eto XXXIV. Številka 10 •jBjkovitelji: občinska konferenca SZDL ispii i Kranj, Radovljica, Skorja Loka Trti* — Isdaja Časopisno podjetje s M rut-v»l »i .i r\»T.. lužena kasneje kot ceste v doli-se tako zgodi, da otroci ne pri-v šolo v tistih dneh, ko zapade to snega. s šoli izredno dobro delujejo vse »resne dejavnosti, zanimivo je I vsem kmetijstvo, ki so ga na osli šoli v Bohinjski Bistrici uvedli prvimi pri nas. Poleti delajo -»ci od 3. do 8. razreda na polju v sadovnjaku, pozimi pa poteka ik v avli osnovne šole. Razmišlja-da bi v prostorih, kjer naj bi bil Kdo pravi, a ni mogoče voj tržiškega gospodarstva je povezan tudi z rtnejšim zaposlovanjem strokovnih delavcev ti na odgovornejših mestih bazen, v prihodnje začasno uredili malo telovadnico ter obenem delavnico za kmetijski pouk. Prav tako je zanimivo, da so se v Bohinju odločili za krožek vzdrževalcev in se tako že najmlajši seznanjajo z vzdrževalnim delom tako, da pomagajo hišniku pri njegovih delih in odpravljajo napake. Če pa je vse v redu, preizkušajo svoje spretnosti ob stružnicah ali drugih orodjih. 2e v nižjih razredih imajo tudi tečaj nemškega jezika, ugotavljajo pa, da je za gostinstvo in turizem več zanimanja kot prejšnja leta. Učenci imajo vso prehrano v šoli in za zdaj še vztrajajo, da obrokov ne bi podražili. Tako stane kosilo za učence do četrtega razreda 18 dinarjev in za učence višjih letnikov 20 dinarjev. Na šoli, kjer izredno dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in z vsemi društvi in organizaciami v kraju, bi radi v naslednjih letih uredili bazen, zgradili manjše gospodarsko poslopje ob šoli ter odprli oddelek podaljšanega bivanja v Srednji vasi. Igrišča ob šoli so že asfaltirali, zdaj načrtujejo še tekaško stezo. Seveda pa bodo tudi naslednja leta precejšnja vzdrževalna dela, čeprav je šola dobro in solidno zgrajena. Do zdaj so precej vzdrževalnih del opravili kar sami, saj se učiteljski kader ne brani, ko je treba udarniško poprijeti za čopič in prebarvati zunanje stene ali opraviti kakšna druga obnovitvena dela. D. Sede j !i MFrtie — Na zadnjih zasedanjih ' \\te°_V "kuptčine občine Tržič, h \ Jjjšnjo sredo in ta ponedeljek, so Megati zvedeli, da je k družbenemu lajovoru o uresničevanju kadrovske jBtike, ki so ga sprejeli lani, "\riatopilo 52 podpisnikov oziroma *r W>tno tržiško združeno delo. «W| * ° pomeni, da bodo novi dogovor, J postavlja dokaj ostre zahteve tudi 1 področju zaposlovanja spoštova-~*av o vseh delovnih sredinah. Naj Sga! Kajti kdor nekoliko podrob-pozna kadrovsko strukturo nih v tržiški občini, ve, da to opozarjajo iciji. Mladi 1 precej dolgo ne bo mogoče. Izobrazbena sestava je namreč F Wakozi krepko pod republiškim in t Avti gorenjskim povprečjem. Veliko AWe podatek, da ima visoko izo-,\>azbo le odstotek tržiških delavcev .} da ima, na primer, kar 46 odstot-, YW direktorjev zgolj diplomo s \Wnje stopnje *\0 teh problemih, predvsem pa o ^Vtnoetiti za korak naprej, so že \Wtikrat spregovorili v občinskih ' \Wlbenopoutičnih organizacijah. .kemika, žal, ni in ni. Usmerjeno uJaobra že vanje ob delu šepa, za l.eadr strokovnjake, celo stipendiste Vtaakega združenega dela, pa so iu vbtjivejša mesta zunaj občine. |j(V Vzrokov za to je več. Glavni ie tovo ta, da so osebni dohodki ■uii delavcev še vedno v ni • \MSnjem razkoraku z Korenjak z gorenj: re-im korenine predvsem v medsebojnih odnosih med zaposlenimi, lahko bi rekli, v sporu med generacijama. Na te že nekaj časa opo: tudi v mladinski organizaciji, strokovnjaki, ki se zaposlijo v tržiških kolektivih, skoraj nimajo možnosti, da bi dobili odgovornejše delo, primemo njihovi usposobljenosti in poklicnim željam. Naveličajo se čakati in odidejo tja, kjer jih znajo boli ceniti. Tretja zavora pa je prav gotovo sama sestava tržiškega gospodarstva. Razen zelo redkih izjem, je tehnoloeija povsod dokaj zastarela, Eroizvodni program in razvojna otenja pa za mlade nezanimiva. Ko spoznamo osnovne vzroke težav, je pot do rešitve dosti lažja, če rešitev hočemo. Glede na to, da je v tržiški občini premikov na področju zaposlovanja tako malo, se tudi tu poraja rahel dvom. Odgovor, da ni moč ničesar storiti, ne izdaja resnice in zato ni sprejemljiv. Mogoče je učence usmerjati v izobraževanje, mogoče ie voditi primernejšo Štipendijsko politiko, mogoče je dobre delavce — ne samo visoko izobražene — bolje nagrajevati, mogoče jih je spodbujati na nešteto načinov ... Uspeh seveda ne bo prišel čez noč, zlasti pa ne samo s tarnanjem o težavah in s prekrižanimi rokami v strahu za izgubljenimi »stolčki«. jem. So pa še drugi, ki imajo H. Jelovčan vodovod in kanalizacijo prispeval enkraten znesek, odvisen od stanovanjske površine oziroma od količine porabljene vode, razen tega pa bj,, ob prispevku za vodarino in kanalščino plačevali še 1,90 din za vodovodne in 4,50 dinarjev za kanalizacijske naprave in objekte, računano na kubični meter porabljene vode. Na ta način bi komunalna skupnost v petih letih zbrala 32,6 milijona dinarjev, kar predstavlja komaj 41 odstotkov denarja, potrebnega za načrtovano gradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Manjkajoči znesek namerava pridobiti iz dela stanovanjskih-sredstev za razširjeno reprodukcijo in s krediti ■ pod najugodnejšimi pogoji, to je za dobo petnajst let. Izvršni svet skupščine občine Tržič je o posameznih predlogih komunalne skupnosti že razpravljal. Nikoli se o njih ni uspel dokončno opredeliti. Podobno je bilo prejšnji teden, ko je obravnaval celostno problematiko. Največ pomislekov ie imel glede stvarnih osnov in skrajnih meja, do katerih bi višina prispevkov v tem, dokaj težkem času za delovnega človeka, smela seči. Res je, da so programi že potrjeni, da se je skupščina komunalne skupnosti strinjala tudi z višino prispevkov, kljub temu pa je izvršuj, svet menil, da bi kazalo ponovno pregledati finančno konstrukcijo Tiatfrto-vanih naložb in na tej osnovi začrtati potrebne zneske. Jjlede prispevka za kanalizacijo sprememba verjetno ne bo mogoča, vrJVersanje pa je, kaj bo prinesla študija o možnostih zajetij pitne vode, ki bo končana predvidoma v tem polletju. Prispevek 1,90 dinarjev je namreč računan na program izgradnje vodovoda Crni gozd. A četudi Črni gozd ne bo nikoli uresničen, bo slejkoprej treba poiskati primerno novo zajetje, ki najbrž ne bo dosti ali sploh nič cenejše od tega. Prispevek bo zato nujen, kajti izbirati je mogoče le med nazadovanjem in razvojem ali, drugače povedano, med suhimi pipami in vodo. H. Jelovčan Delegatsko vprašanje v republiški skupščini Da nas tema ne bo presenečala Kranj — Stane Božič, delegat kranjske občine v zboru občin republiške .skupščine, je postavil delegatsko vprašanje o vzrokih decembrskega razpada elektroenergetskega sistema in o ukrepih, da se neljuba tema ne bo ponavlajala. Predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo inž. Marko Vraničar odgovarja o vzrokih prisilne teme, prav tako pa govori tudi o ukrepih, za katere se bo moralo odločiti slovensko elektrogospodarstvo skupaj s potrošniki. Do izpada je prišlo zaradi izredno velike obremenitve jugoslovanskega električnega omrežja brez potrebne rezerve, manjše proizvodnje v nekaterih republikah in pokrajini, okvar na nekaterih pomembnih daljnovodih in visoke potrošnje v tem trenutku. Razkorak med potrošnjo in proizvodnjo električne energije se povečuje kljub nekaterim novim virom, vendar bo treba v sedanjem srednjeročnem obdobju dati energetiki posebno pozornost. V Sloveniji bomo med drugim do-( gradili jedrsko elektrarno v Krškem, hidroelektrarni v Solkanu in Mavčičah ter drugo toplarno v Ljubljani, zakupljene pa bodo tudi zmogljivosti v Bosni in na Kosovem. Prav tako se bo treba pripraviti na gradnjo elektrarn po letu 1985, ob tem pa bomo posodobili republiški dispečer-ski center ter vedenje sistema nasploh, kar bo omogočalo učinkovitejše ukrepanje ter boljše povezave med centrom in objekti ter med objekti samimi. To je ena plat reševanja problematike. Druga je pri potrošnikih. V Sloveniji je bila decembra lani potrošnja za dobrih 8 odstotkov višja kot v enakem obdobju leta 1979. v Jugoslaviji pa kar za 20 odstotkov. Vedno bolj torej izkoriščamo elektriko in to predvsem za ogrevanje ob pomanjkanju drugih kuriv. Pritisk na potrošnjo se bo še stopnjeval, zato bodo morale svoje odigrati tudi cene. J.Ko*nj*k Referendum po posti Debelo so pred nekaj dnevi pogledali člani stanovanjske zadruge Sora Skofja Loka, ko je na njihove naslove prispelo pismo, ki jih je obvestilo, da mora stanovanjska zadruga imeti samoupravne akte in zato naj izpolnijo pristopno izjavo, ki je priložena v pismu. Pošljejo naj jo čimprej na naslov stanovanjske zadruge. Da ne bi imeli nepotrebnih stroškov in dela, je bila priložena celo kuverta z izpisanim naslovom in znamko. Člane zadruge je delovna skupnost (ima dva člana), obvestila, da gre za devet samoupravnih aktov in sicer: pravilnik o delu disciplinske komisije, pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in ostale potrebe delovne skupnosti stanovanjske zadruge, samoupravni sporazum o razporejanju čistega dohodka in sredstev za sklad skupne porabe, samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko zadrugo in delavci stanovanjske zadruge, pravilnik o razvidu in vrednotenju del in nalog, pravilnik o samoupravni delavski kontroli, samoupravni sporazum o združevanju delavcev v delovno skupnost stanovanjske zadruge Sora in pravilnik o delovnih razmerjih. Iz tega je razvidno, da gre v bistvu za vse osnovne samoupravne akte. Zato je priglasnici priložen poduk, da si lahko tisti, ki ga po naključju zanima vsebina naštetih aktov, lahko ogleda in prebere vsebino dokumentov, saj so razobešeni na oglasni deski v prostorih stanovanjske skupnosti. Da pa tudi sami ne bi imeli preveč dela I z zbiranjem in seštevanjem glasov, so pristopno izjavo poslali samo moškemu delu članstva, saj se itak ve, kdo je glava družine in, če mož glasuje za samoupravne akte mora biti takšnega mnenja tudi žena. Pa še hvaležna je lahko, da jo že preobremenjeno, ne obremenjujejo še s pristopnimi izjavami, čeprav ravno tako kot mož, plačuje letno članarino v zadrugi, ki ni niti nizka. Hvaležni so pravzaprav lahko vsi člani, saj jim je prihranjen vsaj en sestanek, javna razprava in referendum. Kaj zato, »če si tajnik zadruge na ta način uredi nekoliko višje osebne dohodke, če je z akti dovoljena možnost zaposlitve še vsaj nekaj delavcev, če razvid del in opravil lahko predvideva spanje na delovnem mestu ali, če si's temi akti delavci zagotovijo delo do pokojnine«. Važno je, da so akti formalno, sprejeti in je zakonu in pravici zadoščeno. Ne vem zakaj, nekateri sitneži niso zadovoljni... L. Bogataj Malo poklicnih obolenj Po rezultatih ankete število nesreč pri delu v radovljiških temeljnih in delovnih organizacijah ni poraslo — Več skrbi varstvu pri delu in humanizaciji dela Radovljica — Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Radovljici je imenovalo posebno skupino strokovnih delavcev, ki so pripravili kratko analizo o varstvu pri delu v temeljnih in v delovnih organizacijah radovljiške občine. Rezultati so v mejah republiškega povprečja. Večinoma se izkazuje več nesreč pri delu in več izgubljenih ur, vendar je to posledica le točnejšega in doslednejšega evidentiranja nesreč pri delu. V minulih