Posamezne Številke; Navadne Din —•75, ob nedeljah Din 'n »TABOR- izhaja oak daj nedeljo in praznikov, oh datumom naslednjega dne mesečno po pošti U 10'-—, zemstvo D 18'—, dostavljal* D 11*50, na izkaznice irserati po dogovoru Naroča s? pri upravi »TAB «*■*.-» , MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. 1 / f.4/^soe# EmBEsap" xsswaenf3sss? Uto: 15!. Od soeija!Sz&r&& v nemški nacijonalizem. Maribor, 14, oktobra. Oh priliki lanskoletnih občinskih jolitev so sociialisfi uganjali velik jtoiimhiig s svojimi socijalističnimj knn-«ide.tuimi listami v raznih mestih, ' r2kih in kmečkih občinah. Hudo uža-fleivi sp bili, če so jim je očitalo, da so sestavili svoje kandidatne listo kar na slepo h vseh mogočih političnih olo-®ontoy, katere so polom ili deloma na *voj republikanski deloma na delavski j*1®1 'hi*e-z ozira na to, ali so bili njihovi “S-ndid&ti tcs tudi prepričani socijali-j^ali no. Xn teko so imeli smolo, da so p hm. mnogi njihovi kandidati raz- , tu. ,___ ^»nkal-i že kmalu po volitvah kor, naj- ! žaju. Pašič se šo ni odločil, če in kedaj 'k^rizenojši' nasprotniki delavskih te- bo podal demisijo celokupne vlade. Po JJ3, kot. mraziti zagovorniki kapitali- ’ lenega sistema, kot buvžnji in agrar-*’ Da drugi strani pa tudi. kot izraziti :R-tep,niki nemškc-nacijonalne politi-mentalitete. t.-^fPičon in klasičen dokument za .Mbeto sociialisfičnih kandidatnr je v« f ^n dn 11 x ra i a r a ?, i tfiga buržiija, ^ ^irgovcn. jn kapitalista Jossfa Rer-"®a v Rogatcu, ki so ga socialisti po Maribor, torek 17. oktobra 1922. im. Posan* licvilke: Navadiš. ; £ v —*75, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO se nihaja v Mari-boru, Jurčičeva ul. at. 4, I. nad* stropi«. Telefon interurb- št. 276. UPRAVA sc nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon Št. 24. — SHS poštnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja se ne o^ira. — Rokopisi sc ne vračajo. Številka: 235. Položaj v Beogradu. Pašič pripravlja demisijo vlade? kluba se ni mogla vršiti, kor jo nav- Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Mi- počili premalo število poslancev. Zato ulstrski predsednik Nikola Pasic je je bila seja preložena na .10. t. m. Na včeraj sprejel ministra Omeroviča in tej eejj se bodo določili delegat je za Puclja ter je žnjima dalje časa raz- Proslavo na Kunmr.ovem in v Pragi, pravljal q notranjem položaju. Izjavil Na dnevnem redu je tudi zadeva poje, da lx> bržkone še koncem tega me- Manca Angjehcn, ki je na lastno pest seča. podal demisijo celokupne vlade, vodil pogajanja z ker je na zborovanj« demokr. stranke bia sprejeta kompromisna resolucija, ki_onemogočajo nadaljno dedova- Beograd. 16.. oktobra. (Izv.) Gonjo radikalcev « demokrati. bor, ki je bil izvoljen na zagrebškem Beograd. 16. oktobra. (Izv.) Yee- kongresu, je imel včerpj svojo prvo se-raj dopoldne je konferiral ministrski jo v Beogradu. Med drugim se je skic« predsednik Pašič z ministrom. Pribiče- milo, da bo izdala ta skupina v Beo-f vicema o notranjem in zunanjem polo- gradu svoj list. 1 Seja ministrskega sveta, Beograd. 16. oktobra. (Izv.) Včeraj dopoldne od 9. do 11. ure se je vršila seja, ministrskega sveta, na kateri se Bi»BigiiBni»gawaHMBaMWiMWMMMB^MiM5iS5555BS Radičem. Akcija zagrebških kongresistov. čaja. Prvo ali drugo. Tertiam nun da« tur. In še druga konstatacija: Rogatec je prvi kraj na slov. štajerskem, ki ima nemškonacijonalnega župana. Vsekakor značilen pojav in dokaz, da se naše nemštvo ni odpovedalo političnim aspiracijam, da ne namerava, — kakor je to nekaj časa. zatrjevalo — udejstvovati se samo gospodarsko in kulturno, ampak da hoče brezpogojno nastopati tudi kot političen činitelj, z drugimi besedami: izzivati nacijonalno borbo. In to mora biti slovenskim strankam povoda, dovolj, da, premišljajo o politični taktiki v bodočnosti. tem razgovoru je Pašič poročal Nj. Vel. o situaciji vladnih strank. Prelezena seja demokratskega kluba. Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Za včeraj sklicana seja: demokratskega samezmik ministrstev Nadaljevanje razmejitve z Albanijo. Gimnazija, dijaški dom in Mladika v Ptuju. (Konce.) n. Ptuj nudi zunanjim dijakom veliko je razpravljalo o tekočih zadevah po- ugodnost v dija&kem domu, kjer imajo dijaki dobro nadzorstvo. Glede dijaškega doma ima mnogo Ptujčanov napačno mnenje. Hudujejo se, ker za.yod *b®gov; m volit vi ^ h. K Bvoliii ob svojo venno svet kaudidi-dejansko tudi! Nevtralna, cona ob Ohridskem jezeru ukinjena. Beograd, .16. oktobra, (Izv.) Vr- jitvena komisija, nadaljuje svoj posel, mestni upravi ne prinaša dobička. Pred vojno je ptujski dijaški dom izkazal včasih do 7000 K izgube na leto. i hovni svet je upošteval predloge našo komisija je*dobila navedila.'naj ukine jT^atna mestna uprava je doplače-Jw"vl f-, župana. Ivančno je bilo nji- j vlade glede razmejitve med našo dr- nevtralno cono severno od. Ohridskega! , deficite, ker se je^dobro zave-- 0 vpitje o cooijalistieni zmagi v ,•žao in Albanijo ter določil, naj razme- jezera. dala, da so ptujski trgovci in. obrtniki o socjjalistični zmagi v, nanf p ’ liričnem • reprezentantu I —i Da >. i zakrknjeni h nemčnrskih gnezd! •'■'•oiu slov. Šmarskem! S kako sa-I Odlikovanj® ameriškega indusirijalca- »lozaT avestjo so karali socijalisti na svoj Ha naraščanje svoje stran« Pon,I«lIt'G: Maribor, Ptuj, Jugoslovana. B ep gr a d, 16. oktobra. .(Iz,v.) Fred-■ včerajšnjim je sprejel kralj v posebni Nov zračni rekord. L e G o n r g e t, 15. okt. (Izv.) lians-s&fcrot in Droukip sta na krovu dio- ■“bgatae Url a,; t . ■„ . - , včerajšnjim je sprejel Kralj v poseun ®Jeid go"j. 1 s,A- °3°,‘ce_ , avdijcuci araor-itofeega industrijalca Mi d;tov 1 rfr f majU^ 'i kamric, tor mu podelil red sv. Save. v h? • teh krajih zmagali BWi prekričanih socijalisrav, j —0— tan-*'- z klasovi najgrših in najbolj . r -• . Ž£.lCuih- pmškutarjev. odpadnikov, j . FoIoaaj '** ' aJlodu* j>t *' 80 bili takrat, še preslabi in še; Carigrad, 15. okt. (Izv.) Zaveani-svoj 3 °N£raiiizirani', da bi postavili ški vrhovni komisarji so izročili ke-- Ho-mško kandidatne liste, pa so' malistienemu zastopniku izjavo gene- najmanj petkrat toliko čistega dobička zaslužili pTi dobavah n- reševati Avstrijo, Dunaj, 15. okt. Včeraj je bil o tvor- il stano orei-n« 'n f-"-N-i*11! ^ea k^jiSxes »ucij«muv«u« i-i,o-Q i*vohli tudi odbor. VJstran]te Otvoril ga je preds '8a nemškonacijonalnea '• Grbi izpraznujejo Tracijo. . ? a 1 I®P ra z nj e i' an j e Tra- — - —u o . . . * J. l ek- >jALX bCULL »IDI kongres socijalnodemokratske se. je pričelo vršiti v redu. Grška vo in lepo nabira na'teži od počitnic e. Otvoril ga je preds. Seitz. I)r. yia«as9. je izjavila, da hoče po možnosti j do počitnic _ A tudi starši grešijo. Nekateri dajejo svoje nemarne sinčke za kazen m dijaški dom, tudi iz Ljubljane in drugih mest s srednjimi šolami; po enem letu pa jih zopet vzamejo domov. Tako prihajajo na gimnazijo vedno novi slabi dijaki; ko so se nekoliko poboljšali, pa zopet odhajajo. Pri takšnih je dijaški dom izvršil le del svoje naloge. Poboljšan je je le površno in začasno. Dijak mora vsa gimnazijska leta solidno in vestno študirati, potem dobi pravo duševno in moralno zrelost. Mnogo dijakov je prej prebilo v dijaškem domu od I. do VIH. razreda; Neanci so vedeli ceniti dobro vzgojo svojih sinov. Pri nas pa starši preveč popuščajo otrokom in jih takoj vzamejo iz zavoda, če sinček malo potoži, da je tam huje kakor pri mamici — dasj:ravno -pri tem »hudem« ima prav zdravo bar- , scmn,Ke> utvoru ga je preus. omz. it. j« izjavna, oa noče po možnosti jL*a> «?-a clr“* j Bau«r 'je .podal referat o političnem in cim hitreje izvršiti mudaujski dogo- 'h°C ^ijalisGčnjl1 V-'°’ 30 Jdn »ti* ki grozi Avstriji, kateri hočejo po m Prebivalstva jz evakuiranega ozem-..-^aiisttmi« zupun Rogatca, g. I ženevskem načrtu nastaviti general- HI. te katea ^lisir ..- "V j " Kccijalnini demokratom **» hi.;1flr>3fe0l,lade g. Berlisga nas dalje "Oset d^iusiicni« zur fl 1V,r T ' • 1 ^ l '=,‘ S V»IVU1JU ililGl t-U IJUSLtt VJLT J. ji,CIIL*i CIA” kateri V^n - 111 l»™alu dal kc-1 nega komisarja, ki se bo ravnal le po svf kl1Qfu 'e' uego S- željah inozemstva in............................................ lja. bri~., • oaade g. Berlisga nas dalje 'h da x10' D°fi°dek sam pa nas nujno r?^ejš» ^fiatiramo dvoje: Baš naj-N jg j • JHetamorfoza župana Berlisga, i6zonof ,lzyol-'en kot socijalist, potr.iu-^blrm •a-'SO trdi,t6v> da se je socxjal.ua klev n povodom lanskih obč. vo- ^k]iS|(lsl;iž&vala vseh mogočih neso-t^idev kandidatur: samo da je v.