Obnovljena izdaja - Leto XVI. - štev. 18 (663) - Trst -11. septembra 1964 40 lir p?8etdl!0™
abb. I Gruppo 1
Luigi Longo
novi generalni sekretar KRI
LUIGI LONGO, novi generalni sekretar Komunistične partije Italije, se je rodil 15. marza 1900 v mestu Fubine Monferrato v Piemontu. Njegovi starši so bili kmetje. Po končani srednji šoli je študiral na tehniški fakulteti. Leta 1919 se je vpisal v socialistično stranko in leta 1921 se je udeležil kongresa v Livornu, na kateram je i>ila ustanovljena Komunistična par-^ìa- Leto 1922 se je udeležil IV. kongresa Komunistične internacio-Rale, kateremu je predsedoval Le-nin. V letih 1923-24 je bil kot ured-lista «Avanguardia» dvakrat aretiran. Leta 1926 se je udeležil Ul. kongresa KPI v Lionu. V letih 1927-32 je deloval v Švici, nato pa je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je ostal tri leta kot predstavnik KPI v Komunistični internacionali. Leta 1934 je z drugimi voditelji KPI podpisal s PSI sklenjeni pakt « akcijski enotnosti, leta 1935 pa je v Bruslju organiziral kongres Proti vojni v Etiopiji. Kasneje je odšel v Španijo, kjer se je udeležil bojev za obrambo Madrida in Guadalajare. V teh bojih je bil tudi ranjen. Leta 1936 je postal glav-ni Politični komisar za vse mednarodne brigade v Španiji. Iz Španije Je odšel v Francijo, kjer so ga leta 1939 retirali, nato pa izročili italijanski fašistični policiji, ki ga je konfinirala na otoku Ventone. Po Padcu fašizma je postal eden prvih voditeljev odporniškega gibanja. Ril je najprej predstavnik osvobodilnega odbora za Severno Ita-.J°, nato pa vrhovni poveljnik ga-■ ibaklinskih brigad in namestnik Korpusa prostovoljcev za svobodo. Na tem mestu je odločno zagova-’jaI enotnost vseh protifašističnih s upin in enotno fronto proti skup-
nemu sovražniku. Po osvoboditvi je na vseh partijskih kongresih
SSltarfa ^es‘nika generalnega
vodajne skupEme L ^ Č,an. USta' nejših volitvah je bi,W P°Z‘
slanca.	,ie .b,!. lzvolien
slanca. Vrsto let ie V', .Jen Za P°‘
nik revi ie „v;	. T' e ^ glavni ured-
nik revije «Vie Nuove», sedai na ie
urednik revije «Critica Maìxistalf Napisal je tudi v- knjig, ™*^ terimi je tudi rista, v kateri so opisani boji mednarodnih brigad v Španiji.
V življenju novega generalnega sekretarja KPI se odraža vsa zgodovina in življenje Partije od leta 1920 dalje. Tako je ob Longovi '50-letnici ginjeno izjavil tovariš Togliatti.
Resolucija vodstva KPI
Za demohratično programiranje
Vodstvo KPI je po razpravi o sedanjem gospodarskem položaju v državi objavilo posebno resolucijo, v kateri izraža svoje nasprotovanje ukrepom, ki jih je vlada pred kratkim sprejela in poudarja, da ti ukrepi onemogočajo pristopitev k demokratičnemu programiranju ter koristijo ozkim finančnim krogom.
Rezultat teh ukrepov je, tako poudarja resolucija vodstva KPI, poslabšanje stanja širokih množic delovnih ljudi, ki so še posebej prizadete tudi zaradi naraščajoče draginje.
Vladni ukrepi koristijo tudi tujim monopolom ter omogočajo njihovo nadaljnje nekontrolirano prodiranje na ključne po žici j e. Tako vlada ne le da dejansko zavlačuje demokratično programiranje, marveč ga celo postavlja v nevarnost.
Vodstvo KPI poudarja, da je samo z demokratičnim programiranjem mogoče pristopiti k takojšnjemu odpravljanju obstoječih težav in k razvoju splošno korist delavskih slojev in vse države.
KPI kliče vse delavce in vse demokratično gibanje, naj se upro vsakemu poskusu zvračanja odgovornosti za sedanji položaj na delavce, kmete, srednje sloje in upokojence ter nameram, po katerih naj bi ti plačevali ceno konservativne politike.
Med iniciative, ki jih je treba sprejeti, spadajo tudi akcije proti odpustom z dela, zahteve po javni kontroli nad monopoli, zahteve po uveljavljanju sindikalnih pravic, borba proti draginji in proti špekulacijam na posredniškem področju. Med potrebne in nujne iniciative spadajo nadalje zahteve po razpustu nepotrebnih in parasitarnih ustanov, ki so dediščina fašizma, zahteve po kontroli nad javnimi stroški, zahteve po takojšnjem povišanju pokojnin, po takojšnji reformi sistema upokojevanja, skrbstvene in sanitarne službe ter zahteve po zaščiti kmetijstva.
V vseh teh zahtevah, tako pravi resolucija v svojem zaključku, naj se ustvari najširša enotnost ne le na bazi temveč na vseh stopnjah organiziranih političnih sil.
«Vabimo vse laične, socialistične in katoliške sile, ki sodelujejo v sedanjem poskusu levega centra, ki zavlačuje napredovanje kritične presoje, ki se je začela v njihovih vrstah, katere ni mogoče zaustaviti, na potrebno preučitev odnosov med njimi in našo partijo.
Neuspeh politike levega centra, osnovane na diskriminacijii, je dejstvo. Po drugi strani, poslabšanje gospodarskega položaja, pojavi nazadovanja, ki silijo velekapital k zmanjšanju zaposlitve, k okrnjenju delavskih mezd in zmanjšanju kontraktualne oblasti delavskega razreda, odločno zahtevajo najširšo enotnost delavcev in demokratov ter izsiljenje nove politike.
Vodstvo Komunistične partije Italije je v svoji nedavni resoluciji še enkrat predlagalo demokratično platformo za pristopitev k reševanju gospodarskega vprašanja. O teh predlogih naj se razpravlja z drugimi političnimi in socialnimi silami, ki želijo programiran in demokratičen razvoj in naj se izdela skupna akcijska linija, pa četudi se izhaja iz različnih ideoloških stališč.
