Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. b. b. Celovec, petek, 18. december 1970 DANES NA DUNAJU: Razgovor o manjšinskih vprašanjih Za danes popoldne je zvezni kancler dr. Bruno Kreisky povabil predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwiffra in predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Reginaida Vospernika na Dunaj, kjer bo razgovor o odprtih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. S tem bo po večletni prekinitvi spet prišlo do nadaljevanja kontaktnih razgovorov med predstavniki vlade in zastopniki koroških Slovencev, ki jih je svoječasno uvedel dr. Kreisky še kot zunanji minister in ki so se v preteklosti izkazali za koristne, kajti manjšinska vprašanja je mogoče reševati le v sodelovanju s prizadeto manjšino. Ohranitev miru v deželi možna le v ozračju medsebojnega zaupanja „ Koroško deželna vlada se priznava' k svoji dosedanji politiki pomiritve, ki jo je treba nadaljevati v interesu vsega prebivalstva naše dežele in ohranitve notranjega miru. Posamezne pojave provokacij in ekstremistične nestrpnosti — naj pridejo od katerekoli strani — je v interesu notranjega miru in dobrega sosedstva treba najostreje obsoditi. Koroška deželna vlada se od tega ograjuje z vso odločnostjo On odklanja predvsem duhovno nastrajenje, kot prihaja do izraza v publikaciji koroškega Heimaf-dieasta „Ruf der Heimat" 'iz oktobra 1970. Neosporavana pravica svobodnega izražanja mnenja je zlorabljena v trenutku, ko se v vsej Žili ves nepričakovano? Razpoloženje, ki trenutno vlada med Slovenci tu in onstran meje ter sega od resne zaskrbljenosti do upravičenega ogorčenja z raznimi temu primernimi akcijami, je za koroško nemško javnost in tudi za uradne kroge menda povsem nerazumljivo. Po pisanju tukajšnjih listov vseh barv in formatov ter po izjavah in Stališčih raznih predstavnikov bi nepoučen človek moral dobiti vtis, da je udarila strela z jasnega neba in ogrozila idilični mir, ki je doslej vladal ne samo na Koroškem, marveč sploh na prostoru Alpe-Jadran. Toda, ali je prišlo do tega res tako nepričakovano? In: ali je to res tako nerazumljivo? Ne eno ne drugo! Kajti vse, kar se zdaj Slovencem tu v deželi in še posebej v Sloveniji skuša >očitati kot stopnjevanje nacionalizma", kot „izbruh histerije“ in kot „napad“ na mirno sožitje in dobro sosedstvo, je v resnici samo reakcija na dogodke, ki so se odigrali na Koroškem in tudi v drugih predelih Avstrije in ki so dejansko močno obremenili dosedanje odnose med obema državama. Ne bomo na široko govorili o miselnosti revanšizma, ki jo izpričuje pred nedavnim odkriti spomenik v Gradcu. Tako miselnost so spoznali za nesodobno celo že v Nemčiji, kjer so šele začeli navezovati stike z vzhodnimi sosedi; toliko bolj deplasirana je med deželama, ki že leta veljata_ kot zgled dobrega sosedstva. Tudi ne bomo razpravljali o nacionalističnih izpadih proti jugoslovanskim državljanom na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih, saj so se tudi pri nas že našli ljudje, ki so se javno pritoževali nad jugoslovanskimi avtomobilisti, češ da odvzemajo parkirni prostor dobro plačujočim turistom iz Nemčije. Mislimo, da se je na Koroškem nabralo sploh že več kot dovolj „vzrokov“, ob katerih zaskrbljenost in ogorčenje med Slovenci gotovo ni nepričakovano niti nerazumljivo. Pomislimo samo na dosedanje izvajanje ali bolje neizvajanje obveznosti, ki jih je v zaščito manjšin prevzela Avstrija v mednarodnih pogodbah. Spomnimo se očitne diskriminacije Slovencev na gospodarskem področju, kjer Vetrinj in Gorenje gotovo nista edina primera. Potem nešteti napadi na zavedne Slovence in na slovenske ustanove, pri čemer storilci niti v enem samem primeru niso bili izsledeni in klicani na odgovornost. In kot Jerana" vsemu dogodki okoli letošnjega 10. oktobra, ko je nebrzdana gonja proti Slovencem ravno v jubilejnem letu 50-letnice plebiscita dosegla višek v javnem pozivu na „poslednji boj" — do popolnega iztrebljenja. Kakor sicer pozdravljamo, da se je uradna Koroška distancirala od konkretnih izpadov proti Slovencem, vendar se ne moremo strinjati s stališčem, da je zadeva s tem urejena in so torej slovenska opozorila le še ..neosnovani očitki" in vmešavanje v notranje zadeve. Stvar je treba vzeti kompleksno in predvsem jo je treba gledati povezano z njenim razvojem. Do sedanje ..zaostritve" namreč ni prišlo nenadoma. Manjšinsko vprašanje je bilo v stikih med sosedama vedno prisotno — tako na deželni kot tudi na državni ravni. Če je bilo včasih potisnjeno bolj v ozadje, potem gotovo ne zaradi tega, ker bi bilo vse že urejeno in zadovoljivo, marveč predvsem iz globoke želje po čim tesnejših stikih in v zaupanju v iskrenost danih obljub. Pri tem smo zlasti koroški Slovenci dokazali zvrhano mero potrpljenja. Zato nikakor ne moremo razumeti, da bi zdaj našo zaradi nedavnih dogodkov res upravičeno zaskrbljenost postavljali na isto raven s početjem tistih, ki se upajo našemu narodu javno groziti z genocidom. Mislimo, da tukaj rešitev ni v ^distanciranju od enega ali drugega članka; treba bo iskati in najti drugačno pot. Tudi članki namreč niso osamljen in spontan pojav, marveč del in izraz vzdušja, ki se na Koroškem goji že dolga leta in desetletja — pogosto žal tudi s posredno ali neposredno podporo uradnih čini tel jev. Kjer se „zmagovalci v nemški noči" z vso njihovo preteklostjo postavljajo na podeste domovinske zvestobe, tam tudi ne more biti daleč od dejanj, ob katerih se zamaje vera v lepe besede o enakopravnosti in strpnosti, o mirnem sožitju in dobrem sosedstvu. Torej menimo, da bo najprej treba utrditi medsebojno zaupanje. Vendar tega ne bo mogoče doseči z vzvišenim zavračanjem utemeljenih opozoril na obstoječe pomanjkljivosti. Mnogo bolj uspešna in smotrna se nam zdi pot skupnega iskanja sprejemljivih rešitev. V tem smislu tudi pozdravljamo, da je kancler Kreisky po večletni prekinitvi spet obnovil kontaktne razgovore med predstavniki vlade in manjšine. javnosti piše: ,Torej zgodovina na Koroškem še ni potegnila končne črte. Potegnila jo bo pod dva naroda le tedaj, ko enega od obeh ne bo več.' Prav tako pa je treba odkloniti tudi vse druge izjave, očitke, trditve tn dejanja, k‘i obremenjujejo ozračje na Koroškem in bi jih bilo v splošnem interesu treba opustiti. Mirno sožitje vseh Korošcev ob spoštovanju pravic slovenske manjšine in nadaljnje utrjevanje prijateljskega ozračja potom politike dobrega sosedslva z republiko Slovenijo in avtonomno pokrajino Fur-lanijo-Julijsko Benečijo odgovarja želji pretežne večine koroškega prebivalstva in bo naprej smernica koroške deželne politike." Tako se glasi sklep, ki ga je na svoji zadnji seji v torek sprejela koroška deželna vlada v zvezi z zadnjimi dogodki, ki so — kakor je- uvodoma naglasil deželni glavar Sima — po medsebojnem stopnjevanju občutkov lin občutljivosti privedli do čedalje očitnejšega neugodja tako pri manjšini kakor tudi pri večinskemu narodu na Koroškem. Izjava nedvomno predstavlja doslej najostrejšo uradno obsodbo nacionalističnih hujskačev proti koroškim Slovencem in njihovim pravicam in jo kot tako tudi pozdravljamo. Vendar dvomimo, da bi bila s tem zadeva urejena. Nasprotno mislimo, da tukaj ne gre le za ograditev od določenega lista ali članka, marveč gre predvsem za ustvaritev takega ozračja v deželi, v katerem do takih 'izpadov niti ne bo več prišlo. Tako ozračje pa je mogoče ustvariti le tedaj, če bosta oba naroda v deželi res vsestransko enakopravna in iskreno pripravljena živeti v medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Za dosego takega sožitja seveda niso dovolj še tako lepe in odločne besede, marveč so potrebna predvsem ustrezna dejanja. Takih dejanj pa je doslej vsekakor bilo premalo, zalo tudii utemeljenih opozoril na očitne pomanjkljivosti ni mogoče enostavno zavrniti s trdit- Tudi slovenski parlament se bavi z nedavnimi dogodki v Avstriji Mnogi medsebojno povezani dogodki, ki so se v zadnjem času odigrali v Avstriji ali točneje na Koroškem in Štajerskem, so povzročili veliko zaskrbljenost tudi v Sloveniji in Jugoslaviji. Mimo številnih protestnih izjav in demonstracij ter člankov v tisku se je s temi dogodki bavil tudi slovenski parlament. Tako je 10. decembra na zasedanju gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije poslanec Jože Slavič v svojem in v imenu skupine poslancev iz severovzhodne Slovenije zastavil izvršnemu svetu vprašanje v zvezi s temi dogodki. Uvodoma je poslanec ugotovil: „Od-nosi med Jugoslavijo oziroma Slovenijo s sosednjo Avstrijo so po splošnem mnenju dobri, v mnogočem so zgled primernega aktivnega in obojestranskega koristnega sožitja narodov in dežel, ki so jih v^ preteklosti ločila huda nasprotja ter imajo tudi danes različni družbeni ureditvi." Menil je, da imata od takega sožitja neposredne koristi obe strani, potem pa poudaril: »Nekateri neljubi pojavi v zvezni republiki Avstriji oziroma, točneje, v njenih deželah Koroški in Štajerski pa kažejo na rastočo nestrpnost do Slovencev in predvsem na obujanje zahtev na naš račun. Grožnje z genocidom, zahteve po ,nepozabljenih mestih na Spodnjem Štajerskem' in prisotnost uradnih oseb ob tem so očitni znaki navedenih teženj." Poslanec Slavič je vprašal, kakšna stališča zavzema izvršni svet do teh pojavov ter ali namerava in kaj namerava ukreniti — bodisi sam ali prek federacije — »da bodo v Avstriji spoštovali mednarodne obveznosti po meddržavni pogodbi iz leta 1955". Podobna vprašanja na 'izvršni svet SR Slovenije je že teden prej, to je 4. decembra, zastavil poslanec Marijan Jenko na seji republiškega zbora slovenske skupščine. Avstrija strogo nadzoruje izvajanje določil glede Južne Tirolske Italijanska vlada je ta teden sprejela vrsto zakonskih predlogov za izvajanje tako imenovanega »paketa" v korist avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem. Po ukrepih, ki jih je v tem okviru sprejela že v začetku tega leta, gre pri sedanjih zakonih za drugi in prav tako izredno pomembni del izvajanja obveznosti, ki jih je prevzela Italija v sporazumu z Avstrijo. Ob sprejetju teh ukrepov je bilo posebej poudarjeno, da je Italija pri tem točno spoštovala postavljene roke, ker hoče tudi s tem prispevati, da se ustvarijo lojalni odnosi s prizadetim prebivalstvom. Predsednik vlade Colombo je prav vami, da niso upravičena. S tem se stvari namreč prav nič ne izboljšajo, kakor tudi ne more koristiti, če se skuša zahteve po doslednem izvajanju ustavno in mednarodno zajamčenih določil postavljati v isto vrsto s protizakonitim delovanjem neodgovornih hujskačev, ki odkrito pozivajo na narodnostni boj do končnega 'iztrebljenja enega od obeh narodov v deželi. tako poudaril, da je bil napravljen nov prispevek k pravičnosti, svobodi in pomiritvi in to v sodelovanju predstavnikov pokrajin Trident in Bočen. »S tem hočemo ustvariti nove odnose med sodržavljani in med skupinami različnega jezika." Menil je, da so v tej smeri pravni ukrepi pomembni, še več pa lahko napravijo družina, šola, politične in socialne sile, največ pa lahko naredi mladina, ki jo je pozval, naj se zavzema za čim bolj širok razgovor ter za premostitev nasprotij. O vprašanju Južne Tirolske je bilo govora tudi v dunajskem parlamentu, ko so razpravljali o zunanji politiki Avstrije. Pri tem so govorniki vseh treh strank priznali, da Italija več ali manj spoštuje dogovor. Zunanji minister dr. Kirchschlager pa je v tej zvezi poudaril, da Avstrija zelo resno pojmuje svojo vlogo nadzorovanja nad izvajanjem »paketa" in nad spoštovanjem operacijskega koledarja ter da je vedno in ob vsakem primeru posredovala glede posebnih zahtev. (Tako pravico in dolžnost nadzorovanja glede izvajanja člena 7 pa ima tudi Jugoslavija, ki je sopodpisnica avstrijske državne pogodbe!). Odločne obsodbe nacionalne nestrpnosti V zadnjih dneh je prišlo tako v Sloveniji kakor tudi na Tržaškem do velikih protestnih zborovanj, na katerih je bilo po eni strani opozorjeno na neurejen položaj slovenske manjšine v Avstriji in Italiji ter na delovanje nacionalističnih krogov proti Slovencem, po drugi strani pa so bila — zlasti v Trstu — najostreje obsojena fašistična izzivanja in zopetno netenje narodnostne mrž-nje. Na študentskih zborovanjih v Ljubljani, Mariboru in drugih krajih Slovenije je bilo izrecno poudarjeno, da ne