TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Poslovno leto 1969 zaključeno z uspehom, ki je nesporno največji odkar obstaja ZP ISKRA S 1. zasedanja ©S ZP Novi predsednik DS ZP je inž. Zdravko Tekavec Novi predsednik DS ZP ISKRA — inž. Zdravko Tekavec Pri vsaki prvi seji novih članov samoupravnih organov vlada neko posebno vzdušje, saj se ljudje šele spoznajo. Tako je bilo tudi na tem zasedanju. Po tradicionalnem pozdravu novih članov DS je inž! Rok Žibert, kot predsednik DS v pretekli mandatni dobi, prebral dnevni red, ki je dobil le malenkostne spremembe. Glavna točka dnevnega reda na prvi seji je vsekakor volitev no- vega predsednika in namestnika. Na seji je bilo od 53 voljenih navzočih 41 članov. Na predlog družbeno-poli ličnih organizacij je bil za novega predsednika izvoljen inženir Zdravko Tekavec, rojen 1931. leta, vodja proizvodnje žarnic v obratu »Žarnice« tovarne »Elementov« Ljubljana. V Iskri je zaposlen od leta 1955. Za njegovega namestnika pa je bil izvoljen tov. Tone Rakovec, zaposlen v tovarni »Elektromotorji« Železniki. Po volitvah so bile izrečene besede zahvale bivšemu predsedniku DS ZP inž. Roku Ži-bertu za vestno in uspešno vodenje, hkrati pa tudi njegovemu namestniku tov. Petru Kavčiču in bivšemu predsedniku UO dr. Jožu Gogali. Sklepi ostalih točk dnevnega reda so v celoti objavljeni na 7. strani, zato jih v članku ne bomo ponavljali. Dodan je le kratek izvleček o poslovanju združenega podjetja, ker so na tem zasedanju obravnavali in sprejeli zaključni račun, ki kaže na izreden uspeh ZP ISKRA. V preteklem letu so organizacije združenega podjetja dosegle proizvodnjo v vrednosti N din 1.255.800.000 (brez Mikrona). S tem so presegle proizvodnjo prejšnjega leta za 28 %. število zaposlenih se je v preteklem letu povečalo za 10 % in je znašalo v povprečju 16.800. Tak porast je vsekakor pretiran, še posebej, ker gre v glavnem za nižje kvalificirano delovno silo. To naraščanje pa ni šlo vštric s proizvodnjo, ampak je bilo proti koncu leta, ko sc je proizvodnja že umirjala, celo hitrejše kot poprej. Kolektiv združenega podjetja je štel ob koncu leta tako 17.520 delavcev, medtem ko jih je imel v začetku leta 15.840. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal ca. 1.040 N «. din mesečno, letno povprečje je 13.%. Na področju obratnih sredstev se situacija že nekaj let vztrajno popravlja in tako tudi lani. Glede na visoko rast proizvodnje naraščajo seveda tudi obratna sredstva, tako zaloge kot viri zanje; vendar pa postaja delež obratnih sredstev glede na proizvodnjo iz leta v leto nižji. Izvoz se je lani povečal za skoraj 1.700.000$ in je dosegel skupno vrednost 13.088.000 (Dalje na 3. strani) Prisrčnim čestitkam ob 78. rojstnem dnevu z željo, da bi nas še mnogo let uspešno vodil se navdušeno pridružuje naš celotni delovni kolektiv Izvozna dejavnost v preteklem mesecu odlična Mesečna obveznost v aprilu je bila prekoračena za 15 odstotkov V mesecu aprilu smo spet je dosegla vrednost 1,111.807 zabeležili izredno lep uspeh dolarjev, kar je za 15% nad na področju izvoza izdelkov mesečno obveznostjo. Tak naših tovarn na tuja tržišča. aprilski izvozni rezultat se Realizacija izvoznega načrta odraža tudi v kumulativi iz- Posnetelc s III. majskega srečanja mladine elektro in elektronske industrije Jugoslavije — 17. maja v Kranju. (Članek je objavljen na 5. strani,, vsebina uvodnega referata pa na 3 in 4.« strani, ki se bQ nadaljeval v naslednji številki) polnjevanja letošnjega izvoznega načrta in povsem ustreza dinamiki, tako po doseženi vrednosti, kakor tudi po deležu izvoza naših izdelkov na področja s konvertibilno valu to. Podatki nam kažejo, da smo v obdobju januar—april 1970 izpolnili že 34 % letnega izvoznega plana, kar je nedvomno lep uspeh pri obstoječi problematiki, ki to dejavnost spremlja. V kolikor bodo naši vsakomesečni napori za izpolnjevanje obveznosti planiranega izvoza tudi v prihodnjih mesecih tako uspešni, lahko brez zadržkov računamo, da bo ob koncu letošnjega poslovnega leta postavljeni izvozni načrt za 1. 1970 v celoti izpolnjen in še več — tudi občutno presežen. Naš razgovor Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja inž. ROK ŽIBERT, predsednik DS združenega podjetja v pretekli mandatni dobi. Vprašanje: Delo DS ZP v pretekli mandatni dobi? Odgovor: O tem je bilo že dokaj povedanega, zato le kratek povzetek: delavski svet ZP je imel v mandatni dobi 1969/70 šest rednih sej. Obravnaval je obširno problematiko združenega podjetja in po svojih možnostih skušal najti najbolj ekonomične in najustreznejše rešitve. Brez dvoma so bile najtežje razprave o problematiki organizacij, ki so poslovale z izgubo, dalje razprave o prekrivanju programov v okviru ZP, ostalih obveznostih preteklega obdobja ipd. Na koncu mandatne dobe kaj radi ugotavljamo, da bi bile marsikdaj drugačne rešitve uspešnejše, kot pa tiste, ki jih je sprejel DS. Glede na samostojnost posameznih organizacij pa se je vedno iskalo in moralo najti le kompromisne rešitve. Vprašanje: Na prvi seji novega DS ZP je bilo precej povedanega o problemih, ki še čakajo rešitve. Izvoljen je bil tudi novi predsednik DS in komisije. Kot bivšemu predsedniku Vam je bilo na seji dano priznanje za uspešno delo. Ali menite, da je možno hitreje in bolj efektno reševati probleme, in kaj bi bilo potrebno storiti za bolj čvrsto in učinkovito delo? Odgovor: Glede na dejstvo, da so organizacije povsem samostojne, nimajo ne uprava in ne samoupravni organi ZP posebnih možnosti in moči za hitre in bistvene odločitve, saj praksa kaže, da so to več ali manj organi za koordinacijo. Tu relacija prepričevanja lahko igra veliko vlogo ... Nekaj povsem drugega pa bi bilo, če bi omenjeno telo imelo na razpolago zadovoljiva finančna sredstva. S tem bi lahko močno Problemska konferenca Zveze mladine Slovenije o publicistiki Pod predsedstvom Mitje Gorjupa je bila 15. maja problemska konferenca ZMS pod geslom »Mladi in publicistika«, na kateri se je zbralo nad sto udeležencev in sicer 23 mladih novinarjev in publicistov, urednikov srednješolskih glasil, urednikov glasil delovnih organizacij, predstavnikov nekaterih ustanov in mladih delavcev ZMS. Uvodni referat je imel Slavko Pregl, strokovni sodelavec predsednika republiške konference ZMS, ki je v svojih izvajanjih predvsem obravnaval nekatera aktualna vprašanja in oceno naših sredstev za obveščanje javnosti, nadalje vprašanje resnega in zabavnega mladinskega tiska in Svobode ustvarjanja. Poročilo Slavka Pregla je sprožilo živahno razpravo, v katero so posegli številni udeleženci, govoreč o različnih stališčih do publicistike. Vsa ta razprava je zlasti pokazala na neprimernost izbora mladinskega tiska, ki glede na obstoječi trg pogojuje in ustvarja duhovno revščino, hkrati pa je bilo v razpravi poudarjeno, da kvalitetni mladinski tisk životari brez ustrezne pomoči in pozornosti družbe. Kot tak ne more uspešno konkurirati in odigrati svoje vloge ob tolikšni množini plehkega »zabavnega tiska in razne plaže brez vrednosti. Razprava je izrazila nujno potrebo po zares modernem, angažiranem mladinskem listu, kar naj bi bil odraz skupne akcije ZMS in uredništva tednika »Mladina«. Izražena so bila mnoga pozitivna stališča, sprejet pa končno tudi predlog naj bi predsedstvo RK ZMS s temi stališči seznanili strokovne, družbene in samoupravne qr-gane v republiki, kakor tudi naše založbe in uredništva o sprejetih stališčih, kar naj bi pri naštetih vzbudilo razumevanje za nujno potrebo mladih, da na področju publicistike obstoječe razmere čim prej odpravimo in izboljšamo. Dva pomembna obiska Našo organizacijo Iskra Commerce je 15. t. m., ob svojem obisku v Sloveniji obiskal japonski veleposlanik Su-surni Nakagawa. V daljšem razgovoru z vodilnimi delavci Iskra Commerce sc je japonski veleposlanik zlasti zanimal za proizvodnjo tovarn ZP Iskra in za položaj, ki ga Iskra zavzema tako na domačem kot na- tujih tržiščih. Pri tem ga je predvsem zanimala stopnja razvoja sodelovanja našega z japonskimi tov;'; mirni podjetji. Izrazil je žrijo po razvijanju poslovnih stikov Iskre z japonskimi trvdkami, za kar se bo v prihodnje tudi sam zavzemal. Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani je 19. maja maja obiskal etiopski minister za informacije Getashew Meka-sha. Visoki gost iz prijateljske Etiopije se je tu pogovarjal o dosežkih na področju sodobnih telekomunikacijskih naprav. Razen zavoda za avtomatizacijo je etiopski minister obiskal tudi zavod RTV, nato pa nekatere kulturne ustanove in znamenitosti ter lepote Bleda. vplivali na specializacijo posameznih organizacij oz. tudi na program, dočim tovarne vsaj do zdaj, same iščejo in se odločajo za proizvodni program, ki ga morajo tudi same financirati. Znano je, da kdor ima finančna sredstva, lahko močno posega v dogajanja, ker pa ZP z njimi ne razpolaga, njegova moč ni prisotna tako, kot bi morala biti. Poleg tega pa je zelo važen nov statut ZP. Ce bo leta dal določene kompetence samoupravnim organom in upravi, bo delo vsekakor lažje in uspešnejše, če ne, pa bo prepričevanje še vedno ostalo v praksi, s tem pa tudi prepočasno in včasih neučinkovito reševanje aktualnih problemov. ABC iiiiimiiiimiiiiiiimiii!!iiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiii[iiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii!]iiiiiii!iimiiiiiiiimiiiiii z S | Proslava ( | za dan mladosti ( E PK ZMS »Elektromehanika« Kranj obvešča kolektiv I = ISKRE, da organizira v soboto, 23. maja, ob 18. uri v i E koncertni dvorani delavskega doma (vhod 6) v Kranju § PROSLAVO OB PRAZNIKU MLADIH S s kulturnim programom, družabnim večerom in ple- f = som. Vabljeni! 3 iiiiiiiiiiitiiimimmiiiiiiiiiiiiiimmiiiiuiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiš S 1. zasedanja DS ZP (Nadaljevanje s L strani) dolarjev, letni porast je bil torej 15 %. Plan smo za malenkost presegli. Odstotek od celotne prodaje pa je še vedno nizek, suče se nekoliko nad 12 %. Regionalna usmerjenost je bila lani ponovno izredno dobra: 82 % smo izvozili v dežele s konvertibilno valuto. Celotni dohodek je dosegel vrednost med 2.100—2.150 milijonov N din (brez lastne neplačane realizacije; vštevši še to, pa nekaj nad 2.500 milijonov N din). Točna ocena je precej tvegana zaradi labilnosti podatkov nekaterih tovarn in pa zaradi izredne dinamike ISKRA COMMERCE. Celotni dohodek se je ta-, ko povečal za ca. 36 % v enem letu. Dohodek pričakujemo v višini 450 milij. N din (s pre-nešeno realizacijo 564 milij.), kar pomeni povečanje za 32 odstotkov; dobiček pa v višini 81 milij. N din (s prene-šenim pa 100 milij. N din), kar pomeni povečanje 76 % glede na lansko leto. Poslovno leto 1969 zaključujemo torej z uspehom, ki je nesporno največji v času obstoja ISKRE. V letu 1970 predvidevamo stopnjo rasti proizvodnje 20 procentov, kar je manj kot v preteklem letu, vendar še vedno 2-krat več, kot je predvidena povprečna stopnja rasti proizvodnje v Jugoslaviji (9—10 %). . Po našem mnenju bi lahko to proizvodnjo realizirali s sedanjim ali pa z maks. 3% povečanim številom delavcev. Zal pa so tovarne ZP v zadnjih mesecih preteklega leta tako povečale število zaposle-J nih, da je že ob samem začetku leta 1970 to število za„, 4 % večje od lanskega pov- prečja. Mislimo pa, da tega procesa ne bo mogoče ustaviti in da bodo tovarne še nadalje povečevale število zaposlenih. Osebni dohodki bodo predvidoma naraščali z istim tempom, kot v naši republiki, kar pomeni, da bi dosegli v povprečju v letu 1970 približno 1140.-neto OD na zaposlenega. Smatramo, da bo pri tako močnem povečanju proizvodnje, težko doseči ustrezno zvišanje obratnih sredstev, predvsem zaradi močno angažiranega bančnega kapitala. Iz tega razloga je potrebno čim bolj mobilizirati lastna finančna sredstva, ki smo jih ustvarili z dovolj visokim dobičkom in jih prenesti v poslovni sklad. Glede terjatev pa se bomo morali bolj dosledno držati postavljenih načel. Te dni je naša reprezentančna športna dvorana Tivoli prizorišče svetovnega prvenstva v košarki. Podjetja so ob tej priložnosti razen patronata nad posameznimi državnimi reprezentancami, poskrbela tudi za številne reklame na in pred halo. Treba je priznati, da sta tudi naša reklamna balona doprinesla k živopisanosti pročelja hale Tivoli, kjer So najhujše borbe najboljših ekip za kolajne Redko in dragoceno priznanje Te dni je praznovala »Elektrotehna«, renomirana trgov-ste hiša iz Beograda, 25-let-nico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so povabili na jubilejno svečanost tuidi dolo-| čano število svojih poslovnih partnerjev iin jim podelili v znak zahvale za plodno in -obojestransko koristno sodelovanje spominske plakete. Med povabljenimi so bili tudi i predstavniki Iskra Commer- ce, ki jih je ta nepričaikovana gesta prijetno presenetila. Beograjska »Elektrotehna« je bila in ostaja še naprej eden od naših najsolidnejših partnerjev na področju SR Srbije, ki nam je od samega začetka prizadevno pomagala pri plasmaju naših proizvodov na tem področju, doživljajoč občasne uspehe in krize, ki jih je bilo treba premagovati z obojestranskim razumevanjem. Uspehi niso izostali, obseg plasmaja naših proizvodov prek »Elektrotehne« se je približal štirim milijardam starih dinarjev, prisotne pa so tendence k še nadaljnjemu širjenju obstoječih poslovnih stikov. Kolektivu Iskra Commerce sta vsekakor ljuba pozornost in priznanje renom ¿rane firme — toliko bolj, ker česar podobnega niso doživeli od nobenega poslovnega parner-ja v lastni hiši. Združenem podjetju. L. M. ELEKTROTEHNA | Glasovali bomo ] I za samoprispevek ] 3 ZA GRADNJO ŠOL IN VARSTVENIH USTANOV I g V rKanjski občini bo 30. in 31. maja refrendum 3 3 za uvedbo samoprispevka za Izgradnjo šol in varstveno 3 gj vzgojnih ustanov. Perpričani smo, da bodo člani kolek- 3 §§ tiva ISKRA na kranjskem področju glasovali za samo- £ 3 prispevek. Otrocj bodo tako dobili trdno osnovo za 3 £ delo in življenje. Zavedati se moramo, da se za vzgojo 3 S in izobraževanje vložen denar najbolj bogato obrestuje, 3 3 kajti znanje je danes tista vrednota, ki jo sodobni svet 3 3 najbolj ceni! 3 lliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiMHimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimi •ls:; c/>cerlutnče ca unuicainja i apoljnu ftgooina ^¡ioopdom pceolactt ŽS-geniičnittee poitojcutria l čada petdateča iMi : Q>bdet*ut, 1 O ts * d«ao, FIlMIfU iSm\< PRČWND-SEKV{» ORGANlZACiJAiJUSliANA kat* p cm nanj“ «u dugogadlinju ¿acadnju < dopcutaa udpeinum roera/u postopanju dHektcolefrne t*dit4nik To je fotoposnetek priznanja ISKRA COMMERCU Si sestanka sindikalnega odbora ZP »Iskra« Sindikalni odbor seje sestal na svoji redni seji dne 11. maja 1970 v Ljubljani. Povzemamo nekaj misli iz obširnega dnevnega reda, katerega je odbor obravnaval. V prvi točki je obravnaval pravila Sindikalnega odbora ZPI. Pravila predvidevajo nekoliko bolj učinkovito organizacijsko obliko delovanja sindikata ZP »Iskra«, kar je bila že večletna zahteva večine osnovnih organizacij. Osnutek pravil so predsedniki osnovnih organizacij sindikata dobili že predhodno v razpravo. Kljub temu so se odločili, da pravila še enkrat čitajo po členih. Posamezne člene so delno dopolnili oz. spremenili. Tako dopolnjen osnutek pravil so člani Sindikalnega odbora po obširni razpravi potrdili. Pravila predvidevajo poleg Sindi- kainega odbora še širši faram — Kanfernco ZP »Iskra«. Ta pravila so začasna, dokler jih ne potrdi Konferenca. V naslednja številki glasila bomo objavili začasna pravita. V naslednji točki je odbor obravnaval predloge za komisije DS ZP »Iskra« in predlog za predsednika in namestnika DS. Vse navedene pred-iogc je odbor soglasno potrdil, predsednik odbora tov. Čebela pa ji:h je posredoval delavskemu svetu ZP »Iskra«. Nadzorni odbor je podal poročilo o pregledu zaključnega računa o finančnem poslovanju odbora za leto 1969. Odbor je poročilo nadzornega odbora soglasno potrdil. V predzadnji točki so nekateri člani izrazili potrebo, da se v ZP izvedejo nekatere skupne akcije enotno v vseh delovnih organizacijah (dan žena, obdaritev otrok za Novo leto, regres itd.). Dosedanja praksa pa je prav v teh akcijah pokazala velika odstopanja med posameznimi delovnimi organizacijami, kar povzroča nezadovoljstvo v kolektivih. V zadnji točki dnevnega reda so. obravnavali proslav«» Dneva ISKRE — 4. julij, ki bo v Mostecu pri Ljubljani, organizator pa je Iskra-Com-merce. Tu so sprejeli sklep s katerim se zadoljžujejo vsi predsetjniki osnovnih organizacij sindikata, da zagotovijo čim večjo udeležbo na pio-slavi. Sprejeli so tudi nalogo; da se bodo skupno s komisijam: ZB aktivno vključili v zbiralno akcijo prispevkov -a izgradnjo osnovne šole v Cerknem — spomenika NOB. , Janez iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMinii!iii>iiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiiiini!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii Tehniško tehnološka revolucija in mladi Referat s III. majskega srečanja mladih elektronske in elektro industrije Jugoslavije v Kranju maja 1970 Elektronska industrija v svetu, pa tudi pri nas, beleži iz leta v leto vse večji napredek. Po Prvi revoluciji, ki jc v devetnajstem stoletju zamenjala fizično silo s silo strojev, doživljamo sedaj drugo industrijsko revolucijo, ki bo nadomestila človeške možgane z delom novih strojev — računalnikov. Dinamična rast elektronske industrije se nadaljuje, tako da ta prerašča v vodil-| no industrijsko vejo in nosilko razvoja nacionalnega gospodarstva. Dosedanji hitri razvoj elek-tronikc nas opozarja, da moramo računati s poj sebnim značajem elektronske industrije, katere izdelke stalno spremljajo spremembe, dopolnitve m novosti. Elektronska industrija predstavlja sodobno industrijsko vejo, ki se je v večini dežel zelo hitro razvila. Razvoj elektronike se začenja v prvem desetletju tega stoletja z odkritjem elek-Ironske cevi, nagel vzpon pa doživi posebno po dingi svetovni vojni z odkritjem tranzistorja. Vse večje potrebe po elektronskih napravah ¡n vse strožje tehnične zahteve so pripeljale do novih odkritij, predvsem v proizvodnji sestavnih delov. To jc omogočilo nove tehnološke postopke zn serijsko in masovno proizvodnjo. Danes v svetu samo dnevna proizvodnja sestavnih delov Jnaša okrog 100 milijonov kosov v vrednosti nekoliko milijonov dolarjev, kar daje impozantno število preko 20 milijard kosov letno. Uvajanje avtomatizacije je dalo elektronski industriji še eno značajno vzpodbudo. Po najnovejših podatkih, vstopa v avtomatizacijo s 35 % vrednosti. Če se iz istih izvorov vzame podatek, znaša oprema za avtomatizacijo približno 20 % investicij v novi sodobni industrijski proizvodnji, kar pomeni, da na elektronsko opremo odpade približno 7 % novih investicij. Vidimo torej, kakšen velik poudarek se daje mestu elektronske industrije. Ne smemo misliti, da je to samo v zahodnih deželah. Podatki, ki prihajajo iz vzhodnih držav, govorijo prav tako o podobnem poudarku državnih faktorjev na elektronski industriji. Prav tako so tudi sredstva, ki se vlagajo v razvojno dejavnost elektronske industrije, znatna. Države omogočajo ta razvoj z javnimi naročili in z direktnimi podporami. » Razvoj' industrijske panoge elektronske in elektro industrije pogosto služi kot merilo tehnične ter industrijske razvitosti dežele. Elektronska industrija je panoga, kjer se obseg znanja v treh do petih letih podvoji, zaradi česar je stalno dohitevanje svetovnega razvoja neizogibna naloga. Dežela, ki bo v tujini kupovala svoje bistvene elektronske naprave, bo v položaju, kot tisti narodi, ki pred sto leti niso bili sposobni, da bi obvladali mehanizacijo. Ti narodi so se za dolgo decivilizlrali pa najsi je bila njihova preteklost še tako sijajna. Za povojno obdobje je značilno tekmovanje razvitih dežel v čimvečjem izkoriščanju neizčrpnih možnosti elektronike. Za razumevanje širine in pomembnosti te industrijske veje naj nam služi delež elektronske industrije v gospodarstvu ZDA in Japonske, kot reprezentativnih svetovnih sil is področja razvoja in uporabe elektronske tehnike. Skupna vrednost proizvodnje v elektronski industriji ZDA je v letu 1950 znašala 7,5 milijard, leta 1968 preko 23 milijard, medtem ko se za leto 1972 predvideva, da bo ta vrednost znašala 293 milijard dolarjev. Kar se tiče industrijske elektronike, je največji napredek zaznamovan v proizvodnji računskih strojev, katere vrednost bo letos znašala 40 % od skupne vrednosti proizvodnje v industrijski elektroniki. Potem po vrednosti pridejo na vrsto komunikacijske naprave s 25 % in elektronski instrumenti s 17 H. Tudi na tem področju elektronike se vrednost proizvodnje za omenjenih 20 let povečuje za petkrat. Elektronika za široko potrošnjo: radio aparati; televizorji, elektroakustični aparati ipd. prihaja v svetovnih razmerah tako kot v ZDA in Japonski v posebno fazo razvoja, in to prav zaradi nastopajoče tehniško tehnološke zamenjave generacije elektronskih sestavnih delov. Zato je v centru pozornosti razvoj elementov in sestavnih delov, ki obsega predvsem polprevodniške sestavne dele, tiskana vezja, integrirana vezja ipd. Omeniti velja ogramen napredek v proizvodnji polprevodniških sestavnih delov, ki je leta 1960 znašala tretjino vrednosti proizvodnje elektronskih cevi, za letos pa se predvideva, da bo dvakrat večja od vrednosti proizvodnje elektronskih cevi. * Kar se tiče japonske elektronske industrije, pade v oči njena nagla ekspanzija, saj se je v lotih 1955 do 1961 povečala za več kot 10-krat. Na ta način se je Japonska uvrstila med vodilne sve- Pred referendumom o samoprispevku za gradn;o šol in varstvenih ustanov v kranjski občina Do leta 1975 79 novih učilnic in 33 varstvenih prostorov Glede na potrebe po novih šoiali in vzgojno varstvenih ustanovah na področju občine Kranj, predvideva izpopolnjeni načrt izgradnje, da bodo s skupno zbranimi finančnimi sredstvi do konca teta zgradili in adaptirali toliko šolskih in varstvenih objektov, da bodo ta problem do 1. 1975, upoštevajoč tudi dotedanji porast prebivalstva, zadovoljivo rešiti. Ne bo torej odveč pogledati, kaj obsega načrt- BESNICA Urbanistični načrt predvi- deva individualno stanovanjsko gradnjo na Pešn.ci in v Novi vasi (Slap Sum), zaradi česar se bo, razumljivo, dvignilo tudi število šoloobveznih otrok. Zgradili bodo dve učilnici, prostor za varstvo predšolskih otrok, stanovanje za učitelja in druge potrebne šolske prostore. V novi šoli bo enoizmenski pouk. Kombiniran pouk bo le tedaj, če bo to zahtevalo premajhno število učencev. V predšolskem varstvu bo lahko 20 otrok. Gradnja bo stala 1.440.000 N-din. STANE ŽAGAR Računajo, da bo naraslo število prebivalstva na Pianini od sedanjih 7.000 na 10.000. Pri sedanjem šolskem poslopju bodo dogradili nov trakt z osmimi učilnicami, 2 prostora za varstvo otrok, sobo za socialnega delavca in pogovore s starši, malo telovadnico za učence nižjh razredov ter uredili igrišča v bližnjem gozdičku. Šola bo dobila tako vse pogoje za sodobni pouk v kabinetnih učilnicah in bo prešla na enoinpolizmenski pouk. Z dozidavo bodo prosti prostori za oddelke podaljšanega bivanja učencev v šoli (sedaj v privatni hiši). Predračun gradnje znaša 3.360.000 N-din. VODOVODNI STOLP Z dograditvijo naselja bo živelo na tem področju 5.800 ljudi oz’roma 800 otrok. Po urbanističnem načrtu naj bi stala nova šoia ob cesti XXXI. divizije. Imela bo 22 učilnic, 3 prostore za varstvo predšolskih otrok, 2 telovadnici kuhinjo z zmogljivostjo 1.500 obrokov, stanovanje za hišnika in druge potrebne šolske prostore. Z izgradnjo bosta razbremenjeni šoli France Prešeren in Simon Jenko, ki bosta tako lahko prešli na