Zahteva po sporazumu in po skupni akciji je danes bolj nujna kot kdaj koli. To je lahko ugotoviti, ako se pomisli na dejstvo, da bodo v kratkem upravne volitve .in ako se upošteva vlogo, ki jo imajo krajevne ustanove, ki so po-' klicane, da se borijo proti sedanji gospodarski konjunkturi in za demokratično programiranje.
Osnova za sporazum je za nas borba proti monopolom. Demokratične sile, ki so še v levem centru, danes ne vidijo, da linija sedanje vlade, tudi po zadnjih fiskalnih ukrepih, koristi kopičenju profitov monopolov, ne vidijo, da ta politika krepi skupine, ki v Italiji, v Evropi in v svetu težijo za tem, da bi zadušile demokracijo in v novih oblikah nadaljevale oblike kolonializma ter ogražajo mir. Ta politika torej ponovno postavlja problem splošnih perspektiv pred delavski razred in pred vse demokratične sile.
Tovariš Togliatti nam je zapusti neprecenljivo dediščino, ki nas uči, kako naj se išče skupno perspektivo v borbi proti velikim mo-
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Zadnji članek tovariša Togliattija
Tovariš Togliatti je nekaj ur poprej, preden ga je zadela srčna kap napisal članek o problemih enotnosti mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja, v zvezi s pripravami na sklicanje mednarodne konference komunističnih in delavskih partij.
«Gotovo je — je zapisal tov. Togliatti — da se bo KPI udeležila in da bo aktivno sodelovala na pripravljalnem sestanku, vendar pa obstajajo dvomi in pridržki v zvezi s primernostjo in koristnostjo mednarodne konference, ker je že znano, da na njej poleg kitajske partije ne bo sodelovala še ena ne ravno nepomembna skupina partij.»
Zatem je Togliatti zapisal, da se ne sme prekiniti diskusija o načelnih in političnih stališčih kitajskih tovarišev, da pa je vendar treba, v nasprotju s tem, kar počenjajo Kitajci, diskusijo razvijati brez verbalnih ogorčenj in brez splošnih obsodb konkretnih tem, objektivno in prepričljivo ter ob spoštovanju nasprotnika.
«Potrebna so — tako pravi Togliatti — nadaljna srečanja s sku-
pinami partij zaradi globljega proučevanja in boljše definicije nalog, ki se danes kažejo v različnih sektorjilr komunističnega in delavskega gibanja, v zahodni Evropi, v Latinski Ameriki, nevezanih državah in njihovega stika s komunističnim gibanjem kapitalističnih držav, in držav ljudske demokracije. Položaj v teh sektorijh se je zelo spremenil od leta 1957 in 1960 in brez pazljivega skupnega dela ni mogoče natančno določiti skupnih nalog mednarodnega komunističnega gibanja.
Samo po takšni pripravi, ki bi utegnila trajati leto in še več, bi lahko preučili vprašanje mednarodne konference, ki bi zares lahko bila nova etapa našega gibanja, izraz njegove resnične krepitve na novih in pravilnih pozicijah. V tem primeru bi se kitajskim voditeljem uprla kompaktna fronta, združena ne le na podlagi skupin splošnih definicij kitajskih stališč, temveč tudi globljega poznavanja skupnih nalog vsega gibanja.»
Zatem je Togliatti kritiziral drugo smer, ki si je prizadevala, da bi na mednarodni konferenci, ki
bi jo sklicali v najkrajšem času, obsodili kitajske voditelje in da bi ta obsodba morala veljati za (Nadaljevanje na 4. strami
■nopolom, za razvoj v Italiji in v Evropi po poti demokracije in v smeri socializma.
V članku, ki ga je tov. Togliatti napisal tik pred smrtijo, so nakazane tudi smernice za obnovitev dialoga z vsemi demokratičnimi silami. Jasno je, da je ta doku-ment razočaral tiste, ki skušajo prikazovati komuniste, kot nesposobne, da bi realistično gledali na stvari, da bi govorili odkritosrčno in. živahno razpravljali. Prav tako je razočaral tiste, ki so mislili negirati KPI veliko vlogo v mednarodnem delavskem gibanju ter njeno avtonomijo. Prav tako je razočaral tiste, ki mislijo, da lahko zatevajo od delavske in revolucionarne partije, da se odpove mednarodni solidarnosti in načelom internacionalizma.»
(Iz govora, ki ga je imel član vodstva KPI, tov. Macaiuso, na nedeljskem festivalu glasila «l’Unità» v Trstu)
Most
prijateljstva
V ponedeljek sta predsednika Socialistične republike Jugoslavije in Ljudske republike Romunije, Tito in Dej, na meji med obema državama v Djerdapu in Železnih vratih ob Donavi, kjer bo nastala velikanska hidrocentrala, odkrila spominske obeliske. Tito je ob tej priliki poudaril, da ga zelo veseli ponovno srečanje z romunskim predsednikom, slednji pa je poudaril, da se končno začenja nova etapa	romunsko-j ugoslovanskega
sodelovanja. Čez sedem let bo tam nastalo 180 km dolgo jezero z največjo hidrocentralo Evrope, ki bo proizvajala 11 milijard kilovatnih ur električne energije.
Podpredsednik romunske vlade Birlandeanu je v govoru na tej svečanosti med drugim poudaril :
«Romunsko ljudstvo ceni to veličastno delo kot simbol prijateljstva med narodi in kot konkretizacijo bratskega sodelovanja med Romunijo in Jugoslavijo, temelječega na popolni enakosti in spoštovanju medsebojnih interesov. Ime ,.železna vrata” izraža dejstvo da se je pri obalnih narodih izkristalizirala zavest, da je ta sektor ključ za svobodni prehod vode •iz enega donavskega bazena v drugega. Dejstvo, da se bodo sedaj na široko odprla ..železna vrata” bo nedvomno močno vplivalo na gospodarstvo obeh držav in pripomoglo k napredku celotnega donavskega bazena.»