letih so v temeljnih in v delovnih organizacijah veliko več pozornosti posvetili varstvu pri delu. Razveseljivo je predvsem to, da je razmeroma malo poklicnih obolenj, kar pomeni, da v Radovljici prevladuje »čista« proizvodnja in da so posebej zdravju nevarni delovni procesi zadovoljivo zaščiteni. Tudi število delovnih invalidov je v razumljivih mejah. Število-nesreč pri delu je najbolj poraslo v kemični industriji ter v trgovini, kovinsko in elektro industriji ter tekstilni industriji. V teh temeljnih in delovnih organizacijah je v zadnjih letih tudi najbolj naraslo število izgubljenih delovnih dni. Kjer imajo varstvo pri delu dobro organizirano, imajo varstvo ustrezno opredeljeno tudi v samoupravnih aktih. Izjema so le trgovske delovne organizacije. Le komisij za varstvo pri delu ni dovolj, če pa so, njihovo delo ni tako učinkovito kot bi moralo biti. Po priporočilih republiškega sveta zveze sindikatov naj bi bile te komisije ustanovljene po vseh temeljnih organizacijah in naj bi čimbolj dosledno skrbele za varno delo, zdrave delovne pogoje in za humanizacijo dela. Tako naj bi v prihodnje delovne in temeljne organizacije združenega dela bolj skrbele za varno delo, za zdrave delovne pogoje vseh zaposlenih. Skrbneje bodo morali opredeliti mesto in vlogo varstva pri deju v sleherni temeljni organizaciji združenega dela in ustanoviti komisije. Še posebej je vse to pomembno predvsem tam, kjer se je z razvojem mehanizacije in delovnih pripomočkov povečala možnost, da pride do nesreče pri delu. Ne nazadnje naj bi bolj uvajali humanizacijo dela in torej odpravljali težka fizična dela, enostavna in monotona dela na tekočih trakovih ter odpravljali tehnološke postopke, ki škodujejo zdravju. D. Sedej TRIGLAV KONFEKCIJA p. o. KRANJ Savska 34 razpisuje dela in naloge VODENJE IN ORGANIZIRANJE KOMERCIALE ROBLJENJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne usmeritve, — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih nalogah, — sposobnost vodenja in organiziranja ter znanje enega tujega jezika, — družbena — politična aktivnost in da sodeluje pri razvoju samoupravnega socialističnega sistema Delavec na razpisanih delih in nalogah ima posebna pooblastila in odgovornosti in bo izbran za dobo 4 let. Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati naj oddajo prijavo s potrebnimi dokazili v zaprti ovojnici na gornji naslov s pripombo — za razpisno komisijo.. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa. O L, A S4.STRAN Težka bremena tovornega prometa Temeljna organizacija SAP-Viator Tovorni promet na Jesenicah tod zadovoljuje potrebe po prevozu blaga poleg osmih drugih organizacij — Prav razdrobljenosti prevozništva in slabi povezanosti v tej ljubljanski delovni organizaciji gre pripisati večidel njenih težav — Počasi do novih vozil vornjakov so temeljni organizaciji v 1078. in naslednjem letu prinesli izgubo v poslovanju. Predlani so jo imeli ob načrtovanih 40 milijonih dinarjev prihodka kar okrog 1,3 milijona dinarjev. Vendar, prodaja starih vozil in najem posojil sta jim omogočila lani nakup 11 novih tovornjakov; štirih težkih in sedmih lahkih. Čeprav imajo med skupno 48 tovornjaki različne velikosti še vedno 20 precej iztrošenih, so lansko leto uspeli povečati obseg dela, usmeriti prevoze na daljše razdalje in zmanjšati odstotek prevoženih kilometrov s praznimi tovornjaki. Tako so izpolnili načrt voženj in celo nekoliko presegli načrtovanih 45 milijonov dinarjev prihodka. Vseeno pa je 08 delavcev temeljne organizacije, ki skrbi za prevoz povečini težkih tovorov predvsem iz jeseniške železarne in Merkurja po vsej domovini, pestilo nemalo težav. Z njimi se srečujejo tudi danes. JESENICE - Sprememba samoupravne organiziranosti 1978. leta, ko je jeseniški Tovorni promet postal temeljna organizacija istoimenske ljubljanske delovne organizacije v sestavljeni organizaciji SAP-Viator, je začrtala osnovno dejavnost tega kolektiva. Odtlej tako na Jesenicah kot. v Ljubljani pri Viatorje-vem Tovornem prometu skrbe le za prevoz kosovnega tovora. Zato je jeseniški Viator, ki je poprej prevažal s 23 vozili tudi razsuti tovor, moral prodati vse tovorne prekucnike. Ob tem, ko so mu ostali samo poprečno devet let stari tovornjaki, pa ga je prizadela tudi delitev premoženja z Viatorjevim Avtobusnim prometom na Jesenicah. Do reorganizacije sta namreč bila pod skupno streho in skupaj uporabljala dve mehanični delavnici, po njej pa so pri Tovornem prometu ostali brez delavnice. Malo število vozil in večji stroški zaradi pogostejših okvar to- Jeseniški SAP- Viator načrtuje za letos nakup ie petih novih tovornjakov — Foto: S. Saje Ugodnosti prej ali potem? Osnutek Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji predlaga med dragim tudi, da bi bila najdaljša doba vračanja kredita le 10 let. Vemo pa, da 'je to precej neugoden nogo i, posebno še, ko smo bili doslej vajeni 30 — 35 in več letnega odplačevanja kreditov. O predlogu je pred dnevi raz- Eravnal tudi izvršilni odbor jubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Člani so ugotavljali, da bo spričo nenehne vrtoglavi rasti cen za kvadratni meter novega stanovanja in pri hkratnem padanju realnih osebnih dohodkov delovni člo- vek tako ie težje prišel do stanovanja. Medtem, ko so se nekateri ogrevali za podaljšanje odplačilne dobe posojila na 20 let, pa so drugi razmišljali, da bi se najbolj pomagali pri nakupu novega stanovanja tako, da bi kupcu omogočili določen čas moratorija po koriščenju kredita, morda leto, dve, in bi šele po tem začel z odplačevanjem obrokov, ali pa da bi začel z odplačevanjem manjših obrokov, ki pa nai bi potem z leti {»rogresivno rasli. Tako bi de-avec, ki bi si pridobil stanovanje, lasje tudi kupil opremo zanj, pa tudi, če hočete, lasje živel tisti čas, ko ne bi vse hkrati pritiskalo nanj. Kaze, da bodo o tem predlogu še razpravljali. D. D. Dejstvo, da na Jesenicah deluje kar devet poslovalnic različnih prevozniških organizacij, potrjuje slabo organiziranost našega tovornega transporta. Avto-prevozništvo Slovenije je žal zaenkrat le nekakšen posvetovalni organ, ki ne odigrava svoje vloge povezovalca prevozništva na posameznih področjih. Tudi v delovni organizaciji Tovorni promet SAP-Viator, kjer nekoliko zanemarjajo razvoj prevozništva na gorenjskem območju, ni dosti drugače. Nezdravi odnosi, češ, naj vsaka temeljna organizacija po svoje' rešuje težave glede vzdrževanja starih in nakupa novih vozil pa drugega, še vedno niso preživeli. Razen tega boljše izkoriščanje vozil in delovnega časa ovira nedosledna izmenjava podatkov med posameznimi poslovalnicami Viatorj*. v jeseniški pa prav tako premalo sodelujejo s svojimi vozjiiki pri zagotavljanju najdonosnejših prevozov. Temeljno organizacijo letos bremenijo visoka odplačila posojil za nova vozila in ji otežujejo poslovanje mnoge neplačane storitve. Se bolj jo prizadevajo podražitve goriva, saj novih cen prevozov ne priznajo takoj, pa rast cen tovornjakov. Vseeno načrtujejo nakup še petih novih vozil. Voznikom tovornjakov jeseniškega Viatorja, ki imajo pretesne parkirne prostore, maha nikom v najeti delavnici in drugim delavcem v neprimerni poslovni stavbi se vendar obetajo boljši časi, Njihova delovna organizacija namreč načrtuje, da bi ob koncu tega srednjeročnega obdobja začeli uresničevati naložbo v nove prostore in parkirišče v bližini bodočega predora na Hrušici. S. Saje Kljub vsem težavam, s katerimi se je gorenjsko gospodarstvo w lani,ob koncu ugotavljamo, da smo kar dobro gospodarnim gorenjske temeljne organizacije so zaključile leto z iZMT stalo nas je ogromno naporov. Letošnje leto nam postavM zapreke pri preskrbi z repromaterialom. Bolj se 6o* | nasloniti na domače surovine in izvažati ne osnovne surc\ I se je to dogajalo v borbi za čim večji izvoz za vsako ceno jLf delo in pamet. — Foto: D. Dolenc \ ■* Po poti drobnih rešitev Kompleks objektov na Ljubelju in Zelenici je treba obravnavati celovito — Kompas jih bo razvijal sam, korak za korakom, pri tem pa iskal podporo v tržiški občini Tržič - Poslovanje Kompasove temeljne organizacije Turistični in gostinski obrati na Ljubelju je bilo vsa leta prepleteno z izgubami. Prinašale so jih predvsem žičnice na Zelenici, saj se dohodek nikakor ni sešel s stroški obratovanja in vzdrževanja. »Vrsta sanacijskih programov, ki jih je v zadnjem obdobju sprejel 40-članski ljubeljski kolektiv, je sicer nakazovala nove smeri razvoja gostinske in turistične dejavnosti na tem območju,« pojasnjuje sedanji direktor Franc Neme, »vendar do njihove uresničitve nikoli ni prišlo. Temeljna organizacija je $5'*v reprodukcijsko nesposobuH, na pomoč v okviru Kompasa se ni mogla zanašati, ker ima vsaka temeljna organizacija svoje težave in razvojne načrte, od zunaj pa je tudi nismo bili deležni.« »Lani smo, na primer, že dokaj trdno verjeli, da bomo zahteven naložbeni program, ki se je dotikal tako obnove in razširitve hotelskih zmogljivosti kot žičnic SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kako in kje študirajo kranjski študenti (2) Studenti, ki se vpišejo v prvi letnik,se med seboj kar precej razlikujejo po predhodni izobrazbi. Kranjski redni študentje so imeli v prvem letniku kar 23 različnih poklicev, vendar pa to število v kasnejših letnikih upada, tako da je v četrtem letniku zastopanih le še 8 poklicev. Med rednimi študenti je največ gimnazijskih maturantov, sledijo ekonomski tehniki, maturanti pedagoške gimnazije, strojni in tekstilni tehniki in medicinske sestre. Med študenti ob delu je v prvem letniku zastopanih kar 21 poklicev, v četrtem letniku pa upade na tri različne poklice. Največ študnetov ob delu prihaja z izjemo prvega letnika iz vrst gimnazijskih maturantov, slede pa strojni, ekonomski, elektro in, tekstilni tehniki. Glede na to. da se delež ■ /."•» <*«»•.' / r * * * 'i r*. * h v -i 1.1 *t u gimnazijcev iz letnika v letnik viša in to ne glede na način študija, lahko sklepamo na večjo študijsko učinkovitost le-teh. Medtem ko se gimnazijci kot redni študenti vpisujejo na večino študijskih poročij, najdemo ekonomske tehnike pretežno na ekonomsko-organizacijskem področju, del jih nadaljuje še na pedagoškem, pravno-upravnem in družboslovnem področju. V celoti lahko njihovo študijsko izbiro pojmujemo kot še neustrezno nadaljevanje prvotne ekonomske smeri. Maturanti pedagoške gimnazije bežijo v študije na ekonomsko-organizacijskem, pravno-upravnem in zdravstvenem področju, kar je verjetno odraz tega, ker so še vedno mnogi izbrali pedagoško gimnazijo kot nadomestilo za neuspešen poskus vključitve v splošno gimnazijo. Elektrotehniki ostajajo v polovici primerov na naravoslovno-tehničnem področju, vendar jih kar polovica ubeži še na ekonomsko, pedagoško in družboslovno področje. Pri strojnih tehnikih ni večjega bega iz stroke ob nadaljevanju študija. Tekstilne tehnike pa najdemo predvsem kot študente pedagoške, biotehnične, pravno-upravne in družboslovne usmeritve. Medicinske sestre v večini primerov nadaljujejo študij na zdravstvenem področju. Med izrednimi študenti velja naslednje: gimnazijski maturanti in ekonomski tehniki izbirajo predvsem ekonomsko-organizacijsko področje, sledi še pravno in pedagoško. Maturanti pedagoške gimnazije se vključujejo v študij na pedagoško in ekonomsko-organizacijsko področje. Elektrotehniki, strojni, tekstilni tehniki pa si za študij ob delu v veliko večji meri izbirajo ekonomsko usmeritev kot pa tehnično in naravoslovno, ki naj bi bili nadaljevanje prvotne smeri. Cvetka Cvek na Zelenici, uresničili. Zal je vse skupaj padlo v vodo. Do septembra nismo dobili zagotovil o odobritvi bančnih kreditov, čeprav nas je podprla celotna tržiška družbenopolitična skupnost, tako da smo lastni delež le pred zimo vložili v izboljšanje gostinske ponudbe. Obnovili smo hotelsko restavracijo in postavili televizijski pretvornik, tako da imajo naši gostje vsaj nekaj novih ugodnosti.