Novi kij za slov. Ijudstvo. Na večer pred sv. tremi kralji stolkli so naši Netnci v Mariboru nov kij za slov. ljudstvo, podružnico družbe ,,Sudmark" v Mariboru. Huda je v tem imenu eodba čez novo podružnico, toda ona ne zasluži drugega in nje namen tudi ni drug, kakor da pobije slov. posestnika, kjer mu koli more do glave. To priznava celo ,,Mbg. Ztg." sama. V članku. ki je zbobnjaval vse prave ali tudi le po sili Nemce v to novo podružnico, bere se to malo, da ne v iatih" besedab. ,,Nemško društvo", bere se v njem, ,,Siidmark" ima nalogo, nemške ljudi v gospodarstvu podpirati, ako prebivajo v mešanib krajih na Štajarskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem ali pa imajo voljo nastaniti se v njib". Zoper to še človek nima kaj reči, če boče kako društvo podpirati svoje ljudi, ali drugo je vprašanje, kdo da so mu ,,syoji" in kako da jib podpira? Ako se godi poateno, ne očitno na škodo tistih, ki žive v obližji tacib ljudi, bodi jim to! Za to je tako društvo le bvale vredno, toda društvo ,,Sudmarka pa pač nima volje za to. Njemu je vse kaj druga na misli. čujmo! V njegovem oklici se bere tudi to-le: ,,Ta namen se naj doaeže 1. z nakupovanjem kmetij; 2. s priakrbovanjem ležečib in živečib stvari, ki so v gospodarstvu potreba; 3. s prepuščevanjem tacih kmetij a) rednim poslom in vinioarjem; b) družinam, ki so prišle brez lastne krivnje v revščino; c) drnžmam, ki nimajo toliko dobodkov, kolikor jib je treba za družino, naj se preživi, kakor je prav; d) osebam, ki nimajo toliko premoženja. da ai kupijo še tudi tako malo posestvo. . . " Ljubo slov. ljudstvo, kaj ne, da je to drnštvo vae hvale vredno ? Gotovo, to društvo je hvale vredno ali ono hoče tako akrbeti le za Nemce ia ne na Nemškem, ampak na slovenskib tleh. Komur tedaj to društvo pomore na kako posestvo, tak Bima aam na sebi nobene pravice do zetnlje, ampak društvo rine domačega, slovenskega posestnika s posestva ter postavi na-nj tujca, kakor pravi samo, Neinca na meato Slovenca. Kaj pa da postane iz Slovenca, čegar je bilo doslej posestvo, to ne skrbi društva, ampak ono je veselo, da se šopiri poslej Nemec na njegovem posestvu, in čem prej to doseže, tem večje je veselje v tem društvu. In podružnic tacega društva imamo že več na slov. tleb, po ineatib, trgib in malo, pa jib dobimo že tudi v naae vasi. Najnovejša je tedaj v Mariboru ia visoka vlada je, kakor je podoba, a tem zadovoijna. V isti številki, v kateri prinaaa ,,Mbg. Ztg." oklic za to podružnico, išče c. kr. okr. glavaratvo pisarjev v svojo uradnijo in c. kr. okr. sodišče razglaaa prodajo nekaterih reči v Kozjaškem vrbu, na slov. zemlji. Kaj ai naj misli pri tem človek, ki nima nemčurske slame v glavi? Da prideta ta razglasa po naključji v isto atevilko? Se ve, da je tako, ali naš sosed, ko to vidi, premikuje ramena in čudno obrača svoje oči, vidi se mu, da ne ve, kaj naj reoe na to. Sitno mu je to, prav sitno in vpraša se: čemu pa ni teb razglasoy v tudi ,,Siidat. Post", če že morata biti v nemškem listu? Tako, meni, bi umel to ležje. Ali pustimo ga, tega soseda, v njegovem premišljevanji, saj najde gotovo odgovor, da ne bode na škodo c. kr, vladi sami. Nas tudi ne skrbi za vlado ter zna ona gotovo, čerj\u da ji služi društvo ,,Slidmark". To, kakor pravimo, naa ne akrbi, pai.*- pa želimo, da so naši rodoljubi opazni na to društvo, naši kmetje pa naj imajo oči odprte ter ne pustijo nikogar v avojo domafijo, komur je ,,Šiidmark" za kumico. Pravljica o ježi in lesici naj jih uči; škode imamo že več, kakor do volje, po ljudčh, ki 80 ae najedli našega kruba, v zabvalo pa bi nas radi še potisnili izpod lastne naše strebe. To pa ne sme biti dalje, odbijmo kij s kijem, to se pravi pokažimo vselej ia vei v vasi, trgu, mestu, da ne izpustimo niti pedi slov. zefialje iz rok na ljubo ljudem, ki žr6 iz jaali družbe nSiidmark". To pa naa ae reai in to je ae mogoče.