gre za nikakršen slovenski nacionalizem ali šovinizem. Nasprotno so udeleženci izpričali želijo po čim tesnejših prijateljskih odnosih med sosednimi narodi in državami. Hkrati pa so izrazili vso podporo Slovencem v Avstriji in Italiji, ki se borijo za izpolnitev v ustavi in mednarodnih pogodbah zagotovljenih pravic. Prav tako pa so ostro obsodili zadnje dogodke tako v Avstriji kot v Italiji, ki pričajo o novem poživljanju nacionalistične nestrpnosti. Do veličastne enotne manifestacije demokratičnih sil je prišlo v Trstu, kjer so vse politične stranke od krščanskih demokratov preko socialistov do komunistov skupaj s Slovenci priredile protestno zborovanje, na katerem so soglasno obsodili nedavne fašistične izpade. Na zborovanju je govoril tudi tržaški župan Spaccini, ki je naglasil, da je ta manifestacija zgodovinskega pomena zaradi enotne prisotnosti vseh sestavnih delov družbe. „Tu smo vsi združeni in smo ponovno odkrili čut bratstva, pa naj gre za meščane italijanskega ali slovenskega jezika. Prisotne so najrazličnejše politične sile, ki so se znale odpovedati globokim razlikam, ki jih ločijo, da polrde edino prepričanje, ki nas združuje: prepričanje, ki ga je potrdilo odporniško gibanje v ideale svobode, človeškega dostojanstva, socialne pravičnosti, bratskega sožitja in miru." Župan Spaccini je v svojem govoru tudi naglasil, da meja ne sme več ločiti, marveč mora združevati. Zato — kakor je dejal — ne bomo dovolili, da bi se na to mejo vrnila fašistična kuga. Fašiste moramo odločno zavrniti in moramo iz njih obraza strgati masko dvoumnosti, s katero se hočejo predstaviti za patriote, ko pa gre za željo premoči. Gospodarski razgledi ob koncu leta Zadmji tedni leta 1970 so v naši državi v znamenju popuščanja gospodarske konjunkture. Prehod od naraščanja na popuščanje je bilo opaziti že začetkom druge polovice leta. Povpraševanje za blagom in delovno silo, kakor smo mu bili priča lani jeseni in letos v prvem polletju, je začelo očitno popuščati že proti koncu glavne turistične sezone. Industrijska proizvodnja se je začela umirjati, prometno gospodarstvo se je oddahnilo, na strani zunanje trgovine pa se je začelo kazati popuščanje tako na strani uvoza kot na strani izvoza. Najboljše merilo gospodarske umiritve pa je stabilizacija povpraševanja za energijo v zadnjih tednih. Csivi prelesti PROTI RAZNARODOVALNI POLITIKI Zaskrbljenost za usodo slovenske manjšine v Avstriji in Italiji zajema čedalje širše kroge v Sloveniji. Množijo se ostri protesti proti raznarodovalni politiki, proti nacionalističnim izpadom in zaradi neizvajanja določil v zaščito manjšin. O slovenski manjšini v Avstriji in Italiji je prejšnji teden razpravljala tudi osnovna organizacija ZK študentov pravne fakultete na ljubljanski univerzi. Ob koncu so sprejeli .odprto pismo" slovenski javnosti, v katerem ugotavljajo, da „slovenska narodna manjšina v Avstriji in Italiji ne uživa vseh pravic, ki jih zagotavljajo splošna deklaracija človekovih pravic, avstrijska državna pogodba ter ustava republike Italije in londonski sporazum". Glede koroških Slovencev študentje v svojem odprtem pismu posebej ugotavljajo, „da je slovenska manjšina na Koroškem izpostavljena hudi asimilaciji in raznarodovanju" in v zvezi s tem opozarjajo = na izpade ob praznovanju 50-letrtice plebiscita na Koroškem, = na zapostavljanje slovenskih otrok v celovški bolnišnici, — na delovanje Heimatdiensta, katerega cilj je iztrebljenje Slovencev v Avstriji. Potem je v odprtem pismu rečeno: „Nedopustno je, da italijanske in avstrijske oblasti podpirajo delovanje neofašističnih in nacističnih organizacij. V prepričanju, da se s takšnim stanjem ne moremo strinjati, zahtevamo, 9 da zvezni in republiški organi učinkovito podprejo stališče, ki ga predstavniki slovenske narodne manjšine zavzemajo pri ureditvi svojega vprašanja; %da zvezni in republiški organi zavzemajo stališča do problemov zamejskih Slovencev; 0 takojšnje obveščanje javnosti pri naporih za ureditev statusa slovenske manjšine v Avstriji in Italiji; 9 da ustrezni forumi razmislijo o možnosti, da bi obravnavali problem slovenske narodne manjšine v Italiji in Avstriji pred OZN. Nočemo dobrih sosedskih odnosov na račun raznarodovanja Slovencev v Italiji in Avstriji." Vodstvo Zveze mladine Slovenije in občinski predstavniki mladinske organizacije so na svojem posvetovanju v Bohinju prav tako razpravljali o položaju zamejskih Slovencev. Izrazili so neposredno prizadetost slovenske mladine in v celoti potrdili iskreno privrženost politiki miru in mednarodnega sporazumevanja, ki mora temeljiti na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Odločno pa so obsodili kakršnokoli metodo pritiska, naj prihaja iz Bolgarije, Italije ali Avstrije. Poudarili jo prepričanje, da so vsi ti pritiski, nacionalistično-fašistični izpadi vseh barv, barantanje z ljudmi, mejami in državami, potvarjanje zgodovinskih resnic pravi politični anahronizmi v sedanjem svetu in žalostne recidive že zares preživele preteklosti. Z nedavnimi dogodki na Koroškem pa se je bavila tudi Zveza prostovoljcev-borcev za severno mejo v letih 1918—19. Med drugim so poudarili, da avstrijska vlada že celih 15 let zavlačuje izvedbo člena 7 državne pogodbe, hkrati pa dovoljuje dejavnost nacionalističnih in šovinističnih organizacij, katerih delo je naperjeno zoper Slovence. V resoluciji ugotavljajo, da so policijske oblasti zasledovale in zasliševale Slovence, ki naj bi na dvojezičnem ozemlju namestili krajevne napise hkrati pa policijske oblasti niso mogle najti krivcev, ki so razstrelili partizanski spomenik v Velikovcu in storili druga diskriminacijska dejanja zoper koroške Slovence. Borci za severno mejo naglašajo, da sta s tako sovražno dejavnostjo nacionalističnih in šovinističnih organizacij ogrožena ne le obstoj koroških Slovencev in mirno sožitje obeh narodnosti v deželi, marveč so resno ogroženi tudi dobri sosedski odnosi med obema deželama in državama. Gospodarski razvoj v Avstriji prihaja torej spet v mirne vode. Obdobje prenapete gospodarske konjunkture je zaenkrat pri kraju. Z njim pa je pri kraju tudi nevarnost kvarnih vplivov, ki spremljajo vsako prenapeto konjunkturo. To so zlasti naraščajoče nesorazmerje med cenami blaga in uslug ter med osebnimi dohodki, ob tem pa še večajoče se razlike med osebnimi dohodki samimi. Vladi je sicer uspelo, da je naraščanje cen zadržala še na kolikortoliko opravičljivi meji 5 odstotkov, ni pa ji uspelo, da bi preprečila naraščanje razlik med osebnimi dohodki istih kategorij zaposlenih. Zaradi naraščajočega povpraševanja za delovno silo so bili efektivni osebni dohodki v industriji, pa tudi v drugih dejavnostih, ki jih je zajela prekomerna konjunktura, za 8 do 10 odstotkov višji kot lani jeseni. Isto delo v manj konjunk-turnih krajih in poklicih je vendar ostalo v bistvu na ravni plačilnih tarif junija 1969, torej ni bilo bolje plačano kot jeseni 1969. Z obdobjem prenapete gospodarske konjunkture pa gre h kraju tudi nevarnost nadaljnjih težav na kapitalnem trgu. Teh letos tekom leta ni bilo mogoče prezreti. Likvidnost denarnih zavodov ije bila jeseni sicer za 1,5 milijarde šilingov boljša kot jeseni 1969, toda obseg komercialnih kreditov s porastkom za 50 milijonov šilingov zdaleka ni izpolnil pričakovanj. Kako se bo avstrijsko gospodarstvo razvijalo v letu 1971, je v prvi vrsti odvisno od mednarodnega gospodarskega razvaja in šele v drugi vrsti od stabilizacijskih ukrepov znotraj države. Zunanji vplivi na naše gospodarstvo se po mnenju inštituta za gospodarsko raziskovanje ne bodo bistveno spremenili. Prenapeta gospodarska konjunktura v Zvezni republiki Nemčiji In obrobnih manjših zahodnoevropskih deželah bo sicer prihodnje leto občutno popustila, zato pa je pričakovati razmah konjunkture v Italiji, Veliki Britaniji in ZDA. Ker sodijo imenovane dežele med najpomembnejše trgovinske partnerje Avstrije, utegne priti prihodnje leto do določenih premikov v zunanji trgovini, toda resnejšega upada zunanje trgovine ni pričakovali. Od te strani se torej našemu gospodarstvu prihodnje leto ni treba bati pretresljajev, kakor se j'ih tudi ni treba bali s strani cen. Proti njihovemu nadaljnjemu naraščanju bo deloval zlasti pritisk na cene, ki prihaja iz Amerike in ki bo dosegel svoj višek sredi leta. Proti pa bo delovalo tudi podaljšanje dosedanjih ukrepov za stabilizacijo cen s strani Vlade in uveljavljanje novih. Ker se ti ukrepi v glavnem nanašajo na znižanje carin blaga široke potrošnje, bodo tudi v stanju stabilizirati cene konzumnega blaga domačega izvora. Tako preostaneta kot faktorja, ki lahko bistveno vplivata na razvoj avstrijskega gospodarstva le še razvoj na strani osebnih dohodkov in razvoj na strani investicijske dejavnosti. Toda tudi na teh dveh področjih prihodnje leto ni pričakovati bistvenih sprememb. Pogajanja za stabilizacijo osebnih dohodkov bodo v kratkem zaključena, državni in deželni proračuni kot motor investicijske dejavnosti pa so za prihodnje leto sklenjeni. Tako prihodnje leto po besedah finančnega ministra Androscha ne bo leto nevarnejšega upada konjunkture, ne bo pa tudi leto njene zopetne prenapetosti. (bi) OZN obsoja nacizem Socialni odbor OZN se je tudi letos bavil z vprašanjem zopetnega oživljanja nacizma ter je — kakor že v prejšnjih letih — izrazil zaskrbljenost, ker so se nacizem, rasizem in apartheid ohranili še po petindvajsetih letih, odkar obstaja svetovna organizacija. S posebnim opozorilom se je socialni odbor OZN obrnil na vse države, ki še niso popolnoma prepovedale nacističnih, neonacističnih in rasističnih organizacij in skupin ter onemogočile njihovo delovanje. Jugoslovanska razstava na Dunaju Pred nedavnim je bila na Dunaju razstava, na kateri so predstavili jugoslovanski turizem. Sodelovale so tujskoprometne zveze posameznih jugoslovanskih republik, tujsko-prometne organizacije raznih mest in tujsko prometna podjetja iz mnogih krajev Jugoslavije. Razstava je sicer nazorno pokazala težišče jugoslovanskega turizma, ni pa bilo mogoče prezreti bistvenih pomanjkljivosti tega gospodarskega dejavnika v Jugoslaviji. Seveda je razumljivo, da je razstava vabila na poletni oddih v Jugoslavijo in s tem na Jadran. Vendar pa je treba videti, da se v srednjeevropskih predelih iz leta v leto vedno bolj uveljavlja tudi zimski turizem; o možnostih zimskega turizma v Jugoslaviji pa na razstavi ni bilo nič videti — če izvzamemo enega ali dva prospekta. Razstava je propagirala množični turizem, tako da individualist sploh ni prišel na svoj račun. Prav tako na licu mesta ni bilo mogoče dobiti zadovoljivih odgovorov na razna vprašanja, čeprav splošno velja, da je na tujskoprometnih razstavah neobhodno potreben izšolan personal in ne zadostuje le velika naklada lepih prospektov. Naravnost siromaško se je predstavila tujskoprometna zveza Slovenije. Le preveč očitne pomanjkljivosti je vsaj delno popravilo podjetje „Kompas“, ki je zastopalo slovenska tujskoprometna podjetja in tujskoprometna središča Slovenije. Toda na splošno je ob udeležbi Slovenije na tej razstavi treba ugotoviti, da se s takšno propagando slovenski turizem ne bo mogel uspešno uveljaviti na Dunaju in sploh v Avstriji. ma. Razvoj železnic na Poljskem Poljska nedvomno zaosfaja za zahodnimi državami, v kolikor gre na primer za proizvodnjo avtomobilov,• nasprotno pa so Poljaki svoje železniško omrežje tako razvili, da presegajo v fem marsikatero državo na Zahodu. Predvsem pa Poljaki svoje železnice tudi zelo intenzivno izkoriščajo ter v pogledu razmerja med potniškim in tovornim prometom prekašajo vse evropske dežele razen Sovjetske zveze. Leta 1969 so poljske železnice prevozile 362 milijonov ton blaga na povprečno razdaljo 262 km, torej so uresničile 95 milijard ton km prevoza blaga; prevoz potnikov pa je dosegel 1.027 milijonov oseb. Za letošnje leto so si zastavili nalogo, da bi morale poljske železnice prevoziti 375 milijonov ton blaga in 1.037 milijonov potnikov. Pri tem so se zavedali, da bodo zastavljeni cilj dosegli le tedaj, če bodo železnice temu primerno izpolnile svoj vozni park in če bodo elektrificirali nadaljnje proge. Zato so v letu 1970 v ta namen določili znesek 11 milijard zlotov, kar je za 11 odstotkov več kot v letu poprej. Odločili so se, da nabavijo okrog 10.000 tovornih