Podpredsednik jugoslovanske zve-(Nadalievanje na 4. strani)
Delni pogled na množico, ki se j‘e udeležila Togliattijevega pogreba
2 • DELO -*
11-9-196‘W
Iz zakladnice Togliattijeve politične aktivnosti
‘Iz 1
Naloge nove partije delavskega razreda in ljudstva
Nova partija je partija delavskega razreda in ljudstva, katere dejavnost se ne omejuje samo na kritiko in propagando, marveč sodeluje v življenju dežele na pozitiven in konstruktiven način od organizacije v tovarnah in na vaseh do centralnega komiteja, do ljudi, ki smo jih poslali, da zastopajo delavski razred in partijo v vladi. Jasno je torej, da kadar govorimo o novi partiji, mislimo predvsem na partijo, ki mora biti sposobna, da prikaže v svoji politiki, v svoji vsakdanji akciji tisto globoko spremembo, ki je nastala v položaju delavskega razreda. Vtem ko je partija v minulosti zavzela enotno stališče opozicije, prevzema zdaj hkrati z drugimi demokratičnim silami vodilno vlogo v boju za osvoboditev dežele in za vzpostavitev demokratičnega režima. Nova partija je partija, ki je sposobna realizirati ta novi položaj delavskega razreda, realizirati s svojo politiko, s svojo aktivnostjo, podrejajoč tej nalogi tudi svojo organizacijo. Hkrati mora biti nova partija, na katero mislimo, nacionalna, se pravi partija, ki postavlja problema emancipacije dela in nacionalne osvoboditve, navezujoč se na napredne tradicije naroda. Stari posestniški reakcionarni razredi in še posebej njihovi najbolj reakcionarni deli so omogočili življenje fašizmu, mu botrovali, odprli so fažizmu pot do oblasti, borili se skupaj s fašizmom, odobravali so fašistično vojno, dokler niso spoznali, da se vojna zaključuje z neuspehom in katastrofo. Tako so popeljali Italijo v uničenje. Zdaj sta rešitev in vstajenje Italije nemogoča brez sodelovanja v italijanskem političnem življenju delavskega razreda kot novega elementa in najširših delovnih množic dežele, uvrščenih okrog nje v skupni fronti.
(Iz sestavka v reviji «Rinascita»
oktober - november - december
1944)
Odporniško gibanje in republiška ustava
Kakor vsi iskreni prijatelji demokracije tudi mi predlagamo medsebojno razumevanje, v katerem bomo našli nove izvirne in naše oblike uresničevanja tistega gospodarskega in družbenega napredka, ki je potreben Italiji in za katerim težijo ljudske množice. V Italiji je prišlo skoraj sto let po uresničenju narodne združitve do velike demokratične revolucije. Odporniško gibanje je razbilo fašizem in strlo njegove ostanke. Borilo se je in zmagalo v hudi vojni za osvoboditev. Položilo je temelje nove države. V programu in duhu Odporniškega gibanja, ki je v največji meri navdihnil novo republiško ustavo, je bil odstranjen tradicionalni balast stare italijanske države, ki niti v najboljših časih ni mogla prestopiti meje konservativizma. Ta de mokratična revolucija pa je bila pretrgana prav v trenutku, v katerem bi bila morala preiti h konstruktivnemu delu, k reformam gospodarske ureditve in k učvrstitvi novega vodilnega političnega razreda, neposredno po-
vezanega z najširšimi delavskimi množicami in z novo nap red no inteligenco. Zdaj je treba delo nadaljevati in ga končno zaključiti. Med silami, ki so sodelovale v Odporniškem gibanju in ki so strmoglavile fašizem obstajajo že takšne zgodovinske in politične vezi, ki menijo, da ni samo potrebno, marveč tudi mogoče to delo dokončati. Duh, program, tradicije protifašističnega gibanja, veliko pozitivno u-panje glede boja tega gibanja in njegovih zmag je zvezda vodnica, ki naj osvetli sleherno našo akcijo.
(Iz govora na IX. kongresu
KPI, 30. januarja 1959)
O atomski nevarnosti
Vsi priznavajo, da bi se, če bi prišlo do oboroženega spopada med velesilami in s tem do novega svetovnega spopada, ta. vojna za gotovo bila z atomskim in termonuklearnim orožjem. Atomsko in termonuklearno orožje pa ni naperjeno proti borcem, kakor orožje iz minulosti. To orožje je namenjeno neomo-jenemu in popolnemu uničenju nasprotnika. Ne samo, da je namenjeno uničenju njegovih oboroženih sil, marveč tudi uničenju prebivalstva, industrijskih centrov, mest, pristanišč, cest, kmetij, skratka uničenju vsega. Atomsko in termonuklearno orožje pa je tako strašno razvito in tako močna so sredstva, ki bi jih lahko vrgli na vsako deželo, na vsak del zemeljske oble, da povsem lahko zanesljivo rečemo, da bi bil, če bi jih uporabili, ta
strahotni cilj popolnega uničenja gotovo dosežen. Ta cilj bi lahko dosegli povsod, kar pomeni, da se nobena stran ne bi mogla ogniti uničenju. Svetovni spopad s termonuklearnim orožjem bi torej pomenil, da bi na področju verjetnih v vojno zapletenih strani, ki obsega zdaj več ali manj ves civilizirani svet, uničil vsa mesta naše civilizacije, ni pa zanesljivo znano, ali bi bili po takšnem uničenju še nadalje dani pogoji za življenje preživelih. Človeštvo bi najbrž životarilo več stoletij, zlomljeno pod težo ostudnih bolezni, preden bi lahko storilo kakršen koli korak naprej. Spričo takšne perspektive bi se prav za prav znašli pred samomorom človeštva.
(Iz govora na X. kongresu
KPI, decembra 1962)
Člani vodstva KPI nesejo Togliattijeve krsto na pokopališče
^ ~	VRŠI
Delegacija ZK Jugoslavije na
častni straži ob Togliattijevi krsti
Mednarodno sodelovanje in problemi Trsta
Trst se nahaja na robu med zahodnimi in vzhodnimi deželami Evrope, nahaja se prav na tistem robu, kjer bi hotel imperializem, sovražnik miru in narodov, zgraditi neprehoden jez za nadaljevanje svojih intrig za pripravljanje novih vojn, novih katastrof za narode Evrope.