° ?ma'ffahi in pokazala Pctem-iasx veličine. Č'e pa to za-nio«°č'e samo. še eno: da je iN odet'dem°kracija zavestno delala LQkalei j 2 ^jigršimi nemškimi naei-seizavestno vezala ž njimi z ’ . oropa naše slovensko Jcgovoga slovenkcga zna- BORZA', ^ulJ-k. 16. oktobra. (Izv.) Pred-Zagreh 2.125, Lon- jih izvajal po svoji volji. Ako bi sc mu Avstrijci ne pokorili, bo kratkomalo odrekel meseč- _____________ co pomoč. To pomeni, da je Avstrija borza. Pariz 40.90 izgubila svobodo, ker je jasno, da se dan 20.93, Berlin 0.3825* Pi a,ga 13 PO bo vsakdo čuval se zameriti general- Italija 22.85, Neivvork 51000 Dunei nemu komisarju, da ne zapelje države 0.0072, žigosane krone 0 007s’ v katastrofo. Da se temu izognemo, je pešta 0.21, Varšava 0.055 ’ mogočo le tako, da se prevode finančni Bukarešta 3.35. načrt socijalnod.emokratsko stranke. — Začeti hočemo — je dejal dr. Bauer — že ta teden z velikimi demonstracijami. Videli bomo, kako daleč smemo iti. Radi velike važnosti dogodkov bo izvoljen strankin svet, ki ima nalogo, . . dav °(Bočitvo razpravlja vsako 3o, da se je naša krona ob sklepu bnrze važnejšo zadevo in šel© potem sklepa™ v Curihu dvignila na 2.30 Dr. Bauer je predložil v tem smislu re solucijo, ki je bila sprejeta. Bud itn-1.42, Naša krona v Curihu 2*30. Ob sklepu lista smo sprejeli obvesti- Tretji vzgojevalni zavod v Ptuju ja dekliški internat Mladika z gospodinjsko šolo in izobraževalnim tečajem. Ko i smo Slovenci leta 1919. prevzemali te zavode, so sc slišali glasovi, naj opustimo dekliški internat. To bi bilo prav, komo dno. ker bi si prihranili truda-polno delo iskanja učiteljic, nadzorovalnih dam in — gojenk. Toda vest nam tega ni dopuščala, da nam ne bi meščani kedaj očitali, češ našli ste lepe urejene zavode, pa ste jih pustili propasti. Z naporom so je že prvo teto dobilo lepo število gjenk’, tretje leto 'P» je bil zavod poln istotako kakor dijaški dom. Sedanji gospodarji na občini pa baje hočejo Mladiko opustiti, dastravno ji niti deficita ne morejo očitati. Zavod je lahko razpustiti, tudi inventar se hitro zapravi, mesto pa izgubi vir dohodkov, ne da bi od pridobljenih pvo-* štorov imelo pričakovano korist, Zupan Strah 2j $ B O Ec’ • Matilior,'' 17. oKlcbrN 1$22 ^ pravi: gimnazijo in dijaški dom moramo ohraniti, Mladike pa ni treba. Toda to ni res. Mladika je v zvezi z dijaškim domom in gimnazijo: marsikateri starši z dežele dajo sina našo v Ptuj, ker je tukaj tndi prilika ra hčer, da imajo sinove in hčere v istem kraju. Tudi v gimnazijo prihaja vedno več 'deklic in za njih je Mladika prava dobrota, ker se za deklice težje dobi primerno stanovanje kakor za dijake. — Razpust Mladike bi škodoval gimnaziji in dijaškemu domu. Namesto razpusta bi Ptujčani naj mislili na razširjenje Mladike. Trgovske šole drugod so prenapolnjene z deklicami. Iiako hvaležno bi bilo ustanoviti zopet trgovsko šolo za deklice, ki je že bila nekdaj v Ptuju, ali pa kakšno obrtno šolo za deklice! Najmanj, kar se mora zahtevati od mestnih očetov, pa je, da si dobro premislijo, prodno opustijo nekaj obstoječega in vpeljanega. Zato je seveda potrebno, da se o stvari poučijo in — prihajajo k sejam, na katerih se razpravlja o mestnih zadevah. Najnovejša ptujska iznajdba je, da ‘iščejo konsorcij, ki bi kril eventuelni deficit teh zavodov. Kdo pa bo tako požrtvovalen, da bo nosil primanjkljaj od zavodov, dobiček pa bi vzela mestna uprava in korist ima vse mesto? [Dolžnost mestne uprave je, da skrbi za zavode in jih varuje izgube. Nekdaj eo posamezni uslužbenci mestne uprave dobivali posebno nagrado za upravljanje internatov in so se tudi potrudili v tem oziru. Razumljivo je, da se uslužbenci branijo dela za zavode, ako od tega nič nimajo, in da potem županu in drugim sugerirajo misel o razpustu zavodov, ki. povzročajo mestni upravi toliko skrbi. Ne nazadovanje, ampak napredovanje bodi geslo vseh, ki živijo v mestu, zlasti pa tistih, ki so v mestni službi, in tistih, ki so od volcev dobili čast in dolžnost, da vodijo mestne za-i deve! — Smrtna kosa. V celjski javni bol-iinici je umrla v soboto, dne 14. t. m, gospa Suzana Skaza, veleposestnica v iVel en jem. Pogreb se vrši danes ob 3. uri pop. v Velenju. N. p. v in.! — 16 milijonov K prejme invalidsko uidruženje še tekom oktobra kot podporo za invalide do 1. nov. t. 1. Za regulacijo Drave od Maribora do Modjimurja je ministrstvo poljoprl-vrede odobrilo kredit 569.000 dinarjev iter za izredna popravila ob Dravi še [A.. S., Danzig: Umetnostni paviljon. številno pridnio ipJc je pri delu, na vseo koncih in krajih se giblje in tekmuje, da dohitimo čknpreje ostale narode, s kulturnimi tradicijami. Vsa znamenja kažejo, da ne ostanemo zgolj {pri velesejmu in obrtniški razstavi — Počasi dobivamo vse one institucije, ki eo podlaga, temeljni kamen nadalj-jnemu .plodonosnemu razvoju. Med po-Blednje prištevamo tudi umetnostni paviljon. Gospod R. Rehar je pred