vagonov In skoraj 300 potniških, 70 novih električnih lokomotiv, 50 električnih vlakov in več kot 200 Dieslovih lokomotiv z zelo veliko zmogljivostjo. Večino tega materiala izdelujejo Poljaki sami, nekatere vrste vagonov in Dieslove lokomotive pa nabavljajo predvsem v Vzhodni Nemčiji. Hitro napreduje tudi elektrifikacija železniškega omrežja. Do lani je bilo elektrificiranih 3.477 kilometrov (na to odpade 40 odstotkov poljskega blagovnega in 33 odstotkov potniškega prometa), za letos pa je bilo v načrtu, da bodo elektrificirali nadaljnjih 360 km prog. Posebno obremenjena sta železniška vozla Katovvice in Varšava, zato posvečojo posebno pozornost elektrifikaciji odsekov, ki bi razbremenili omenjena vozla. Prav tako pa skrbijo tudi za čim večjo varnost prometa. Center za raziskavo in tehnični razvoj železnic je v ta namen izdelal posebno napravo za avtomatično zavoro na vlakih, ki so jo že vgradili na 1300 lokomotivah In na progah v dolžini 1400 km, kar bistveno prispeva k varnosti prometa. posiROKecDsvecu VATIKAN — Papež Pavel VI. je tudi za prihodnje leto objavil posebno »posla-nico miru", v kateri je izrazil zaskrbljenost zaradi ..katastrofalne nepremišljenosti", ki bi po njegovih besedah lahko povzročila »nekontrolirano pustošenje". Do trajnega miru bo prišlo le, če bodo vsi ljudje spoznali, da so si bratje, poudarja papež. Po drugi svetovni vojni — je rečeno v poslanici — je bilo vsemu svetu dovolj uničevanja in človeštvo je sklenilo, da ne sme biti več vojne. Toda danes mir ni nič drugega kot ravnotežje med močnimi silami in zastrašujočim orožjem. STOCKHOLM — Na posebni slovesnosti na švedski akademiji je kralj Gustav VI. Adolf izročil prejšnji teden za svetovni dan človekovih pravič tradicionalne Nobelove nagrade za leto 1970. Navzočih je bilo sedem nagrajenih znanstvenikov iz Amerike, Francije, Anglije, Argentine in Švedske, manjkal je le sovjetski pisatelj Aleksander Solženicin, ki je prejel letošnjo Nobelovo nagrado za književnost. Na univerzi v Oslu pa je istega dne poseben odbor izročil letošnjo Nobelovo nagrado za mir ameriškemu znanstveniku dr. Normanu Ernestu Borlaugu. Ob tej priložnosti je Borlaug pozval človeštvo, naj poveča svoj trud, da bi se lakota na svetu končno omejila. MOSKVA — Sovjetsko lunarno vozilo »Lunohod 1“ je po vesteh agencije Tass po končani »lunini noči" spet začelo opravljati svoj delovni načrt na Luni. S tem je Sovjetska zveza dosegla nov presenetljiv uspeh pri raziskavah vesolja. Prvič v zgodovini je vozilo, ki se je na Luni izkrcalo 17. novembra in je potem od 24. novembra do 8. decembra zaradi lunine noči »počivalo", zdaj spet začelo delovati. Izsledke raziskav, ki jih »Lunohod 1“ na povelja z Zemlje opravlja povsem avtomatično, sproti sporoča na Zemljo. Tako so naprave tega luninega vozila takoj po končani lunini noči s pomočjo telefotometrov poslale na Zemljo vrsto posnetkov Lunine površine ter sliko Sonca, ki vzhaja na Luninim obzorju. WASHINGTON — Ameriška ustanova za raziskovanje vesolja NASA je potrdila, da so predstavniki Amerike in Sovjetske zveze dosegli glede na možnosti skupnega raziskovanja vesolja sporazum o tehniki priključitve med poletom vesolj, ladij. Sporazum predvideva poleg »sestanka v vesolju" med sovjetskimi in ameriškimi ladjami tudi možnost, da ladja ene države reši posadko druge, ki bi v vesolju zašla v težave. Prva faza programa sodelovanja predvideva usklajevanje postopka priključitve vesoljskih ladij. TOKIO — Predsednik japonske vlade Eisaku Sato je izjavil, da njegova vlada proučuje možnosti za sprejem LR Kitajske v VPZN. Pri tem se Japonska zavzema za rešitev, po kateri naj bi tudi predstavniki Cangkajškovega režima ostali v svetovni organizaciji. PARIZ — Francoska vlada je sklenila, da bodo 14. in 21. marca prihodnjega leta v Franciji občinske volitve, na katerih bo okrog 29 milijonov volivcev izvolilo nove upravne uradnike, župane in člane občinskih svetov. NEW YORK — Glavna skupščina OZN je sklenila, da bodo na prihodnjem zasedanju razpravljali o možnostih in potrebah revizije ustanovne listine Združenih narodov. V ta namen morajo posamezne države članice svoje predloge poslati do sredine prihodnjega leta. Večina držav je menila, da je ustanovna listina vzdržala preiskus časa in da veljajo njena načela brezpogojno za vse države, ne glede na njhov družbeni sistem, razvitost in velikost. Hkrati pa so poudarile, da ustanovna listina nikakor ni dokončni dokument, ki bi ga ne bilo mogoče izboljševati in usklajevati s sedanjimi potrebami, predvsem v korist miru. MOSKVA — Vrhovni sovjet Sovjetske zveze je odobril gospodarski načrt in proračun za prihodjne leto. Proračun je uravnovešen oziroma izkazuje celo majhen presežek dobrih 200 milijonov rubljev. Dohodki so namreč predvideni v višini 160.971 milijonov rubljev, medtem ko bodo izdatki znašali 160.770 milijonov. Potrjen je bil tudi proračun za obrambo, ki bo prihodnje leto obsegal 17,9 milijarde rubljev. BONN — Neonacistično gibanje »akcija odpora" je organiziralo v Bonnu demonstracije proti vzhodni politiki sedanje vlade in zlasti proti sporazumom, ki jih je nemška vlada sklenila s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Prišlo je tudi do protidemonstracij naprednih sil ter do spopada med obojimi demonstranti. Bilo je več oseb poškodovanih. NF.W YORK — Varnostni svet OZN je soglasno sklenil, da silam Združenih narodov na Cipru podaljša mandat za nadalj" njih šc9t mesecev, to je do junija tega leta- ® ”i m »a ,s* isi a a m ! v^e/ rtti « i I PRVA KNJIGA »Ali si večkrat prenašala pošto?" »Včasih,” je odgovorila naravnost, ker je vedela, da sedaj nima več pomena lagati. »Pojdiva! Če boš skušala bežati, te bom moral ubili.” »Ne bom bežala." Ubogljivo je hodila ob njem. Vračala sta se po sledi. Pobral je brzostrelko, zabasano s snegom, in jo očistil. Na Vrhu ju je skozi krošnje dreves obsijalo sonce. Molče sta Prišla do senožeti, kjer je Blisk izbrali senik, odbil zapah in dejal: »Tu bova počakala do mraka." Svisli so bile do polovice napolnjene s senom, zato je nerodno lezla nanje z zvezanimi rokami. Morali ji je pomagati. Zleknila sla *o v seno. Kradoma ga je pogledala, ko ni odkrila zlobe v njegovih očeh, je iskrica upanja vžgala njeno notranjost. »Kaj boste storiti z menoj?” »Ne vem,” ji je odgovoril. »O tem bodo odločati drugi." Potem sta molčala. Blisk je zlezel k vratom, j ih nekoliko odprl, da je lahko videl sled. Potem jo je radovedno °9ledoval. Duh po senu'in bližina ženske mu je budila spojin na pohod v gore tisto leto pred vojno. Z dekletom ju je ujela nevihta. Vedrila sta v seniku in poslušala, kako je bobnali dež po skodlah. Tam sla prespala noč. To je bilo njegovo prvo srečanje z žensko. Zato se je spominjal vsake podrobnosti. Ujela je v njegovih očeh odblesk daljnega doživetja in si ga po svoje razlagala. »Ati me bodo ubili?" je vprašala žalostno. »Ne vem ti povedati. Čudnega posla si se oprijela." »Nisem vedela, kaj delam." »Sedaj se zavedaš?" »Zavedam!" »Toda prepozno." »Bojim se umreti. Nič lepega nisem spoznata še do sedaj." »Nisem kriv. Vsakdo izbere svojo pot 'in s tem tudi svcjo usodo." »Nekaterim jo vsilijo." »Morda," je dejal Blisk. Za hip je pozabit, da jo je ujet. Morat si je priznati, da je privlačna. Južnjaški tip, s polnimi, čutnimi ustnicami, temnimi očmi in vranje črnimi lasmi. Kakšna ženska! Z vso silo je moral potlačiti v sebi poželenje, ki ga je zbujata. »Kako vam je ime?" ga je iznenada vprašata. »Zakaj te lo ranima?” »Rada bi vedela, kdo me bo pogubil." Ko ji je povedal svoje ime in ga je prisrčno ponovila, ga je bito sram in se je pokesal. Zavedel se je, da so stvari ki postavijo steklene stene med 'ljudmi. »Bajm se, da me boste mučiti. Pravijo, da ste strašni." »Mi ne delamo tega. Imamo sodišče." »Slišala sem, da pri vas streljajo za manjše stvari celo svoje." »Kdo ti je tvezli te neumnosti? Raje povej, kdaj itn zakaj si začeta delati proti nam. Mi že precej vemo o tebi. Izdal te je Piškur. Mnogo pogubnega zate je vedet povedati o tebi." »Ta svinja! Malo je vedet o meni. Jaz sem Izgubljena in nesrečna ženska. Pa kaj hočem. Ne morem si pomagati. Menda so vojaki naša družinska slabost. Moj oče je bil italijanski tenente, Napotitanec. Mati je bila nora nanj. Kazala mi je njegovo sliko. Bil je lep človek. Živeti smo pač na meji in tu je bilo vojakov več kot drugih fantov. Pravzaprav je vsega kriva mama, ki se je vedno navduševala za Lahe, še potem, ko jo je zapustit moj oče. Stara sem bila komaj eno leto. Pravijo mi, da ne morem skriti v sebi italijanske krvi. Pri šestnajstih letih me je dobit tenente, ki je najprej hodit z mamo, potem pa sem kmalu prišla v roke Piškurju. Ta se je z menoj le malo poigrat. Ko sem mislila, da je že davno pozabit name, me je vključil v svoje posle in me prepričat, da sem nekajkrat nesla pošto v Idrijo. Vse to je bilto slučajno. Prav malo mi je bilo mar, kaj piše svojim farjem. Če ne bi padel Rok, s katerim sem hodila nekaj mesecev, bi bila danes partizanka. Bit je 'kurir in so ga ubiti karabinjerji v Baški grapi. Mislim, da je bil edini, ki me je Imet resnično rad. Nihče od vaših se takrat ni zmenil zame. Morda zato, ker sem na pol Italijanka in ker so vedeli, da se je mati navduševala za Lahe. Tako sem šla s tistim, kii je prišel. Mislita sem si, vojne stvari bodo že uredili med seboj. Čemu bi se mešata v stvari, ki jih ne razumem. Naj se zmenijo sami." »Zmedena si in čisto enostavnih stvari ne razumeš," jo je prekinil Blisk. »Tudi če sem, ni mi do tega, da bi jih razumeta. Včasih se vprašam, kdo razume mene. Nihče, nikoli. Tudi lastna mati je vedno mislila te nase. In tako sem prišla v roke stotniku gorskih lovcev v Idriji. Nazadnje sem že vedela, da to, KI ‘JI d 'i »3 i H V-e/O-C/TLC« Res malo čudna igra OKOLI GOSPODARSKEGA RAZVOJA JUŽNE KOROŠKE Načrti velenjske tovarne »Gorenje", da bi v sodelovanju z avstrijskimi podjetji ustanovila podružnico v Pliberku, ki bi v začetku zaposlovala več sto in pozneje celo tisoč delavcev, še vedno razburjajo tako Imenovano »javnost" na Koroškem. Toda to razburjanje se vedno bolj spreminja v igro, ki postaja res že malo čudna. Na merodajnih mestih priznavajo, da je južna Koroška gospodarsko zaostala in da ji je treba pomagati predvsem z naselitvijo industrije. Tudi menijo, da je na Koroškem dobrodošlo vsako podjetje, ne glede na to, od kod prihaja; torej bi po najipreprostejši logiki moralo biti dobrodošlo tudi podjetje iz sosedne Slovenije oz. Jugoslavije. Toda povsem zgrešeno! V tem primeru se namreč zgane koroška »javnost", ki naselitev slo- tem kar trumoma prihajali delavci iz Slovenije, ki bodo »sl oveni zirali' kraje, ki so — kar ta čudna koroška »javnost” seveda povsem zamolči — po avtohtonem prebivalstvu že doslej bili in so tudi še zdaj pretežno slovenski. Da pa taki »argumenti" o manjkajoči delovni sili nikakor ne držijo, kažejo podatki, ki jih objavlja deželni delovni urad za Koroško. Med drugim navaja, da je struktura zaposlenosti v veli-kovškem okraju najslabša na Koroškem. Mnogo ljudi je še zaposlenih v kmetijstvu, zelo veliko je nekvalificiranih delavcev, predvsem pa mora nenavadno visok odstotek delojemalcev iskati zaposlitev izven domačega okraja. Po omenjenih podatkih je v okraju okrog 1500 gradbenih delavcev, od katerih pa jih je samo 650 zaposlenih pri domačih podjetjih, vsi drugi morajo delo iskati drugod. Čez zimo je v velikovškem okraju brezposelnih 1100 gradbenih delavcev, to je 70 %, medtem ko deželno povprečje tovrstne brezposelnosti doseže le 50%. Od 150 vajencev, kolikor jih je letno v okraju, jih mora 110 (okoli 75 %) iskati učno mesto izven domačega okraja, kar pri povprečni učni dobi treh let pomeni 330 vajencev, ki doma nimajo možnosti, da bi se usposobili za bodoči poklic. Taka je stvarnost. Torej bi bil čas, da bi vsaj na merodajnih mestih končno enkrat prevladalo spoznanje, da igra, ki jo v teh vprašanjih igrajo gotovi krogi, nikakor ni v korist gospodarskega razvoja dežele in zlasti njenega južnega dela. Ledince venskega industrijskega podjetja ne gleda skozi gospodarska, marveč skozi politična očala. In merodajna mesta? V besedah vsaj so za enakopravno obravnavanje vseh takih primerov, torej tudi primera, ko gre za slovensko podjetje. Kakor rečeno, vendar samo v besedah, kajti v dejanjih se očitno ne upajo