JV
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo ]e v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII„ Zadružni dom.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za flržavo SHS znaša mesečno 10 Din, za Ino* zemstvo mes»čno 15 Din.
Malih oglasov, ki služilo v posredovalne in sccljalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 91.
Sobota 12. novembra 1927.
Leto II.
Za zaščito stanovanjskih najemnikov.
Govor delavskega poslanca s. Petejana v Narodni skupščini.
Dr. Gosar s, 1. majem definitivno odpravlja stanovanjsko zaščito. — Kle-roradikalna vlada s hišnimi posestniki. — Gosarjev zakon je injekcija
bolniku, ki čaka na smrt.
Gospodje narodni poslanci!
Meni je zelo žal, da se
v tako
važnem vprašanju, kakor je stanovanjsko vprašanje, ne morem strinjati s stališčem vlade, osobito pa ne s stališčem g. ministra za socialno politiko. Ne morem se strinjati ne iz političnih, nego iz čisto stvarnih razlogov. Ne morem se strinjati radi tega, ker vidim, da je V tej zakonski osnovi obsežena jasna tendenca, da Se po 1. maju 1928 odpravi vsaka zaščita, Absolutno se ne morem strinjati s predloženim zakonskim načrtom in to tem manj, ker vidim, da se s takim zakonom ne more rešiti stanovanjsko vprašanje, ampak da je ta zakonski predlog samo nekak surogat, nekaka
injekcija bolniku, ki čaka na smrt.
Gospod minister za socialno politiko je v svojem govoru pojasnil svoje stališče in povedal, kako gleda on na to stvar. Že v odseku in ravno tako tudi tukaj je naglašal svoj optimizem. Toda, gospodje, optimizem je v taki stvari absolutno nerealen in tudi ni koristen. Stanovanjsko vprašanje je po mojem mnenju čisto razredno vprašanje, v razrednem vprašanju je pa izključena vsaka romantika, absolutno izključen je pa tudi vsak optimizem.
Projekt zakona, ki nam je predložen, fiksira v svojem prvem členu, da ta primitivna zaščita traja do 1. maja 1928. Po mnenju g. ministra za socialno politiko in po mnenju vlade bo mogoče v tem času stavbno vprašanje že kolikor toliko rešiti, da bomo 1. maja imeli že normalno stanje in da ne bo več medsebojnih sporov in prepirov, ki bi obstojali, ako bi se stari zakon podaljšal.
Gospodje, mislim, da je to absolutno nerealno in sicer že iz razloga, ker se nahajamo v zimi in je vsako reševanje stavbnega vprašanja v tem času nemogoče. Pozimi ne bo mogoče sezidati niti ene hiše in 1. maja ne bomo imeli niti enega stanovanja več kakor danes. Že ta razlog nam kaže dovolj jasno, da je to samo nekaka fikcija, samo nekak »prelaz«, ki hoče celo zadevo rešiti nekam tako, kakor pravi pregovor: Trava cela, koza sita. Po ministrovem mnenju je vse to predloženo samo radi tega, da se tem nesrečnikom, ki čakajo, da bodo postavljeni na ulico, podaljša bivanje ped krovom čez zimo do 1. maja. Takrat ne bo več zime, in tako je po mnenju sedanje vlade stvar rešena.
Statistika, ki nam jo je podal gospod minister so socialno poltiko in statistika, ki jo imam sam, nam jasno kaže, da je pomanjkanje stanovanj danes tako veliko, da je aboslutno nemogoče, da bi se v 6 mesecih, lahko rečem, tudi v 2 letih, zidalo toliko, da bi bilo dovolj stanovanj in da bi bila vsaka deložacija absolutno izključena. Poleg številk, ki so navedene v poročilu odseka, Vam hočem navesti nekoliko podatkov iz kraja, ki ga imam čast zastopati, t. j. iz Mesta Maribora, da boste videli
jasno sliko, kakšne so razmere v našem kraju. Mislim, da je približno ista slika tudi v drugih krajih, osobito v industrijskih krajih.
Gospodje, v Mariboru samem je danes v mestu in najbližji okolici po statistiki, ki jo je sestavilo Društvo stanovanjskih najemnikov ni licu mesta na podlagi prijav brezstano-vanjev, približno 600 strank, ki zahtevajo stanovanja. Ljudi v dalnji okolici, ki morajo delati v mestu, a v mestu ne morejo dobiti stanovanja, je pa nad 400.
Med stanovanji, ki so danes zasedena, je 207 stanovanj takih, da bi niti v enem ne smel stanovati človek, ker to so stanovanja za svinje in ne za uradnike in delavce, ki se morajo truditi in si z delom svojih rok služijo svoj borni kruh.
Še strašnejša pa slika, ki nam jo kažejo naslednje številke, ki jih je istotako zbralo Društvo stanovali)^ skih najemnikov. Te številke nam kažejo sledečo grozno sliko: V 9 primerih stanuje 6 oseb v 1 sobi in kuhinji. V 7 primerih' 7 oseb v sobi in kuhinji. V 57 primerih 8 oseb v 1 sobi in kuhinji. V 1 primeru 8 oseb v 1 kuhinji. V 26 primerih 8 oseb v 1 sobi in kuhinji. V 2 primerih imate 10 oseb v 1 sobi in kuhinji. V 2 primerih 11 oseb v sobi in kuhinji, nadalje zopet v 3 primerih 11 oseb v sobi in kuhinji. V 1 primeru 12 oseb v sobi in kuhinji in v 3 slučajih 6 oseb v 1 kuhinji.
Gospodje, ako te številke premislite, potem morate videti kako strašne socialne in higijenske razmere se nam pokažejo vsled stavbne krize v Mariboru. Te številke, ki sem Vam jih tukaj navedel, jasno dokazujejo, da optimizem ministra za socialno politiko, g. dr. Gosarja, absolutno ne drži.
Gospodje, danes sem čul tukaj in tudi čital v časopisju, da v Beogradu ni stanovanjske krize. Hišni posestniki beograjski so rekli, da je v Beogradu danes približno 2000, ako ne več praznih stanovanj. To jim verjamem, ker se o tem lahko vsak prepriča, ki hodi po beograjskih ulicah in vidi, koliko je stanovanjskih ponudb. Toda vprašati se moramo, zakaj je v Beogradu 2000 stanovanj praznih. Na to vprašanje si moramo odgovoriti, da razlogi za to ne tiče v tem, ker je preveč stanovanj, ampak razlog je v tem, da so
stanovanja predraga.
Stanarina 2000, 2500, 3000 in še več dinarjev mesečno je vsekako previsoka in jo more le kak bogataš ali vojni dobičkar. Kako pa more delavec ali državni uradnik nižje in srednje kategorije plačati za stanovanje dve tretjini ali celo svojo mesečno plačo. Od česa naj potem živi? To je dokaz, da ono, kar hišni posestniki trdijo, absolutno ne odgovarja resnici.