enoinpol-izmenski pouk in bosta lahko razširil; organizirano varstvo otrok v šoli. Šola bo grajena za kabinetni pouk z možnostjo celodnevnega bivanja otrok. Nudila bo tudi možnosti predšolske vzgoje in varstva za 60 otrok, s čimer bo razbremenjen novi vrtec Janina, ki dela že sedaj preko svojih zmogljivosti. PREDOSLJE Kaže, da bodo spremenili šolski okoliš šole v Predosljah. Naselja Mlaka, Ilovka, Bobovek, Srakovlje in Tati-nec naj bi postala nov šolski okoliš, Predosl je pa bi obdržale vasi Suha, Britof in Orehovlje ter verjetno tudi Milje in Visoko. Po urbanističnem načrtu naj bi živelo tu 2460 ljudi s približno 330 otroki. Zgradili naj bi novo šolsko poslopje v smeri Orehovlja, ki pa bi bilo le za nižje razrede, medtem ko bi se otroci vozi-zili v višje razrede na novo šolo Vodovodni stolp. Šola v Predosljah bo Imela 6 učilnic, 2 prostora za varstvo predšolskih otrok, kuhinjo, večnamenski prostor, stanovanje za hišnika in ostale potrebne šolske prostore. V šoli bo organizirano tudi šolskp in predšolsko varstvo. Gradnja šole, ki bo imela enoiinpolizmenski pouk, bo stala 2.400.000 N din. KOKRICA V novi šoli naj bi se šolali v nižjih razredih otroci iz Kokrice, Srakovalj, Tatinca, Bo- bovka, Ilovice in lVPcke. Grajena bo tako, da jo bo mogoče dozidavati in bi se kasneje lahko razširila v popolno osnovno šolo. šola bo imela 4 učilnice za pouk in šolsko varstvo, 2 prostora za predšolsko varstvo, stanovanje za hišnika. kuhinjo, večnamenski prostor in ostale potrebne prostore. To bo podružnična šola šo. le Vodovodni stolp, imela bo vse možnosti sodobnega po. uka ter organizirano predšolsko varstvo (za 20 oziroma 50 otrok). Gradnja bo stala 1.860.000 N din. (Dalje na 6. strani) . • K d L, J 19 KB ca B9 e'nii!iiiiiintiiiiiiini!iniiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimimmiiiimiHiiiiiimiimiiiiiiiiiimmmmiiiiimi!in tovne elektronske velesile poleg ZDA, ZR Nemčije, Francije in Velike Britanije. Značiino za elektronsko industrijo pa je, da se kljub velikanskemu napredku še vedno čuti, da svetovno tržišče ni zasičeno in to tudi ne tržišča v najrazvitejših deželah, kaj šele v mnogih novih neodvisnih državah Azije in Afrike, ki so sedaj v naglem industrijskem in gospodarskem vzponu. Številna nova področja aplikacije so omogočila elektronski industriji v svetu neprekinjen in znaten porast. Elektronika v svojem razvoju ne pozna nazadovania, v perspektivi sc predvideva njen neprekinjen vzpon. Prikazani primeri kažejo, da spada elektronska industrija med tiste gospodarske veje, ki se v celem svetu permanentno razvijajo. Očigleden je izredno hiter porast proizvodnje in potrošnje in s tem v zvezi velika raziskovalna dejavnost ter novi dosežki v izboljšanju kvalitete in razširitvi asortimana. Uporabna vrednost proizvodov te industrije na vseh področjih gospodarstva ima velik pomen in revolucionaren tehniško ekonomski vpliv, ker se z uporabo elektronskih naprav več ali manj na vseh področjih omogoča stalno povečevanje učinka in skrajšanje časa potrebnega za delo in proizvodnjo. To karakterizira uporabo elektronike v industriji in dragih proizvodnih procesih, kakor tudi v družbenem in osebnem standardu. Tehniško tehnološki karakter z ene in masovni karakter proizvodnje z druge strani v večini primerov poudarjata vlogo elektronskih naprav in sistemov v velikoserijski proizvodnji, kar izredno doprirfnša k ekonomičnosti dela. Zato so v razvitejših državah vloženi zaskrbljujoče velika sredstva v proizvodnjo že osvojenih kot na novo odkritih izdelkov, zaradi česar postaja konkurenca v proizvodnji in znanosti vse večja. Ti odnosi v elektronski tehniki in ekonomiki so izzvali niz drugih problemov, ki so povezani s hitrejšim moralnim zastarevanjem strojev.. j opreme in tehnologije proizvodnje, kar vse hitreje zahteva nove investicije v znanstvenorazisko- I valno delo in razvoj, ter močno diferenciacijo tistih, ki lahko spremljajo ekonomski in tehnični napredek, ter na tiste, ki nastopajo kot subjekti gospodarjenja. Spremembe v tej industriji so hitre in velike, kar sili pro,zvočne organizacije in druge družbene faktorje, da vlagajo ogromna sredstva v tiste raziskave, ki prinašajo velike indirektne rezultate. Poseben značaj ima elektronika v strategijških vprašanjih. Zaradi tega ima armada v vseh razvitih deželah močan vpliv na celoten razvoj elektronske industrije. Poleg direktnega finansiranja raziskovalnih projektov in neposrednih raziskav, se armada pojavlja kot glavni naročnik elektronske opreme. Razvoj elektronske industrije se v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni odlikuje z izrednimi napori za njegovo pospešitev. Ta povojni razvoj se je lahko zelo skromno naslonil na predvojne kapacitete in izkušnje. Do konca 40 let je imelo delo na področju elektronike pionirski karakter in se je naslanjalo na individua'nc obrtniške naprave pod inozemskimi vplivi. Pod vplivom spoznanja, da ima elektronika veliko bodočnost zaradi njene široke uporabnosti na vseh področjih, so se močno kazali vzpodbudni faktorji in napori ustanoviteljev relativno moderne in napredne elektronike, ki jo imamo danes. Težke okolnosti povojnih teženj seveda niso dopuščale doseganja vseh ciljev, vendar so bili načrti družbeno ekonomskega razvoja pripravljeni dovolj solidno, bistvene programske naloge realizirane, tako da je razlika v tehničnem razvoju med industriisko razvitimi državami in našo državo postajala vse manjša. Neposredno po vojni, ko je bila obnova dežele glavni cilj gospo-j darstva, ni bilo njnogo možnosti za razvoj močnejše elektronske industrije. V takih okoliščinah I smo se pripravljali'za montažo in šele kasneje za proizvodnjo radijskih sprejemnikov in drugih radijskih naprav. V tem času, ko se je že pristopilo k indu-' strializaciji in elektrifikaciji, se je posebno močno občutilo pomanjkanje strokovnjakov, pdsebno v listih vejali industrije, ki ni imela tradicije. Pri porajanju mlade elektronske industrije je bil ta. problem posebno aktualen. K postopnemu reševanju tega vprašanja je pripomoglo načrtno šolanje in specializacija mladine, prav posebne zasluge v tem pogledu pa pripadajo JLA, v okviru katere so bili mobilizirani in koncentrirani napori talentiranih iznajditeljev in konstrakterjev. V tej fazi razvoja jugoslovanske elektronske industrije je še vedno prevladovala proizvodnja finalnih artiklov na bazi uvoza repromateriala in sestavnih elementov, kar pa je takrat pomenilo šolanje kadrov. Pojavljali pa so se problemi zarodi formiranja večjega števila neoptimalnih proizvodnih kapacitet s sličnim ali celo enakim proizvodnim programom. Tako stanje je omogočalo zaprto tržišče proizvajalci pa so se orientirali na predmete široke potrošnje. Vendar pa niti eden od predstavnikov naše elektronske industrije nj v tem času uspel usmerjati celotnega razvoja in ustvariti svetovnih normativov, obsega ter tehničnega nivoja proizvodnje. , Take okolnosti niso pospeševale koncentracije proizvajalnih sil, niti ne z nadaljnim osvajanjem inozemskih licenc radijske in telekomunikacijske tehnike, čeprav se je že takrat prišlo do spoznanja, da ni uspešnega razvoja elektronske industrije brez velikoserijske proizvodnje, organiziranega spremljanja razvoja in dolgoročnih raziskovalnih načrtov. (Dalje prihodnjič) III. MAJSKO SREČANJE MLADINE ELEKTRONSKE IN ELEKTRO INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE Tehniško tehnološka revolucija in mladi Odločna stališča za ustrezne kadre — Elektro in elektronska industrija nosilec razvoja gospodarstva — Nujnost adekvatnejšega stimuliranja proizvodnega dela, kot predpogoj naše tehnološke revolucije Tretje majsko srečanje mladih elektro in elektronske industrije je za nami. 15., 16. in 17. maja so se mladi iz mnogih jugoslovanskih podjetij omenjene branže zbrali v Kranju in se pogovarjali o aktualnih vprašanjih, ki predvsem zanimajo mlade. Razumljivo je, da