napraviti koraka naprej, marveč samo tožijo zaradi škode, ki jo bo utrpela dežela, če velenjsko podjetje nameravane podružnice zaradi hujskanja »gotovih krogov" ne bo odprlo na Koroškem, marveč nekje na Štajerskem. Ta čudna igra pa gre še naprej. Tisti, ki iščejo »argumente" proti Gorenju, med drugim pravijo, da Podjuna ne pride v poštev, ker je tam premalo delovne sile. In vedo celo že čisto točno, kako bodo po- Že tretjič tekom dobrega leta smo na pokopališču pod Pečnico jemali slovo od članov Tratnikove družine; najprej od očeta Franca Resmana in pred meseci od tete Katrice. Zdaj pa je Tratnikovo družino v Ledincah spet zagrnila žalost, ko je umrla Terezija Resman, Tratnikova mama. V nedeljo 6. decembra smo jo ob ogromnem številu žalnih gostov od blizu in daleč spremili k zadnjemu počitku. S Tratnikovo mamo nismo zgubili le skrbno in zgledno mater, temveč tudi zavedno Slovenko, ki je svoje številne otroke vzgojila v poštene člane naše družbe in zavedne pripadnike naše narodne skupnosti. Kot taka je s svojim možem bila deležna velikega spoštovanja v soseščini in daleč preko nje. Toda Tratnikova družina je prav zaradi te svoje zvestobe narodu in domači zemlji v dobi nacizma, kot številne slovenske dru- V žine, morala v izgnanstvo. To je bil hud udarec, posebno za mater, ki je morala svoj dom zapustiti z malimi otroci. A tudi najbridkejšo izkušnjo svojega življenja je prebolela, kajti vera v zmago pravice jo je v tem težkem času navdihovala z upanjem. Po zlomu nacizma se je s svojo družino vrnila na dom in z možem sta pričela znova gospodariti in urejati opustošeno kmetijo. Velika množica žalnih gostov je prišla na Tratnikov dom, da izkaže Tereziji Resman poslednjo čast. Med njimi je bilo tudi mnogo sotrpinov iz nekdanjih taborišč Hesselberg, Ha-genbikhach in Eichstatt, s katerimi je pokojnica delila usodo pregnanstva. Pogrebne obrede za pokojnico je opravil mgr. dr. Hornbock ob asistenci župnikov Gabruča in Markiča, slednji je Imel tudi poslovilni govor. V imenu Zveze slovenskih izseljencev se je od Tratnikove mame poslovil Janko Ogris, domači pevski zbor pod vodstvom Šimeja Triessniga pa je na domu in ob odprtem grobu zapel žalostinke in se tako s pesmijo zahvalil za veliki prispevek, ki ga je Tratnikova družina vedno dajala slovenskemu petju. Tratnikovo mamo bomo vsi, ki smo jo poznali, ohranili v lepem spominu. Zaostalim otrokom in sorodnikom izražamo naše globoko sočutje. OBVESTILO Srečanje absolventov Slovenske gimnazije letnika 1965 bo v ponedeljek 28. decembra 1970 ob 19. uri v Volkskeller-Stuberl v Celovcu. •ooooooooooooooooooocooooooooooooooooooooooooooooo Vsi prisrčno vabljeni na tradicionalni 20. S/oimuAi ples ki bo v soboto 9. januarja 1971 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih Delavske zbornice v Celovcu. Sodelovali ® Beat-ansambel „Bele vrane" iz Ljubljane bodo: £ Instrumentalni ansambel „Orig. Božanski fantje" # Baletni ansambel mariborske Opere Vstopnice po 30 šilingov v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih in v knjigarni „Naša knjiga” v Celovcu ter pri večerni blagajni. Slovenska prosvetna zveza »000000<>0<><><><><>C><><>P<><>00<>C>0<><><>0 PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM ZEvelec (EBENTHAL) Na pokopališču v Žrelcu pri Celovcu so pokopani trije partizanski borci: Friderik Karule, roj. 6. 1. 1921 v Št. Rupertu v Celovcu, in dva primorska Slovenca, katerih imena pa niso znana. Vsi trije so padli v bojih z nacisti 17. septembra 1944, in sicer oba Primorca pod Dvorcem, medtem ko za Karula ni točno znano, kje je zgubil življenje. Prvotno so bili omenjeni trije borci pokopani izven pokopališkega zidu skupaj z dvema umorjenima Poljakoma. Šele po vojni so bili prekopani na pokopališče, kjer imajo skupno grobišče s 3 križi, ki jih je postavil Črni križ. Nosijo napise: 1. M. Mazuschejski f 14. 10. 1942; 2. Alex Lipinski f 30. 4. 1943; 3. Friedrich Karule f 17. 9. 1944 und zwei unbekannte Soldaten. Tudi podrobnosti smrti obeh Poljakov so znane. Martin Matu-šewski (tako je vpisan v mrliški knjigi župnišča v Žrelcu) je bil rojen na Poljskem in kot prisilni delavec od gestapa 14. 10. 1942 javno obešen; tudi drugi poljski državljan, Aleksander Lipinski, roj. 26. 9. 1909 v Varšavi, je bil obešen, in sicer 30. 4. 1943 — ne prvi in ne drugi pa ni bil postavljen pred sodišče. V mrliški knjigi, Tom. 4 na strani 78, kjer so zapisani podatki o smrti omenjenih žrtev nacističnega nasilja, je med drugim tudi stavek, da je bil Lipinski obešen „wegen versuchten Meuchelmordes?*. Vprašaj na koncu beležke je zgovoren. Prebivalci bližnje okolice Zrelca se še danes sprašujejo, kako je mogoče, da storilci nezaslišanega zločina nad dvema Poljakoma v Žrelcu vse do danes niso bili postavljeni pred sodišče. Podobno vprašanje pa je nedvomno upravičeno tudi za neštete druge zločine, ki so jih privrženci in sodelavci nacističnega režima zagrešili v raznih krajih Koroške. KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS! Tihoja - Vest o smeti Janeza Lomšeka, trgovskega podjetnika v Tihoji, nas je globoko pretresla, to tembolj, ker je bil še razmeroma mlad, saj mu je bilo šele 50 let. Janez Lomšek je bil eden izmed redkih, ki je spoznal, da se mora vsak, ki želi v korak z novim časom, prilagoditi tudi tehničnemu napredku in da se zaradi tega nikomur ni treba odpovedati svoji narodnosti, nasprotno, da je za utrditev le-te po- Začetek sinode Zadnjo soboto je bil v Celovcu slovesen začetek koroške škofijske sinode 1971, ki bo po večmesečnih razpravah v tornih delovnih krožkih in v skupinah imela prvo zasedanje v dneh od 18. do 20. novembra prihodnjega leta, zaključno zasedanje pa leta 1972, ko bo krška škofija slavila svoj 900-letni jubilej. Med skupno 192 sinodali je 32 Slovencev, to je 16,4%, prav tako imajo slovenski verniki dva predstavnika tudi v predsedstvu sinode, ki bo svoje delo opravljala pod geslom »Biti cerkev za svet". Na otvoritveni slavnosti je govoril tudi deželni glavar Sima, ki je naglasil karitativno in kulturno delo katoliške cerkve na Koroškem. Št. Lipš trebna tudi čvrsta gospodarska osnova. Zato se je posvetil trgovskemu poklicu in bil eden izmed prvih naših rojakov v Podjuni, ki je prodajal kmetijske, gospodinjske in druge stroje. To zanj ni bilo tako lahko, saj je začel takorekoč iz nič. Vendar je z izredno sposobnostjo ustvaril podjetje, ki je pri nas v kratkem času pridobilo ime in ugled. Janez Lomšek pa ni bil samo trgovec, ampak tudi navdušen prosveta! in narodna delavec. Kot tak je sodeloval pri prosvetnem društvu v Žita-ri vasi, kjer se je vedno spet izkazal za dobrega igralca. Po vojni je bil med ustanovitelji prosvetnega društva v Št. Lipšu, vendar mu zaradi prezaposlenosti, zlasti pa stalne bolehnosti v zadnjih letih ni bilo možno aktivno sodelovanje. Zapisati pa moramo, da je kljub vsem težavam in rahlemu zdravju vedno bil pripravljen pomagati, kadar je šlo za našo narodno skupnost. Svojo narodno zavednost je Janez Lomšek vedno spet dokazoval, tudi takrat, če mu to ni bilo v gospodarsko korist. Janeza Lomšeka smo 12. decembra položili k zadnjemu počitku na pokopališču pri farni erkvi v Št. Lipšu. Ob odprtem grobu se je od njega poslovil Jože Golavčnik, ki je orisal njegovo življenje, zlasti pa njegove zasluge v narodno-političnem oziru. Žalujoči soprogi, sinu in ostalemu sorodstvu izrekamo naše sožalje. UKANA — Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: kar delam, ni prav. Še to pismo, sem si mislila, potem pa bi odšla 'k vam v brigado. Vsi govorijo, da bodo Nemci propadli. No, kaj naj še povem?’ ga je vprašala in gledala z velikimi očmi. »Kor koli, vse me zanima." »Ali naj verjamem? Nikdar me niso marali poslušati. Vsi so me samo jemali." »Kar govori! Dovolj časa imava do noči." »O čem naj še govorim? Piškur je že mrtev. Stotnik Kniečke vas bo zanimal. Njemu je bilo namenjeno pismo." Potem mu je pripovedovala o stotniku in dejala: »Ce ne bi bil Nemec, bi me morda vzel za ženo. Mislim, da je navdušen zame.Če bi vedel, da ste me ujeli, bi me gotovo zamenjal za nekaj vaših. Njemu se ni mogoče upreti. Ko sem prvič prišla v njegovo sobo, me je dvignil v naročje in položil v posteljo. Nič nisem mogla. Včasih me vleče k njemu, čeprav ne vem, ali ga imam rada ali ne. 'Eno pa sem spoznala, da so vsi vojaki za žensko pogubni. Ne razumem jih, še manj pa politiko." Pazljivo jo je poslušal in opazovdl s priprtimi očmi. Ko je obmolknila, jo je vprašal: »Ne razumem te, čemu si pričela z Nemci, če ne maraš politike in vojne. Ati veš, kaj pravzaprav hočeš?” »O, vem! Rada bi živela brez cilja, ker mi je zoprno vse, kar me veže." »Brez odgovornosti se v tem času ne da živeti." »Kdo me bo sodil? Povejte mi majo krivdo. Kaj bi napravili z menoj, če bi bilo le od vas odvisno," je dejala zaskrbljeno. »Ne vem ti odgovoriti. Zoprna mi je sodniška vloga." »To se pravi, da niste prepričani, da sem kriva." »Prepričan sem, da si kriva." »Bojim se vaših. Živela bi rada, vseeno koko in za koga. Vse bi napravila in vse povedala, samo da me pustile. Ne dajte me ubiti!" ga je prosila s tresočim glasom in solze so se ji vlile po licih. Skoraj zasmilila se mu je. Bila je bolj neumna kot kriva. Ona pa je nadaljevala, kot bi slutila trenutke njegove slabosti in oprijemala se jih je, kot grabi utopljenec za bilko. »Strašni ste. Mislila sem, da me bo konec, ko sle me zmagali in mi vzeli pismo. Groza se je pomešala z opojnostjo. Predala bi se vam. Lahko bi storili z menoj, kor bi se vam ljubilo. Oh, saj si ne upam prosili." Vsa je vzdrhtela, kri ji je zaplcrla po licih in oči so dobile poseben lesk, ki ni ušel obveščevalcu. »Prosi, kar kalil" »Blisk,” je dejala z glasom strahu in koprnenja, »prosim vas, vzemite me! Noj bom vaša! Sama sva in nikdar nihče ne bo zvedel za to. Potem me Izpustite, ker niste prepričani v mojo krivdo. Ne vzemite me na svojo dušo. Ne pustite, da bi me mučili in ubili! Delala bi za vas, marsikaj bi vam lahko poročala o Nemcih." Blisk jo je začudeno pogledal, potem pa ji je dejal: »Punca, ti si nora. Pri nas ne delamo tega." Lesk v njenih očeh je zamenjala pobitost pretepenega psa. »Ce ne morete, potem me ubijte tako, da ne bo bolelo. Samo ne vlačite me nikamor!" Nerodno se je dvignila in stegnila predse roke, kot bi ga prosila In hotela objeti. »Ostani, kjer sil In ne bližaj se mil Dovolj jel" Umolknila je, se prevalila v seno In z obrazom v rokah bridko zajokala. V mraku je Blisk odpeljal dekle proti divizijskemu štabu. Na prvem razpotju sta srečala skupino z brzostrelkami oboroženih minerjev, ki jih je vodi Tomo. Klical jih je Perne, ki je pripravljal protiudarec za poboj šole v Cerknem. Blisk ni vzdržal, da ne bi Poljaku takoj razodel, da je borba z njegovim zakletim sovražnikom Hrostom končana. Zensko so vzeli v varstvo minerji, onadva pa sta malo postala. Blisk je zgrabil prijatelja z obema rokama in od veselja skoraj rakričal: »Ali veš, kaj je novega?" Tomo ga je začudeno gledal in se zarežal: »Pa se ja ne boš poročil s to lepo jetnico?” »Ne nori, no, jaz na ženske ne mislim." »Ali morda na moške?” se je še bolj zasmejal Poljak. »Ne uganeš, zato ti povem. Moja Slutnjo me ni varala. Tu imam dokaz, da je Hrast špijon," in potrkal se je po levem žepu. Zdaj je Poljak začel noreti od veselja in objemati Bliska. Smejala sta se tako na glas, da so mlnerci obstali in ju čakali radovedni, kakšne skrivnosti Imata za bregom. Perne, Blisk in Tomo so čez polnoč zasliševali Lavro. Povedala jim je vse, kar je vedela o belih in o Nemcih. Dobili so nekaj koristnih podatkov o Nemcih v Idriji, posebno o bataljonu Heine, gorskih lovcih, ki jim je poveljeval stotnik Kniecke, s katerimi je bila divizija pogosto v laseh. Tomo je kar ob peči zadremal za nekaj ur. Zjutraj pa ga je Perne poslal z Beričičem in Tušarjem proti Idriji. 