Jcratkim sprožil prekrasno misel o gradnji omenjenega zavoda'v Mariboru. Pod naslovom »Umetniški paviljon v Mariboru« je utemeljil vzroke in potrebo umetniškega ognjišča, pokazal posledice, bogat, splošni razvoj. Naj bo to nov korak na potu navzgor, nov važen faktor o medsebojni plemeniti tekmi za visoko cilje umetnosti. Z isto vztrajnostjo, kot so gotovi krogi pripravljali in končno priredili sijajno uspeli velesejmi in obrtniško razstavo, z isto požrtvovalnostjo na delo za razstavni paviljon. Uspeh bo zasigurnn, stavljen cilj dosežen. Za obrtniško razstavo,^ umetnostni paviljon! Jn to u-.metniški v osnutku in izgradili. Pri nas se malo zida, monumentalnih stavb vobče ne. Umetnostni paviljon naj bo, in mora biti reprezentant naše umetnosti po zunanjosti in notranjosti. V njem naj najdejo umetnine tisto mirno zavetišče in čustveno zasnovano okolico, Iti vežo umotvor s prostorom v nc-raadiružljivo celoto. Duša umetnine v takem prostoru vzbudi v gledalčevi duši valovanje, ki je pot tajnemu go- 1,243.000 Din. Z deli se prične že to jesen. — Slovensko šolsko društvo za Koroško s sedežem v Celovcu je povodom druge obletnice plebiscita obnovilo svoje delo. Društvo ima iste cilje kakor CMD. — Amerikanska mast po 86 K? Glasom zagrebškega ».T ugaslo v. Lloyda« bi imela te dni priti v Ljubljano preko Hamburga amerikanska mast, ki bo prišla postavno Ljubljana na 86 K kg. — V gozdu skrito kolo. Dne 11. t. m. je našlo orožništvo v gozdu pri Mur-ščaku v grmovju skrito kolo, znamka »The Champion«, št. 114.640. Kolo je skoraj novo. Preiskava je dognala, da je kolo ukradel že znan dolgoprstnež Martin Šumak iz Slatine v Daljni Lendavi pred enim mesecem. Ker se ni moigel izkazati, kje je kolo »kupil«, ga je skril v gozdu. Izročen je bil sodišču. Lastnika kolesa se še ni moglo najti. —• Zasačeni tihotapci. Minuli teden je zasačila orožniška patrula pred gostilno Alberta Roeenberga v Radencih avstrijske tihotapce, ki so s pomočjo znanega goro jera dgon skega tih o t apca pretihotapili čez mejo v voz vprežene-ga konja. Tihotapce je orožništvo izročilo pristojni oblasti, konja in voz pa zaplenilo. — Tatvina. V noči na S, t. m. je Andrej Oprešnik, rojen 1897 pri Sv. Vidu nad Valdekom, pokradel svoji delodajalki Elizabeti Dasner pri Sv. Lovrencu na Pohorju obleke, perila, >n obuvala v skupni vrednosti 25.000 kron in jo neznano kam pobegnil. Oprešnika zasleduje že od leta 1920 okrajno sodišče v Šoštanju, koder je bil radi tatvine gonilnega jermena pod ključem in je iz zaporov pobegnil. — Za prefekta v Trstu bo glasom »Edinosti« najbrže imenovan dozdajni tržaški generalni podkomisar, com, Crispo-Moncada. — Iz žalosti’ in sramote se je obesil v Trstu 47-letni voznik Ivan Sterle, ker so mu radi. tatvine v neki blagajni aretirali 221etnega sina. — Jadrnica »Zagreb« se potopila Jadrnico »Zagreb«, je na .potu k Havane v Tampico zalotil vihar ter jo raz bil na obrežju otoka Kube. Poveljnik, kapetan Medanič in vsa posadka se je rešila. »Zagreb« je bila 59 m dolga in 8 m široka' jadrnica, last tvrdke llciu-jevič in Bunčuga ter jo nosila 1.800 ten. Za časa nesreče je bila lad ja prazna. — Od kod izvira linčanje. Pred kratkim so ukinili v Ameriki znani I.in-chov zakon. Ob tej priliki se je razvila v ameriškem časopisju živahna razprava o tem, ali je linčanje sploh ame- vara umetnine, odkrivajoč mu vedno novo lepoto. Ta silen jezik, razumljiv vsem za lepoto dostopnim, nam morda nekoč v posebno srečni minuti, razkrije poslednje tajnosti umotvora, v katerega smo kakor •zaljubljeni. Paviljon, četudi skromen, bodi jasna slika naše umetnosti ter naše ljubezni do nje.. Kulture narodov ne presojamo le po njegovi literaturi, glasbi, višini gledališč in mnogih drugih činjenicah, temveč tudi po arhitekturi. Narodne umetnosti se nam ni treba sramovati. Naše pesmi, noše, koče, naša ornamentika, ljubezen po lepoti. Ta biser smemo s ponosom priložiti v bogato zakladnico narodne umetnosti vseh plemen in časov. Naša moderna, umetnost cvete, ter beležimo že marsikateir velik uspeh, Arhitktura, del splošne umetnosti, jo pri nas še takorekoč v povojih. Tn vendar mora napočiti doba, ko bode vse, kar obdaja človeka in kar mu služi v uporabo,neoporečno v vsakem oziru. Stavbe, ulico, mesta, vasi in naselbine naj bodo zunaj izraz notranjega bogastva njih prebivalcev. Malo gradimo, tembolj moramo biti parni in dvakrat, trikrat prevdariti, kako zidamo in komu poverimo stav--bene naloge. Dejalo se bo, da nam je težko in skoraj