Je pa še nekaj drugega, kar je omenil moj predgovornik gospod Kostič in kar lahko vsak sam vidi in kar popolnoma potrjuje moja izva-
janja. Ako gremo v Zemun, vidimo na kilometre
vagonov,
v katerih stanujejo železničarji s svojimi družinami ker drugje ne morejo dobiti stanovanja, oziroma ker ga s svojimi pičlimi dohodki ne morejo plačati.
Vse to jasno dokazuje, da je stanovanjsko vprašanje v akutnem stadiju in da se z zakonskim načrtom, ki ga nam je danes vlada predložila, absolutno ne more rešiti. Ta
zakonski projekt daje popolne koncesije hišnim posestnikom, ne daje pa niti najmanjših pravic stanovanjskim najemnikom
navzlic njihovim zahtevam in protestom. Hišni posestniki še niso imeli nikdar tako dobrega ministra za socialno politiko, kakor je g. dr, Gosar, ki jim je tako odkrito in radikalno šel na roko in ugodil vsem njihovim zahtevam. Kajti to, kar vsebuje predloženi zakonski načrt, je popolna ugoditev zahtev hišnih posestnikov z edino omejitvijo, da jim popol-
KINO APOLO.
KINO APOLO.
Do nedelje, vtlika zanimivost
MORSKI TIGER
Rokovnjaško in elegantno, napeto in veselo. Morska vožnja Kitaj-Amerika. Taifun na morju.
ne svoboščine ne dopušča še pred 1. majem 1928. Toda že tekom teh 6 mesecev jim daje možnost odpovedi stanovanj in povišanja stanarine za eno četrtino, če bi dotičnik v roku 3 mesecev ne dobil drugega stanovanja. Toda vprašam Vas, kako hoče kdo dobiti stanovanje v tem času, ako ne bo praznih stanovanj, takih stanovanj namreč, ki bi ga dotični tudi mogel plačati.
Vemo, da vsi prepiri, o katerih je govoril g. minister za socialno politiko in o katerih piše časopisje, obstoje največ med hišnimi posestniki in najemniki, ki imajo mnogo otrok. Vsak hišni posestnik bo gledal, da dobi stranko brez otrok, stranka z mnogimi otroci naj pa gre na ulico in naj sama gleda, kam bo spravila svoje otroke.
(Konec prihodnjič.)
Otto Bauer o desetletnici ruske revolucije
Tudi avstrijski socialdemokrati praznujejo jubilej desetletnega obstoja sovjetske Rusije. Na Dunaju sta se vršila tozadevno dva veličastna shoda. Na enem je imel Kovor dr. Oto Bauer »o historičnem pomenu ruske revolucije«, ki je napravil na poslušalce globok vtis in vzbudil v njih nove upe. Dejal je:
««
»Za socialno demokracijo srednje in zapadne Evrope ni lahka stvar, rusko revolucijo pravilno o-ceniti in zavzeti napram njej pravilno stališče, ker je ruska revolucija privedla v mnogih deželah do razkola v delavskem gibanju, in če en del delavstva vprašuje, zakaj bi to, kar je bilo v Rusiji mogoče, ne bilo mogoče tudi pri nas, potem to delavstvo ni razumelo, kaj in kako se je v Rusiji zgodilo. V Rusiji je bilo kmečko ljudstvo z industrijskim proletarijatom istih misli in z njim v zvezi, pri nas pa je kmečko ljudstvo podpora buržuazije in reakcije. To je velik razloček, ki nam kaže naivnost ljudi, ki menijo, da je pri nas mogoče kopirati ono, kar je bilo v Rusiji.«
Govornik se je obrnil nato proti terorju, ki vlada v Rusiji in proti nasiljem njenih diktatorjev in je bil mnenja, da te vrste politika posebno otežuje sporazum z njimi in pravi: »Tragično, da moramo staviti pogoje in da danes pri njihovih slavnostih v Moskvi ne moremo prisostvovati. Tragično je razmerje med internacionalnim delavskim gibanjem in rusko revolucijo. Vendar mi moremo, hočemo in moramo delovati na to, da se to tragično razmerje premaga. Mi bomo s svoje strani morali delovati na to, da bo evropski delavski razred pri popolni zavesti, da ruskih metod ne more prevzeti, vendar razumel, kako velika opora je proletarijatu že samo dejstvo, da se je mogla sovjetska republika vzdržati deset let. Naša največja naloga je, sovjetsko republiko pred vsakim napadom ščititi. Gotovo pride dan, ko bo ruski proletari-jat s proletarijatom ostalih dežel sklenil zvezo brez pridržkov in bosta drug drugemu priznala potrebo, korakati po različnih potih, vendar oba idejno združena in k istemu cilju.«
Sklepi dunajskega kongresa avstrijske socialne demokracije.
Dodatno k članku, ki smo ga objavili v zadnji »Del. Politiki« o kongresu avstrijske socialne demokracije, prinašamo v naslednjem resolucijo, ki jo je zbor soglasno sprejel: Vlada dr. Seipla je z združitvijo meščanskih strank na zedinjeno listo pri volitvah in v meščanski blok v parlamentu razdelila ves narod v dva tabora.
Vlada dr. Seipla je krvavo katastrofo dne 15. julija izrabila v namen, da razredna nasprotstva čez vse mere poostri in je vse, kar bi moglo dovesti do pomirjenja, zlasti amnestijo, odurno odklonila.
Po veliki volilni zmagi sociahie demokracije dne 24. aprila razočarana, in nad možnostjo, da bi jo mogla z zakonitimi demokratičnimi sredstvi zaustaviti, obupana, se pri-
pravlja reakcija na nasilje. Z denarjem, ki ga prispevajo velekapitalisti in veleposestniki, se oboro-žujejo pod poveljstvom monarhističnih generalov in aristokratov fašistične formacije.
Socialna demokracija je ob prevratu in v času, ko je v drugih državah tekla kri v potokih, obvarovala Nemško Avstrijo pred meščansko vojno. Stranke avstrijske buržuazije pa se pod vodstvom prelata Seipla poslužujejo politike, ki nasprotja v taki meri poostruje, da neizogibni gospodarski in politični boj, če se bo razvijal v tem pravcu, grozi privesti končno do meščanske vojne.
Socialna demokracija je že leta 1923 in potem še ponovno izjavila, da je vsak čas pripravljena na razorožitev, da prepreči s tem oboje-
stransko oboroževalno tekmovanje in končno meščansko vojno kot njega posledico. Vendar taka pogajanja bi se morala vršiti v mirnem ozračju in pri obojestranski dobri volji. Sedanji vladi pa ni na tem, da bi ustvarila Ozračje strpnosti; Ona misli samo na eno: kako bi julijske dogodke izrabila za utrditev razrednega gospodstva nad proletarijatom.
