom, alkoholom in raztopino tanina, sode in alkaličnih mil. Zelo priporočljive so kopeli s hrastovo skorjo. Kdor se ponoči močno poti, naj ne uporablja pernic. Pri lažjem potenju nog bo zadostovalo, če si noge vsak dan umivamo s slabo raztopino kalijevega hipermangana ali pa z vodo, v kateri smo zavreli ne- kaj hrastove skorje. Seveda mo- ramo nogavice in obutev stalno menjavati. V nogavice nasujemo salicilni puder, v prepotene čev- lje pa raztopino formalina (eno žlico na liter vode). Pri težkih oblikah potenja nog je zelo priporočljiva zmes iz enakih delov urotropina, talka, cinka in vode. Postopek je na- slednji: zvečer umijemo noge, jih posušimo ter podplate nama- žemo z zgornjo tekočino; ko se tekočina posuši, obujemo noga- vice ter ležemo. Postopek nekaj dni zaporedoma ponovimo, poz- neje morda vsak mesec ali še redkeje. Pri znojenju pod paz- duho priporočamo 10- do .30-od- stotno vodno ali alkoholno raz- topino formalina ter pudranje. Seks osvaja svetj Ne smemo se čuditi, če je v zadnjem času v domačem kot tudi v tujem časopisju vse večji poudarek na fotografijah, ki razgaljujejo moškega kot žen- sko. Na kratko bi temu rekli, da seks osvaja svet, ozinjma ga je že osvojil. Ob tem ne sme- mo pozabiti na mini modo, ki je še vedno v vsem svetu najpo- pularnejša, čeprav jo hočejo ne- kje nadoknaditi z dolgimi krili. Zanimive so nekatere ugoto- vitve znanih psihologov in me- dicinskih strokovnjakov. Tako ugotavljajo prvi, da povzročajo mini krila vse več napastovanj, češ da mini krila človeka k te- mu silijo. Ugotovitve psihologov ob tem vprašanju so takšne, da je mini moda razkrila vse tiste labilneže, ki pri dolgih krilih niso našli poželenja, medtem ko so trdni značaji ostali pri sta- rem. Zanimivo je, da skoraj vsi psihologi trdijo, da mini moda osvobaja žensko ter ji tako daje večjo enakopravnost z moškim svetom. Ob tem pa še ena zanimiva ugotovitev, ki pravi, da mini moda ženske odebeljuje, pred- vsem tiste dele telesa, ki so raz- kriti. Vzrok temu bi naj bilo na- biranje tolšče. ki varuje razkrite dele telesa pred mrazom. za prleškega Lnizeka« Dober den drogi brolci, dopisni- ki, prijoteli no smrtni sovrožniki. Tak kak vidite nega tjedna, ke se ne bi srečali no se malo pogu- čali o križih no težavah, ki mon- trajo nos navadne zemlone no borce za naš vsakdajni kriihek. Fčosik se malo nasmejemo, po se kislo držimo. Pa kaj si čemo, toko je pač živleje na toten našen lii- ben sveti. Fčosik je že tak žalost- no, ke bi človik reka oči pa mate- ri: »Jebal vrag, zakaj ste me spra- vli na svet?« To pred krotkin me je ena mo- ja dobra prijotelca rekla: »Veš ke, Lujs, ti si že čista pokvarjeni, moga boš iti malo na morje, ke do te malo posolili v morski vodi!« Jas sen začeja o celi toti zadevi malo razmišljati pa sen si misla, ke resen ne bi bilo nič .slabega, če bi se človik malo konzervira za zimske mesece. Gdo sen si jas tote morske stroške malo fkiip zračuna, sen, če glih sen ba duma pod griiško, skoro morski beteg doba. Vsa vejka no mala matematika mi je pokazala, ke moja prozna moš- ja ne bi prenesla čofotoja po mor- ski vodi. Tuhta sen po dugen no povprek, gor pa doj pa mi je ne nič pametnega v glavo palo. Gdo sen si že precik prešvica možga- ne, sen se spuna na tisti pregovor: »Ko ima pare. kupa se u moru, a ko nema para, kupa se kot kuče u lavoru!