« Na Ljubelju so šele zadnja tri leta ustvarili skromen ostanek dohodka. Izgubo žičnic sta pokrivala gostinstvo in zlasti mejna poslovalnica, zato pa je bilo denarja za vzdrževanje objektov in naprav zelo malo. »Kako naprej? Spoznali smo, da je pot počasnih lastnih rešitev tudi v naslednjih letih za nas edina mogoča,« meni Franc Neme. »Na velike kredite v tem obdobju ne moremo računati, vprašanje je, če bi jih sploh prenesli, pričakujemo pa podporo v tržiški občini. Kompleks objektov na Ljubelju in Zelenici je namreč treba obravnavati celovito. Hotel ne more brez žičnic, žičnice ne brez doma na Zelenici in obratno.« Dom je Kompas letošnjo zimo prevzel v upravljanje od planinskega društva Tržič, ki ga je prej kolikor-toliko usposobilo, temeljitejšega posega pa bo deležen s pomočjo vseh tržiških delavcev, ki za obnovo pla- Franc Neme ninskih domov v obč združujejo del denarja. »Za razvoj smučat, ma na Zelenici bi bilo če hi* dom obdržali,« / Neme. »Seveda m Jr njinV^ne bomo rešili trebna bo zahteva« i« razširitev žičniltml Vrv za zamenjavo aV spodnji sekciji amo spomladi, ko je smuki' ci najlepša, bomo a V postavili še eno vkU bi smučarjem radi po*f hodnji zimski sezoni, p ča kujemo vsaj škega združenega delt Izvršni svet skupi' Tržič bo Kompasi.v kol akciji podprl, kot ga j*| podpreti pri vseh tvah, ki bodo prinašaj uspeh. Tako, na primer, novi in razširitvi menjap stavitvi kioska s hrano,! merava lotiti že letos. v A si*'. Tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Prodaja 2iri na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja a Prodaia Žiri obiavlia nriiHtn rioln in nalnao Prodaja Žiri objavlja prosta dela in naloge VODJE TESTIRANJA, SERVISOV IN TEKMOV SLUŽBE za nedoločen čas Kandidati za razporeditev na navedene delovne nato* poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoM - visoka ali višja izobrazba komercialne ali športne smeri, - aktivno znanje najmanj dveh svetovnih jezikov, - najmanj 2 ali 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju alpski skih ekip in organiziranju tekmovanj v alpskem smutul raziskovalnem delu na področju opreme za alpsko smuM> Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dnevi t naslov Alpina, tovarna obutve Žiri, Komisija za deki] merja za TOZD Prodaja Žiri, 64226 Žiri. 37 :K. 10. FEBRUARJA 1981 st gorenjskih Prešernovih nagrad Uturne skupnosti gorenjskih občin na Bledu *lile Prešernove nagrade za minulo leto — ejeli so jih: Jože Bedič z Jesenic,Matevž Fabi-iz Kranja, Franc Novine in Andrej Pavlovec Škofje Loke, Albin Polajnar iz Radovljice in Ibor za prenovo starega mestnega jedra Tržiča ILED - V petek, 6. februarja, Kulturne skupnosti gorenj-občin podelile tradicionalne »ujake Prešernove nagrade, inja za izjemne dosežke ali >njsko delo na področju I ture. Na vrsti so bili tokrat lovljičani, ki so svečanost ivili v hotelu Svoboda na vnostni govornik je bil ■ko Cund, predsednik skup-e Kulturne skupnosti Ra-ljica, ki je spregovoril o sipkem kulturnem prazniku in rnovem pesniškem geniju !> tem dejal: »Ob viru Pre-ve pesmi je zrasla in še alovenska kultura, s katero ko rudi ponašamo, kadar so i sadovi obilni, vendar jo kdaj tudi hlastno prezre-kadar bi morali pospešiti rast in ji pomagati, da bi se sla na tem ali onem po-u. Željo po resnični kulturi mogoče človeku vzbuditi, jo enititi, dokler v njem sa-ne preraste v hotenje po * ivih odkritjih in doživetjih v itJbtu umetnosti. Nepotrebno je irft jgiabljati strugo med ljubitelj-Wm in profesionalno kulturo, >*J§ti vse, kar je resnično dobro J/| ustvarjalno, prod r, do ljudi, Jildar ni nasilno ujeto za umetne faove. Kultura niso le osrednje Iturne institucije, čeravno tli naj bi bili v njih deležni ■unskih dosežkov najrazlič-ustvarjalnosti. Kulturo »mo tudi v prepišnem za-»m ali kulturnem domu, jo med gorečimi ustvar-kakšne igre, v šolski avli, predstavljajo svoja občutja 1 mladi pesniki, jo najdemo »varniiki hali ob podobah iteijakih slikarjev, med pevci tega zbora in še marsikje. Na Je, da vse te izvire s preteh-in nenehno skrbjo in usmer-speljemo v vsem dostop-jgo žive, množične kultu-kateri bomo še toliko bolj resničnih umetnikov -imeznikov, ki s svojo tvor-Njo plemenitijo našo — slo-asko kulturo«. O delu žirije za podeljevanje ■ešernovih nagrad .na Gorenjem je spregovoril njen pred- sednik Branko Berčič, nagrade petim posameznikom in skupini pa so podelili predsedniki Kulturnih skupnosti gorenjskih občin. JOŽE BEDIČ z Jesenic je bil nagrajen za zbiranje okamnin. Z veliko zbirateljsko vnemo se je lotil zbiranja okamnin na jeseniškem ozemlju in pri tem odkril kopico novih rodov in vrst okamnin različnih živalskih vrst ter zbral izreden okameneli rastlinski svet. Nabrane fosile je izredno natančno in strokovno zanesljivo tudi sam prepariral in opremil z odličnimi fotografijami in njegova zasluga je, da imajo Jesenice (Tehniški muzej jeseniške železarne) danes edinstveno paleontoloiko zbirko karbonskega, permijskega in eocen-skega okamenelega življenja v Evropi. Muzikolog, zborovodja in glasbeni pedagog MATEVŽ F ABIJ AN iz Kranja je nagrado prejel za pomemben prispevek k razvoju zborovske kulture. V minulem letu je njegovo umetniško delovanje doseglo enega svojih vrhov. Akademski komorni zbor iz Kranja, ki se je pod njegovim vodstvom razvil v enega najboljših pevskih zborov pri nas, je na festivalu Naša pesem v Mariboru prejel Zlato priznanje. Matevž Fabjan je tudi dirigent Otroškega in Mladinskega pevskega zbora RTV Ljubljana, ki sodita prav tako med najboljše v svoji zvrsti. Slikar FRANC NOVINC iz Godešiča pri Škofji Loki je visoko priznanje prejel za likovno ustvarjanje. V sedemnajstih letih nenehne prisotnosti je odkril pomembne novosti na področju krajinskega slikarstva in strokovnjaki ga prištevajo med najpomembnejše jugoslovanske slikarje nove krajine. O njegovi kvaliteti govore tudi številne nagrade in priznanja, pomembne samostojne razstave doma in v tujini. Svoje znanje posreduje na tečajih za ljubitelje likovne umetnosti, izkazal se je tudi na organizacijskem področju. Kulturni klicaj arajevčani red polprazno dvorano gledališču vsekakor Tako naj svečano uspešno bi bilo, S Preteklo sredo naj bi v Prešernovem prti, svečano predali nagrado ter začeli letošnii Teden slovenske drame »i. "udar ni žalost ni bilo v soglasju z željami, v ^glasju s celotnim kulturnim praznikom. Tokrat ne bi omenjali Vkiksov« organizatorja (»l>bo prižgane luči .. .) , opozorili bi na »kiks« celotnega mesta. , , Otvoritveno predstavo je organizator zaupal sarajevskemu Kamernemu teatru 55, ki prav v letošnji sezoni praznuje pomemben delovni jubilej. Prav je teko. Z uprizoritvijo so dokazali, da so celotnemu Tednu postavili zelo močan kvalitetni predznak 8voje igralske, gledališke sposobnosti so izkazovali komaj polovici dvorane. Druga polovica je bila namreč prazna. Ob dejstvu, da bi samo slovenski živelj Kranja moral napolniti pet dvoran kranjskega gledališča in ob dejstvu, da dela v Kranju veliko delavcev iz bratskih republik, je polprazna dvorana porazen rezultat naših prizadevanj po »kulturo ljudstvu .. .« Tako prazna dvorana je nezaupnica »bratstvu in enotnosti«, vsem našim visoko zapisanim besedam po medsebojnih kontaktih, oq, spoznavanju... Gostovanje umetnikov od drugod, iz drugih republik seveda ni samo kulturni dogodek, v Ervi vrsti je tb tudi pomemben političen dogodek, vendar se mi v istvu tega komaj zavedamo. Prazna dvorana je diskvalificirala napore sarajevskih gledališčnikov. Niso spraševali po sprejemih, tik pred predstavo so le bojazljivo vprašali kako bo s publiko? V dvorani so sedeli najzvestejii ljubitelji gledališča, ki kljub izjemnemu aplavzu niso mogli povsem opravičiti odsotnosti drugih... In ti drugi imajo čas, da pribite pozdravit celo krajane iz sosednje krajevne skupnosti, ko se pripeljejo, z vozom kulturnih dobrot ter nastopajo pred polnimi dvoranami. Kako se torej Sarajevčanom opravičiti, kako jim razložiti nu*b kulturno dioptrijo in kako jim končno opravičiti vabilo na gostovanje. Kaj radi se hvalimo, da smo Prešernovo mesto, da smo dediči velikih duhov. Priznajmo, da mnogokrat nespametno to dediščino zapravljamo, zapravljamo tudi tiste pridobitve na katere se sklicujemo ... Kako in kdaj bomo to kulturnopolitično blamažo z dejanji (ne z besedami) ovrgli ter lahko srečni ugotovili, da znamo biti resnični gostitelji ob zahtevi, da nas tudi drugi spoštujejo in cenijo! Matija Logar ANDREJ PAVLOVEC iz Škofje Loke je nagrado prejel za delo pri razvoju muzejske in galerijske dejavnosti. Loiki muzej je po njegovi zaslugi postal pojem muzeja, namenjenega najširšemu krogu obiskovalcev. Strokovno in organizacijsko vzorno pripravljene razstave v galeriji na gradu so se razvile v osrednje likovne prireditve na Gorenjskem. Ob njih se je razvil v likovnega kritika, ki zna v umetniku odkriti tudi tiste oblikovne in vsebinske vrednote, ki mnogokrat ostajajo zastrte in včasih tudi za vedno pokopane. V širini njegovega dela moramo omeniti še danes že tradicionalno Groharjevo slikarsko kolonijo. Za likovno ustvarjalnost je bil nagrajen ALBIN POLAJNAR iz Bohinjske Bistrice. Svoje likovne prvence je začel graditi na temeljih realizma, ki pa se mu je kasneje vse bolj odmikal, da bi uresničil svoja, ekspresionistič-nemu izrazu bližja nagnjenja. Njegovo slikarstvo je vezano večidel na motive, ki mu jih nudi okolica stalnega prebivališča v Bohinju. Polajnarjevi bohinjski pejsaži so polni resničnega življenja in dogajanja v tej privlačni pokrajini. Vidne dosežke je dosegel tudi pri pedagoškem delu. Skupinsko Prešernovo nagrado je prejel ODBOR ZA PRENOVO STAREGA MESTNEGA JEDRA TRŽIČA, ki je zaradi svojih izjemnih arhitektonskih spomenikov in mestne podobe že dolgo med najpomembnejšimi kulturnimi spomeniki naše preteklosti. Načrtovanja prenove, s katero naj bi ohranili prostorske in likovne vrednote starega mesta, hkrati pa posodobili življenjske m delovne razmere v njem ter tako ohranili nekdanji življenjski utrip, so se v Tržiču lotili med prvimi pri nas. Pri pripravi končne oblike obnovitvenega načrta in posebej pri njegovi uresničitvi ima prav odbor za revitalizacijo pomemben delež. Svečano podelitev nagrad je spremljal kulturni spored, v katerem je pel Akademski komorni zbor iz Kranja pod vodstvom nagrajenca Matevža Fa-bjana, Linhartov oder iz Radovljice pa je pripravil recital Menartovih pesmi. M. Volčja k FILM »SRAMEŽLJIV SEM, TODA SE ZDRAVIM« Komični film kot najizrazitejši predstavnik zabavnega filma, je bil v zgodovini večkrat podcenjevan iz zelo preprostega vzroka: ker je bilo takoj jasno, da je glavni namen komičnega filma zabavati, se je potreba po pojasnjevanju komedije s stališča umetniškega filma povsem odmišljala