Socialna demokracija je z lin-škim programom priznala, da je pod gotovimi zgodovinskimi pogoji kooperacija razredov, bodisi v obliki koalicije v vladi, bodisi v drugi obliki, začasno mogoča. Vendar, dokler meščanske stranke mislijo, da morejo socialno demokracijo, ki predstavlja več ko 90 odstotkov delavstva, pretežno večino vsega mestnega iti industrijskega prebivalstva in 43 odstotkov vseh avstrijskih državljanov, negirati, jo od dejanskega, interesom in časti delavskega razreda odgovarjajočega deleža na državni oblasti izključiti, tako dolgo je vsaka koalicija nemogoča.
Zbor ugotavlja, da je sistem Seip-lovega vladanja nevarnost za nemoten demokratičen razvoj republike In je s tem v nevarnosti tudi razvoj narodnega gospodarstva.
Vse, ki hočejo meščansko vojno preprečiti, iii da razredni boji, ki so v kapitalistični družbi neizogibni, ne končajo s katastrofami, temveč se vodijo kot boj duhov, na stališču demokracije, poziva strankin zbor, da se skupno z delavskim razredom bore proti vladnemu sistemu meščanskega bloka.
Strankin zbor svari zlasti kmečko prebivalstvo, da se ne pusti od monarhistov, aristokratov, kapitalistov in pustolovnih hakenkreuzler-jev (avstrijski fašisti) proti delavskemu razredu izrabljati s tem, da se pusti od nekdanjih mučiteljev vojaštva za novo moritev izvežbati.
V	imenu šeststotisoč svojih članov in poldrugega milijona svojih volil-cev ižjavlja strankin zbor: Socialna demokracija se ne bori proti imetju, ki si ga pridobi kmet s svojim delom, temveč proti nagrabljenemu imetju velekapitalistov in veleposestnikov. Socialna demokracija odklanja meščansko vojno, ona hoče svoj cilj doseči z demokratičnimi sredstvi. Samo v enem slučaju bi se poslužila sile, namreč, če bi
reakcija skušala demokratično republiko strmoglaviti ali pa delavskemu razredu odvzeti pravice, ki mu jih jamči demokratična republika. Socialna demokracija ne stremi po diktaturi delavca nad kmetom, temveč za sporazumno zvezo delavcev in kmetov proti velekapitalistom in veleposestnikom, proti aristokratom in monarhistom.
Delavski razred mora v tem času fašističnih oboroževanj voditi svoj razredni boj s strogo politično in strokovno disciplino. Ker pa lahko vmešavanje fašizma v posamezne boje delavskega razreda istega prisili, da podvzame boj na celi črti, poziva strankin zbor delavski razred, da se v sedanjem razvojnem obdobju strogo drži teh pravil: Nobenih demonstracij brez sklepa skupnosti! Nobene stavke v za življenje važnih podjetjih brez soglasja skupnih strokovnih organizacij!
Posebne dolžnosti ima v tem času republikanska obrambna zveza. Ona se mora predvsem izogibati nasilnih spopadov s fašisti, ki so jim potrebni kot sredstvo za propagando in kot opravičilo za njihovo oboroževanje. Z druge strani se mora za slučaj resnega napada fašistov na demokratično republiko ali na pravice delavskega razreda v republiki pripraviti k odločni obrambi. Če se mora na eni strani voditi boj z največjo opreznostjo pri izbiri sredstev, se mora na drugi strani istočasno voditi v navdušenem spoznanju visokega cilja, varovati republiko ne samo proti reakciji, temveč jo tudi izpopolniti in dograditi. Republiko, ki jo je delavski razred ustanovil in jo vodil skozi najtežje čase z največjimi žrtvami, ie' go-spodstvo denarnih mogotcev popačilo in so jo krvavi pokolji 15. julija onečastili. Treba jo je napraviti zopet za ono, kar bi morala biti po volji njenih ustanoviteljev: Prava lju-dovlada delovnega ljudstva v mestu 111 na deželi!
Z ozirom na ta naš visoki cilj, poziva strankin zbor vse 'strankine organizacije, da bližajoči se 12. november, deveto obletnico naše republike, praznujejo v znamenju velikih ljudskih manifestacij proti fašizmu, za ljudovlado delovnega ljudstva!
Jubilejne slavnosti v Moskvi.
Moskva, 7. novembra.
Slavnosti prilikotn desetletnice obstoja sovjetske unije so se začele danes s slavnostnim zborovanjem pri udeležbi vseh članov vlade in inozemskih delegatov, katerih je prispelo nad 1000. Govorili so med drugimi v imenu centralnega odbora komunistične stranke Buharin, v
imenu inozemskih delegatov Henry Barbusse in v imenu inozemskih komunističnih strank Klara Zetkin. — Poleg Leninovega mavzoleja na Rdečem trgu so bile postavljene tribune, na katerih so se razmestili člani vlade, predstavniki lil. internacionale, inozemski delegati in zastopniki sovjetskih strokovnih orga-
nizacij. Od zgodnjega jutra do nastopa noči so korakale mimo tribun nedogledne kolone delavstva iz moskovskih tovarn, razne kulturne organizacije in športniki z zastavami in transparenti. Mimo je defilirala rdeča aftfiada pred poveljnikbm Ka-
lininom. Moskva je valovila v rdečih zastavah. V vseh gledališčih so se dajale slavnostne predstave. Podobne slavnosti so se vršile tudi po vseh drugih večjih mestih in po vsej prostrani Rusiji.
Proti reakciji po poti avstrijske socialne demokratične stranke.
Shod, ki ga je sklicala v torek, dne 8. t. m. SSJ in Zedinjenje v salon pri Levu v Ljubljani, je iznova dokazal, s kako brzimi koraki napreduje socialistična misel med delavstvom in se konsolidira.
Na shodu je prvi poročal poslanec s. Petejan o političnem položaju doma v državi in z ozirom na od-nošaje do inozemstva. V državi je reakcija na pohodu, nestalnost političnih meščanskih strank je občudovanja vredna. V državi ni ne demokracije ne parlamentarizma. Te razmere v državi pa tudi na tuje države ne morejo vplivati ugodno. Govornik je označil vladne in opo-zicionalne stranke, povdaril naše socialnopolitične zahteve kakor zavarovanje za starost, za nezaposlenost, zaščito stanovanjskih najemnikov, izenačenje davkov, priznanje Rusije, zvezo balkanskih držav itd.
V	prvi vrsti je treba uveljaviti demokracijo in parlamentarizem v državi; teh danes ni; vlada se absolutistično ter se izrablja od slučaja do slučaja v hlapčevske namene stranke, ki pa, če so tudi v vladi, na splošnost nimajo vpliva, ker se jim prepušča v politično eksploatacijo samo teritorije, v katerih imajo gospodarski ali pa politični vpliv. Brez odločnega nastopanja delavstva še ne bo kmalu bolje.
Za svoj stvarni govor je žel sodr. Petejan splošno priznanje in odobravanje.
