$BK 4473
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI
Raziskava št.27
PORAVNALNI SVETI
Ljubljana, julija 1967
Finansiral: Sklad Borisa Kidri5a v Ljubljani
Razmnoženo v lo izvodih
'S>
OOOOoThSo
/ '
I.	Uvod (dr. Janez Pečar)
II.	Lokalna pravna ureditev poravnalnih svetov (dr. Janez Pečar)
III.	Organizacijsko-funkcionalna problematika svetov (dr. Janez Pečar)
A.	Organizacijska vprašanja
B.	Območje delovanja in obremenjenost z delom
C.	Nekateri pogoji za delovanja Č. Način dela poravnalnih svetov
D.	Ocena lastnega dela
E.	Pravne osebe kot stranke pred poravnalnimi sveti
IV.	Člani poravnalnih svetov
A.	Demografski podatki (Boris Uderman)
B.	Primernost za delo v poravnalnih svetih (dr. Janez Pečar)
V.	Vsebina sporov med strankami (Boris Uderman)
VI.	Tožitelji in toženci
A.	Demografski podatki (Boris Uderman)
B.	Sprte stranke med seboj (Marjan Kroflič)
C.	Stranke o poravnalnem svetu (dr. Janez Pečar)
VII.	Postopek pred poravnalnim svetom (dr.Katja Vodopivec, dr.Janez Pečar)
VIII.	Metodika poravnavanja (dr.Janez Pečar)
IX.	Zaključki
A.	Stranke (Marjan Kroflič)
B.	Poravnalni sveti (dr.Janez Pečar)
Stran
1
21
32
32
38
41
44
55
6o
62
62
74
114
128
128
145
183
197
241
281
282
287
LITERATURA
PREDGOVOR
Razbremenitev rednih sodišč z reševanjem neznatnejših sporov in potreba po izvensodnem poravnavanju konfliktov med ljudmi sta privedli v letu 1959 do ustanavljanja poravnalnih svetov. Ta odločitev pomeni v neki meri začetek procesa deetatizacije sodnega funkcionira-^	nja. S tem nastaja v našem družbenem sistemu nova dru-
žbena in laična institucija, ki drugače kot »'tovariška sodišča" in "konfliktne komisije" ter brez klasičnega državnega prisiljevanja in pasivnega zastraševanja o-pravlja nekatere naloge sodišč pri pomirjanju ljudi. Pritegovanje širše in nestrokovne javnosti za obravnavanje določenih problemov, ki so bili dotlej v domeni pravosodja pa ne predstavlja zgolj deetatizacije te državne funkcije, marveč v znatnem obsegu razširja družbeno samoupravljanje tudi na tem področju.
Dosedanje, predvsem za neposredne potrebe prakse pripravljene analize o delovanju poravnalnih svetov so se ukvarjale predvsem z zunanjimi manifestacijami njihovega funkcioniranja ter z organizacijo, ne pa toliko ali skoraj nič z njihovo notranjo vsebino in problematiko. Zlasti pa niso načenjale razmerij poravnalnih svetov do strank, še manj pa odnosov strank med seboj.
Doslej v Jugoslaviji ni bila opravljena še nobena raziskava, ki bi se posebej ukvarjala s poravnalnimi sve-
ti. Zato so bili ti, razmeroma novi organizmi dokaj neobdelano pa vendarle hvaležno področje posebno zaradi tega, ker smo skušali ugotoviti, kaj bi bilo treba storiti in kakšne metode bi bilo treba uporabljati, da bi bili poravnalni sveti uspešnejši.
Raziskavo je financiral Sklad Borisa Kidriča v Ljubljani, kateremu gre najlepša zahvala. Prav tako se zahvaljujemo vsem sodelavcem, ki so pri raziskavi kakorkoli sodelovali in nam pomagali.
Še posebno zahvalo pa smo dolžni izraziti dr. Katji Vodopivec, ki nas je, poleg ostalega, opozorila tudi na marsikatero napako in pomanjkljivost v raziskavi, da smo jih lahko odstranili.
Ljubljana, 3o. junija 1967
dr. Janez Pečar
SODELAVCI
Avtorji:
Pečar dr. Janez, diplomirani pravnik, znanstveni sodelavec Inštituta za kriminologijo v Ljubljani,-vodja raziskave
Uderman Boris, diplomirani pravnik, višji strokovni sodelavec v Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani
Vodopivec dr. Katja, diplomirani pravnik, znanstveni
svetnik in ravnatelj Inštituta za kriminologijo v Ljubljani
Kroflič Marjan, psiholog, sodelavec Inštituta za sociologijo in filozofijo v Ljubljani
Ostali sodelavci:
Blejec dr. Marjan, redni profesor ekonomske fakultete v Ljubljani
aionar Ivan, diplomirani pravnik, samostojni svetovalec Zavoda SR Slovenije za statistiko v Ljubljani
Purkart Anka, statistik v Republiškem sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije
Anketarji:
Bicman Marjana, študent, Maribor, Cankarjeva 4
Dovjak Ana, študent, Maribor, Cafova 5
Golenko Feliks, uslužbenec Občinske skupščine Lendava, Lendava, Partizanska 114a
Erman Oto, študent, Ljubljana, Prešernova 5
Hajnrih Silva, študent, Maribor, Kamniška 22
Janežič Anton, študent, Ljubljana, Gornji trg 12
Kovač Marinka, študent, Maribor, Belokranjska 31
-2-
Kuhar Deziderij, statistik Občinske skupščine Lendava, Lendava, Partizanska 12oa
Mehle Slava, študent, Ljubljana, Vzajemna 42
Pajk Olga, statistik Občinske skupščine Velenje, Velenje, Šmartno štev. 2
Pavlica Franjo, uslužbenec, Ljubljana, Hradeckega c.39
Simič Nikola, uslužbenec, Ljubljana, Pohorskega bataljona 69
Šlamberger Jože, študent, Ljubljana, Prešernova 5 Turičnik Viktor, študent, Ljubljana, Titova lo2 Velkavrh Marjan, uslužbenec, Ljubljana, Žabarjeva 2 Zupan Franc, študent, Maribor, Gorkega 3o Železnik Ivan, uslužbenec, Domžale, A. Skoka 6
Pri posameznih posvetovanjih sta nekajkrat sodelovala ali nam posredovala svoje izkušnje še: Kobe dr. Peter, redni profesor Pianae fakultete v Ljubljani in SM.ar Vinko, klinični psiholog, višji strokovni sodelavec v Inštitutu za kriminologijo v Ljubljani.
I.
UVOD
(dr. Janez Pečar)
Prve poravnalne svete so začeli ustanavljati na podlagi uredbe o upravljanju stanovanjskih, hiš iz leta 1953. Ti so obravnavali le spore, ki so nastajali iz stanovanjskih razmerij. Svete, ki bi obravnavali tudi drugačne spore,pa so začeli organizirati leta 1958 v Srbiji, pri nas v Sloveniji pa leta 1959. Se posebno naglo so se začeli razvijati po ustrezni resoluciji Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije 27. maja 1959. V Sloveniji je prvi tak poravnalni svet začel z delom v Beltincih, dne 17. junija leta 1959.
Tako se je z vso intenzivnostjo začelo razširjanje posebnih družbenih organizmov za mirno, izvensodno reševanje sporov med ljudmi, ki prevzemajo medsebojne obveznosti prostovoljno in brez sredstev državne prisile.
Ustanavljanje poravnalnih svetov je bilo v Sloveniji v glavnem zaključeno leta 1963, ko je bilo največ poravnalnih svetov in sicer 634. Čeprav se je tudi pozneje, zaradi različnih upravno političnih sprememb in drugih vzrokov, njihovo število še spreminjalo, nikoli ni preseglo gornjega števila. Ves čas razvoja poravnalnih svetov so sodiščaimela iniciativo in jim pomagala s pripravljalnimi deli, z inštrukcijami, z zbiranjem podatkov, s pošiljanjem spornih zadev v reševanje itd. Njim gre glavna zasluga za ugotavljanje spornih vprašanj, ki nastajajo v zvezi z delom poravnalnih svetov.