taka srečanja Predstavnik mladine ZP ISKRA inž. Franc Lavrič niso le besedna modrovanja, pač pa se mladi iz različnih, krajev naše domovine spozna-, jo, izmenjavajo misli, sprejemajo skupna dognanja, hkrati pa jim organizatorji (tokrat Iskra) pokažejo tudi lepote in zanimivosti svojega kraja. Tako je bilo tudi to srečanje v Kranju. Glavna tema srečanja: TEHNIŠKO TEHNOLOŠKA REVOLUCIJA IN MLADI — se je odvijala v soboto, 16 maja v dvorani ikupščine občine Kranj. Okusno opremljena dvorana res dobro pripravljeni material za razgovor, ki mu ni manjkal tudi »Turistični vodič po Sloveniji« (hvalevredna zamisel!), ter lični Iskrini prospekti (reklama je še kako potrebna!) — vse to je ustvarjalo nekako prijetno vzdušje in okolje, čeprav se je začetek premaknil za debele pol ure. V uvodnem govoru je predsednik konference ZMS PZ Iskra. inž. Franc Lavrič pozdravil navzoče delegate, posebno pa povabljene goste, nato pa je prebral referat z naslovom Tehniško tehnološka revolucija in mladi, če Povzamemo le bistvene misli (referat bo zaradi aktualnosti ' celoti objavljen v dveh šte-'dkah plašila in sicer I. del ' tej številki na strani 4 in 5), 53 1 o ustaviti predvsem pri tehnološki revoluciji elektro in elktronske industrije v svetu, ki ji prepočasi sledimo, pri zapostavlanju kadrovanja mladih na odgovorna delovna mesta, nenehnem študiju, boljši in hitrejši povezavi sorodnih podjetij in ožjem sodelovanju med učnimi zavodi in podjetji. Razprava se je v glavnem dotikala že povedanih misli, toda z globljim poudarkom na zbliževanju sorodnih branž in hotenjem, naj bi bila mladina pobudnik tehnološke revolucije pri nas. Tako je npr. inž. Željko Unkovič (Nikola Tesla Zagreb) govoril o vidikih znanstveno raziskovalnega dela s poudarkom na večji širinj dela in ožji povezavi med podjetji, kot tudi med posamezniki. Delegat Blagoje Živkovič (El Niš) je dal poseben poudarek znanstveno tehnični in tehnološki revoluciji z utemljitvijo, da so mladi poklicani, da v tej revoluciji prednjačijo. Zanimive misli in aktualna hotenja je imel Slavko šojič (Rade Končar Zagreb), ki je v detajlih prikazal izreden pomen sodelovanja, integracij, koordinacij in delitvi programa. Vse kaže, da mladi lažje najdejo skupen jezik, in da nimajo toliko pomislekov pri integracijskih procesih kot starejši. Zvone Filipovič predsednik konference ZMS občine Kranj je dejal, da je povezava mladine elektro in elektronike industrije korak naprej od izKiju-lno kulturno-športnih Srečanj mladine. Dejal je, da naj odgovorna in sprejeta stališča delegati tudi zastopajo v svojih podjetjih. Mladina naj ima možnost, da pove svoja Stališča. Trenutno je predvsem v ospredju kadrovska problematika ter redno in dopolnilno izobraževanje. Iskra tov. Pavle Gantar, ki je to srečanje ocenil kot koristno. Pozdravil je misli mladih, ki v svojih hotenjih za čim-boljše sodelovanje v elektro in elektronski industriji kažejo perspektivno pot hitrejšega poznavanja med sorodnimi branžami. Konferenco sta pozdravila tudi Vukomir Taškovič (El Niš) in Budimir Radič (MI-NEL Beograd). Zadnji je izrekel željo, naj bi bilo podjetje MINEL Beograd organizator za naslednje majsko srečanje mladih elektro in elektronske industrije. Ob zaključku so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Elektro in elektronska industrija v svetu pa tudii pri nas, beleži iz leta v leto vse večji napredek, tako da prerašča v vodilno industrijsko vejo in nosilko razvoja nacionalnega gospodarstva. 2. Neustrezni kadri so največkrat vzrok za slabe poslovne rezultate. Ena najpomembnejših nalog Zveze mladine je zavzeti odločno stališče, da na ustrezna delovna mesta pridejo ljudije z ustrezno izobrazbo in sposobnostmi. Naša naloga je, da bo vsako delovno mesto v gospodarski organizacji izpostavljeno stalni konkurenci znanja in sposobnosti. 3. Ugotavljamo preriajhno povezanost šolskih institucij s proizvodnjo. Smatramo za potrebno, da proizvodne organizacije sodelujejo pri se-šlavljan a ",ith programov in da šolske institucije s pomočjo podiplomskih študijev nenehno pomagajo gospodarstvu sprenujaii naj novejše dosežke s področja znanosti. 4. Kot neobhod.no se pojavlja potreba, da naslednja srečanja širše zajamejo poleg problemov elektronske tudi Delovno predsedstvo konference probleme elektroindustrije, ker se ona vse bolj pojavlja kot ena od vodilnih vej našega gospodarstva. 5. Planirana delitev dela po vejah proizvodnje in nadaljnja integracija sorodnih podjetij je nujna, kar bo izboljšalo pogoje dela in povečalo produktivnost. 6. Mladi se morajo vse bolj angažirati na področju razvoja tehnologije in biti nosilci novih procesov proizvodnje. 7. Konferenca opozarja, da je potrebno skladno stimuliranje proizvodnega dela, ker je to eden od predpogojev tehnološke revolucije pri nas. Mi mladi moramo biti posebno zainteresirani za pravilno stimuliranje proizvodnega dela, ker bodo le tako nagrajeni najbolj sposobni. 8. Predlaga se, da brigada elektronske in elektro industrije Jugoslavije »Bratstvo in enotnost« tega leta sodeluje na ORA Banja Luka 70. Organizator brigade bo konferenca Zveze mladine El Banjaluka. Brigada bo delala v drugi izmeni od 12. julija do 8. avgusta letošnjega leta. 9. Organizator IV. majskega srečanja elektronske in elektro industrije Jugoslavije bo MINEL Beograd. Delegati so si popoldan in naslednji dan ogledali Gorenjsko in se vidno zadovoljni v nedeljo zvečer vrnili domov. Gotovo bodo vtisi različni, ena misel pa jih bo trdno združila: mladi so, v njih je polet in želja, da sodelujejo. V tem so tudi srečni, saj jih ne oklepajo okovi togosti, nezaupljivosti in sebičnosti. Vse to potrjuje soglasni sklep, da bo mladina, zaposlena v omenjenih podjetjih tudi letos organizrala delovno brigado v prizadeti Banja Luki. Zastavice v spomin na srečanje mladih v Kranju Konferenco je pozdravil tu-dj Stane Boštjančič, član predsedstva konference ZMS, ki je dejal, naj bi taka srečanja ne obravnavala izključno strokovno dejavnost, pač pa naj gre razprava v večjo širino in naj zajema vso problematiko mladih. Poudaril je, da je močan člen v verigi problemov pri nas tudi šolski sistem, ki je preveč splošen, da ni zadovoljivega poklicnega usmerjanja, da so razpisi dostikrat le formalnost, in da po podatkih statistične službe manjka samo v Sloveniji 18.000 strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo. Konferenco je kot zastopnik gen. direktorja pozdravil sekretar združenega podjetja Pozornost med razpravo i ELEKTROMEHANSKA KRANJ Uspešna proizvodnja v aprilu V prvih 4 mesecih je bilo izdelanega kar za 11.000.00 din več, kot je predvideval gospodarski načrt. Letos je proizvodnja naraščala iz meseca v mesec. Vsi letošnji meseci so imeli po 22 delovnih dni, zato se je tudi poprečna dnevna proizvodnja povečevala iz meseca v mesec. V januarju je znašala poprečna dnevna proizvodnja 1,118.325 din, v aprilu pa 1,295.937 din. PROIZVODNJA V APRILU DE Izvrš. °/o Rotacijski stroji 145,3 Kinoakustika 116,1 Produkcija 254,4 Elektromeh. izd. 145.6 Električni števci 105,8 Stikala 100,5 Telefonija 102,8 Merilne naprave 105,1 Urni mehanizmi 98,1 Orodjarna 165,3 Vzdrževanje 27,6 DE ORODJARNA je v aprilu presegla vrednost predvidene eksterne proizvodnje, dočim obrat VZDRŽEVANJA predvideno vrednost ni dosegel, ker je prezaposlen z deli v tovarni in ima premalo delavcev. Po gospodarskem načrtu je bila predvidena proizvodnja za prve 4 mesece presežena za 11,5%. ŠTIRIMESEČNA PROIZVODNJA DE Izvrš. % sebno pa je treba pohvaliti kolektiv ATN, ki kljub izredno povišani proizvodnji že po gospodarskem načrtu presega naloge skoraj za 10 %. Tudi primerjava letošnjih prvih 4 mesecev z istim obdobjem preteklega leta je zelo ugodna. Primerjava je izdelana po stalnih cenah. PRIMERJAVA ŠTIRIMESEČNE PROIZVODNJE (1969—1970) DE Izvrš. % Fred referendumom... Skupaj 110,2 Rotacijski stroji 121,5 Kinoakustika 120,2 