f i Največji sloveiiald dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... £6.00 Za pol leta ..... $>.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Isswd every day except Sundays and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second NO. 4. — STEV. 4. Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORE, TUESDAY, JANUARY 6, 1925. — TOREK, 6. JANUARJA 1925. FRANC. DOLG GLAVNO VPRAŠANJE Francoski dolg v Združenih državah bo najbrž glavni predmet zavezniške finančne konferen-Hughes je dobil pariški memorandum. ce, Zavezniki so objavili kršenje ^versaillske mirovne pogodbe. NOVI POLITIČNI RAZVOJI V NEMŠKI REPUBLIKI. Poroča Arno Dosch-Fleurot. PARIZ, Francija, 5. januarja. — Francoski dolg v Združenih državah bo veliko vprašanje na bližajočem se Sestanku zavezniških finančnih ministrov, ki se bo vršil tukaj. Vprašanje ni na dnevnem redu in se tudi ne bo o njem oficijelno razpravljalo, vendar bo pa obvladovalo konferenco. Tejra se ni spoznalo, ko je bila konferenca sklicana. Takrat niso še razpravljali o francoskem dolgu, a v teku enega meseca se je vedno bolj in bolj polastilo francoske politične misli ter je sedaj vse nadkri-ljujoee. To je bilo posledica odločnega in doslednega stališča ameriškega kongresa. Poslanik Ilerrick, ki se neprestano posvetuje s francoskimi državniki glede tega dolga; poslanik Kellogg, ki je v sličnem položaju v Angliji in polkovnik James Logan, ki zastopa ameriške zahteve za vojno odškodnino na temelju Dawesovega načrta, bodo igrali zelo važnejšo vlogo na tej konferenci kot so jo igrali Amerikanei v Londonu preteklega leta. Od dveh vprašanj glede uravnave se tiče eno direktno Združenih držav, dočim bo igralo ameriško mnenje pri drugem vprašanju važno vlogo. Prvo vprašanje se tiče razkosanja reparaeijskega paja. Uravnava glede stroškov ameriške okupacije v Koblencu je bila že odobrena, a sporna točka je izplačan je ameriškega deleža pri vojni odškodnini. Francozi so tudi v tem oziru popustili. Finančni minister Cle-mentel, ki je videl, da se bliža rešitev francoskega dolga v Ameriki, je sprejel ameriško trditev pred dvema mesecema. Xi pa še popustil-angleški finančni minister, Winston Churchill. Domneva se ,da bo izjavil, da bi morale Združene države Zapleniti nemško lastnino v vojni, a ker tega niso storile, so zamudile priliko, i!a dobe plačilo. ^ Xa dalj na oficijelim točka razprave se bo tikala razdelitev več kot tisoč milijonov zlatih mark, katere sta Francija in Belgija kolektirali a Kiihru. Njih okupacijski stroški so požrli več kot polovico tega. Angleži so proti temu, da bi se odštelo stroške in na njih strani stoje Amerikanei, ki so bili proti okupaciji. WASHINGTON, 3. januarja. Po dveh vznemirjenjih glede fran eoskega dolga je položaj danes tam. kjer je bil izza časa, ko je Parmentier priznal ameriški komisiji glede dolgov, da nima no-lienc avtoritete pogoditi se glede uravnave dolga v znesku treh tisoč milijonov dolarjev. Dve priliki zadnjega vznemirjenja glede dolga sta se pojavili, ko ni franc, finančni minister Cle-mentel vključil tega dolga v svoje proračunsko poročilo na parlament in ko so dospela poročila, da namerava Francija zavrniti svoj ameriški dolg. BERLIN, Nemčija, 5. januarja. Angleški, francoski, italijanski, japonski in belgijski poslaniki so izročili danes kanclerju Marxu poslanico zavezniških vlad glede preložitve izpraznenja Porenske, ki bi se moralo izvršiti na temelju versa illske mirovne pogodbe dne 10. januarja. BERLIN, Nemčija, 5. januarja. Kancler Marx namerava baje sestaviti kabinet, ki naj bi stal nad strankami in v katerem naj bi bile zastopane najbolj odlične osebe v deželi. Med te šteje seveda tudi samega sebe ter dr. Stressemanna. PARIZ, Francija, 5. januarja. Ker je skoro nemogoče pred desetim januarjem, datumom, ki je določen za konec starih trgovinskih dogovorov med Francijo in Nemčijo, uveljaviti novo trgovinsko pogodbo, o kateri se sedaj razpravlja, bodo ustvarili nekak modus viven-di ter se glasi, da so se pogajalci z obeh strani skoro že dogovorili glede njega. ^ Začasna odredba obsega 43 članov, o katerih je bil že uveljavljen dogovor. K temu pride še več kompromisov glede nerešenih vprašanj. Alzacija in Lorenska, ki bi dne jannarja izgubili privilegij svojega blaga v RADICA SO BAJE ARETIRALI. BEOGRAD, Jugoslavija, 5. jan. Po dolgotrajnih prizadevanjih se je posrečilo vladnim agentom aretirati voditelja hrvatske seljačke stranke, Stjepana Radiča. Zadnji čas je bilo rečeno, da je pobegnil nekam v inozemstvo. Vlada je že skoraj opustila vsako zasledovanje. Po čudnem naključju so pa a-gentje dobili Radiča v stanovanju poslanca Ivohotiča. Radiča so prevedli v zagrebške zapore. General Feng je obdržal komando. PEKING, Kitajska, 5 rjan. — Vlada je s posebnim mandatom odstavila tri generalne armadne inšpektorje ter naročila generalu Feng Yu Ilsiangu, naj prevzame poveljstvo nad severozapadno mejo. General Sung je postal vrhovni poveljnik Fengove "železne divizije". Usoda španskih častnikov v Maroku. BIARITZ, Francija, 5. jan. — Pri Rincon Medick, Maroko, se je završilo par vročih bojev med španskimi četami in maroškimi domačini. Pet španskih častnikov med njimi tudi dva majorja, je bilo usmreenih. Nemčijo, bosta dobili carinsko za-treba priznati, da ni francoskim ščito v omejenem obsegu, čeprav je pogajalcem posebno lahko dobiti od Nemcev zadovoljivih pogojev. Neznosne razmere v jetnišnici Bičanje, temne celice in ustrahovanje, — to so sredstva, ki jih rabijo v jetnišnici v Coloradu. Obdolžitve je dvignil Osborne. DENVER, Colo., 5. januarja. Narodna družba za kazensko reformo je objavila poročilo gover-nerja Sweet a. V tem poročilu dol-ži predvsem Thomasa Tvnana, warden državne jetnišniee v Canon City. Dolži ga brutalnosti, bičanja jetnikov, krivičnega prednostnega postopanja z nekaterimi kaznjenci, odsotnosti s službe za dolgo dobo ter popolne nesposobnosti. Poročilo je sledilo preiskavi kazenskih zavodov v Coloradu, katero je uvedel Thomas Osborne, načelnik družbe, februarja meseca preteklega leta. Osborne, ki je bil preje warden Sing Sing jetnišniee ter je splošno znan kot kriminolog, je bil pred enim letom poklican v Colorado ,da preišče razmere v jetnišnicah te države. Ko je postalo znano, da je go-verner Sweet povabil Osborna, je Tyman protestiral proti obisku Osborna. Poročilo ugotavlja, da ni hotel warden sodelovati pri preiskavi razmer v Canon City in da je ob številnih prilikah podal preiskovalcem ugotovila, ki niso bila resnična, kot se je izkazalo pozneje. Poročilo, znano kot Osbornovo poročilo, vsebuje popolen opis jetnišniee ter priporoča številne iz-premembe. Glede skrbi za jetnike ter postopanja žnjimi dviga poročila naslednje obtožbe. - — Sistem discipline je v splošnem oster, zaitralen ter vključuje oblike kazni, ki so bile opuščene v večini jetnišnic dežele in katere se smatra sedaj za preostanke iz barbarske dobe. — Vprizorjen je bil zavesten poskus, da se zdrobi duh kaznjencev. — Sistem zatiranja se vrši v duhu nedoslednosti. — Jetnike se včasih zapre za celih deset dni, v temnice in hrana obstaja in kruha in vode. Ventilacijo predstavljajo luknje, izvrtane v železna vrata. — Odporni jetniki so prisiljeni nositi devetdeset dni verige in železno kroglo, ki tehta od štiridesetih do stotih funtov. — Oblečejo jih v marogosto obleko. Obrije j o jim polovico glave, lase na drugi strani pa puste rasti. V slučajih kršitev, resnih ali majhnih, biča zamorski paznik grešnika, dokler mu ne poči koža. — Jetniška disciplina obstaja iz ponižujočih in prestrogih kazni ter ne pomenja nikake resnične discipline. ( — Zaupnike warden popolnoma