nemogoče stavili palače. Res je. Toda ni nujna potreba, da je naš paviljon palača, iz dragocenega materija]«, in kolosa! n ih dimenzij. Ne, tudi iz priprostih sredstev so ustvarja umotvor. Kdor si je oglodal 'clesejm in obrtno razstavo se je prepričal, da ,ie običajni los lahko ist-otako nos! tel j lepih oblik ter plemenite linijo. Samo stvar je treba poveriti pravim rokam. iVelika razkošna palača ne bi odgo- riškega, izvora. Po najnovejših odkritjih prihaja ta zakon pravzaprav iz Anglije, #;oma Irske. Leta 1526 je bil nek trgovec James Lyweh župan mesta Cohvay. V tem času je njegov sin zagrešil zločin,umora in bil obsojen na smrt. Boječ se, da bi sin pobegnil iz zapora, ga je dal oče takoj po obsodbi pripeljati pred svojo hišo in na domačem pragu obesiti. Gd tod izhaja naziv linčanje. Dopisi. Slovenska Bistrica. Mestni občinski odbor je v svoji seji dne 13. t. m. sklenil, da izvede poskusno klanje živine v lastni režiji in sicer v mestni klavnici in to za mestno prebivalstvo. Dokazano je namreč, da so tukajšnji mesarji največji, navijale! cen, ki nakupujejo le staro slabo govedo in nudijo meso meščanom po 56 K kg, dočim morajo za vojaštvo dobaviti najlepše meso po 30 K kg. Ta sklep mestne občine moramo le pozdravljati, ker bo to le v korist tukajšnjemu prebivalstvu, zlasti uradništvu in drugim siromašnim slojem. — V isti seji se jo izvolil tudi mestni aprovizacijski odbor v smislu pravilnika k zakonu o pobijanju draginjo. V ta odbor so izvoljeni gg. Dom Josip, Maček Viktor, Lorger Edrnund, Sajko Matija. Sklenjeno jo tudi, da mora pri reviziji, -zalog itd. vsakokrat prisostvovati občinski odbornik. Kot prvi pride na vrsto g. Josip Justinek. Upamo, da bo ta odbor v Slov. Bistrici napravil temeljito remaduro. Mestna občina so -pogaja s tovarno za baker v Slov. Bistrici v sv-rho oddajo toka za električno razsvetljavo mesta. Šmartno na Pohorju, Podpisano šolsko vodstvo so tem potom najprisrčne-ja zahvaljuje vsem obrtnikom, ki. so pripomogli, da so je naše zanemar jeno šolsko poslopje popravilo. Zlasti gre zahvala mizarskemu mojstru g. Simšeku in pleskarskemu mojstru g. Vrečkotu, oba iz Slov. Bistrico, ki sta dokončala svojo nalogo zvesto in o pravem času. Prav lepo zahvalo si je pa zaslužil zidarski mojster g. Stupau, tudi iz Slov. Bistrice, ki je že pred petimi mesci prevzel zidarska d- oktobra 192- in Policijski nadsvetnik V. Kotscvari je včeraj odpotoval na avoic novo s uz beno mesto v Beograd. Na kolonvo so so poslovile od svojega priljubljen ga predstojnika deputacije {polic«S‘ ga uredništva, nastavljene jv 1)1 ll.s^1. beiicev. Vodstvo policijskega konusa jata je prevzel policijski komisar gos Pestovšek. _ _ . m Glasbena Matica. Prejeli ® * Prihodnje dni so vračajo razni odbor- niki pevskega društva s svojih^ stov, nakar so naj vrši občni :?o0irL. izvolitev novega odbora. Natančen ^ tum šo ni naznanjen, želeti pa J1 • , 1 da so objavi potom časopisja. jo bila navada, da so jo samo ^ m _ zbor udeleževal volitev in one' 'fjQ zbora, ker so damo lcratkomalo v3 niso. Od letošnjega leta velik napredek v pevski izarje111^^’ imamo pa tudi željo, da stopimo * dalje kot v Sl. Bistrico; zato Pa 1e^rg3. treba, da so o letošnjem programu stransko pogovorimo. In ker P1’* * *j0 gramu sodelujejo tudi dame, ns3 l, besedo tudi v debati. Gotovo imLJ . di ono svojo opravičene težnje in j,a na katere se bo treba ozirati. , 9 so naj občni zbor pevskega dl’lf. ^ Glasbene Matice pravočasno obJ3 } ^ listih in nanj povabi, vse, kar P°1 je kot ud vpisan. .-a m Občni zbor trgovskega ki se je vršil v soboto zvečer v ^ brinovi dvorani ob obilni po živahni debati sprejel novo k® f.^ vino pogodbo s trgovskimi naftav*^.j ci, katero so izdelali tozadevni ° rj3 pod vodstvom zastopnika oddelka ^ socijalno skrbstvo g. dra. Mraj-®' ^ lebtivuia pogodba določa med Tj je5a za vso trgovske nastavljene® s 0 , j, minimalne plačo: I. kategorija: o ^ do 4. službenega leta K 2400 do H. kategorija: od 5. do 8. lota K • _ oceni umetniške kvalitete _ . . osnutkov naj odločujejo glasovi 11 . d ji _ i . Afit nikov. Poslednja naj razpiše_ s vrh o na j prikladne j-šega pro jek’-*1, • d yiV°n&^ nikov. Seveda stane natečaj toda pri vsaki stavbi se mora 5^ ^ ti gotovi procent v ta namen. I® g0 juo v tem oziru našo protolnico! v^-gj si Beograjčani zasigurali na-’ stavbeni načrt za zazidavo t o razpisali mednarodni natečaj’, 3vrbo žrtvovali skoraj milj®11 ^ e0« jov. Renta,bili teta te »žrtvo«, ])0 lcratnega izdatka