Tedenske novlceDnhovnlške vestl. Za kn.-Šk. konzlstorijalne svetnike so imeaovani preCastiti gospodje kanoniki: dr Ivaa Tomažič, Rudolf Janežifi in Alojzij Arzenšek ter prečastiti g. arhidijakon v Konjicah Frano Hrasfelj. — Dne 4. t. m. je umrl nagle smrti 5. g. Anton Kolar, župnik v St. Ilju pri Velenju, Pogreb je bil dne 6. oktobra. Rajai je bil rojen dae 16. jan. 1863 pri St. lerneju pri Ločah in dne 25. Jul. 1890 v mašnika posvečen. Imel je srčno napako, katera mu je sedaj tako naglo utrgala nit življenja. Bil je pobožen duhovnik, plemenit človek in zvest prijatelj. Svefila mu večna Iu6! — Za provizorja župnije St. llj pri Velenju je imenovan vlč. g. Ivan Gorišek, župnik na Gornji Ponikvi. Za notarja v Soštanju je imenovan notarijatski kandidat Jožef Hiris, ki je bil v pisarni mariborskega notarja Hansa. Novice od ogrskih Slovencev. ,,Novine" poro6ajo: Hotiška občina si je zbrala za vuCitela Ludovika Aatauer, lci je vučitelsko sliižbo pred tera že v Cenfibi opravlao. Novi vučiteo zna tiidi dobro slovenski — Crnelavski ciganje so Čemerne gobe jeli. Kda je petim hudo.gratalo, so je z velikim jočom v sobočko bolnišaico spravili. Tii so njim po vefikrat želodce oprali med velikim jokanjom i kričora pa za 1 den so že veselo i zdravo vsi Sli nazaj v Crnelavce. — Novi podsodec v Dolni Lendavi je postao dr. E. Schadl pri okroglinskoj sodniji. — S«st sinov ma v boji Benklčka zr Topolovec. Anton, Šteri zda4 drtigofi ide na bojišče, nam kuražno to-le piše: ,,Dvakra(t že sem bio ranjen. !Mai"cija lga v Voliaiji mi je šrapnel kosti kalao, pred tistim sem pa v aogo bio ranjen. Hvala Bog, ozdravo sem i sem se driigoč glaso na vojno sliižbo^ Bočkorastoga Rumuaa bi tiidi ešče rad p-lodo, ove že poznam. Veselo š6ein naduže trpeti za domovino»a Zalldeč križ. Na gostiji Jožefa ia Elize Sever v Krčevini pri Ptuju se je nabralo 30 K za aivstrijski Rdeč križ. 10 milljard 5. nemškega v«3jaega posojila. V Nemčiji so podpisali za 5. aemSko vojao posojilo 5ez 10 milijard 590 milijoaov mark. Cesarju čestltaio. Z bojišča se nam pi&e: Dočakali smo tretje leto te velikanske in grozovite vojske, pa tudi preveseli dan, v katerem naš sivolasi vladar v teh viharnih časih v fretje obbaja svoj slac vni god. S celim sloveaskim aarodom klifiemo tudi mi branitelji naše domoviae: Naj živi aaš dobri očet presvetli cesar ia kralj! Prisrčne pozdrave od nas sloveaskih domobrancev iz visokih plania! Fabjanftič Avg. iz Posavja, Jože Cečko iz Celja, Jem. Jng in Blaž 2auderl iz Slov. gor. Slovenski lovcl pozdravljajo. Srfiae pozdravo alavnemu uredaištvu iu vsem. zaancem pošilj,ajo slovenski faatje ia možje 18. lovskega bataljoaa z boiišča, kaoior nas tudi pride naš vrli ,,Slov€iiski Go»podar" obiskat in nam prinaša novic iz drage najn domovine. Telefonist podlovec Falež StefaJn iz Orehove vasi pri Slivnici, patruljai vodja Valand Jožo iz Gorice pri Pragarskem, Gselmaiii Fr. iz Orehove vasi pri Slivnici, Oblak Franc iz Spodnjih Hoč, F. Potočaik iz HoSkega Pohorja, Jernej Crepinjco iz Bwkovcev pri Polskavi, Anton Podkrižaik iz Kopivnika nad Framom, Alojz lležič od Sv. Jurija, ob Sčavnici, Franc Slaček iz Ročice v Slov. gor., 'Jožel KampuŠ iz Gradca, Fri,derik Bračko od Sv, Jurija ob Pesn., Peter Kurnik od Sv. Ane v Slov. gor., Fr. Rajšp od Sv. Benedikta v Slov. gor., Jožef Haiuringer od Sv. Križa nad Mariborom, Janez Kaizer od Sv. Barbare v Slov. gor., Karol Sabeder od St. Ilja v Sl. g., Aaton Perko iz Dogoš pri Mariboru, Jukob GeraitiS iz Maribora, Simoa Požarnik iz Ruš pri M&riboru, Fraac Marinšek iz Ruš pri Mariboru, iz Primorskega lovci: Valentin Klec, Rudolf Žagar, Anton Skubin, Anton Deb«ljak, St-efan Marak, Karol Karabus in Ivan Komar. Na zdar! Savinjčan ob So^l. Nag prijatelj Matija Bo§nak", doma iz Braslovč,. nam piše od So&e: Poftasi tefiejo dnevi; kakor kateri more in sme, si jib krajša. Meni pomagaš v tem oziru tudi ti, dragi ,,Slov. Gospodar", ki me redno obiskuješ in naznaajaš. novice bolj žalostne kot vesele iz moje domovine, ko n»znanjaš smrt, nesreče itd. Gle(de živil je zdaj .