Toda že po letu 1962 v delu poravnalnih, svetov ni bilo več take vneme kot prej, upadati začne število zadev, predlaganih poravnalnim svetom v reševanje, pri članih poravnalnih svetov se začenjajo pojavljati zahteve po honoriranju njihovega dela, oziroma ustreznemu nadomestilu za izgubljeni čas itd. Stranke se zopet pogostne obračajo na sodišča, o-benem pa se ugotavlja, da raje pristajajo na poravnave v zadevah, ki jih same neposredno predlagajo poravnalnim svetom.
Poleg teh okoliščin nastajajo še razna druga vprašanja,ki se pojavljajo kot dileme in protislovja. To pa seveda v neki meri neodložljivo narekuje zahtevo po raziskovalnem delu na področju problematike poravnalnih svetov.
1.	Namen raziskave
Z nastajenjem poravnalnih svetov se je odprla na področju urejanja medsebojnih odnošajev med ljudmi nova laična institucija, ki brez klasičnega državnega prisiljevanja in pasivnega zastraševati ja razširja neko vrsto družbenega samoupravljanja in poseganja tudi na tem razmeroma zelo delikatnem področju.
Med ljudmi vsak dan nastajajo zaradi najrazličnejših vzrokov konfliktne situacije, ki jih pogojujejo dejavniki osebne in družbene narave. Ljudje se v vsakdanjem dinamičnem življenju med seboj povezujejo za skupna prizadevanja in sožitje, pri tem pa se porajajo spori, nasprotja in razprtije. Ljudje smo za zunanje in notranje impulze dovzetni po svoje, pri tem pa se nam glede na
naš status in druge okoliščine različno oblikuje naš način reagiranja na pritiske socialnega okolja.
Že v "Načrtu za raziskavo o poravnalnih svetih" smo rekli, da med dvema osebama, ki živita v neki skupnosti, v večji ali manjši prostorski ali socialni oddaljenosti, lahko pride do nasprotij, do konfliktor itd. Vir konfliktov lahko iščemo v ožjem okolju, v razločkih osebnostnih struktur obeh sprtih strank, ali pa v součinkovanju obeh komponent. Rezultat konflikta je spor, ki se lahko še stopnjuje, razrašča, dobiva nove oblike in vsebino v frustracijah, agresijah itd., ki pogosto privedejo posameznika tudi v kazniva dejanja.
V zvezi s pomirjanjem konfliktnih udeležencev pa moramo upoštevati še dodatno komponento, oziroma okoliščino na strani članov poravnalnih svetov, ki lahko v določeni meri vplivajo na spor, njegov konec ali nadaljevanje. Njihova sposobnost, razumevanje in posluh za težave so zelo pomembni pri reševanju sporov med ljudmi in sodijo prav tako med področja našega raziskovanja.
Pri naši raziskavi gre torej za poravnalne svete kot razmeroma nove inštitucije, ki naj v naši družbeni stvarnosti blaži, pomirja, ali morda celo odstranjuje individualne ali družbene pogoje zaradi katerih v določeni meri trpi sožitje med ljudmi. Ker problematika njihovega dela v odnosu do populacije, katerih spore rešujejo, doslej pri nas še ni bila raziskovana, je to prvi poskus, ki naj bi globlje prodrl v sfero interakcij: konflikt - sprte stranke - poravnalni svet. Če naj bi imeli poravnalni sveti v
neki meri tudi določeno socialno pedagoško in kriminalno politično predvsem pa preventivno funkcijo, zlasti pri odstranjevanju morebitnih preddeliktualnih situacij, je bilo treba nalogo zastaviti tako, da bi odgovorili na nekatera vprašanja in morda poiskali najustrežnejše rešitve za njihovo delo v prihodnje. Za našo raziskavo so ta vprašanja zlasti naslednja:
-	Katere miljejske silnice so tiste, za katere bi bilo mogoče sklepati, da so privedle do sporov (ožje okolje oziroma razmere v katerih ljudje živijo itd.)
-	Kakšne so osebnostne lastnosti sprtih strank, katerih spore so obravnavali poravnalni sveti.
-	Kako je z uspešnostjo poravnav, ne toliko pred poravnalnim svetom formalno, kolikor v vsakdanjem življenju konfliktnih udeležencev neposredno.
-	Kakšen je način dela poravnalnih svetov.
-	Kako je z avtoriteto poravnalnih svetov pri sprtih strankah in kakšna je njihova družbena afirmacija v prostoru
v katerem delujejo, in končno
-	Kakšna je pomembnost poravnalnih svetov kot izvensodne institucije za pomirjanje ljudi in kako je z njihovo socialno pedagoško, kriminalno politično oziroma kriminalno preventivno vlogo.
2.	Metode
Pri raziskavanju vloge poravnalnih svetov na področju pomirjanja konfliktnih udeležencev in morebitnega odstranje-
vanja individualnih, in družbenih pogojev zaradi katerih nastajajo spori, smo izhajali iz stališča, da gre pri njih za nove institucije s katerimi se začenja tudi na področju sodstva v določeni meri uresničevati deetatizacija. To se zlasti kaže v tem, da se za urejanje določenih odnosov med ljudmi ustanavljajo organizmi, ki ne temelje na represiji in zastraševanju, ki sta tipična za državno organizacijo.
Glede obravnavanja sporov med ljudmi pa smo upoštevali psihološka izhodišča po katerih nezadovoljene potrebe rode frustracije in tenzije, ki jim pogosto sledi agresija (verbalna, fizična ali kakšna drugačne, ki zahteva posredovanje neke posebne organizacije. Ta naj tako ali drugače zadovolji sprte stranke.
Ugotavljanje uspešnosti poravnalnih svetov je vsebinsko vprašanje, ki ga želimo dokumentirati. Pri tem je mišljena tista '‘uspešnost", katero občutijo bivše sprte stranke glede na to, ali jih poravnalni svet z obvezami, ki so jih pred njim prostovoljno sprejele, v resnici zadovoljuje in jim vzbuja potrebo po določeni vrsti sožitja. To pa je primarno vprašanje, iz katerega je treba izhajati pri določanju, ali so poravnalni sveti družbeno uspešna institucija, ki opravlja pomembno funkcijo, ali pa so samo formalna organizacija, ki ne izpolnjuje svojega vsebinskega in realnega namena.
V času zbiranja podatkov za raziskavo o poravnalnih svetih, njihova organizacija, stvarna in krajevna pristojnost, vpliv postopka pred poravnalnim svetom, sestava in
volitve, ustanovitev in ukinitev ter druga vprašanja še niso bila urejena 2 ustreznimi zakoni. Le manjše število krajevnih, skupnosti je imelo nekatere določbe o gornjih vprašanjih v svojih statutih. Če k temu dodamo še majhno število svetov, ki so imeli svoje poslovnike, odsotnost pravne ureditve, vsaj zdi se tako, ni bistveno vplivala na delo poravnalnih svetov kot laične ustanove. Poravnalne svete sestavljajo v tem času v glavnem laiki in ne strokovnjaki, ki se pri urejanju odnošajev med ljudmi opirajo le na "common sense" in ne na predpise in ustaljena pravila postopka. Pred poravnalnimi sveti velja neobličnost obravnavanja spornih vprašanj. Postopek sam pa naj bi bil brezplačen in hiter. Te okoliščine smo prav tako upoštevali pri naših metodoloških izhodiščih, ki naj nam v kontekstu z drugimi ugotovitvami pokažejo ali je podrobnejša pravna ureditev poravnalnih svetov res umestna in smotrna ali ne.