« Duma sen si poiska en vejki škaf, si s sosedove mlake nanosa vodo, fsipa notri štiri kile morske soli, — pa evo ti ga »ma- lo morje v Prlekiji«. Ke bi cela zadeva še malo boj po jadransko zgledala, sen ta stori duma z ene- ga glaža ge goji nekšne male ri- bice — vzeja še tri tote morske živalce, ki so se z menoj vred v škoji zlo fajn počutle. Da bi bija malo vejkši hec, me je pri toten deli doba moj sosid, ki je tak malo bolj pri penezih, pa tiidi svoj avto že mo. Na ves glos se mi je začeja smejati. Tak me je sron grotalo. ke sen mo ne vujpa povedati, kaj prafzaprav delan. Nazodjo sen mu reka, ke mi je dohtar predpisa nekšne posebne kopeli za moj revmatizen, no da sen pač v to- ten škofi čista po zdravnišken re- cepti. Ja, vidite, tak se nan godi revežon, ki si nemremo privošti dopusta na morji no se nemremo niti duma v miri skopati v škofi, ke se nan ne bi koki vrag začeja smejati. Telefonska šepetalnic^i na ptujski pošti To pred krotkin sen se malo mi- dija na toti novi ptujski pošti, ki smo jo pred krotkin z večletnimi mukami no teiovami enkrat le do živleja sprovli. Kak fsi vete, je lota zgradba še kejko teko moder- na no ma med drugin tiidi zado- sti vejki plac, da lehko v slaben no mrzlen vremeni slUži tiidi kak avtobusna čakalnica za potnike no fse druge, ki se nemajo kon inda djoti. Z mojo ta storo sma si na- povedala en telefonski randi pa sen te tiidi jas moga malo na toti pošti parkirati. TU sen marsike zveda no čuja glih tak kak v koki gostilni. Zgleda, ka so se že tiidi toti poštni uslužbenci začeli malo po gostilniško obnašati. Naenkrat sen vida s koko naglico so se od- prle ene dveri, skos kere je stopa en moški zaposleni na pošti, ki je praf po kavbojsko fseka na pod en čik, ki je v vejken loki glih tak kak koka dimna bomba zaf lič- ka po liifti. Za j jas ne ven ke je blo vzrok totemi jegovemi obnošaji, ba tak dobre vole ali pa so ga ko- ke driige težove pripraule do bom- bardiraja s čikom. Po precik dugen čokaji, sen en- krat le priša na vrsto, ke sen leh- ko ša notri v tisto telefonsko še- petalnico. Lepo sen se doj zaprja pa sen začeja z mojo ta storo malo boj na glos gučati. Gdo sma se dokraja vUn zlojala, sen lepo mirno stopa vun s kabine te pa sen vida kak se mi fsi tak po ti- hen smejejo. Eden mi je potli po- vedo, ke so culi skoro celi nojini pogovor, ki je glih ne preveč za javnost bija. Jas mislin ke bi mo- gli toto stvor malo boj za debele stene nareti, vačik človik še po te- lefoni nemre svoje babe pregučati. Duma mi tak takoj za šijak skoči pa tiidi do besede me neče pistiti. Kak zalevlemo proh na ptujskih gasali Zaj, gdo je toti julijski dež ma^ lo heja, so začeli ptujski komunal- ci drgoč tote prašnate ptujske ga- se špricati. Pre ke so si pred krot- kin nasipali v svoj avto nekšno smolo no si pofrdamali črpalko. Zaj toti svoj kšeft tak čista po gasilsko oprovlajo. Dvo stdita na avti, držita v rokah gasilske šlohe no tak na enfoh način zalevleta toti proh, ki man ga jas že pune pluča. Navsezodjo pa je le še boj- še tak, kak da sploh nič nebi po- škropil. Lekič do si v krotken že nahrbtne škropilnice zmislili. Te pa srečno no nič mi ne za- merte. Pište mi na antres: Ured- ništvo Tednika, Heroja Lacka i, Ptuj. Samo vaš zvesti Lujzek stran 8 TLDMK — petek, 2. a>gui,ta 1908 Stran 8 TV spored od 4. do 10. avgusta 1968 NEDELJA, 4. AVGUSTA 9.30 Vandrovčkl In trio Delčnjak. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Disne- vev svet. 17.15 TV kažipot. 17.25 Na- stop profesionalnih teniškili igralcev v Mariboru. 17.50 Karavana. 18.25 O-sa. 18.55 Serijski film: »Otok za- kladov«. 20.00 TV dnevnik. 20.45 VI- javaja. 20.50 Zabavno glasbena od- daja. 21.50 Srnjska alka. 23.20 Šport- ni pregled. 23.50 TV dnevnik. PONEDELJEK, 5. AVGUSTA 13.30 Po Sloveniji. 18.45 Vijavaja. 18.50 Reportaža. 19.20 Portret izumi- telja Josipa Ressla. 19.40 Moto dirke v Murski Soboti. 19.50 Vokalno In- strumentalni solisti. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Ferenc Ka- rinthy: Bosendorfer. 21.35 Čajkovski: Klavirski koncert v b molu. 22.15 Poročila. TOREK, 6. AVGUSr.\ 18.25 Risanke. 18.45 Filmska burle- ska. 19.00 Vojna akademija v Zagre- bu. 19.25 Mi in OZN. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.40 V znamenju leva. 22.10 Rezer- viran čas. 22.40 Poročila. SREDA, 7. AVGUSTA 18.40 Kljukčeve dogodivščine. 19.05 TV robot. 19.45 CLkcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Nastop baleta Alvin Ailey iz New Vorka v Križankah. 21.35 Perry Mason. 23.05 Poročila. ČETRTEK, 8. AVGUSTA 17.30 Buffalo Bili. 18.00 Po Slove- niji. 38.15 Propagandna medigra. 18.20 Koro.škl akademski oktet. 18.45 Kalejdosltoo. 19.05 Zabavno alasbena oddaja. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik z dodallcom. 20.45 Vijavaja. 20.50 ■Dramatiziran roman: »Ce bogovi hočejo-'. 21.55 Ekran na ekranu. 22.55 Poročila. PETEK, 9. AVGUST.V 18.30 Tjklak; Prijatelj s strehe T. 18.45 Havdn. Mozart. 19.05 Abu Sim- bel. 19.35 Karavana zapravljivčkov. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Z.godba, ki je ni. . . . Poročila. . . . Melodije Jadrana — posnetek. SOBOTA, 10. AVGUSTA 18.30 Di.sneyev svet. 19.20 S kame- ro po svetu — Med Španijo in Si- cilijo. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Melodije Jadrana — Split 68. 22.05 Osvajalci. 23.05 TV kažipot. 23.25 Poročila. 22.50 Državno atletsko prvenstvo. Osebna kronika R('D1LE i,0. Jo/.ica fodgorsek, Ue/no 4 — Borisa; Marija Stekar, Nova Gorica. Gregorči- čtva 12 — Boštjana; Terezija Jurinec, Mali Brebrovnik 32 — Zinko; Zorka To- vornik, Nova cesta 10 — AlJoSa: Marta Vidovič, Sp. Hajdina — Roberta; Ma- rija Kramberger, Krčevina 60 — dečka; Dragica Toš, Videm ob Ščavnici 22 — Ireno; Marjeta Kostanjevec, Slojnci 58 — Mirana; Zinka Selinšek, Vareja 7 — dečka; Štefanija Trunk, Vičanci 5 — Anico; Ivana Antolič, Lahonci 47 — Jo- žeta; Nada Cestar, Lovrečan 11 — Da- mira; Terezija Lukas, Gerečja vas .S4 ~ Roberta; Slavka Šegula, Dornava 51 — Petra; Neža Cvetko, Kicar 29 — Jan- ka; Jožefa Plajnšek, Prešernova 27 — Draga, Marija Horvat, Bukovje 6, Lju- j tcmer — Majdo; Anica Mlakar, Para- I diž 49 — Anico. POROKE - Rudolt Krajnc. Nova vas 17, in Olga Maj- hen, Prešernova 15; Anton Osterc, Or- moška 5, in Jo/ica Crček, Krčevina pri Ptuju 7; Otraar Crček, Krčevina pri Ptuju 7, in Milena Belšak, Vičavska pot 23; fianc Horvat, Dornava 23. in Marija Holc, Placar 27; Aloiz Kostanjevec, Dra- ženci 76, in Ivanka Murko, Draženci 85; Franc Cernezel, Jadranska 16, in Eliza- beta Praprotnik, Na postajo 7. UMRLI-- Vid Kristovič. Markovci 89, roj. 1894, umrl 20. 7. 1968; Ana Pulko, Sedlašek 21, roj. 1926, umrla 23. 7. 1968; Jožef Cafuta, Podlehnik 65, roj. 1897, umrl 27. 