20 Sonce se je nagnilo h goram, ko so prigazili v gozdove nad Idrijsko grapo. Težko oprtani in obloženi z eksplozivom, so hodili počasi. Med potjo so se Izogibali poti in na- llllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Odprto pismo ODGOVORNIM VODITELJEM CERKVE NA KOROŠKEM llUMISIIIIIIIIIimiHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllll Na tem pismu bo le en podpis. Pišem ga samo kot posameznik. Toda prepričan sem, da bi ga — kolikor zahteva pravice za koroške Slovence — podpisali prav vsi Slovenci, saj posreduje njihovo skupno bolečino pa tudi skupno željo po spravi med dvema narodoma. Pišem Vam o smrtni obsodbi, ki jo že dolgo piše duh nasilne in nenasilne ter načrtne in spontane germanizacije nad slovenskim življem na Koroškem. Pišem Vam kot eden tistih intelektualcev, ki čutijo, da se bo današnji svet lahko izmotal Iz razkroja in propadanja le tako, da obudi v sebi živo vero v Boga, kateri nas kliče k ljubezni in resnici. Na južnem Koroškem je bila resnica še ob koncu prejšnjega stoletja, da je bila večina župnij popolnoma slovenskih! Kakor ve-vemo, velja to za župnije tja do Šmohorja v Ziljski dolini, pa preko hribov med Vrbskim In Osojskim jezerom tja do Djekš nad Velikovcem. To je bila severna meja strnjenega slovenskega narodnega ozemlja in le večji kraji so bili delno ponemčeni. Potem, posebno po plebiscitu leta 1920, je sledilo obdobje najbolj krutega, najbolj surovega in najbolj nečloveškega potujčevanja, katero je doseglo svoj vrh v času nacizma. Toda Hitlerjevi nasledniki so že zopet obudili njegovega duha. Že več kot petdeset let se torej bori slovenski človek za svoj obstoj. Še vedno kljubuje, čeprav so nekateri klonili in čeprav je veliko otrok, ki danes ne govorijo več slovensko, ker so jih potujčili v otroških vrtcih, šolah in celo v cerkvah. Danes je potreben izreden pogum, če hoče Siovenec ostati zvest svojemu jeziku. Toda prav tisti, ki so ga deset in desetletja tlačili in zastraševali, licemerno govorijo, kaj da morejo, če starši ne prijavljajo otrok k slovenskemu pouku. Zal je bila politika cerkve na Koroškem eden od temeljev potujčevanja. Škofija v Celovcu je bila n. pr. pobudnik določil, zaradi katerih se je v zvezi s šolskim zakonom amejila raba slovenščine tudi pri verouku. Tako je postala eden od potujčevalcev naših otrok. Sovenski duhovnik, ki mu vest ni dala, da bi se pokoril, je moral na zagovor. Škofija tudi še danes daje veliko denarja za nemška mala semenišča, še skoraj miloščine Pa ne prizna slovenskim versko-vzgojnim ustanovam, pa čeprav je tretjina duhovnikov na Koroškem slovenskega rodu! Bežno naj sledi še nekaj primerov. Ne- davno je bila posvečena nova cerkev v Borovljah. Obred je bil nemški. Kot v zasmeh in izziv vsem Slovencem se bohoti v cerkvi le nemški napis, slovenskega pa ni nikjer. V cerkvi v Kostanju je bila (po čigavem naročilu!) z apnom prebeljena freska Sv. Ci-ria in Metoda. Pri Gospe Sveti, ki je srce slovenske pobožnosti, še vedno stoluje človek, ki ne ravna krščansko, ko seje mržnjo in ščuva zoper Slovence. Škofija pa ni našla načina, da bi ga od tam odstranila, niti ni znano, če je kaj ukrenila, ko je grobo žalil spomin ne samo obeh slovenskih apostolov, ampak tudi papeža Janeza Dobrega. Na nekem krščanskem sestanku v Tinjah je bilo govora o enakopravnosti obeh narodov na Koroškem. Vendar enakopravnosti ni. Ni Objavljamo „Odprfo pismo", ki ga je primarij dr. Jurij Zalokar 'iz Begunj na Gorenjskem naslovil na celovškega škofa dr. Kostnerja, v objavo pa poslal slovenskemu verskemu listu Družina v Ljubljani ter obema slovenskima tednikoma na Koroškem s pripombo, da „v stvareh narodnega obstoja ni razlike med Slovenci' v Jugoslaviji in Slovenci v zamejstvu, niti med tistimi, ki volijo ateistični in onimi, ki izpovedujejo ta ali oni religiozni nazor". je niti v uradu, niti v cerkvi. In čepray bi jo uvedli, četudi bi od danes naprej ne bilo nobenega nasilja več, če bi nehalo poniževanje, če bi vsi pričeli govoriti le lepo o Slovencih, ali bi to bilo dovolj! Mar ne vemo, da je bil Slovencem razrušen prenekateri temelj, ki bi jim omogočal nadaljnji obstoj: saj jih tako udarjene, kot so, čaka še zlo urbanizacije, ki asimilira huje kot nasilje! Ni torej dovolj enakopravnosti: popraviti je treba vsaj to, kar je bilo zagrešenega v tem stoletju. Slovenci znamo oprostiti nasilniku, ki je zamahnil s sekiro. Znamo sprejeti nazaj brata, ki ga je zapeljal tujec. Toda nikdar ne bomo odpustili pastirju, ki je pomagal pobiti svojo ovco, nato pa je ranjeno zapustil, ne da bi ji nudil pomoč. Tistega dne, ko bi se zgodilo, da bi Slovenci izumrli, bi zamrla tudi cerkev. Ne samo na Koroškem, tudi tu na tej strani Karavank. Kajti ljudje bi se odvrnili od cerkve, ki je izdala samo sebe. A ne bi se odvrnile le žrtve; zapustili bi jo tudi tisti, ki se je danes poslužujejo v svoje ger-manizatorske cilje. Zato kličem vse vas, ki vodite cerkev na Koroškem: popravite kar je bilo razrušenega. Zavzemite se za zatirane. Pozovite Slovence, da vztrajajo pri svojem jeziku in da naj se ga ne sramujejo. Zahtevajte, da se njihovi otroci povrnejo k govorici dedov, če so jo pozabili. Znova uvedite slovensko bogoslužje in slovenski verouk povsod tam, kjer je bil fak verouk in kjer je bila taka raba, preden je čez juž. Koroško v tem stoletju pljusnil val narodne mržnje. Dan za dnem delajte na tem in dan za dnem hodite s to poslanico od vasi do vasi, od utice do ulice in od hiše do hiše in ne nehajte prej, preden krivica ne bo poravnana. Vaša beseda pa naj bo jasna in odločna. Gospod škof, bodite kot sv. Pavel in ne bojte se udarcev, ki bi morda padli po vas, če tako storite. Kajti veliko dejanje bo pri ljudeh dobre volje, pri Slovencih in Avstrijcih, hitro našlo posluh. Popravljena krivica bo ugasnila sovraštvo. Motijo se namreč pri Heimatdienstu, da bi bilo spora konec, če bi bili uničeni koroški Slovenci. Tu, preko Karavank, nas je še dva milijona, ki ne bomo pozabili. Tudi na Koroškem bodo ostali vsemu navkljub. Naš živelj je ranjen, ni pa na mrtvaški postelji. Že vstaja nov rod na Koroškem, ki bo znal obuditi starega slovenskega duha. Toda čigava bo krivda in kakšna bo sodba, če se bo nasilje nadaljevalo in če bo lepega dne naš narod zopet prisiljen, da brani svoj obstoj! Ne! Ne nove vojne, ne večnega sovraštva! Še je čas, da se z ljubeznijo popravijo krivice in reši spor. Zato storite vse, da bo vsakdo lahko s ponosom in brez strahu govoril jezik svojih dedov. Šele takrat bo mrtev zlokobni nacionalizem, šele potem se bosta lahko objela naroda soseda, narod Haydna, Mozarta in Schuberta pa narod Gallusa, Prešerna in Gregorčiča. Tako Vam pišem, ker hočem verjeti, da je nekaj lepih besed Slovencem, ki ste jih izrekli v zadnjem času, gospod škof, privrelo iz srca in iz spoznanja, ki ga daje modrost poznih let, in da to ni le krinka, kot trdijo nekateri in naštevajo dokaze. Tako Vam pišem, ker delam že vrsto let v stavbi trpljenja, v Begunjskem gradu, kjer so med vojno trpeli in umirali številni Slovenci, da bi prenehalo tako zlo, kot sedaj razjeda Koroško. Njihovo upanje živi z nami in nas vzpodbuja. Pišem pa Vam tudi v imenu solz neznane mamice, ki je s solzami v očeh poslušala slovensko pesem, ko smo obiskali njeno vas nekje med Osojskim in Vrbskim jezerom in ki jo je zlomil jok, ko smo se poslavljali. Prim. dr. Jurij Zalokar Begunje na Gorenjskem SOSEDSTVO NA PREIZKUŠNJI Recimo, odnosi z avstrijskimi sosedi naj temeljijo na spoštovanju integritete, na izpolnjevanju medsebojnih obveznosti in na zaupanju. Po petnajstih letih, odkar smo samostojno podprli integriteto druge avstrijske republike s podpisom njene državne pogodbe se razkriva pred nami nekaj presenetljivih in poglavitnih nezadostnosti. Integriteti v zasmeh je npr. nekaj simboličnih dejanj: nastop Mežičanov v svečanem sprevodu ob plebiscitni petdesetletnici; odkrivanje spomenikov v Gradcu — „s pogledom na Pohorje in Slovenske gorice"; — tudi dolgoletno zadrževanje naših arhivov. O obveznosti uresničevanja čl. 7, namenjenega varstvu avstrijskih državljanov naših narodnosti: koroškim, štajerskim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom ima prav dunajska Die Presse, ko piše (Državna pogodba na pre-skušnji — Staatsvertrag am Priifstand, 2. 12.), da bomo kmalu poprašali, kako je z omenjenim uresničevanjem. Tukaj smo! Ne da bi razpravljali o oblikovanju manjšini nenaklonjenega javnega mnenja ali o prisotnosti struktur in mentalitet znanih ter obsojenih po drugi svetovni vojni, si izberimo žariščno vprašanje. Očitno so naši sosedje kar presenetljivo samohotno blokirali čl. 7 s politično uvedenim pogojem o nujni ugotovitvi številčne moči prebivalstva naših narodnosti. Ko bo urejeno to, pravijo, bo šlo drugo kakor po loju. Takole so se razporedila stališča: 1. enotni narodni manjšini odklanjata ugotavljanje; 2. koroški socialisti ga zavračajo, češ — izzivalo bi narodnostni boj; 3. svobodnjaška stranka je pripravila zanj že zakonski predlog; 4. ljudska stranka je sicer izjavila, da predloga svobodnjakov ne bo podprla, a ni zavrnila ugotavljanja v načelu; 5. vodilna avstrijska izvedenca, profesorja Ermacora in Veiter si nista enotna. Prvi je v načelu za, a predvideva ozračje zaupanja. Drugi je v načelu proti; izhod išče v ugodnejših rezultatih (štetje 1951) ter cenzusu 10 odstotkov. Oba opozarjata, da je treba zadostiti obveznosti sedmega člena; 6. o „dejav-nosti organizacij, katerih delovanje je naperjeno zoper manjšini in jima jemlje pravice ter značaj“ vemo, da so jih obnovili 13 pod skupno streho Heimatdiensta. In mi: 1. politično je za nas vrednota volja narodnih manjšin; 2. mednarodno spoznanje pravi, da je treba uveljaviti zaščito, četudi ni mogoče ugotoviti natančnega števila manjšine; 3. čl. 7 nima določil kvantitativne narave, čeprav sta bili manjšini poimenovani in ozemlje znano, odprto je bilo mejno vprašanje; teritorij omejuje na Koroškem zakon o dvojezičnem šolstvu; 4. poudarjamo — gre za politično blokado. Naposled — koroški Slovenci pišejo, da je odnos do manjšine merilo demokratične zavesti. Mi, ki si želimo dobrih sosedov, se ne moremo zadovoljiti z verbalnim distanciranjem. Čas je, da se v celoti uresniči z dobro voljo in glede na duh besedila — v času evropskih zbliževanj še posebej. Drago Druškovič (Delo, Ljubljana, 7.12.) UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: selij. Hodili so skozi gozdove po skrivnih stezah, ki so bile znane 'le vodniku. Že nekaj ur niso naleteli na nobeno človeško sled. Sneg je bili zbit srež in ije hreščal pod nogami. Takoj za tremi možmi v predhodnici je šel na čelu kolone še! obveščevalnega centra divizije — Perne, za njim Blisk in nekaj izbranih mož iz minerske čete brigade Janka Premr-la-Vojka ter obveščevalci. Cim bliže so bili cilju, tem bolj je bil Blisk vznemirjen. Rad bi nagovoril Pemca, pa ga ni hotel motiti. Zalotil se je, da ga je strah. Spraševal se je, zakaj se je vsilil Pemcu v to Negotovo akcijo. Zato, da bi se proslavit? Zato, ker ga je ob odprtih grobovih borcev v Cerknem stisnilo pri srcu. Ko so iprve grude prsti padle nanje, sli je očital: ali obveščevalci spimo, da nam pred očmi pobijejo naše najboljše? Vedel je, da tako misli tudi Perne, ki se je odločiti, da bo sam vodil udar v okupatorsko gnezdo in jim vrnil milo za drago. Rreden so odšli, mu je Perne dejal, naj bo brez skrbi, češ da za to akcijo vedo le člani ožjega divizijskega štaba, in i® izdaja nemogoča. Do vseh podrobnosti so premislili in Pripravili napad na idrijski rudnik. Pemčeva zaskrbljenost Pa je vseeno motila Bliska. Ko so na robu gozdne planote, kjer se je odprl pogled na verigo divjega hribovja in v mrakobo idrijskih globač, Počivali, ga je Perne poklical k sebi. Oddaljila sla se od gru-^e, ki se je prepirala za imena vrhov in zaselkov. Perne ga je svetlo pogledal in dejal: .Blisk, po poti sem Premišljal o tvoji ideji, da Nemcem vrinimo Lavro. Vse bolj *em navdušen zanjo. Zakaj bi samo mi imeli njihove vrinjen-ce? Če nam miniranje rudnika uspe, imam že nekaj novega v mislih. Zadali jim bomo težak udarec. Medtem ko nas ne *>o, bodo vosovci opravili s Hrastom. Aretacija bo lahka, ^daj ko smo obveščevalci odšli v neznano smer, se bo po-^util varnega. Prijeli ga bodo, ko bo najmanj mislil. Zamudil je priliko, da nas bi z mino pognal v zrak in pobegnil. Lazar je vse pripravil." „To me veseli. Dekle nima na vesti kaj posebnega." „Če ji damo priliko, da se opere, nam lahko mnogo koristi. Motijo me pa Hrastovi ljudje. Kdo med njimi je še izdajalec? Razmišljal sem o tvojem načrtu in imam pomislek. Bataljon, ki nas bo zavaroval, vodi komandant, s katerim se je Hrast dobro razumel. Grobar pa je bil najveaji Poljakov nasprotnik. Tomo mi je pripovedoval, da imata neporavnane račune med seboj." Perne se je