katedra Posebna izdaja MARIBOR 9. AVGUST 1969 Kje smo študentje? Dogodki tadnjih dni dajejo videz, da so poletni meseci z vso vročino in lenobnostjo naj-primernijši, da pred vso našo javnost in tako tudi štidente nenadoma stopi nekaj povsem neprijetno novega. Letos je za poživitev počitniškega avgusta poskrbel zvezni izvršni svet s svojo odločitvijo, da ne bo predlagal mednarodni banki posojila za novo cesto v Sloveniji. Tc odločitev je zvezni izvršni svet sprejel ne glede na vse razloge strokovne narave, ki govore v prid novi cesti. Zvezna vlada se ni ozirala tudi na to, kar so po dolgih razpravah po vsej Sloveniji sprejela telesa, ki vodijo slovensko republiko — izvršni svet in republiška skupščina. Povsem jasno je, da je vsa slovenska javnost enotno nastopila proti sklepu zveznega irvršnega sveta. Nedvomno pa živimo v obdobju, ki je pomembno ne samo za mariborske, ki se oglašamo s to Katedro, temveč za vse slovenske študente. Med slovenskimi študenti je v zadnjem času postajalo vedno živahnejše zanimanje za slovensko narodno bit-nost. Ta smer našega delovanja je pred javnost stopala v raznih oblikah: z razpravami o obstoju Slovencev na slovenski zemlji v zamejstvu, z obravnavanjem slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja in ne RAZPOTJE? STISKA? KAM? če smo doslej tiho in pridno delali, zadovoljni sami s seboj in s svetom, če doslej nismo mogli razmahniti in vsestransko sprostiti svojih ustvarjalnih sposobnosti, če smo bili doslej zavoljo kdovekakšnih razlogov odvr-njeni od prave poti k svoji človeški in narodni suverenosti, smo v tem trenutku na najboljši poti, da se proces k takšnemu cilju začne resnično dogajati. Tečaji sveta so se premaknili. Pa ne zavoljo prvih človekovih korakov po mesečevi površini, marveč zavoljo banalnega dejstva, ki se imenuje cesta, štirje pasovi asfaltnega traku. Porušili so se zidovi, ki so bili med nami, slovenski narod se je strnil okrog svojih-voditeljev, porušen je bil trojanski klanec, pozabili smo na regionalne, nazorske in vsakršne razprtije, začenjamo se zavedati samega sebe, svojega poslanstva in poti, ki je pred nami. ZAVEST in INTERESI, dve gibali slovenskega sveta, sta na način medsebojnega vplivanja povzročili silovito politično in vsakršno dejavno razgibanost slovenskega človeka. V pretekli vojni je slovenski narod dokazal, da tiste latentne, v njem samem pričujoče sužnosti, o kateri so nekateri toliko govorili, ni, da je ni bilo, in da je ne bo. Danes dokazujemo, da tudi brezbrižni nismo, da nam ni vseeno, kaj in kako se z nami dogaja v tem svetu, da se globoko in ODGOVORNO zavedamo svojega položaja. In ravno zaradi tega je sedaj pravi trenutek, za začetek dejavnosti, za tehtanja in odločitve. Povedati je treba, da nacionalno čustvo ni zgolj muzejska, roihantična, fosilska zavezanost svoji tradiciji, svoji zemlji in svoji zgodovini. Tudi to je, a ne samo to. Narodna zavest ni zgolj priklenjenost na svoj košček Nemogoče je imeti počasne možgane in hitro cesto obenem. Џ: .V*- 'V У ,, nazadnje z obravnavanjem o snovanju svoje lastne slovenske Studenske skupnosti, ki ni samo korak naprej v narodni opredelitvi slovenskih študentov, temveč je bistvo v njeni vsebini. Tako je naše, študentsko stališče ob sklepu zveznega izvršnega sveta samo odziv kot na vsako drugo dejanje v naši družbi, ki po našem mnenju ni v skladu s samoupravnostjo republik in krepitvijo bratstva in enotnosti v okviru naše zveze. Študentje povsem podpiramo slovenski izvršni svet, ko zahteva spremembo sklepa zveznega izvršnega sveta. Naš slovenski odziv na omenjeni sklep ni nikakršno rušenje zveze ali tovarištva med narodi v Jugoslaviji. Sami se svojih odločnih stališč ne smemo ustrašiti in se spraševati, ali naš odločni nastop ne koristi »črni reakciji«. »Bratstvo in enotnost« med narodi, prav tako pa tudi narodna zavest enega samega naroda se pokaže v preizkušnjah. Ta zadnji sklep zveznega izvršnega sveta pa ni samo preizkušnja za Slovenijo, temveč za Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Zal, da nam počitniško mrtvilo ne dopušča, da bi se srečali z mnenji svojih študentskih sotovarišev v drugih republikah. 13. avgusta se bo zvezni izvršni svet znova sešel. Kako bodo odločili? Sam pričakujem najboljše. Kajti glas vse Slovenije pa le mora tudi imeti svojo veljavo. Nastop vse naše samoupravne slovenske skupnosti ni nikakršno izsiljevanje ali pritisk na zvezno vlado. Kot vsi Slovenci tudi študenti ne pričakujemo, da si bomo priborili kaj tujega, ampak dobili, kar je naše. JANEZ ŠVAJNCER zemlje, to niso samo korenine, ki smo jih pognali tukaj in nas zavoljo tega obvezujejo k ljubezni do svojega naroda. Da, tudi to je, a ne zgolj to. Narodna zavest tudi ni intimno in samo s seboj in v sebi potešeno prepričanje o svojem plemenu in poreklu. Ni nikakršna nadtvama, poduhovljena kategorija, ki se obrača vase in zase. Da, vse to je narodna zavest, a je še več. Avtentična vednost o sebi in svetu zahteva več, zahteva sicer takšna čustvovanj ska in miselna izhodišča, a se ob tem ne more ustaviti, umiriti in zadovoljiti. Nacionalna zavest ne more in ne sme biti obeležena z lagodnostjo in samozadovoljstvom. Svojo bitnost mora narod dokazovati z nenehnim bojem, ki se lahko kaže skozi ustvarjalno prizadevanje za čimboljšo, čim naprednejšo in čimbolj demokratično družbo z vsemi svojimi manifestacijami, od gospodarstva, vsakršnih socialnih razmerij do politične, človeške in kulturne razgibanosti. Tudi dogodki v svetu nam dokazujejo, da postaja narodna zavest gibalo sodobnega sveta, ki je močnejše od ideologij in sistemov, ki razdeljujejo pa obenem razkrajajo ta svet. Svojo moč dokazuje z nenehno projekcijo navzven, v gospodarstvo, v družbo, v politiko;- sama sebe