7. 1968. Aluminij v drugi ligi Prejšnjo soboto so na zasedanju nogometne zveze Slovenije razprav- ljali o predlogih za nove kandidate iz Slovenije za drugo zvezno ligo. Predsednika Aluminija Franca HOJ- NIKA je na sestanku začudil posto- pek predstavnikov zveze kot tudi posameznih klubov, ki so nepresta- no poudarjali, da se Aluminij tega tekmovanja ne more udeležiti, ker v Kidričevem niso doma športniki itd. Takšno natolcevanje je predsed- nika razburilo in ker zaradi števil- nih predhodnih govornikov nI pri- šel do besede, je sejo zapustil. Takšen postopek je zelo čuden, predvsem zaradi tega, ker forsira v drugo ligo Kladivarja iz Celja, ki je pred leti zelo nečastno zapustil tekmovanje v tej ligi, sedaj pa isti ljudje govorijo, da je Aluminij naj- slabše moštvo, čeprav je tekmoval v drugi ligi dve leti, kar ni uspelo niti Kladivarju niti Slovanu. V Kidričevem so zaradi tega zre- voltirani. Dobro je le, da jim pri- znava mesto v drugi zvezni ligi no- gometna zveza Jugoslavije, ki je vsekakor višji forum. Zato kljub vsemu mirno pričakujejo nadaljeva- nje tekmovanja. -b Mini golf tudi v Kidriče- vem Množica kopalcev, ki obisku,ie let- no kopali.šče v Kidričevem, mnogo- krat ne najde pravega zadovol.tstva, posebej ob sobotah in nedeljah, ko se oh lepem vremenu nabere več kot poldrugi tisoč kopalcev. Bazen ,1e premajhen, zato nekateri pridejo samo na vikend in uživajo v prijet- ni okolici bazena. Zato nas ni preveč presenetila vest, da razmišljajo v Kidričevem o ureditvi igrišča za mini golf. Po- leg tega pripravlja.io ustanovitev turističnega društva in pa dokončni pregled nalog za dograditev rekre- acijskega centra, katerega središče bo razširjeno kopališče. O podrob- nostih načrtov bomo pisali prihod- njič, ker še ni rešen najvažnejši problem, namreč kdo bo investitor. -b Nesreča v križišču 20. 7. 1968 je turški državljan z osebnim avtomobilom zapeljal s ceste v ovinku v Spuhlji na sosed- nji vrt. Na srečo ni bilo človeških žrtev. Bila je večja materialna fcivoda. 27. 7. 1968 ponoči je iz ovinka v Spuhlji zavozil v jarek osebni avto. Avtomobil je močno poško- dovan. Človeških žrtev ni bilo. 27, 7. 1968 se je pripetila večja prometna nesreča na križišču Ma- riborske in Zagrebške ceste. Av- strijski državljan se je z osebnim avtomobilom zaletel v prikolico to^^ornjaka pri srečanju. Trije pot- niki iz osebnega avtoinobila so bi- li poškodovani in prepeljani v ptujsko bolnišnico. Avtomobil je bil zelo poškodovan. 25. 7. 1968, med 6. in 14. uro, je neznanec vlomil v zasebno stano- vanje Maksa Rozmana na Mari- borski cesti 4 a. Razbil je okensko steklo in prišel v stanovanje. Od- nesel je 215.000 starih dinarjev in moško obleko. Storilcu so na sledi. Z R Knjižne novosti... Nadaljevanje s 5. strani 29. Molifere: Tartuffe. V Ljubljani. Mladinska knjiga 1967. (Kondor. 8.) 30. Murn J.: Topol samujoč. V Ljub- ljani, Mladinska knjiga 1967. (Kondor. 97.) 31. Mickievvicz A.: Pesmi in pesnitve. V Ljubljani, Mladinska knjiga 1967. (Kondor. 96.) 32. Mihelič M.: Puhek. (V Ljublja- ni), Mladinska knjiga 1967. (Ci- cibanova knjižnica.) 33. Novy L.: Pika — Doka. (V Ljub- ljani), Mladinska knjiga 1968. (Če- belica. 115.) 34. Petrovič M.: Mostovi. (Ljublja- na), Mladinska knjiga 1967. 35. Podgorec V.: Halduški studenec. (V Ljubljani), Mladinska knjiga 1967. (Knjižnica Sinjega galeba. 