samolastno izbira. — Jetnikom zanikuje razvedrilo, ki je potrebno za zdravje. — Jetnikom odreka potrebno zdravniško in kirurgično pomoč in pogosto ne more jetniški zdravnik obiskati zavoda po cele dni. — Po šestnajstih letih samovoljnega vladanja je postal Tyman popolnoma nesposoben za to mesto. Lepa starost. -Včeraj je praznoval svoj 105. rojstni dan Kupper Bier, najstarejši mesar v H obok en, N. J. in menda tudi v vseh Združenih državah. Možak je se "čil in zdrav. Pri slavnostni večerji je kadil debelo smodko ter dajal gostom nasvete, kaj naj počno, da bodo dosegli visoko starost. Bier ima 142 potomcev: sinov, hčera, vnukov in prav-nnkov. x, ---------v. • _TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXIII. — LETNIK XXXIII. Italijanski kabinet je odstopil Ministri so odstopili ter s tem dali tninistrske-mu predsedniku Muso-soliniju priliko, da si bo izbral može po svoji volji« — Razpust italijanskega društva. RIM, Italija, 5. jan. — Vsi člani italijanskega kabineta so danes odstopili. Na ta način so omogočili ministr. predsedniku Mussolini ju, da si bo stvoril kabinet po svoji volji in želji. RIM, Italija, o. januarja. — Italijanska vlada je danes razpustila centralni odbor zveze svobo-domislecev "Italia Libera". Izdala je tudi odlok, naj se razpuste vse podružnice po deželi. Med ministri, ki so odstopili, sta tudi vzgojni minister C asa ti in minister za javna dela Sarrochi. Oba sta po prepričanju bolj liberalca kot pa fašista. Danes je zboroval proračunski odsek pod predsedstvom Riccia. Pri tej priliki je bivši ministrski predsednik Salandra odločno vztra jal, da pod nobenim pogojem ne izstopi iz odseka. "Los Angeles**' se bo podal na daljše potovanje. WASHINGTON, 5. januarja. Mornariški urad je danes objavil, da bo vpriaoril v Nemčiji zgrajeni vodljivi balon "Los Angeles" spomladi več daljših potovanj. Obiskal bo Bertnudo, !San Juan, Porto Rico, Panamo ter se končno podal v Evropo. Pred odpotovanjem se bodo vršili pri Lakehurst, N. J., temeljiti poskusni poleti. Odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko Bolgarski nnini*trski predsednik Cankov, ki j<; 26. decembra 1924. prišel v Beograd, je imel daljši razgovor s predsednikom ministrskega sveta Nikolom Pašičem jn z ministrom za zunanje zadeve Mom čil o m Nrneičem. Rezultat razgovora je bil ta, da se koiuStatira. da se obstoječe ovire ob ddbri volji lahko hitro odpravijo in osnujejo dobri sosedski od-noiaj'i med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Bolgarsko. V teku razgovora so bila dotak-njena razna vprašanja, ki zanimajo obe državi, zlasti komunistična nevarnost; v teh vprašanjih je mo gote sodelovanje' obeh držav, nt-da bi tako sodelovanje poseglo v interese drugih držav. Vojaški begunci v Albaniji. Pre^biro ministrstva za zunanje zadeve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu je izdal sledeči komunike: "Tožba aflfoaaiske vlade, da se nahajajo med vjetimi vstaši tudi Jugoslovanski vojaki, je od temelja izlagana. To se more nanašati edino na naše vojaške begunce, ki so še davno ipred revolucijo pobegnili v Albanijo in ki vj&h je naše poslan sit vo v Tirani zaman poskušalo spraviti nazaj v deželo." BEN. MUSSOLINIJU SLABA PREDE Italijanskemu despotu Mussoliniju se bližajo težki časi. — Bil je prisiljen razmišljati o novih tiranskih odredbah. — Mobilizacija fašistovske milice. — Prefekti imajo pravico razpuščati proti- FASISTOV. ŽELEZNIŠKA MILICA JE PREPREČILA ZAROTE RIM, Italija, 5. januarja. — Odredbe, katere je objavil ministrski predsednik Mussolini v poslanski zbornici, da stre opozicijo proti fašistom v teku osem in štiridesetih ur, so pričeli fašisti že izvajati. Fašistovska železniška milica, ki je bila v prvi vrsti odgovorna za reorganiziran je železniške službe v zadnjih dveh letih, za iztrebljenje primanjkljajev, zatrtje železniških ropov ter sploh za sedaj prevladujoči boljši red, je preprečila izvedenje načrtov, katere je zasledila policija, da se zaneti nemire ob železnicah. Del tega načrta so bili baje tudi požari, ki so pred kratkim izbruhnili na žlezniških postajah v Rimtf, Florenei in Parmi. Ob istem Času so bili prefekti po vsej kraljevini avtorizirani, da preiščejo in če treba razpuste politične klube proti-patriotičnega — (to je proti-Mussolinijevega) značaja. V številnih delih dežele je bila mobilizirana fašistovska milica, da ojači policijo. Milica je tudi vprizorila obhode in parade v različnih mestih. Tako je nastopila včeraj v Rimu krajevna legija, močna 1100 mož, ter izvedla taktičen manever s strojnimi puškami. Problem tega manevra je bil zavarovati Rim pred nenadnim napadom sovražnika od strani Civitavecchia. Mussolini je prepričan, da bo zatrtje agitacije v večjih sredščih, obenem z zadovoljenjem opozicijskega časopisja ter ojačenjem policije zlomilo opozicijo proti fašistom. Messaggero trdi, da je prišel Mussolini sedaj do prepričanja, da ne more sodelovati z opozicijo in tudi ne živeti žnjo v miru, ker so se izjalovili vsi pomirjevalni poskusi. List piše: "Ti poskusi so imeli za posledico vedno močnejši odpor, trpke kritike, napade in priprave za splošno ljudsko vstajo. Pojavil se je vsled tega položaj, ki se zrcali v akutnem narodnem nemiru, ki ni političnega, temveč narodno-gospodarskega značaja. POVODENJ V LENINGRADU. LENINGRAD, Rusija, 5. jan.— Reka Neva neprestano narašča. Ver predmestij je popolnoma pod end o. Prebivalstvo beži in išče zavetja po višje ležečih krajih. T okolici Leningrada ne obratuje nobena tovarna. Hitrost svetlobe prekoračena. Iz Budimpešte poročajo, o senzacij ornalriem odkritju na polju elektrike. Na seji 'mateniatično-fi-zičnega društva je poročal poštni ravnatelj Ilatoti o poizkusih z električnimi signali, ki jih je začel že med a ojno na zahtevo vojaškega poveljstva. ,S pomočjo posebne metode se mu je posrečilo dognati, da ne znaša hitrost .signalov pu električnih žicah 300.000 km na sekundo, kakor bo smatrali učenjaki dowlej, temveč 4—8 milijonov kilometrov. Praktično nudi ta kolosalna bralna možnost napraviti oceanski telefon brez izolatorjev električnih žic. čijih napetost lahko doseže 200,000 voltov. Obenem se lahko pošiljajo na iste raizdalje radio-valovi z manjšo izgubo energije. Najslavnejša švedska pisateljica. Ameriški profesor poučeval v Lipskem. BERLIN, Nemčija, o. januarja. Izmenjava vseučiliških profesorjev med Nemčijo in Združenimi državami, katero je bil započel pokojni predsednik Roosevelt, se je zopet obnovila. Ameriški profesor Geo. Danton, ki poučuje na neki kitajski univerzi, bo odšel na univerzo v Lipsko, kjer bo predaval o stari kitajski in ameriški kulturi. Lipski profesor literature Wit-kowski bo poučeval na neki ameriški univerzi. Bankir in njegova žena sta se zastrupila. BERLIN, Nemčija, 5. januarja. Danes zjutraj so našli v stanovanju mkvega 73-Ietnega bankirja Friedlaenderja. Poleg njega je ležala njegova žena, tudi mrtva. Zakonca sta se zastrupila. Bankir je bil zapleten v neki bančni škandal. Izgon nemških komunistov Z Dunaja so izgnali nemške komuniste. — Naj-prvo so bili obsojeni radi ponarejanja potnih listov, a nato izgnani. DUNAJ, Avstrija, •"). januarja. Mrs. Ruth Fischer, komunistična članica nemškega državnega zbora, je bila spoznan krivim uporabe ponarejenega potnega lisa ter obsojena na 120,000 avstrij. kron globe ter izgon iz dežele. Trije na-daljni nemški komunisti, ki -o prs-l krakim dospeli semkaj s ponarejenimi potnimi listi ter bili obsojeni so: Ivan Katz. Mrs. Elfrida CoiU--in Ileinz Neumann. Katz in Goike, člana nemškega parlamenta, ki sta po razpustu parlamenta izgubila svojo imtmost sta zapustila Nemčijo, da uidHa obtožbi radi veleiztlaje.Pozneje Ma bila zopet izvoljena ter dobila svojo imunost in vsled tega je pričakovati, da se bosta vrnila v Nemčijo . Mrs. Goike je bila preje avstrijska državljanka ter odločna sui'-fragetka. Poročila se j,- z nekim dr. Frielanderjem, s kaierim m a po razpadu avstro-ogrske monarhije ustanovila komunistično stranko, a se pozneje ločila. Pozneje je prišla v Nemčijo. kj> r se je poročila z nemškim komunistom Goike in konečno j<- bila izvoljena v parlament. Neuntan, tretji v zvezi, je tajnik nemške komunistične stranke v državnem zboru. Vilhelmina je postala častna doktorica. IIAAG, Ilolandsko, 4. januarja. Ob priliki 350 letnega jubileja lev-denske univerze je bila imenovana častnim doktorjem prava. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več t isoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj nax*oči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še ni^o naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. C. Slika nam yr.lstavlja najslavnejšo pisateljico Ellen Key. Naslikal jo je slavni skandinavski slikar Maurice Bjorkstrom. DENARNA IZPLAČILA Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA : 1000 Din. — $16.60 2000 Din. — $33.00 5000 Din._$82.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot kot en foot dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Bszpožilja na zadnjt pošte in izplatoje "Poštni čekovni oni". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.60 500 lir........... $23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naročilih, ki znašajo mai£ kot 2M lir rafcmamo posebej po 19 center za poštnino bi druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna banka t Trstu. Za poSiljatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVATISOC LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust Dinarjem te Ur— sedaj "t stsfns. mrmjm se veCkni te nepeft ; Is tega razloga nam al aiscsis piistl natančne eene lespisj poceni tistega dne, ko nan* pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO T NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE Denar nass Je poslati najbolje po New Ink Rank Draft. Poslal Order ail po FRANK SAKSEB STATE BANK 83 Cortlandt Street, Hew York, H. Y. Telephone? Cortlandt 4B0T. i -2 ■ r GLAS NARODA. 6. JAN. 1925. m GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) /MHfc MSIM. « aatf Pumi PaMtihfag (A ComnttoB) LiUII IINWII. hm •* Um Gwvaratloa ani Cortindt ttr—i. aoroifh «f Manhattan, Ntw V« • L. A 6 NARODA" (Vtiw at th« hMto) Day Kxeapt tun<«y» mnm H«tl4«y. ta *MJa H« m Amrlko Z* N«w Y*rt 9*.0t t Zm pol Mta M .....MH.IO Za Inoumitv* __----«1.M' Za pol Mta _ •ubacrtptlon Yaarty $»M ga, ki je znal voditi podjetje na strogo solidni bazi. Podlegel je arterio-skilerozi. Samomor z vexonalom. V Zagrebu je vhsoikošolec Dušani Uroševič iz Beograda izpili večjo dozo veronal a in kokaina, hoteč izvršita samomor. Sosedje so ga našli v isobi, ;ko se je zvijal v smrtnih. krč i ft. Prepeljali so ga v bolnico, kjer b»o mu izprali želodec, a bilo je prepozno-. Uroševič je kmalu nato umrl. Truplo prepe-' d jejo v Beograd. Motiv samomora .je baje nesrečna ljubezen. M. V. A#v*rtlaamant en Agreanunt ••i a« WfXi" Uhaja »—ki dan tev*»m« ntfrlj ta pn—Hfcpp. podpisa ta oaebnoatt se ne prlobSaJeJo, dlitl pa Money Order. Pri spremembi kraja naroEnlkor, proalmo. •odi r-^tfin MraniSe naana ni, da liltreje najdem LAt NARODA" Borouih of Manhattan, Naa Telephone; Cortlandt 187» rsca. m. * NOČNO DELO Dne 1. januarja je bila v državi Xew Jersey uveljavljena postava, ki prepoveduje ženskam ponoči delati. Stanka sadilcev tobaka v Imot-skem. Iz Imotskega v Dalmaciji poročajo, da so se tamošnji sadilci tobaka uprli, ker je njihov tobak uvrščen v drugo in tretjo kategorijo. Sklenili so, da ne bcvdo več nosili tobaka na prodaj. Ko so ga pa nekateri vendar nesli, so jih drugi napadli. Naito pa je navalila množica tisoč ljudi na sodnijsko poslopje, zahtevajoč, da se areti ranči tako izpuste. Orožnikov je bilo premado proti taki masi in Predno je bila postava sprejeta, se je vršila velika de- tako je sodnija izpustila aretiran- ce. Demonstranti so jih dvignili bata v državni zakonodaji. Glasov za in proti je bilo prilično enako, in nobena'na svoja ramena, klicoč pri tem: Stranka lli hotela popustiti. (Živio Radič! Živela republika! Xajbolj so se proti vil i postavi fabrikantlje in lastniki Razšli so se mirno. Orožništvo je velikih urediliiic ter s^ ilarn. ojačeno in sodnija vrši preskavo. Patersonski fabrikantje so bili eelo tako drzni, da so pripeljali k zaslišanju v Trenton par sto najetih delavk, ki so protestirale proti sprejemu postave. Uboge in izmozi^ane ženske so po naročilu izjavljale, da rajše deiajo v tovarni ponoči kdr, pa podnevi, češ. da ponoči ne morejo opravljati doma hišnega in gospodinjskega dela, dočim to lahko store podnevi. To ženske so vsako noč zaposlene v tovarni po deset' profesorji (dnevničarji) 14.400 rur. Pričale so, da jim je to povolji, ker lahko skuhajo,|Din- letno- Pole» te£a imaj° vsi ko se vrnejo domov, zatrjk svojemu možu ter oblečejoo-Pravico d6 rodbinskih doklad. No-tivik-p 7*i 5n1n j va plača se računa od 1. decembra. Rusi — srednješolski profesorji. V prosvetnem ministrstvu je reguliran položaj srednješolski! , profesor jev. ki niso jug. državlja ni. Po novii uredbi dobivajo su-p:enti 18,000 Din. začasni predmetni učitelji 16.200 sin honorarni iroke za šolo Nato par ur spe. in ko se prebudijo, lahko v dnevni! „ „ T „ « ... ,i , • t t 1 (1. . , , , ' Zračna zveza z Južno Srbijo svetlobi kuhajo, perejo m opravljajo vsa ostala hišna Mintotvo za trgovino in m. dela. Spati morajo ne koliko, kajti sicer bi zaspale pri, dustrijo pripravlja v sporazumu predli nem stroju. | ministrstvom saobračaja zrako- Nobena pa ni povedala, kako je vsledtega prizadeto plovno zvezo z Južno Srbijo, ker njeno zdravje, koliko morajo vsledtega trpeti njeni živi sedanji železniški promet ne zado-otroci in oni. ki bodo šole rojeni. Zakonodaja pa ni ugodila zahtevi teh žensk, ampak jo vsem ženskam prepovedala opravljati ponoči fabriške delo. Zakonodaja je prišla do prepričanja, da je nočno delo škodljivo in da ima v vseli ozirili na družino usodepol-no posledica V državi New Jersey je torej sprejeta in uveljavljena postava, ki prepovedu je ženskam ponoči delati. Fabrikantje se pa za to presneto malo brigajo. Ne 111 izpuščen iz preiskovalnega za- šča prometnim potrebam. Aretacija tajnika Neodvisne delavske stranke v Zagrebu, Te dni je lizvršila zagrebška policija hišno preiskavo pri več znanih komunistih, kakor tudi v ureu ništvu komunističnega lista "Borba"'. Strankin tajnik. Vladimir Čopič, ki je biil šele pred nekaj ted netočno ugotovljen in tako se je dogodilo, da je Husina šele po 25 letih opazila, da je pravzaprav moški. Pohitel je tkoj etaoi etao Bivša Hnj>ina nosi sedaj hlače, ime pa ji je Hasanaga. Kakor poročajo sarajevski listi, se njegovi someščani s-ilno zgražajo nad njXm. Okamenela kača. Na zemljišču posestnika Stojiča itm" Dcloda.jiicev, i • lilijo l^liu«-. p«is;;:\i d ' jti ženske od desetih zvečer do • (-inh zjutraj, U-- e: ni mo^oee kaznovati, ker zaenkrat ni kazni r.a ta pvei^re*i/::. Iz Jugoslavije. Dr. Voja Marinkovič v Sofiji Te dni so prispele 'iz Sofije ve-Be.l i, da je tja prispel bir\-ši zuna-nj;i minister dr. Voja Marinkovič s svojo soprogo. Dr. Voja Marin-kovkč je v bližnjem sorodstvi z jug. tamošnjim poslanikom Milanom Rakičem. Te vesti so nato nekateri listi dementiTaui češ. da se dr. Voja Marinkovič nahaja v Beogradu. Sedaj prihajajo pozitivne ve.st.i iz Sofije, ki potrjujejo bivanje biivsega