Produkcija 268,8 Elektromeh. izd. 135,9 Električni števci 106,8 Stikala 96.7 Telefonija 109,4 Merilne naprave 105,9 Urni mehanizmi 104,7 Orodjarna 135,6 Vzdrževanje 33,2 Rotacijski stroji 133,8 Kinoakustika 125,7 Produkcija 93,2 Elektromeh. izd. 121,2 Električni števci 91,0 Stikala 100,4 Telefonija 149,6 Merilne naprave 116,9 Umi mehanizmi 120,9 Orodjarna 101,2 Vzdrževanje 204,4 Druge storitve 88,9 V aprilu so vsi obrati presegli gospodarski načrt, malenkost pod gospodarskim načrtom je samo obrat urnih mehanizmov. DE ROTACIJSKI STROJI je predvideno mesečno nalogo presegla kar za 45 %. Precejšnji del vrednosti predstavlja tista proizvodnja, ki je kompletirana iz uvoženih sestavnih delov, pa tudi pri izdelkih čisto domače proizvodnje je uspeh zadovoljiv. Več bi potrebovali izdelkov UNI familije, ki so zelo zanimivi tudi za inozemsko tržišče. DE KINOAKUSTIKA je prav tako presegla mesečno nalogo. V tej panogi je v zaključni fazi montaža projektorjev za riormalni film, saj bodo v maju montirani zad-JelanolSTjiitrtntji-i^pj nih omaric in ojačalnihna-'. V aprilu je bila že pro-jcna večja količina elek-ntilov. ŠTEVCI skrbi za čim. nroizvodn jo dvatarif nih števcev in stikalnih ur. Naročila kažejo, da se je odprlo tudi inozemsko tržišče. DE STIKALA je imela v aprilu precej višjo nalogo kot v preteklih mesecih. Kljub temu je bila mesečna naloga dosežena, deloma pa je bil pokrit tudi zaostanek iz prejšnjih mesecev. DE TELEFONIJA mora po letošnjem gospodarskem načrtu vsak mesec povečati proizvodnjo za 500.000 din, kar je uspelo tudi v aprilu, čeprav so težave velike. DE MERILNE NAPRAVE je tudi v aprilu presegla mesečno nalogo, kljub temu, da je močno zaposlena z vzdrževanjem naprav v tovarni. DE URNI MEHANIZMI je v aprilu dobavila kar 1.200 mehanizmov za tahograf. Več skrbi bo treba posvetiti števcem pogovora in električnih ur. % Skupaj 111,5 Razen obrata »Stikala«, ki v aprilu še ni uspel pokriti vsega zaostanka, so vsi obrati presegli predvideno nalogo za prvo tretjino leta. Posebno vidno je izredno prekoračevanje pri rotacijskih strojih. Na tržišču je namreč tako povpraševanje, da je treba storiti vse, da bo proizvodnja čim večja. Po- Skupaj 118,4 Povečanje proizvodnje za 18,4 % v letošnjem letu je brez dvoma velik uspeh. Kljub velikemu povečanju pa so potrebe tržišča še večje, zato bo treba proizvodnjo nekaterih izdelkov zvišati. Največja skrb pa mora biti v tem, da bodo vse delovne enote pravočasno preskrbljene s potrebnim materialom. (Nadaljevanje s 4. strani) ŠENČUR Računajo, da se bo število prebivalstva v Šenčurju podvojilo, tako da bo tu prebivalo 4.000 ljudi. Zato bodo zgradili nov trakt in razširili šolsko varstvo, šola bo dobila novih 6 učilnic za kabinetni pouk, kuhinjo z jedilnico, shrambo, sobo za socialnega delavca in večnamenski prostor. Dozidava bo omogočila eno-inpolizmenski pouk. Gradnja bo stala 2.160.000 N din. LUCIJAN SELJAK Zaradi hitrega naraščanja prebivalstva v Stražišču mora sedanja šola Lucijan Seljak uporabljati še staro šolsko poslopje in bivše župnišče. Zato bodo zgradili 8 novih kabinetnih učilnic. Zaradi sprostitve bo mogoče razširiti varstvo šolskih otrok vsaj za 3 oddelke (80 učencev). Stara šola bo obnovljena za potrebe predšolskega varstva z zmogljivostjo 100 otrok. Gradnja bo stala 2.160.000 N din. OREHEK Po zazidalnem načrtu naj bi število prebivalstva nara- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii Domača nabavna dejavnost v aprilu Po poročilu Iskra Commerce — Nabavne organizacije za minuli mesec so se povečale dobave železnih izdelkov. Ta. ie jeseniška Železarna dobavila 182 Ton hittdiio valjanih trakov in vlečenih jekel, Železarna Skopje pa 161 ton hladno valjane pločevine. Vzlič temu, da so bile doba- Zelezarna še vedno v zamudi za drugo trimesečje. Nasprotno skopska Železarna redno izpolnjuje pogodbene obveznosti, saj je od naročenih 200 ton za drugo trimesečje, do- bavila že več kot % hladno valjane pločevine. Pri panogi neželezne metalurgije siluminov se situacija ni prav nič popravila. Napovedan obisk v tovarni Aluminija in glinice v Kidričevem je bil brezuspešen. Tovarna namreč ne more povečati dobav siluminov, dokler ne bo postavila nove peči. To pa bo predvidoma šele v zadnjem trimesečju letos. V teh dneh bodo predstavniki NO obiskali tovarno Boris Kidrič v Šibeniku glede ponovnih dobav siluminov, tokrat uvoženih. Tovarna TLM je namreč sklenila pogodbo za uvoz tega materiala. Predstavniki NO bodo skušali vključil v ta posel tudi Aša naročila in to za dinarje. Vzlic temu meni NO, da bo morala zaradi sigurnosti uvoziti delne količine siluminov. Prva količfna n,», ui dospela že te dni. Prav tako pričakuje v teh dneh tudi dobavo zlata, prve avanse tega elementa so naše -tovarne že prejele. Glede na stalne grožnje predelovalcev bakrenih izdelkov meni NO, da za sedaj ni bojazni, da bi se cene v tej panogi še letos povečale, razen v primeru, če bo vdčja tudi osnovna cena bakra. Pri panogi 119 postaja iz meseca v mesec vse bolj kritična preskrba z lakiranimi žicami. Oba proizvajalca Elka Zagreb in FKS Svetozarevo trdita, da nimata na voljo dovolj bakra iz domačih rudnikov, zato ga morata uvažati. To pa bistveno vpliva na cene. Medtem ko Elka že terja višjo ceno za lakirane žice, FKS tega za sedaj še ne zahteva, še v tem mesecu so predvideni razgovori glede povišanja cen tem žicam. NO bo še za drugo trimesečje uvozila precej žice, ker oba proizvajalca nista v celoti sprejela naših specifikacij. Tovarna Elmos zadovoljivo dobavlja priključke, prav tako prihaja ostali elektroizola-cijski material redno v naša skladišča. . Dobave glede ostalih panog so potekale v minulem mesecu zadovoljivo in tudi ni bilo nikakih zastojev. NO dobiva obvestila o podražitvi natron papirja, ki je osnovna surovina za proizvodnjo kartonske embalaže in, da so se podražili lepilni trakovi za 0.30 din pri kg. Tovarna kartonske embalaže »Ivica Lo-vinčič« iz Zagreba pa je obvestila, da bo v kratkem poslala nove cenike za svoje proizvode. Položaj uvoznih polizdelkov in surovin na carinskih skladiščih v Ljubljani in Kranju se ni popravil, temveč je še slabši. Ob koncu aprila so imele naše tovarne oz. organizacije skupno 550 ton raznega blaga na skladiščih. Niso odveč ponovne pripombe o docela nepotrebnih stroških, zaželeno pa bi bilo tudi, da bi posamezne organizacije ustrezno ukrepale in vsaj znižale količine na carinskih skladiščih na kolikor toliko normalno mero. Marjan Kralj slo na 3.000. V naselju naj bi zato zgradili štiri razredno šolo in tako učencem ne bi bilo več potrebno prečkati glavne ceste na poti v šolo Luci. jan Seljak. V šoli bosta tudi 2 prostora za varstvo predšol. skih otrok, stanovanje za učitelja in drugi potrebni prostori. Poslopje bo stalo 1.860.000 N din. NAKLO Sedanje šolsko poslopje jo bilo zgrajeno leta 1909. število prebivalstva zelo hitro narašča (po urbanističnem načrtu naj bi tu živelcr 2350 Iju-di). Gradili bodo novo štiriraz-redno šolo za 160 učencev, ki bo imelaše oddelke podaljšanega bivanja učencev v šoli, medtem ko bi staro šolo adaptirali v vzgojno varstveno ustanovo. Gradnja bo stala 2.160.000 N din. TRBOJE Predvidevajo, da bo vsako leto le 40 učencev v šoli. Zaradi tega se niso odločili za štirirazredno šolo, marveč le enooddelčno šolo, ki bo imela poleg učilnice tudi prostor za varstvo predšolskih otrok, stanovanje za učitelja in druge prostore. Po treh razredih naj bi sc učenci pre-šolali na šolo Stane Žagar, Stroški gradnje bodo znašali 840.000 N c!'n. POSEBNA OSNOVNA SOLA Okoli 2,5% vseh šo': obveznih otrok se mora šolati v posebni šoli. Zato bodo zgradili novo šolo za 200 učencev. Imela bo 12 učilnic, delavnico, telovadnico in druge prostore. Stala bo 3.700.000 N din. ADAPTACIJA Razen omenjenih novogradenj, oziroma dozidav, bo Temeljna izobraževalna skupnost zagotovila še potreben denar za obnovo učil in opreme na šolah, za ureditev šolskih igrišč (Goriče, Primskovo in Jezersko) in za vc"> adaptacije (Primskovo in Goriče). DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Sm-ska loka Tel. 22-221, lnt. 333 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov pSdjetTe SKLEPI 1. ZASEDANJA DS (15. 