124.) 36. Rozman S.: Reporter TejC poro- ča. (Ljubljana), Mladinska knjiga 1968. (Knjižnica Sinjega galeba. 129.) 37. Rodari G.: Modra puščica. (Ljub- ljana). Mladinska knjiga 1967. (Biseri.) 38. Sredi zemlje stojim. V Ljublja- ni, Mladinska knjiga 1968. (Sivi kondor. 19.) 39. Suhodolčan L.: Rdeči lev. (Ljub- liana). Mladinska knjiga 19B8. (Knjižnica Sinjega galeba. 127.) 40. Suhodolčan L.: Moj prijatelj Jumbo. (V Ljubljani), Mladinska knjiga 1968. (Čebelica. 116.) 41. Srbske narodne pripovedke. (V Ljubljani), Mladinska knjiga 1967. (Zlata ptica.) 42. Verne J.: Otroka kapitana Gran- ta. (V Ljubljani), Tehniška za- ložba Slovenije 1968. 43. Verne J.: Skrivnostni otok. (V Ljubljani), Tehniška založba Slo- venije 1968. * »Gospodična Metka, ljubim vas. Rad bi vas za ženo.« »Ne morem pristati. Veste, sem zelo izbirčna.« »Toda izbirčnost ni lepa čed- nost. Mene posnemajte!« * Teta svoji nadobudni nečaki- nji: »Oh, otrok moj, ko sem bila toliko stara kot zdaj ti, sem si pisala dnevnik.« »To je staromodno, tetka. Jaz sem si raje uredila osebno kar- toteko.« * Radijski program od 4. do 10. avgusta 1963 NEDELJA. 4. avgusta 6.0O— 8.00 Dobro jutro! — vmes ob 6.0S—6.20 Poročila. 6.20 Informativna oddaja. 7.00—7.10 Poročila. 7.20 Infor- mativna oddaja. 7,30—7.45 Za kmetij- ske proizvajalce. 7.50 Informativna od- daja. 8.00 Poročila. 8.05 Radijska igra za otroke. 8.44 Skladbe za mladino. 9,00 Poročila. 9.05 Poslu.salci čestitajo. 10.00 Še pomnite, tovariši . . . 10.25 Pesmi borbe in dela, 10.45—12.00 Lepe melo- dije — vmes ob 11.00—11.20 Poročila. 12.00 Poročila. 12.10 Poslušalci čestita- jo. 13.00 Poročila. 13.15 Iz operetnih partitur. 13.40 Reportaža. 14.00 Cez hrib in dol. 14.30 Humoreska tedna. 14.45 V tričetrtinskem taktu. 15.00 Poročila. 15.05 Zabavna glasba. 16.00 Radijska igra. 16.51 Glasbena medigra. 17.00 Po- ročila. 17.05 Športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila, 19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.00 Poročila. 22.15 Serenadni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PONEDEUEK, 5. avgusta 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.09 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informa- tivna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna ban- ka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Poje zbor Jacobus Gallus. 17.00 Poročila. 17.05 Operni koncert. 18.00 Poročila. 18.15 Signali. 18.35 Interna 469. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Edvin Fliser. 19.30 Radijski dnev^nik. 20.00 Skupni program JRT, 22.00 Poročila. 22.10 Radi ste jih poslu- .šali. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok- turno, TOREK, 6. avgusta 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informa- tivna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6..30 Informativna otldaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 "Koncert za oddih in zabavo. 14.55 Kreditna banka — Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15,20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V torek na- svidenje! 16.00 Za vas 17.00 Poročila. 17.05 Igra Simfonični orkester. 18.00 Poiočila. 18.15 Iz naših studiov. IS..50 Na mednarodnih križpotjih. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec Stane Mancini. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska igra. 21.25 Parada popevk. 