oz. se je umethi-škost omejila zgolj na individualno pojavo glavnega junaka. Neupravičenost takega dojemanja komičnega filma se je izkazala tudi kot zelo neutemeljena, saj ima komični film neprecenljive možnosti izraza ravno v primeru, ko smeši, če nam skuša ob tem še povedati, zakaj smeši ravno to. Če se torej tudi v film »Sramežljiv sem, toda se zdravim« utemeljeno uzremo s pričakovanjem, smo hitro razočarani. To je film, ki se poslužuje že precej obrabljene teme (kar nam posreduje že sam naslov), komična akcija spominja na klasične in standardne komedijske trike in tehnična plat je v celoti komajda zadovoljiva. Igra obeh glavnih junakov, komikov Pierra Richarda in Alda Maccione-ja, je vendarle dovolj sveža in zabavna, da uspe izzvati nekaj sproščenega smeha. A če bi film hotel izčrpati raznovrstne možnosti Žanrskega izraza, bi moral biti vsaj toliko kot je zabaven tudi zabavljiv — a ker tega namena nima in hoče biti predvsem duhovit, pa še v svoji duhovitosti šepa, ga lahko upravičeno pustimo ob strani. Lilijana Šaver Nihalo DELA PREKMURSKEGA SLIKARJA MESARICA V MESTNI HIŠI — Pretekli teden so v kranjskih razstaviščih odprli razstave, ki bodo na ogled v prazničnem mesecu slovenske kulture. Tako se v galeriji Mestne hiše predstavlja prekmurski slikar Franc Mesaric (tretji z leve). Razstava sodi v okvir redne menjave med Kranjem in Mursko soboto. Avtor sodi med najvidnejše likovne ustvarjalce severovzhodne Slovenije, uvrščamo ga med predstavnike tako imenovanega novega realizma. Njegova dela so zaradi številnih razstav znana širom Jugoslavije, nedvomno bo obilo pozornosti vzbudila tudi med kranjskim občinstvom. M. V. Priznanja ljubiteljem Kranj — Letošnja kranjska proslava Prešernovega dne, združena s podelitvijo Velikih in Malih Prešernovih plaket kulturnim skupinam in posameznikom za uspešno in ustvarjalno ljubiteljsko delo, je v soboto, 7. februarja, potekala v prenovljenem, lepo urejenem kulturnem domu v Stražišču. O Prešernu in drobcih iz njegovega življenja je spregovoril Franc Drolč, ki je ob koncu dejal, da je Prešernov dan in letos tudi Levstikov jubilej iztočnica za vprašanje, koliko smo zdaj in tu kot literarno občinstvo, koliko smo večji, močnejši in globlji. Komisija za podeljevanje Prešernovih plaket pri Kulturni skupnosti Kranj je letos prejela šest predlogov za Veliko in dvanajst predlogov za Malo Prešernovo plaketo. Izmed njih je izbrala pet skupin in psamez-nikov za Veliko in deset za Malo Prešernovo plaketo. Veliko Prešernovo plaketo so prejeli: igralska skupina Prešernovega gledališča, ki je s svojim plodnim in požrtvovalnim delom odločilno prispevala k obnovitvi gledališkega življenja v Kranju po ukinitvi poklicnega gledališča; Saša Subic, mentor dramske sekcije Šolskega kulturnega društva Osnovne šole Janko in Stanko Mlakar v Šenčurju, ki je postala pravo kulturno žarišče kraja; Kino klub Duplje, ki je v petih letih obstoja dosegel vidne rezultate in priznanja; Šolski orkester Pionirskega KUD Osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah, ki se je v osmih letih nenehne umetniške rasti razvil v pomemben glasbeni ansambel na svojem področju; tamburaški orkester Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki za več kot desetletno uspešno in plodno sodelovanje s folklorno skupino Sava Kranj. Male Prešernove plakete pa so prejele naslednje kulturne skupine in posamezniki: Ludvik Mekuč. član Kino kluba Duplje, za ustvarjalne dosežke, vzgojno in organizacijsko delo v klubu; Janez Dolinar, član igralske skupine Prešernovega gledališča, za dolgoletno uspešno delo kot igralec, režiser in animator; Tina Primožič, članica igralske skupine Prešernovega gledališča, za večletno uspešno delo gledališke igralke; Jelka Stular, članica igralske skupine Prešernovega gledališča, za večletno uspešno delo gledališke igralke, kulturne animatorke v Savi Kranj in organizacijsko delo v ZKO in v gledališkem centru; Janko Bajt za1 dolgoletno požrtvovalno delo v folkornem ansamblu Sava kot čh\r instrumentalne skupine; moški pevski zbor Iskra za uspešno dele in kulturno poslanstvo ob njegoVi desetletnici; Miha Štefev umetniški vodja KUD Dobrava Naklo za dolgoletno delo k«e- igralec, režiser « organizator; Silvo Sire, član KUI) Borec Velesovo, za dolgoletno dele kot igralec, režiser in organizator v društvu; Tine Miklavžič, član KUD Storžič Kokrica, za dolgoletni delo kot igralec, režiser in organiza tor; Pepi Cej, članica PZ Društva upokojencev Kranja za dolgoletne uspešno in požrtvovalno delo kol pevka in blagajničarka pri zboru. , Podelitev priznanj je dopolnil kul turni spored, v katerem se je pred stavil tamburaški orkester Bisernici iz Reteč, Bernarda Oman in Jane; Dolinar pa sta recitirala Prešernov« P68™ M.Volčjak Sedem Prešernovih nagrad in 15 nagrad Prešernovega sklada Tržič - Drevi ob 18.30 boste lahko prisostvovali predstavitvi Nihala, posebne literarne številke Tangente. Prireditev bo v prostorih tržiške knjižnice, dela avtorjev bodo predstavili člani tržiškega gledališča. Ljubljana - Letošnja osrednja proslava Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, je prvič potekala v Cankarjevem domu. V petek, 6. februarja, so se je udeležili številni predstavniki slovenskega javnega in kulturnega življenja Slavnostni govornik je bil Jože Ciuha, pretlsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov. O novem načinu kandidiranja za naše najviše priznanje na področju kulturnega ustvarjanja je spregovoril predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Bogdan Osolnik, ki je poudaril, da še nikoli doslej ni prispelo toliko predlogov, kar 121; 4.1 za Prešernovo nagrado in 78 za nagrade Prešernovega sklada. Izmed njih je upravni odb< r izbral sedem nagrajencev, ki so prejeli Prešernovo nagrado, in 16 nagrajencev Prešernovega sklada. Režiser Jože Babic je Prešernovo nagrado prejel za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije, akademski slikar Janez Bernik za likovne stvaritve v zadnjih letih, režiser Mile Korun za režijo v slovenskih gledališčih, pripovednik in esejist Filip Kumbatovič za življenjsko delo na področju leposlovja, esejistike in teatrologije, igralka Majda Potokar za igralske stvaritve v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, akademski slikar Gabrijel Stupica za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja ter pesnik in dra- matik Dane Zaje za pesniško ii dramsko delo. 15 nagrad Prešernovega sklada p«i je prejelo 16 nagrajencev: gledališki igralec Janez Albreht za vloge v Drami Slovenskega narodnega gle dališča v Ljubljani, igralka Ljerka Belak za vloge v zadnjih sezonah v Slovenskem ljudskem gledališču \ Celju, akademska slikarka Alenki Gerlovič za likovni opus, predstav ljen na razstavah zadnjih let, aka demski slikar Herman Gvardjan čič (iz Reteč pri Škofji Loki) za dele na razstavi Atelje 1980 v Likovnen razstavišču Riharda Jakopiča, igra lec Janez Hočevar za igralske kreacije v Drami Slovenskega na rodnega gledališča v Mariboru in \ Mestnem gledališču ljubljanskem literarni kritik Andrej Inkret za knjigi Spomini na branje in Nov spomini na branje, oblikovalka Miš« Jelnikar za oblikovanje nakita akademski slikar Silvester Kome, za slikarske razstave v zadnjih letih pesnik Marko Kravos za pesniške zbirko Tretje oko, dirigent Uro* Lajovic za izvedbo Mahlerjeve sim fonije števila 1 v D-duru, skladatelj Janez Matičič za skladbo Koncert za violino in orkester, akademski slikar Valentin Oman za razstave v zadnjih letih na slovenskem Koro škem in v Avstriji, fotograf Milar Pajk za razstavo fotografij v razsta višču Arkade v Ljubljani, skladatelj Jože Pri vlek za skladateljsku dele na področju jazza ter arhitekta Bibi Bertok in Marjan Gašperšič z; oblikovanje serijskega pohištva. B LAS 6.STRAN TOREK, lOFgftv Tomo Križnar Z MOPEDOM PO JUŽNI AMERIKI Zjutraj sledi obvezno filmanje. Indijanci skrijejo japonske tranzistorje, slečejo majice z napisi I like John Travolta, otroci steklenice od pepsi zmečejo v reko . . . med kolibami iz pragozdnega listja škloca in brni, da se komarji vsi zbegani dopletejo proč. Frank hoče pritisniti tudi golo oprsje lepotice. Vaški veljak zahteva dodatni dve steklenici Johnv VValkerja. Ko jih dobi, hočejo pozirati tudi druge. Sledi ogled auških kuhinjskih pripomočkov, demonstracija priprave ognja z desko in vrtečo se palico, razstava folklornih oblačil in mask. Mimogrede: maske so sposojene pri sosednjem plemenu, mislim, da pri Ibarih, ki trgajo ali so trgali glave in jih mehčali v velikost onih obeskov za ključe ali vzratno ogledalce v avtomobilu, vendar to ni vrlih Kalifornij-cev prav nič motilo. Ko je vsak prejel tudi spominsko puščico, ki je všteta v ceno turističnega paketa tega izleta za okroglih sto naših starih jurjev, smo se zadnjič skupaj slikali, razdelili zadnje cigarete in se, dobro zavedajoč se svoje pomembnosti in rasne večvrednosti, pogumno podali nazaj na dva dni truda in naporov dolgo stezo proti Missihualliju. Vodič važno nosi puško, vsak hip pripravljeno na strel. Včasih nas ustavi, posluša v gozd, dramatično zvija obrvi . . . Blizu reke si začne zadovoljno požvižgavati. Vroče je. Tako je vroče, da ne morem več čepeti na motorju. Zavijem na stezo med bananovce in.zaležem. V senci pahljačastih listov je prijetno. Banane so še zelene. Globje v gozdu se sliši sekanje. Možje v širokih hlačah režejo šope, jih razkosavajo, perejo in sortirajo v znane embalaže Chichita. Ekvador je največji izvoznik banan na svetu. Tu južno od Guajaqilskega zaliva ob Tihem oceanu zaradi vlage in vročine še posebno obrode. Huan prinese polno naročje že rumenih banan. Bašem se do onemoglosti. Potem odgovarjam na vprašanja. Nič ne vedo o svetu zunaj zelenega zlata. Nihče ni videl pravih šol. Kmalu ko so shodili jih je oče vzel s seboj na plantažo. Za ves dan sestavljanja kartonastih škatelj so tudi kot otroci dobili nekaj suklejev. Kupiti je bilo treba obleko, čevlje, mačeto. Otroci se rode tako mimogrede. »Kako je, fantje, zdaj kaj s politiko?« Debelo me pogledajo. Molče. Potem pravijo, da morajo nazaj na delo. Izpod čela gledajo za mano. Goltam deseto pepsi tistega dne, ko pride mimo možakar z velikim podolgovatim zabojem na rami. Previdno ga položi na tla, trije osmrkani otroci V strganih cunjah in suha bosa ženica se ustavijo, ko me poprosi za vbogajme. »Za duhovnika, ni zame, da bo imel mali jamo, kot se za kristjana spodobi... Daj, gringo!« »Kako je umrl otrok?« »Ne vem, nihče ne ve. Kar žez noč ga je vzelo! To je že drugi letos.