5. 1970) 0 Za zapisnikarja na delavskem svetu združenega podjetja ISKRA je izvoljena tov. Vera Bedina. Za overovatelja zapisnika današnjega zasedanja sta izvoljena tov. Anton Bozovičar in ing. Franc Vršnak. • V verifikacijsko komisijo za potrditev mandatov novoizvoljenim članom delavskega sveta združenega podjetja so izvoljeni tovariši: 1. Franc Orel — predsednik 2. ing. Dušan Pirc — član 3. Pavel Mermolja — član • DS ZP sprejema poročilo volilne komisije ZP z dne 24. 4. 1970 in ugotavlja, da so bile volitve v organe upravljanja združenega podjetja 22. 4. 1970 v redu opravljene in ni bilo nobenih nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na rezultat volitev. Volitve so se opravile v 17, volilnih enotah, ki so volile, 31 novih članov delavskega sveta ZP. Volilnih upravičencev je bilo 16.321, volitev pa se je udeležilo 15.393 volivcev' ali 94,31%. Od 15.393 oddanih* glasovnic je bilo neveljavnih 1.064 ali 6,91 %. V delavski svet združenega podjetja je bilo predlaganih 36 kandidatov, od katerih je bilo izvoljenih 31 novih članov za mandatno dobo 2 let. • DS ZP sprejema poročilo verifikacijske komisije in potrjuje mandate 25 novoizvoljenim članom DS ZP, 6 članom DS ZP, ki se zasedanja niso udeležili pa bodo mandati potrjeni na naslednjem zasedanju DS ZP. • Z javnim glasovanjem je bil za predsednika delavskega sveta združenega podjetja soglasno izvoljen tov. ing. Zdravko TEKAVEC, za njegovega namestnika pa tov. Tone RAKOVEC. © DS ZP ugotavlja, da v skladu s sklepom 51) 5. zasedanja DS ZP z dne 26. 12. 1969 o ustanovitvi odbora za Poslovno politiko ZP traja mandatna dofcjb članov odbora za poslovno politiko ZP do izvolitve novega odbora v smislu določil novega statuta ZP, vendar pa najdalj do konca leta 1970. © DS ZP sprejema poročila o delu komisij delavskega sveta ZP in ugotavlja, da je delovala samo komisija za štipendije, medtem ko disciplinska komisija, komisija za prošnje in pritožbe in komisija za izume in tehnične izboljšave niso dobile v obravnavo nobenih zadev in se niso sestajale. 0 Za tekočo mandatno dobo DS ZP imenuje naslednje komisije delavskega sveta ZP: a) Komisija za prošnje in pritožbe: 1. inž. Jože Jerala Elektromchanika 2. Rudi Košorok Commerce 3. Dušan Ambrožič, Avtoelek-trika 4. inž. Adam Jeras, ZZA 5. Ivica Podgoršek, RIZ. b) Disciplinska komisija 1. Vinko Zupan, Elektromeha-nika 2. Majda Hočevar, Commerce 3. Edo Zajc, Avtomatika 4. Mičo Cerovac, ZZA 5. Franc Šmid, Instrumenti c) Komisija za izume in tehnične izboljšave: 1. inž. Anton Demšar, Elektromotorji 2. inž. Štefan Dolhar, Strokovne službe ZP 3. ~inž. Sergej Gradnik, Instrumenti 4. Ferdo Križan, Sprejemniki 5. inž. Milan Slokan, ZZA 6. inž. Drago štefanič, Avto-elektrika č) Komisija za štipendije: 1. Lojze Kočevar, Kondenzatorji 2. Jože Deželak, Naprave 3. inž. Matevž Šmid, Elektromotorji 4. Franc Orel, Elektromehani- ka . 5. Viktor Tišler, Instrumenti 6. Piki Jože, Polprevodniki 7. inž. Mitja Vidmar, ZZA 8. Janez Drašler, Commerce 9. Martina Bole, Strokovne službe ZP 10. Marija Franetič, Sprejemniki 11. Marija Žagar, Elektronika 12. Metka Zalar, Aparati 13. Stana Vukelič, RIZ. Vsaka izmed komisij izvoli svojega predsednika sama na svoji prvi seji. Vse komisije naj čimpreje izdelajo svoje delovne programe in pri izdelavi programov upoštevajo tudi razne oblike sodelovanja z ustreznimi komisijami v organizacijah ZP. © DS ZP sprejema poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA KRANJ v letu 1969 in se stranja z ugotovitvijo odbora za poslovno politiko ZP, da so se planske postavke v glavnem realizirale. DS ZP se stranja z odborom za poslovno politiko ZP, ki je kritično ocenil kadrov- sko politiko v podjetju in ugotovil, da je bila prisotna tendenca ekstenzivnega zaposlovanja delavcev, kar se smatra za negativno in ima lahko v kratkem času za posledico zmanjšanje rentabilnosti in ekonomičnosti poslovanja podjetja. Glede problematike CAOP se DS ZP strinja s sklepom odbora za poslovno politiko, da se striktno vztraja na izterjavi starih obveznosti iz let 1968 in 1969, kar se porabi za pokritje izgube CAOP za leti 1968 in 1969. Finančno-računovodsko področje ZP pa naj izdela konkretni predlog pokritja razlike izgube, ki se bo obravnaval na naslednji seji seji odbora. f . Pogodba med CAOP in posameznimi organizacijami — udeleženci naj se formulira na osnovi dolgoročnejšega sodelovanja, z jasno definicijo obojestranskih obveznosti, za kar je zadolženo vodstvo CAOP. & DS ZP sprejema predlog gospodarskega plana združenega podjetja ISKRA za leto 1970 in plan fizičnega obsega proizvodnje za leto 1970. DS ZP sprejema neusklajenost podatkov, glede planiranega obsega proizvodnje z dejansko proizvodnjo, zato je potrebno pristopiti k reviziji metodologije planiranja v celotni ISKRI in sicer že v letošnjem letu. DS ZP se strinja s sklepom odbora za poslovno politiko, da bo vprašanje obratnih sredstev, zlasti s stališča, zakaj imajo proizvodne organizacije v odnosu do Iskre Commerce različne vezave sredstev, obravnaval odbor na eni prihodnjih sej, vodstvo Commerca pa se zadolži, da pripravi ustrezno poroči- lo. To poročilo naj vsebuje tudi stanje retencijske kvote za posamezne organizacije. Poročilo glede retencijske kvote naj bi se po možnosti podajalo odboru za poslovno politiko vsake tri mesece. Strokovne službe ZP morajo že do oktobra letošnjega leta izdelati osnove gospodarskega plana ZP za leto 1971. 0 DS. ZP potrjuje naslednje sklepe odbora za posloval sredstva poslovnca-». sklada ZP za leta 1966, 1967 in 1968 naj se preoblikujejo v sredstva rezervnega sklada ZP, ker je le tako možno poravnati zapadle obveznosti preteklih let. b) Za financiranje dejavnosti 1 se za leto 1970 uporablja IV. amandma k statutu ZP glede financiranja sploš-no-tehnične dejavnosti v ZP ISKRA KRANJ v letu 1969. c) Marketing dejavnosti se v letu 1970 financira v skladu s V. amandmajem k statutu ZP glede financiranja strokovnih služb ZP ISKRA KRANJ za leto 1969. č) Strokovne službe ZP in družbenopolitične organizacije ZP se v letu 1970 financira-rajo v skladu s V. amandmajem k statutu ZP glede financiranja strokovnih služb ZP. ISKRA KRANJ za leto 1969. 0 Delavskemu svetu ZP je bila podana ustna informacija v poslovanju Tovarne orodja Ljubljana Stegne za mesec marec 1970, vendar DS ZP zahteva, da odbor začasne uprave Tovarne orodja za prvo naslednje zasedanje DS ZP pripravi pismeno poročilo z natančinimi pokazatelji stanja v Tovarni orodja. O DS ZP soglaša s predlogom generalne pogodbe o po-slovno-tehničnem sodelovanju med ZP ISKRA KRANJ in ELEKTROTIMOK Zaječar z dne 26. 3. 1970, katero sta predložila delavskemu svetu ZP odbor za poslovno politiko ZP in Iskra Commerce. Združeno podjetje ISKRA s to pogodbo ne prevzema nobenih obveznosti. ® DS ZP ugotavlja, da je Skupščina občine Kranj s svojim dopisom štev. 020-10,1968-04 z dne 2. 4. 1970 sporočila, da k amandmaju k statutu ZP o ustanovitvi samostojne organizacije združenega dela — pravne osebe v ZP ISKRA KRANJ — Centra za avtomatsko obdelavo podatkov Kranj, nima nobenih pripomb in da - torej ta amandma velja v istem besedilu, kot je bil po sprejetju na 6. zasedanju DS ZP z dne 6. 2. 1970 objavljen v 6. številki glasila Iskra z dne 14. 2. 1970 delovni skupnosti združenega podjetja ISKRA KRANJ. 0 Na zahtevo notranje arbitraže ZP ISKRA z dne 15. 4. 1970 glede tolmačenja sklepa 2. zasedanja DS ZP z dne 14. 6. 1968 št. XVI., ki se glasi: »Sredstva, ki se vlagajo v izgradnjo Centra za avtomatsko obdelavo podatkov (proračun, vzdrževanje itd), naj se smatrajo kot posojilo v smislu že sprejetih sklepov.