že stavraj vse na karte in tudi kmetom se bo, kakor naznaniaS ti, »Slovenski Gospodar" in kakor poročajo naSi od doma, bolj pičlo merilo to, za kiar so taio trpeli celo leto ob potu svojega obraza. ¦&&¦- - ¦-'¦'" " ' ;' Teb^ kmetski list »Slovenski Gospodar", se kot kmet zab* valjujem, ker vidim, da kolikor moreš in smeš, vtIo zastopaš pravioe mojib stanoVakih tovarišev-kmetov, Po tebi pa tudi pošiljam prisrčne pozdrave v svojo domovino in srčno zahvalo vsem, ki so pomajgali, da ie tako skrbno ohranjen moj dragi dom. Ponovno odUkovan MarlborSan. Poročnik! H* Verderber, sin tukajšnjega prvega državnega pravSnika, je bil odlikovan z malo in veliko srebrno hraft* >stno kolajno in je prišel nedavno v rusko vietništi. Sedaj je pa bil vnovifi odlikovan s Signum lai> ~ Tudi njegov brat se je bojevaj na ruskem bojlkjer je padel jimaške smrti za cesarja in domo rtvl se oglašajo. Vinko Bauman iz Partinja pri y^i Juriju v Slov. gor. nam piše: Mo] sin Vii> oenc Bl^iman je bil od zafeetka vojske na ruskem bojišču. Bil je tam težKo ranjen in vjet. Ko je oz"dravel, mi je pisal. Potem je prišel v žalostno Sibirijo. Od tisteaa časa je preteklo polaili 22 mesecev, ne da bi dal kak glas od sebe; za.to smo ga že obžalovall kot umrlega. Ljubi Bog pa nas je potolažil, Nedavno sem dobil njegovo pismo, da še živi in je zdrav* To mi je v veliko tolažbo in veselje. Poplsovanie letnlka 1899. ,,Primorske Novine" porofiajo, da se bo v mesecu novembru in decembru izvršilo popisovanje letnika 1899, ki bo v slučajupotrebe poklican prihodnje leto pod orožje. Voj|akoni na bojišče. Poštno ravnateljstvo za Stajersko razglaSa: V zadnjem 8asu se množijo sltir 8aji, da pošiljajo svojoi vojakom na bojišče razna]edila, kot grozdje, svež sir, sirovo raaslo, pecivo itd., torej pr&dmete. ki se kaj radi pokvarijo, postane]o nezavžitni in so morajo uničiti. Pri tem ima odpošUjatelj nepotrebne stroške, naslovljenoo pa nobone koristi. Torej ne pošiljajto takih predmetov vojakorn na UojiSče., Nadalje je prepovedano poSiljati v^ojakom na bojiSfto razne tekofiine, kot petrolej, gpirit, bencin, in naclalj« y*igalice itd V plsmih na vojalce, ki so poStnine proeta in kojih teža posameznega komada ntt znaža ve6 kakor 100 gramov, ni dovoljeno pošiljati tobak, čokolado, zdravila itd., marvefi se smejo pošiljati samo pismena obvestila. Kolekovanje prošenj za oprostitev od črnovojniške službe. Finančno ravnatelj^tvo razglaša, da morajo biti odslej naprej kolekovane s kolekom po 1 K za vsako polo vse prošaje za oprostitev črnovojnikov od črnovojaaiške službe. Kolekl za j-ačune bodo znašali po razglasu naredbe tinančnega ministra, ki izide v kratktem, sledeče: Kolek za račune do 20 K bo 2 v; do 100 kron bo 10 v; do 1000 K bo 20 v, in od več kakor 1000 K pa 50 t od vsake pole. Kolke se mora poCez prepisati in sicer se lahko porabi podpis stranke in datum, ali pa se pritisne čez kolek štampilja osebe aii tvrdke, ki je izdala račun. Pošte sprejeinaio deljene dvekronske bankovce. Poštno ravaateljstvo zra Štajersko nazaaaja, da bodo do preklica sprejemali poštai uradi dvekronske papirnate baakovce, raztrgane čez jolovico ia na 4 dele in sicer brez vsakega odbitka,, Vreme v oktobrn. Pravijo, da je v tem mesecu vreme zelo spremenljivo in negotovo. Oktober ima le eden odločilea dan, to je 24. dan; toda kdo se naj na njega zanaša, ko ie že itak na koacu meseca. Ce je namreč oktober zmerno vlažen ia mrzel, nastane na 24. aeprijeten zimski dež. Ce pa je ta mesec do tedaj popolnoma suh ali pa tudi popolnoma deževen, se tudi 24. ae zgodi nikaka spremembai. Solnce stopi 24. dan v znamenje škorpijona. 16, Sulioten sveti Gol nam oznanjuje, da na leto suša nasleduje. 