nenehno presega in zadobiva široka obeležja. Pojmovanje o narodni zavesti, ki je sama s seboj potešena, bo mogoče sprejeti šele tedaj, ko bo življenjska resničnost in dejanskost, spoznana po »objektivni razvidnosti« (ekonomsko, kulturno, politično, itn.), dokazovala, da smo se narodnostno v celoti uresničili in potrdili. Tedaj, ko bo vsak izmed nas uvidel, da ni več nobene potrebe po preseganju stvarnega reda in stvarnih razmerij. To pa se nikoli ne sme zgoditi in se zgodilo ne bo, kajti takšno spoznanje je spoznanje o koncu. Čas, ko so naši očetje v Osvobodilni fronti reševali in rušili dedni kompleks slovenskega drobnjakarstva in psihologizma tako, da so v volja do razčiščevanja odnosov pri elementarni higieni narodnega upora in v revolucionarnem sproščanju zadrževanih raz- nas. In gotovo je bila ta reakcija in je rednih koristi razživljali človekove moralne bij ta odnQS takgen zavoljo t ker energije in prebujali verovanje ter ljubezen, J ® 9 kakor pravi Edvard Kocbek, je za nami. Zal se Slovenci tlovolj dobro zavedamo te moralne energije in prvinske kvalitete, ki , ... . . , . bi naj postale neodtujljivo bistvo slovenskega z£°dovinske nujnosti m pogojenosti, ki človeka, niso zadobile svoje kontinuitete. Mi- nas je pripeljala v zvezo z bratskimi sleč, da smo se po dolgih stoletjih socialne in nacionalne podrejenosti po končanem osvo- narodi. To je dejstvo, ki je nenehno bodilnem boju uresničili v svoji državi, so „ . , л ljudje začeli pozabljati, mnogokrat pa tudi Prisotno> ki se ga nenehno zavedamo zavestno odrinjati svoje počelo in bržkone in ravno zavoljo tega vnaprej izključu-primamo intimni odnos, iz katerega bi morali . . . , določati svoj odnos navzven in svojo bodisi vsak šovinizem ali nacionalizem družbenopolitično, bodisi ekonomsko ustvar- emigrantske sorte. V trenutku, ko pa jalno akcijo. Preveliko afiniteto smo v bližnji preteklosti čutili do tiste misli, da je slo- prihajajo pod vprašaj življenjski interesi slovenskega naroda, ko lahko ugo- |ННВНШЗНИВ^ВВ1В9 tavljamo, da smo imeli, imamo in bomo imeli Slovenci vselej posluh za tegobe nerazvitih področij, kar smo v teh petindvajsetih letih nenehno dokazovali, da smo na druge jugoslovanske narode z resnično ljubeznijo nave-(F. Hedl) zani, vsaj toliko kot narodi na jugu na nas; v trenutku ko ugotavljamo, da pa ■ BBBBBIBBBBBBBBBI na drugi strani ta zveza, ki smo ji toliko žrtvovali in zanjo toliko prispevali, nima posluha za naše najosnov- venski narod naroc proletarec. Preveč so nam .„ ..... bili blizu razredni interesi in zasebniške ma- neJse potrebe, moramo funkcioniranje terialne koristi. Ш ni bilo lažjega, kakor jako urejene federacije postaviti pod srednjeevropskega človeka, ki je že sicer nagnjen k pridnosti-^ustvarjanju čimboljše. za- vprašaj. Vpraševati je treba v vseh snove za svoje živjmje. zmamiti v malome- razsežnostih> na vseh področjih, pa naj ščansko, zasebniškj alienacijo m ga odvrniti od njegove življenjske suverenosti. Od suve- bodo ta vprašanja še tako kočljiva in renosti, ki pomeni plno m pristno 1 uporno bo}ega Krog našega vpraševanja in in dejavno angažhmo zi .ljenje, taksno a . . zmore graditi svoji :elostnost na temelju du- akcije naj se sklene šele tedaj, ko V hovnih vrednot, ntiehne ustvarjalne akcije, nas ne bo ve£ dvoma, ne nezaupljivo-zavzetosti za razv j cele narodne skupnosti, ,v . m_ na zavesti, da usJlrja spontano in dejavno sti ne sumničenja, ne egoizma . v To prispevajoč k skupiosti, ki je resnčno in v pa je tudi pogoj za zdravo in pristno vseh dimenzijah nfeova. Morda je tegoba v žiyljenje slovenske republike in jugo- tem, da doslej še nismo mogli vsestransko #e e ^ razmahniti svojih ustvarjalnih sposobnosti, slovanske 1би6ГЗС1Јв, ki bi SC ШпкО ker so nas nema« socialna in ekonomska brez veljke škode za trdnost in enot-razmerja vselej zawl j o čisto normalnih bio- . .. . . loških dejstev, ki vladajo v tem svetu, po- nost kdaj pozneje imenovala tudi kon- tiskala v podrejen položaj. In favno zavoljo federacija z vsemi obeležji takšne tega je važno, dase notranje poglobimo in skupnostj# utrdimo, da se izrgamo iz vsakršnih pred- ^ sodkov, ki bi nas vnaprej določali, da svojo , zavzetost za usode svojega naroda razodene- In cas, ki prihaja, bo od vseh nas mo sebi in svetu. Slovenski človek se še ne terjal veliko zrelosti, poguma, svobod- zaveda svojega bstva (ali svojega poslan- , , _ stva, če hočete). Horda je sedaj, ko smo se nega duha m sproscenostl. Dejavno m zaradi ceste zdranili, pravi čas, da na to za- ustvarjalno moramo biti udeleženi vsi. vest opozarjamo ii jo nenehno poglabljamo Tq . neizprosna nujn0st. In odgo v vseh mogočih mzseznostih. Zunanja raz- c merja, torej družbenopolitična in ekonomska vornost. resničnost, pa naj k) d o prisoten odsev našega pravega notranjegi prepričanja in odgovornosti. In naj ne ostane samo pri cesti. Spričo teh neizogibnih spoznanj moramo slovenski študentje in vsi Slevenci eksplozivno, vendar odgovorno in stvariteljsko, kadar je treba, reagirati na vsako negacijo naše narodne biti kjerkoli in kakorkoli se pojavlja. Ne oziraje se na to, od kod in zakaj prihaja. Ne smemo namreč pozabiti na čisto enostavno dejstvo, da naš narod »bo« (obstajal, živel, dihal, ustvarjal), dokler »bomo«. Bomo pa le tedaj, če bomo borbeni in ustvarjalni, nonkonformi-stični in zavzeti. DRAGO JANČAR IVAN CANKAR: Važno je, da v tem trenutku opozorimo, da reakcija slovenskih ljudi ni bila divjaška, paranoično razbijaška in razkrojevalna. Državljani sociali- Poglavitna naloga, ki je prisojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega problema, je tale: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdaj le toliko, da se vsi skupaj, kolikor nas je, naučimo na izust stari srbski izrek: — »Uzdaj se use i u svoje kljuse!