V zvezi z navedenimi problemi smo priredili zbiranje podatkov o raziskovanem področju tako, da smo ugotavljali razne okoliščine:
-	o delu poravnalnih svetov,
-	o vsebini sporov,
-	o sprtih strankah.
Vidiki, s katerimi obravnavamo delovanje svetov, interakcije konfliktnih udeležencev, součinkovanje poravnalnih svetov in strank v smeri poravnave itd. so predvsem sociološki, psihološki, kriminalno politični in statistični ter deloma pravni.
3.	Gradivo
a)	Predmet opazovanja
Predmet opazovanja in merjenja v tej študiji o poravnalnih svetih so:
-	delovanje in uspešnost poravnalnih svetov,
-	lokalna zakonodaja o teh laičnih organih,
-	obseg območja na katerih delujejo,
-	populacija, ki v poravnalnih svetih opravlja svojo socialno pedagoško funkcijo, njen odnos do dela v teh organih in njeni pogledi na genezo pojavov, zaradi katerih nastajajo spori med ljudmi,
-	vsebina sporov, načini njihovega prezentiranja poravnalnim svetom ter ureditev morebitnih obveznosti, če so poravnave uspele vsaj formalno,
-	populacija sprtih strank z njihovimi demografskimi in nekaterimi osebnostnimi značilnostmi,
-	socialno ekonomski položaj sprtih strank v sporu,
-	odnošaji med strankama in ocena druga druge ter
-	mnenje strank o pomembnosti, potrebnosti in družbeni afirmaciji poravnalnih svetov.
b)	Obseg in izbor gradiva
Za študijo je bilo treba zbrati gradivo posebej, saj v tem pogledu doslej niso bili na razpolago nobeni podatki, ki bi zadoščali za tovrstno raziskovalno nalogo.
S pomočjo občinskih sodišč in ponekod tudi občinskih odborov SZDL smo zbrali podatke o tem, kje so sploh ustanov-
ljeni poravnalni sveti in koliko poravnav so imeli v obdobju, ki'ga opazujemo. Pri tem smo ugotovili, da je poravnalnih svetov vsako leto manj, in da je vedno manj tudi spornih zadev, ki jih. rešujejo.
V šašu zbiranja podatkov, (v začetku oktobra 1966) je delovalo v Sloveniji 600 poravnalnih svetov. Ker smo želeli, da bi uporabljeni merski inštrumenti prinesli kar najbolj nove podatke, smo tudi opazovano dobo premaknili čim bliže anketiranju. S tem smo se izognili večjemu izpadu anketirancev, ki jih sicer ne bi mogli najti (migracija, umrli, sezonsko delo v inozemstvu itd.), obenem pa so se vsi anketiranci dosti lažje spominjali dogodkov iz bližnje preteklosti. Pri tem tudi ni zanemariti prednosti po kateri smo o delu poravnalnih svetov zbrali najnovejšo problematiko. Zaradi take odločitve pa smo morali spremeniti vzorec, ki je bil že prvotno izbran v "Načrtu za raziskavo o poravnalnih svetih" in ga postaviti znova.
Ker ni bilo mogoče anketirati vseh poravnalnih svetov, smo se morali odločiti za zbiranje podatkov po vzorčni metodi v več stopnjah. Ta način ima prednost zaradi krajevne razporeditve poravnalnih svetov, pri čemer je bilo treba upoštevati število sporov, ki so jih obravnavali.
Za našo raziskavo smo zbrali podatke za 4 samostojne enote opazovanja, in sicer za:
-	poravnalne svete, kot inštitucije
-	člane poravnalnih svetov,
-	spore obravnavane v letih 1964 in 1965 in
-	sprte stranke.
Zaradi primerjanja različnih dejstev smo razdelili'poravnalne svete, kakor tudi vse ostale enote opazovanja, v dva stratuma in sicer na mestnega in vaškega. Iz teh dveh pozneje samostojnih enot opazovanja pa izhajajo seveda vse primerjave drugih dejstev, ki se večinoma prav tako delijo na mestne in vaške.
Po posebni metodologiji, ki je podrobneje obrazložena v načrtu raziskave (glej str. 48-78 načrta) je bilo od 600 poravnalnih svetov, ki so obstajali v letih 1964-1965, izbranih v vzorec 84 ali 14 $> svetov, od 18.163 sporov pa je prišlo v vzorec 4oo sporov, od tega 2oo iz mestnega in 2oo iz vaškega geografskega prostora. Poravnalni sveti, ki so prišli v vzorec, so obravnavali v dveh letih 2.862 sporov, ali 15,8 $. Od teh sporov pa je po že opisani metodi, prišlo v vzorec prav tako 14 $> sporov. Delež v vzorcu upoštevanih sporov je v primerjavi z vsemi spori te vrste v Sloveniji 2,2 °/o, S tem v zvezi sta bile avtomatično definirane tudi populacija članov poravnalnih svetov in vzorec strank. Za vsak svet, ki je prišel v vzorec, so bili anketirani trije člani, pri vsakem sporu pa smo upoštevali dve sprti stranki. Glede na to je bilo treba po postavljenem vzorcu anketirati:
84 poravnalnih svetov
252 članov poravnalnih svetov
4oo sporov, obravnavanih pred poravnalnimi sveti in 800 sprtih strank.
Z anketiranjem smo zbrali podatke za vse poravnalne svete in 25I njihovih članov (1 član poravnalnega sveta je
■bil na prestajanju kazni) oziroma v nekaterih izjemnih primerih, njihove namestnike. Zaradi neurejenega administrativnega poslovanja, slabe evidence o obravnavanih zadevah, ali zaradi tega, ker razvida o sporih pri nekaterih poravnalnih svetih sploh ni bilo, smo pri prvem anketiranju uspeli zbrati od 4oo v vzorec zajetih sporov 393. Med populacijo sprtih strank, ki so prišle v vzorec,pa jih je bilo nekaj na sezonskem delu v zamejstvu, na odsluženju vojaškega roka v JA, ali so umrle, medtem ko nekaterih sploh nismo mogli najti, ker so bili v času spora v Sloveniji kot sezonski delavci iz drugih republik. Zato smo od postavljenega vzorca 800 strank (4oo tožiteljev in 4oo tožencev) zajeli 746 oseb (368 toži-teljev in 378 tožencev, oziroma na vasi 377 strank, v mestu 369)•
Skupno je bilo zbranih podatkov za 1.536 statističnih enot. Zaradi posebnosti vzorca, smo morali pozneje izločiti iz zbranega gradiva vse tiste že anketirane stranke, katerim nismo mogli najti v istem sporu ustreznega oponenta (že prej povedano: umrli, na sezonskem delu v inozemstvu, ljudje z neznanim prebivališčem, pravne osebe kot stranke v sporu itd.). Namesto njih je bilo treba nato anketirati pri istih poravnalnih svetih spore z istovrstno ali v skrajnem primeru podobno vsebino in sicer tako, da je bilo takoj mogoče doseči obenem toži-telja in toženca.
S tem v zvezi smo dodatno anketirali v celoti 47 sporov s 94 strankami, kar je več kot desetina prvotnega vzorca,
in enega namestnika člana poravnalnega sveta, tako da smo v celoti zadostili postavljenemu vzorcu.
Pri dodatnem anketiranju smo za 9 sporov našli stranke, ki jih prej nismo. Med ostalimi dodatno anketiranimi spori to je 38 po številu, smo zbrali podatke za 32 sporov z enako vsebino, kot so jo imeli spori, predvideni v vzorcu. Pri 6 sporih pa smo se morali zadovoljiti s podobno vsebino, ker istovrstnih sporov ni bilo mogoče najti.