18. Sveti Luka v roke huka, 28. Po svetem Simonu in Judi že približa nam ziraa se tu(di. — Ce vinotok zmrzuie, prosinca že odjeajuje. — Ko žerjav leti na tuje, zima že se približuje. — Ce nerado pada listje z drevesa, bo pomla-d kaj rada polaa vsa mrčesa. — Ce z drevja zgodaj listje padie, ajlve bodo k letu rodovitne rade. Pozne golbe — poznl saeg. Ker je letos v sepsembru in oktobru rastlo po gozdovih mnogo gob, prerokujejo stari ljudje mnogo ia zelo poznega saega. Drugi pa, ki prerokujejo na breze, pa pravijo, da bo letos zgodnji sneg, ker je že pri&elo brezovo. listje odpadati. Ječmenček na očesu. Naonaži ga večkrat z medom ali skubaj malo makovih glavic na mleku, namoči krpico in naveži; ječmen dozori prav hitro. Dljaška kuhinja v Mariboru je imela svoj letošnji občni zbor dne 22. septembra t. 1, v. tukajšnji Posojilaici. G. predsedjiik ravnatelj H. Schreiner je navzoče društvene ude, ki so se v zadostnem številu uctetežili zborovajija, pozdravdl ter se je z lepimi in priznalTiimi besedami spomnil vrlega HruStv.enega odbornika, profesorja Ivana Markošek, ki je dne 11. aprila 1916 tako nenadoma, žal, prerano irmrl. Tajnik, profesor <$r. Anton Medv^d, jč podal poročilo o društvenem delovanju v šolskem letu 1915-16. Vkljub mnogoterim zaprekam in težavam, posebao vsled nastale velike draginje, je društvo redno. in vstrajno delovalo. VsaJc dijak, ki se je za podporo oglasil, je biJ uslišan, s skromnimi močmi se je vsakomur ustreglo. Opoldansko hrano je dobivalo ysak dan 22— 27 dijafcov. Vseh obedov ]e bilo razdeljeaih 4907, dtokaj manje, kakor prej v mirovnih. časih, topa-izlahko umljivih vzrokov: mnogo dijakov iz višje in deloma. tudi iz nižje gimnazije, kakor tudi iz učiteljišfta jo bilo vpoMicanih v voja&ko službo, posebno pa je bilo opaziti silno nizko Stevilo učencev, došlih v prvi gimnazijski razred. Blagajnlk proiesor M, Pirc je poročal o stanjir blagajae, ki se sme imenovati prav u^odno. Društvenib. dodhodkov — skoraj samih darov — je bdlo 5108.09 K, izdatkov pa 4934.80 K, Da 96 je dosegel tako lep uspeh, je vsega priznanja vredna rafiluga» vrlih in požrtviovialnih naših podpornikov. Hvala in slava njim vsem! Ostali so našemu dmštvu zvesti vzlic velikim žrtvam, katere zahtevajo od njih sedaaji tako resni časi, Njihovo srce je bilo prošnjam ubogih., potrebnih in vrepnih dijakov vedno odprtOj njihove roke y«dao pripravljene darovati in pomagati. Društveai odbor jim odkritosrčno kliče: Bog Vam povrai tisoftero! Tistih, ki so naši Dijaški kuhinji pokloaill posebno zdatne podpore, se moramo pa imeaoma spomniti, SledeCi so: slavna Posojilaica v Mariboru, naša največja podpornica že od nekdaj, letos z darom 1500 K; glavai deželai odbor t Gradcu, pri katerem za aas tako vneto posreduje deželni odboraik dr. Karol Verstovšek; Njega ekscelenca knezoškof dr. Mihael Napotnik, dr. Fran Rosina, dr. Radoslav Pipuš, Okrajna hranilaica v Slovenjgradou, kaplan Franc Rampre, Hranilaioa in Posojilaica v Smarju pri Jelšah, divizijski župaik Radi tega se slavnemu občinstvu vseh slojev najiskrenejše priporočarao! Vse preblage dosedar.je podpornike in yse prijatelje naše srednješolske mladine prosimo, da aas podplrajo z miliini doneski. N-e pozabite mariborske Dijaškle kulviajel Spotainjajte se nje pri slovesaostih ia sestankih! Vsak dar aambo vrlo dobrodošel. 2e vnaprej Vam kličemo: Hvala Vam lepa! — Za tekofie šolslco teto je bdl izvoljen sledeči odbor: predsednik ravnatelj Henrik Schreiner, tajaik profesor dr. Anton Medved, blagajnik jirofesor Alat. Pirc, podpredsedaik dr. Fran Rosina, odborniki dr. Radoslav PipuS^ Tvaa Vreže ia prolesor Fraao Voglar. Dijaški kuhinji v Maaooru je pred kratkem podelil deželni odbor izjemoma visoko podporo 1600 kron. Dež. odbornik dr. Verstovček je v seji posebno poročal o žalostnih razmerah slovenskega dijaštva v Mariboru, ki niti za najvišjo ceno ne dobi hrane. Gospodarske noTioe. Glede rekvizlclje žlta. Ker nam veduo prihajajo vprašanja, koliko žita si sme posestnik obdržati, zf.to ionavljamo: t. Za klajo si sme obdržati: ovsa 300 kg za vsakega koaja; ječmena eao četrtino, odračaaši prej za seme potrebno maožino; grašioe dve tretjini vsega pridelka; turšice eao četrtino, octračunši prej za seme potrebno množino. 