« Toliko bodo 'priznali tudi najbolj hripavi ilirci: ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride — tedaj se to stične republike Slovenije so reagirali ne more izvrgiti drugače, kakor da se zdru-odprto in dovzetno, stvariteljsko in od- žijo enakopravni in enakovredni narodi. Ze govorno. Posluževali so se vseh demo- sama ta enostavna misel nam kaže polje, kjer kratičnih poti in samoupravnih kana- moramo orati in se>ati ne le zase’ temveč za lov, skozi katere je mogoče speljati svojo akcijo in dokazati svojo odločnost in zavzetost. To je hkratna zrelost in vse jugoslovanstvo. To pa je naše lepo do- mače slovensko polje. (Slovenci in Jugoslovani) mam Kaj menite o odločitvi ZIS? Silvo Martinčič, študent: »Sem eden izmed tistih mnogih Slovencev, ki jim ni vseeno, kako bo izgledala naš prihodnost v federaciji jugoslovanskih narodov. Nisem in ne morem biti ravnodušen ob zadnji premišljeni odločitvi zveznega izvršnega sveta, ki kakor kirurški nož posega v naše bodoče življenje. Preveč je že bilo vloženega truda za enakopravnost narodov Jugoslavije, da bi lahko nekateri posamezniki s svojimi odločitvami sejali tisto cvetje, ki še samo preveč bujno raste — šovinizem. Za konec samo misel — kdar seje veter, žanje vihar.« Marija Pliberšek, uslužbenka: »Kako to, da nam rečejo ne, če sami vse plačamo? Jaz tega ne razumem in zdi se mi, da bo Slovenija vse bolj izolirana od krajev v Jugoslaviji in sosednjih držav. Kako je mogoče, da se v naši družbi kaj takšnega zgodi?« Erna Kranjc, gospodinja: »Ja, o tem sem že precej brala po časopisih. Jaz se na ceste ne razumem preveč, ampak ker je vsak dan vse več avtomobilov po naših cestah in toliko nesreč zaradi slabih cest, se resnično vprašujem, če je odločitev naše vlade prava. Kje pa se bodo vozili milijoni turistov?« Franc Hrast, trgovec: »Zdaj pa imam že vsega zadosti. Toliko let smo podpirali nerazvita področja v Jugoslaviji, sedaj ko pa smo tudi sami postali nerazviti in se poskušamo z lastnim denarjem postaviti na noge, pa nam mečejc polena pod noge. Kaj pa so delali slovenski poslanci? Slišal sem, da jih na seji ni bilo — naj izborijo pravico ali pa iz protesta odstopijo. Tako ne gre več naprej.« Alojz Pernik, delavec: »Vedno sem govoril, da država že ve kaj dela, danes pa se mi zdi, da ne ve kaj dela. Sicer sem neizobražen in se v te zadeve ne razumem dovolj, vendar lahko kljub temu rečem, da se mi to vse skupaj zdi sumljivo.’ Zakaj neki nam ne dajo teh cest, saj bodo koristile tudi njim. Kako pa bodo turisti prišli na jug, če ne bodo prej prečkali severa, to je Slovenije. In kako bomo vozili pomoč na jug, če ne bomo imeli cest?« -niš mer je republika najbolj naraven okvir, v katerem se združujejo interesi delovnih ljudi na nacionalni ravni Danes federacije ne moremo več enačiti z njeno državno funkcijo. Konstituirala se je že na mnogo širših temeljih z bogato vsebino in oblikami sodelovanja samoupravno irganiziranih republik. Na razvoj federacije vplivajo čedalje bolj razvoj samoupravljanje, demokratizacija političnega življenja, materialna Srepitev družbe, odprtost in navzočnost v svetovni skupnosti, napori za mir in vse širše zveze z narodi po vsem svetu, boj proti nasilju in diskriminaciji v odnosih med narodi itd. Nedvomno je slovenski narod in so vse progresivne sile v njem življenjsko zainteresirane, da so navzoči v politiki federacije, ker to prispeva k njegovi nav»čnosti v svetu. Idejno nam ni popolnomi uspelo razjasniti in definirati jugoslovanstva, ugoslovanska ideja se še vedno enači bolj z dr avo kot pa s pripadnostjo izvirni jugoslovansl i samoupravni socialistični ureditvi. Tu in tan še vedno govorimo o Jugoslaviji kot o neki od oga dani večni tvorbi, predpisani in zapisani ne glede na resnične interese in odnose narodov in delovnih ljudi, ki živijo v njenem prostoru )n v času, za katerega vemo da pripada socializmu, uresničevalcu zgodovinskih temeljev delavsjega razreda in uresničevalcu novih vezi med |arodi. To pomeni, da v idejno teoretičnem pogledu živijo razne razredne sektaške in unitaristične zablode iz minu- zem danes (Odlomek) Na drugi strani so nacionalistični pojavi, parti-kularizem, zaprtost in avtraktične težnje na Slovenskem tudi posledica vsebine in oblik unitarizma in centralizma, ki se zadržuje v organih in institucijah federafcije s trdoglavostjo, značilno za konservatizem, in reakcija na to. Težko je ugotoviti, ali gre za zavesten odpor samoupravljanju in demokratičnim procesom, za vzdrževanje grupaških in drugih interesov v zvezni politični strukturi ali za inercijo, preživele metode dela in poslovno sklerotičnost. Politično jih moramo odkloniti kot popolno nerazumevanje progresivnega kurza in sprememb v naši družbi. Te birokratske centralistične težnje ovirajo preobrazbo federacije v skupnost, ki bi ostala vse bolj izraz prostovoljnosti, medsebojnih dogovorov in skupaj ugotovljenih pravic in dolžnosti vseh nosilcev samoupravnega življenja, pri če- lih etap delavskega gibanj, v družbeni praksi pa še vedno delujejo ncjaite škodljive težnje po fetišiziranju države kot edinega lepila heterogenih nacionalnih interesov To je miselnost, ki smo jo gojili v etatistične« obdobju. Ta vidi le gozd, ne pa dreves, razmišlja o formalni disciplini, o državnih in družienih interesih v središču, o oblasti kot integracijskem pospeševalcu, ne vidi pa človeka, delovie organizacije, komu-* ne, nacije, gluha je za ncve oblike združevanja interesov v odprti samoupravno organizirani družbi. Ta miselnost se mata v vrtincu posledic, ne odkriva pa družbenih vzrokov za spore in navzkrižja. Ob vsaki druibeni dilemi in razlikah jo zazebe za enotnost in stabilnost naše skupnosti. Tako