Ta poseg in taka natančnost sta povzročili določeno zamudo, katere nismo predvideli. Oddaljenost naselij, odsotnost ljudi in zimski čas pa so nam povzročili še posebne dodatne težave.
c)	Območje opazovanja
Ker smo pri iskanju vzorca upoštevali poravnalne svete iz vse Slovenije, so tudi v vzorec prišli sveti iz vseh predelov republike od Kopra do Murske Sobote ter od Mojstrane do Metlike.
V zadnjih letih so združevali tudi območja krajevnih skupnosti v katerih delujejo poravnalni sveti, ali pa so združevali poravnalne svete, da po novi ureditvi delujejo za območja več krajevnih skupnosti. To je privedlo tudi do tega, da smo naleteli v okviru posameznil^o-ravnalnih svetov na razmeroma veliko disperzijo sporov, lociranih po razsežnih terenih, katerim je bilo treba poiskati u-strezne sprte stranke.
Iskanje sprtih, strank, zlasti pa njihova pogostna odsotnost z doma, je povzročilo precej težav pri anketiranju, kar ga je tudi precej podražilo, zlasti posebej še zato, ker je anketiranje sovpadlo v čas, ko so hila v pozni jeseni leta 1966 razna neurja in celo povodnji ter sneg.Dodatno anketiranje pa smo sploh morali opraviti v januarju in februarju 1967.
č) Čas opazovanja
Pri raziskavi smo zbrali podatke o delu poravnalnih svetov za leti 1964 in 1965. Za ta čas smo upoštevali vse tiste spore, ki so bili na kakršenkoli način obravnavani v teh dveh letih. (Populacija strank pa izhaja iz števila sporov).
Nekoliko težavneje je bilo določiti, katere člane poravnalnih svetov je treba anketirati, če so se menjali v letih 1964/1965. Zaradi poenostavljenja izbire, ki bi včasih utegnila biti zelo zamotana, smo se odločili, da anketiramo člane, ki so bili v svoji funkciji v času ankete, kolikor so bili izvoljeni še pred 3o/6-1965. Sicer pa smo upoštevali tiste, ki so v teh dveh letih bili večino dobe člani poravnalnih svetov.
Naleteli pa smo na srečno naključje, da smo do jeseni 1965 še vedno ugotovili štiri petine članov, ki so bili v poravnalnih svetih dalj kot 2 leti. To je za raziskavo pozitivna okoliščina, kajti lahko upamo, da nam je tolikšen delež starih in preizkušenih članov poravnalnih svetov dal dosti boljše in adekvatnejše odgovore, kot morebitna populacija, ki bi imela v tem pogledu krajši staž.
Čeprav smo morali ponovno zbirati podatke o poravnalnih, svetih, da smo lahko postavili vzorec, ki se je razločeval od tistega, ki je omenjen v "Načrtu za raziskavo" smo se za obdobje 1964-1965 odločili predvsem iz naslednjih razlogov:
-	čim krajši je čas, ki poteče od opazovanega obdobja do anketiranja, tem več je verjetnosti, da bo na kraju samem mogoče najti še ljudi, ki so svoj spor predložili poravnalnemu svetu. S tem smo se seveda zavarovali pred večjim izpadom sprtih strank, oziroma pozneje večjemu obsegu dodatnega anketiranja.
-	Če bi anketirali člane poravnalnih svetov za opazovano obdobje, ki bi bilo starejše od tistega, ki smo ga upoštevali pri raziskavi, bi bili njihovi odgovori verjetno manj adekvatni. Razen tega pa bi imeli še posebej težave z iskanjem bivših poravnalnih svetov.
-	Ker je vsako leto manj sporov, ki so obravnavani pred poravnalnimi sveti, je mogoče pričakovati, da nam bodo podatki zadnjih let v historiatu poravnalnih svetov morda lahko nudili avtentična dejstva, zakaj tak pojav.
d)	Uporabljena sredstva
Za zbiranje gradiva o poravnalnih svetih smo uporabili naslednje obrazce:
-	Anketni list o delu poravnalnih svetov (z njim so bili anketirani samo predsedniki poravnalnih svetov);
-	Anketni list za predsednike in člane poravnalnih svetov;
-	Anketni list za vsebinsko analizo spora pred poravnal-
nim svetom;
-	Anketni list za stranke v sporu ter
-	Anketni list o oceni osebnostnih lastnosti sprtih, strank.
Z vsemi anketnimi listi skupaj smo ugotavljali 165 različnih. dejstev. Na vsakega od njih je bilo zopet mogoče različno odgovoriti, tako da je bila pestrost zbranih odgovorov izredno velika. Vse anketne liste smo predhodno prečistili s pilotnim preizkusom že za "Načrt raziskave" ter jih za vse člane istega poravnalnega sveta priredili na enem samem obrazuu. Tak način zbiranja podatkov pa se je pokazal za sprte stranke nesprejemljiv, ker bi lahko iz istega obrazca videle, kaj sta izjavili druga o drugi.
Zato smo vsako stranko anketirali na posebnem anketnem listu.
Zbrane podatke smo nato s šiframi vnesli na signime liste in jih obdelovali.
4.	Organizacija raziskovalnega dela
Za raziskavo o delu poravnalnih svetov je bil predhodno opravljen načrt, ki je bil predložen Skladu Borisa Kidriča kot finanserju. Z njim smo predvideli zlasti s potencialne merske inštrumente, predvideli delovne hipoteze, metodik) anketiranja, in krajevno opredelitev izbranih poravnalnih. svetov, navodila za anketiranje, predračun stroškov za raziskavo itd.
Preden smo se lotili anketiranja za raziskavo, smo morali opraviti še vrsto najrazličnejših nalog. Tako smo še enkrat ponovno korigirali in končno natisnili že pripravljene anketne liste, pripravili dodatna navodila za anketarje in pojasnila za tajnike krajevnih skupnosti, katerih
sodelovanje smo nujno potrebovali. Za anketarje smo pripravili naslove poravnalnih svetov, številke sporov iz kumulative, obrazec za dnevnik dela in drugo.
Kot že povedano pa smo še enkrat preskusili celoten vzorec, ga priredili novim razmeram v letih 1964 in 1965 (ko je bilo manj sporov kot prej) in ga temu primemo korigirali .
Kato smo iz večjega števila ljudi poiskali anketarje, za katere smo se prej prepričali, da imajo že nekaj izkušnje, sposobnosti ali strokovno znanje na zadevnem področju,ker so že prej sodelovali z inštitutom za sociologijo ali imeli kako drugače opravek z anketiranjem in z ljudmi sploh. Izbrali smo 17 anketarjev (9 v Ljubljani, 5 v Mariboru, 2 v Lendavi in 1 v Velenju). Zaradi večjih aglomeracij sporov, ki so prišli v vzorec, smo zlasti v vzhodnem delu Slovenije, poiskali anketarje čim bliže krajem, kjer so bili ti spori locirani (Velenje, Prekmurje). Anketarje smo nato razdelili v dve skupini in priredili zanje dvodnevni tečaj v Ljubljani in Mariboru.
Prav tako smo opravili z njimi tudi poskusno anketiranje.
Za razloček od prvotnega načrta smo spremenili tudi honoriranje anketarjev, katere smo najbolj stimulirali za izpolnjevanje obrazcev strank, ki jih je bilo treba z večjim trudom iskati in najti na terenu. Menimo, da smo s tem uspeli doseči, da je bil izpad sprtih, strank omejen res na neizogibne primere.
Razpršenost sprtih strank, pogostna odsotnost z doma, njihova migracija, slabe prometne zveze itd. so poleg že o-
menjenih težav povzročile tudi majhno podaljšanje predvidene dobe anketiranja. Med anketiranjem smo uvedli u-stno ali pismeno poročanje, stike po telefonu in večkratne sestanke z anketarji. Toda kljub tem ukrepom smo pozneje ugotavljali nekatere napake anketiranja, ki jih je bilo treba še razčiščevati.