bo vidna, ko ®|al- Beograd razširil v velemesto. g hitekti so bodo zadovoljili vse skromnejšimi nagradami, od®®^ y; jočimi velikosti stavbeno svete. . v glavnem jih bo tudi tu, kot tolllvtl0Sti! življenju vodila ljubezen do UI)K: xCt-b.ie- 1 redan 3e bil sodiscu v nadaljno pošto- ^ Commercial«. Polna je podatkov jz veronjemaokog Lloyda«. To je za sada panje . . * _ ! gospodarskega življenja celega sveta. V : največi brod njemaoke trgovačko mor- j .vuZi I • ' j ^ posebnem članku obravnava beograjski narice. Sad-ržaje 32.000 bruitoregister poročevalec, Anglež, naše gospodarske tona, a istisne 40000 nr vode. Daljina in trgovske razmere, razmere naše mor- brada je 236.3 m, širina 25.5 m, daljina Pomorstvo. Napredovanje njemačke trgovaeke mornarice. Jedva što mo čuli, da je do-gradjen i spušten u more n jem ati: i brzi parobrod »Gap Narte« od 14.000 tona (vlastništvo društva »Hamburg-Siid-amerikaniseho Daanpfselmfarts-Gesel- Pobrežki cesti je prišel precej domov, kjer je začel obdelovati svojo drugim: i primati 428 potnika, u. II- razr. 356 put- »Jugoslavija je eminentno poljedelska ' nika, a u III. rasr. 1132 putnika, dakie ženo tako, da je m-Mala polšja nnpra- ( ~ . prometa< y članku eitam med (ispod vode) 30.4 m. TT I. razr. more viti red. Sadi pijanosti so mu prisodili A9q —r„ ,, tt nr»R rmt. 5 dni zapora. — Štefan Ž. je dal svojo- j mu vinskemu, razpoloženju preveč du-; ška. Ker je bil preglasen, in silno raz-borit, mu je policija prisodila radi pi- ja,nosti^8^dn‘ x,rpora^.^ imoclemeiSa ‘ ®n’ ^er se ne uP°rablja ne moderno gno- staže dva trostroka ekspanzivna stroja kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — država. Od prilično 14 milijonov prebivalcev je 84% poljedelcev. V večjem de- nkupno 1916 putnika. Nutarnjost bro-da kao i sigurnoatne naprave su naj- in “države se orje na najprimitivnejši na- moderni je uredjene. Za pogon broda Dnevno koncerti. , i jenje, ne znanstvenih metod za obdelovanje zemlje, je njena rodovitnost daleč izpod tega, kakoršna bi mogla biti pri modernejši metodi obdelovanja- Pa tudi tako je to za koruzo najplodovitejša zem- koji sa svojih skupnih 30.000 indicira-nih konjskih sila daju bronu b-rzinu od' 20 morskih milja (1 morska milja = 1852 m) na sat. Po temu jasno vidimo kako Nijemci dan i noč rade na obnovi * i* g . *? . ? gm ItliKO .It IU jCcI lvUi UL'O Ilci j J.J1UUU v UtJbcl Zclll" ivdilvO UtlTl 1 TlOt lii-Lie 11 a OaMlv/V l Ija v Evropi in druga na celom svetu. Za svoje tegovačko mornarice, te neka nas Repertoire: Pondeljek, 16. oktobra: Zaprto. koruzo prihaja po vrsti rž, ječmen itd. Poleg žita se zlasti goji sadje, poseb- no izuenadi, ako Njemaeka na svojih 5 do 10 godina dogradi voči bn*od nego no slive. V produkciji sliv je Jugoslavija što je »Majestic«, koji ima 54.000 tona, Torek, 17. oktobra: Baron Tretik. B. na prvem mestu v Evropi. Francoska in Sreda, 18. okt. Zaprto. te je največi brod na svijetu, vlasini-, Zedinjene države producirajo skupno štvo je engleskoig parobrodarskog dni« Četrtek, 19. okt. »Namišljeni bolnik«,"240.000 ton sliv na leto, letna produkcija štva >WhMe Star Line«. Moramo spa* izv. Premijera. j Jugoslavije pa znaša krog 600-000 ton ■ menuti da je i »Majestic« djelo njema- Petek, 30. okt. Zapito. ; Od skupne produkcije sc dve. petini, posu- Sobota, 2h okt. »Namišljeni bolnik«,’1 Site in izvozite. Že par let sem sc domači a]j a. 'i producenti poslužujejo modernih Nedelja, 22. okt. »Baron Trenk«, izv.! sušenja, stiskanja in zavijanja v ' prodaje v zapadne države. Dasi je jugoslovanska sliva znatno manjša nego ka- Objave. • V, o, i .m. fako stališče odbora, ki bi mnogokrat ;a,d ustregel opravičenim zahtevam in-^resentov, ima pa po odredbah vlade ^ano roko. Vlada je olajšala poslovanje seidaj s tem, da jo na pritisk tr-»°vska zbornice dovolila izdan j c odo-. r®oj za, ono blago, ki se nahaja že tu-aj, glede novih naročil pa,priporoča •čakati na novo odredbe. Obljublja 3ednc ‘'ibarski •lili! ^ dajal na posamezna vprašanja ir- j prodaj tudi mizarska miza (ITobel-' razvoju Jugoslavij SjlJc®y točna in jasna pojasnila. Zna- S banik). Cenj. ponudbe pod voder< T mo je, da je od občnega ©bora izoe-ta- ! uprav olista. j ^nogo nemških trgovcev, katerim !