demoralijacijo lahko zasledimo pri nekaterih tistih organizmih, ki so v prejšnjem obdobju nosili težo operativnih gospodarskih in političnih nalog, na morejo pa razumeti in videti premikov v družoenopolitični strukturi naše družbe. To je kriza starega administrativnega sistema in nerazumevanja novih nalog. Vsem tem postavlja čas vedno ostrejše zahteve. To je čas skokovitega dozorevanja samoupravne zavesti množic in narodov zaradi razvoja znanosti, kulture in politike. MITJA RIBIČIČ (Teorija in praksa, št. 3, marec 1968) Razočaranje, gnev, in še kaj Nič ne gre mimo nas, kar ne bi pustilo v nas sledove, kar nas ne bi prisililo k razmišljanju in konec koncev do zaključkov, ki so včasih zelo neohrabrujoči. Mladi smo, z vero in zaupanjem prihajamo v svet — moramo končati v razočaranju, indiferenci in popolni abstinenci v političnih dogajanjih samo zato, ker nam znova dokazujete, da teorija irr praksa nista isto? Poskušali smo govoriti s sebi enakimi, s študenti in dijaki. Odgovori nam povedo dovolj, ne da bi pri tem morali videti še njihove oči in obraze. Prisedel sem k mizi, ki pivu in trem študentom. Sklenil sem, da bom vsem dal enaka vprašanja oziroma samo dve: »Kaj misliš o zadnjem sklepu ZIS? in »Kako gledaš na odnos republka — federacija?«. Bilo je veliko odgovorov, veliko molčečih, resigniranih obrazov ... Študent VTS Drčar je bil zelo kratek: — Z velikim razočaranjem sem sprejel vest o tem sklepu, ki pa se mora popraviti. Jožeta, ki je prisedel k mizi nisem mogel vprašati, ker me je sam prehitel z zagotovilom, da je bolje, če ga ne vprašam, ker bo sicer porabil ves svoj sočni besedni inventar. — Lahko rečem, da je bil naš prvi vtis po udarcu, je posegel v besedo Željko Klarič, absolvent VTS, — veliko razočaranje za vse, ki smo cesto pričakovali. Za nas je to nepojmljivo. Za odnos republika — federacija pa je našel tole razlago: — Takšnih primerov bi moralo biti čim manj, ker budijo v človeku avtomatično revolto, nezadovoljnost in vse preradi potem posplošujemo, če ne najdemo krivca. To lahko na tej relaciji privede do hudih motenj. Lepo sem se zahvalil, ko sem videl, kako vsak strmi v svoje pivo, ne da bi ga mikalo še kaj dodati. Moral sem se odpraviti proti Centru. Ze na poti mi je uspelo ustaviti Jožeta Gruma, študenta VTS. Rade volje je pričel: — Ko sem poslušal Ribičiča, mislim, da ima delno prav, vendar je to vsekakor zapostavljanje. Sam odnos pa mislim, da bi moral biti bolj bratski, sloneti bi moral bolj na enakopravnosti, ne pa na starih centralističnih težnjah kot je bila zdaj praksa. Naj bi se končno tudi v praksi izvajalo to, kar se govori in piše. Koj nato sem povprašal dekle, ki mi je prišlo naproti. Predstavila se' mi je kot Betka Komcet, študentka VEKS. Nasmeh ji je izginil z obraza, ko je pričela: — Kaj naj rečem? Zdi se mi absurd. Saj vse kar se investira, se investira na jug, pri nas pa so ceste nemogoče. Malo je pomolčala in že je bila pri drugem vprašanju: — V čisto enakopravnem položaju do drugih republik nismo. Primer so zdaj ceste. Zdaj bi jih naj gradili samo po politični liniji, nič pa po gosporarski. To se mi ne zdi v redu. Ko očitno ni bilo več kaj pričakovati, sem pristal ob kinu Union. Zgoraj na travi so ležali fantje, ki jih frizura očitno ne moti, da bi ne imeli svojega mneja. Prav nič me niso huligansko odgnali in kaj radi so mi odgovorili. — Ostane brez komentarja, je pričel Bojan Vuj-čič, komercialist. Očitno se je zdelo ZIS bolj važno graditi ceste na jugu, kot pa tujcem odpreti vrata v domovino. Lakonična pripomba je bila na drugo vprašanje, češ da ZIS le vse preveč dela na svojo roko. Pravnik Ljubo Raičevič je pritegnil: — Nimamo se kaj buniti. Poslance smo sami izbrali. Sami smo krivi, če smo zaupali napačnim ljudem. Ob drugem vprašanju se je jasno izrazil za konfederacijo. Malo čudno sta pogledali gimnazijki, ko sem predrzno prisedel. Toda Milenka Posega z gimnazije Tabor, mi je takoj odgovorila: — Bila sem presenečena in se mi to sploh ne zdi prav. Ce pomislim koliko gre tu skozi samo turistov. Mislim da okoli 90 odst. To je izguba, diskriminacija. Joj, kaj si le mislijo. Ne morem razumeti. Toliko kot smo že mi sami investirali brez tuje pomoči — recimo progo do Kopra. To morajo spremeniti, je odločno zaključila prvo vprašanje. — Zapostavljeni mogoče nismo, je premišljeno pričela druga. Mislijo pa menda, da imamo vsega že preveč in da ničesar več ne rabimo. Končno pa, ne razumem, saj bo imela od tega korist cela država. Gorazd Stenta, študent, ki je verjetno čakal na kino, je kar udaril: — Mislim, da je to svinjarija. Slovenci dajejo jugu največ, dobijo pa najmanj. Slovenski program mora biti realiziran. Zakaj bi gradili drugod ce- ste, turiste pa pustili, da se k nam pripelje skoraj po makadamu, če se sploh Se bodo. Kaj pa naj rečem k drugemu vprašanju? Mislim, da imajo republike le neke pravice. Ja, nasi poslanci pa so premalo ostri. Zdi se mi, da bi z gospodarskega vidika bila konfederacija veliko bolj posrečena. Zopet proti trgu sem ustavil starejšega študenta. Ko sem mu razložil kaj bi rad, je malo pomislil in ko sem bil že prepričan, da bom lahko pričel pisati, se je premislil in dejal: — Mislim, da nima smisla odgovarjati. Malo čudno sem pogledal, potem pa vseeno odšel. Zdelo se mi je dovolj. Veliko sem jih namreč slišal, več ali manj natančno informiranih, vendar so si bili v nečem edini: — Ce se nam ni že zgodila krivica, je pa sklep že z gospodarskega stališča popolnoma nerazumljiv, smešen. In če hočemo slediti 'tistemu, kar smo si zastavili z gospodarsko reformo in s sklepi IX. kongresa, moramo ta sklep revidirati, dokler se ne bomo zaprli v lastno kletko kot kak domišljav pav, je dejal Mirko, ki pa priimka ni povedal, češ saj ni važno. Mordma