Anketiranje nam je poleg tistega, kar smo hoteli zvedeti, pokazalo tudi nekatere naslednje okoliščine.
a)	Poravnalni sveti
-	Dokumentacija o delu poravnalnih svetov je bila neenotna. Ponekod so vodili delovodnike ali arhiv, drugje zopet oboje, ali pa ničesar, kolikor arhiv deloma ni bil izgubljen. Ponekod so stranke pomirjali kar na kraju samem, ne da bi pri tem napravili kakršenkoli zapisek.
-	Dokumentacijo, ki smo jo potrebovali, hranijo v pisarnah krajevnih skupnosti ali pri posameznih članih poravnalnega sveta ali pri zapisnikarjih kar doma.
-	Število ob anketiranju ugotovljenih sporov ponekod ni ustrezalo številu, ki so ga poravnalni sveti sporočili lokalnim faktorjem.
-	Nekateri poravnalni sveti že več let ne delujejo, ali pa so bili sploh ukinjeni.
-	Tajniki nekaterih krajevnih skupnosti rešujejo spore sami, brez poravnalnih svetov in ne da bi bili v poravnalnem svetu, spore rešujejo tudi predsedniki sami z zapisnikarjem ali pa člani poravnalnih svetov individualno.
-	Nekateri poravnalni sveti sploh ne sklicujejo strank, če stanujejo na oddaljenejših območjih.
b)SPrte stranke
Ljudi je bilo treba iskati po domovih, na njivah, vrtovih, izven njihovega stalnega prebivališča in marsikdaj tudi po večkrat. Ugotovili smo, da je mnogo večji problem ljudi najti, kot pa z njimi navezati stike, tako da bi nam brez pomislekov pripovedovali odnošaje s nasprotno stranko in s tem seveda tudi intimnosti. Le ena stranka nam je odklonila intervju. Sicer pa so bili mnogi anketiranci v začetku razgovora nekoliko zadržani in nedostopni. Zaradi posebnosti vzorca, jih nismo mogli pismeno obvestiti, da bodo anketirani.
Ker so nekateri anketiranci mislili, da gre za zbiranje podatkov za odmero davka, so se celo skrivali pred anketarji, se jih izogibali ali jih sprejemali z nezaupanjem in bojaznijo. Ponekod so mislili, da bodo njihove izjave lahko vplivale na podelitev socialnih ali drugih podpor. Čeprav jim je bilo predočeno, da ne gre niti za eno, niti za drugo, smo vendarle imeli vtis, da so nam zlasti svoj gmotni položaj opisovali nekoliko pretemno (zlasti v Prekmurju).
c)	Odnos do poravnalnega sveta
Vedno manj je zadev, ki jih poravnalnim svetom odstopajo sodišča ali drugi organi.
Zaradi nedelavnosti nekaterih poravnanih svetov, so pristojni lokalni faktorji usmerjali stranke, ki so se obračale nanje, kar na sodišča.
Veliko število članov poravnalnih svetov je izražalo
-18-
zaskrbljenost nad tem, da sodišča opuščajo svojo vzgojno pedagoško funkcijo na področju delovanja poravnalnih svetov in da na vidiku ni drugega organa, ki hi skrbel za njihovo neposredno politično in socialno plat funkcioniranja, čeprav v materialnem pogledu skrbijo zanje krajevne skupnosti.
č) Sredstva za funkcioniranje
Večina krajevnih skupnosti nima kdovekoliko sredstev na razpolago za zadovoljevanje svojih potreb. Zato zelo pogosto vzdržujejo poravnalne svete iz sredstev, ki jih plačujejo stranke, ali pa nekateri poravnalni sveti nalagajo strankam neke vrste kazni, ki omogočajo materialno životarjenje svetov.
Ob takem neposrednem opazovanju kot je anketiranje, smo lahko odkrili precej okoliščin, ki jih sicer ne bi zvedeli nikoli. Še posebej nas je presenetilo napačno pri-kazovanje števila sporov pri nekaterih poravnalnih svetih. Ker smo statistični vzorec postavili na podatkih, ki jih poravnalni sveti na tak način pošiljajo sodiščem, se je zgodilo, da nekaterih sporov, ki so sicer prišli v vzorec, sploh ni bilo. Zaradi bojazni, da nam ne bi preveč sporov odpadlo, smo v takih primerih upoštevali še spore, obravnavane v letu 1966 do anketiranja, kolikor je bilo potrebno.
Pri dokumentaciji za izbiro sporov, ki naj bi bili anketirani, smo se opirali na vpisnike, spise in potrdila,
ali na karkoli drugega, kar nam je lahko dalo podlago za ugotavljanje ali nek spor po predvidenih načelih sodi v vzorec ali ne. Zaradi pogoste neurejenosti, ali različnosti opravljanja administrativnih del v zvezi s poslovanjem svetov, je hilo delo včasih zelo težavno in odgovorno, zlasti tam, kjer sploh ni "bilo nobene dokumentacije.
5.	Obdelava gradiva
Za anketiranje čhnov poravnalnih svetov, sprtih strank in sporov smo ustrezne obrazce priredili tako, da so anketarji pretežno večino odgovorov samo obkrožali. Le pri nekaterih vprašanjih smo dopuščali še možnost dodatnih odgovorov. Pričakovali smo, da bomo zvedeli za pestro področje dodatnih pojasnil, kar pa se ni zgodilo. To bi morda kazalo na to, da smo že s postavljenimi in pripravljenimi odgovori obsegli problematiko, ki jo raziskujemo.
Po korekturi napak, ki so se pojavile ob anketiranju (anketarji so največkrat pozabili obkrožiti spol anketirancev) smo celotno gradivo prenesli na signirne liste.
Po končani kontroli šifer na signirnih listih in primerjavi odgovorov z anketnih vprašalnikov smo izračunali distribucije frekvenc na kodeksih pri vseh obrazcih. Pri tem smo upoštevali mestno in vaško porazdelitev poravnalnih svetov ter ločeno obravnavali podatke, ki so jih posredovali predsedniki poravnalnih svetov od ostalih anketiranih članov. S tem smo prišli do zelo koristnih ugoto-
vitev in razločkov, ki so nam omogočili iskanje adekvatnih in pomembnih povezav med atributivnimi in numeričnimi indikacijami. Drug problem pa je bilo ugotavljanje učinkovitosti oziroma neučinkovitosti poravnalnih svetov in iskanje tistih elementov, ki na to vplivajo in zaradi katerih naj bi bili nekateri poravnalni sveti boljši od drugih.
Ugotovitev takih elementov omogoča raziskovalcem postaviti določene hipoteze in napotila, ki naj koristijo praktičnim delavcem na tem področju.
II.	LOTCALI'TA PRAVITA UREDITEV PORA VITALNI H SVETOV
II. LOKALNA PRAVNA UREDI'JEV PORAVNALNIH SVETOV (dr. Janez Pečar)
V času zbiranja podatkov za anketo o delu poravnalnih, svetov še ni bil sprejet niti zvezni niti republiški zakon o poravnalnih svetih čeprav je bilo že od začetka njihovega ustanavljanja pripravljenih na zveznih in republiških nivojih še nekaj osnutkov. Z ustanavljanjem krajevnih skupnosti in z izdajanjem njihovih statutov pa so prišle nekatere določbe o poravnalnih svetih tudi vanje.
1. Nekaj statističnih podatkov
Z anketo smo skušali pri vseh 84 poravnalnih svetih zajeti tudi njihovo pravno problematiko, zlasti pa ugotoviti, kateri so, če sploh so, tisti predpisi, ki jih člani poravnalnih svetov poznajo in ki jilj^ri delovanju sveta upoštevajo in se po njih ravnajo. Pri tem smo mislili predvsem na ustrezne določbe v statutih krajevnih skupnosti, na morebitne poslovnike, ali kakršenkoli drug pravni način vplivanja na delo poravnalnih svetov. To nas je še posebno zanimalo zaradi morebitne hipoteze,da uspešnost poravnalnih svetov ni več takšna kot je bila prav zaradi morebitne odsotnosti pravne ureditve. S tem v zvezi je prišlo tudi do mnenja pri nekaterih poznavalcih razmer, da odsotnost ustreznega republiškega zakona zavira razvoj poravnalnih svetov.