« Iz kantine se prikaže policaj. Panamski klobuk, pas z revolverjem in objesten surov pogled . .. Pred njim gre strah, tišina, pogled v tla. Mož se zdrzne, nadene krsto .. . Pogrebci zginejo proti griču. Neskončni gozdovi banan me spremljajo dalje proti jugu. » Levo so prvi obronki Andov, desno se sveti pacifiška obala. Zeleni šopi so zaviti v plastiko po novem ameriškem načinu. V izvoz gredo le prebrane banane. Včasih tudi polovico pridelka* pomečejo v morje. Izvoz nadzira več-nacionalna United Fruit Companv. Proti večeru je zrak nabit z neznosno vlago. V oči se mi zaletavajo vse vrste mrčesa. Nekakšne leteče gosenice me skoraj vržejo z motorja. Treba bo )respati. Tropski hoteli so razmeroma dragi, obvezno improvizirani, za 3 dolarje dobiš samo ležišče z umazanim vzglavnikom brez rjuhe, vrata se ne zaklepajo .. . Zavijem na tihomorsko peščino. Pogrnem spalno vrečo, k nogam stisnem vrednejšo kramo, motor pri-vežem z vrvjo okrog pasu in se predam krasnemu sončnemu zahodu. Te barve, te kreacije svetlobe ... Za koliko so prikrajšani ljudje doma v foteljih! Bolje je biti živ v jarku kot mrtev na kavču ... . Nekaj mi pljuskne v obraz . .. hudič, vsa spalna vreča je že namočena, v istem hipu se motor podre name, plima je spodjedla kol, s katerim sem ga podprl. Veter vleče, zvezde fantazirajo, proti jutru bo že. Umaknem se med kokosove palme. Komarji navale z vso požrešnostjo. Vseh brenkov, pikov in tečnob so. Ce se zavijem v vrečo, se potim, če se odpnem, mi je znoreti. Skrokan poženem na cesto. Nobena luč ne dela. Za srečo je svetla luna. Morilske luknje, mastna ilovica ... za hrbtom zacvilijo gume, da sem mi dvigne celo kredelo puranjih mravljincev; tovornjak, ravno tako brez luči, huškne bočno v noč. Sredi ceste leže postave. Banditos? Kje neki. Delavci s polj sladkornega trsa so se ga malo nalezli. »Kako je kaj, fantje?« »O, ooo amigo. Nagni, prima je.« Najmanj 60^ špirit. Začutim ga, še predno mi pade med želodčne gume. Nobenih komarjev ni več. Pes, ki me liže po obrazu, ko lepo zložen kraj drugih tonem v sanje, me prav nič ne moti. Diši mu moja sapa. Amigosi smo. To je glavno. Fantastično, kako se more tip pokrajine kar tako nenadoma spremeniti. Še ravnokar so me dolgočasile zelene plantaže, potem pa kar naenkrat kupi peska na cestah. Nekaj kilavih kaktusov opuntije tam proti presušenim gričem. Drugačen zrak, spremenjeni ljudje... V desetih minutah iz tropov v puščavo. Nekje sem bral, da je ta hitri prehod posledica hladnega Humboltovega toka in se vleče daleč na jug, tam je Atacama, vse do srednjega Čila. Motor ga biksa. Noče vžgati, nikamor noče. Sredi peska previ-jem vse, kar morem. Jezen in vesel ugotovim, da je le zmanjkalo bencina. Samotni konj K LADI VAR 64226 ŽIRI TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO Komisija za delovna razmerja delovne organizacije »KLADIVAR« ZIRI objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. TEHNIČNEGA KOMERCIALISTA ZA HIDRAVL PROGRAM (1) (delo na hidravličnem programu v prodaj Pogoj: višja strokovna izobrazba strojne smeri ali z delom ne delovne zmožnosti in 4 leta delovnih izkušenj 2 VODJE KUHINJE (1) (vodenje dela v kuhinji) Pogoj: končana poklicna šola za kuharje ali z delom prick lovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj 3 VZDRŽAVALCAI(l) (vzdrževanje strojnega parka) Pogoj: končana poklicna šola za strojne ključavničarje al pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta delovnih irkuS 4 STRUGARJA V VZDRŽEVANJU (1) (delo na stružnici) Pogoj: končana poklicna šola za strugarje ali z delom delovne zmožnosti in 3 leta delovnih izkušenj 5. ŠOFERJA OSEBNEGA AVTOMOBILA (1) (vožnja osebnega avtomobila, po potrebi tudi tovornjaka) Pogoj: končana osnovna šola, uspešno opravljen tečaj motornih vozil«, vozniški izpit iz B in C kategori delovnih izkušenj 6. ČISTILCA (1) (čiščenje proizvodnih prostorov) Pogoj: končana osemletka \ ter ponovno objavlja prosta dela in naloge 1. SAMOSTOJNEGA KONSTRUKTERJA (1) (samostojni razvoj hidravličnih komponent is v razvojnem oddelku Skofja Loka) Pogoj: visoka strokovna izobrazba strojne smeri ozirotn pridobljene delovne zmožnosti in 4 leta delovnih iikn \ 2. NORMIRCA (1) (normiranje v proizvodnji) Pogoj: višja strokovna izobrazba strojne ali organizaciji roma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 4 k*, izkušenj lU 3. FREZALCA ORODJA (1) (delo na frezalnem stroju) Pogoj: končana poklicna šola za frezalce ali orodjarje delom pridobljene delovne zmožnosti in 3 leta kušenj Z delom pridobljene zmožnosti se ugotavljajo po pravilniku. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev spre sektor 15 dni po objavi. Izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 fcredniški odbor 00 ZSMS pod ured Jgnkovanjem Edenke Podobnik in pehnično opremo Zvoneta Cebulja. m zadnjem glasilu je precej zanimivih prispevkov. Prostor so na-imenili kritiki, v glasilu želijo prikazati delo celotne krajevne skupnosti 9 Od delovanja DPO. posebno mladin-Ike organizacije, društev, do ljudske obrambe, izobraževanja, športa, rekreacije. Razstava knjig Mladinske knjige Kranj - V ponedeljek, 9. februarja, ob 16. uri bo Mladinska knjiga v prostorih Osnovne šole Stane Žagar na Planini v Kranju odprla razstavo knjig, na kateri bo predstavila produkcijo za mlajše pa tudi za odrasle bralce Odprta bo do petka, 13. februarja, in knjige bo moč tudi kupi-K Mladinska knjiga bo k sodelovanju pritegnila tudi avtorje, ki se bodo bralcem predstavili v hte-rarnem srečanju. Minilo je leto, odkar je bila ustanovljena mladinska organizacija, zato so več prostora v tretji številki namenili pregledu preteklega dela, zapisali program dejavnosti v prihodnje, predstavili novo predsedstvo 00 ZSMS, poudarili kritike na račun odnosa krajanov do 00 ZSMS, sledijo pa prispevki o knjižnici, plesnem tečaju, kegljaškem tekmovanju, igrah brez meja, o športu in rekreaciji. D. Papler Gasilske novice , GASILSKE LETNE KONFERENCE- Po novem letu so se začele letne konference gorenjskih gasilskih društev, ki bodo končane do konca februarja. Na doslej končanih konferencah so ugotovili da se članstvo v gasilskih organizacijah ne zmanjšuje, ampak se v gasilska društva vedno bolj vključujejo mladi in ženske. S svojim delom, s pomočjo družbe in delovnih ljudi ter občanov so gorenjski gasilci uspeli zboljšati opremljenost, kar je brez dvoma družbeni interes. Gasilske organizacije se vedno bolj vključujejo v družbenopolitično življenje in so vedno pomembnejši člen naše organiziranosti na področju obrambe in zaščite. USPEŠNI SAVSKI GASILCI -Gasilsko društvo v kranjski tovarni Sava je bilo ustanovljeno pred 51 Je ti in združuje 176 članov, kar ga uvršča med najmnožičnejša in najbolje opremljena industrijska gasilska društva v občini. Savski gasilci bodo imeli 14. februarja letno konferenco. Društvo ima sedem motornih brizgaln, dve vozili in poseben top za gašenje. V delovni organizaciji skrbijo za preventivo in so tudi temu primerno opremljeni, imajo pa tudi 13 poklicnih gasilcev, drugi člani društva pa po potrebi opravljajo svoje delo po obratih. I. Petrič BALADA O NEKEM AVTOBUSU »Sem ena mnogih modernih nomadov,« piše Bralka, »vsak dan se vozim v službo na relaciji Jesenice —Kranj in obratno. V petek, dne 23. januarja ob 15. uri sem čakala avtobus na Laborah, že deset minut pred prihodom, tistega, ki pelje proti Planici. Točno ob uri sem ga zagledala in desni smernik se je že nakazoval. Pohitela sem proti prvim vratom in tovariš pred mano se je že povzpel v avtobus. Meni pa ni tako urno uspelo. Postajališče je bil na debelo pokrito z ledom in snegom. Hitela sem, kar se je tako dalo, a avtobusna vrata so se pred mojim nosom zaprla. Zaklicala sem, naj počakajo, avtobus je pretegnil, se ustavil, a vrata se niso odprla. Bila sem obupana, saj imam naslednji avtobus šele čez uro. Kaj sije vendarle mislil voznik avtobusa, zakaj mi ni ustavil? še to: avtobus je bil SAP Ljubljana in registrska številka LJ-292-542, tovariš voznik pa je nosil temna očala.« Vas čisto in povsem razumem, bilo mi je dano dneve in dneve prezebati na avtobusnih postajališčih in biti prepuščen na milost in nemilost avtpbusarski dobri ali slabi volji. Avtobusi so ali krepko zamujali, avtobusi niso »gor jemali, češ, da so prepolni«, avtobusi so kar mimo peljali, češ, da so brzi. Ali pa jih enostavno sploh ni bilo. Menim, da bi bil že skrajni čas, da pri teh medkrajevnih avtobusnih prevozih naredijo več reda, več odločnega reda, sicer bo še več nejevolje in hude krvi. Se posebej zdaj, ko je že več kot očitno, da marsikdaj raje pustimo avto v garaži in počakamo na avtobus, kajti bencin postaja pre- MAJHNA, A OČITNA NAPAKA Radovljica - Letošnja podelitev gorenjskih Prešernovih nagrad je bila predvidena na Bledu, v radovljiški občini. Zato je tudi kulturna skupnost Radovljica napisala vabilo za slo-slovesnost in vabilo je bilo kar lepo, če ne bi zbodla v oči majhna, a očitna in nesprejemljiva napaka, ki si jo kulturniki nikakor ne bi smeli privoščiti. Na vabilu je namreč pisalo, da vabijo na slovesnost: kulturne skupnosti Gorenjskih občin. Res je, da se Gorenjska piše z veliko začetnico, gorenjske občine pa bi zaenkrat še vedno pisali le z malo ... Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (76. zapis) Zapis o Medvedovi oboževanki Grosovi Katici (pisala se je Koželj; pri Grosu se je reklo le po domače) je vzpodbudil nekatere moje znance in neznance, da so mi sporočili še nekatere podrobnosti o pesnikovi poslednji romanci. — Tako sem zvedel, da je bil poznejši Katičin soprog, Italijan po rodu, v onih časih zaposlen kot električar v Žirovnici in se kot tak seznanil z lepo domačinko, Grosovo hčerko. — In da je Katica vzela s seboj na Laško tudi nekaj rokopisov pesmi, ki jih ji je poklonil Anton Medved. (Rokopisi so še ohranjeni pri sorodstvu Kati-Čine sestre Malke. V Mariboru? O tem še čakam sporočila). Sicer pa je sled romance med čutečim pesnikom in zalo Zirovni-čanko, razvidna iz drugega zvezka Medvedovih »Poezij« iz leta 1909. Tamkaj je natisnjena štirikitična pesem Ogenj in voda. Začne pa takole: »Kaj hočeš Katinka, da zate storim, predražestna ljubica moja?« — Ob koncu pesmi pa mu Katinka kar po gorenjsko odločno odgovori: »... veš, kaj jaz od tebe želim — nič drugega — hitrome vzemi!« No, tudi v Kamniku je ohranjenih več Medvedovih rokopisov, posvetil, zapisov. Tudi tradicija je še živa, saj ljudje, ki so pesnika poznali, radi kaj povedo o njem. Med drugimi pogovori s Kamni-čani, mi je ostal še posebej v spominu obisk pri slikarici Franji Krat-nerjevi. Anton Medved je rad prihajal h Kratnarjevim na dom. Franji je bilo takrat komaj dvanajst ali trinajst let. Znala je dobro igrati na citre in lepo peti. Zato sta s pesnikom kako pesem o rožmarinu pela kar v duetu. — Izmed vseh pesmi pa mu je bila najbolj pri srcu žalostinka o zagorskih zvonovih ... Še in še mu jo je morala Franja igrati na citre in peti — ves čas pa so nesrečnega duhovnika oblivale solze. Hotel je izjokati svojo bolečino. - Umetnica mi je o ob slovesu lapidarno označila Medvedovo nrav: »Bil je mil človek, premil...