Trst bo lahko živel, bo lahko znova vstal, ko se bo dovolj upoštevala ta stvarnost, ko se bo priznavalo, da je treba za rešitev tržaških vprašanj vzpostaviti aktivne kontakte z narodi, ki živijo na oni strani meje, tako da bi se ponovno stekali k temu delu Jadrana življenjski tokovi dela in trgovine. In to se bo zgodilo. Mi komunisti pri-
Miroljubna
O miroljubni koeksistenci med socialističnimi in kapitalističnimi deželami v našem gibanju že - dolgo govorimo. Lenin je bil prvi, ki je po imperialistični o-boroženi intervenciji proti mladi republiki Sovjetov zagovarjal mnenje, da je miroljubna koeksistenca možna. To tezo so potem obdržali in navdihovala je celotno politiko Sovjetske zveze in socialističnih dežel. Zdaj je treba govoriti o' možnosti miroljubne koeksistence vse premalo. Spričo katastrofalnih posledic morebitnega atomskega spo-parla. je treba izjaviti, da je miroljubna koeksistenca neodložljiva potreba ne samo za socialistične države, marveč za vse človeštvo. Alternativa ie taka-le: ali miroljubna koeksistenca ali atomsko uničenje in torej konec naše civilizacije ali vsaj njenega večjega dela. Spričo te alternative je izbira, ki nas čaka, nedvomno samo ena. In ta je miroljubna koekstistenca. — Pravilno je opredeliti miroljubno koeksistenco kot komkromis. Toda. to je samo delna resnica. Kompromis je dejstvo, da v trenutku dveh velikih sistemov socialističnih in kapitalističnih sil, dve strani izjavita, da se odpovedujeta vojni za uveljavljanje in ekspanzijo svojega lastnega načina življenja in da torej ob-
znavamo kot pravilno zahtevo ^ naj Trst postane prosta luka s, Ta zahteva je zelo pravilna ii ^ jo bo morala sprejeti italija» ^ ska vlada, mi pa se obvezujemo da bomo napravili vse potrebno da bo ta zahteva sprejeta. Treh' ^ pa je vedeti, da mora to zahte vo, če hoče biti učinkovita it če hoče nuditi vse, kar lahke j nudi, spremljati vzpostavitev no \ ve politike do dežel, ki so na t vzhodu, katerih večina se je na- t potila k socializmu in v večini p katerih so na oblasti avantgar- r ne sile delovnega ljudstva, de- ; lavci.	;
Kaj delajo sovražniki miru?
Ti hočejo, nasprotno, hočejo razbiti Evropo, hočejo, da bi ta pregrada ostala in da bi se še : povečala, če bi se moral ta položaj nadaljevati, se ne bodo mogla tržaška vprašanja nikoli rešiti. To je treba imeti vedno pred očmi. Trst kot mesto, kot center proizvodne izmenjave bi v tem primeru samo hiral. Treba pomagati in se boriti, treba odpraviti politiko, ki deli Evropo v bloke, treba začeti in slediti politiki sožitja med vsemi narodi, še več, oznaka «sožitje» pa je za to mesto verjetno pre-omejena. To, o čemer je treba govoriti, je sodelovanje med italijanskim ljudstvom, med Trstom, med prebivalstvom Julijske krajine in prebivalstvom, ki živi v vzhodni Evropi, aktivno sodelovanje v skupni stvari dela in izmenjave.
Neprijateljsko razpoloženje do Jugoslavije je zgrešeno in absurdno in ga je treba zavrniti z največjim ogorčenjem, tudi v interesu Trsta in ostale dežele. Z narodi Jugoslavije, z jugoslovansko državo in vlado je treba vznostaviti režim aktivnega sodelovanja. To pa se lahko doseže samo na osnovi mednarodne politike, ki naj odkloni podreditev imperializmu. Sedanjo politiko je treba nadomestiti z medsebojnim razumevanjem, s politiku sožitja in miru.
(Iz govora v Trstu,
1. maja 1955 )
koeksistenca
sojata tako izvoz revolucije kakor tudi izvoz kontrarevolucije. Tu pa je samo uvodni moment, premisa, čeprav je velikega pomena. Razen te premise se pojavljajo še drugi solidnejši in širši cilji, ki jih je treba doseči. Bilo bi namreč napačno misliti, da je miroljubno koeksistenco mogoče omejiti na običajno priznavanje in vzdrževanja statusa quo, to je nespremenljivost sedanjega položaja, ki bi mu u-strezala razdelitev vplivnih področij. V sedanjem položaju so v akutnem stanju mnogi problemi neurejeni, obstajajo točke spopadov, vtem ko obstoječe avnotežje sloni na obstoju ‘n medsebojnem nasprotovanju dveh velikih vojaških blokov. To je položaj, ki ga je treba spremeniti, če želimo ustvariti pogoje, v katerih bi lahko zgradili svet brez vojne. Miroljubna koeksistenca pomeni takšno ureditev odnosov med državami, ki sloni na medsebojnem razumevanju. na zaupanju, na tekmovanju, ki izključuje vojno, na popolni zagotovitvi svobode in neodvisnosti vseh narodov in torej na pametni ureditvi problemov, ki so še vedno odprti in ki so povod za trenja in stalne spopade.
(Iz govora na X. kongresu
KPI, decembra 1962)
-DELO • 3
611.-9-1964 *
"“Iz zgodovine odporniškega gibanja
Bolgarija
9. septembra 1944 je bolgarsko ljudstvo pod vodstvom komuni-ca stične partije vrglo fašistično ji vlado, stopilo v protihitlerjevsko jU koalicijo in postavilo temelj so-[0 cialistični graditvi republike. l0 Prodor Rdeče armade na dr-žavno mejo — tistega činitelja, e ki je nekaj dni prej povzročil jr Prevrat v Bukarešti — je potr-.c kal hitro tudi na vrata Bolgari-^ je. Ko so sovjetski tanki osvo-bodili Romunijo, so se znašli 1“ ^k ob bolgarskih karavlah. Še a, en hitlerjevski zaveznik je bil 1 Pred kapitulacijo in dolgoletni r' režim bolgarskega monarhofaši-' zrna z armado, ki je imela neslavno vlogo nacističnega orož-? nika na Balkanu.
Med ljudstvom sta prevlado-a vala strah in negotovost, upor e in nezadovoljstvo, toda kljub i- strahovitemu policijskemu tero-3 rju so nekoč maloštevilne di-j verzantske formacije narasle za ) 11 brigad in 37 odredov s pri-t bližno 30.000 borci. Otečestveni j front je imel po državi 670 svo-. jih komitejev.
Fašistični vrhovi so bili pred zlomom, vladajoča buržoazija pa je v zadnjem poskusu, da bi rešila oblast, ki ji je drsela iz bok, poslala ob soglasju vlade v Istambul in Kairo odposlance s Ponudbo za ločeni mir z An-Sh io in Ameriko.