Shod ie sprejel soglasno naslednjo zaupnico:
»Javni shod somišljenikov SSJ in Zedinjenja v Ljubljani v salonu pri Levu, dne 8. novembra, sklene:
Shod sprejema poročilo narodu, poslanca s. Petejana o njegovem delovanju in nastopanju v narodni skupščini z odobravanjem na znanje ter mu izreka popolno zaupanje v prenričanju, da bo tudi v bodoče v narodni skupščini kakor tudi zunaj uje zastopal interese proletarijata.
Shod obenem izjavlja, da bodo somišljeniki socialističnega pokreta posvetili vse svoje sile okrepitvi pokreta ter s tem dali svojemu zastopniku v narodni skupščini moralno in politično podporo pri njegovi težki borbi za pravice proletarijata in njega končno osvoboditev iz kapitalističnega suženjstva.«
K drugi točki dnevnega reda: »Kongres avstrijske socialne demokratične stranke in nauk za nas«, je v živahnem izvajanju govoril sodr. C. Štukelj.
Predočil je v svojem govoru, kako je avstrijska soc. dem. stranka dejanska vodnica mednarodne pro-. letarske internacionale, ki tiživa ugled ne le med proletarijatom nego sploh. V Avstriji ni razkola, tam delajo, tam ni blatenja delavskega pokreta kakor pri nas. Nekateri škodljivci pokreta pri nas ne vidijo buržuazije, ne reakcije, ne kapitalizma, ampak blatijo izključno zaupnike socialističnega pokreta.
Avstrijska social, dem. stranka je močna: le malo ji manjka, da nima večine. Nastalo je na kongresu vprašanje, ali naj stranka sodeluje v vladi ali rte. Govorila sta dva glavna referenta ss. dr. Renner in dr. Braun, ki sta povedala vsak svoje stališče v tem vprašanju; prvi iz praktičnega stališča, drugi bolj iz teoretičnega in organizatoričnega stališča. Oba sta pa v svojih izvajanjih povdarila, da na kongresu povesta vsak svoje mnenje, da se bosta pa, ko bo napravljen sklep, temu absolutno pokorila. Tri dni je trajala razprava o tem vprašanju ter se je končno sklenilo, da soc. dem. stranka načelno ni proti sodelovanju v vladi, če to zahtevajo vitalni interesi proletarijata, da pa v sedanjo Seiplovo vlado ne more vstopiti tudi, če bi se ji nudila prilika, ker je ta vlada pravi simbol reakcije.
V	svojih govorih so referenti kongresa naglašali, da se avstrijska soc. dem. stranka ne sme pod nobenim pogojem cepiti. Bolje nekaj pota napraviti po krivi poti kakor cepiti proletarijat, ker enoten in močan delavski pokret napake lahko popravi, dočim jih strti pokret ne more. Tako govore in mislijo avstrijski socialisti, mi pa, ki menda nismo bolj pametni, pa teh naukov nočemo poslušati. Tudi pri nas mora delavstvo v eno socialistično stranko, citati mora delavsko časopisje »Delavsko Politiko« in »Delavca«, se organizirati v politični fn strokovni organizaciji. Ce bo delavstvo to storilo, se bo naučilo ceniti svoj pokret, razumelo pokret in z razumom delalo svojo delavsko politiko.
Kdor
Pavel Dorohov:
Kazenska ekspedicija.
(Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.)
Rdečelasi predsednik ukazuje zamolklo:
»Prav tako, bratje, spravite vse sem! nima dela, naj se med tem oboroži.«
Kmetje stopijo h kupu, jemljejo puške in sablje. Oba pomočnika vlečeta ravno strojnico.
»Na, Jefin — cel top!«
Jefin — predsednik — se smeji v brado.
»Imenitni dečki, celo strojnico so našli!«
»Jegor, jezdi, kolikor najbolj moreš k štabu. Povej, da je vse gotovo. Strojnico spravite k paro-brodu in jo obrnite k vasi. Kakor hitro bodo začeli bežati, postreljajte jih. In sedaj se spravite h konjem. Ako Poljaki ne bodo imeli konj, nas ne morejo dobiti.
Čoln na obrežju se jasno zasveti. Tudi ognje-gasno poslopje, ki stoji sredi vasi, zagori naenkrat svetlordeče. Plat zvona bije. Vojaki beže iz hiš in padajo, zadeti od krogelj. Jezdeci drve po cestah, trčijo skupaj, se obrnejo in drve dalje.
Parobrod zamolklo tuli.
»K parobrodu! K parobrodu!«
Na pol oblečeni ljudje hite peš in na konjih v divjem begu k obrežju.
Na obrežju je pa svetlo kakor po dnevu. Iz čolna, pomazanega z oljnato barvo, se dviga proti nebu krvavordeč steber.
Strojnica jame krohotati.
Ljudje padajo.
»K parobrodu! K parobrodu!«
S parobroda se začuje prvi topovski strel. Kiseljov ukaže:
»Umik!«
Parobrod plava počasi po reki nivzdol. Pred vasjo Ivanovka se ustavi.
Nadporočnik Jefinov se pojavi na krovu ves besen.
»Te mrcine! Vsi so se upijanili! Pred ovčjo čredo so se spustili v beg! Škandal! Pravilen poraz! Pan Selinsky — kako so se obnašali vaši hu-zarji? Kje ste pustili svoje konje?«
Pan Selinsky napihne užaljen obraz in se obrne stran.
»Vojaki gospoda nadporčnika so ostali tudi
brez pušek!«
Nadporočnik koraka z velikimi koraki gor in
dol.
»Sramota! Zgubljeno več nego polovica vojakov. Zgubljena strojnica!«
V	divjem gnjevu stiska pesti.
»Prokleto! Poraz! in pred kom — pred to pro-kleto kmečko tolpo.«
Ustavi se pred Selinskym.
»Kje so vaši husarji, pan Selinsky, vprašam vas?«
Pan Selinsky molči zaničljivo.
»Vjetnike sem!«
Pripeljejo na krov tri Kitajce in pet kmetov. Vsi imajo na hrbtu zvezane roke. Nadporočnik stopi k vjetnikom, jih dolgo gleda v obraz. Zaničljivo se obme od njih.	<	,
»In pred to sodrgo so bežali moji strelci m
husarji pana Selinskega!«
Obrne se k panu Selinskemu.
»Dobro streljate?«
»Da.«
Nadporočnik ukaže:
»Prinesite puško!«
Enega kmeta postavijo na rob krova s hrbtom k vodi.
»Pokrijte ga s čepico!«
Husar vzame svojo čepico in jo s trudom nategne čez razkuštrano glavo kmeta.
Pan Seiinsky meri in ustreli.
Mož se zvali čez krov.
Častnik se zadovoljno smehlja.
»Dober strel, kaj?«
»Gre. Veste, ko sem ’ bil na Denikinskem fronti, sem videl, kako so tri štiri ljudi streljali z eno krogljo. Ta sodrga namreč ni vredna stre-ljiva.«
Častniki se čudijo.