2. Za ž i v e ž si sme obdržati: za osebo 132 kg žita na leto. Leto se računi od 15. avg., zato sedaj do novo žetve razmeroma manj, recimo sedaj približao 100 kg. Od teb 100 kg si sme obdržati za živež na osebo in leto 75 kg rži ali pšeaice ali ječmena, drugih 25 kg i ali turšice ali ovsa ali ajide; ako aima turšice, ovsa in ajde, pa se sme vseh 100 kg obdržati ali rži ali pšeaice ali ječmena. Od ovsa, kjer ni drugega žifi'. se sme zaradi pičlega zamletja obdržati 200 kg. Fižola se sme obdržati 12 Kg za osebo aa leto. Proso-, pšeno se ae bode odvzemalo. 3. Vsakega seiena si sme obdržati toliko, kolikor ga misli vsejati, fižola pa eno desetino vsega pridelka. V^aga In mera. En hektoliter (100 litrov) ima teže: pšenica 76 kg, rž 68, ječmea 64, oves 44, proso 88, zmes 72, turšica 80, ajda 60, fižol 88, grašica 92. Pri nezluščeni koruzi se računi pri vagi tri Četrtine zrnje in ena 6etrtina stročje. Pri moki se računi 80 kg moke, je toliko kakor 100 fcg žita. Od Osrednjega čebelarskega društva v LJubljanl. Glede neobdačeaesa sladkorja se naznanja, da bo tovarna radi pomaajkanja vre& poslala samo vreče po 100 kg. Ker tudi v Ljubljani ni dobiti ne vreč, ne blaga za vreče, si odbor Osrednjega 6ebelarskega društva ni mogel pomagati druga^e, kakor da bo poslal sladlkop podružnicam, da, ga porazdele predsedniki posameznim udom, ki naj prineso vrefte sabo, Deloma se bo poslaj sladkor tudi nekaterim udom skupno. Vse to se bo pismeao naznaiailo. Ker je bilo dovoljenih namesto 300 stotov samo 100 stotov sladkorja, odbor nikakor ni mogel ustreči pri razdelitvi vsem željam, zlasti se ni mogel ozirati na večja Cebelarska podjetja, katerim bi z malo ranožino itak ne bi bilo pomagano. Kadar se dovOli idrug sladkor, pridejo na vrsto oni, ki ga sedaj niso dobili. - Osrednji odbor. Oddaja kotlov. Z dežele se aam piše: Z veliko naglico so se odjemali letos svinjaki kotli, 6e§, naj sl gospodinjstva hitro nabavijo nadomestila. Sedaj smo si nakupili — kakor smo dobili — po večini žetezne pocinjene kotle, a tu šele čez pol leta pride brzojav miaistrstva, da so ti kotli živini škodljivi. Zidovske tvrttke so s prodajo kotlov napravile prav dober kšeft. Kdo pa povrne naSira Ijudem toliko napravljeno škodo in izgubo? Ali se ne bi bilo moglo poprej izvedeti o škodljivosti teh kotloy, katere je yse kupovalo? Cudimo se, cta pusti centrala za nabavo kovin še sodaj ležati rekvirirane kotle v prostorih, kamor smo jih zaosili in da nam jih do sedaj še nihče ni plačal! Nove cene z;i sladkor. Štajersko cesarsko namestništvo je določilo cene za sladkor pri prodp.ji in sicer: Doklada za slaidkor pri prodaji na debelo, torej zvišanje cen, zrna^ša K 2.25 za 100 kg, pri prodaji na drobno pa 6.75 v za 1 kg. Temu primerno so se- Alojzij Cižek, c. in kr. duhovni prolesor Ernst Ter- j  daj okrajne politične oblasti izračunale cene za slad- stenjak, Mohiorjani v Slivaici pri Mariboru, nadžupnik Ivan Leaart, Hranilno in posojilao društvo v Ptuju, Posojilnica v Framu, tiskaraa sv. Cirila v Mariboru, c. ia kr. aadzdravnik dr. J. Rajšp, Okr. posojilaica v Ormožu, c. in kr. vojni kurat Franc Ostero, c. in kr. fregatni zHravnik dr. Joslp Majcen, župan Frano Thaler, prof. dr. Anton Medved in M. Verstovšek,- boaoslovec Amoa Leopold, Franja Vošnjak. Vsem dobrotnikom ohrani društvo neminljiv spomin. Posebno prisrSno zahvalo izreka Idruštveni odbor gospej in gospodu Kirbiš, hišnemu posestniku in gostilničarju v Mariboru, za podelitev hran« in zelo prijazno oskrbo naSih dijakov. Letos nadaljuje DijaSka kubinje svoje velekoristno delo. Imamo