________________________ e bilo važnejše, udeležiti, se istočasno rseoega se koncerta »Maunergesang-6l’oinn«. ek© brodarske tehnike. Dogradjen je u Haanbmrgu pod imenom »Bismarek«, metod no glasom reparacija pripao je Eugles-svrho ko j. Ali Njemcima to ne smeta, oni ne miraiju nego rade dan i noč, i uspjeti ( če im da nadoknade ono što su izgubili lifornijska, je vendar slajša in se jo zato A mit?! raje kupuje. Trgovina s slivami je velika | augoslavenski Pomorae«. Pomor-§ Vsled selitve se proda popolnoma pomoč arzavi, m ko nastopijo olajšave v, gka smofeta za w naJ ^ oceanograf, mi v zvez, je velika lesna industrija. Ob- h problemih fiziom seg gozdov prekorači 18 milijonov arov; ^ . V Caponi predla«* obstoje predvsem iz. hrastovme bukov,-• pevske yachte. Vesti pri ne m borovme- Slavonsko hrastovino | ‘,.x___________... S_^,. Gospodarsko. g Mariborsko sejnisko poročijo. Na ’ iščejo po celem svetu. Avstro-ogrska jc'’lasa''10 najrazličnejše novice in iPodat- svinjski sejem dne 13. okt. 1!V22, se je pred vojno skozi nekaj desetletij vodila pripeljalo 171 svinj. Cene so bilo slede-' znamenito izvor.no trgovino v ostalo Ev- »Ir ke s področja pomorstva 111 Zdravniško društvo v Mariboru ^šivanja, da ima odborovo sejo v to- dne 17. t. m ob 6. uri zvečer v x ^__________^________— -— ------ ^^ __________________________ . ____ __ _______ ___________ ^ostorih restavr acije na kolodvoru v če: Mladi prašiči 5—6 tednov stari ko- • ropo in preko Oceana. Seveda tudi tu — i Priboru. Zelo vaižno! Pridito zanesi ji-j mad Din. 100—180, 7—9 tednov stari kakor v vprašanju trgovine z žitom in, v°' ; Din. 250—625, 3—4 mesece stari Din.' slivami — prihaja v poštev zlasti vpra- j .m Neprijeten gost na vče-ajšnji5 825—900, 8—10 mesecev staii Din. 1000 sanje nezadostnega prometa.« finski trgatvi« pri Gotzu je bil nek stari Din. 1650 do 1700. j Pisec razpravlja še o bogastvu Jugo- j "fr-- — x — -- | u B., kleparski pomočnik. V pija-1 je nadlegoval ljudi in hotel neka- Bernliard Kellerma g Produktna borza v Novem Sadu, slavije na rudah, o industriji, valuti in o j I. oktobra: pšenica: bačka 335, srem- problemu prometa. Kadar bodo ta vpra- 1' j Zahtevajte v vsaki ga s h im „®abar(‘. 3fe Roman. i Pred Allahovim obešenjakom se je nosil orjaški lepak, na katerem se je bralo: »Mac A lian, ki jih je umoril 5000.« i Nad valovjem glav, čepic, kučem in pokvečenih trdih klobukov, ki je plalo po Chistropher- in Washing-j tonstreetl na Broadway, sc je majala dobršna raj da (i,uvi takih ptičjih strašil. '' i Za Aiianom se je na vrvi bingal Lloyd. malo- ] Temu možicu je bila glava nabarvana ko oreh donel štropot in topot korakov, zamolkli takt izpoo težkih škornjev, ponavljajoč uro za uro isto besed« predor — predor — predor . . • Zdelo se je, da demonstrira po Newyorku predoi (Dalje prihodnjič.) (Daljo.) dan ^udson-River-Tunne! je bil dve uri zaprt .......... , - ---- brp,i,za vsak promet. Skozeni so stopali predorovci,: rjavo, oči in zobje pa tako. da se jih je vsakdo prc.stra-iJoučna kača ljudi, in od njih korakov in popevk ie šil. Lepak, ki sc je pomikal pred tem indijanskim tote-tutnelo. : mom. je najavljal: Glav n! urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. stih so Ka Prešli vsi, se je vojska nemudoma zvr-, Street d'ovesni Pohod in .ie krenila po Christopher ba. 7, Spred je stopala po barbarsko šundrajoča god- ; Šrkawtl.I1J0 SP nosili zastavo, na kateri je bil z rdečimi So nenarejen napis: »Tunnelmcn,« za to zastavo pa Zvez • 1!e^^c^e rdeče prapore. Mednarodne delavske tiarol 111 za n-iimi nad glavami na stotine zastav vseh : Mih j .^v sveta: najnaprvo zvezdnati prapor Zedinje-Sko av’ Vnion Jack, za njim pa kanadsko, mebikan-■ argentinsko, braziJjsko, čilsko, urugvajsko, vene- SUejeL. o, orazujsKO, cusko. urugvajsKO. vene- haitijsko, braziljsko, nemško, italsko, dansko, De tlov«'a‘iu' noian 9jelandijsko zastavo. Der?i i°’ norveško, rusko, špansko, portugalsko, turško, i nr,. -^ko, holandsko, kitajsko, japonsko, avstralsko, 1 Za njim je bilo videti S. \Voolfa! ^ r-la ,ie bil poveznjen rdeč fes, ustnice je rdeče, oči pa ko pest debele m crnc. 0;c\. je viselo dokaj punčk na vrvcah. »S. Woo!f s haremom!« »Jud in prvak sleoarjev!« ........ ! Potem so se vrstili znani veljaki m Prosim in obveščam , uiica št, 11, naj ne olafujejo od 1. septembri 1922 'nikomur dtujemu kskor spodaj podpisanemu. »Iyloyd, ki si je nakradel milijarde.« | »Zre človeško meso.« | Potem je bilo videti Hobbyja- Možic s svetlo vla- : *»*. “'ri k»i v s°stital c',etl,£na »liobby.« „ Tludiču toliko da ubegml. obesen.