»Kako je mogoče?«
Naša puška prebije tri tripalčne deske. Čepinje teh idijotov pa vendar niso odpornejše kot ena tripalčna deska! Bomo takoj poskusili.«
Nadporočnik stopi k zvezanim kmetom.
»Tega le postavite spredaj. Tukaj sem.«
Pokaže prostor, kje se ga naj postavi.
»Sedaj tega sem ... in za njim oba druga.«
Zapre na pol oči in pregleduje štiri kmete od spredaj in od strani.
»Glavno je, da so vsi enake rasti, da pridejo glave v enako višino.«
In zopet opazuje kmete z napeto pozornostjo.
»Malone enako visoki. Poglejte, da se lahko skozi vse glave potegne ravna črta.«
Zanimivi referat je že! burno odobravanje.
Končno je predlagal s. Jakomin Posebno resolucijo, v kateri se zahteva takojšnje sklicanje ljubljan-
skega občinskega sveta, ki jo pa objavljamo na drugem mestu.
Shod je izredno poživil naš po-kret, ker je bil res na višku stvarnosti in informativnosti.
Dnevne novice.
Skličite občinski svet ljubljanski!
Ne kršite več samouprave!
Na shodu SSJ in »Zedinjenja «v torek, dne 8. novembra, je sodrug Jakomin grajal, da oblast izvoljene-?a občinskega sveta ljubljanskega ?e vedno ni sklicala. Tako ravnanje
nadaljevanje štiriletne kršitve samouprave, proti kateri mora delavko najodločnejše protestirati. Demokracija zahteva, da se izvoljeni občinski svet skliče in konstituira, tovornik predlaga shodu naslednjo resolucijo:
v »Javni shod SSJ in »Zedinjenja«, .Vr|eč se dne 8. nov. 1927 v salonu Pri Levu v Ljubljani, sklene:
Nad mesec dni je že, odkar so se izvršile občinske volitve v Ljubljani. Slovenska Ljudska Stranka je vložila ugovor proti tem volitvam. Nadzorna oblast bi morala ugovor nedvomno že davno rešiti, ne glede na to, če je utemeljen ali pa ne.
Z ozirom na štiriletno nezakonito kršitev občinske samouprave ljubljanske občine se zdi, da nameravajo vplivni politični faktorji š,e nadalje izvajati obstrukcijo nad samoupravo občine kakor doslej.
Shod najodločnejše protestira Proti vsakršnemu nasilju od strani Političnih faktorjev, ki bi hoteli še nadalje kršiti zakonito zajamčene samoupravne pravice mestne občine ljubljanske ter odločno zahteva takojšnje sklicanje izvoljenega občinskega sveta.
Vsakršna drugačna rešitev tega vprašanja se mora smatrati za kršitev demokracije.«
Resolucija je bila med odobravanjem soglasno sprejeta.
Politični vpliv ima v Sloveniji-Slovenska Ljudska Stranka, ki zato sedi v vladi. Kaj je torej, s samoupravo mestne občine ljubljanske in kaj z načeli demokracije?
- Ljubljanski trgovci zahtevajo kar deseturno delo za svoje nameščence. Ljubljanski gremij trgovcev je imel te dni zborovanje, na katerem se je sprejela zahteva, da naj bodo trgovine odprte od 7. ure zjutraj pa do 7. upe zvečer z zakonitim opoldanskim odmorom. Zborovanje se je izreklo tudi za to, da naj velja za vso državo za trgovine enak delovni čas. Spričo današnjih socialnih razmer je zahteva po podaljšanju delovnega časa klofuta zdravi pameti, zlasti, ker konsumenti itak kupijo Potrebščine, če so trgovine tudi samo osem ur odprte. Druga stvar pa je, da naj velja osemurni delovnik za trgovine po vsej državi. To je stvar, za katero se nameščenci že itak bore in če je gospodom trgovcem res do tega, da se napravi red v državi v tem pogledu, potem naj se bore z nameščenci za upostavitev osemurnika v trgovinah po celi državi. Ce se pa uveljavi stališče, ki ga trgovci zagovarjajo, bo anarhija le še večja. Torej povejte jasno, ali imate smisel za ureditev tega vprašanja ali ne? Ako bo minister socialne politike videl, da je zahteva po osemurnem delovniku v celi državi resna, bo moral reagirati; če pa ne bo, boste vsaj vedeli, kdo je kriv neurejenih trgovskih razmer v državi.
O interpelaciji sodr. Petejana o
Podpiranju brezposelnih in Borzah dela se je razpravljalo v petek v Parlamentu. Minister Gosar je poročal o ukrepih vlade o tem vprašanju. O razpravi bomo poročali pri-^
hodnjič.
Poskusite
M
PEBECO
ZOBNO PASTO
in prepričali se boste o dobroti in uspehu paste.
Kdo še dvomi, da SLS ni najbolj lojalna stranka v državi, naj si ogleda članek »Slovenci smo hvaležni..« v »Slovencu« z dne 9. nov,
»Dokument sramote«. Po mestu so nalepljeni ogromni črno obrobljeni lepaki, na katerih našteva »Jugoslovanska Matica« vse kri/vice, ki jih morajo pretrpeti naši primorski rojaki od Italijanov. Namen te propagande je prozoren. Za rešitev naših rojakov bi mi svetovali kaj druzega. 1. Pometimo poprej pred svojim pragom in ne dajajmo povoda nasprotni stranki za enako propagando. 2. Ne vzgajajmo v naši mladini enakega duha, pod katerim ječe rojaki tam preko. 3. Mesto, da se oborožujemo za nove vojne, sodelujmo raje na razorožitvi evropskih duhov. 4. Imejmo vedno pred očmi strahote in posledice svetovne vojne. 5. Tiste, ki na vojno hujskajo, pošljimo najprej v strelske jarke. 6. Ne razburjajmo se nad sklepi mož, ki smo jih sami volili in pooblastili, da nas zastopajo pri pogajanjih in smo s tem sami prevzeli odgovornost z aposledice.
Zlata valuta. Umrli mlinar Kukovec Alojzij je leta 1911 bil nekoč dobre volje in je v tej razpoloženosti za god svoje hčerke vložil v mestno hranilnico 200 srebrnih ali celo zlatih kron. Dekle je dorastlo in je pred 14 dnevi vzdignilo iz hranilnice ves znesek z obrestmi vred. Kaj mislite, koliko je dobila? Petinštirideset' dinarjev v papirju. Dodati je morala še 5 dinarjev, da si je mogla kupiti en par nogavic. Koliko parov nogavic se je dobilo le ta 1911 za 200 kron?
Trocki izžvižgan. Ko je ob priliki jubilejnih slavnosti hotel Trocki v Moskvi pred beloruskim kolodvorom govoriti množici, je vzbudilo to pri mimo korakajočih manifestantih vihar protestov, tako, da je moral svojo namero opustiti. Enako so bili izžvižgani voditelji opozicije, Zinovjev, Radek in Jovdokimov v Leningradu in so morali izginiti s pozorišča. Zato pa so razdelili med množice mnogo tisoč izvodov svojih opozicijonalnih proklamacij, ki so jih morali spisati na pisalnih strojih, ker jim je bila tiskarna zaplenjena, Sedanjim voditeljem sovjetov napravljajo s svojo nepomirijivostjo mnogo skrbi.