sedaj ¦vBaki dan 20—25 dijakov na obedu. Draginja je od lanl eeJo občutno poskočila. Sila je torej velika. kor pri prordaji na drobno in na debelo za posamezne kraje. Te cene stopijo v veljavo z 12. oktobrom, in morajo biti nabite po vseh prodajalnah, kjer se prodaja sladkor in na drugače obifiajni na^in. Prestopki zopier to naredibo se kiazaujejo z denarno globo do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. Mlačev ylažnega žita. Dognalo se je, da poljedeloi čestokrat omlatijo še popolnoma vla^no žito, da zamorejo vstreči oblastveaim naročilom glede odda'e žita. Tako žito se ne da hraniti in se tudi moka kaj rada pokvari. Brez primerno pažnje v skla<iiš6ih, ralinih in drugih žitaih shr*ambah se tako vlažno žitto vnamo, začne kaliti in se spridi, da ni primerno za človeSki živež. Sicer je res koristno, če se z naglira poslovanjem žamoro pofcriti potreba na mlinskih, oziroma žitnih pridelkih, vendar pa se vložno žifo pod aikakim pogojem n« sme brez prej.šnjega posušenja v. skiLadišča speljati. Poliftčna okrajna oblastva imajo nalog vršiti tozadevno nadzorovanje. Mak ln laneno seme zaseženo. Kakor smo že poročali, je vlada zasegla vso zaloge maka ia laneaega semena letošnjega pridelka. Nadalje je vlada določila, da se smejo pridelki maka ia laoenega se~ mena prodajati samo vojno-žitao-prometaeinu zavodu, oziroma pooblaščencem tega zavoda. Ceaa za meterski stot maka je določena s 150 K, za meterski stot laaenega semeaa pa s 100 K, Pripomni se, da bo imenovani zavod kupoval samo doWro posušeao, oči&6eno ia zdravo blago, Rok, v katerem morajo kmetje oddati odvišne zaloge maka ia lanenega semena, še dosedaj ni določen, tudli še ni določeaa množinai maka in lanenega semeaa, katero si smejo kmetje obdržati za domaCo rabo, Tozajdevna odredba vlade bo izšla v aajkrajšem času. Dlv]i kostanj zasežen. Izšla je nova miaistrska naredba, ld določa, da je zasežen ciivji kostan], Pravico nakupovati divji kostanj ima samo osrednjica za krmila na Dunaju, oziroma pooblaščeaci te osredajice. Cena za divji kostanje je določena na 18 K za meterski stot. Svlnjski podplatl. Nekdaj so na deželi dali svinjske kože vdelati na podplate. Zadaja leta pa se je z ozirom na visoke cene svinjskim kbžam to opustilo ter so se kože raje pofjrodale. Ker se govejih podplatov sedaj niti za, drag deaar ae dobi, pripororoeamo, da se naj letos da mnogo sviajskih kož vdelati na podplate. Napravite si maogo domačega kisa. Umetai kis ali jesih postaja vedno dražji. Priporočaimo, da si napravijo letos na deželi več sadnega ia vinskega kisa kot navadno, ker se bo isti letos zelo drago prodajal. Kain se prodaiajo kosti, po kakšni cem ia v kakšnem zavoju jih je odpošiljati? Odgovor: Glasom ministrske odredbe z dne 11. maja t. 1., drž. zak. št. 136, je vsakdo, ki ima aad 100 kg kosti, jih dolžan y priporočeaem pismu ponuditi Centrali za kosti na Duaaju, katere naslov se glasi: ,,Colla", Gesellschalt m. b. H. in Wiea, I., Fischliof 3. Oeiatrala povrae poštnino. Cena za dobre kosti je od 20 do 22 K. oziroma za razne kako\osti, ki so v ministrski naredbi navedeae, tudi nižja. Ta cena velja le za pošiljatve v celih vagonih, t. j. 10.000 kg. Pri manjših množinah do 5000 kg se zaiža oeaa pri 100 kg za 1 K, pri maožinah pod 5000 kg za 1.50 Kt Cena velja na bližnji železnišM postaji brez zavoja in plača cantrala zavoj, oziroma vreče vrne. Sadite orehe! Irme<l vsega sadaega drevja je oreh ediao pleme, ki ga ne sadimo samo zaradi dragocenega sadja, ampak tudi zaradi izvrstnega in sila dragega lesa. Na tisoče orehovega lesa se je brez potrebe prodialo že v zadnjih desetletjih pred vojsko. Kar je ostalo, je padlo in pada še vedno kot žrtev za domovino. Zato nujno opozarjamo vse sadjarje, ki so Še doma in imajo količkaj prilike, naj posade kako orebovo drevo. Tuintam v bližini starejših rodovitnih orehov, ki rastejo v grmovju, v mejali in