zunanjega ministra v Sofiji. Jug. sofijski poslanik Mila-n Rakiič je na eaert dr. Marinkoviču priredil f4)ed, na katerem so bili "prisotni bolgarski minister Kalfov. vojni minister Vlkov 'in drugi. Popoldne je brla ha poslaništvu čajanka, na katero so bili povabljeni tudi nekatero bolgarski narodni poslanci, politi-!ki in novinarji. Dr. Voja Marinkovič je dalj časa konferiraj z bol-garslkim zunanjim miniptroro. Beo-gradski vladni krogi naglašavajo značaj potovanja dr. Ma-v Sofijo, vendar je poli-jdta je treba bivanju dr. Marinko\*iča v Sofiji pripisovati poseben politični značaj. Josip Radkovič umrl. V. Zagrebu je umrl v starosti 65 let Josip Radkovič, ustanovitelj in predsednik zagrebškega Vele-sejma. Pokojnik se je.iizučil rez-barske oibrti in si je s svojo solid-nostjo po 35-letnem delu jwidobil toliko premoženja, da se je mogel umakniti v pokoj. Svoje-easno je bil markantna politična ofeebnctet in nad vse agilen €lan srbsiko-hr-vatske koalicije. Na j krepkejši njegov politični koraik je bil, ko je bil na splošno željo zagrebškega prebivalstva soglasno izvoljen za predsednika nadstrankanskeiga odbora, ki je zadal potem madžarota-ščini smrtni udarec. Radkoviič ni bil akademično naobražen, bil pa je nenavadno bistroumen. Bil je med ustanovitelji Zagrebškega Zbora in spočetka toda njegov predsednik. Da sb fee pa zagrebški vetesejmi po vOjni tako lepo rac-vili, je v prvi vrati njegova zaslu- dody na prodajo niso pristali, v .-led česar je mestna občina zahtevala razglasitev tega posestva, ker rabi Stari grad za kulturne institucije zemljišče okoli gradu pa za agrarno reformo je razla-tev dovol/ilo in tako je upati, da se zadeva reši po v oljno za mestno občiino. V Starem gradu se uredi mestni muzej. Oficirski dom v Novem Sadu pogorel V ofieirskeim domu v Novem Sadu je izbruhnil požar in je celo poslopje -zgorelo do tal. Pretekle dni se je v oficirskem domu vršila proslav a kraljevega rojstnega dne; zabava je trajala do dveh zjutraj. Domneva se, da je požar nastal vsled kratkega stika na odru. Požarna hramba je sicer v kratkem času prihitela na lice mesta in pričela energično gasilno akcijo, vendar nsi bilo več mogoče reel.i je bil tudi aretiran, pa izpuščen. Te dni pa se je vršila v Gorici razprava proti njemu :in sedmim sokrivcem. Obtožba pravi, cla se je hotel polastiti denarja, ki ga je vzel Ignacij Kos v roparskem napadu ubitemu Franu Kregavu iz Ročlinja; potem da se je hotel po. lastiti denarja, ki ga je ukradel Evgen Fuerst grofici Thnrn in skril nekje v Ločniku; nadalje da je podkupil jetnfiškega čuvaja Bo-lognese za dostavljanje korespondence zaprtemu Kosu in prinašanje odgovorov na pisma; končno še. da se je v Ročinju izdal za finančnega stražnika. Razprava je vzbujala umevno občno zanimanje. V RočTinj je hodil Ba>: J. Fu-rian je bil dvakrat v Ročinju, k<* je prišel tretjič, so ga prijel orožniki Naprav:! je tudi skiee. ki na., bi kazale mesto, kjer mora biti denar zakopan. Anton in Marija .Tup iz Ročinja sta pri razpravi povedala, kako so hodili v bližino nj-hove hiše kopat neznani ljudje iz Gorice. Bassi se izgovarja na r;1 t.ne na-Čtine in se dela nedolžnega. Raz-prava se je imela končati te dni. toda sprejet je bil predlog za zaslišanje še nekih prič in tako sc j? razprava zavleikila še v tekoči teden. V čudno luč postavlja ta proces iz Itallije v julijsko kolonijo doslega odvetnika! Pred poroto v Trstu je bila ^291etna delavka Alojzija Grgte iz Br;ti na Krasu radi deto-mora obsojena na 15-meseeni zapor, ki ga je pa že presedela s preskovailn im za porom. Starega zvestega Sokola so pcftopjali v Idriji. Josip Gruden. posestnik in a*pok. rudniški przrlik. je bil dolgo let sokolski zastavonoša. Zclel je biti v kroju •na mrtvaškem odru; kar se pa ni moglo izpolniti. Doživel jf starost 71 let. Škoda, ki jo je povzročil požar v poslopju. kjer j«» nastanjena goriška pošta. .«3 ceni na 260.0fX) lir. Poslopje je last zavarovalnega za veil;] "Assicurazioini Generali". Pošti je zgorelo mnogo starih spisoi. papirja in orotlja. Gorica potrf-buje poštne prostore, ki bi odgovarjali svojemu namenil. Velika lovska razstava Julijske Iz uradivcga poročila posnemam : V sedmih letih, od leta 1919 do leta 1925 je potrošila vlada za iz-vedenje prohibicije dvainšestrle-se-t n/i4ijonov dolarji*. To je vsekakor nekoliko preveč za •iz\*edenje postasve, ki sploh ni izvedljiva. * Pravijo, da v Ameriki ni nobenega razločka med ljudmi in stanovi. Pa ni res tako. Pred kratkim je izdal čikaški policijski šef poročilo, iz katere, ga je razvidno, (la se v Chicagu za vrši sleherni dan en umor. Zadnje leto je bilo v Chicagu umorjenih 359 oseb. V isti sapi je pa komisar potolažil jajvnost, oeš, da ni tako hudo kot je razvidno na prvi pogled. Faktičnih umorov je bilo le 170. 55 se jih je završilo v družinah, ko je moz .usmrtil svojo Seno ali nasjprotno. In konično so »bili umorjeni 104 Krajine se pripravlja. Vršila se bo prihodnji mesec, dela se pa že sedaj pridno za njo. Povabljeni so na sodelovanje tudi ljubitelji lova iz Vidma in iz Reke. Sodelovali -bodo tudi jugoslovanski lovci. Ni denarja! Kmetovalci v idrijskem okraju in okoli Nemškega Ruta so letos mnogo trpeli vsled toče. kli je napravila veliko škodo. Poslanec dr. Be.?ednjak se je obrnil do vlade •za pomoč kmetovalcem. Dobil je sedaj odgovor, da je bila škoda pregledana, pa se je dognalo, da ni tako velika, da bi se mogla dati za njo pomoč prizadetim, pa tudi ni denarja, lahko bi se izbrisala ali zmanjšala kaka davščina. Kmetovaici .se bodo sedaj pobrigali za to. da bi se jim kaj popustilo pri davkih. Ali bo kaj uspeha Smrtna kosa. V Gorici je umrl Anton Jerk e. fotograf, zna po v- -j dt /.>■■'kot ugleden mestni Slovenec, prijetei; družabnik in dober lovec. Smrt jra je objela v goriškem sH:iatori- f ju. starega 58 let. Promocija. Za živinozdravnika j«' prnniovi-ral na vseučilišču v Lvovti Hije-ronim Hrobat iz Dobra v d. j na Go-i ii k«m. Samomor. V Bazovici so našli na nekem drevesu truplo obešenega mladega človeka. Pregledala so listine, ki so jih našli pri njem in spoznali v mrtvecu 23-l':itnega mizarja Ivana Vrankarja. Pokojnik je pred kratkim izvrši, vojo vojaško službo in bil te dni pri svojih znancih v Baizovici. Ni znano, kaj je pravzaprav gnalo mladega moža v smrt. Na sejmu v Sežani je bilo 1086 glav živine in sji-er 147 konj. 286 goved. 47 telet in 606 prašičev. .Kupčija je bila dobra. Cena govedini po 5 L ku. konji ]>o 1500—1000 L. prašiči 5—6 tedenski od 70—110 L eden. Za kmetijsko šolo v Vodnjanu v l-tri je dovolila rimska vlada inovo podporo 50 ti>oČ l'r. Ako je porodilo italijanskih listov resnično, je le pozdravljati ta korak, kateremu naj bi sledili še nadailjni koraki vlade v prospeh kmetijstva v vsej deželi. V Štaku na Krasu so ukradli te dni nezna-ni tatovi celega živega vola in sicer so «ra odpeljali prav izpred hišmih vrat. Na gimnaziji v Volovskem v prvem razredu vp/isanrh let'-s •>4 dijakov, kar je za ta kraj pre-eejšnjf" število. ^ zamorci. nastopijo proti HRS. ter da gla- Torej umorov je bilo le 170. sujejo za listo republikansko' se-J Umori v družinah in umori za-ljačko delavskega bloka. To je no-; morcev po mnenju policijskega va ohlitka, pod katero hočejo ko-1 komisarja ne pridejo vpoštev. munisti iti na voiišče. ___ mmmm Novo leto-nov začetek. Mno^o dobrih načrtov lahko izvedete v novem letu, posebno pa tega. da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do JO, januaija obrestovale se bodo že s januarjem. DENARNE POSlLJATVE v staro domovino izvršujemo toqno, brzo in po zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Hew York, H. Y. rjfS -i at: ^ \ . GLAS NARODA. 