Toda zaman so skušali rešiti 'adjo, ki se je potapljala pod udarci vojne vihre in notranjega upora zaradi dolge pronaci-stične smeri kraljevskega dvora in vladajoče gospode. Ker je u-pala na razdor med zavezniki in na uspeh svojih odposlancev, je vlada proglasila «nevtralnost države». Toda odposlanstvo se je zavlačevalo, Rdeči armadi Pa takrat ni bilo do čakanja, zla-sh ker je bolgarska vlada še na-Prej sodelovala z Nemci. Zato !e, bila SZ v začetku septembra Posiljena k deklaraciji, v kateri Je izjavila, da je v vojnem stanju z Bolgarijo. To pa je torpedira-0 ladjo, ki se je že tako potap-
Politično prizorišče Bolgarije .1° takrat osvojili novi činitelji : judstvo, njegovi borci za boljši SVet in nosilci družbenega napredka — bolgarski delavski razred in partija, Otečestveni front V; narodno osvobodilna vstajni-ska armada.
Nacionalni komite Otečestve uega fronta se je z razglasom ; une 5. septembra 1944 obrnil n; nigarsko ljudstvo z besedami a je zdaj udarila 12. ura z; Pugumen, vztrajen in srčen boj 'a upostavitev vlade Otečestve ,,ega fronta in rešitev države ' ta namen je dal CK Bolgarski e a.vske partije navodila za or ganiziranje zborovanj, demon k raciJ ip za splošno stavko, ka ur tudi za bojno zavaimvanjt jr1 dejavnosti; vstajniškim si m Pa so ukazali pohode k naj Pomembnejšim prometnim zve crn m zavzetje strateških točk V dneh pred 8. septembron y° se začele v Sofiji, Plovdivu arm in drugih mestih ter vasel ^ avke in demonstracije. Vdiral v zapore, osvobajali politični usmnniee',.se bratili z vojaki ii
čestvenega fbIaSt komitejev 0te so nri5i;Sa f onta- v teh dnel hnrH neopaženi v Sofijo tud , . partizanskih odredov ii 1 nlgcfd’ »dokončnem napadu p; so se odločili 8. septembra ziu traj, ko je tudi sovjetska vojski stopila na bolgarska tla.
9. septembra zjutraj so po sc fijskem radiu objavili prvi raz glas vlade Otečestvenega frohta nekaj ur kasneje pa je svojetski 'dada dala izjavo o prenehanji sovražnosti med Sovjetsko zvez< in Bolgarijo.
(Po «Komunistu»)
Festival «Dela» v Dolini, je zelo lepo uspel. Kulturni program so izvajali člani prosvetnega društva «Vesna» iz Križa, godba iz Doline in orkester «Miramar» s svojimi solisti. Govorila sta sen. Vidali in dr. šiškovič, predsedoval pa je župan Lovriha. (Na gornji fotomontaži: 1) delni pogled na udeležence, 2) dirigent orkestra Vodopivec, 3) solistka Miranda Caharija, 4) Dario in Darko, 5) solistka Odinea Zupin, 6) kvartet «Melody», 7) med odmorom, v ospredju pevca Ivan Sancin in Nora Jankovič, 8) Anka Sugan
(Foto Sergej Verč)
Natečaj Radia Varšava
Radio Varšava razpisuje posebni nagradni natečaj ob priliki olimpijskih iger v Tokiu.
Natečaja se lahko udeleži vsakdo. Dovolj je, da do 15. oktobra (veljal bo datum poštnega pečata) odgovori povsem točno na vsaj dve spodaj navedeni vprašanj.
1.	Katera izmed držav, ki se bodo udeležile XVIII olimpijskih iger, si bo osvojila največ zlatih medalj, ki bodo podeljene v disciplinah lahke atletike?
2.	Katera izmed držav, ki se udeležuje olimpijskih iger se bo plasirala na prvo neuradno mesto.
3.	V kateri športni disciplini si bo Poljska priborila največ medalj?
4.	Navedite vsaj dva poljska atleta, ki sta zmagala na prejšnjih olimpijskih igrah.
5.	Na katerih olimpijskih igrah je poljska raprezentanca prvič u-rad.no sodelovala?
Med tiste, ki bodo sodelovali pri tem natečaju bodo razdelili bogate nagrade, med katerimi so tudi brezplačna desetdnevna potovanja po Poljski ter obisk Varšave, Krakova in Zakopanov.
Odgovore na gornja vprašanja naslovite na
Polskie Radio - Warszava (Poljska).
Izidi natečaja bodo objavljeni v dneh 15 in 16. novembra letos v oddajah Radia Varšave in v pismih, ki jih bodo prejeli vsi u-deleženci natečaja. Zato ne pozabite navesti vašega točnega naslova.
Radio Varšava oddaja tudi v italijanskem jeziku:
Od 12,15 do 12,30 na valovni dolžini 31,01 - 31,45 - 31,50 - 41,99 metrov.
Od 19,00 do 19,30 na valovni dolžini 41,18 - 42,11 - 200 metrov.
Od 21,00 do 21,30 na valovni dolžini 31,45 - 31,50 metrov.
0000000000000000000000000000000 0000000000000000000000000000000.0000000000000000000000000000
P/5/70 /Z DUBROVNIKA
Velik uspeh dirigenta Oskarja Kjudra
45 festivalnih dni, 78 prireditev, na katerih je nastopalo okrog 1300 jugoslovanskih in inozemskih umetnikov, 62.180 gledalcev, od katerih jih je bilo 37.000 iz inozemstva — to je izredni uspeh letošnjih 15. dubrovniških iger, ki predstavljajo novo utrditev ne samo tega vsakoletnega festivala, ampak celotne jugoslovanske kultur e.
Težko je reči, kaj je gledalce najbolj navdušilo: predstava Othe-
ooonoooooooooooooooooooooooot
iluttuina IcitouUa
V ZAGREBU je v teku mednarodni festival študentskih gledališč. To je že IV. tovrstna mednarodna prireditev. Najavljene so bile študentske gledališke skupine iz Velike Britanije, Švedske, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Holandske, Sovjetske zveze, Poljske, Češkoslovaške, Italije, Turčije, Tunizije, Alžirije in Jugoslavije. V mednarodni organizaciji študentskih gledališč je včlanjenih 70 držav.