na drugih takih prostorih, se najdejo vedkrat mladi orehi, ki se da4o prav lahko in z dobrim uspehom presaditi. Plesnlvl sodi. Ker je letos veliko pomanjkanje žvepla, ie ponekod mnogo vinske in druge posode splesnilo, ker se praznib sodov ni moglo zažveplati. Na posredoyanje avstrijslah kletajrskih nadzorniikov je ministrstvo dalo nedavno dovolj žvepla na razpolaso, tako da so tov-arnarji lahko priprayili 'dovolj kletarskesa žvepla. Priporočamo, naj se vsak skrbno prepriča, ali so sodi dobri ali ne, ker z ozirom na lepe cene vinskemu moštu in sadjevcu bi bila škoda pre\-Blika, ako bi se na,polnjevalo plesnive sode! HmelJ. Na hmeljskem trgu v Zatcu j« postala hmeljsKa kupčija nekoliko bolj živahna. Na hmeljski trg se je spravilo že tudi nekaj tujega, zlasti siavinjskega hmelja, toda poivupilo, oziroma poprodalo se ga Š8 ai nobene množine, vsled 6esar še ni bilo nastavljeaih nobenih cen za tuj hmelj. Dne 2. oktobra se je podalo odposlanstvo avstršjskih hmeljarakih društev k poljedelskemu ministru baronu Zenker, kateremu je potožilo težak položaj hmeljarjBV. Odposlansfvo je prosilo vlado. da naj ščiti hmeljarje pred brezvestnimi špekulanti ter da določi za hmelj cene, ki bi vsaj približno odgovarjale stroškom pridelovanja. Vlada je dala odposlanstvu zagotovilo, da se bo ozirala na prošnje hmeljarjev ter v najkrajšem 6asu izrdiala tozadevne odredbe. Kako se krml žlvina z divilm kostaniem? — Prosimo strokovnjake in gospodinje, da nam po]asr nijo, kako se poklada divji kostanj živini. Razne novioe. Mrtev — prišel na dopust. V mesto Wels n» Gornjem Avstrijskem je došlo meseca maja z bojišča uradno poročilo, da je padel desetnik Jožef Bauer. Predzadnjo nedeljo, dne 1. oktobra, pa je omenjenl Jožef nenadoma dospel na dopust v domačo hišo. To jo bilo veselo presene&enje! Zadeva se je kmalu nato pojasnila. Bauorjev tovariš je bil oblekeT Bauerjeve hla6e, v katerih je bila njegova legitimacija. Ko je toVairiS piadel, so ga AT>isaJi nw>d padle kot Jožefa Bau«r» Slamnatl kruli je v poslednjem 6asu priporočal neki nemški učeajak, ljudje so i-sa z zasmiehoni brali ujegov nasvet. Ali rečeni recept ni prav ni6 novega. V nerodovitnih letib 1710—1720 so tak kruh v istini pekli in to zopet ravno v Nemčiji in morda ponekod tudi v Avstriji. Pšeaično in rženo slamo so prali, sušili, drotftio rezali in mleli. Mliaski kamai so pa morali biti dobro ia ostro aasekani. Mero take slamnate moke so mešali potem z dvakrat toliko mero ržene moke ia iz te mešanic& pečeni kruh y )1il še dosti dober. Tako vsaj poročajo stara poroi-ila. Koliko je v takfim slamaatem kruhu redihiih snovi, se pa žalibog prav nič ne pove, kar je tudi zelo zanimiyo. Beračica zapustila 170.000 K premožen;a. Pred nekaj daevi je umrla v bolnišniei v Aradu na Oerskem vdova Igaacija Weiss, zaaaa mestua beračica v Aradu. Po njeni smrti so našli med njeno obleko denarja in vrednostaih papirjev v zaesku — 170.000 K. Beračica je umrla brez oporoke. Vsi ajeni sorodniki so že pomrlL Belouška v sadnem vrtu. Posestaik Carf v Velikovcu mi je pravil to-le mičao dogodbico: Rob ob cesti, ki je sedaj precej gosto zasajen s sadjem, je bil svoj čas, ko je kupil hišo, pust; komaj da je tam raslo nekaj bddičastih akacij. Nameail se je takoj, da poseka drevje, ld mu ne donaša koristi, in tam nasadi sadje. Ker pa ima rob južao lego ia je torej zelo izposta.vl.en solncu, začetkoma ni hotelo aičesar uspevati; vrhutega je trpiačil saklje zlobai voluhar. Saditi je raoral ponovno, da je prišlo drevje v rast. Gospod Carf zatrjuje, iia je ternu uspehu veliko pri1 omogla belouška, ki jo je prinesel v sad!ai vrt. Pomorila ali splašila je meada vse voluharje, ki so delaJi drevju škodo; odslej še le da je začelo drevje bujno rasti. Pravil mi je tudi, da je ostala tista živaJica ves čas pri njegovi hiši, prezimila v stelji in se aavadila prav kakor raačka aa mleko, ki ga ji je dajal