Povodom desetletnice je izdala sovjetska oblast amnestijo, ki pa se razteza samo na navadne zločine in je politični kaznjenci niso deležni. Socialisti, menjševiki in socialrevolu-cionarji ter anarhisti, bodo morali še naprej vzdihovati v ječah in v sibirskem pregnanstvu.
Iz Angleškega se je te dni odpeljalo 80 zastopnikov strokovnih organizacij na jubilejne svečanosti ob desetletnici obstoja sovjetske Rusije v Moskvo.
Maribor.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sobota, 12. nov. ob 20.: »Revizor«. Ab. C. Kuponi.
Nedelja, 15. nav. ob 15.: »Snegulčica. Kuponi. — Ob 20.: »Čardaška kneginja«. Kuponi.
»Eva« na mariborskem odru. Mariborsko gledališče študira Ceharjevo mojstersko opereto »Eva, deklica iz tovarne«, za katero se vrše že zadnje vaje, tako, da bo njena premijera drugi teden. To opereto odlikuje ne samo krasna deloma operna godba, temveč tudi jako lepo in smiselno dejanje, ki je prepleteno z vrlo veselimi prizori.
Organizacija ljudske izobrazbe.
Maribor, 10. nov. 1927.
Kulturno delovanje med narodom, ki se je pri nas pred vojno vsaj v neki meri uspešno gojilo, je po vojni močno popustilo. Posledice so se kmalu pokazale. Narod je po-surovel, mladina se je poplitvila — za slovensko knjigo se je le malokdo še zanimal. To pa ni padalo le na rovaš vojnih in povojnih neprilik in blodenj; mnogo je bilo temu kri-
vo tudi dejstvo, da se je opustilo izobraževalno delo med narodom s pomočjo onih prepotrebnih in pre-koristnih javnih ustanov, ki so prej tako lepo služile vzgojnemu delu med širokimi ljudskimi sloji. Med te prvovrstne kulturne ustanove so spadale v prvem redu ljudske knjižnice, ki so pomagale širiti med narodom največje duševno dobro — knjigo! Lepo, dobro, vzgojno knjigo. Vendar so se končno našli javni delavci in javne institucije, ki so uvidele potrebo, da se narod vrne knjigi in da se v to svrho osnujejo znova javne knjižnice. Izmed vseh knjižnic, ki so nastale v tem času pa zasluži posebno pozornost Ljudska knjižnica v Mariboru, katero je znani mariborski odvetnik in novinar, dr. Reisman, razvil takorekoč iz nič do vzorne, bogate, absolutno popolne, agilno in intenzivno poslujoče knjižnice, kakršnih je malo v Sloveniji.
2e sami knjižnični prostori v mariborskem Narodnem domu so skozinskoz v stilu — sama knjižnica pa šteje nad 10.000 knjig, pretežno slovenskih, mnogo pa tudi srbo-hrvat-skih, čeških in nemških. Slovenski del knjižnice je nedvomno popolen, in tu šele Vidimo, kako veliko je število naših knjig! Še bolj zanimivo je pa dejstvo, da je dr. Reisman ustvaril in uredil to izredno bogato knjižnico po večletnem sistematskem nabiranju in kupovanju knjig z najskromnejšimi sredstvi, delujoč neumorno na njeno večjo in večjo izpopolnitev. Baš to dejstvo nas je napotilo, da navedemo ta primer v pouk vsem onim našim organizacijam in zaupnikom, ki tožijo o pomanjkanju knjig, mesto da bi zbirali knjigo za knjigo, izrabili vsako ugodno priliko za nakup dobre knjige, ki se je češče dobi iz druge roke za smešno nizko ceno, poiskali in koncentrirali v svoji knjižnici mnoge in premnoge lepe in koristne knjige, ki leže bogvekje zaprašene in neizrabljene. Malokdo se pri nas prav zaveda, da predstavlja vsaka knjiga svojo neprecenljivo vrednost, vrednost, ki se toliko bolj veča in potencira, kolikor večje je število knjig v enem društvu ali v enih rokah. Knjiga pri knjigi — zaklad! Materijelni, zlasti pa moralni! Torej najvrednejša in najidealnejša vrednost! Mariborska Ljudska knjižnica predstavlja danes že sama na sebi veliko dobro, služeč kolektiviteti; je pa njena vrednost toliko neizmernejša.
Mariborsko občinstvo se poslužuje Ljudske knjižnice v najobilnej-ši meri; to je nedvomno ena — najaktivnejših kulturnih ustanov v Mariboru. Saj je tudi notranja organizacija vzorna. Kratek poset ob večernih urah nas o tem dovolj prepriča. Srednješolska mladina sodeluje požrtvovalno pri izposojevanju in registriranju knjig — pod agilnim vodstvom agilnega knjižničarja Do-ležala. — Zgodovina te knjižnice nas v marsičem spominja na zgodovino centralne knjižnice Kulturnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani, ki je istotako nastala in se razvila predvsem po prizadevanju in razumevanju posameznikov, ki so se zavedali, da je bodočnost ljudstva v kulturi in da je dobra knjiga njen neporušni temelj — ako je seveda knjiga vsem dostopna, ako se knjiga čita in razume.
Potrebno je zlasti danes vstvariti in razvijati čimveč ljudskih knjižnic. Konkretni primeri naj služijo za pouk, kako se mora to delati — s sistemom, vztrajnostjo, ljubeznijo.
Delavske predstave v Mariborskem gledališču. Uprava Nar. gledališča v Mariboru je pristala na to, da imajo delavci vsako soboto znižano vstopnino v gledališču. V upravni-štvu naših listov dobe na izkaznice, ki opravičujejo na 25°/„ popust na vseh prostorih. S temi nakaznicami gredo reflektanti k dnevni gledališki blagajni (pri čeverni blagajni nakaznice ne veljajo več!), kjer dobe zahtevano vstopnico s 25% popustom. Za galerijo pa velja za sobotne predstave še večja ugodnost: za levi del galerije ima naše upravništvo že kar vstopnice na razpolago, ki so še mnogo bolj znižane (v drami po Din 6, 5
Kdor sl še m oM
bogate zaloge in velike izbire mojih, pravkar v večjih partijah dospelih damskih In moških dublov In velurjev, naj takoj pohiti k tvrdki
L. ORNIK
v Koroško cesto Stev. 9,
kjer dobi blago pod ugodnimi plačilnimi pogoji!
Naročajte in širite »Delavsko Politiko«! Zahtevajte jo v vseh lokalih, kamor zahajate! Kupujte edinole v trgovinah, katere inserirajo v delavskih listih! Podpirajte svoj tisk, ker s tem jačate svojo moč!
in 4, v operi po 8, 6 in 4, v opereti po 10, 8 in 5). Te vstopnice je treba dvigniti najkasneje do 5. ure pop. v tajništvu.