« V kamniškem muzeju hranijo bidermajersko pisalno mizico — po tradiciji nekdanjo pesnikovo last. L> tegnilo bi se zbrati toliko predmetov, knjig, slik, posvetil in drugih spominov, da bi spričo tolikerih slikarskih galerij in zbirk, slejkoprej dobili tudi spominsko sobo pesnika Antona Medveda. Seveda v okviru muzeja — ki jo ima najbrž že sam dlje časa v načrtu?). Tudi sam sem pripravljen odstopiti svojo, resda bolj skromno, »medvediano« v ta namen. SMRT V POMLADI Tako gre počasi tudi ta pripoved o kamniškem domačinu pesniku Antonu Medvedu h koncu. Priznam, kar preveč sem se o njem razgovoril - bolj kot o drugih Kamničanih. A bil je Anton Medved tako srčno dober mož in plemenit človek - nobenih senc ni imel v svojem značaju, četudi je bil tolikokrat oklevetan. Občutljiv kot je bil - pravi pesnik mora biti občutljiv. Koseški najbrž ni bil - je iz leta v leto bolj hiral od bolečin in razočaranj. Tako, da je bil že s tridesetimi leti ves živčno razrahljan in bolan na prebavilih. Vedel je, da bo moral še mlad umreti -komajda je izpolnil štirideset let. Čeravno je v pesmi prosil: . .»ako pride bela žena, naj ne pride v lepi pomladi« - je vendarle prišla: pesnik Anton Medved je umrl 12. marca 1910 na Turjaku. Tudi smrt mu ni hotela ustreči. . grob na Žalah STurjaka so pesnika prepeljali v Kamnik. Voz s pokojnikom so spreminjali njegovi prijatelji in nekateri Kamniški meščani. Ko je povorka šla skozi Ljubljano so se oglasili zvonovi vseh mestnih cerkva. Leta 1934 so postavili Medvedu lep in velik nagrobnik. Izdelal ga je takrat zelo znani slovenski kipar Svitoslav Peruzzi. Na kamnitem sarkofagu, ki ga krase pomenljivi reliefi, so vklesane pesnikove lastne besede: a mene, mati, spremlja W tvoj poslednji rek, da smrt je boljša kot življenje prazno in pesem lepša kot nje daljni jek. ;'C> Nagrobni spomenik pesniku Antonu Medvedu na kamniških Žalah Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše« Jelko Peternelj Priredba: HI. Zrinski 114. Koroški glavar Sen k, kranjski plemenitaš Ludovik Kozjak in še veliko drugih imenitnih vitezov je bilo pri tem [ujetih, to pa le zato, ker jih Turki niso hotelu umoriti, misleč, da dobijo zanje visoko odkupnino. Ostanki, seveda revni, kristjanske vojske pa so se umaknili v gozdove. Po deželi jim še nihče ne more več zapreti poti Kranjsko, zato so kar po prek drveli naravnost proti ni sredini... 125. Veselo je vstajalo sonce in obsevalo polja in travnike stiftkega samostana. Par za parom je Stopal v procesiji za križem iz kloštra. Spredaj so hodili menihi, za njimi vitezi, kot Peter s Kozjaka, Janez Mačerol z Mačerolca, pa vitez Ravbar s Kravjaka in še drugi. Za temi so stopali kmečki ljudje, ki jih je bi'a velika množica. Na velikem travniku pri cerkvici Matere božje na Muljavi je bilo ogromno ljudi. Vsi so bili veseli, brezskrbni, ali pa zatopljeni v molitev. Menihi fn vitezi so bili že bližu cerkvice. 126. Kar se zasliši od vzhoda znani in grozoviti krik: »Alab! Alah!« In kot bliskovit odgovor se začuje beseda: »Turki!« Čez Bojanji vrh so dirjali turški konjeniki naravnost po travniku proti množici. Tudi od severa, od kloštra, so vrele čete Turkov. Strah prevzame ubogo ljudstvo. Turki pridero nadnje kot jastreb nad pisčeta. V hipu se dvigne vpitje do neba in vse že beži. Večji del ljudi je uspel pobegniti v cerkev in na obzidano pokopališče, nekoliko v bližnjo hosto, ostalo pa je tavalo sem in tja. O LAS20.STRAN_ Šestintrideseto državno prvenstvo v smučarskih skokih za člane Planica v vsem sijaju TOREK. 10. FEBRUARJI Na državnem prvenstvu na 90-metrski skakalnici so bili najboljši trije: Primož Ulaga (Ilirija — 2), Bogdan Norčič (Triglav — 1.) in Miro Bizjak (Triglav — 3). Rezultati - 1. Norčič (Triglav) 262 (90 - 94,5), 2. Ulaga (Ilirija) 256,7 (93,5 - ' 90,5), 3. Bizjak (Triglav) 217,9 (80 - 83,5). 4. Lotrič (Jesenice) 217.3 (78,5 - 81,6), 5. Urbančič (Logatec) 204,5 (76 - 83,5), 6. Tepe* (VP Kranj) 199,8 (79 - 76), 7. Baje (VP Kranj) 196,6 (77 - 76), 8. Žagar (Ilirija) 189,7 (74 - 75), 9. Benedik (Triglav) 189,5 (74 - 75,5), 10. Jemc (VP Kranj) 182,6(75 - 73). ULAGA ZMAGAL Z NAJDALJŠIM PRVIM SKOKOM - Nad sest tisoč gledalcev, ki so v nedeljo prišli v Planico, je videlo res kvalitetno tekmo na stari Bloudkovi velikanki. Bila je odlično pripravljena in tudi pogoji za tekmo so bili enaki kot v soboto. Bilo je lepo sončno vreme, brez vetra. Žirija ss>je odločila, da tudi na tej skakalnici vsi tekmovalci skačejo z najmanjšega naleta. Za naslove se jih je borilo trideset. Z najdaljšim skokom na tej skakalnici je vodstvo po prvi seriji prevzel poznejši zmagovalec Primož Ulaga. Ulaga je lepo ujel ta prvi skok in zasluzeno s 121 metri prevzel vodstvo pred Bogdanom Norčičem in Rajkom Lotričem. V drugi seriji je od favoritov za prvaka prvi moral v smučino Ulaga. Ulaga ni skočil tako kot smo pričakovali in tudi dolžina 110 metrov mu se ni zagotavljala prvega mesta. Na startu je čakal se njegov edini konkurent za najvišji državni naslov Bogdan Norčič. Norčič tokrat ni izkoristil se druge priložnosti, da bi tudi na tej skakalnici osvojil državni naslov, ki bi mu bil ie drugi v dveh tekmovalnih dneh. S 106 metri je bil prekratek. Svoje tretje mesto je obdržal tudi Rajko Lotrič, medtem koje bil četrti vojak Miran Tepeš, peti pa Brane Benedik iz kranjskega Triglava. Rezultati - 1. Ulaga (Ilirija) 247,1 (121 - 110), 2. Norčič (Triglav) 234,1 (115 -106). 3. Lotrič (Jesenice) 199,3 (99 - 100), 4. Tepeš (VP Kranj) 189,1 (98 98), 5. Benedik (Triglav) 185,6, (96 - 97,5). 6. Urban-čič (Logatec) 185,6 (101 - 95), 7. Bizjak (Triglav) 170,7 (93 - 92), 8. Križaj (Ilirija) 159,7 (86 - 95), 9. Baje (VP Kranj) 150,8 (92 - 82), 10. Lostrek (Logatec) 146,4 (85 - 88?. Besedili) m slike. I) Humer PLANICA. 8. februarja - Dolina skakalnic pod Poncami je dva dni gostila najboljše jugoslovanske smučarske skakalce, ki so se borili na 90 in 120 metrski skakalnici za državne naslove. Šestintrideseto državno člansko prvenstvo je organiziral na odlično pripravljenih skakalnicah odbor za skoke pri Smučarski zvezi Slovenije pod pokroviteljstvom Elektrotehne iz Ljubljane. V idealnih snežnih pogojih in odlično pripravljenih skakalnicah je na obeh nastopilo štiriintrideset naših skakalcev. Naslove sta si razdelila član kranjskega Triglav Bogdan Norčič, ki je zmagal na »devetdesetki«, Primož Ulaga, član ljubljanske Ilirije, pa je državni prvak na stodvajsetki. Tako sta Bogdan in Primož samo zamenjala mesti. Prvi dan je bil tretji Triglavan Miro Bizjak, na večji pa je bron pripadel Jeseničanu Rajku Lotriču. BOGDAN NORCIC PRVAK Z DRUGIM SKOKOM Čeprav so nafti najboljši skakalci na 90 metrski skakalnici skakali z najmanjšega naleta, je bila prvi dan državnega prvenstva lepa tekma. Ze poizkusna serija je pokazala, da bo boj za prvo mesto izredno napet in negotov do konca druge serije. Pogoji so bili za vse enaki in to je dalo posebno draž tekmi. Skoki so bili, kljub najmanjšemu naletu, dolgi in lepi. Skoda je le, da si je to zanimivo tekmo ogledalo tako malo gledalcev. Po prvi seriji je vodstvo prevzel llirjan Primož Ulaga, ki je imel s 93.5 metra tudi najdaljši skok te serije. Takoj za njim pa je bil po točkah Triglavan Bogdan Norčič in tretji Bogdanov klubski kolega Miro Bizjak. Z majhnim zaostankom sta bila na četrtem in petem mestu Jeseničan Rajko Lotrič in vojak VP Kranj Miran Tepeš. Razplet v odločilni drugi seriji je na vodilnem mestu postavil vse na glavo. Primož Ulaga je imel res nekaj prednosti pred Norčičem, toda Bogdan Norčič je lepo ujel ta zadnji skok in s 94,5 metri, kar je bil najdaljši skok nasploh, zanesljivo premagaj, Ulaga, ki je bil kar za štiri metre in pol krajši kot Norčič. Miro Bizjak je zadržal tretje mesto in Lotrič četrtega. Na petem mestu je prišlo do spremembe. Se mladinec iz Logatca Marjan Urbančič je preskočil Tepesa, ki se je moral nato zadovoljiti n čestim mestom. Državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu za mladinke in mli Le Andreji Leskovšek dva našlo1 PODKOREN, 8. februarja - Na podko-renskem smučišču so prizadevni smučarski delavci z Jesenic organizirali letošnje šestintrideseto državno prvenstvo v veleslalomu in slalomu za obe kategoriji mladink in mladincev. V obeh kategorijah se je za letošnje državne naslove borilo nad dvesto mladih smučarjev iz BIH, Hrvatske, Kosov« in Vojvodine ter Slovenije. Organizatorji so imeli idealne snežene pogoje in lepo sončno vreme. Pri pripravi prog so jim s stroji izdatno pomagali žični-čarji iz Kranjske gore, saj Jeseničani sami ne bi mogli tako dobro preparati smučišča, saj na tem delu podkorenskega smučišča ni vode. Vendar se pri tem poraja vprašanje/ ali je smiselno, da delamo državna prven^ atva skupaj za starejše in mlaji« mladinke. Na stari Blaudkovi velikanki sta Ulaga in Norčič zamenjala mesti. Tretji je bil Lotrič. Od leve proti desni — Bogdan Norčič (2), Primož Ulaga (1) in Rajko Lotrič (Jesenice), tretji. Član loškega Alpetoura Dušan Grašič je državni prvak v slalomu za starejše mladince, pri mlajših pa je Rok Petrovič. Foto: P. Pokoren Pohorski pokal za zlato lisico Na startu devet Jugoslovank MARIBOR - Za nafto najstarejšo žensko alpsko prireditev v svetovnem pokalu, osemnajsti pohorski pokal Za Zlato Lisico, je vse pripravljeno. Na startu danes v veleslalomu in jutri v slalomu so vse najboljfte tekmovalke iz Evrope, ZDA in Kanade ter devet Jugoslovank. Skušale bodo pokazati kar največ. Tudi vse proge so odlično pripravljene, čeprav je organizatorje stalo precej truda, da so proge pripravili na spodnjem delu pohorske poseke, smučišče nad hotelom Habakuk. Za to najsi Vej So jugoslovansko alpsko tekmovanje za svetovni pokal je častno pokroviteljstvo prevzel predsednik zvezne konference SZDL Todo K ur tovio. Kot smo že omenili, so v Mariboru zbrane vse najboljfte na svetu. Med njimi je tudi trikratna zaporedna zmagovalka Zlate lisice Hanni Wenzel iz Liechtensteina. Startalo pa bo tudi rekordno Število Jugoslovank. Barve nase alpske reprezentance bodo na dvodnevnem tekmovanju zastopale Dornigova. Zavadlavova, Blažičeva, Leskovftkova, Jermanova, Ravnikarjev«, Peharčeva, Mavčeva, Porentova in Koprolova. Od naftih smučark v slalomu pričakujemo nove točke, saj so to sezono prav v tej disciplini posegle po vidnih uvrstitvah v svetovnem in evropskem pokalu. Danes, torek, bo ob 9.30 prvi veleslalom in ob 13. uri drugi nastop. V sredo ob 11. uri bo prvi start v slalomu in oh 14. uri druga vo/nja. -dh Skoraj sedem ur sta trajali obe tekmi. V bodoče naj bi izvedli prvenstvi za obe kategoriji ločeno, ali pa naj bi postavili limite, kdo lahko nastopa na tem prvenstvu. V vseh teh nastopih je le Andreji Leskovsek uspelo, . da je osvojila oba naslova. Sarfučiftče v Podkorenu je tako, da so poetavljači prog lahko do dobra izkoristili teren .in proge zakoličili tako, da so bile selektivne. Vendar so nafti mladi smučarji pokazali, da dobro obvladajo vsak teren, saj so bile njihove tekmovalne vožnje take, da niso bile že naprej obsojene na poraz. V veleslalomu si je državni naslov pri mlajših mladincih priboril Tomaž Čiiman, pri »tre i »i h vrstnikih pa je bil najboljši Igor Podboj. Andreja Leskovsek je bila najhitrejša pri mlajših Mladinkah, Darje P oren U pa je državna prvakinja pri starejših mladinkah. V slalomu je Rok Petrovič fte enkrat dokazal, da je izvrsten slalomist, saj je državni naslov osvojil z več kot sekundno prednostjo. Dušanu Graftiču je uspelo, da je najbolj«! starejši mladinec. Pri mlajših mladinkah je Andreja Leskovsek ponovila uspeh iz veleslaloma, Nataša Blažič pa je bila najboljfte pri starejših. REZULTATI - VELESLALOM MLAJŠI MLADINCI - 1. Cižman (Olimpi-ja) 1:47,75, 2. Petrovič (Novinar) 1:48,29, 3. Kniflc (Alpetour) 1:49,66, 4. Oblak (Jesenice) 1:49,97, 5. Jakopin (Novinar) 1:51,26, 6. Robič (Jesenice) 1:51,76, 7. Lavtižar (Kranjska gora) 1:51,77; mladinke - 1. Leskovftek (Novinar) 1:51,79, 2. Mavec (Olimpija) 1:64,40, 3. Ceanik (Alpetour) 1:64,72, 4. Bergant (Olimpija) 1:66,92, 5. Kune (Jesenice) 1:57,09, 6. B. Kopro 1 (Olimpija) in Dežman (Triglav) 1:57,21; st. mladinci - 1. Podboj (Olimpija) 1:43,21, 2. Peternel (Alpetour) 1:43,24, 3. Sarabon (Tržič) 1:43,66, 4. Stefanovič (Fužinar) 1:44,92, 5. Kokotec (Kamnik) 1:46,00, 6. Graftič 1:45,52. 