6. JAN*. 1925. o, toda resnično. Rekordno mesto umorov. — Rekordno mesrto umorov, — je imenoval statistik neke velike zavarovalne družbe Memphis, ko je cela serija umorov oibrniia "pozornost na taimošnji polotžaj in ko .se je razkrilo iavanreden rekonti glede umorov in ubojev. Umor nekega Starka, prejšnega baseball igralca, v njegovi hiši v **Lovers Lane" okraju bo zagotovil se naprej sloves mesta kot merilnega središča. Harry Arkinson, neki prodajalec avtomobilov, tki je bil pridržan brez jamščine, trdi, da je streljal v samoobrambi. Glasi se, Via bo težko drtbiti priče, ki bi nastopile pri obravnavi radi odličnih članov klubov ter žensk, ki so se vdeletžile celo noč trajajoče orgije. Moški in ženske so iaginrle, kakorhitro je prišlo do streljanja in uslužbenci dotične gostilne s> zbrali kožuhe iln drugo obleko gostov še predno je dospela na licu mesta šerifov a posa. S to obleko bi bilo mogoče identificirati gotove vdeležence te orgije. Vlaki, vozeči na obal Floride so bili sredi decembra meseca polni in v nekaterih slučajih naravnost natlaičeni. Proti jugu so se vozile ženske, ko jih imena niso bila, vsvj * za enkrat, navedena v seznanili odličnih gostov, in pomožni šerifi so tudi dobili svarilo, da ne zadostuje enostavna govorica, da se spravi pred sodišče ljudi kot priče. Na vsak način pa je mesto Mem phis povečalo svoj seznam senzacionalnih umorov. Monroe Stark je igral par let kot baseball igralec, a n« je kupil nato gostilno Ob cesti, kij« postala krajevno znana kot Lovers Lane. Ta kraj je postal splošno znan vsi cul pol ducata ah več umorov, ki so dali v zadnjem času Memphisu tako žalosten sloves. Pred par meseci je bila ta gostilna pozorišče senzacionalnega pn~ gona, katerega je vprizoril šerif s svojo poso. Ob tej priliki se je ksi-plenilo šampanjca v vrednost i $•'2500. Gostitelj je bil sin nekega multimiiijonarja in lastnika plantaž v Wilson. Ark. in med gosti je bilo več najbolj odličnih ljudi iz Memphisa. Neki dobroznan trgovec iz Memphisa je prevized odgovornost za pijačo, in zabava se je lahko vršila najprej, a brez pijače. Trgovec je 'bil obsojen na $2,50 globe. Cela afera je prišla v liste. Manj kot štiri in dvajset ur pred umorom Starka, jo bil vpri-zorjen nadaljnii iprogon in zapleni I o se je e 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 12Sth Street n»ar Madison Avenue PREMIJSKK TRGOVINE BRONX. N. Y. 578 Courtlandt Avenue near 150th Street. BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street near Newark Ave 584 Summit Avenue near Newark Avenue ZA GOSPODINJE Piie ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vrgiti svoje dolžnosti kot gospodinja in mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili Sla nek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. ——■ • ^ NAVODILA st. 33. pogovor z inšpektorjem ter noče videti nobenega drugega. Narave so seveda različne in metodo je treba izpreminjati, soglasno z ana-čajem osumljenega. Rekord priznanj, ki jih je dobit Griffin, je vzbudil pozornost cele dežele. GOSPODARSTVO V JUGOSLAVIJI NEVARNOST TISKARSKE STAVKE V JUGOSLAVIJI Zagreb. — Sarajevska " Večerna Pošta" je objavila interview z grofom de Fezej-em, v katerem ta podaja svoje vtiske s potovanja po Jugoslaviji. Financijalna politika dežele, pravi, se dobro vodi, in če v hrt raja v sedanji smeri, ki je solidna in razumna, bo financijalna kriza .kmalu odstranjena. Dinar bo kmalu stabiliziran in se bo najbr-že naglo dvigal v ceni. V tem slu V čaju je treba paziti, da ne nanese prehitro dviganje dinarja škodo trgovini in obrti. Grof Feze je de-jad, da bo Jugoslavija s pomočjo tujega kapitala lahko izbegla fi-naaici jalni krizi. On smatra to deželo kot nenavaldno varno za investiranje 'kapitala. Neki načrt, po katerem bi se imel investirati francoski kapital, je 'že nekaj časa izde lan, aH ga je bilo precej težko izvršiti. Francoske ka|JStaliste zanima v prvi vrati eksploatacija gozdov in rudniških zalog v deželi. Banque de Pays de 1'Europe Centrale se je začela potom Slavic sle v Tnbovljih. Ta banka je inte-Banque izanimati za nekatere po-re-sirana tudi v Bosni. ....,. -» ,•._• Povodom prekinjenja pogajanj [ za novo ''Edinstveno tarifo za delo v grafičnih podjetjih Jugoslavije", so se po časopusju širile vesti o predsrtoječi generalni stavki grafičnih dedaveev, kar bi seveda imelo za posledico, da preneha za gotovo dobo izhajati tudi vse časopisje v naši kraljevini Z ozirom na te vesti je Savez grafičnih delavcev Jugoslavije izdal sledeče pojasnilo: "Dosedanjo tarifo so odpovedali poslodajalci in sicer na zahtevo manjših podjetiij, lei se bore za svoj obstanek, ker je radi ekoliom-sko-politiene krize nastopila zlasti v manjših tiskarnah prava stagnacija. Grafični delavdi. ki sicer niso povsem zadovoljni s sedaj veljavno tarifo, vendar niso nameravali staviti novih zahtev in so se zadovoljili s sedaj veljavnimi delavnimi pogoji. Poslodajalci pa so stali na stališču, da se more sedanja tarifa izpremeniti in sicer nj>im v prid. Dasi sedanja tarifa samo predvideva, da ostane toliko časa v veljavi, dokler se sporazumno ne sestavi nova. so vendar poslodajalci izjavili, da naj ostane to izrecno določilo v veljavi le ikonca junija 1925. Grafični delavci so izprva predlagali da naj se sedanja tarifa podaljša za poldrugo leto, a konečno so pristali tudi na to da naj ostane tarfcfa v veljavi le do konca le- 1 ta 1925, nakar bi se morala sestaviti nova. Posiodavci so to kategorično odklonili in izjavili, da ■za njih ta določba od meseca junaja naprej več ne velja. Ker pa je med tem nastopila volilna doba, so gospodje posiodavci izjavili, da . i naj ostane tarifa^ v veljavi le do konca junija-1925. nakar bi se pričela pogajanja o novi tarifi. Grafični delavci so to odklonili in si cer radi tega, ker -menijo, da bi .jim potem ko mine volilna in prva povolilna fraza lahko s silo usi-lili svoje pogoje. Grafični delavci izjavljajo, da odklanjaujo od sebe vsako odgovornost, ako bi delodajalci še nadalje ostali nepopustljivi. Oni so pripravljeni s svoje strani storiti vse, da se preprečij-o katastrofalne posledice. ako bi izbruhnila stavka". O zadevi smo se informirali tudi v krogih r'ci« dajalcev in snu doznali sledeče • "Sedanja tarifa je bila sestavljena pred leti in to v času največjega pomanjkanja delavstva in sicijBr na podlagi težkih okolšein. v katerih so se nahajali ravno v tem času delodajalci. Radi tega obsega tarifa mnogo določb, k^ povzročajo naravnost katastrofalno nevamobt Za obstoj tisgarske obrti v obče. To so bili glavni vzroki, da je organizacija delodajalcev odpovedala sedanjo tarifo. Organizacija delodajalcev stremi z?, tem. da se ustvari nova tarifa, ki bo nudila zadostno jamstvo na eni strani za procvit obrti, na drugi strani pa t udi i nudila dostojno življenje odjemalcem. S tem nam t* nom so hoteli delodajalci napraviti novo pogodbo. Njih priznanja pa so otstaJa brezuspešna in to zgo.1.) radi tega, ker se zahteve obeh pogodnikov niso mogle zadostno približati. 