Odbor stanovanjskih najemnikov
za Maribor in bližnjo okolico je na svoji seji, dne 27. okt. 1927 sklenil: Kot popolnoma nestrankarska organizacija ugotavljamo, da pozdravljamo vsako politično stranko, ki podpira naše stremljenje. Smo pa proti temu, da 'se naše akcije zlorabljajo v druge svrhe. Ugotavljamo nadalje, da je ravno ta zloraba sedanji akciji Sa-veza stamara mnogo škodovala. Da se to prepreči, bode društvo odslej prirejalo zborovanja samo za društvene člane. — Odbor.
Citraški koncert. Prvi mariborski citraški klub priredi v nedeljo, dne 13. nov. ob 4. uri popoldan, veliki citraški koncert v mali dvorani »Narodnega doma«. Za obilno udeležbo prosi odbor.
Celje.
Občinske volitve v okoliški občini. Predpriprave za te volitve, ki se bodo vršile v nedeljo 20. novembra so izvršene. Vloženih je sedem list in sicer »združena-gospodarska«, okoli katere so zbrani demokratje, narodni socialisti in radičevci, dve klerikalni, radikalna, nemška, ber-notovska in naša, ki bo po vrstnem redu četrta. Naša lista, katere nosilec je bivši župan s. Hrastnik, ima največ izgledov za uspeh in bo dobila relativno največ glasov, kar priznavajo tudi nasprotnniki. Razpoloženje za te volitve je med našimi sodrugi izvrstno, vendar pa moramo zadnje dni pred volitvami agitacijo podvojiti, da bo naš uspeh čim večji in da nasprotnikom pokažemo, da je celjska okoliška občina rdeča trdnjava, ki je v stanu odbiti vsak napad od nasprotnih strani, posebno od strani kapitalistov in njih hlapcev. O teh volitvah spregovorimo obširneje v prihodnji številki, za danes pozivamo sodruge in sodružice, da pridno agitirajo od volilca do volilca, da bo naša zmaga čim sijajnejša!
Mestno gledališče. V nedeljo, dne 13. novembra »Mlinar in njegova hči«, kot ljudska predstava ob znižanih cenah. V četrtek 17. nov. krstna predstava Cerkvenikove komedije »Roka pravice« v režiji ravnatelja Bratine. Predstave svojega dela se udeleži tudi pisatelj Angelo Cerkvenik.
Ptuj.
Ptujske pekarne vse brez izjeme so menda najslabše, kar jih je v Sloveniji. Ne poznajo ne 8-urnega delovnika in ne podnevnega ali vsaj približno poldnevnega dela. V vseh pekarnah začnejo z delom že zvečer ob 8. ali 9. uri, najkasneje ob 10. in delajo do belega dne, potem pa še nosi strankam pecivo do poldneva. Seveda so tudi vajenci tako zaposleni. Razen tega so ponekod peki kar kasernirani. Na pr. pekarna Omig ima hišni red, po katerem ne more nikdo po 8. uri zvečer iz hiše. Ima sicer gospod poslovodja Ludvik ključ
PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
IUP. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova 6-11.
Telefon Stev. 2980.
od vežnih vrat, toda ne more igrati vloge hišnika, ključa pa tudi ne more izročiti svojim pekom, ker je zanj »osebno odgovoren«. Take razmere so bile nekdaj v srednjem veku, da je gospodar razpolagal s svojim osobjem tudi ponoči. Danes so tudi, in sicer na kmetih, kjer se zatvorijo kravji hlevi ob gotovi uri, da ne more živina ven. Ta pekarna je pa mnenja, da se tudi pri nji lahko zapira delavce v arest. To je direktno oviranje osebne svobode. Mislimo, da nazadnje g. Ornig poseduje toliko premoženja, da nabavi vsakemu pomočniku ključ, ako mu že da stanovanje v hiši. Približno enake razmere vladajo tudi v pekarni Fiirthner. Ravno največje pekarne prednjačijo v nazadnjaštvu. Priporočamo pekovskim pomočnikom, da se oprimejo zopet svoje stanovske organizacije, da bodo si opomogli iz teh suženjskih razmer. Inšpekcijo dela pa opozarjamo, da pregleda nekoliko ptujske pekarne in ugotovi, po katerem zakonu je dovoljeno ptujskim pekom zaposlovati mladoletno osobje tudi ponoči.
Se že boje. Namreč hišni posestniki, Socialisti namreč pravijo, da bodo v prihodnjem občinskem svetu z vsemi silami delali na to, da se bo v Ptuju s pomočjo občine začelo zidati stanovanja, katerih bi se potrebovalo najmanj 40, ako pa se izvede projekt, da se ustanovi v Ptuju to-
varna, ki bi zaposlovala do 200 ljudi, bi se pa potrebovalo najmanj 80 stanovanj. Hišni posestniki pa so mnenja, da ni treba nič novega zidati, ker potem — no, potem bi sami morali z najemninami iti navzdol. Pravijo, da bo po popolnem, ukinjenju stanovannjske zaščite dovolj stanovanj na razpolago. Svobodo si pa predstavljajo natančno tako, kakor smo rekli: svobodna konkurenca v navijanju najemnin. Kar s 1. novembrom so nekateri povišali najemnine kar za 100 odstotkov. Stanovanje s sobo, in kuhinjo cenijo na 350 Din, V Ptuju, ki je še nekoliko macedonski, kar se tiče razsvetljave in'vode, stanovanja brez vsake komoditete, sploh brez vsega, kar količkaj kulturen človek potrebuje, naj se plačujejo s takimi svotami? Res, to že precej meji na blaznost.
Volitve preložene? Na zadnji seji gerentskega sosveta je gerent izjavil, da bo najbrž treba volitve preložiti za 14 dni, ker se je reklamacijski postopek zavlekel in so roki za ureditev volitev prekratki. Torej bomo imeli volitve na 18, decembra.
Soitonj.
Dne 27. tm. se bodo vršile pri nas občinske volitve. Za mandate se bore tri stranke, socialistična, demokratska in Nemci. Klerikalci ne kandidirajo, ker v mestu ne pridejo v po-
JUSTIN GUSTINČIČ,
Maribor, Tattenbachovaullca 14.
Največja, najcenejša in najhitiejša mehanična delavnica, zlasti za kolesa, motocikle, otroške vozičke, šivalne stroje, pisalne stroje, gramofone, kakor vsa mala in velika mehanična popravila in okretala. — Lastni prostori za po-niklanje in emajliranje z električnim pogonom.
STAMPILJE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.
Wieaer Badiamlag, Wien, I . Pestaiozzinasie Stev- 6./11-
Neobhodno potrebno je za vsakega radioamaterja
Radio-koledar 1928
Cena Din 25’— in
Radio-karta 1928
Cena Din 15'—,
izdaja „Radiowe(t<>'
štev. Spravili bi kvečjem do 20 glasov skupaj. Da pa bodo tudi oni sicer neoficijelno zastopani v bodočem občinskem zastopu, so jih vzeli nekaj demokrati na svojo listo. Če bo to vleklo, bomo videli na dan volitev.