zmračil. Na to ni bili pomislil. Toda Hrast se je razumel tudi z mnogimi drugimi komandanti. Rad se je shajal z vsakim, ki ga je poslušal. V brigadah se je širil sum od človeka na človeka. Blisk je bil še enkrat v tem bataljonu 'in komandant je bil z njim kakor med. Celo nekaj sumljivih godrnjačev je pokazal in predlagal, da se jih znebijo. Blisk pa je opozoril Pemca na poboj čele v Rovtah, ko je Grabar za tri dni zginil in je krivdo zvrnil na komisarja. Drugega Blisk o njem ni vedel, toda potuhnjene oči so ga opozarjale, naj mu ne zaupa. Perne si je snel očala in jih obrisal z irho-vino. Potem je rekel, da je izdaja nemogoča, ker bo bataljon dobil povelje za zavarovanje šele takrat, ko bodo sami že v rudniku. Blisk se je pomiril in dobra volja se mu je vrnila. Perne je opazil Bliskovo zaskrbljenost. Udaril ga je po plečih in se zadovoljno in zaupljivo nasmejal. „Brez skrbi bodi, Blisk! Vse podrobnosti smo proučili z Lazarjem in Dulefom. Navdušujejo se za minerske podvige. Lazar je bil v stari vojski pri iaženircih, dobro se spozna na mine. Sam je poskrbel, da vlečemo s seboj toliko razstreliva. Nekaj noči sem se ukvarjali z načrti, veruj mi, da nam bo uspelo presenetiti Nemce bolj, kot so oni naše v Cerknem. S smreke se je usul sneg. Odskočila sta, pa sta ga vse- eno nekaj ujela. Vsi so se jima smejali in nalagali drug drugemu težke nahrbtnike na ramena. „Gremo naprej!" je dejal Perne. Z roba je steza zavila nazaj v gozdove 'in kmalu nato se je debelo, staro drevje zredčilo. Na jasi sredi gozda so zagledali ogljarsko kočo. Nad ostrešjem se je sukljal dim. Bili so že blizu, ko so se vrata odprta. Iz koče se je prismejal Poljak Tomo, za njimi pa še Tušar, vodja minercev in glavni vodnik, komisar štabne patrulje, rudar Beričič. Z njihovih obrazov so spoznati, da so nalogo uspešno opravili. Perne jih je poslal naprej kot izvidnike. Na povelje so se fantje sprostili in k steni postavili težke nahrbtnike, polne eksploziva. Zdaj so se zadovoljno pretegovali. Vstopili so v kočo in posedli okoli ognja. 'Poljak je poročal v polomljeni slovenščini o protiletalskem topništvu na hribčku, od koder se dobro vidi po vsej kotlini 'in vseh pobočjih. Bataljon bi ga moral obsuti z minometalskim ognjem. Povedal je, da patrulje ponoči ne hodijo v višino starega vhoda v runik in da ključ hrani človek, ki partizanom ni naklonjen. Ko je Poljak končal, je povedal o položaju v mestu komandir minercev. Med govorom je živahno krilil z rokami in oči so mu žarele. Ves je bil prežet z ognjem navdušenja, ki je prehajal tudi na ostale. Z Bliskom ga je seznanil Poljak in bili so že skupaj v akciji. Blisk je občudoval njegov vulkanski temperament in fanatično prepričanje v uspeh akcije, za katero se je tako ogrel. Bil je domačin in so mu bile razmere v mestu dobro znane. Zvedeli so, da je v mestu dva tisoč mož, od teh dvesto belogardistov. Rudnik je močno zastražen le ob glavnem vhodu. Po poboju v Cerknem so Nemci pijani od uspeha. Ker se zadnji čas v akoliai ni mudila nobena brigada, so bili nevarni samo gorski lovci, ki bi jih lahko prestregli in počakali nanje v zasedah. Perne si je zadovoljen met roke ob ognju in začel razgovor o vdoru v rudnik. Štiridesetletni rudar, sključen in ble- 18. december 1970 ž>FOl»Z2Z Ivenuthi sreče Bližajo se božični in novoletni prazniki — priložnost medsebojnega obdarovanja. Že večkrat smo ob takih priložnostih pisali, kakšna darila so primerna, pa tudi o tem, da daril ne smemo izbirati šele v zadnjem trenutku. Danes vendar ne bomo govorili o tem, marveč hočemo povedati nekaj besed splošno o darilih in obdarovanju. Ali je sreča neko trajno stanje ali pa smo občutko, da smo srečni, deležni le v kratkih, minljivih trenutkih? Ti nam svetijo kot zvezde iz puste vsakdanjosti in vse v človeku teži k temu, da bi jih doživljal čim več. Vse mogoče nas ovira pri tem, toda nemara smo krivi tudi sami, da nismo večkrat srečni. Veliko je majhnih, na videz nepomembnih možnosti za trenutke dobre tihe sreče, ki je trajnejša od velikih izbruhov blaženosti, za dragocene trenutke, ki jih zamujamo in zanemarjamo, da se ne vrnejo nikdar več. Koliko lepše bi bilo marsikomu življenje, če bi si znali drug drugemu pokazati, kako potreben nam je občutek, da smo si dobri, če bi znali ljubeče prisluhniti bližnjemu človeku! Saj včasih zadostuje prava malenkost, da pridobimo zase človeka, ki nam veliko pomeni, včasih prav tako malenkost, da ga odvrnemo od sebe. Zdaj majhna pozornost ali drugič nasprotno, majhna brezobzirnost — in vse se spremeni med nami. Razveseliti ali užaliti — to lahko storimo mimogrede, tako rekoč ne da bi se tega zavedali, posledice pa so lahko trajne. S to mislijo bi morali tudi dajati in sprejemati darila, ki so nekakšen izraz pozornosti in ljubezni. Dajati z željo, da bi nekoga razveselili in osrečili, in tako razveselili in osrečili tudi sebe, torej ustvarili med seboj in obda-rovancem tisto srečno stanje medsebojne pozornosti in dobrote, iz katerega se rodita razumevanje in hvaležnost. Da, in tudi jemati z veseljem in hvaležnostjo, ki osrečujeta da-rovatelja. Seveda, sredi vsakdanjih skrbi in dela često tako otopimo, da se ne znamo več razveseliti nad majhnimi stvarmi, ki pa so dostikrat važnejše, kakor se zavedamo. Kakor moramo k temu vzgajati otroke, da se znajo za darilo primerno zahvaliti, tako bi morali tudi odrasli, nemara večkrat, kakor mislijo, vzgajati sami sebe. Vsako darilo, ki ga prejmemo ali ki ga damo, bi moralo biti majhen dogodek. Toda mnogo je celo mater, ki ne vedo, da mora biti v darilu, ki pride kot nekakšno presenečenje, tudi nekaj takega, kar ga loči od potrebnih predmetov, ki bi jih otroku že tako in tako morala kupiti. Od darila pričakujemo nekaj, česar bi si sicer ne mogli obetati, izpolnitev želje, ki seže nekoliko više od trdnih čevljev ali toplega perila za zimo. Seveda pa obdarovanca tudi navadni uporabni predmeti lahko neverjetno razveselijo, kadar pridejo v pravem času, v kakem slovesnem trenutku, lepo in okusno ZIMSKA OSKRBA SOBNIH RASTLIN Zima ije za sobne rastline najbolj kritično obdobje, posebno še za tiste, ki žive pri nas kot priseljenke iz toplejših krajev. Ker je teh med sobnicami tudi največ, jim moramo posebno v zimskem času posvetiti vso skrb in nego. Posebno važna za vse okrasne rastline je zimska svetloba, zalivanje in zračenje. Ker so zimski dnevi kratki in temačni, občutijo posebno rastline močno pomanjkanje svetlobe, ne glede na to ali jih prezimujemo v hladnih ali toplih prostorih. Slednje so še bolj občutljive, posebno tiste z mehkimi, sočnimi listi. Če imajo poleg pomanjkanja svetlobe še pretoplo Okolje, ki jih sili k rasti, poganjajo bledikave poganjke, zdivjajo, se raznežijo in končno propadejo. Da jih obvarujemo pred propadom, jih namestimo na o-kenske police ali čim bliže okna, obenem pa čim dalije stran od peči in radiatorjev. Izredno važno zimsko opravilo je pravilno zalivanje. Vse rastline zalivamo le strogo po potrebi, nekaterim — posebno kaktusom, če jih prezimujemo pri nizki temperaturi — pa sploh odtegnemo vso vodo. V zimskem času večina rastlin počiva in zato vode skoraj ne potrebuje. Zadostuje, da je zemlja le toliko vlažna, da se rastlina ohrani pri življenju. Pri veliki vlagi začno gniti koreninice, rada se pojavi plesen 'in rastlina nam propade. Bolje je, če rastlina nekoliko trpi žejo, kakor da ima preveč vlage. Izjema so seveda tiste sobnice, ki jih imamo v kurjenih prostorih in zato le delno počivajo ali pa sploh ne. Take moramo tudi pozimi oskrbovati z vodo, vendar ne pretirano. Vedno se ravnajmo po toploti prostorov, kjer rastlina živi. Enako pomembno kot zalivanje je tudi zračenje. Nezadostni dotok svežega zraka je rastlinam tudi škodljiv, saj v hermetično zaprtih In zatohlih prostorih praVtako propadajo kot vsa živa bitja. Zimsko zračenje je potrebno, lahko pa je rastlinam tudi živ-Ijensko nevarno, če jih nismo zadosti zaščitili. Na rastline nikdar ne smemo spustiti hladen zunanji zrak, ker jih prehladimo ali pa nam pozebejo. Prostorov, kjer imamo občutljive lončnice, praviloma ne zračimo skozi okno, temveč posredno skozi sosedne prostore. Ne zračimo takrat, ko je soba najbolj razgreta. Najprimernejše je zračenje v jutranjih urah. Manj nevarno je zračenje prostorov, kjer prezimujejo odpornejše rastline, čeprav lahko tudi te s predolgim zračenjem uničimo. Ko zračimo, j'ih sklonimo z okenskih polic in zagrnimo, še bolje pa je, če jih pred hladnim zrakom pokrijemo s polivinilastim »klobukom". Pod njimi bodo rastline zaščitene pred hladnim zrakom, ko pa se prostor spet normalno ogreje, j'ih pokrijemo. Rastline bodo dobile potreben sveži zrak in odpravljena bo nevarnost zimske pozebe. Jelka in otroci Otroci prav radi sodelujejo pri okrasitvi jelke. Poskusite jih zaposliti, da bodo tudi sami izdelali kakšno okrasno drobnarijo. Zelo ponosni bodo, ko bodo videli viseti svoje izdelke! # Čestokrat jim kupite čokolado, zavito v staniol. Recite jim, naj ga shranijo. Zadnje dni pred prazniki naj Iz staniola izrežejo lepo oblikovane kroge (najbrž jim boste morali prvega izrezati vi) in jih po dva in dva prilepijo skupaj čez dolgo nit. Z nitjo bodo privezali na drevo srebrne žogice. # Orehe ali storže radi obesimo na jelko, posebno če so premazani s srebrno ati zlato barvo. Tega opravila se morejo lotiti spretnejši otroci. Da bi pa mogli fak oreh ali storž obesiti na drevo, pritrdite na njegov vrh tanek žebelj in privežite nanj vrvico. 0 Gotovo imate po predalih razsute ogr-lične bisere, s katerimi ne veste več kaj početi. Naj jih otroci nanizajo na nitko, le-to pa zvežejo v obliki kroga in jo obesijo na drevo. Iz razsutih korald — najboljše so pisane — morete narediti tudi pisane girlande. Nanizajte jih na debelejšo nit, med posameznimi koraldami pa naredite na nitki vozel. Pomaranča — vir zdravja Pomaranče nimajo samo visokih bioloških lastnosti, temveč so tud zdravilne. Pomaranča vsebuje pretežno sladkorje, kot sta fruktoza in glukoza. Znano je, da so fruktoza in glukoza, ki sta v sadju in jagodah, kot tudi laktoza v mleku najbolj zaželene oblike sladkorja v prehrani starejših ljudi. Po ugotovitvah delujejo ti sladkorji zelo ugodno na delovanje črevesja s tem, da zatirajo škodljive mikrobe in varujejo človeka pred zamaščenostjo. Vsebujejo mnogo celuloze, ki pa ni balast, temveč zelo koristna snov, ker pomaga normalizirati prebavo in ovira gnilobne procese v črevesju. Ugotovljeno je tudi, da 00<50COC>00000C>000<>0č>CK>00C>C>00000C oooo zaviti, s tako ljubeznijo izbrani, da ne učinkujejo več samo kot nekaj vsakdanjega, temveč kot posebna pozornost v praznični obleki. Včasih res ni denarja, da bi mogli izpolniti nevsakdanjo željico ali željo svojih dragih, torej se moramo omejiti samo na tisto, kar je nujno potrebno; toda takrat lahko napravimo z ovitkom iz lepega svilenega papirja, z okusnim trakom in z majcenim šopkom, pripetim na darilo, pravcate čudeže. Včasih prinese več veselja skromno darilce, ki smo ga napravili sami, kot ne vem kakšen drag izdelek, ki ga je treba kupiti. To vedo dobro predvsem otroci, ti najsrečnejši izmed obdarovancev, ki znajo veselje nad darili pokazati z najpristnejšim navdušenjem. In ker sami tako radi dobivajo darila, žele obdarovati tudi druge, zlasti tiste, ki so jim najbolj pri srcu. Brž si kaj izmislijo, da bi jih razveselili; prihranili so si nekaj denarja od svojih skromnih dohodkov, da potem kaj kupijo, stvar, ki je večkrat prisrčnejša zaradi svoje neokusnosti kot zaradi svoje vrednosti ali uporabnosti. Največkrat pa kar sami napravijo kaj „lepega“ in morda s tem napravijo še največje veselje. To so potem tisti drobni trenutki sreče, ki pa nam jih ni zmožen dati samo otrok v svoji nedolžnosti in svoji skromnosti, temveč nam je takih daril veliko na voljo, samo poiskati jih moramo znati in jih o pravem času podariti pravemu človeku. Včasih niti ni treba, da je tisto darilo ravno zaželen predmet, včasih zadostuje tudi topla beseda ali ljubezniv pogled, včasih — kakor se komu utegne zdeti čudno — tudi molk dobrega razumevanja, da so potem naši medsebojni odnosi boljši, lepši, da je življenje vsaj v mnogih drobnih trenutkih, ki nam svetijo kot zvezde iz vsakdanjosti — toplo in srečno. pospešuje celuloza odvajanje viškov holeste-rina iz organizma. Nič manj važne pa niso pektinove