Ugotovili smo, da mnogi člani poravnalnih svetov slabo
-22-
poznajo problematiko, ki smo jo z njihovo pomočjo skušali odkrivati. Seveda pa je ta pomanjkljivost glede na laičnost te institucije deloma razumljiva.
Na vprašanje po čem se ravnajo pri svojem delu, je 36 v mestu in 44 na vasi odgovorilo "pošastni presoji,31$ poravnalnih svetov v mestu in 29 $ na vasi pa je uporabljalo pri tem svoj poslovnik. Toda, ko smo pozneje preverjali, kaj vsebujejo poslovniki, smo ugotovili, da od 25
^ poravnalnih svetov (katerih predsedniki so izjavili, da se ravnajo po poslovniku) 18 sploh nima poslovnika, ker so pri odgovorih poslovnik zamenjali z delovodnikom,ali s pismenimi navodili sodišč, 5 poravnalnih svetov oziroma njihovih krajevnih skupnosti pa nam na to vprašanje tudi po tretji urgenci ni odgovorilo.
Dodati je treba še to, da je 7 poravnalnih svetov v mestu in 8 na vasi odgovorilo, da se pri delu ravna po napotilu sodišč in drugih organov in 4 v mestu in 5 na vasi po določbah, statutov krajevnih skupnosti.
^ Končno je treba ugotoviti še to, da eventuelna odsotnost pravne ureditve, po našem mnenju ni bistveno vplivala na razvoj poravnalnih svetov, zlasti pa ne na dejansko učinkovitost njihovega dela.
2.	Odloki
Pri pregledovanju gradiva o delu poravnalnih svetov, ki ga ima republiški sekretariat, pristojen za pravosodje, smo ugotovili, da je občinska skupščina Nova Gorica oktobra 1964 sprejela odlok o poravnalnih svetih v obči-
ni Nova Gorica. V odloku je med drugim tudi naslednja določba ’’Sveti so organi družbenega upravljanja s pomembno vzgojno funkcijo utrjevanja in poglabljanja sožitja med občani”. Odlok tudi začasno določa območja svetov. Iz območja te občine so prišli v vzorec za našo raziskavo poravnalni sveti Solkan, Ročinj, Bukovica in Kojsko.
V	nekaterih občinah kot v Dravogradu itd. pa so izdali le odloke o ustanavljanju poravnalnih, svetov brez pretenzij reguliranja njihove vsebinske problematike.
3.	Statuti
Določbe o poravnalnih svetih v statutih krajevnih skupnosti niso niti obširne niti ne preveč izčrpne. V glavnem rešujejo nekatera najpomembnejša vprašanja kot n.pr. kaj je poravnalni svet, kakšna je njegova organizacija, kakšne spore rešuje itd., medtem ko je znatno manj določb o proceduralnih vprašanjih.
V	nadaljevanju podajamo kratko razčlenitev najpomembnejših določb o poravnalnih, svetih v statutih krajevnih skupnosti .
Kaj je poravnalni svet?
Po določbah večine statutov je poravnalni svet poseben organ krajevne skupnosti (ponekod tudi poseben družbeni organ) za poravnavanje sporov med občani. Nekateri statuti določajo še posebej, da gre za reševanje "medsebojnih osebnih sporov”, medtem ko drugi statuti vsebujejo določbe, po katerih gre tudi za poravnavanje sporov med
občani in organizacijami (Tomaž pri Ormožu). Po statutu krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru pa je poravnalnemu svetu naložena tudi "skrb za razvoj družbene solidarnosti in medsebojnega sožitja". Po statutu krajevne skupnosti Gaberje - Hudinja skrbi poravnalni svet za "mirno poravnavanje sporov med občani in organizacijami v pravnih zadevah in zadevah, ki se kazensko preganjajo na zasebno tožbo ter skrbi za odstranjevanje vzrokov za pravda-nje...", pri tem pa ne sme uporabljati prisilnih ukrepov.
Sestava
Večina statutov določa, da poravnalni svet sestavljajo predsednik, dva člana in trije namestniki, torej 6 ljudi, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti. Nekateri statuti še dodajajo, da morajo imeti člani take o-sebne lastnosti, ki zagotavljajo kar najuspešnejše delo sveta ali ki uživajo ugled občanov (Radovljica) ali ki s svojimi izkušnjami in znanjem lahko pripomorejo k u-spešnemu delu poravnalnega sveta.
Poravnalni svet deluje v senatu. Vsakokratno sestavo določi predsednik sveta ali njegov namestnik, ki zlasti na širših območjih, ali tam, kjer deluje en poravnalni svet za več krajevnih skupnosti, vabi na sejo tistega člana iz posameznega območja, kjer je locirana sporna zadeva. Poravnavo vodi predsednik z dvema članoma.
Upoštevajoč tak geografski princip članstva, ponekod (n. pr. Velenje) sploh nimajo namestnikov. Če član umre, se odseli ali je odpoklican, izvolijo na njegovo mesto drugega.
Volitve
Člane poravnalnih, svetov in njihove namestnike volijo na zborih občanov. Po nekaterih statutih pa jih izvoli ali imenuje svet krajevne skupnosti (n.pr. Kapela, Murska Sobota). Statut krajevne skupnosti Tomaž pri Ormužu določa, da je predsednik poravnalnega sveta lahko samo član sveta krajevne skupnosti. Po statutu krajevne skupnosti Podlehnik imenuje predsednika svet krajevne skupnosti izmed članov poravnalnega sveta. Dolžnost članov poravnalnega sveta, pravijo statuti, je častna in družbena funkcija (Rakek).
Statuti večinoma določajo, da predloge za člane predvidijo: svet krajevne skupnosti ali krajevni odbor SZDL.
Pristojnosti
Določbe o pristojnosti poravnalnih svetov so zelo različne. Po njih naj bi poravnalni sveti poravnavali spore iz stanovanjskih pogodb, iz podnajemniških in sostanovalskih razmerij, iz razmerij med drugimi osebami glede uporabe stanovanj, iz razmerij med servisnimi službami, oziroma ustanovami krajevne skupnosti in hišnimi sveti in prebivalci ter za poravnavanje drugih sporov med občani. Statut krajevne skupnosti Rakek ima v tem pogledu določbo po kateri: "poravnalni svet rešuje vse zadeve, ki jih predlagajo občani, društvene, politične, delovne in druge organizacije ali sodišča, da se doseže medsebojna sporazumna poravnava med strankami". Statut krajevne skupnosti Melje - Maribor pa določa, da se poravnalni sveti
ustanavljajo za poravnavo tudi ostalih sporov kazensko pravnega, civilno pravnega značaja, za katere jih pooblašča poseben zakon, posebni pravni predpisi ali ustaljena praksa.
Med določbami statutov krajevnih skupnosti nismo naleteli na podrobnejšo razčlenitev sporov, ki naj jih rešujejo poravnalni sveti, le statut krajevne skupnosti Rogoznica vsebuje še posebno določbo, ki je nismo našli nikjer drugje in sicer: "poravnalni svet daje pravno pomoč državljanom, civilno pravnim osebam, družbenim organizacijam in društvom, ki se nanj v ta namen obrnejo".
Mandatna doba
Največja enotnost v določbah statutov krajevnih skupnosti je dosežena pri mandatni dobi članov poravnalnih svetov. Ta traja po večini statutov dve leti. Najdaljšo mandatno dobo in sicer štiri leta vsebuje statut krajevne skupnosti Melje - Maribor.