V	dosedanjem občinskem zastopu je bilo 7 socialistov, trije Nemci in 7 demokratov. Delali so precej vzajemno z županom demokratom na čelu. Do kontroverza med sedanjim občinskim zastopom je prišlo baje samo tedaj, ko je sklepal o zahtevi tovarnarja Woschnagga, da se mu nekaj stotisoč predpisanih občinskih doklad odpiše. Pri tem vprašanju so posamezniki podlegli z leve in desne, ter zahtevi ugodili na škodo občine. Za storjeno uslugo so Nemci postali aktivnejši. Že pri zadnjih državnozborskih volitvah so napeli vse sile, da bi pridobili čim več glasov. Delali so z obljubami in terorjem, zlasti med tukajšnjim tovarniškim delavstvom, ter dosegli neverjetno število 100 glasov, dasi je Nemcev po rojstvu v Šoštanju komaj tucat. Razume se, da bodo tudi za predstoječe občinske volitve napeli vse sile, da pridejo do čimveč mandatov. Dokaz nam je že to, da so sestavili kandidatno listo, na koji niso samo Nemci. Iz zanesljivega vira nam je znano, da se za predstoječe volitve vabijo celo žene delavcev, da naj na nje vplivajo, kako imajo njih možje in sinovi voliti. Tudi to početje bomo z imeni priobčili, za sedaj naj zadostuje to, da povemo v naprej, da nasprotnikom s pretnjami ne bo uspelo, zavesti naše delavce in pridobiti delavske glasove.
te.
Vsi kupujejo obleke pri
J.TrpInu, Karibsr.SlavBi tro 17
ker tam se dobi sukno že Od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistno drugo blago po najnižjihcenah.____________________.
V	nedeljo, 13. novembra ob 9. uri
dopoldne, se bo vršil v gostilni An-drinek volilni shod za občinske volitve, ki se bodo vršile 20. novembra. Zaupniki in sodrugi brez razlike naj agitirajo za obilno udeležbo na shodu. Zadnji teden pred volitvami pa vsi na delo za zmago »Socialistične kmetsko-delavske liste«, ki je lista združenih delavcev in kmetov. Zdru-
ženi v agitaciji, bomo tudi združeno zmagali. Sodrugi iz Štor in Teharji, vsi brez ralike na agitacijo za skupno listo, ki je na tretjem mestu.
Oplotnica.
Cenjeni unrednik! Prosim Vas, priobčite v »Del. politiki« v prid našim sodrugom in sodružicam, sledeči nasvet: Ker sem se sam uveril, da je koristen za bolne na želodcu. Nič n« škodi, če se tudi o tem malo pij& Evo: Kdor je bolan na želodcu, da \ redu ne prebavlja ali ima kronični želodčni katar, ali ima celo želodčni rak, če še ni prehudo zastarel, naj $e ravna tako. Moja lastna izkušnja, kef sem več let bolehal na želodcu, je, da je mogoče se popolnoma ozdraviti z medom (strdjo) direktno od čebelarjev. Vzame se samo na kavi ali 'f mleku, tudi je dobro, če se ga pije na vročem kropu in je zelo dobro obenem proti pljučnim boleznim. Jaz sem to že marsikomu priporočal in vsi so ozdraveli. Naj se pa gleda na sveži med od čebelarjev. Nisem čebelar in ne pišem zato iz osebnega interesa, če priporočam med direktno od čebelarjev. O uspehu se bo vsak že pri prvem kilogramu prepričal. Vzame se na dan po 3 žlice, tudi več, če je kdo hudo bolan, Iv. Leskovar, kovač, Oplotnica.
Studenci pri Horlboru.
Delavsko telovadno društvo »Svoboda« DTE v Studencih, bo priredila 3. decembra tl. ob 7. uri zvečer v dvorani Union (Gotz) veliko telovadno akademijo v zvezi s pevskim koncertom. Vsa bratovska društva se naprošajo, da se tega večera korporativno udeleže, to tem bolj, ker ječiš ti dobiček namenjen odplačilu stroškov nove telovadnice v Studencih. Vstop-ninna: Sedeži 10—8 Din, na galeriji 5 Din. Za obilen obisk prosi odbor.
Ruše.
Sestanek ženskega odseka SPJ
se bo vršil v nedeljo, dne 13. tm., v brezalkoholni restavraciji Jug.
Iuan Jančar, Ljubljana
Izdelovanje oljnatih barv, lakov, firneža In steklarskega kleja.
Prodajalna: Miklošičeva cesta Stev. 4 Skladišče: Vidovdanska cesta Stev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
,JUNIPER“
železno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in konzumni trgovini. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Agentura „Juniper“
CELJE, GOSPOSKA ULICA 26
Trgovci, zahtevajte engros cene.
r
m
Priporočam svojo veliko zalogo
„DOKO“
čevljev
za dame, gospode in otroke ter vseh vrst usnjatih dokolenic lastnoročnega domačega izdelka. Oglejte si zalogo v Prešernovi ulici St. 9, na dvorišču.
Ivan Čarman.
ODVETNIK
Dl. KAKSO SNUDERL
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno in jo pridružil pisarni odvetnika
Dr. LEOPOLDA BOŠTJANČIČA
v Mariboru, Aleksandrova c. 36/1.
Nabirajte
nove
naročnike
O*
e<
Ae
n
*
CESA_ZELITE?
Želite li šartlje, pecivo, močnata jedila in torte v najvišji popol-ndsti in lahki prebavljivosti?
Potem napravite iste izključno po Dr. Oetker-jevih receptih in z Dr. OETKER-jevim
mm praškom
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na željo brezplačno in prosto poštnine
Dr. Oetker, Maribor
Abonenti!
dobijo izborno kosilo za Din 7*50 in večerjo za Din 5*— v brezalkoholni jedilni restavraciji v Mariboru
pri »Zvezdi
■li
Pod mostom it. 11, v bliiinl državnega mosta.
Priporoča se R.- Smole*
d. z o. z.
Pozor! * 5% popust! Pozor!
Obleke, površnike,
gumijeve plašče, čevlje, gamaše, dežnike, potovalne kovčege, klobuke, čepice, perilo, nogavice (moške in ženske), rokavice, športske telovnike za ženske in moške i. t. d. dobite najceneje pri
Ant. Tkalec, Maribor
Glavni trg Stev. 4
A. JANEŽIČ
LJUBLANA, FLORJANSKA UL. 14
Industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov.
Cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam šolske zvezke in trgovske knjige.
3Tiskari LJudika tUkarma d. d. v Maribor«, prsdatavnik Josip Oilak r Mariboru. — Za pokrajinsko načeUtvo SSJ ra Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržem t Maribor«..