snovi, ki so povezane s celulozo. Te snovi zboljšujejo delovanje črevesja, zmanjšujejo razvijanje plinov ter zmanjšujejo vsrkavanje škodljivih snovi. Pektinove snovi vsebuje tudi sadje in zelenjava. Včasih so domnevali, da so najboljši vir teh snovi jabolka. Sedaj pa je ugotovljeno, da so najboljši vir teh snovi pomaranče, ki presegajo jabolka in vse druge plodove v tem pogledu. (V mehkem delu pomaranče jih je-12,4 odstotka v zunanji skorji 15,9 odstotka in v notranji beli plasti skorje 38,8 odstotka.) Zaradi tega ni dobro zavreči pomarančine lupine, mnogo bolje je, da jo dodamo h kompotu ali kako drugače uporabimo. Pomaranče vsebujejo tudi organizmu zelo potrebno lipotropno snov — inozit. Dragocenost pomaranče je v tem, da njene lipotropne snovi ne škodujejo celo pri takšnih obolenjih, ko se je treba izogibati hrane, ki je bogata na teh snoveh. Znano je, da pravilno razmerje vitaminov C in P krepi krvne žile in povečuje njihovo elastičnost. Ni pa treba poudarjati, kako je to važno za ljudi v letih, ki imajo najpogosteje že spremenjeno ožilje. Pomaranče so tudi vir mineralnih soli, posebno kalija, kateremu pripisujejo velik pomen kot sredstvu, ki pospešuje odvajanje tekočin iz organizma. Železa vsebujejo pomaranče manj kot jabolka. Organske kisline, posebno limonino, organizem neobhodno potrebuje, ker sodelujejo v nekaterih biokemičnih procesih. UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: dičen, je bil edini med njimi, ki je poznal rudnik, v katerem je prebil polovico svojega življenja, dokler ni pobegnil v hosto. Otožno se je nasmehnil in umirjeno pripovedoval najnovejše vesti o rudniku. »Kako bo pod zemljo, ne vemo. Zaupate pa mi lahko, opuščene rove dobro poznam in tudi glavni rudnik. Naprej pa vas opozarjam, po eksploziji bo umik težaven in zelo tvegan." Perne je bil zadovoljen. Preletel je obraze in vprašal, če kdo misli, da nalogi pod zemljo ne bo kos. Vsi so molčali in gledali ogenj. Plamen se je poigraval na njihovih 'izklesanih obrazih. Bili so sami mladi, močni in zdravi fantje, ki so bili pripravljeni na vse, ker so imeli v svojega šefa popolno zaupanje. Ko je Perne končal, so se porazgovorili o podrobnostih in še enkrat pregledali orožje, vrvice, detonatorje, municijo 'in baterijske svetilke. Vsi so bili oboroženi z brzostrelkami, imeli so po dvesto kosov monioije, šest ročnih bomb in s seboj so nosili po trideset kilogramov eksploziva kotila. Preden so odšli so se pošteno okrepčali. Poljak je odvezal nahrbtnik 'in zlagal dobrote na polomljeno mizo. »To je Tušar zbral pri skojevkah," se je smejal. Ničesar ni primanjkovalo. »Delil bo rudar, ker je najstarejši in ker bomo to noč v njegovih rokah!" je odredil Perne. Rudar je razdelil hrano na dvanajst enakih delov. Pobrali so vsak svoje, posedli okoli ognja in jedli z velikim užitkom. Hoja jih je zlaonila. Za seboj so imeli čez dvajset kilometrov poti. »Dvanajst nas je, kakor apostolov. Samo Jezusa manjka, da bi nam spremenil vodo v vino, ker bomo žejni po klobasah in po siru," je dejal Blisk in začel razgovor, ki naj bi jih razvedril, da ne bi prezgodaj mislili na nevarnosti, ki so jih čakale. 'Perne pa je dodal: »Samo da ni Juda> Iškar- jota, pa četudi bomo žejni. Če uspemo, se ga bomo pošteno napili." »Saij je v rudniku pivo," jih je potolažil rudar, »posebna pošiljka — črno tirolsko pivo za diverzante. Seveda, šele ko bo delo opravljeno in pogoj je, da napravimo solidno in poceni." Dobra volja je pregnala skrbi. Tušar se je obregnil ob Poljaka, ki je grizel velik kos sira z uničujočo slastjo: »Tomo ne zabaši se s sirom. Razstrelivo nam pohaja, jaz ti ne bom razstrelil riti, če se ti bo vse zabasalo. Boš spet skakal s hlačami v rokah okoli dreves kakor poleti na Jelovici." Tomo pa ga je zavrnil: »Nase pazi! Čeber sadjevca je popil 'in vso pot je grizljal za drevesi. Perne se bo moral prepričati, če nisi dajal znamenja Nemcem." V šali jim je potekel čas počitka. Pojedli so vse, kar so prinesli izvidniki, ostanke pa so zmetali na ogenj. Sence umirajočega dne so legle med drevje. Perne je pogledal na uro in odredil odhod. Zbrali so se pred kolibo, oprtani in pripravljeni. Preden so krenili, je Poljak s snegom zadušil ogenj, da ne bi pogorela koča, in trdno zapahnil vrata. Bal se je zanjo, ker sta jo z Bliskom večkrat potrebovala za prenočišče. Z nočjo so prigaziili nad Idrijo. Na jasnem zimskem nebu se je prižgalo morje svetlih zvezd. Globoko na dnu pa so zlovešče utripale luči postojank. Po pobočjih pa so mežikale luči kmetij. V največji tišini so se spustili do Cegovnice, kjer je v bregu čepelo nekaj rudniških stavb. Hodili so s pripravljenim orožjem. Na vzhodni strani mesta je švignilo v noč nekaj barvnih raket in odjeknilo nekaj strelov. Perne se ni zmenil. Vedel je, da si Nemci po bunkerjih krajšajo čas in preganjajo strah. Nekaj sto metrov pred ciljem so se srečali z neznano kolono. Manjkalo je za las, da se niso spopadli. Mislili so, da so naleteli na belogardiste. Po kratkem pojasnjevanju so se domačini spoznali. Bili so vosovci, ki so se vračali iz predmestja. »Do kakšne polomije bi lahko prišlo," je dejal Perne, ko so se zgubili v noč. Pred zapuščenim vhodom v Ferdinandov jašek je ustavil skupino. Na ploščadi', zajedeni v pobočje, so zaznali vhod. Zapirala so ga težka, zarjavela vrata, obešena na betonski okvir. Jašek so nehali uporbljati, ko ije Avstrija propadla in so Lahi dobili rudnik v svoje roke. Na to, da bi kdo tvegal spust skozi opuščeni rudnik, ni nihče pomislil. Možje so položili nahrbtnike v sneg, sedli nanje in položili strojne puške čez kolena. Perne je z nekaterimi odšel po ključe. Pred hišo starega upokojenega paznika se je Perne pokril s kapo nemškega oficirja, se vzpel po stopnicah k vhodnim vratom in potrkal. Čez čas se je začula po hodniku hoja v copatah. »Kdo je?" je nezaupljivo zakrehal glas. »Geheime Stadtpolizei! Prosim odprite!" je v nemščini trdo ukazal Perne. Mož je odprl ves preplašen. Perne In Tomo sta vstopila. Upokojeni paznik je v soju luči neverno ogledoval zdaj Penica zdaj 'Bliska, ki je prišel za njim, in se povsem zmedel. K sebi je prišel šele, ko je Perne ukazal: »Dali nam boste ključ od Ijaška Pravica! Smo oddelek narodnoosvobodilne vojske.” Mož je prebledel, se izgovarjal, da je zaprisežen, in ni hotel izročiti ključa. Se vedno ni vedel, ali ima opravka s partizani ali so ga prišli preizkušal Nemci, vendar je že malo slutil, za kaj gre. Potem je za vrati Tomo našel velik, zarjavel ključ, ki je visel na steni. Ko je mož zagledal kjuč v njegovih rokah, je začel groziti, da bo šel javit Nemcem in se začel oblačiti. To je razhudilo Pemca, da je ostra nastopil: »Poslušajte, možakar! Mirno lezite v posteljo in ne ganite niti s prstom dokler bo ključ v naših rokah!” (Dalje v prihodnji številki) Izumetničen nasmeh Tony je odšel iz sobe in vrata zaloputnil bolj, kot je imel navado. Za biip je obstal na hodniku in čutil, da ga pogled tetinih izrazitih oči in njen jezni, hreščeči glas še nista zapustila. Bolničarka je šla s kupom čistega perila po stopnicah gor. Ne da bi se zmenil za njeno očitno željo, naj ji odpre vrata, je hitro šel mimo in stekel po stopnicah v vežo. Stara hiša v viktorijanskem slogu je bila prežeta s preteklostjo. Vse, česar se je lahko spomnil iz svojega življenja, se je zgodilo med temi zidovi iz rumene opeke. Imel je samo pet let, ko so se ža dobro voljo Mladi mož si zadovoljno ogleduje sobo, dokler ne reče gospodinja: „2enskam obiski seveda niso dovoljeni!“ „Kako pa moškim?" sprašuje mladi mož. »Temu ne nasprotujem,“ pravi gospodinja. „Dobro, potem vzamem sobo — 2a svojo prijteljico!“ * »Vsak mlad moški naj ima ženo,“ je rekel Benjamin Franklin. „Najbolje — svojo lastno." * »Vi bi torej radi postali moj zet? ■Ali ste se trdno odločili?“ »Spoštovana gospa, ali je tako nevarno postati vaš zet?" Novo pečeni zakonski par pride v kotel. Ko mladi mož stopi v recepcijo, ga objame mlada dama, ki le očitno v tem hotelu v službi: »Kako lepo, da te spet vidim!" mu pravi in ga še kar naprej objema. Mlada žena pride do sape šele v sobi: „Kdo je ta nesramna ženska?“ »Prosim, tiho bodi," nervozno odgrne mož. „Dovolj preglavic bom **nel še z njo, preden ji razložim, kdo si ti!" * Očka in mamica gresta s sinkom na Nedeljski sprehod skozi park. Na klopi se poljublja mlad par. »Kakšne neumnosti pa ta dva po-Cenjata!“ reče sin. »Čez nekaj let se ti ne bo zdelo v*č neumno," pravi oče. Mn ko bo poteklo spet nekaj let, Potem se ti bo spet zdelo neumno," Pristavi mama. * »Ob, dragi, ti me zares še premalo PpznaŠ! Dve ženski sta v mojih pr-s,h!u pravi Lola. »Zakaj mi tega nisi prej povedali lahko bi ti pripeljal še kakšnega Prijatelja!" * Sabina ima zelo strogega očeta. »Kdaj naj^ pridem k tvojemu očetu, r Haushalt und Kiiche, gole Entloh-nung. Eintrift Januar oder nach Ver-einbarung. Bildofferten: Fatnilie Liechti, Gasthof Rossli, CH 4434 Holstein bei Basel (Schvveiz). Gesucht auf Anfang des Jahres oder nach Ubereinkunft (reundliche SERVIERTOCHTER Auch nette Anfangerin. Verdienst pro Monat Fr. 1200.— bis 1400.— mit Kost und Logis, nette, familidre Behandlung. Offerten an: Familie Weber, Restaurant Krone, Tel. 051 — 97 51 35, CH 8332 Russikon-ZUrich (Schvveiz). STADTGRENZE VON BASEL Gesucht per sofort oder nach Verein-barung in konfartablen Privathaushalt Koch oder K 6 c h i n Best. Bezahlung zuaes. obsalute selbst., sehr gute Stelle. Oiferten oder Telefon sind erbeten an: Dr. Paul Sacher, Tel. 061 — 81 51 00, CH 4133 Pratteln-Basel (Schvveiz) RADIO CELOVEC Poročila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 19. 12.: 5.05 Pihalna godba — 7.55 Naš hišni vrt — 8.20 Oddaja za ženo — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Mala solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Mednarodni festival lahke glasbe — 21.30 Kabinet doktorja Nonsena — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 20.12.: 6.08 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Za staro in mlado — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav ■— 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Glasba bratov Grimm — 17.05 Sprehod skozi advent — 18.00 Sosedje na jugu — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Kmalu bo obdaritev. Ponedeljek, 21.12.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Iz minulih časov — 10.00 Nevarna žarišča svetovne politike — 10.45 Avstrijska pesem 20. stoletja — 11.00 Poročni plesi iz Avstrije — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Udobni dom — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Anekdote in glasba — 18.55 Note in beležke — 19.15 In ljudje so tako prijetni — 20.10 Samotna noč, radijska igra — 21.05 Kanada poje. Torek, 22. 12.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.20 Prava beseda na pravem mestu — 10.45 Slavni skladatelji o svoji mladosti — 11.00 Ljudske viže — 14.30 Za mladino — 14.45 Ljudska prosveta na Koroškem — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 18.45 Note in beležke — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Koncert — 21.30 Nepoznani šanson. Sreda, 23. 12.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Dunajski solistični orkester — 9.30 Vesele note — 11.00 Ljudska glasba iz Tirolske — 14.30 Koroška včoraj in danes — 15.00 Orglska glasba iz Koroške — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Domovina Avstrija — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Staroavstrijska slikanica. četrtek, 24. 12.: 5.05 Godba na pihala — 5.33 Ljudske viže — 9.00 Svetovno znani popevkarji pojo božične pesmi — 10.00 Božične pesmi — 10.30 Stari božični običaji — 10.45 Božične pesmi in viže — 11.15 Pastirske pesmi iz planin — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 16.00 Dan kot vsak drugi? — 16.30 Otroška oddaja — 16.57 Sveta noč ... — 17.57 Sveta noč . . . — 18.00 Za božič govori škof dr. Kostner — 18.30 Glasba in pesmi za božični večer — 18.56 Sveta noč — 19.05 Adventske in božične pesmi — 19.57 Sveta noč ... — 20.05 „Kdo trka na vrata?", predbožični čas na obeh straneh Brennerja — 20.55 Sveta noč . . . — 22.10 Glasba z Dunaja — 23.10 Božične pesmi romanskih dežel — 23.45 Polnočnica. Petek, 25. 