redno kot plačilo za policijske posle v sadaem vrtu. Hudo mu je bilo, ko jo je ubil v nevednosti ali hudobnosti neki sosedov faiit. Maribor. Dne 9. oktobra zvečer se je pripetila v Tegettlioflovi cesti štev. 30 nesrefia, ki je zahtevala mlado človeško žrtev, lOletni Viktor Glušič, sia čevljarja Glušifia, je našel popoldne istega dne v gozdu pri Kalvariji nad Mariborom bombo, ka,tero je pobral in aesel na dom. Prišedši domov, je deček začel zabijati s kladivom velik žrebelj v bombo, da bi prišel do vsebiae, Pomočnik in neka ženska, ki sta zagledala to nevarao dečkovo delo, sta posvariia dtečka, a sama pa takoj zbežala v bližnjo sobo. V tem trenotku je grozovito počilo. Bomba, ki je bila na#asana, je dečku razmesarila ves trebuh, tako, da so mu stopila čreva iz trebuha ia tudi drugače je zadobil zelo težke poškodbe, Deček je še mogel zapustiti dvorišče, a je kmalu nato umrl. Tudi njegovo 2/4 leta staro sestrico, ki se je nahajala v bližini, je kos železa razstreljene granale na nogi hudo poškodoval. Na pomoč prihiteli zdravnik je deklici obvezal rano. Ker se dogajajo slične nesre&e vedno bolj pogosto, se ne more zadosti svariti, da vojaki, ki prihajajo z bojišfia. na dopust, ne prinašajo seboj nerazstreljenib granat, patron ia sličaih nevarnih predmetov. Sv. Peter pri Mariboru. Vse je ma vojsko šlo, tudi naše zvonove so odpeljali dne 2. t. m. v Maribor, jih tam stehtali ter spraivili na kolodvor, Več ne yemo o njih. V župnijski cerkvi so vzeli dva, velikega in roženvenskega, na Gori pa samo enega, ker so drugi trije po svoji starosti častivredni in so jih nam zato pustili, Pač pa so vzeli zvonove v kapelicah po župniji in sicer v četrtek, dne 28. septembra, Maks Damiš je še ob 9. uri zvečer pripeljal zvoa iz grušovske kapelice. V Cetrtek zvečer in v petek i ' ro so še z\ronili zvonovi v otfeh cerkvah v slo\ ¦ vim in rajnim župljanom, v petek, ob 8. uri p pol ure pritrkavali ali trjankali za god Njega eksc. našemu patronu, prevzvišenemu knezoškofu. Ob YA2. uri predpoldne je padel maajši in ob 5. uri popoldne veliki zvon iz zvonika, Zaril se je čez polovico v zemljo. V soboto je padel iz zvoaika Golobov zvon na. Gori. G. Kirar ga Je pripeljal iz Gore k župnijski cerkvi, odkoder so šli na dveh vozovib v pondeljek. krasao okinčani, od nas. Težka je bila Iočitev, to' vse damo radi, da bi nam Ijubi Bog le dal kmalu žc srečno zmago in zažel]en mir. Sv. Peter pri Mariboru. (f Matija Snuet.) Dne C. oktobra, ob 3. uri popoldne, je umrl na Vinički gori 64 lct star, po (Tolsotrajni, mučni bolezni daleč r.a okrog dobro zaani posestnik Matija Snuet. Bil je mož pošteajak od pete do glave. mož plemeaitega srca in kremenitega znaSaja. Stal je vedno, 8e tudi z malo število prijateljev, na strani Kmetske zveze in bil dnlgoleten, stalen narofinik naših narodnih listov. Soobčaai so si ga izvolili tudi za župana in ko so osnovali pri Sv, Barbari posojilnico, postavili so M. Snueta za načelnika, katero 6a5!tno a brezplačno službn je zvesto in vestno izpolnjeval 7 let. Bolehavost ga je prisilila, da je moral odložifi vse to službe. A niso mogli pogreSati tega delnivnega mo?a. Ostal j« v r.ačelniStvu posoiilniofi in v občini Se bil zanaprej tfJJniV. Posojilnica barbarSka mn Je izkaznla posobno hvaležnost, dn Je pošlala g. 7. Krajnca, nadu<5iteljn., k\ slnži sedai knf nnrednik v vojni, pa \e Ml ravno na dopustu, kot svojega zastopnika, k pogrebu, ki je rajnega; spremljal od doma, t. j. poldrugo uro dal©6 k cerkvi in potem še na Goro. Soobčani pa so ga nosili ali mu svetili na tej zadnji poti. Saj jim je bil povsod Ijubeznjiv in nesebi&en svetovalec in pomočnik, ker je bil izurjen v pisa\i ia izvcdea v postavah, ki se tičejo našega lcmetijstva.. Bil je tudi skrbea, razumeji in aapredea gospodar, blagi mož ia predobri o6e svojim domačim, Tudi drugod se j<e kazalo njegovo dobro srce, Ko so pletle njegove hčerke iji