To in ono.
641
Marjanovic je trdil, da je Preradovič bil „ veliki retorik", a Šenoa „ društveni causer" in „feljtonist". »Vienac" odločno brani ta dva odlična pesnika: »Preradovič je bio čisti idealista bez patosa i retorike" ... ;;Zar su divne Šenoine povjestice, zar su njegove neobično tople, originalne, vanrednom pjes-ničkom dikcij om ispjevane lirske pjesme, feljtoni-stičke pesme ? ... — Inače ljudi, u kojih je nešto dru-gačija sprema za prosudjivanje književnih proizvoda nego li u g. Marjanovica, tvrde, da bledje, sušičavije i slabije poezije nije u nas nikada bilo od poezije u doba neuspjelih pokušaj a   hrvatske
,moderne' i razme-        i~'    :~"          .............;- ~
tanja kritičara Mar-janoviceva kalibra na kritičarskom polju." - Da bi Ha-rambašič bil že u-tihniljepo „Viencu" neresnično. „Ta u najlepšim je ljetima, kada se st varaj u naj-bolja pjesnička dela, a sumnjamo, da če itko znati, tko je bio Milan Marjanovic u hrvatskoj književnosti, dok ce se još uviek citati Haram-bašičeve mnoge do-sadanje i ako Bog da i buduce pjesme." — Druge Marjano-vičeve trditve o Tre-siču in Kranjčeviču
imenuje „Vienac" „frazarske monstru-ozitete". „Toje zbirka pojmova, razme-tanje frazama, pro-kriomčarenje neisti-
na u slovenskom listu, kada   več  za njih nema mjesta u Hrvatskoj." — Tudi nam so prišle iste
misli, ko smo čitali omenjeno razpravo v „Ljubljanskem Zvonu". Opozorili smo na to repliko v „Viencu" zato, da bi naši mladi »moderni" spoznali, kako napačno delajo, če ošabno prezirajo stare umetniške tradicije in pohlepno letajo za vsem, kar je ;,novo". Tudi mi smo v „Dom in Svetu" že marsikaj privolili novim strujam, a pri tem smo si ohranili zav st, da »moda" prehaja, a ostane le, kar je klasično, kar soglaša z večnimi, neizpremenljivimi zakoni lepote.
Ruska  carska  rodbina.
Ruski car Nikolaj II. Potovanje ruske carske dvojice po Evropi nas je napotilo, da prinašamo v tej številki sliko rodbine ruskega čara Nikolaja II. Porodil se je vladar širne Rusije dne 18. maja 1868, vlado je nastopil kot naslednik čara Aleksandra III. dne l.listopada 189». Poročen je z Aleksandro Feodo-rovno, hesensko princezinjo, ki mu je povila dosedaj četvero otrok, same hčerke velike kneginje. (Na naši sliki še ni najmlajšega otroka). Letošnje carovo potovanje po Evropi sicer ni kdove kolike politiske važnosti, ker se je udeležil car na povabilo nemškega
cesarja, in  francoskega   predsednika Loubeta   samo  vaj nemške,  oziroma j          francoske morna-
rice. Kljub temu ga je francoski narod navdušeno pozdravil ob dohodu na francoska tla kot prij atelj skega zaveznika in »poroka za ohranitev evropskega miru". Ta pridevek si je zaslužil ruski car s tem, da seje po njegovi iniciativi vršila znana mirovna konferenca v Haagu na Nizozemskem. Razgo-varjali so se tedaj po carovem nasvetu o splošnem razoro-ženju. Žal, da konferenca ni imela zaželenega uspeha, in je tako ostala ca-rova želja neizpolnjena. Car Nikolaj je car prosvete. On vlada ljudomilo in skrbi za naobrazbo in kulturni napredek svojega naroda. Pre osnova šolstva, sibirska železnica, kanalska zveza med Vzhodnim in Sredozemskim morjem in preustrojstvo prognanstva v Sibirijo — vse to je znatno utrdilo vez mej čarom in narodom. Poljakom se kaže car mnogo bolj naklonjenega, kakor njegov prednik Aleksander III. Rusko politično časopisje. L. 1900. je izhajalo v Rusiji 88 političnih listov dnevnega značaja vsaj dvakrat na mesec. Do 18. stoletja nazaj segata »S. Peterburgskija Vedomosti" in »Moskovskija Ve-domosti", oba vladna lista. Ker je v Rusiji 88 gu-bernij, prišel bi po številu na vsako  gubernijo   en
642
To in ono.