res ni, pomembno pa je to, da se vsi občutimo ogoljufane, če že ne za cesto, pa vsaj za nekaj, kar še bolj boli. Da namreč tudi zgoraj odstopajo od tistega, kar so si zastavili, namreč smotrno speljati gospodarsko reformo. Toliko torej ti, kri pridejo za vami in ki znajo že sedaj marsikdaj kritično oceniti situacijo in ki bodo nekoč dajali sodbo tudi o vašem delu. Franci Hedl Edvard Kocbek: Ko se je ustvarilo vojaško sodelovanje v jugoslovanskem okviru in se je pokazalo, da se hočejo posamezna osvobodilna gibanja združiti v zvezo osvobodilnih gibanj Jugoslavije, je postalo nujno, da proces preorienta-cije iz samoslovenstva v zopetno jugoslovanstvo pospremimo z jasno in javno izjavo, z manifestativno opredelitvijo, ki bi razglasila načela novega jugoslovanskega sožitja in enkrat za vselej vzpostavila gospodarska in politična poroštva zoper kakršno koli izrabo. Ce tega ne bomo storili, bomo kljub poudarjanju notranje federacije zapluli v nevarno smer centralistične restavracije. Zato čutim, da je treba idejo novega sožitja južnih Slovanov, ki jih je mogoče združiti le v zelo široki federaciji, približati Slovencem prav prepričljivo, se pravi z rezervami, ki smo jih dolžni sebi in svojim zgodovinskim izkušnjam. Ljudje so tako razočarani nad pi učno povezanostjo z Balkanom, da hočejo stvarnega poroštva, predvsem pa stvarne predstave o tem, kakšna naj bo nova Slovenija v novi Jugoslaviji. (Listina, razmišljanje po Kočevskem zboru, 4. oktobra 1943) {4« . -J* Dušan Pirjevec: Grozi nam, da se v svetu te delitve ne bomo mogli pojaviti kot izrazit in enakovreden partner. O tej problematiki govori danes na ves glas npr. tudi vprašanje o vključitvi Slovenije v srednjeevropsko cestno omrežje. Spričo nevarnosti, ki jo prinaša večja ali manjša stopnja izolacije, se utegnejo pojaviti — seveda v prenovljeni obliki — znane iliristiične in panslavistične tendence, in našel se bo nov Fran Levstik, ki bo na nov način povedal, da »žrtvuje slovanski ideji vse Slovence do zadnjega cempera«. Tako ali drugače smo spet postavljeni pred vprašanje o našem mestu in položaju v Evropi. Ta narod je v stiski. O njej govori ne le število marveč predvsem struktura naše sedanje ekonomske emigracije; o njej govori tudi vsem nam znana in neštetokrat ponavljana grožnja »Se bom pa izselil!« Tako je kakor da obstaja doma le, kdor za kaj drugega ni sposoben. In ko v človeka dan na dan udarjajo jezljiva nespretnost, grožnja z izselitvijo in mir apatije, se mu zazdi, da imamo samo še tri možnosti: ali bomo popadli drug drugega za goltanec, ali se bomo razšli na vse strani, ali pa bomo sklonjenih glav obstali na mestu in si ne bomo več upali drug drugemu gledati v oči. Tako je, kakor da nas ima v rokah neko čudno protislovje, ki nas meče zdaj sem zdaj tja in ki ga sploh ne moremo jasno ugledati, pa se prav zaradi tega vedemo iracionalno, imamo potem slabo vest, ki si jo navsezadnje potolažimo z nekakšnim sentimentalno patetičnim slovenstvom. (Problemi) Boris Pahor: Federacija, v kateri so vsakemu narodu odgriznili nekaj integritete, je bolj ranljiva m ranjena, kakor tista, v kateri je samobitnost posameznih narodov zdrava podlaga federativnemu ali konfederativnemu sporazumu. Okrnjena suverenost se čuti zapostavljena, zato se najpoprej podzavestno, potem zavestno upre, nazadnje pa začne okrog sebe iskati možnosti za uveljavitev svojih teženj. In to je trenutek, ko se zvarek začne lomiti. Samo kratkoviden idealist lahko upa, da se bo narod, ki bo sprejel idejo bratstva, odrekel svoji suverenosti. Ce bo pa družba res dosegla, da se narod ne bo brigal za svojo suverenost, potem bi to pomenilo, da so narod zajeli razvrat, cinizem, hedonizem. Tak narod pa ne bo nikdar mogel biti element trdnosti, ampak ravno narobe. (Dialogi) KAJ PA INVESTICIJE? Slovenija ima 1- 8,4 odst. prebivalcev SFRJ, delež njenega družbenega proizvoda pa znaša kar 15,6 odst. V obdobju 1957—1968 je Slovenija dobila od skupno 22,156.988 le 1,353.691 sredstev iz družbeno investicijskih skladov. Ze ti podatki nam povedo dovolj, kako je bila naša republika ves čas zapostavljena, kako se je v korist nerazvitih območij odpovedala marsičemu, kar bi bilo za normalen razvoj nujno. Za boljše razumevanje pa poglejmo spodnjo izredno zgovorno, nenavadno statistiko: Razdelitev sredstev družbeno investicijskih skladov v obdobju 1957—1969, v tisočih din park, ki je bil moderen za časa avstroogrske monarhije, in ki je tu pa tam morda še kaj pomenil v stari Jugoslaviji, če ob teh podatkih pomislimo na vse tiste tovarne, ki se ravno zaradi tega, ker nimajo denarja za investiranje v modernizacijo strojnega parka, če se spomnimo, da smo vse (zelo redke) infrastrukturne objekte zgradili z lastnim denarjem, pa obenem dajali iz leta v leto tako ogromne vsote za politične tovarne na jugu, ki še zdaleč niso bile ekonomsko upravičene, se moremo resnično vprašati o smiselnosti našega sizifovskega boja in našega nenehno samoodpovedujočega zategovanja pasu. Pa bo kdo rekel, da je tako zastavljeno vprašanje ob zadnjih dogodkih nacionalni ali lokalni ali proivincialni egoizem? . . ^ UMl............ CTJ 3 3 a o BiH Makedonija Srbija Hrvatska Cma gora Slovenija (Nerazpor.) Skupaj JsJ o И Ф C N 3,116.122 2,797.221 9,055.616 4,015.845 1,750.033 1,353.691 68.470 22,156,988 <3 •t1 •K5' D > 14.1 12,6 40,9 18.1 7,9 6Д 0,3 100,0 t. 18,8 7,8 40.6 21.7 2,7 8,4 12.4 5,1 38.5 26,7 1,7 15.6 100,0 100, Ce ob teh grozljivih podatkih pomislimo, da v naših tovarnah pomaga ustvarjati teh 15,6 odst. družbenega proizvoda zastarel strojni Delež Slovenije v Jugo- V Jugoshviji tvori prebivalstvo SR Slovenije 8,4 odst. teh 8,4 odst. ali 1,700.000 Slovencev ima v Jujoslaviji take deleže: »/o pridelek iiv 0,9 proizvodni pšenice 2,9 površina njiv 3,8 poraba uirstnih gnojil 5,0 porvšina 7,9 vrednost opravljenih gradbenih del 13,5 zaposleni 14,4 promet v trgovini na drobno 15,2 družbeni prtjzvod 15,8 žveplena kisfcna 16,6 posek lesa 17,9 elektro ener^ja 19,7 registrirani potniški avtomobili 23,9 žagan les 26,4 jeklo 27,6 papir 28,8 bombažna tkanina 31,8 lesovina 77,9 prihod tujih potniških vozil čez meje 97,3 Križev pot do podatkov V tej številki smo hoteli čisto enostavno natisniti podatke o tem, koliko SR Slovenija prispeva od prispevkov, davkov, taks, obresti, itd., itd. v zvezni proračun in v zvezne sklade v letu 1968. Začeli smo po čisto normalni poti. Najprej: Zavod za statistiko Maribor. Strnjenih podatkov niso imeli, zato pa so skupno z nami pregledali in skušali razbrati želj ene podatke iz Statističnega biltena, ki ga izdaja centrala Službe družbenega knjigovodstva v Ljubljani. Vse, kar je iz omenjenega biltena bilo mogoče razbrati, je bilo med drugim tole: V letu. 1360. ie Sloveulja. od. tsruto vplaačil 4,077.783 od osebnih dohodkov (prispevki iz osebnih dohodkov) odvedla v zvezni proračun 1,847.062 dinarjev, v republiškega 484.751, v občinske proračune je šlo 607.062, prenosi v sklade pa so znašali 1,138.427. Od davkov je od skupno 1,644.373 romalo v zvezni proračun 972.358 din, v republiškega 212.250, v občinske 216.489, v sklade pa 243.274. Od carin je od skupno 907.613 zvezni proračun pobral 479.184, ostalo je bilo preneseno v sklade. Tukaj pa se je naša vednost tudi dokončno ustavila. Nikjer ni bilo mogoče ugotoviti, kako je s sredstvi, ki se stekajo v sklade na vseh nivojih. Koliko gre torej iz tiste zadnje številke v sklade federacije. Napotili smo se v Službo družbenega knjigovodstva, kjer so nam sicer prijazno skušali pomagati, pa pri najboljši volji tudi s pomočjo zveznega statističnega biltena ni bilo mogoče priti stvari vsaj približno do dna. Potrebne bi bile verjetno dolge študije, pa še tedaj bi bilo težko točno povedati številke. Dalje. Vprašali smo oddelek za proračun pri občinski skupščini. Ne, tukaj nimamo, vprašanje tam Tovarišica je na dopustu. Tovariša ni. Se nihče ne javi. Prav, pa vprašajmo tam, kjer zagotovo morajo vedeti, kaj se dogaja s slovenskim denarjem. Republiški sekretariat za finance. Ne, tukaj ne morete dobiti, pokličite tovarišico toanto. Ne, tudi tukaj ne, pokličite tovariša tegaintega. Ne, teh podatkov nimamo, vprašajte, vprašajte ;em vprašajte tja. Grozljiva resnica se razkriva. Saj v tej deželi vendar nihče ne ve, kaj se dogaja z našim denarjem. Ali pač. Poslednja možnost. Glavna centrala Službe družbenega knjigovodstva. Zopet ista telefoniada, na koncu nasvet: Pokličite tovariša X, predstojnika oddelka za statistiko pri SDK. Tovariš X, tukaj uredništvo študentskega lista Katedra iz Maribora. Zanima nas, koliko je SRS od bruto vplačil odvedla neposredno ali posredno: 1. v zvezni proračun, 2. v zvezne sklade. Odgovor je bil strpen in pojasnjujoč. Zadnji udarec. Teh podatkov seveda ne morete dobiti po telefonu. Jaz se natančno držim službenih navodil. Služba je služba. Vi ste študent, kajne. Ko boste prišli v službo, boste že videli, kako gredo te stvari. Še enkrat torej, teh podatkov po telefonu nikakor ne morete dobiti. Svetoval vam bom, kako lahko do njih pridete. Pošljite pismo z obrazložitvijo, kaj in zakaj želite; to pismo bo dobil glavni direktor, ki ga bo prebral in odločil. Pismo bo odstopil meni, in če bo treba, bom te podatke dal. Po telefonu pa nikakor. To je službena tajna. Podatke lahko damo le morda predsedniku skupščine ali predsedniku izvršnega sveta, te poznamo že po glasu. Ce kaj nujno potrebujejo. Tako. Res vam predlagam takšno pot. Ne, nima smisla klicati glavnega direktorja, ker je zaman. Tako torej. Podatki o tem, koliko SR Slovenija prispeva v zvezni proračun in sklade, so službena tajna. Nihče tega ne more in ne sme izvedeti. Slovenski človek ne sme vedeti, kaj in kako se razpolaga z njegovim denarjem. Tega res nismo v svoji nezreli naivnosti pričakovali. Revčki smo imeli še vedno polna srca in usta načel o demokraciji, samoupravljanju, javnosti dela. Kaže, da jih bomo morali znova premisliti. TITO: Infra struktura Po vsem kar smo do sedaj napisali je mnogo lažje pribiti, da je infrastuktura t. j. osnvno živčevje vsakega gospdarskega organizma eden od ključih pobl^mov.'Prometna tomboza v Sloveniji in zunaj nje, mnogi poskusi njene prometne izolacije ogrožajo našo eksistenco. Potem ko pogledamo na kompleksen problem našega razvoja (od problema zaposlovanja, pomanjkanja kapitala, problema nerealnih struktur idr.) potem se infrastruktura s posebnim ozirom na promet, energijo in vodno gospodarstvo pokaže v posebni luči. Sedaj nimamo doliazauati, da 50 in fr n - struktura prvi pogoj za funkcioniranje modernega gospodarstva, pač pa moramo opozoriti na že dokumentirano dejstvo, da geopolitični položaj Slovenije ne dopušča kakršnokoli zanemarjanje ali zapostavljanje tega problema. Dejstvo, da geopolitični položaj Slovenije terja posebno pozornost do infrastrukture, podpira že prej omenjena t&nja glede razvoja terciarnih dejavnosti. Pri ten naj še enkrat omenimo formulo, da obstajt objektivna možnost, da Slovenija postane sčesoma jugoslovanski in evropski servis, tj. nosilec terciarnih dejavnosti, ki presegajo slovenske potrebe (transport, skladiščenje, pakiranje, predtlava, dodelava, modema trgovina, posredovanje vzhod-zahod, turizem ipd.). (12 materialov za VI. kongres ZKS) Načelna nenačelnost Pisanje nekaterh časnikarjev, predvsem srbskih, o nastalem polcfaju ob brisanju kandidature ceste Šentilj—Nora Gorica za kredit mednarodne banke za obnov) in razvoj v četrti kreditni transi, nas sili v r^mišljanje o poštenosti in objek- Spričo tega je