'Delodajalci so svoje načrte hotefHi izvesti pod vsakim pogojem in ne nrordji radi volilne dobe, kot to trdi preglas. Kuharski recepti. T . i Jajca so ena najltolj bistvenih jedil v domu. ker niso le hrana I zdrava i>opobia. temveč tudi radi j tega, ker se jih lahko porabi na' vse mogoče načine. Jajce obstoji iz1, treh delov, — lupine, beljaka in! rinenjaka. Jajce je znauo pod različnimi kakovostmi: — fancy, sve j že. storage, extra, prve, druge ka kovosti: umazana itd. Najboljše j je, da kupite ja.i«-a tam, kjer veste I da so sveža in čista. Jajca bi bilo treba belji ]>og»)sto uporabljati v vsakem domu. Vsakdo v vaši dru žini naj se nauči zavživati jajca I porabite naslednji recept za jajca' še danes videli boste, da je deli katen. Kadar boste prihodnjič servirali čaj. se poslužite majhne i»orisiir-e. do-llajte vroči votli nekoliko amonije To bo odstranilo v:..l: neprijeten okus in i>oleg tega bo tudi omehča lo nesnago. ZMEŠANA JAJCA 1 čaša evai>oriranega mleka 8 razrezanih, v trdo kuhanih jajc 1 čaša vroče vode 4 velike žlice moke 1 čajno žlico soli " čajne žlice popra 3b čajne žlice popra 14 žlice zribanega ameriškega sira Stopite surovo maslo ter dodajte moke in začimbo. Kuhajte to neka | ko tri minute ter dodajte evapori-' rano mleko, pomešano z vodo. da napravite zos. Položite en sklad jajc v dobro namazano posodo. Nalijte preko jajc nekaj omake, pomešane 7. zribanim sirom in nadaljujte na ta način dokler ne uporabite vsega materijala. Nato položite po vr lin kose kruha. namoT-enega v su rovo maslo ter potresite po vrhu Se nekoliko sira. Postavite, v vročt peč, da skorja zarmeni. Kuhinjski nasveti. Kadar delate ginger bread piškote. griddle cakes in slična jedila se poslužite kislega mleka, ker bc to napravilo piškote dosti lažje. Preobilno mero soli lahko vzamete iz omak ali juhe s tem. da pomolite vanjo kos suhega kruha. Če i>otrebujete več stepene smetane v slučaju, da vam jo zmanjka dodajte smetani stepen beljak jaj ca. Nasveti za lepoto. Hojo se smatra >a umetnost t»'i je ena onih bistvenih činiteljev. ki daje človeku resnično lepoto. Hoja je resnična zdravstvena in kraso-tilna vaja. Osveži celo telo ter deluje kot Modrilo živčnopa sistema Kadar hodite, utripa vaše sri-e bol." čvrsto, vaša kri kroži hitrejše ir vsi notranji organi delujejo f-vrstej-še. Hoditi morate polaliko in vsak korak mora biti gracijozno gibanje Pri tem morate vdihavati tako pogosto kot mogoč«- sveži zr:ik. ki vas obdaja. Napravite peš-liojo svojim dnevnim gibanjem in zapazili bo ste. da se bodo kmalu ]>okazali na vas znaki resnične gracijoznosti. Osebno zdravje. Oh vsakem času je glavna stvar pri prehrani otrok priprostost. n tro<-i nikdar ne popre^ajo tejra. Tesar niso nikdar imeli. l»ajt«1 jim mleka, sadja, žitnih proizvodov nt sočivja ter pozabite na sladkor in meso. Zadnji dve imenovani hran' imata okus, Ma. napraviVa drugji jedila puhlim in skoro nezavžitnim Sadje. so<*-i\-{je in žitni proizvodi ohranijo (J robov je v dobrem stanju Vsaka mati bi morala imeti za svo je geslo: — Hrana mesto medici ne. — Otroci v 5«ilski starosti sc neprestano lačni. Številni špecijn listi jrledo prehrane so prepričani da bi bilo treba bolj pogosto nasiti ti otroke. Če jedo vaši otroci med obedi, jim dajte stvari, ki 1 bodr skvarile okus za obede. Ml priporočamo naslednje izdelke: Varne gospodinje se poslužujejo Star & Magnolia Mleka, kadarkoli potrebujejo mleko v kuhinji. Ne vsebuje namreč le najboljšega mleka 111 sladkorja, pač pa tudi lahko štedijo labelne ter dobivajo zanje dragocena darila. Bordenovo Evapbrirano Micko je najboljše nadomestilo za navadno mleko ali smetano. Samo razredčite Bordenovo Kvaporiratio Mleko z enako količino vode ter ga uporabljajte kot navadno mleko v steklenu-ali. Razne vesti. Štiri leta brez spanja. Španska zdravnika Gutierrez in Finedo sta predložila te dni medicinski akademiji v Madridu v presojo čuden slučaj. V provinci Burgos živi v vasi Montecillo gospa A. Baranda, ki že štiri leta nc spi, pa tudi ne je \in ne pije. Dr. Cutierrez je prečkal ženo pred štirimi leti in dognal, da gre za akutno vnetje želodca. Svojcem bolnice je rekel, da Baranda ne bo več dolgo živela. Kako pa je bil zdravnik presenečen, ko s«-njegova bolezen tekom celih štirih let ni uresničila. Baranda vegetira dalje. L,ah.ko govori in dobiva le od časa do časa injekcije, da blaži svoje lK>leei-ne. Njeni nohti tin lasje so kiju h •pomanjkanju vsakršne hrane po-ponoma normalni. Bolnica lahko dhiha bretz težav. Ta zanimiv slučaj preiskuje že več tednov konzilij zdravnikov, ki ugotavlja, da bolnica ni bila niti trersotek sama in da ni dobila razen injekcij fosfoponala prav ničesar vase. Žena pravi, da nima nikakeiga poželjenja po jedi ali spanju in da jo le včasih žeja. Prebivalci okolice obiskujejo pogosto to čudno bolnico. Včasih je toliko obiskovalcev, kot bi romali h kale i svetniei. Za "sveto ?eto" napovedani romarji. "Popolo d'ltalia*' pridbeuje dosedanja naznanila o prihodu romarjev v Rim v sr^tem letu. Iz I- talije je naznanjenih doslej 9."» romarskih skupin, iz Nemčije 42. iz Francije 10. iz Avstrije-10. iz Češkoslovaške 5. iz Portugalske 4. iz Švice 3, iz Belgije 4. iz Poljske 'J, iz Azije 4, iz Afrike 3. iz Amerike 5. iz Avstralije 1. NAJSTAREJŠE ČRKE NA SVETU. Na Columbia Unrvresity v New Yorku imajo par kitajskih črk, ki so najstarejše na svetu. Slika nam kaže kitajskega študenta na tej univerzi, ki drži na deščici dvoje črk. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENin DRŽAVAIL GLAS NARODA, S. JAN. 1925. 80 LETNICA NARODNEGA DELAVCA Te dni je praznoval na Dunaju (rvoj 80. rojstni dan dr. Vladan Djordjevič, eden najbolj agilnih Srbov, cigar preteklost se odigrava v drugi polovici prošlega stoletja, mož, ki spada med najbolj originalne postave novejše srbske (Zgodovine. Najsi bo njegova prow-lost kakršnakoli, je.treba ugotoviti predvsem eno, in to je. da je nje govo življenje poteklo v neprestanem delu. Bil je rojeu v Beogradu 1. 1844. Doma je dovršil gimnazijo, potem je šel na Dunaj, kjer je d<>-študiral medicino. Z Dunaja ga je vodila pot v Berlin in Pariz. Postal je zelo spreten kirurg, vojaški zdravnik, osebni zdravnik kneza Milana, profesor vojne akademije in aktiven udeležil i k vojn s Turki in Bolgari. Okupacija Srbije med svetovno vojno ga je- dohitela v Vmjcih. Avstrijci, katerim se je posebno zameril s knjigo "Quo vadiš Avsfcria?" so ga zaprli ter ga odpeljali na Gorenje Avstrijsko, kjer je bil interniran do konca sve t ovne vojne. Vladan Djordj ivič je zelo vsestranska osebnost. Bil je književnik. državnik in publicist, debater. 7. Mla 1 je prišel v New York, kjer je študiral v Kings College, današnji Columbia University. Se kot dijak je zaslovel kot pisattelj knjižic, razpravljajočih o velikih političnih vprašanjih, ki so doved-li do revolucije. Služil je pod ingtonom in leta 1782 je bil izvoljen v Kontinentalni kongres kot zastopnik New Yorka. Hil je »zopet izvoljen v konvencijo, ki so je sestala v Philadelphia v svrho. da se izdela konsititucija Združenih držav, in je bil eden izraed podpisalcev ameniške ustave. Potoni svojih spisov v listu "Federalist" je baje pridobil večina izmed onih. ki so se protivMi ustavi. Ko je bil leta 1789 ustanovljen Treasury Department, ga je Washington izbral za tajnika. Njegova slava počiva na uspehih v svojr-tvu finančnega ministra. Organiziral je department, uvedel davčni sistem in uredil amferiško novčanstvo; on je tudi oče ameriškega carinskega sistema. 14. januarja 1639. — Sprejeta je bila tega dne prva pisana ustava na svetu. Nikdar poprej ni bil sestavljen dokument, pripravljen od ljudskih zastopnikov, s katerim se določijo temelji Ijudovla-de. Ta prva konstitucija je bila sprejeta v Ilartford, Conn., dne 14. januarja 16119 in je veljala za tri najstarejša mesta doline Ob Connecticut. Hartford. Windsor in Wetherfield. ki so s tem foT-nialno, ako ne dejanski postala prva republika. lTst*va je natančno ustanovila trojico vzporednih panog republikanske vladavine a zakonodajno, izvršilno in sodno. Na splošnem je bila ta iwrtava pred očmi onih, ki no 150 let kasneje sestavili konfcrtitucljo Združenih držav. 