12.: 6.08 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Glasben jutranji pozdrav iz Avstrije — 8.05 Božična glasba — 9.00 Prominentni igrajo svoje najljubše melodije — 10.00 Venček venčkov — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert —-12.03 Za avtomobiliste — 13.45 Iz domovine — 15.30 Veselo okoli praznikov — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Praznik v besedi in glasbi — 19.00 Šport ob prazniku — 20.10 Iz slavnih operet — 21.00 Ko Korošci še niso imeli božičnega drevesca — 22.20 Zvoki iz puste. Sobota, 26. 12.: 6.08 Igra na orgle — 6.35 Sosed, pokonci I — 7.35 Poskočni zvoki — 8.05 Slavnostni začetek — 8.15 Zveneč mozaik — 10.00 Kalejdoskop dobre volje — 10.30 Pogovor o darilih — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pravljična glasba za velike in majhne ljudi — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.30 Melodije potujočih pevcev — 19.00 šport ob prazniku — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Vesela glasbena slikanica — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Slovenske oddale Sobota, 19.12.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — Za jugoslovanske delavce v Avstriji. Nedelja, 20. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 21. 12.: 13.45 Informacije — Portret občine: škocijan — Za našo knjižnico. Torek, 22.12.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Koroška povest. Sreda, 25. 12.: 13.45 Informacije — Cerkev in svet — Našim mladim poslušalcem. četrtek, 24. 12.: 13.45 Informacije — Božič v slovenski ljudski pesmi. Petek, 25. 12.: 7.00 Božični nagovor škofa dr. K6st-nerja — Božič 1970. Sobota, 26.12.: 7.00 Koncert božičnih pesmi. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 -■ 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki in odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 19. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 12.10 Bach v češki izvedbi — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Po domače — 15.40 Poje sopranistka Mirella Freni — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Ansambel Bele vrane — 18.15 Odmevi iz slovanskih dežel — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Mihe Dovžana — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 20. 12.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Skladbe o zimi — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli po Sloveniji — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi godbami — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Tipke in godala — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.09 Beethoven za vsak dan in za praznik — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 21.12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Jožica Svete in Rafko Irgolič — 12.40 Igrajo angleške pihalne godbe — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje Koroški oktet iz Raven — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra — 20.00 Operni koncert — 21.00 Bogo Leskovic: Arhitektura Beethovnovih simfonij — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Za ples igrajo veliki orkestri. Torek, 22. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske narodne pesmi — 12.10 Iz Foersterjeve opere „Gorenjski slavček" — 12.40 Melodije s filmskega platna — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Revija slovenskih basistov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Beethovnova dela v izvedbah domačih umetnikov — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Z ansamblom Viški fantje — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premiere do premiere — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Klasik čembala Jean Philippe Ra-meau — 23.15 S popevkami po svetu. Sreda, 25. 12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Pojeta Majda Sepe in Krunoslav Slabi-nec — 12.10 Kratke skladbe Zvonimira Cigliča — 12.40 Zvoki iz glasbenih revij — 14.10 Koncertni valčki -- 14.35 Voščila — 15.40 Popoldanska idila — 16.40 Plesni orkester RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 18.15 Iz Bizetove opere „Carmen" — 18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Mladi levi na mednarodnem festivalu jazza — 23.05 Japonska lirika — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev. četrtek, 24. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Utopični socializem — 9.35 Popevke z jugoslovanskimi pevci — 12.10 Iz Mozartove opere „Don Juan" — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Ansambel Atija Sossa — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Koncert zbora Iz Valparaisa — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe: Johann Strauss — 17.10 Operni koncert — 18.30 Orgle v ritmu — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.15 Z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Legende starih Majev — 22.15 Iz jugoslovanske simfonične literature — 23.15 Jazz — 23.40 S popevkami po Evropi. Potok, 25.12.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna matineja — 9.05 Ritmi in melodični odmev — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 Iz naše starejše glasbe — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.10 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Koncert po željah poslušalcev — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 S triom Jožeta Burnika — 20.00 25 let Komornega zbora RTV Ljubljana — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polnočjo. Sobota, 26. 12.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Vesela godala — 12.10 Oooldne z slovenskimi skladatelji — 12.40 Na obisku v studiu 14 — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Po domače — 15.40 Poje tenorist Ferruccio Tagliavini — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Poje Elda Viler — 18.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence —- 23.05 S pesmijo in plosom v novi teden. TV AVSTRIJA t Sobota, t?. 12.: 14.20 ORF-koncert — 15.00 Mednarod. smučarske tekmo — 16.00 Za otroke — 16.35 V deželi medvedov — 17.05 Kaj morem postali — 17.35 Za zbiralce znamk — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads —19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj si želiš? — 21.45 šport — 22.15 Čas v sliki — 22.30 V peklu Missourija. Nedelja, 2D. 12.: 16.00 Cappucetto — 16.20 Film zate — 16.55 Za družino — 18.00 Iz moje knjižnice — 18 30 Oknar — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Tajnosti morja — 21.05 Hildegard Knel — 22.05 Čas v sliki. PRAVOČASNO MISLITE na voščila ki jih boste ZA BOZlCNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE poslali svojim sorodnikom, prijateljem, znancem in poslovnim tovarišem. Bogato izbiro voščil s slovenskim besedilom lahko že zdaj dobite v knjigarni „ N A Š A KNJIGA" Celovec, Wulfengasse Ponedeljek, 21.12.: 18.00 Znanje aktualno — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.50 Leto za nedeljo — 18.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 FBI — 21.00 Prometna vzgoja — 22.00 čas v sliki. Torek, 22. 12.: 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zapadno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Miš, ki j* rjovela, politična filmska satira — 22.20 čas v sliki 22.35 Mednarodni dnevi jazza. Sreda, 23. 12.: 11.00 Miš ki je rjovela —• 16.30 Za otroke — 17.10 Mednarodni filmski obzornik — 17.30 Peter pride — 18.00 Sonce, sneg, varnost — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Pesem iz Avstrije — 21.00 Na poti ob koncu tedna — 21.05 Le Corbusier — 22.05 Čas v sliki — 22.20 Luč v temi. četrtek, 24. 12.: 10.00 Brezdomci — 11.40 Teddy Brumm — 11.55 Pustolovščina — 12.05 Nekoč je bila ptička — 12.50 Lutkovni film — 13.15 Ukradeni nos — 13.25 Čarovniški lončki — 13.55 Zapuščena polževa hišica — 14.15 Heidi — 16.55 Noel in mali avtomobili — 17.00 Leteče kolo — 18.00 Božič v belem — 19.00 Poslanica miru — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Govor škofa — 20.15 Sveta noč, božična legenda — 20.45 Slavnostni božični večer — 21.50 Lilije na polju, filmska komedija —23.50 Polnočnica iz katedrale v Avili. Petek, 25. 12.: 10.55 Urbi et Orbi — 13.40 ORF-koncert —14.45 Tuji vitez — 15.10 Dimnikar na mavrici — 16.35 Heidi in Peter, mladinski film — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Dogodivščine Toma Sawyera in Huckleberryja Finna — 19.15 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Grič vojskovodij — 21.55 Čas v sliki — 22.10 Dežela dežnega drevesa. Sobota, 26. 12.: 14.10 Za otroke — 14.45 Daktari — 15.35 Seniorski klub — 16.30 Zvezde nad Mont Blan-com, film — 17.45 Dober večer v soboto želi Heihz Conrads — 18.10 Otrokom za lahko noč — 18.15 Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckleberryja Finna — 19.45 čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Nihče ne deduje le zase — 21.45 čas v sliki — 22.00 Zadeva Par-din, kriminalni film. TV JUGOSLAVIJA Sobota, 19. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov* splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce — 16.50 Obzornik — 16.55 Po domače — 17.20 Ivanhoe — 17.45 Košarka — 18.35 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vaterpolo — 21.30 Svet v katerem živimo — 22.00 Nepremagljivi — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila. Nedelja, 20. 12.: 9.00 Madžarski pregled — 9.30 Ptujski festival narodno zabavne glasbe — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška mdti-neja — 17.05 Nove melodije — 18.30 Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Vaterpolo — 21.35 Levičarji* humoreska — 22.25 Videofon — 22.40 športni pregled — 23.10 Poročila. Ponedeljek, 21.12.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16 45 Madžarski pregled — 17.15 Obzornik — 17.30 šport — 20.00 Dnevnik — 20.35 Svobodna zemlja, koncert ob dnevu armade — 21.05 Sladke igre minulega poletja, drama — 22.10 Poročila. Torek, 22. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov® splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 17.10 Beethoven: VI. simfonija — 18.00 Sabina In vremenar —■ 18.15 Obzornik — 18.30 Srečanje v studiu 14 — 19.00 Mozaik — 19.05 V temnem onkraju — 19.30 Pravilna prehrana — 20.00 Dnevnik — 20.35 Čas ljubezni, jugoslovanski film — 21.40 Glasbeni festival — 22.35 Poročila. Sreda, 25. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov® splošne izobrazbe — 17.15 Madžarski pregled — 17.4® Napoved sporeda — 17.50 Oddaja za otroke — 18.30 Obzornik — 18.35 Oddaja za italijansko manjšino ; 19.00 Mozaik — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 19.20 Kalejdoskop — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let — 21.45 Jazz na zaslonu. četrtok, 24. 12.: 9.35 Šolska oddaja — 14.45 šolsk® -oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Lovske zgodbe lažnjiveg® Kljukca — 18.00 Zapojte z nami — 18.15 Obzornik 18.30 Velika pustolovščina — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Doktor v hiši — 20.00 Dnevni* — Dnevnik — 20.35 Amerika — 21.25 Kulturne diagonal® — 22.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljan®® solistka Dubravka Tomšič. Potok, 25. 12.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolska od' ' daja — 16.10 Osnovo splošne Izobrazbe — 16.45 Mod' žarski pregled — 17.40 Lovske zgodbo lažnjiveg® Kljukca — 17.55 čarobna piščalka, mladinski film *- 18.45 Obzornik — 18.30 Glasba za staro In mlado — 19.00 Mozaik — 19.05 Pogled naprej, dokumentarni oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Molk je zlato, fra®' f coskl film — 22.15 Glasbeni festival — 22.45 Poročil® Sobota, 26. 12.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnov® splošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetno delavce -'j 16.50 Obzornik — 16.55 Po domače — 17.20 Ivanhoe 17.45 Košarka — 18.30 Mozaik — 19.20 S kamero P® svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabava vas Gllbel* Becaud — 21.40 Svet v katerem živimo — 22.05 N®' premagljivi — 22,55 Kažipot — 23.15 Poročila. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih org®' nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežih odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upf®' va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse tet. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družb9 z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.