nujno, da v vsakdanji družbeni praksi vztrajno odstranjujemo vse tisto, kar tako ali drugače ovira pravilne odnose med našimi narodi, takih motenj, pa je največ na gospodarskem področju. Iz tega jasno izhaja, da je naša perspektiva v izpopolnjevanju socialističnega samoupravljanja, v krepitvi položaja delovnega človeka na delovnem mestu in v komuni, v nadaljnji graditvi našaega gospodarstva ter v doslednem izvajanju gospodarske in družbene reforme. (Govor v Skopju) EDVARD KARDELJ: Za krepitev demokratičnnih in enakopravnih notranjih odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije j# o^iotvinega pomena Tvadaljtvja kte- pitev in razvijanje samoupravljanja na vseh področjih našega družbenega življenja. Samoupravljanje namreč pomeni, da z dohodkom od dela, to se pravi s preseženim delom, ne razpolaga ne klasični privatni lastnik kapitala, ne sodobni monopolistično kapitalistični center, ne državno lastniška birokracija, ne vladanje stro- BBBBBBBBBBBBBBBBI Kdor drugemu jamo koplje, je svoje sreče kovač. (Ljudska) IflflBBBBBBBBBBBflflfl kovnjakov, ne vladanje inteligence, he nekakšni ločeni politični pderstavniki, ne nekakšni vodilni narod ali supernacionalna država, marveč samoupravno organizirani delovni ljudje. To pa hkrati pomeni, da tudi vsak narod samostojno razpolaga s presežkom dela, ki je materialna osnova njegovega nacionalnega razvoja. (Govor v Umagu) tivnosti pisanjs teh ljudi in morda celo o njihovih časnikar kih sposobnostih oziroma sposobnostih odkrvanja bistva problema, njegove :nih argumentov. Med to pisano jrimer značilno skrajno tenden-časnikarke BORBE Jovanke Levec — op. p kredita bi lahk publike, vendat teže in utemel; množico je na ciozno pisanje Brkič. Tako je Jovanja Brkič zapisala (cit.): Ekonom-in drugi argumenti, ki jih je izvršni svet Slovenije navedel v prid financiranja teh odseku? (Postojna—Razdrto in Hoče— že v četrti tranši mednarodnega bili opravičljivi s stališča te re- r to še ne pomeni, da je sklep ZIS napačen, samo|oljen in nenačelen, kot so.to trdili v protestihiz Slovenije v tej vroči, atmosferi. (Konec cit.) Preden se sploi spustim v polemiko z Brkičevo, jo naj samo oR>zorim, da tako vsaj kaže, ne loči pojma financianje in kreditiranje. Nadalje bi rad pojasnil, ,Ktmg;.pA ve k A ko, ли pa , jiAttl PA Ki SUM 1Ne TOLiKo^A KvT&ZPi,' M j S l\ MH FPi/o M UD., Recimo Je:&A LFč rt, ve uisiiM.pa .ткое,Nemo. Ml/hm. PmezNOB/ џкомексцКо PA BhHAjtr PA Mistik' mpVitft, 1 ш KK !* biim pa *Lt> готџ°- 1шTis> W ven,m* Bi pa шЦрА Bi \н П,m *[, ГА Ni М.рбоер. JASVo jV pa Ae ZA P /PA BI NfKJf LftHKO 'tičKAKoSičfl? PA if.fdrKBBNO,PA Bi Vfi> VSAK' Mtl 'M iSUH IN Je x^иглг РОУРШАМ рШ KA VfDPNO ! TPRes Vi MOMh, MiJljM /PA ŠD pfSsm №№ JA/WA.DUROMA M0i LAHKO VA VSAK NAČIN, cp Sf LAH KO povotiм . РЦ^АШ , fel/^AdTi NuiNOgi giLDf -jAlKOjjf ОД. f iApDTFM^U^Ti PA P№DYsm intiiln DA t PPO&LEM УШР MOL NOMA JASe/t J Strah ima velike oči Nekateri naši komentatorji seveda niso pozabili takoj začeti svariti pred nevarnostjo raznih na-cionalzmov, šovinizmov itd., vsake vrste, ki bi utegnnili ogroziti naš družbeni sistem. Tudi tista težnja, ki je zlasti prisotna med našimi emigranti in baje tudi v SR Sloveniji, težnja po »samostojni Sloveniji« (?), bi lahko baje v tem trenutku Slovencem samim najbolj škodovala. Menimo, da je takšna bojazen odveč in pretirana, če že nima namena vnaprej kooga politično diskvalificirati. V Sloveniji je bilo pač tega nacionalizma vselej najmanj, niti ni nikoli prišel do izrazaa. Če so pa komu resnično prt srcu interesi našega naroda, pa ga menda še ne bomo razglasili za šovinista. Ali pa? Bravo Večer! Izredno in hvalevredne je slovenski tisk objektivno poročal o še ne minulih dogodkih. Z obilico podatkov in nadvse dobrih komentarjev je pripomogel k boljšemu razumevanju in ocenjevanju celotne situacije. Prvo violino je vsekakor igral mariborski Večer, ki je na stvar prvi opozoril, nato pa ves čas dosledno in objektivno poročal, povzemal, komentiral. Ta opomba se nam zdi potrebna zaradi tega, ker vemo, kako pomembna je vloga tiska pri pravilnem konstituiranju javnega mnenja, še zlasti pa zato, ker se je v preteklosti pogosto dogajalo, da je bil tisk vse prej kot objektiven obveščevalec, kaj šele soustvarjalni dejavnik. Prebiti zidovi Slovenci smo bili tokrat enotni. To je gotovo zgodovinskega pomena. Tako ljudje na Gorenjskem kot v Prekmurju ali na Dolenjskem, torej tudi tisti, ki bi po starem načinu mišljenja verjetno ne videli v cesti, ki bo tekla daleč od njihovih krajev, svojega neposrednega interesa, so odločno in jasno izrazili svoje mišljenje in hotenje. To, za kar so si mnogi tako dolgo in tako krčevito prizadevali, je bilo doseženo čez noč. Slovenski prostor je bil ob konkretni zadevi enoten. Naj Ne hierarhije, ne ideologije bo plan v največji meri samoupravni dogovor jejo tudi drugo plat medalje, ki govori o eko- tako ostane tudi vnaprej, proizvajalcev in njihovih združenj, razen tega (cit): očitni sta dve dejstvi. Pr_ pa dogovor /seh narodov m narodnosti Jugo- protesti so bazirali na enostranskih argu-slavije.« mentih in, drugič, vsa kampanja je imela jasen »V ta namen je potrebno, da se gospodarske cilj, da po kratkem postopku in mimo običaj- •• •„ -.i,; i„ nih institucionalnih oblik revidira neki sklep organizacije m njihova združenja ze zdaj lo- zvezne ylade_ Qna po tem predstavIja političnj ti jo dela za planiranje lastnega razvoja, na- pritisk. (Konec cit.) slonjeni na koncept reforme in politična gle- Prvo »činjenico« o enostranskih argumentih smo dišča IX kongresa « deloma že razjasnili. Kar pa zadeva neinstitu- .Delati v federaciji pomeni delovati v interesu ££ ......................... vseh socialističnih republik m celotne socia- jeja sklep po hitrem postopku, ne da bi se kon- Prebito je bilo tudi tradicionalno nezaupanje listične skupnosti.