19. januarja 1809. — Rojstni dan Allen Poe-a, slavnega ameriškega pesnika. Njegova slava se naslanja na malo krastkih pesmi. "Gavran", (The Raven), "Annabel Lee", "Zvonovi" in pai- drugih. Njegove povesti zrcalijo njegovo morbidno narav. Čudne so, polne nevrjetnosti in pošaestnošti. Kot pisatelj bolehnih in izmučenih duš je Poe pedoisegljiv, *sti v svojem kremen-delu Propast Usherjeve rodovine". * 24. januarja 1848. — Odkritje data v Calif orni ji. James Wilson Marshall je tega dne odkril zilato •pri Cul mam ob reki American Ri-W V Californiji. Gradil je mYm je po goimi naključju našel zrna zlata. Sam se je le malo okoristil s tem odkritjem, ali vest o zlatu se je urno razširila po vsem svetu. jZačel je zgodovinski naval za zlatom (gold rush); mnogo tisoč ljudi na vzhodu je otb p*vii ve--:to poletelo v daljni in divji za~ pad. Največje število zlatolovcev je odšlo v Californijo leta 1849 in t.i so znani v zgodovini pod imenom "Forty-niners". Odkritje zlata je kmalu privedlo do naseljevanja Californije, ki je bila leta 1850 sprejeta v Unijo kot država. 29. januarja 1843. — William MoKiinley. 25. predsednik Združenih držav, je bil rojen v Niles. Ohio, dne 29. januarja 1843. Leta 1875 je bil izvoljen v poslansko zbornico (House) in kot vodja re publLkancev v zbornica je leta 1890 n-pel, da je bil sprejet dobrozna-ni carinski zakon. t. zv. Me Kin-ley Bill. Ta zakon je uvedel jako visoke protektfivne carine in je tedaj vzbudil velik šum po vsej Evropi. Leta 1896 je bil imenovan za predsedniškega kandfidata repu blikanske stranke. Svojo volilno kampanjo je osredotočil na zlato pr>dlago novčanstva. dočim je njegov demokratski protikandidat William Jennings Bryan Nagovarjal svobodno kovanje srebra, llc-Kinley je bil izvoljen. Najbolj pomembni dogodek tekom njegove administracije je bila vojna s Špansko; v mirovni pogodbi, ki je sledila tej vojni, je Španija prepustila Združenim državam otok IVrto Rieo in Filipinsko otočje, dočim je bila Kuba postavljen:; pod ameriško upravo do časa, ke bo mogoče organizirati tam samostojno vlado. — kar se je kasneje zgodilo. Za čatsa predsednika lic K in ley so bili tudii otoki Hawai. anektirani k Združenim državam. Leta 1900 je bil McKinley vdru gie izvoljen za predsednika in je dobil največ ljudskih glasov, kar jih jo kak kandidat pred njiiL-dobil. Njegov protikandidat je bil Lepot W. J. Bryan. Na Panameri-fcki razstavi v Buffalo je dne 5 >:■; pteihibra 1901 imel velik govor Naslednjega dne. dne 6. septeni bra je obtekal glasbeni pa vil jo; razstave in stiskal roke vsakemu, ki je bil tam. Pri tem sprejemu je bil tudi neki Leor^ Czo!gosz, doz drvni anarhist, katerega roka ji bila obvezana z robcem kot radi rane; v resnici je robec zakrival revolver v roki. Ko je Czolgos? prišel na vrsto iza pozdrav, je dva krat ustrelil. Ranjeni predsednik je umrl dne 14. septembra. Sledi' mu je kot predsednik tedanji podpredsednik Theodore Roosevelt. MalOkateri predsednik Združenih držav je v svojem življenju užival tako Osebno populamoust kot Mc-Kinlev. Fr.Ž.: Popotna romantika. V varstvo gozdiče v in nasadov je bil leta 1920 komi-s ari ja t v Puli izdal prepoved za sekanje in izvoz lesa iz teh gozdr-čev in nasadov. Sedaj je ta prepoved preklicana. Kako bo to učinkovalo ? V Orehku je umrl posestnik Anton Križaj. HRIPAV0ST in razdraženje v grlu je treba takoj lečiti- Kedar ste hripavi, tedaj rabite Severa's Antisepsol. Kot izpiralo in za grgranje grla je jako uspešen pripomoček, ki pcmaga ublažiti razdraženje* odpraviti hripavost in ozdraviti bolno grlo. Cona 35c in 60 e«ntov. C£ DAR RAPIDS. I O A Bil je dolg in jako dostojen go- žen členek, temu se pridružijo. O-spod, tki je vstopil na postaji, ka- blačeni so jako fino. z manšrtami k ranih se vrsti ob oni progii na vsa- in vsem. da ne vzbujajo suma, ea-kih osem minut ena. js-ih so cclo v unif: rmi kakor o i.t- Sedel sem v kupe ju sam. Prosto- nikii. Ntič hudega ne sluti pop or -ra je bilo tedaj v izobilju, pa n"i je nik — holaj ! že mu mole samokres vstopivši gospod vendar izbral sc- pod nos iin ga vabij-o, da jim izroiči dež baš v mojem koncu, s svojim gotovino in draigocenosti; pa pobe kolenom nasprotii mojemu. ro vse, celo stare dinarje, ki se jih Izredno (prijazno se je usekn i drugače nekateri brainijo. Vse jim in odkašljal. dal duška syo;?mu zaleže. In se jim ni kaže upirati, vsesplošnemu zadovoljstvu še z Eden s« jim je upiral — na eno rahlim žvižgljanjem iai ko je tako dve so ga vrgli skozi okno. Posle-na neprisiljen, zahtevan olobrega dice tužme in obžalovanja vredne: tona docela nztrajajoč način ust v a pet nedoraslih otrok, nepres.krblje ril ugodno razpoloženje za raigo- na vdova v najlepših letih, toda vor. mi je segel v roko in z vljud- bretz dote! Jako žalostno! Ali po nim naklonom ra.zc.deL, da je ipovc/ smrti je kes prepozen! jenik — imena nisem razločil. 'mi dalj časa in možnosti, da sam Poverjenikov je vsake vrste. Ta preudarim grozoto slišanega slučaje spadal vsaj meti one z manirami ja in vso mero ž njim združene in je bil .tudi zabaven. Rad sem ga bede. poslušal, ko je otvoril jez svoje ! Potem je nadajeval in mi pove>-zgovornosti in mi enolično vožnjo dal še o drugam popotmiku. ki je krajšati, pripovedujoč tolovajšči- bil tako nepreviden tn jtolovajem ne, kakršne da se dolgajajo na pro- omenil, da se bo pritožil na mini-cri. ki smo se baš-po njej vozili. jstrstvo saobračaja. Pri tej priči so Skozi kupejno okno je pokazal prisililri. da je res spisal pritotž-proti vasi — izza košatega sadne- bo takoj in so jo poslali naprej in era drevja so ji zvedavo kukale be- « j« popotnik z pritožbo nakopat le hiše na (mimo -sotpihajoei vlak — obilno sitnosti in potov in še ofbeu-n je dejal, da v tej vasi'ne najdeš t no globo povrhu zaradi kolkov, izlahka žive duše, da bi nosila mo- Temu so pobrali tudi obleko, vso "ke hlače na'bednih. Do malega <3o zadnjega kosa, celo flaneleo s ves moški svet da je zaprt, pičli trebuha, vsled česar je obolel na ostanek pa da se s 'primernim pri- črevesih, kar ga ni le motilo v iz--adevr.mjem žuri, da si skoro pri- j vrševanju poklica, ampak mu h služi pravico do enakovrstne pre- j kratu izpodkopalo družabni ugled, skrbe. Že v mirnih časih da so bili,e31o korist mu je dogodek s te-f\ kraji .razvpiti, razvpiti v neugo- [ lovaji vendar rodil, te je sa-m pcu-dnem pomenu besede. Dva orožni-, dar jal: služIl mu ja a- dragocen ka na primer sta ondile na ■patru- opomnn, kako smo sredi življenja 'ji izginila kakor kafra. Pa kafra v rokah smrti. Poslušal je opomin zapusti vsa j-kaj duha. orožnika pa storil, kar je dožnos-t vsakega nič, čisto nič. kar nestalo ju je 'preudarnega moža-rez duha in sluha, brez glasu. { Z velikim zanimanjem sem >le-•ire.z sledu. Kako v živo si lahko dil pripovedovanju dolgega in do- ti prinesel sem jih domov. "bral. šestel in uni&l štirinajst. SteniQ vobče ne ljubim. Pustil sem kot, kjer so imele nemara svoje glavno taborišče, in ostal pri odprtem okuu kupeja. Prijazno me je božal sveži, lila .1- Arkadij Averčenko: Kost ja 1- | In kaj pravite, kdo je bil vlomilec? Drugi otroci niso ljubili tega Direktor banke! Stopil je k blaga J ni vonj travniškega cvetja, tudi malega, slabotnega otroka s pro- ni, si napolnil listnico Z zrato in duh akaeije scan ločil vmes i:i Vo>nj i-»rnlmi li jeci in preeudno razmr-' noveanieami in hotel baš -rnuknu-doma'cega bezga. Zemlja diha. sla- šenimi. kostanjevimi kodri. ti iz sobe, ko ga je moj oče zgrabil dak je njen dih. Mimo hite silimo- j NtiK<> ga ljubili ? Zakaj ne ? te dreves, med vejevjem se zdaj pu l Mcj*da iz vzroka, iz kate- za vrat. Oče je dobro vedel, la pade vsa krivda nanj. če uide ravna- zdaj pojavlja .in zopet skrije raz- rcSa odrasli ne ljubijo svojih