* * *
MARIBORSKO GLEDALIŠČE je v pretekli sezoni doživelo lepe uspehe. Od decembra 1963 do junija 1964 se je zvrstilo 8 dramskih in 7 opernih premier ter 9 del iz prejšnjega repertoarja. Drama je imela 116, Opera pa 113 predstav, obe skupaj pa še 6 akademij, skupno 235 predstav. S. 33 predstavami je gledališče gostovalo v drugih krajih. Največ predstav so doživeli Kreftovi «Kranjski komedianti».
la. katero je tisk soglasno ocenil kot izredno izvedbo, Držičeva komedija Dando Maroje v izvirni izvedbi (avtor je Dubrovničan iz XVI. stoletja), ali koncert zagrebške filharmonije pod vodstvom indijskega dirigenta Zubina^ Mehte-ja, gostovanje solistov Bolšoj teatra iz Moskve, solistični koncert violinista Henryka Szeringa, koncert pianista Alda Ciccolinija, koncert Guillard, kvartet iz New Yor- » ka ali kai drugega.
Letnim igram sledi do konca oktobra 23 sinfoničnih koncertov, na katerih nastopajo najboljši solisti iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Prvi je nastopil naš tržaški dirigent Oskar Kjuder, ki je vodil mestni orkester iz Dubrovnika, katerega stalni dirigent je primorski Slovenec Anton Nanut. Ta koncert se je vršil 27. avgusta zvečer. Kot solist je nastopil znani klavirski mojster Dušan Trboj evie iz Beograda. Na programu so bila naslednja dela: V. Mirk: Vidojka (uvertura), L. v. Beethoven: Koncert za klavir in orkester v Es-dur št. 5, opus 73, in W. A. Mozart: Sinfonija v Es-dur.
Ta koncert je bil v atriju Kne- I z/ega dvorca, ki je znan po svoji akustiki. Uspeh je bil izredno velik in tako dirigent Kjuder kot solist Trbojevič sta bila bogato nagrajena z aplavzi številne in zelo zre-
V teku je vpisovanje v slovenske šole. Slovenski starši izpolnite svojo narodno dolžnost ! Slovenski otroko spada v slovensko šolo !
le publike. Ker se aplavzi niso hoteli poleči je bil programu dodan še odlomek iz znane Gotovčene opere Ero iz onega sveta, ki pa je navdušenje občinstva še bolj povečal.
s.h.
■v
Sola Glasbene Matice
Vpisovanje v šolo se bo zaključilo 12. septembra. Tajništvo šole v Ul. Ruggero Manna 29 je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra.
Juš Kozak
V LJUBLJANI je 29. avgusta umrl pisatelj Juš Kozak, eden izmed osrednjih pripovednikov, esejistov in družbeno- filozofskih kritikov sedanjega slovenskega razu-mniškega rodu. Star je bil 73 let. Njegova zelo znana dela so: roman Šentpeter, Celica, Maske in Lesena žlica. Za svoja dela je Kozak lani prejel Prešernovo nagrado.
Jože Pahor je umrl
L septembra je v Ljubljani umrl slovenski pisatelj in politični delavec Jože Pahor. Dva dni kasneje so ga pokopali na Žalah. Po želji pokojnega ni bilo nobene svečanosti. Poleg svojcev so se proba udeležili še nekateri prosvetni in politični delavci, med katerimi smo videli tudi pisatelja Franceta Bevka.
Jože Pahor se je rodil v Sežani pred 77 leti. Leta 1906 je dovršil učiteljišče v Kopru. Do leta 1923 je učiteljeva!, zraven pa je marljivo deloval tudi na drugih področjih javnega življenja. Tisto leto pa so ga fašisti aretirali in odpustili iz službe. Kasneje je bil izbran za tajnika Zveze slovenskih učiteljev v Italiji. Na tem mestu je ostal do leta 1926, to je do. razpusta o-menjene zveze in ukinitve slovenskega šolstva na Primorskem. Tedaj je moral, tako kot številni drugi slovenski šolniki, zapustiti svoj rodni kraj in iskati politično zatočišče v Jugoslaviji. Po zadnji vojni se je za stalno naselil v Ljubljani.
Svoje književno delo je Jože Pahor začel leta 1910. Tedaj je v napredni reviji Naši zapiski objavil neko daljšo sociološko razpravo. Kasneje je sodeloval pri raznih drugih revijah in listih. V glasilu U-čiteljski tovariš je objavil več člankov o liberalizmu in narodnosti, v reviji Domače o-gnjišče pa je med drugim pisal o proletarskih otrocih. Njegove članke srečujemo tudi v listih Dom in svet, Književni Jug, Ljubljanski zvon in v listu Njiva, ki je izhajal v Trstu, pa tudi v raznih koledarjih. Kasneje se je posvetil pisanju romanov.
Štiri tovrstna dela označujejo njegovo poglavitno pisateljsko ustvarjanje. Ta dela so: Medvladje, ki opisuje razmere na Primorskem med prvo svetovno vojno. Serenissima, ki slika zgodovino beneške republike, Matija Gorjan, ki pripoveduje o življenju kmečkih ljudi v zgodovinskih uporih leta 1515 in Pot desetega brata, ki je biografski roman o Jurčiču; NOB in povojne probleme pa obravnava v delih Čas je dozorel in Semena v kamenju.
Poleg navedenih romanov in številnih sestavkov, ki jih je objavil v revijah in časopisih, je Pahor pisal tudi povesti, namenjene mladini. Sem spadata tudi roman O-trok črnega rodu, v katerem obravnava vprašanj a delavskega otroka in potopisna knjiga Hodil po zemlji sem naši. Znana je tudi njegova igra Viničarji.
že kot mlad človek se je Jože Pahor pridružil delavskemu gibanju. Zgodovinska delavska stavka v Trstu, med katero je avstrijska vojska streljala na stavkajoče in u-bila 13 oseb, je pri njem povzročila pravo prelomnico. Sam je dejal: «Krvave rože na tržaškem tlaku SO' mi odkrivale neznano resnico; dva svetova. S presunjenim srcem sem se tedaj odločil, šel sem z delavci. Bilo je spoznanje za vse življenje. Kar sem kdaj napisal, nosi pečat tega spoznanja».
Sedaj Jože Pahor leži v hladnem grobu, njegova dela pa še živijo in bodo še naprej pritegovala številne bralce in mi ga bomo ohranili v trajnem spominu.