« glavo mu . žnmiaste, 1995 Anton Miklavčič. vratu mu < ' ______________________ .'jer.n na- c6v ^ Pestrim gozdom zastav so drencale tolpe črn- čelniki raznih gradiiišč. Med niinnjc veMco pozornost ^ekaj teh črncev sc je vglumilo v nekakšno raz JHrje - ------------ -- ............................. vzbujal osobito tolsti Muller z Acore. Bil je okrogel i_ st, pa so se jim oči vrtele in so brezumno večali, kakor balon, kjer bi morala biti glava, je bu le star Uq ‘‘uoL *ali I ?’■ c'°'tn'c duše, so so vedli kakor drugač, so ka-, trd klobuk, kie P , sv°ic zobe ter črnim »damam«, kadar so jih j nntiii iol? litiliov+«1.*a t\r. K!qijeni5na brivnica se rson priporofa. Pivo vrstil« pustrež ha Vjekoslav Gjnvin. JuriiJev. ulica 9. 18BC ^,f^ledali, ponujali syojo ljubezen tako, bf ^iial narejen človek: Allan! da niso »Masten založek za pekel.« _ _ A^cd nemarno pomikajočimi se kopicami ljudi so iabi pihalni stroj, žt rabljen pa dobro ohranjen, po ceni Ponudbo: M Alb STAN, po siedovalni';a za preskrbo novih slanov. lok lov i. t. d., Maribor, Piolov&ki trg čt. 1. 1080 2-2 i KoV spremljava Vomu strašanskemu vrišču Da je vmes MttBGBNHMMHBttHMMGŠ V | VlWV yil> nUUM * I PlOZOl v.vv 1 U.IV *wr - 1*1 • • y < o-bli ?značevala ga jo kakor zublji rdeča vlasulja na i gale in sc grohotale; vsem so bila usta spačena, ker b« - i .............. £ Cov znani. ko srna rjavi ulster* nic- Delavske tolpe so vriščavo popevale, žviz- Pristopajte k Jugoslovenski Matici. EPSON gumijevi p nepravni« Va?ie obuvalo trpežno in elegantno. Dovoljujeva si naznaniti cenjenemu občinstvu, da sva otvorila na SBomško^es^ štev. 14 kakor lokomobile, parne stroje, motorje, kolesa, poljedeljski stroji, stroji za obdelavo lesa za parne in vodne žage, stroje za kolarje, mizarje itd. kakor tudi vje k tem strojem spadajoče in rezervne dele. — Stroji se dobavijo promptao frsnko skladišče Maribor, kakor tudi po naročilu. — Skrbela bova za točno in solidno postrežbo ob najnižjih cenah ter si prizadevala ustreči vsem željam svojih cenj. odjemalcev. — Za obilna naročila se priporočata %mmiz & MBmmm Maribor, $!©mš&®w trg šf. 14 Potrtim srcem naznanjamo v svojem, kakor v imenu sorodnikov, pretresljivo vest o smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma mamice, stare matere in tašče, gospe SUZANE SKAZA veSeposestnice v Velenju j ' ’» ki je danes, dne 14. t. m. ob pol 10. uri zvečer po mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 51. letu za vedno zatisnila oči. Truplo predrage pokojnice se prepelje dne 16. t. m. ob 11. uri dopoldne iz celjske javne bolnice v Velenje, kjer se vrši pogreb ob 15. uri popoldne na poko-pališče v rodbinsko grobnico v Šmartno pri Velenju. Sv. maša zadušnica se bo služila v torek, dne 17. oktobra ob 8. uri zjutraj v tukajšnji župni cerkvi. VELENJE, dne 14. oktobra 1922. v Pepi, Sana, Anica Josip Skaza Sorica, Vladica otroci soprog vnukinje Šerica Skaza snaha, Dobiva se r^eh boljših IrgovTnati'nsnja in na debelo pri; BERSON-KMi&JK D. D. Zagreb, misonov Srg 7 1986 8-2 Pismeni papir Smirgel papir in platno, stekleni papir, cigaretni papir iu stročnice, ogledala za žep in za postaviti, krtače z? svetliti, za blato, za mazanje, za roke umivati, za zobe in obleko, svinčnike in peresa na drobno priporoča na debelo 191fi J. BALOH, GRAJSKI TRG. Ma oznanila Deklico, 1” let, izvršila z odliko 2 letnika učiteljišča, vešča nemščine in slovenSčiue. želi priti kot vzgojiteljica ali t kako prime no siuibo. Vpraša se : M. Dolšak, Sv Florij, n 45, Rogatec. 19i)8 Išče se prodajalec za rasnu-fakturno robo. Gosposka ulica St. SO, I. ndstr. 1994 prodaj: Jed lno orodje, krožniki, kuhinjska posoda kozarci vseh vrst itd. Ruška eesta 45, pritličie, Trata št. 2. 11)93 4-1 Na prodaj: 2 velike omare, i! kompletne postele, 2 umivalnika r. marmorjem, 2 omari a 350 D, salonska garnitura, velika kredenca z ploščo, o-tročja postelja, omara mehki lej 90 O. Vpraša se: Rotovž trg 8, Zidanšek. 1997 čebelnjak S štirimi Žnidaršičevimi pauji t čebelami vred se proda, Kaslov pove uprav-ništvo. 1996 Pisalne Stro.je, nore in rab Jjene, dobavna American Im port Comoarajr, Maribor, Ko roška c. 21. 1853 Hiša z vrtom se takoj proda. Vprašati je pri gospej Rank, Cankarjeva ulica štev. 9, Studenci. 19s9 Dobro mleko se dobi v mlekarni Ivana Golob, Slovenska nlica 16. 1944 10-6 Boljša sobarica Usi©*fea m natap pni nizki Mu 1 osebni auto „Puch“ 11-15 HP. — 1 tovorni „Nesselsdorfer“ 35 HP 5 tori. 1 motorno kolo , 6/7 HP. 1 bencinmotor 4-5 HP. — Stanitz & Maribor, Slomškov trg štev. 14.----------------‘ se takoj sprejme. Vpraša se v upravi lista. 1991 ®m©, slarao, Ppol*®2' I«p©ra3isir» sa«ifie in