7. Klakočer (oba Alpetour) 1:45,72; mladinke - 1. Porenta (Alpetour) 1:48,66, 2. Blažič (Triglav) 1:50*06, 3. Jer . man (Olimpija) 1:50,14, 4. Ravnikar (Alpetour) 1:50,92, 5. Pehare (Tržič) 1:51,45, 6. Benedičič (Jesenice) 1:55,10, 7. Likozar (Jezersko) 1:57,111; SLALOM - ml. mladinci - 1. Petrovič (Novinar) 1:27,40, 2. Oblak 1:28,64, 3. Robič (oba Jesenice) 1:30,56, 4. Strave (Novinar) in Maklin (Fužinar) J:32.08, 6. Ob vznožju skakalnic je tovarna Elan postavila svoj servis za mazanje in »popravilo smuči. Svetovni alpski pokal Med našimi le Boris Strel OSLO - Šved Ingemar Stenmark je s prvim mestom v slalomu dosegel že šestdeseto zmago v svetovnem pokalu. Le fte dve zmagi mu primanjkujeta i in izenačil se bo po zmagah v tem pokalu z Anemarie Moeer-Proll. Sicer je ta slalomski razplet imel kaj nenavadno podobo, saj je bilo slalomiftče slabo pripravljeno, pihal je močan veter, vmes pa je tudi deževalo.- Ker ni bilo smuka moških v Schladmingu, je vrstni red v skupni razvrstitvi ostal skoraj enak kot je bil, le Stenmark si je z novo zmago povečal fte naskok za četrto končno zmago. Tudi Jugoslovan Bojan Križaj je kljub temu, da je naredil napako že v prvi vožnji, ostal na istem mestu kot je bil, in to v generalni iz slalomski razvrstitvi. Za Križajem se je v prvi vožnji moral od nadaljnjega tekmovanja posloviti tudi Jože Kuralt, ki je naredil napako na istem mestu kot Križaj. Enaka usoda je doletela v tem prvem nastopu tudi Grega Benedika, najhitrejši med našimi pa Je bil Toma* Cerkovnik na dvajsetem mestu, Jure Franko pa je zgrešil vratica. V tem nastopvte-JjJL ■vrSćen le ie Borb Strel, ki je tadi po dveh nastopih ostal edini JugoslovhsvfHTi )e Ml uvrščen. V drugi vožnji je bil diskvalificiran Cerkovnik, saj je zgreftil vratica. Rezultati - 1. Stenmark 1:32,51, 2. Fjallberg (oba Švedska) 1:33,09*^. Andrejev (SZ) 1:33,16, 4. Ph. Makre (ZDA) 1:33,27, 5. Žirov (SZ) 1:33,51. SVETONI POKAL - SKUPNO - 1. Stenmark 235, 2. Ph. Mahre 190, 3. MuIIer 140, 4. Križaj, Podborski, Weirather in Orlainsky po 105, 8. S. Mahre 104, 9. Wen-zel 98. 10. Enn 93, 22. Strel 43, 37. Kuralt 24, 79. Benedik 6, 87. Oberstar 3, 90. Zibler, 94. Cerkovnik 1; SLALOM - 1. Stenmark 120, 2. From-melt 7», 3. Križaj 64, 4. S. Mahre 59, 5. Andrejev 56, 6. Ph. Mahre 55, 7. Strand 46, 8. Orlainskv 44, 9. Žirov 43, 10. De Chiesa in Gros 40. -dh Kranjčanka Nataša Blažit*} prvakinja pri starejših slalomu, medtem ko je bk\ slalomu druga. Naglic (Jesenice) 1:24,63, 1. 1:34.65; mladinke - 1. Lesk. nar) 1:29,46, 2. Mavec (Olimpijti Kune (Jesenice) 1:33,86, 4.1« pija) 1:35,12, 5. Mihelič (AlpaW 6. Kuhar (Novinar) 1:37.1». 7.B* tour) 1:37,67; st. mladinci -\ (Alpetour) 1:26.4«, 2. Fh» \. 1:27,10, 3. Sarabon (Tržič) 1:«4 (Triglav) 1:28,36, 6. Kokošk 1:28,79, 6. Dornig (Olimpijt) Kavčič (Jesenice) 1:36,36; al Blažič (Triglav) 1:26,59. 1 Jt pija) 1:27,32, 3. BenedicJc 1:33,84. 4. Likozar (Jezersko) , Sifrer (Snežinka) 1:36,6», T (Akademik) 1:39,60. 7. čop brava) 1:40,33. Smučarski teki V Nemiljah najštevilnejši m) Smučarski tekači so se v vseh kategorijah | to v Nemiljah pomerili na tradicionalnem i rialnem tekmovanju v spomin Tomaža Beti Kranjski Triglav ekipni zmagovalec Jeli Jelovčan (Triglav Kranj) in Metka Munih (Olimpija) sta prep.n med članicami na Beštrovem memorialu. Tokrat je bila Jeli hitrejši] Košnjek NEMILJE - Nad 200 tekačev vseh starostnih skupin se je v soboto zbralo v Nemiljah na tradicionalnem memo rialnem tekmovanju v spomin na tragično umrlega .smučarskega tekača Tomaža BeStra. Tekmovanje je pripravila sekcija za teke Smučarskega kluba Triglav iz Kranja. Nastopili so skoraj vsi najboljAi jugoslovanski tekači na smučeh, posebno razveseljiva pa je bila udeležba najmlajših. Pri članih je po pričakovanju slavil Ivo Carman, med članicami pa je Jeli Jelovčan prvič v letoftnji sezoni ugnala Metko Munih. Sicer pa so bili rezultati pričakovani. Memorialno tekmovanje je bilo združeno tudi z rekreativnim tekom, «ki se ga je udeležilo precejšnje število domačinov in nekdanjih tekačev. REZULTATI - mlajfti mladinci: 1. Branko Trstenjak (Kranjska gora), 2. Dejan Maftovič (Kranjska gora), 3. Jani Postovrh (Olimpija), 4. Safto Greif (Pohorje), 5. Marko Gracer (Kranjska gora); starejše mladinke: 1. Ruth Res (Triglav), 2. Dragi Kor«, ftec (Triglav), 3. Mojca Cebulj (Olimpija). 4. Mojca Suftina (Olimpija); mlajše mladinke: 1. Simona Karničar (Triglav), 2. Mojca Murftek (Maribor), 3. Barbara Novak (Kamnik) 4. Irena Bučan (Triglav), 5. Mira Mlakar (Triglav); članice: 1. Jeli Jelovčan (Triglav), 2. Metka Munih (Olimpija), 3. Minka Pogačnik (Triglav); člani: 1. Ivo Carman (Triglav), 2. Tone Djuričič (Kranjska gora), 3. Vinko Poklukar (Gorje), 4. Maks Jelene (Triglav), 5. Srečo Kopač (Triglav); starejši mladinci: 1. Duftan Djuričič (JLA), 2. Jure Žerjav (Kranjska gora), 3. Bojan Munih (Olii Lopatic (Romanija), 5. 8M (Maribor); mlajfti mladinci: kj (Pohorje), 2. Matej Kordel Joftko Kavalar (Rateče), 4. (Triglav), 5. Brane Kolsr (Tr pionirke: 1. Ivi BeSter(Tr Smolnikar (Kamnik), 3. (Rateče), 4. Katra Kavčič Karin Bah (Pohorje); sUrtjlV Robert Slabanja (Dol),2. Ros\ horje), 3. Uro* Velepec (DoA Šolar (Triglav), 5. Bojan FW rej se pionirke: 1. Andrej« Sr 2. Karmen Raiftp (Pohorje!, Kline (Pohorje), 4. Jelka Bs 5. Darja Mlakar (Triglav). Glasilo tržiških Športnikov TRŽIČ - V začetku januarja je izftel Bilten, glasilo telesnokulturne skupnosti Tržič, ki ga urejuje uredniški odbor z glavnim in odgovornim urednikom Janezom Kikljem na čelu. Bilten, tako se glasilo imenuje, bo odalej redno izhajal, že prva Številka pa kaže, da dosega svoj namen, bo pa *e bogatejši, če bodo Tržičani prisluhnili pozivu redniftkega odbora k sodelovanju. Tone Djuričič je za sekund zaostal za, Ivom Čarmanom — TOHiH ,O.FEl«tMIUA 1M1 .21. STRAN. O LAS Alpsko smučanje Mladi tekmovali na Kobli KA BISTRICA - Gorenjska afcapnis« je pripravila na i SK Bokiaj tekaaovanje v sa mlajše kategorije. Na «M dolgi progi je tekmovalo veliko ■»■■■■■Ih smaearlev. Meal mlajšimi mls mw0m Besedici čera z Jese-Lrskovo (Alpstoar) in Mikeličevo Pri starstštk pionirkah so bile Česnik (Alpstoar), Kane (Jese-la (Triglav). Meal mlajšimi je tiagal Kaific (Alpstomr) pred (Jesenice) in Kraljem (Trtic). *«r»ja|a»i pionirji pa so bili najbolj »i il Robi«. Pogačnik in Naglic. J. Pretnar l/KU PREHODNI POKAL DE8NEGA BREGA KROPA - Smučarski delavci iz Krope so pri rodil i Ba domačem smučišču tokmo-veieslalomu za člane delovnih Ivov, ki imajo sedet na desnem Save sa prekodai pokal. Tekmovalo ' BB članov sindikata iz sedmih os-i organizacij. Prehodni pokal je redila ekipa U KO Kropa. Kssnhori - teaskeA: 1. Prešeren (Iskra Otoče). X. Turenšek (Iskra Lipnica), 3. Ovaeslk (Iskra Lipnica); ženske B: 1. Res-! snaa (URO), >. Bohinc (Iskra Lipnica), 3. Gorjaac (Kemična P od na rt); motki A: 1. ►oga-tnik (UKO), 3. Resaman (Iskra Lip-► , S. Šolar (Iskra Lipnica); motki B: 1. (UKO), 2. Kordet (UKO), 3. M. n (Plamen); motki C: L Hafner Lipnica), 2. Kržienik (UKO), 3. Bu (Iskra Otoče); ekipno. 1. UKO Kropa, Iskra Otoče, 3. Iskra Lipnica, 4. Ke-ičaa Pod na rt, 6. Plamen Kropa itd. atrulje fta smučarskem Iteku _jl SREDNJA DOBRAVA - Preteklo ne-•A deljo je bil na Srednji Dobravi pri Kropi A prvi smučarski tek patrulj po poteh narodni aega heroja Suneta Žagarja. Predstavnik krajevne organizacije Zveze borcev iz Podrta je v nagovoru tekmovalcem in gle-cem dejal, da spominski tek ni le od-titev vsem padlim tega območja in do-vakeznu učitelju, narodnemu heroju in u glavnega poveljstva slovenskih pariških čet, ampak tudi preizkus teles-sposobnosti udeležencev v okviru kon-sploene ljudske obrambne vojne. Na ■m tekmovanju ni le pomembno prevali progo, ampak predvsem premazi tudi sebe! Tek patrulj po poteh d nega heroja Staneta Žagarja bo po-tradicionalen. Udeležence je pozdravil predsednik radovljiške občinske opeči ne int. Polde Pernut. Med tekrno-v motki h patruljah so bili najbolj« maratoncev Mali vrh. Športno dru-Stahovica in Radovljica, med žensk* • t maratonci z Malega vrha in Sava iz ja. UJV Kranj pa je bila najboljša patruljami JLA in milice. Vsi udele-teksnovanja so prejeli spominske • in posebno priznanje - fotografijo •ga heroja Suneta Žagarja. C. Rozman (ah osmač >rvak občine dovljica Na prvenstvu občine Radovljica v tabu - BB sskistov. Po 11 kolih.tviear- atoasaJa največ točk »bral mladi-i asa I Prtsao* #,». Sledijo: Roblek Ctgzlč B. Hariaski, Kokotsr in Kase 7, e. Soklič, Prestrl, BajtelJ in Hrovst ▼OD IT A MENCINGER IN ŽELEZNIK Na članskem prvenstvu Gorenjske na-OBasm SB igralcev in sicer 1 mojster, 10 ■Mjzlishlh kandidatov in 13 prvo ter 4 I Bjngehntsgiiialaov. Igrajo dvakrat teden-•ko 11 kol po švicarskem sistemu. Po 4. kota vodijo Mencinger in Železnik 3,5 toč -I ko. sledijo Osterman, Logar. Mazi in Kecič Kokosar, Kosmač, Soklič. J ©kovic, t) Oktkn In Vojičič 2,8 itd. Pomembnejti izidi j frvih 4 kol: Mencinger-Osterman 1:0, \ Ranabar-Mencinger 0:1, Osterman-Bumbar • Is; Cigzič-Osterman 0:1, Železnik-Mazi i:0. Kecič-Kosmač 1:0, Zeleznik-Mencln nor remi. Začetek prvenstva kate, da mladi \ bralri te prevzamejo vrh gorenjskega \ MLADINSKA ŠAHOVSKA SOLA RapamUtki šahovski trener velemojster * ARrin Planinec že več let uspešno vodi A anladiaahn šahovsko šolo na Gorenjskem. t ji je posvečala posebno tka v novih prosto- ta tedaj ij pote L. P S D Kranj v Kranju, Prešernova 11. Usponi šote so očital. Na članskem prvenstvo Gorenjske mladi Igralci te prevzemala pohamo. Solo radno obiskujejo mladinci RakMč, Kosate, Kokošar, Bumbar, Kecič, Borko, Mrvar tor mladinke Borštar, Kaste-H«, Erjavec, Peklaj. V. Perovič GASILCI TEKMOVALI V VELE8LALO .U MOJSTRANA - Mojstranško gasilsko društvo je priredilo nočni veleslalom za prehodni pokal občinske gasilske zveze Jesenice. Sodelovalo je kar 223 članov gasilskih društev od najmlajših do najstarejših. Izven konkurence so tekmovali s Kokrice. Takšna udeležba je marsikoga presenetila, ni pa presenetile organizatorja, ki je odlično izvedel tekmovanje. RezulUti - pionirji: L Aleš Vidic, 2. Andrej Gosar (oba Kranjska gora), S. Milan Semerle; pionirke: 1. Mateja Krz-narič (Mojstrana), 2. Sandra Tušar (Blejske Dobrava), S. Bojana Peadiraik (Dovje); članice: 1. Natašs C op (Blejska Dobrava), 2. Majda Papler (Gozd Martuljek), 3. Bojana Drešar (Blejska Dobrava); člani: 1. Aleš Podrekar, 2. Prane Rabič, 3. Janko Legat (vsi Mojstrana); starejši člani: 1. Joše Svetina, 2. Alojz čop (oba Blejska Dobrava), 3. Ciril Čop (Planina pod Golico); ekipno: 1. GD Blejska Dobrava, 2. GD Mojatrsna, 3. GD Gosd Martuljek, 4. GD Kranjsks gora, 5. GD Planina pod Golico; itd. J Rabič Železarji so tekmovali JESENICE - Komisija za športno rekreacijo pri sindikatu Železarne Jesenice je na smučišču v Mojstrani organizirala prvenstvo Železarne v veleslalomu in smučarskih tekih. V posameznih starostnih kategorijah je v obeh disciplinah nastopilo okrog 250 tek.novalcev iz posameznih TOZD in delovnih skupnosti Železarne. REZULTATI: veleslalom moški do 25 let: 1. Kovač 40,24; od 25 do 35 let: Pesjak 45,04; od 35 do 45 let Žmitek 30,50; nad 45 let: Kejtar 43,88; ekipno: 1. TOZD Vzdrževanje 2,10.20, 2. TOZD Jek lam a 2.17.lt, 3. Delovna skupnost Sektorja za ekonomiko in tehnično kontrolo 2.17.48; veleslalom ženske: do 25 let: 1. Koblar 43,83; od 25 do 36 let: 1. Zupan 50,50; 36 do 46 let: Petrič 57,02; nad 45 let: 