MIRKO KAPELJ
11.-9-1964
-DELO • 4
„Levi center" v Trstu odobril povišanje tramvajskih tarif
Tržaška občinska uprava je med poletnimi počitnicami občinskega sveta sprejela «nujen» sklep o povišanju tramvajskih tarif, o ukinitvi zelenega povratnega listka in tedenskih voznih kart za delavce. Ta «nujen» sklep je sprejela zato, ker je občinsko podjetje ACEGAT strahotno deficitno. Toda deficit ni od danes in niti od včeraj. Že leta in leta traja, tisti pa, ki to občinsko podjetje vodijo, v prvi vrsti demokristjani in njihovi stalni ter že stari priskledniki, niso doslej prav nič naredili za to, da bi prišlo do sanacije. Šele sedaj so se zganili in odločili, naj začno sanirati podjetje — delavci, upokojenci in manj imo-viti prebivalci. In pristojni pre-fekturni organi so ta sklep takoj odobrili, kar je nekaj izrednega, saj je znana stvar, da isti organi, navadno, sklepov občinskih uprav takoj ne odobrijo. Tokrat se je tako prvim kot drugim očividno zelo mudilo.
Kot je znano, sedanjo tržaško
ooooooooooooooooooooooooooo
Umrli so
Ivan Tence
Pretekli teden je preminul tovariš Ivan Tence iz Križa. Pokojni je bil znan kot antifašist, sodeloval je s partizanskim gibanjem, bil je prvi predsednik krajevnega narodnoosvobodilnega odbora v Križu in od 1945 tudi član naše partije. Kot zaveden Slovenec je aktivno sodeloval v borbi za naše pravice, za pravice delovnih ljudi in za svobodo.
Sekcija KP v Križu, tajništvo tržaške federacije KP in «Delo» izrekajo žalujočim svojcem globoko sožalje
Marija Košuta
V starosti 88 let je preminula Marija Košuta roj. Tence iz Križa. Pokojna je bila mati našega nepozabnega tovariša Justa Košute.
Žalujočim svojcem izražajo sožalje: krajevna sekcija KP, prosvetno društvo Vesna, tajništvo tržaške federacije KP in uredništvo «Dela».
Albert Selič
Umrl je tov. Albert Selič, oče znane sindikalistke in pokrajinske svetovalke Marije Selič iz Gorice.
Žalujoči družini izražajo gori-ški komunisti in delavci ter uredništvo «Dela» svoje najgloblje sožalje.
V spomin Josipa Gerlanca
Ob obletnici smrti Josipa Gerlanca s Kontovela daruje hči Vida 1000 lir za «Delo».
občinsko upravo «od zunaj» podpirajo tudi socialisti. Ti so prav gotovo vedeli za namere občinskega odbora še pred zadevnim sklepom, toda zares čudna stvar, da se niso uprli ter nastopili v obrambo koristi delavcev, upokojencev in manj imovitih slojev sploh.
Komunistična partije je bila edina, ki je takoj po objavi zadevnega sklepa odločno reagirala. Zahtevala je sklicanje izredne seje občinskega sveta in razveljavitev tega sklepa. Kasneje so podobne zahteve postavile še nekatere druge politične stranke in skupine. Tudi Nova delavska zbornica-CGIL je takoj odločno reagirala, zahtevala razveljavitev sklepov občinskega odbora ter zaščito koristi delavcev in upokojencev.
Pretekli petek se je končno sestal občinski svet in razpravljal o teh vprašanjih. Na več kot osem ur trajajoči seji je govorilo dvaindvajset občinskih svetovalcev. Govorniki so orisali stališča svojih strank glede tega perečega vprašanja, ki tako od blizu zanima veliko večino tržaškega prebivalstva.
Na tej seji so komunistični svetovalci še enkrat ožigosali zgrešeno politiko levega centra,
V četrtek, 3. septembra je bila v Doberdobu spominska proslava tovariša Togliattija. Proslave so se udeležili številni komunisti in simpatizerji, med katerimi je bil tudi župan Andrej Jarc.
Na proslavi je najprej govoril član vodstva goriške federacije KPI, tov. Aldo Franco. Orisal je vlogo pokojnega Togliattija med osvobodilno borbo, od salenniškega preokreta, preko njegoveva odločilnega prispevka v ustavodajni skupščini in prvih povojnih demokratičnih vladah pa vse do današnjih dni, ko je bil na čelu vladne opozicije. Govornik je nadalje o-risal Togliattijev poseg v mednarodno komunistično gibanje, kjer je bila njegova poglavitna skrb posvečena predvsem ohranitvi enotnosti. Ob zaključku svojega govora se je tov. Franco dotaknil sedanjega političniga položaja v Italiji ter nalog, ki čakajo komuniste in demokrate v borbi proti sedanji vladi, ki skuša zvrniti vse ekonomske težave na ramena delavskega razreda
Glavni spominski govor na do-berdobski proslavi je imel deželni svetovalec, tov. Jože Jarc. Najprej je orisal najpomembnejše etape Togliattijevega življenja in delo vanja, njegovo sodelovanje z Gramscijem pri časopisu «Ordine Nuovo» pa vse do zadnjih dni njegovega življenja. Med drugim je poudaril, da je bila Togliatti jeva pot težka, da je bila tesno povezana ne samo z delovanjem Ko munistične partije Italije in z italijansko zgodovino v zadnjih 40 letih, temveč tudi z mednarodnim
I ki upravlja tržaško občino in ostro kritizirali socialiste, ki ni-J so znali ali ne hoteli — verjetno zato, da se ne bi zamerili demo kristjanom — nastopiti v obrambo interesov prizadetih občanov.
Po zaključku zelo živahne in dolge razprave je bilo glasovanje o tramvajskih tarifah. Za po višanje teh tarif so glasovali demokristjani, socialisti, socialdemokrati, republikanci in indipen-dentist Tolloy.
Kljub sklepu o povišanju tarif pa je morala takoimenovana sredinsko-levičarska občinska u-prava narediti korak nazaj, kajti zeleni povratni listek je bil po novno uveden. Prav tako je bila ponovno uvedena izkaznica za izmenične delavce.
Odpusti z dela
V goriških tovarnah so odpustili z dela večje število delavcev. Problem je zelo resen. V zvezi s tem so komunisti zahtevali sklicanje izredne seje občinskega sveta. Komunisti menijo, da mora občinska uprava sprejeti konkretne sklepe ter pobude, ki naj preprečijo posledice hude krize.
delavskim gibanjem. Nadalje je orisal razne vloge, ki jih je imel Togliatti v Komunistični internacionali, njegovo borbo z ramo od rami s španskimi delavci in revolucionarji za časa državljanske vojne.