Postopek pred poravnalnim svetom
Roki, v katerih je poravnalni svet po sprejemu zadeve dolžan poklicati (pismeno ali ustno) sprte stranke so različni (15 dni, 2o dni, 1 mesec oziroma 2 meseca), če stranke žele, se na obravnavi piše zapisnik oziroma izda pismeni sklep (Tomaž pri Ormožu, Rakek). Po nekaterih statutih podpisujejo pismeni odpravek vsi navzoči, tudi priče in izvedenci (Križevci v Prekmurju). Po zgoraj navedenem roku ali če do poravnave ni prišlo, lahko nezadovoljna stranka uveljavlja pravice pri rednem sodišču ali sodniku za prekrške.
Statut krajevne skupnosti Rakek določa, da član poravnalnega sveta lahko odkloni sodelovanje pri reševanju spora, če bi bil z njim osebno prizadet, lahko odkloni tudi pričevanje v zadevah, ki so se zgodile pred poravnalnim svetom med poskusom poravnave, vendar tega ne sme storiti kadar gre za hujše kaznivo dejanje, za znatno oškodovanje družbene skupnosti ali fizične osebe in če pristojni organ ne more take zadeve pravilno rešiti brez tovrstnega pričevanja.
V nekaterih statutih so še določbe po katerih naj se poravnalni sveti pri izvrševanju svojih nalog ravnajo po navodilih pravosodnih organov ali po napotilih drugih predpisov. Večina statutov ne načenja pestre proceduralne problematike pred poravnalnimi sveti, verjetno v želji, da naj bi bila kar najmanj oblična. Nekateri statuti napotujejo poravnalne svete naj se glede poslovanja oziroma morebitnega postopka ravnajo po ustreznih zakonitih predpisih.
S tem v zvezi smo zasledili še nekaj določb o stroških dokaznega postopka, ki naj jih nosi stranka, ki ga zahteva, o vodenju zapisnika in o izdaji pismene rešitve oziroma sklepa.
Nekateri statuti tudi določajo, da naj ima poravnalni svet svoj poslovnik, da je poravnava neposredna in ustna, da stranke lahko zahtevajo izločitev kateregakoli člana poravnalnega sveta (zahtevek o tem mora pismeno ali ustno sporočiti tajniku krajevne skupnosti), da ima sklenjena poravnava moč izvensodne poravnave, da se o poravnavi piše zapisnik, ki ga podpišejo člani poravnal-
nega sveta, tajnik in sprte stranke
Povračilo stroškov članom poravnalnega sveta
Delo članov poravnalnih svetov je v statutih različno tretirano. Nekateri statuti določajo, da je funkcija članov svetov častna in brezplačna. Po drugih statutih, pa imajo člani pravico do nadomestila za izgubljeni zaslužek, pravico do posebne nagrade, ki jo določi svet krajevne skupnosti, pravico do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z opravljanjem nalog sveta itd., medtem ko statut krajevne skupnosti Kojsko nagrajuje člane poravnalnih svetov po urah.
Odgovornost poravnalnih svetov
Skoraj vsi statuti soglašajo v tem, da morajo poravnalni sveti o delu in problemih enkrat letno poročati zboru občanov ali tudi po dvakrat svoji krajevni skupnosti.
Ostale določbe statutov
Le v redkih statutih je posebej poudarjeno, da potrebne prostore za delo poravnalnega sveta ter stroške potrebne administracije zagotavlja svet krajevne skupnosti.
Različno je tudi urejena dolžnost opravljanja administrativnih del za poravnalni svet. Ponekod pomagajo pri tem občinski uslužbenci krajevnih uradov, zlasti tajniki oziroma osebje, ki ga on določi, drugje pa je ustrezna ureditev prepuščena svetom samim.
V	statutu krajevne skupnosti Kamnica je določeno, da ima poravnalni svet tudi tajnika, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti. Ta opravlja vse administrativne zadeve za poravnalni svet in doliva za svoje delo nagrado v višini, ki jo določa svet krajevne skupnosti.
4.	Poslovniki
Pokazalo se je, da imajo poravnalni sveti znatno manj poslovnikov kot so nam jih navedli oh anketiranju. Od 25 krajevnih skupnosti (ostali poravnalni sveti so izjavili, da imajo poslovnike) sta nam poslovnike poslala le dva poravnalna sveta (Velenje in Podmežaklja), poravnalni svet Rakek pa nam je odgovoril, da se pri svojem delu ravna po pismenih navodilih, ki so jih dolili od sodišča. Večina krajevnih skupnosti nam je odgovorila, da njihovi poravnalni sveti nimajo poslovnikov in da je v tem pogledu ol anketiranju prišlo do nesporazumov, ki izvirajo iz nepoučenosti predsednikov poravnalnih svetov.
Iz poslovnikov smo ugotovili, da vsebujejo ali natančne-ne razčlenjujejo tiste določbe statutov krajevnih skupnosti, ki zlasti zadevajo problematiko:
-	administrativnega poslovanja,
-	članstva poravnalnega sveta, njihove pristojnosti in dolžnosti,
-	postopka poravnalnega sveta in
-	sklenjenih poravnav.
V	tem pogledu navajamo samo nekatere posebnosti.
Pismene zadeve oziroma prijave za poskus poravnave sprejemajo v uradu krajevne skupnosti, ki jih knjižijo v ustrezni in predpisani delovodnik. Nato razpišejo poravnave zlasti, če jih je več skupaj. Sprte stranke obvestijo o datumu poskusa poravnave z vro-čilnico. V uradu krajevne skupnosti dajejo strankam tudi nasvete v zvezi s poravnavami in delom poravnalnega sveta.
Predsedniki poravnalnih svetov imajo po določbah nekaterih poslovnikov, razen poravnavanja sprtih strank tudi pravico sklicevati občasne seje vseh članov in namestnikov poravnalnega sveta. Na teh sejah analizirajo delo in problematiko ali se med seboj konzultirajo ali izpolnjujejo. Pri sprejemanju sklepov lahko glasujejo. Člani poravnalnih svetov ne smejo po končanih poravnavah razpravljati o zadevah sprtih strank v javnosti ali imenovati njihova imena.
Poskus poravnave vodi predsednik poravnalnega sveta ali predsednik senata (Velenje), kjer je poravnalni svet konstituiran po teritorialnem principu. Vsi člani z zapisnikarjem morajo biti na poravnavi nepretrgoma navzoči. Pri bolj zamotanih oziroma zapletenih zadevah, kot n.pr. pri obravnavanju služnostnih pravic, preživninskih sporov itd., lahko pokličejo tudi priče - občane, ki poznajo razmere.
Ko stranka, ki predlaga poskus poravnave obrazloži svoj zahtevek, ki ga ima v zvezi sporne zadeve, se povabi nasprotna stranka, da pojasni svoje stališče.
Če med njima ne pride do poravnave, se to dejstvo u-
gotovi zapisniško, tožitelj pa dobi potrdilo, da poravnava ni uspela in zakaj ni uspela.
Če pa Je prišlo do poravnave, potrdi predsednik poravnalnega sveta njeno vsebino in zahtevke ter morebitne stroške v zapisniku, ki ga podpišejo člani poravnalnega sveta, zapisnikar in obe stranki oziroma zastopnik.
V primeru, da se ena izmed strank ni odzvala vabilu na poravnavo, Jo poravnalni svet lahko pokliče še enkrat.
Če stranka zahteva izpisek o sklenjeni poravnavi, ga lahko dobi najkasneje v 24 urah (PodmežaklJa). Poslovnik določa tudi, kaj naj vsebuje tak izpisek.