vrst-, tel j. Obup je podvojil njegove mo- svetljeno oikno. Stroj srpi je iz dim- nikov. ko so podobni svetlookemu. nika roj rdečih isker, v dolgnh pro- otožnemu Kostji. Pri obojih .k' ra-gah lete mimo okna. izgubljajo se zli*lia starcr.t. Njihova Ho- med vejevjem v travi, tekmujoč z priljubljenoso pa je j>ovsod enaka, bledimi kresnicami. | Otrocti so bili v svojem sovrašt- V dehtečo noč se razvnja enako-;vu Kost je edini in složni. Ka-jnerno. zagrljeno petje žabjega ro- karkoli se je približal pestri skupi du : veveveveveveve: v daljavi za- |ni dečkov in deklic, so ga podili z teguje pes, ponoči mu je vse dru-! jasnim krikom in vikom : gačen glas nego prfdne\<:. mimo >e 1 Kar ! Iz=ini! Poberi se! Ne pomakne skupina dreves in grmov' :!1-,ri 11 ; ja. za en lii«j^ec. za dva ujame m par I PnC'nkal •>-' 1^'k°li'ko- vzdihnil milih zvokov: ali je slavec ? Slavec 'ter J>riC'el z "eotlločenim in meli-]e bil! Slavec! I kim ^as0JU : Nad vsem se vzpenja črni svod' ~ Pri nas Je Pa včeraj hišnik neba. neizmeren, nem, nepremičen! kaPal 11 a ^vonlšču jamo za drevo, in vendar živ V migljajočem svitu 'P8 ^ "a«ikrat naletel z lopato na neštetih svetov. In v vesoljnem nje ! nekaJ Pogledali so in našli govern objemu se spaja vse v veli-j Kosti- črepinjo i" velik železen za-častno harmonijo: terana pokra.j.i-! b°j- Odprli so ga in v njem je . . . na, svetla okna., vonj, žabe. lajež iskre, slavec, vlak. stenice . . . r,, ' . .. , . \ naprej tu naokrog. Stenic ne ljubim. Narava l.ju u< ........ je različna, nekateitim so deveta. meni pa se tudijo in kakor sen*. pošten, ne morem jamčiti, dami! , „.....* i - ce in se je pogreznil v premišlic- dogotlliaj z njimi ne oo škodovat . | — Poberi se! Kar odrini, te ne ! potrebujemo! Ta nadlega lazi kar Vzdihnil je zopet in je pokorno ; odšel. Sedel je v drevoredu na klo-pico, ki jo je gorlko obsevalo soln- >redočuje olikan človek neizmerno t ligo obupanih vdov. pretreft- stojnega gospoda. Poseben ošbeutek je in niti ni nt- 'ii vi jok nebogljene dece — siro- , pori jet en človeku, vajenemu lc "adi. zapuščene brez sredstev! Z roko si je šel pred oči, vzdih- vsakdanj-e proize. ko talko le neposredno in osebno pride v bližji stik ■lil: "Da. da. m ugotovil, da je na ,s pristno tolovajsko romantiko. svetu obilo gorja. Ali — je priponi uil— s pravo preudarnostjo bi si "nogel svet olajšata dober del gor-:a. ki ga tare. Žal. da je ta preu-larnost še preredko zasejana v •niLi naši domovini . . . Prevzele so ga žalostne misli. To !a z odločno kretnjo roke jih je :opet odpodil in povedal, da je tuli župnika iz te vasi ubila brezbo Kaar gomaizelo mi je po hrbtu in rokah. Zopet je segel dolgi in dostojni gosijM)tl v žep svoje suknje, a to pot ni zgolj požrl sliine in Zamahnil z roko, ampali je prinesel na dan vizitko in mi je ponudil v roko. Bila je jako obsežna in ?e stalo na njej natisnjeno, da je poverjenik prve. najveičje. edine najsr.gur-■na roka. Fin je bil gospod, časti-' neše zavarovalnice. Naklonjeno mi redno pošteno 'lice, pa tudii s pre- j je še pojafcnil. kakšna da je stvar z idairnostjo oblagodarjen, kajti je njegovim najslovom. Svoj čas so na zdravj-u Človek mora gledati na svojo družino! Čutil sem moralično dol- _ -„„ _____- , n . )tozno zamišljenega dečka. Potre-žnost. da preudanim. ka-t-"cje je gorela, moja mati kot plam-teča bakla ... Otrok je žalostno p:u-t -il glavo in umolknil. Usmilj ni gospod pa je skoro zaplakal nad ne*rečo sirote, ki ji je bila usoda prizadela toliko gorja in bridko- ti . . . — Sirot ica ul>oga . . . Pojdi. i>o-peljem te domov, da -e ne pripeti kaj hudega. Jimm se je skromno nasmehnil. — Ne, ne treba, gospod. Nič hudega se mi ne more zgoditi. Poglejte na talisman? Ta me varuje vsega slabega. — Deček je potegnil iz žepa leseno piščalko in jo je pokazal sosedu. — Kakšen talisman je t > — Neka stara Tatarka mi ga je dala na Krimu. Stala sva takrat J na visoki pečini nad morjem. Ko- — Tako Kako pa, da tako do-' maj pa mi je izročila talisman, bro govoriš ruiski ? i^e je naenkrat spodtaknila. kamen — Zbežala Vsa z očetom iz! ji jc zdrčal izipod noge in iz otjro-Loiulona, ko sem 1 lil še to maj- nine višine je strmoglavila v mor hen. . — ZbežaJa? Cesa ne poveš? In zakaj sta vendar morala božati ? Deček je uprl svoje zamišljene oči v nebo in jo za hip sledil- obla- tudi jaz zanimam za stenico. Stemi- kom, ki so plavali v neizmernih vi- . 1 lil zavarovan na smrt in doživetje K) tarifu Id, >kaJr nudi neprecenljivo tolažbo tako potrtim svojcem •ajnika, kakor tudi blaigopokojni- ga naziva!i potovalnega inšpektorja. ALi vsesplošni prevrat se ni list a vil ob naslovih v njegovi stroki. Pa mu je podelila družba naslov u i samemu v -zadnjih bridkih tr^-' poverjenika. Poverjenik, je dejal, lutkih, to pa zlasti, ako je priza-j je itak najmanj, kar je dandanes leta zavarovalnica zavod, čigar'dostojen človek v naši domovini. :anesljivost je vzvišena nad vsak deherni dvom. Segel si je za suknjo v notranji žep, pa si je premislil, požrl je sli-io in se zoipet s prazno roko A-rnii la dan. "Ah!" je dejal, zamahnil z roko in dodal: 4'Ha!" —jZ zaupnim glasom je potem nadaljeval; "Takšen je tukaj svet! Želesmiški čuvaj bi vedel marsikaj povedati, tola ima ženo tn deeo . . . Fin mož, v najkrepkejši moški dobi. vročinsko bolezen je prestal s sijajnim uspehom, brez sleherinih posledic, jako kulantno — prest ana bolezen ni tvorila nikakega zadržka, Bog ne daj — skratka: pameten, preudaren mož." Zopet si je segel za suknjo, pa si zopet premislil in zgolj požrl slino in zamahnil z roko. Zagledal se mi je v a5i, resen je bil izraz njegovega lica, a h kratu blag in naklonjen-. Nasmehijal se mi je »in mi dobrohotno po kimal. Bliže se je sklonil in s poltihim glasom ani pričel razodevati čudno stvari. Čim solnce utone za daljnim horizontom, čim se dneva svit umakne mraku ki noč razprostre svoja tpmna krila'— je dejal — t a čas sq pojavijo iz vasi todle tihe, tajno-stne prikatzni. Plazijo se vsajka zase od grma do gnna, od drevesa do drevesa, a vsem je cilj proga. Ko je vlak v najhujšem din*, se drzno vzpnonanj. Izbirajo si vozove prvega in drq^e^a raareda ki gkp je v SotUrem oddelku posaane- Na bližnji jwstaji se je na.7pr.isr-čneje posflovil, ifzrazujoč željo in nado. da se zopet skoro vidiva drugod in se spoznava bliže. Zopet sem bil sam v kupe ju. Drvel je vlak svojo pot skozi nepregledno ravnino. Dan se je nagibal k počitku. Rdeča obla solnea se je pogrezala daleč, tam daleč za prašni in soparni horizont. Svetloba dne se je umikala mraku. Selja-!ki na ipolju v 'belih, ohlapnih oblekah so se ravnali, da končajo svoje trudapolno delo in se krenejo proti domu. Izza vrbovja se pokaže ogenj, za njim v nejasnih obrisih ciganski šotor. Pokrajina izgublja barve. Iz tal vstaja noč, višja rase in višja se raaprostiira. da s oe mnimi krili odene utrujeno zem-Ijo. Sedim v temi. Mimo spomina se mi vrste pripovedke gospoda po-Verjenika. "Čudne so, skoro neverjetne, toda slične stvari so že stale v'listih — mogoče je vse! Zagoma-zelo mi je po rokah in životu in — kdor misli, da pride sedaj tolovaj-Ska doigodovščina. s ejako moti. Ampak mi je zajgomazelo tudi pO vratu, nehozapTtziIa sprevod, sredi katerega je šle-visoka lej>a ženska krasno oblečena in polna nakita. Margareta je vsa presenečena zrla nanjo ter zacepetala nato očetu v uho: — To je naša Betty. Lrejo perje dela lepe iptlče. Da. brez dvoma. Bila je Betty in težko jo je bilo spoznati, kdor jo je videl v njeni pj-iprosti volneni obleki v Londonu. Obnašala -no naplavijo i:nidi v tej deželi in tam. Soglasno z novo kvotno postavo imajo prednost farmerji. njihove žene in otroci po