Nato je tov. Jarc govoril o Togliattijev! tenkočutnosti za probleme delavcev in kmetov, o njegovi doslednosti pri analiziranju zgodovinskih dogodkov im tudi pri i-skanju originalnih poti, proti vsakemu shematizmu in dogmatizmu. «Togliatti, tako je poudaril govornik, je dobro poznal tudi probleme Slovencev in se je zavzemal za njihovo pozitivno rešitev. V prvih povojnih letih, ko je bil pravosodni minister, se je prav zaradi problemov Slovencev trikrat sestal s tov. Milom Vižintinom, takratnim tajnikom Demokratične fronte Slovencev v Italiji’.
Nadalje je tov. Jarc omenil pismo, ki ga tov. Togliatti poslal našemu «Delu», ko je slavilo 40-letnico svojega obstoja, v katerem med drugim 'poudarja pomen velike vloge, ki jo je list vedno imel in jo ima tudi danes med Slovenci v Italiji.
Govornik je svoje izvajanje zaključil z desedami:
«Tudi Slovenci smo s smrtjo tovariša Togliattija izgubili ne sa-
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popoldne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v UFci Lazzaretto vecchio 9-II.
* * *
Na državnem trgovskem tehničnem zavodu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure.
* * *
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se s šolskim letom 1964-1965 lahko vpišejo v prvi razred zavoda absolventi strokovnih šol vseh vrst, ne da bi morali polagati katerikoli izpit. Zadevni odlok je izšel v Uradnem listu št. 189 z dne 3.. avgusta 1964.
Dijaki, ki so končali katerokoli nižjo strokovno šolo in ki bi želeli nadaljevati šolanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu, se lahko vpišejo v prvi razred do 25. septembra t. I.
'k -k
Ravnateljstvo Državne nižje srednje šole ter Nižje trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča, da se vpisovanje nadaljuje do 25. septembra 1964 vsak delavnik od 10. do 12. ure.
mo partijskega voditelja, tovariša in revolucionarja, marveč tudi velikega prijatelja in zagovornika».
V sredo, 2. septembra je bila v dvorani prosvet. društva «Igo Gra-den» v Nabrežini slovesna spominska proslava tovariša Togliattija. Proslavi je predsedoval župan tov. Albin Škrk, (ki se je o-sebnio udeležil tudi Togliattijevega pogreba), govorila pa sta tov. Colli in Gombač iz Trsta.
Tov. Colli je podčrtal zlasti nauke, ki jih je dal Togliatti. Orisal je tudi njegovo delovanje in njegove cilje, ki so bili :	enotnost
delavcev, enotnost antifašistov in demokratov, enotnost narodov v borbi za mir in enotnost mednarodnega delavskega gibanja.
Tov. Gombač se je v svojem govoru zadržal zlasti pri objasnje-vanju zanimanja, ki ga je Togliatti vselej kazal za probleme Trsta in za pravice slovenske narodne manjšine v Italiji.
Tov. Škrk je ob zaključku proslave povabil tovariše in vse prisotne, naj počastijo spomin Togliattija z dejanji, zlasti z borbo za ohranitev enotne demokratične občinske uprave v Nabrežini.
Nabrežinska sekcija KPI je ob tej priliki prispevala 10.000 lir za komunistični tisk.
Nadaljevanje
Togliattijev članek
celotno gibanje. Poudaril je: «Na kitajski napad, ki je bil izveden na široki fronti in z namenom pridobiti nekatere majhne razbijaške skupine in posamezne partije, je sledil odgovor predvsem v obliki ideološke in polemične propagande, ne pa v obliki razvijanja naše politike, vezane na boj zoper kitajska stališča.»
V	nadaljevanju svojega obširnega članka se je Togliatti dotaknil tudi možnosti za zagotovitev mirne poti v socializem, avtonomije partij in nasprotovanja slehernemu poskusu, da hi ustvarili neko novo mednarodno centralistično organizacijo.
Most prijateljstva
zne vlade Minič pa je med drugim podčrtal :
«Pred našima državama so svetle perspektive nadaljnjega hitrega napredka in vzpona na vseh področjih, nadaljnjega gospodarskega j razvoja in nenehnega ter stabilnega izboljševanja gmotnih in kulturnih razmer delovnih ljudi. Izhajajoč iz takšne perspektive, sta naši državi sklenili s skupnimi napori zgraditi djerdapski energetski in plovni sistem. Prepričani smo, da smo enotni v skupni pripravljenosti in skupnih željah naših narodov in naših držav za uspešno dograditev tega mosta prijateljstva med narodi.»
looooooooooooooooooooooooooo
Dirke v Portorožu
V	nedeljo, 20. septembra bodo v Portorožu velike mednarodne dirke za «Nagrado Primorske». Prejšnja leta so bile te dirke že v avgustu. Organizatorjem se je zdelo umestno premakniti dirke na čas po velikih mednarodnih dirkah v Monzi, ki se točkujejo za svetovno prvenstvo. Letos bodo dirke samo en dan, tj. v nedeljo 20. trn., v soboto bo uradni trening, dan prej pa neuradni trening. Kategorije vozil bodo ostale iste kot prejšnja leta, tj. 50, 125, 250, 350 in 500 ccm in motorji s prikolicami. Na sporedu bo tudi dirka avtomobilov formule «Junior».
Omenjene dirke se odvijajo na krožni progi Lucija-Portorož-Vale-ta-Lucija. Dolžina proge je 5750 m, minimalna širina cestišča je 6 m, maksimalni vzpon da 8%, medtem ko je maksimalni padec proge do 7%. Cestišče tekmovalne proge je asfaltno in ima 6 ostrih desnih, 3 ostre leve in 12 blagih zavojev. Prav zaradi tako slikovite proge sodijo inozemski dirkači, da je portoroška proga ena najlepših na svetu, kar zahteva dober stroj 'in pa izkušenega vozača.
V	izjavi, ki jo je predsednik Športne komisije, Milan Šajk, dal nekemu krajevnemu listu, je med drugim rečeno, da bodo letos na startu ekipe iz 21 držav, med katerimi bodo tudi ekipe iz Češke, Madžarske in Sovjetske zveze, ki bodo letos prvič nastopale na tej nrogi. Ta prireditev privabi v Portorož in okolico okrog 25.000 gledalcev.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
Proslavi Togliattija
v Doberdobu in Nabrežini
Y nedeljo, 20. septembra bo praznik komunističnega tiska na stadionu “I. maj“ v Trstu. Nastopili bodo “Veseli rudarji" iz Idrije. Na sporedu je tudi tombola z bogatimi dobitki. (V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani). Vljudno vabljeni.
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ —
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST. UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST. UL. TORREBiANCA 12