22.00 Poročila. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program IRT. 23.00 Poročila. 23.05 Li- terarni nokturno. SREDA, 7. avgusta 4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4.'iS Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informa- tivna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Igramo za razve- drilo. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.0J Radij- ski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermez- zo. 13.40 Poje moški zbor iz Ajdovščine. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Mla- dina sebi in vam. 18.00 Poročila. 18.15 S poti po domovini . . . 18.45 Naš raz- govor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Glasbene razglednice. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Christoph VVillibald Gluck: Orlej in Evridika. 22.00 Poročila. 22.10 Zaplešite z nami. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. ČETRTEK, 8. avgusta 4.30—8.00 Dobro jutro I — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informa- tivna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Zabavne melodije. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Recital Igorja Karli- na. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfoaični koncert. IS.OO Poročila. 18.15 Glasba in turizem. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevec La- do Leskovar. 19.25 EP 19.30 Radijski dnevnik. 20.0» Domače pesmi. 21.00 Sto let slovenske lirike — V. 21.40 Glasbe- ni nokturno. 22.00 Poročila. 22.10 Ko- morno-glasbeni večer. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. PETEK, 9. avgusta 4,30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 4,45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informa- tivna oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaja. 8.00 Poročila — Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Melodije Richarda Rod,!5crsa. 14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Turistični na- potki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 15.40 Igrajo mali ansambli. 16.00 Za vas. 17.O0 Poročila. 17.05 Človek in zdravje. 17.15 Koncert po željah. 18.00 Poročila. 18.15 Zabavna glasba. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč. otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Pevka Metka Stok, 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Kon- cert zbora Dunajske akademije. 20.30 Zabavna glasba. 21.15 Oddaja o pomor- ščakih. 22.00 Poročila. 22.10 S festiva- lov jazza. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. SOBOTA, 10. avgusta 4.30—S.OO Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00 Poročila. 5.30 Vremenska napoved. 5.45 Informa- ti\'na oddaja. 6.00 Radijski dnevnik. 6.30 Informativna oddaja." 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25 Informativna oddaia. 8.00 Poročila — Radijski in TV spored. 14.00 Poročila. 14.05 Zabavne melodije. 14.55 Kreditna banka Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20 Glasbeni inter- mezzo. 15.45 Literarni sprehod. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Beat glasba. 18.00 Poročila. 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižne- ea trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila. 19.15 Godala v ritmu. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Sobot- ni večer ~ vmes ob 20.30—21.10 Zabav- na radijska igra. 21.30 Iz fonotcke ra- dia Koper. 22.00 Poročila. 22.10 Oddaja za izseljence. 23.00 Poročila. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. 01.00 Zadnja poročila. Program radia Ptuj OD 4. DO 10. AVGUST.V 1968 NEDELJA, 4. AVGUSTA Od 10.30 do 11. ure tedenski pre- gled poročil in obvestila. Od 11. ure do 11.10 nove plošče Jugotona. Od 11.10 do 11.45 občani občine Ptuj pred svojim praznikom, oddaja »Iz naših delovnih kolektivov«, razgovor o delu gasilskega društva Desenci, »Sprehod po Ptuju«. Od 11.45 do 12. ure reklamna oddaja. Od 12. ure dalje čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 5. AVGUSTA Od 15.30 do 16. ure radijska uni- verza in odgovori poslušalcem. Od 16. ure do 16.30 oljvtistila iii propa- gandna odda.ia. Od M.80 do 17. ure kar ste izbrali — predvajamo. TOUEK. 6. AVGUSTA Od 15.30 do 16. ure poročila in ob- vestila. Od 16. do 16.30 reklamna oddaja. Od 16.30 do 17. ure kar ste izbrali — predvajamo. SUEDA, 7. AVGUSTA Od 15.30 do 16. ure »Z mikrofonom med mladimi«. Od 16. ure do 16.20 obvestila in reklame. Od 16.20 do 17. ure čestitke delovnih kolektivov ptujskim občanom za praznik. ČETRTEK, 8. AVGUSTA Od 15.30 do 16. ure poročila, ma- gnetofonski zapisi in obvestila. Od 16. ure do 16.20 propagandna odda- ja. Od 16.20 do 17. ure čestitke orga- nizacij In delovnih kolektivov ob- čanom občine Ptuj. OB PETKIH NI SPOREDA SOBOTA, 10. .\VGUST.\ Od 15.30 do 16. ure poročila, ma- gnetofonski zapisi in obvestila. Od 16. ure do 16.30 reklamna oddaja. Od 16.30 do 17. ure oddaja »Novi po- snetki — nove plošče-'. V ostalem časa prenašamo spored RTV Ljubljana. TRGOVSKO PODJETJE P A N O N I J A PTUJ RAZPISUJE NASLEDNIK ŠT PENDIJE eno štipendijo na ekonomski fakulteti, eno štipendijo na višji komercialni šoli, eno štipendijo na višji pravni šoli, eno štipendijo na srednji aranžerski šoli. Prošnja za štipendijo mora vsebovati: — priimek in ime prosilca, rojstne podatke, točen naslov; — opis dosedanjega šolanja s kratkim življenjepisom; — prikaz materialnega stanja družine in prosilca. Prošnji za štipendijo priložite: — potrdilo o šolanju oziroma vpisu, — zadnje spričevalo ali potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih z navedbo poprečnih ocen, — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov in potrdilo o poprečnem mesečnem dohodku staršev, — izjavo, da prosilec ne prejema redne denarne pomoči ali štipendije. Prednost pri podelitvi štipendij imajo prosilci, ki dosegajo boljši učni uspeh in so v hujšem materialnem položaju. Prošnje za štipendije naj prosilci pošljejo najpozneje do 25. avgusta 1968 na naslov: Trgovsko podjetje Panonija — komisija za socialna vprašanja, Ptuj, Osojnikova 1. Prepozno vloženih, nepopolnih prošenj in prošenj brez za- htevanih prilog komisija ne bo obravnavala. VELIKA RAZPRODAJA! Trgovsko podjetje IZBIRA V PTUJU razprodaja po zelo znižanih cenah razno letno konfekcijo, otroške kratke hlačke — prej 16, sedaj 8 dinarjev, moške balonske plašče — prej 160, sedaj 80 dinarjev, nadalje ženske, moške in otroške pletenine in trikotažo (ženske bluze, jopice in pu- loverje) do 40 "/o nižje cene, posebno ugoden nakup preši- tih kiotastih odej po tovarniški ceni 52,40 dinarja in mo- ških nvlon srajc že od 25 dinarjev dalje. Vse to si lahko nabavite v naših prodajalnah: ZARJA. Srbski trg 3, MAVRICA, Lackova ulica 2, CICIBAN, Prešernova ulica 1, PERILO, Krempljeva ulica. Kolektiv trgovskega podjetja Izbira se priporoča in vam želi ugoden nakup, istočasno pa želi ob prazniku občine Ptuj vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje. Razpisna komisija OSNOVNE SOLE FRANCA OSOJNIKA V PTUJU razpisuje za nedoločen čas delovni mesti: predmetnega učitelja za slovenski in nemški jezik, predmetnega učitelja telesne vzgoje. Razpis velja 15 dni po objavi. Komi.sija za razpis mesta direktorja TRGOVSKEG.^ POD- JETJA PANONIJA PTUJ razpisuje delovno mesto direktorja podjetja Kandidati morajo poleg splošnih s TZDR določenih pogo- jev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo in najmanj pet let prakse, — da imajo srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 12 let prakse ali — da se izkažejo s potrdilom, da niso kaznovani za kazniva dejanja iz drugega odstavka 55. člena temeljnega za- kona o podjetjih, in da jim s sodno odločbo ni prepo- vedano opravljati dolžnosti direktorja. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z življenjepisom in dokazili, da izpolnjujejo razpisne pogoje, in dokaze o svo- jem dosedanjem delu v drugih organizacijah in organih do vključno 25. avgusta 1968 v zaprti ovojnici na naslov »Komisija za razpis mesta direktorja trgovskega podjetja na veliko Panonija, Ptuj.« Razpisna komisija Mali oglasi Nov mizarski skobelni stroj, rabljen ; elektromotor 3 KM in 10 g zlata za zobe prodam. Franc Popošek, Podvinci 1. Ugodno prodam kombiniran visok otroški voziček. Habjanič. Hardek 5, Ormož. Hišo ob glavni cesti, 1 km oddalje- no od Vidma, prodam. Pobrežje 120/a pri Ptuju. Ugodno prodam 45 kub. metrov gra- moza na Bregu (pri mitreju), Ptuj. Pismene ponudbe na naslov: Franc Brezinšek, Limtauš 19 pri Mariboru. Kuhinjsko pohištvo v zelo dobrem stanju, prepleskano. prodam. Alojz Cep, Sp. Hajdina 71. Prodam novo enodružinsko hišo na Zg. Bregu. Naslov v upravi. Prazno sobo dam v najem starejš osebi. Ivan Cartl, Zg. Hajdina 7* Prodam nov poravnalni skobeln stroj (abrihter) in flat 000. Na.slo^ v upravi. Prodam hišo z gospodarskim poslop' jem v Dornavi 88, Oglasite se ni na.slov Anton Zagoršek, Sp. Haj' dina 80. Rabljena kompletna okna z roletam poceni prodam. Ptuj, Vičavska po 10. Prodam lep, donosen vinograd, tud s trgatvijo, sadovnjak, nekaj kO' šenine in hišo z veliko stiskalnici in krasno vinsko klet. v okolic Velike Nedelje. Naslov v uprav" InStruiram angleščino za osemletk' in srednje šole. Slavica MežnariC Kidričevo 4. ' ZAHVALA Ob mnogo prcrani smrti nepozabnega moža, ateka in sta- rega ateka LEOPOLDA LOZINŠKA iz Tržca 38 pri Vidmu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, soi;edom in prijateljem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala alkoholni industriji Petovia in DES Ptuj, Pu- štarskemu domu Pohorje, č. duhovščini, pevskemu društvu Videm, gasilskemu društvu Tržeč in vsem govornikom za ganljive besede. Neutolažljivi: žena Rozalija, hčerke Zinka z družino, Jo- žica z družino in .\nica. TEONIK glssUo toclsUsUCne ive/e delovneg* Uudstva, tzddja tasoplsnl tavod Ptnliki tednik. Ptn), Herofa Lacka 1. Ure]D)« oredm ikt odboi AntoD Baaman ifilaTiil lo odgovorni orednlki, 8090 Hm«- lina, Jolc S1o«tek. I»ko/ 'af-an pri SDK Ptn), tL S24-3-71. Tisk« (asopisno podletle Viarib<>c