sosedna dekleta v njegovi hiši veaoe ia kroae za cerkev, primicije, ra^lična blaigoslavljajija ia druge take slovesnosti, se mu je oko svetilo otro&kega veselja nad nežnim delom in prijetnim petjem mladiae. Ostal je med njimi pozao v noč. Med duhovniki je ; mel veliko znaacev ia prijatel]ev. Spominjal se jili je kaj rad in posebno našteval primici.ie, kjer je bil prav prijeten gost. Naj se gospodje sedaj tudi nje, pri sv. maši radi Sf^ominjajo. Omeniti moramo, da je bil svoje dni tudi vojak-narednik, kar je zopet dokaz njegovih vrlin. Sedaj služita v vojpi dva siaova, eden mlajSi pri železaičarjih v Gradcu, drugi, Ludovik, posestnik v. Metavi, pa je baje vjet na Ruske Gotovo je rajni v smrtni uri mislil na njegai, katerega edinega izmed otrok ni bilo pri pogreuu. To aaj bo pisano v trajni spomin vernemu možu, zavediH' mu ia neustrašljivemu aarodnjaku, zaostalim pa \ tolažbo. N. p. v m.! St. Ilj v Slov. gor. Nedeljska prireditev Bralaega društva v korist vojnim nameaom je zopet nad vse priča&ovanje dobro uspela. Vs(6 točke, ig,re kakor petje, so S€ izborao obnesle. Slava, naši zavedni mladini! ŠL. 11] v Slov. gor. Brod v Selaici ob Muri, ki ga je zadnja povodenj odnesla, bo dal tovaniar dr. Feuerlosoher zopet zgraditi. Sy. Andraž v Slov. gor. Katoliško sloveasko izobraževalao društvo priredi v nedeljo, dne 22. okiobra, popoldae po yečernicah, v šoli dve gledališki predstavi ,,Sv. Cita" in »Ljubezen Marijinega otroka " Vsi domačini in sosedi so prav prijazno povabIjeni. Ker se bo poslal čisti dobiček za \-jdove ia sirote naiših padlih vojakov. se preplačila hvaležno sprejemajo. Središče. Med našimi hudo prizadetimi Mšami ni labko najti tako hudo preizkušane, kot je hiša Slamparjeva. Dne 25. avgusta smo pokopali blago mater Marijo Stampar, dne 8» oktobra pa 6e dobreg-.i ofteta treh otrok Jožefa Stampar. Blagi pokojnik je bil, kakor je povdarjal vlč. g. župnik v ginljivi bc sedi na grobu, 12 let vesten cerkveni ključar. Bil je globoko^ereu mož, odločen y svojem prepričaaju, kakor jih je malo. Vse, kar je spozaal za dobro, je podpiral, ne saino z besedo, ampak tudi s svojo darežljivo roko. S pogrebom so šli veteranci, hvaležni so ga spremljali Orli, ki jim je skozi več let dajal brezplafiiio prostore v svojein poslopju, in Marijiaa družbav ki mu je zapela Davorin Jenkovo ,,BIagc mu" v slovo. Blagima pokojnikoma bodi častni spo mia! Bog vse tolažbe, ti pa tolaži zrpuščene ot;rokc, siaa Franca daleč tam na italijanski fronti, Iva: in Lojzo pa doma na dveli velikih posestvih, njii dušama daj pa vživati svoj večiii mir in pokoj! Ptujska gora. Tukajšnje veteransko društ\'o je namesto veaca na grob umrle 6astae članice 'Marije Haber darovalo 20 K za uboge otroke padlih vojakov tukajšnje . občine, V ta namen je društvo nabralo med pogrebci še 36,18 K. Hvala'1 Marenberg. V nedeljo, dae 22. oktobra, se vrSi sestanek tukajšnje mladinske organizacije pri Sv. Janezu po dopoldaaskem sv. opravilu v društveni sobi. VaMjeni ste zlasti faatje, ki še niste v vojaški službi, da pridete v velikem številu! Solčava. Tudi tukaj pri izvirku bistre Savinje so krepki in zdravi starši, kakor n. pr. gospddar Jaaez Plesnik, veleposestnik v Solča,\i št, 47. Poslal je pet sinov v v.ojno službo ia sicer Fraaca, Karola, Antona, Alojza in Miloša. Pa tudi šesti sin je že stopil v 18. lefo. Bržftas ga< čaka eaaka usoda kakor njegovih petero bratov. Najstarejši ]e ožeajea, drugi štlr^e so še samski Za dva se žal že eao leto aič ne ve, ali sta še živ.a ali ju že krije hladna zemlja. — Cast in hvala staršem, da sta dala cesarju in domovini toliko krepkih braniteljev! St. Ilj pri Velenju, Urnrl je dne 26. septembra Pavel Skobl, p. d. Mihel. Bil je nriden kmet in zvest bralec ,,Slovenske/?a Gošpodarja." Ker sam ra,di slabih ofii ni mogel več brati, so mu morali pa drugi prečitati naž list, on pa jo zvesto poslušal. Naj počiva v miru!