1. Babic 1.08.38; ekipno: 1. Del. skup. Sektor za ekon. in teh. kontrolo 2.33.02, Teki moški do 36 let: 1. Pristov 18.19 7g. od 35 do 46 let: 1. Kerttojn 0.00.11; nad 45 let: 1. Pazlar 10.60.82; ekipno: 1. TOZD Remontne delavnice 50.04.38, 2. Del. skup Sektor za ekon. in teh. kontrolo 1.06.24 00 3. TOZD Vzdrževanje 1.07.40.58; ženske do 35 let: 1. Kobentar 12.01.03; nad 35 let Petrič 16.21.17; ekipno: 1. Del. skupn. Sektor za ekon. in teh. kontr. J. Rabič Atletika Prvenstvo v dvorani KRANJ - Atletski klub Triglav je pred bližnjim prvenstvom Slovenije v dvorani priredil klubsko dvoransko prvenstvo v 8 disciplinah. V športni dvorani na Planini ter v telovadnici osnovne šole Franca Prešeren je nastopilo 00 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih kategorij, ki so na improviziranih tekmovališčik, slasti v mlajših kategorijah, dosegli nekaj zelo kvalitetnih ia obetajočih rezultatov. REZULTATI: pionirke - 000 m: 1. Pan-gerc MM, 2. Marušič 2:22,0, 3. Briaovec ,2:40,0; mlajše mladinke - 1000 m: 1. Stoj-čevski 3:65,8, 2. Povtnar 3:673, S. Kavčič 4:15,0; daliava z mesta: 1. Stojčevski 24)6; višina: 1. Povšnar 130, 2. Kadivec 110; me-dicinks (4 kg): 1. Vončins 7,51; starajte mladinke - 00 m: 1. Rant 8,4, 2. Petavs s.t 3. Pavlin 0,1; 1000 m: 1. Nikolaš 3:41,0, 2! Kurent 3:61,3, S. Šolar 3:60,0; daljava s mesta: 1. Pavlin 231, 2. Petavs 224, S. Kurent 216; višina: 1. Pavlin 146, 2. Nikolaš 130, S. Kurent 120; medicinka (4 kg): L Petavs 10,66, 2. Rant 8,40, 3. Pavlin 7,81; članice - daljava z mesU: 1. Krelj 223, 2. Vrhovnik 220; pionirji - 00 m: 1. Lasica D. 0,3, 3. Zdravkovič 0,0, 3. Lasica V. 9,0; 000 m: 1. Kukovica 1:40,3, 2. Nikolaš 1:51,4, 3. Križaj 2:20,5; daljava z mesta: 1. Zgaga 230, 2. Mencinger 234, 3. Košir 220; višina: 1. Mencinger 160, 2. Kukovica P. 146, 8.-4 Kukovica T. in Zgaga 130; mlajši mladinci - 00 m: 1. Hudobivnik 8,0, 2. Kabič 8,1, 3 Gratič 8,4; 1000 m: 1. Bogataj Slavko 3:26,0, 2. Bogataj Silvo 3:33,5, 3. Poreata 3:30,2; daljava z mesta: 1. PorenU 273, 2 Bogataj 266; vitina: 1. Bogataj 150, 2. Ster 146; medicinka (5 kg): 1. Onič 11,12, 2. Kabič 11,10, 3. Gratič 10,92; starejši mladinci - 00 m: 1. Omerza 7,8, 2. Sajovic 7,8, 3. Le-ben 7,0; daljava z mesta: 1. Leben 200, 2 Rogelj 201, 3. BogaUj 260; palica: 1. Sajovic 380, 2. Leben 220, 3. Omerza 206; medicinka (6 kg): 1. Gatpirc 14,04, 2. Veselic 11,04, 3. Omerza 11,63; člani - 00 m: 1 Stare 7,6, 2. Penet 7,6, 3. Cvetkovič 0,0; 2000 m: 1. Peaet 0:38,0, 2. Benedik 0:003, 3. Rogelj 7:».0; daljava z mesta: 1. Stare 272, 2. Peneš 200; palica: 1. Cvetkovič 882; medicinka (6 kg): 1. Cvetkovič 13:01, Stare 11,47, Peneš 8,75. I. Kavčič Dopisniki poročajo ZANIMANJE ZA NOGOMET V -ŠKOFJI LOKI - Da je v Škofji Loki vedno večje aaaiaaanje su nogomet, kaše podatek, da se je sa občinsko ligo v malem nogometu prijavilo kar 32 ekip. Moštva so razdeljena v več skupin. Izločilne tekme so se te aaeeie v novi športni dvorani na Podnu. Največ ekip je prijavilo Športno društvo Kondor in sicer kar 3. V tekmovanju, ki gs vodi TK8 Skorja Loks, imajo največ možnosti za zmifoLTH, Trata in Jelovica. J.S. KONČANA TRŽI8KA B ODBOJKARSKA LIGA - Tekmovanje v A skupini trtiške rekreacijske odbojkarske lige je že končano. Pred dnevi pa so zaključili s tekmovanjem tudi v skupini B, kjer nastopa pet moštev, ki so igrala drug z drugi ni po dvakrat. Premočno je zmagala ekipa Podljubelja Bros poraz«, ki se je skupaj s košarkarji amnsafla, s prve (igo. Vrstni red PodJju>*!j, Košarkarji, Muppet show, Koprive in AZ 80. •1. Kikel IGRE NA SNEGU V OLSEVKU -Mladinska organizacija Iskra, TOZD TKA Montaže je pripravila na smučišču blizu Olševka prve letošnje igre na snegu. K sodelovanju so bili povabljeni tudi mladi z Bele, Preddvora in Olševka ter Hotemaž. Igre so obsegale 10 različnih nastopov, ki so terjale obilo znanja in spretnosti. Tudi gledalcev je bilo precej. Tekmovanje je bilo zaradi izenačenosti ekip zsnimivo. Moštvi Iskre in Hotemaž sts imeli ensko število točk, pa je bila potrebna dodatna igra, ki je za zmagovalca določila Iskraše. Igre so bile nadaljevanje sodelovanja mladincev Iskre z mladimi iz okolice Preddvora. Lani so na primer Preddvorčani že pripravili letne igre. Zmagala je Iskra. Druga je bila ekipa Olševek - Hotomsže, tretji je bil V^r*ddVOr: C.etrU P" B!U: B Malovrh • Dobra udeležba je bila značilna za sobotno tekmovanje sankačev v Besnici — Foto: J. Košnjek Sankanje Železnikarjem pokal Kranja BESNICA - Na 750 metrov dolgi zale-deneli naravni sankaški progi z desetimi zavoji in 1 l-odstotnim padcem v Zgornji Besnici je bilo v soboto tradicionalno med-kljubsko sankaško tekmovanje za pokal Kranja. Na tekmovanju je sodelovalo nad 80 tekmovalcev v enosedih, ki so morali progo prevoziti dvakrat, tekmovalo pa je tudi 12 dvosedov. Organizator tekmovanja je bil Sankaški klub Triglav iz Kranja, tehnična izvedba pa je bila zaupana savskemu športnemu društvu. Naši sankači se lahko letošnjo z vremenom naklonjeno sezono pohvalijo s številnimi tekmovanji. Udeležba na vseh je bila izredno dobra, kar kaže, da pri nas vlada zanimanje za U sport. Na vseh tekmovanjih sodeluje tudi precej mladih ekmovalcev. Pokal Kranja je osvojilo moštvo Železnikov. Drugi so bili Tržičani, tretji pa Jeseničani. Kolesarstvo Lampič in Cuderman prvaka POREČ - Tu je bilo v soboto sedmo državno prvenstvo kolesarjev v ciklokro-su. Organiziral ga je ljubljanski Rog, na startu dokaj zahtevne dirke »čez drn in strn« pa se je pojavilo 144 jugoslovanskih kolesarjev v treh tekmovalnih skupinah. Letos so bili najbolj uspešni slovenski zastopniki, med njimi še zlesti Kranjčani. Pri mlajših mladincih je zmagal N ovome -ščan Papeš, pri starejših pa sta medalji osvojila kar dva »naša«. Janez Lampič je postol državni prvak, Darko Tunič pa je bil tretji. Podoben uspeh so dosegli tudi člani Save. Marko Cuderman, ki se je komaj vrnil iz JLA, je osvojil zlato, S tone Kurent pa bronasto medaljo. Drugi je bil P ulj ca n Bullč. h. J. Rokomet Vodita Duplje in Preddvor KRANJ - V športni dvorani na Planini poteka letošnje zimsko prvenstvo v rokometu za pokal Kranja, na katerem sodeluje deset ekip iz kranjske občine. V izredno zanimivem tekmovanju, ki je na sporedu vsako soboto dopoldne, so te odigrali tri kola. Doslej so imeli po treh nepopolnih kolih nsjveč uspehe rokometati Dupelj bi Preddvora, precejšnje presenečenje zlenakega prvenstva pa so rokometati Britofa, ki so ns odličnem tretjem mestu in so premagali do sedaj ekipe 8tortiča, Gu-marja In Krvavca, s dvema goloma razlike pa so izgubili srečsnje z ekipama Preddvora in Dupelj. Rezultati: 1. kolo: Sava : Besnicn 20:16 (0:7), Stortič : Britof 12:21 (0:0), Veterani: Preddvor 0:10 b. b., Preddvor : Britof 18:10 (0:0), Sava : Veterani 20:11 (12:5), Besnica : Stortič 12:12 (8:8); 2. kolo: Duplje : Krvavec 28:12 (10:6). Sava : Žabnica 14:34 (9:11), Gumar : Krvavec 20:14 (9:5), Duplje : Sava 22:14 (9:7), Krvavec : Žabnica 12:23 (7:a2), Gumar : Duplje 13:17 (9:0); 3. kolo: - Duplje : Britof 20:14 (11:6), Besnica : Krvavec 25:18 (12:10), Gumar : Stor-žič 19:10 (8:12), Preddvor : Duplje 17:10 (10:8), Gumar : Britof 10:21 (5:10), Preddvor: Krvavec 19:10 (8:10). . , J. Kuhar Preddvor čanke šeste KRANJ - Rokometotice Preddvora so ns mladinskem državnem prvenstvu v Mostarja dosegle len uspeh, čeprav »o bile testo. Naslov prvak« je osvojilo domače moštvo, ki so mu bili sodniki naklonjeni. Preddvorčanke so bile v p red tekmovanju izžrebane v najtežjo skupino, saj so igrsle skupaj s prvakom Lokomotivo bi Mostorj*.labinskim Rudsriem (tretji) in predstavnikom Crne gore Celulozo. V tej skupini so premagale Celulozo in izgubile z Lokomotivo in Rudarjem. Izidi predtokmo-valne skupine - Preddvor : Celuloza 14:11, Lokomotiva : Preddvor 10:8, Rudar Preddvor 21:10. V borbi za peto mesto so Preddvorčanke nastopile le s sedmimi igralkami, saj so bile v predtekmovanju težje poškodovane Karničarjeva in I. Savs, ležje pa Krieljeva in Veselova. Povedati je treba, da so Preddvorčanke proti poznejtim prvakinjam vodile, vendar sta na sceno stopila sodnika in pomagala Preddvoru do poraza. Sicer so pričakovali, da bo Preddvor dosegel peto mesto, toda s sedmimi igralkami se niso potem mogle resneje upirati Potisju. Izid - Potieje : Preddvor 21:10 (10:0). Razveseljivo je, da so igralke Preddvora na tem prvenstvu dobile vrsto pohval za igro in so eno od najperspektivnejših moštev v držsvi. Ce bi Preddvorčanke igrale v B skupini, v kateri so igrali še Votdovac, prvak Srbije, Potisje, prvak Vojvodine, Kale, prvak Makedonije in Trepča, prvak Kosova, bi bile lahko še bolje uvrščene. Razveseljivo je, da so od Preddvorčank kandidatke za državno mladinsko reprezentanco Karničarjeva in Ivanovičeva. Preddvorčanke se še enkrat zahvaljujejo vsem tistim, ki so jim omogočili, da so lahko igrale na tem prvenstvu v MosUrju! -•■••■•»» ■» ■» V 4 -«i *A .: KOVIN08ERVIS Prešernova 15 Jesenice Obor za delovna razmerja ponovno objavlja prosta deli in naloge 1. SEKRETARJA - KADROVNIKA 2. PROJEKTANTA 3. NABAVNEGA REFERENTA Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pofi izpolnjevati še: pod 1.: — višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj in moralno politične vrline, — poskusno delo traja 3 mesece pod 2.: — višja strokovna izobrazba strojne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj, zaželeno poznavanje tehnologij« gradnje s tunelskimi opaži v gradbeništvu, — poskusno delo 3 mesece pod 3.: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali strojne smeri, — 18 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec Ponudbe na razpisana in objavljena prosta dela in nakan priloženimi dokazili o zahtevani izobrazbi naj ka ndidati ss% v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov Kovinoservis Je««* Prešernova 15. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE objavlja prosta sezonska dela in naloge za določen čas v počitniških domovih UMAG, SAVUDRIJA in DEBELI RT1(\ 1. VODJE KUHINJE — vodi delo v kuhinji, kuha in skrbi za kvaliteto hrane ter * I uje pri pripravi jedilnikov 2. SKLADIŠČNIKA ŽIVIL — vodi skladišče živil 3. SKLADIŠČNIKA INVENTARJA — vodi skladišče inventarja 4. EKONOMA - ŠOFERJA — skrbi za nabavo živil in pomaga pri drugih delih 5. FINANČNEGA MANIPULANTA - RECEPTORJA — vodi evidenco o izdanih blokih za prehrano, sodeluje t stvom glede zasedenosti kapacitet, vodi pomožno blagajno 6. KUHINJSKE POMOČNICE — pomaga pri pripravi, kuhanju, delitvi hrane in pomivanju 4. TOCAKJE — prodaja pijačo in vodi obračun opravljenega prometa 8. SERVIRKE — servira hrano gostom in pomaga pri pripravi hrane v 9. PERICE — pere in lika perilo 10. DELAVCA - VZDRŽEVALCA — opravlja razna vzdrževalna dela 11. SNAŽILKE — pospravlja in čisti skupne prostore, sanitarije ter porna* drugih pomožnih delih Poleg splošnih pogojev, ki jih morajo kandidati izpolnjevati po y\ o delovnih razmerjih) se zahteva, da izpolnjujejo še pogoje 84 ifc! zakona o notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku, Alfonz Naveršnik, predsednik Zveze koroških partizanov k$ Wutte-Luc in predstavnik Z KO Kranj Janez Eržen. Za uvod v.v.v obiskano družabno prireditev je zapel mešani pevski zbor »D«w\v ki je v počastitev Prešernovega dne v program vnesti »Zdravljico« v priredbi Jožeta Leskovarja. — Foto: D. Dolenc