list, a v resnici izhaja v peterburški guberniji 14 listov in v Moskvi 7 no vin, a največ pa v južnih pokrajinah. Med peterburškimi listi se razločujejo tri vrste: Prvi, veliki listi, ki razpravljajo važne politične novosti, so »S. Peterburgskija Vedomosti", „Novosti", »Novoje Vremja", „Birževyja Vedomosti" in »Rossija" („Severnyj Kurjer" je nedavno prenehal); potem prideta manjša lista bolj lokalnega značaja »Peterburgskaja gazeta" in »Peterburgskij listok"; slednjič cenena lista »Svet" in „Birževyja Vedomosti" v drugem izdanju. Moskovski tisk ima dve vrsti: V^velikitisk spadajo „Russkija Vedomosti", »Moskovskija Vedomosti" in „Kurjer", v mali tisk pa „Moskovskij listok", „Novosti dnja", »Russkoje Slovo" in »Russkij listok".
Reforma srednjega šolstva v Rusiji. Kako urediti srednje šolstvo, da bo vzgajalo za splošno izobrazbo in podajalo hkrati tudi temelj za nadaljne strokovne študije ? To težavno vprašanje se že več let razpravlja v šolskih krogih. Rusija je imela doslej slične gimnazije, kakor jih imamo mi, a zdaj jih hoče novi dobi primerno preustrojiti. Komisija za izpremembo srednjih šol se je sešla dne 10. rožnika t. 1., in »Pravitelstvennij Vestnik" je objavil načrt reforme. — Ker je tudi pri nas zanimanje za to vprašanje vedno večje, podajemo tu glavne zahteve tega načrta: Sedanje ruske gimnazije ne prenehajo popolnoma, ampak pet z dosedanjim učnim načrtom jih ostane; le pouk v realijah in državno-pravnih vedah se izpremeni, ostaneta pa latinščina in grščina v onem obsegu, v katerem se poučujeta doslej: latinščina od prvega, grščina od tretjega razreda dalje Teh petero gimnazij bode: v Peterburgu, v Moskvi, v Varšavi, v Kijevu in v Jurjevu, povsod po ena sama. Vse druge srednje šole se enotno preustroje. Namestu gimnazij in realk se vpelje le ena srednja šola s sedmimi razredi. Prvi trije so »nižja", drugi štirje razredi »višja" srednja šola. Grščina odpade kot obvezni predmet, latinščina pa ostane, a samo od četrte šole dalje, in je obvezna samo za one dijake, ki hočejo pozneje iti na univerzo. Oni, ki ne obiskujejo latinščine, se pa zato učč štiri leta zakonoslovja in domovinoznanstva. Francoščina in nemščina se bodeta poučevali obvezno, a tako, da imajo dijaki in njih stariši že v prvem razredu izbrati enega izmed teh dveh jezikov, katerega se mora potem dijak učiti. Katerega si izvolijo, ta ostane zanj »glavni tuji jezik" skozi celo gimnazijo, drugi pa mu postane obvezen šele od tretjega razreda dalje. Grški in angleški jezik se učita prostovoljno, ako ima gimnazija zanja učiteljsko moč in ako se oglasi dovolj učencev. Namestu odpadlih klasičnih jezikov nastopi natančnejši pouk v ruskem jeziku in v ruski ter inozemski literaturi. Iz ruskega in staroslovenskega slovstva se bodo čitali: v IV.razredu Ostromirski evangelij; v V. razredu  Kantemir,  Lomonosov,  Deržavin,   Fonvizin,