« sultirala z republiškimi izvršnimi sveti, kaj šele , ..... ,. vodiio Naj za koga zveni še (Vse 17. maja v ZS) s slovenskim. Po njenih besedah so sicer poslali ’ V CTncnnHarski nnlitiki horro nadaljevali eo- Pisma tri dni pred sejo, vendar DOPUŠČA MOŽ- tako paradoksalno in v nasprotju s samouprav-»V gospodarski politiki bon.o nadaljevan go NOST> DA JE le-TO ZAMUDILO! Torej zvezni . . „ ... . . ontnvn spodarsko reformo.« izvršni svet pošlje pismo v takem roku, kjer je nimi načeli taksno nezaupanje j g (27. aprila v Velenju) možnost, da zamudi! Ali ni to že kar parodija. 0bstaial0 če ne drugega nezaupanje v spo-•Mi „e potrebujemo kabi«Kkega .dmmi. S^SSST^Z sobno* in resnično zavzetost z, si.vmske in- strativnega plana, pac p p , gre za velikansko vsoto zelenih dolarjev, nale- terese Sedaj vemo, da smo od Murske Sobote prisoten znanstveno-tehnoloski razvoj gospo- timo na lakonično ugotovitev, da je ZIS sicer ' . . , „ . ,. darstva.« delal v skladu z načeli, toda kaj, ko se ni zane- do Kopra izbrali ljudi, ki vedo kaj iocejo, ki (11. aprila v »Boris Kidrič«) sti na p.ošto: . . so sposobni tudi odločati in ukrepati mentiran odgovor, ki bi nas vsaj malo zadovoljil — v kolikor je sploh še možen kakšen odgovor. Zakaj niti republiški niti paritetni ključ nas ne bo odvrnil od tega, da bi se zopet ne vprašali, če smo res že razčistili odnos republika—federacija, če smo res že našli optimalno rešitev, ki bi zadovoljevala vse. Tako pa opažamo vse več kontradiktornosti med vašimi besedami, programom in obljubami, ki ste jih dali pred ZIS, in prakso, ki se je tokrat pokazala v povsem drugačni luči, kot pa smo jo pričakovali po IX. kongresu ZKJ. In to predvsem na to bi radi pokazali, ker je to vzrok naše revolte, vzrok vedno večjega nezaupanja ZIS, ki ostaja kljub obljubam in sklepom še vedno morda bolj naklonjen etatistični poti, kot pa poti gospodarske reforme, racionalizaciji funkcionalnega, medsebojnega dogovarjanja. Dovolj je žali paritetnih dogovorov, čep-av se zavedamo, samo, če citiramo vaše besede in naše neza- da delam° s tem neizmerno šlodo. ____,_____________ .„ Tako tendenciozno pisanje na-, sili v prepnea- upanje je popolnoma upravičeno. njei kdo kai naredi in kolike prispeva. Taksna ° “ MMlUlUn »n miinn Trnrlt чг cjncroriarclri rininm in mo.« . j j m Politični pritisk ne obstaja iz smeri Llovenije, Tudi ni nihče govoril o nekakšnih abstrakt- »Kot njegovi predsednik (Z.S) moram voditi ampak dejansko proti Sloveniji. Zakaj? Zato, jugoslovansko politiko v interesu reforme, ker sem prepričan, da je to tidi v skladu z interesi razvoja Slovenije.« (Strunjan, 51. julija, v pogovori z novinarji) ker je dejansko načelo tudi zaupanje komuni- ni^ razrednih ^ , , stov in ostalih »institucionalnih« ljudi • objek- obveznostih, kakor je bila doslej mnogoKrat tivnost in realnost organa, kot je ZIS. Nikakor navada. Dokončno je torej jasno, kar je dene nameravam sedaj dramatizirati položaja zato, -al Tito; razre(jnih interesov ni mogoče ločiti ker je pač izpadla cesta Šentilj—Nova Gorica, marveč na to kaže vrsta dobro znanih indikator- od nacionalnih. tj, • Tiprn jev, od katerih je prav gotovo čudna točka, na rancl kateri se je znašla gospodarska reforma zaradi Načelna ne- načelnost njenega površnega in nedoslednega izvajanja. Na koncu moram opozoriti, da ni bil namen mojega razmišljanja zvaliti morda krivdo na Jo-vanko Brkič, ker bomo vsaj za sedaj morda ostali brez hitr ceste, ampak me je zbodlo v oči že »načelna« načelnost pisanja nekaterih naših časnikarjev, še posebej, če se skrivajo za resolucijami in tako izkažejo nemoč svoje zdrave presoje in nesposobnost razkrivanja argumentov. Braco Zavrnik T3 0> (Nadaljevanji z 3. strani) m s .- >* N o • 8 JS LU §•£“ »Pri izpolnjevanju sklepov politika pa nujno vodi v gospodarski polom in ni čudno, da smo blizu položaj, v katerem smo in dnTvhenp bili Pred pričetkom gospodarsie reforme, ko se , , , ... .v, namreč deficit v plačilni bilatci nenehno veča, prakse m stalno naslonjeni na dosežke znan- cene naraščajo, likvidna spccobnost delovnih stveno raziskovalnega dela, si bomo priza- organizacij pa je izredno zasknljujoča (INI dol-devali dati svoj prispevek k nadaljnjemu raz- gujejo več kot 600,000.000 diiarjev!). Le slab voju družbeno ekonomskega sistema.« argument je citat dela resolutije IX. kongresa r> i + - v. • i •••it. ZKJ in skupsčmske resolucije o ekonomski po- * Celotni mehanizem planiranja je treba osvo- Miki za leto J969, ki je zapisan poleg članka Jo- boditi etatističnih lastnosti in zagotoviti, da vanke Brkič, ko pa vendar te resolucije vsebu- 3 Vi s >o (/) 0» o m m ф j= a s ф N > •-■§ 2 o 3 » E N ^ Ш S > > c Študenti na počitnicah Jeseni se bomo zbrali v predavalnicah, na hodnikih, na cestah... z izkušnjo več. Sedaj nam je marsikaj bliže in jasnejše. Stvari so se začele razodevati same od sebe. Strnimo se okrog študentske skupnosti, bodimo močni, kajti natančno vemo kaj hočemo. Cas terja od Tsakogar izmed nas soudeležbe. Akcije. katedra LISI MAKiBUKSKlH SrUU&NTUV IZDAJA ODBUK ZS MVZ KATEDRO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: OLGA CEKIC, DRAGO JANČAR, IVO RUDOLS, BRACO ZAVRNIK. JANEZ GUJT. BOGO CEKIN (FOTOREPORTER) GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO JANČAR TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ŽMAVC SEKRETAR: FRANCE FILIPIČ ml. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM, OB PARKU S — TL 22 0*4 — CENA IZVODA se PAR (LETNA NAROČNINA 10 ND ZA USTANOV! IN PODJETJA 15 ND, ŽIRO RAČUN 51M78-54« NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NB VRAČAMO TISK: CP MARIBORSKI TISK