«, sprejema DS ZP naslednje avtentično tolmačenje: »Sredstva, ki se vlagajo v izgradnjo ERC (elektronski računski center), sc smatrajo kot posojilo, sredstva za financiranje CAOP (center za avtomatsko obdelavo podatkov — to je grupa strokov- njakov) pa se smatrajo kot prispevek.« DS ZP sklene, da se vse obveznosti organizacij ZP do združenega podjetja, ki izvirajo iz kakšnih koli naslovov, striktno izterjajo. 0 DS ZP imenuje naslednje člane v komisijo za razpis in imenovanje direktorja Tovarne elektronskih naprav ’ Ljubljana Stegne: L Brane Pečlin, Aparati 2. Bogdan Mohor, Commerce 3. Igor Slavec, Strokovne službe ZP. 0 DS ZP imenuje naslednje člane v komisijo za razpis in imenovanje direktorja Tovarne usmerniških naprav Novo mesto: L Ivan Cvar, Elcktromchani-ka 2. inž. Franc Vreček, Commerce 3. Igor Slavce, Strokovne j službe ZP. Elementi SKLEPI 2. rednega zasedanja DS (7. 5. 1970) 0 DS tovarne je obravnaval in potrdil Pravilnik o pomoči tovarne delavcem pri pridobivanju stanovanj, razen člena 17 za katerega smatra, da naj komisija ponovno prouči dane predloge o dolžini vračanja kredita in ustrezen predlog poda na naslednjem zasedanju DS v potrditev. 0 DS tovarne je obravnaval predlog o najetju kratkoročnega kredita v višini N/din 3,000.000.— za stanovanjska posojila delavcem, pri KBH Ljubljana in sprejel sklep, da se strinja, da se ta kredit najame in skuša doseči najbolj ugodne pogoje vračanja. ELEKTROMEHANIKA KRANJ v ZP ISKRA KRANJ razglaša prosto delovno mesto NABAVNI REFERENT v nabavni službi Pogoj: srednja šolska izobrazba s šestletno praikso. Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek tovarne do 1. 6. 1970. Triglavski turni smuk Planinska društva Javornik — Koroška Bela, Mojstrana in Martuljk organizirajo tudi letos tradicionalni triglavski turni smuk za 23. in 24. maj. Proga triglavskega smuka bo potekala z grebena Rži v konto pod Rjavino, prek Apnenice na Polje, prek melin pod Draž-kimi vrhovi v dolino Krme. Start z grebena Rži bo v nedeljo, 24. maja ob 8. zjutraj. Udeleženci smuka sc lahko pripeljejo v petek 22. maja popoldne do Kovinarske koče na Zasipski planini, kjer lahko prenočijo, vendar je omejena možnost prenočišč. Lahko pa se pripeljejo v soboto 23. maja do Kovinarske koče do 5. zjutraj. Cesta je prevozna skozi dolino Radovne in iz Mojstrane prav do Zasipske planine. Skupni odhod udeležencev ^jnuka je v soboto 23. maja ob 5. zjutraj od Kovinarske koče, od koder se doseže Staničev dom v 5—7 urah zložne hoje. Smuka se lahko udeležijo člani vseh planinskih organizacij, ki imajo ustrezno znanje v visokogorskem smučanju, vsak udeleženec pa smuča na lastno odgovornost. Potrebna oprema: topla obleka, smuči, snežna očala, rokavice, maže, po možnosti kože za smuči, hrana in pijača. Prenočuje se v Staničevem domu in depandansi, ki bo za ta čas tudi zasilno oskrbovana. Vsak udeleženec smuka se prijavi s planinsko legitimacijo v soboto zvečer v Staničevem domu, kjer vplača prijavni prispevek 3.— N din. Stari in novi udeleženci dobijo posebni žig v planinsko legitimacijo, novi pa še posebni bronasti znak (po trikratni udeležbi dobijo srebrnega po petkratni pa zlatega). Za dežurno reševalno službo in tehnično izvedbo so zadolženi alpinisti in reševalci iz Mojstrane. Snega je v triglavskem pogorju toliko kot že dolga leta ne. Triglavski turni smuk od Staničevega doma v Krmo prek prekrasnih zasneženih terenov pa je nedvomno na.il: ši v vseh Julijskih Alpah. Za vse udeležence bo srt" : v sončnem lepem vremenu edinstveno, nepozabno d: ¡vetje, ki pride še bolj do izraza pri povratku v cvetočo dolino Krme. Iz navedenih razlogov računajo or~ nizatorji še z večjo udeležbo kot v preteklih letih. Pridite, ne bo vam žal! Vedno znova se boste vračali v pravljični svet Zlatorogovega kraljestva. Planinska društva Javornik — Koroška Bela, Mojstrana in Martuljk ©¿IVESTILC5 Počitniška skupnost Iskre obvešča interesente, da so v času glavne ietovanjske sezone, t j v juliju in avgustu v počitr škem domu v Poreču vsa mesta zasedena, vštevši tudi \ •: razpoložljive zasebne sobe. V ostalih počitniških domovih in kampu »Mir* na Dugem otoku pa je še clc-vjij prostih mest, zato pohitite s prijavami. Počitniš skupnost Iskre za nastopajočo letovanjsko sezono išče VE j POMOŽNIH KUHARIC za počitniške domove in kamp na Dugem otoku Intereseruke naj se prijavijo na: Počitniška skupnost Iskre, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1/IV, ali po telefonu na štev.: 55-848. PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime (tovarni) ___ naslov bivališča letoval(i) ....................od ................do_____........... število odraslih _____ število otrok do 6. leta starosti __potrebujemo skupno število postelj ____________ V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride v poštev še kraj _____________________________ od ____________do ..._.... Kraj, __________________________ dne Prijavljenem Žig organizacije, v kateri je prijavljenec zaposlen Potrdilo izpolni organizacija — potrdi »Počitniška skupnost« ' » Potrjujemo rezervacijo za tov. .....—,'__________________________ iz organizacije (tovarne' ____________________________________ kraj _________ v počitniškem domu ________________________________________ od __________________ do..................... za skupaj prijavljenih oseb ........ sobo s ......... ležišči. Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti. V Ljubljani,............................. Žig zaposlen v organizaciji kraj______ bom(o) uiiiiiiimiiimiiuiitumiiimiKiiiiiiiaiiiiiiiiu Pisma bralcev IZPOLNJENA PRIČAKOVANJA V preteklem letu sem s svojo družino preživel 14 dni letnega dopusta v počitniškem domu »Iskra« v Poreču. S prostorom, prehrano in uslugami smo bili vsi zelo zadovoljni. Ob odhodu smo' svoje zadovoljstvo osebno izrazili upravniku doma tov. Stanku Fortuni. Popolno zadovoljstvo iz Poreča, posebno kar se tiče prehrane, me je napotilo, da letošnje prvomajske praznike preživim v domu na Bledu. Ponovno smo vsi skupaj doživeli izredno zadovoljstvo, zato se čutim dolžnega, da se javno zahvalim tov. Stanku Fortuni in njegovim sodelavcem iz Poreča in Bleda, ki so pripomogli, da smo spoznali Bled in okolico ter Bohinjsko jezero. Vsakemu, ki želi ugodno preživeti del svojega dopusta, toplo priporočam Bled in Poreč. Ivan Defrančeski ISKRA-RIZ Zagreb ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MIROSLAVA ŠIMENCA se iskreno zahvaljujem vsem za izraze sožalja, še posebej pa se zahvaljujem sodelavcem v montaži števcev za podarjeni venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Peter ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta FRANCA ŠIFRERJA se iskreno zahvaljujemo vsem za vence, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sc posebej pa se zahvaljujemo sodelavcem v obratu števcev in obratu ATN. Žena Kristina in sin Peter z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage mame PAULINE BOGNER se iskreno zahvaljujem za za denarno pomoč in iziraze sožalja vsem sodelavcem v montaži števcev kranjske tovarne. Marija Božič z družino ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dobrega moža in očka dr. iur. SERGEJA SCHAUPA se iskreno zahvaljujemo vsem članom kolektiva, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje. Poslovilne besede tov. Klavsa so bile odraz bolesti ob izgubi dobrega tovariša in prijatelja — srčna hvala. Iskrena zahvala upravi in sindikalni podružnici tovarne elementov za elektroniko za vsestransko pomoč v teh težkih urah. Prav lepa hvala vsem. Žalujoča žena Ančka z otrokoma ISKRA - glasilo delovne ga kolektiva Iskra, industrije za elektromehaniko. telekomunikacije, elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni uredniki Pavel Gantar — Odgovorni urednik: lanez Stic — tžhe ja tedensko — Rokopiso' ne vračamo — Tisk m kliše)'; »CP Gorenjski tisk« tiran!