Krvlov, Karamzin, Žukovskij; v VI. razredu Gri-bojedov, Zagoskin, Puškin, Lermontov, Gogolj, Tur-genjev, Gončarov; / VII. razredu Ostrovskij, L. N. Tolstoj, Aleksej Tolstoj, Dal, Grilovič, Dostojevskij, sv. Ciril in Metod, letopis Nestorjev, Slovo o polku Igorovem. Iz tujih slovstev so določeni: v V. razredu Iliada, Odiseja, Dante; v VI. razredu Schiller, Goethe, Byron; v VII. razredu Sofokles, Cervantes, Shakespeare, Moliere. Od modroslovja ostane logika za najvišji razred, v katerem se uči tudi kosmografija (zvezdoslovje). Drugi predmeti ostanejo, kakor so zdaj. K temu predlogu komisije je car Nikolaj II. pripisal svojo posebno željo, da bi se dijaki srednjih šol navadili lepega obnašanja in da se naj posebno pazi na njih versko-nravno vzgojo.
Bolgarske slovstvene razmere. Politično stanje bolgarskega naroda, zlasti mnogostoletno turško robstvo, je zakrivilo, da se dolgo ni moglo razviti bolgarsko slovstvo. Po zmagoslavni ruski vojski proti Turkom pa je vstalo tudi bolgarsko slovstvo. V tem razvoju vidimo dve ddbi, kateri sta jasno izraženi v celem slovstvu: d6ba borbe za politično in cerkveno neodvisnost in d6ba borbe za narodno edinstvo. Največji pesnik iz tega časaje Vazo v. Priljubil se je bolgarskemu narodu, ker vse mišljenje in čuvstvovanje bolgarskih rodoljubov odmeva iz njegovih pesmi. Najslavnejše dogodbe iz velike narodne borbe je v živi besedi opel Bulgarom, bodisi poedine, kakor v »Epopeji na zabravenite", ali v celotnih zbirkah, kakor so: »Nemili-Nedragi", „Ha-šove", »Pod igoto", »Nova zemja". Dobil je kmalu naslednike, ki so ga posnemali, med njimi zlasti Strašimir, ki je zložil »Smutnoje vremja" in »SrM mraka" in Milanov s svojim »Apostolom". To je bila čisto narodna struja; tedanje pesništvo pozna edino le bolgarske razmere, a v mnogoštevilnih značajih nam dobro opisuje narodni značaj, njegove težnje in njegovo omiko. Šele polagoma se je Bolgarom razširilo obzorje. Za klasičnimi evropskimi pisci so spoznali sod6bno slovstvo; zdaj se pa j ako mnogo prevaja iz vseh modernih slovstev. Največji vpliv imajo pa na Bolgarsko Rusi; vse novoddbne struje in vse zanimanje za slovstvene novosti dobivajo Bolgari iz Rusije. V najnovejšem času šele se je začelo razvijati gledišče. Dolgo so igrale gledališke igre le razne družbe, ki so hodile od kraja do kraja in v kaki dvorani kazale svojo preprosto umetnost. Bolje je postalo, ko je Man-drovič uredil v Sofiji narodno gledišče. Ustanovilo se je dramatično društvo »Slzi i smSh", ki predstavlja tudi moderne, zlasti Ibsenove igre. Bolgarski dramatiki, med njimi zlasti Andrejčin in Mila r o v, posnemajo večinoma Francoze in popisujejo sarkastično socialne hibe bolgarske družbe. Ti »mladi" so stopili v ostro nasprotje s »staro" šolo Vazova. Pesnik Grozev je navdahnjen s socialističnimi