III.	ORGANI ZACIJSKQ-FUNKCIC	A PROBL IMA TI KA
PORAVNALNIH SVETOV
III. ORGANIZACIJSKO-FUNKCIONALNA PROBLEMATIKA PORAVNALNIH SVETOV
(dr. Janez Pečar)
A. ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA
V letih. 1964 - 1965 Je delovalo v Sloveniji (vsaj formalno, če že ne dejansko) 600 poravnalnih svetov. V vzorec % pa smo jih zajeli 84 ali 14
Po opredelitvi kakor smo jo dali za mesto in vas v "Načrtu raziskave o poravnalnih svetih" leta 1966, je hilo v mestih 122 poravnalnih svetov, na podeželju pa 478. Finančna sredstva za izvedbo raziskave so bila omejena in število poravnalnih svetov, izbranih za opazovanje, ni moglo biti poljubno veliko. Ker je bilo število poravnalnih svetov v mestih razmeroma majhno, smo morali med njimi izbrati v vzorec več svetov, če smo hoteli na podlagi vzorca karkoli sklepati posebej za mestne poravnalne sve-0 te in posebej za vaške. Zato je vzorec stratificiran in je bilo med mestnimi sveti izbranih za opazovanje 36 poravnalnih svetov (cca 30 rf>), med vaškimi pa 48 (cca lofo). To pa pomeni, da smo pri interpretaciji podatkov omejeni na posebno zaključevanje za mestne poravnalne svete in posebej za vaške. Le izjemoma z izrecno omejitvijo, da se interpretacija nanaša le na vzorčno maso, interpretiramo podatke tudi skupaj za vse opazovane poravnalne svete.
Za orientacijo, koliko so ugotovljena relativna razmerja reprezentativna, ali za mestne ali za vaške poravnalne
svete, podajamo v naslednji tabeli ocene in meje zaupanja za nekatere rezultate ankete. Meje zaupanja so bile izračunane iz tablic mej zaupanja za binomsko porazdelitev s korekturo za vzorčenje brez ponavljanja.
Ocene strukturnih deležev p$, spodnje p # in zgornje
S
p $ meje zaupanja za število enot x v vzorcu brez ponav-
Z
Ijanja (	= o,o5)
m = 36 X	B X II OD	P1»	p/.	V
0	0	0	0	8,6
3	4	8,3	2,7	19,2
6	8	16,7	8, o	29,9
9	12	25,o	14,2	39,1
12	16	33,3	21,o	47,8
15	2o	41,7	28,2	56,2
18	24	5o, 5	35,8	64,2
21	28	58,3	43,8	71,8
24	32	66,7	52,2	79,o
27	36	75,o	6o,9	85,8
3o	4o	83,3	7o,l	92,o
33	44	91,7	8o, 2	9o,3
36	48	loo, 0	91,4	loo, 0
Če ima od m = 36 anketiranih mestnih, poravnalnii^vetov n.pr. x = 15 poravnalnih svetov določeno karakteristiko, je ocena strukturnega deleža za to karakteristiko v populaciji p$ = 42	7 5*, prava vrednost pa leži
z = 0,o5 v razmaku 28,2 $ do 56,2 Razmak zaupanja je glede na m razmeroma širok.
Ker je vzorec poravnalnih, svetov (enot prve stopnje) predviden kot stratificiran, je razmak zaupanja v planiranem
vzorcu ožji in doseže te meje le v ekstremnem primeru neučinkovitosti stratifikacije. Zato so gornje meje le orientacijske meje, pod katere ocene ne gredo.^
V raziskavi obravnavamo dve skupini poravnalnih svetov: mestne in podeželske. S tem v zvezi smo statistične razlike med obema vrstama poravnalnih svetov preskušali z 2
metodo hi in kjerkoli smo jih ugotovili interpretiramo ustrezne podatke v tabelah posebej, sicer pa analiziramo ugotovitve kar med tekstom.
1.	Izvolitev članov
Od 84 poravnalnih svetov zajetih v vzorec je bilo le v mestu 4, na vasi pa 5 takih, ki niso bili izvoljeni na zborih občanov. Izvolitev poravnalnega sveta na takem zboru je lahko pomembna okoliščina za to, da se občani seznanjajo z ljudmi, na katere se bodo pozneje tudi v sporih obračali. Izvolitev na zborih občanov pa je obenem tudi priložnost za selekcijo takih ljudi, ki uživajo v javnosti ustrezno reputacijo za to funkcijo.
Poravnalni sveti, ki niso bili izvoljeni na zborih občanov, so bili po izjavah anketiranih poravnalnih svetov delegirani v štirih primerih od občinskih skupščin, v treh od občinskih sodišč in v treh od občinskih odborov SZDL. Različnost konstituiranja poravnalnih svetov je verjetno rezultat pravne neurejenosti tega področja in različnega gledanja na te organe, kakor tudi morda
1 Glej podroben opis vzorca v "Načrtu raziskave o poravnalnih svetih", ki ga je pripravil dr.Marjan Blejec na straneh 48 - 78.
odraz nepoučenosti tistih, ki so nam dajali o tem svoje izjave.
Predloge za izvolitev članov poravnalnih svetov so pri anketirani populaciji pripravili predvsem: organizacije SZDL (mesto 5o $, vas 44 fi) samo na zborih volilcev so bili pripravljeni predlogi v mestu 19 na vasi 21 $ in od pristojnih organizacij ZK za 1 poravnalni svet. Menda naj bi občinska sodišča pripravila predloge za čla ne poravnalnih svetov v 3 primerih.. Sicer pa je pripravljalo predloge navadno več organizacij (od SZDL, ZKS itd do sodišč) bodisi skupno ali v različnih, stopnjah.
Ker naj bi šlo pri tem za izbor ljudi, za katere ni toliko pomembna njihova poklicna in strokovna usposobljenost kot bolj njihove moralne kvalifikacije, življenjska razgledanost, prevdarnost in prizadevnost za iskanje najbolj adekvatnih rešitev v določeni konfliktni situaciji, je prav, da o kandidatih za člane poravnalnih svetov razpravljajo na različnih nivojih in ne samo v eni organizaciji. Pri svetih, vsebovanih v vzorcu so tako pripravljali predloge v mestu za 28 na vasi pa 29 $ poravnalnih svetov.
2.	Sestava
Le 11 (v mestu 5, na vasi 6) poravnalnih svetov je imelo več kot 3 člane, ostalih 78 i> v mestu in 67 na vasi pa je sestavljenih iz predsednikov, 2 članov in ustreznega števila namestnikov, ali pa tudi brez njih. V tem pogledu je bila praksa ponekod zelo različna. Nekateri
poravnalni sveti so delovali v senatih, treh članov, ki so hili izvoljeni glede na ustrezno lokacijo prebivališča (kjer gre za večje območje), nekateri pa so imeli predsednika in namestnika ter več čLanov.
Ker nekateri člani nimajo namestnika in ker niso prihajali na sklicane poskuse poravnav, so bile poravnave včasih brez navzočnosti ustreznega kvoruma (po podatkih ankete seje kaj takega dogajalo v mestu pri 11 #, na vasi pa pri 33 fo svetov). To morda daje vtis neresnosti, malomarnosti, neavtoritativnosti in lahko v neki meri negativno deluje na pripravljenost strank za poravnavanje.
Pri pripravljanju predlogov za svet bi bilo potrebno vsekakor vedno poskrbeti za ustrezno število članov in namestnikov, oziroma za zadostno število članov poravnalnega sveta.
3.	Strokovna in moralna pomoč poravnalnim svetom
Omenili smo že, da so poravnalni sveti nastajali in rasli ob strokovni pomoči sodišč, politično podporo v njihovih prizadevanjih pa so jim dajale tudi nekatere oblastvene in družbeno-politične organizacije. V času, ki ga analiziramo, je pomoč poravnalnim svetom v takšni ali drugačni obliki močno popustila, kolikor ni, pri nekaterih poravnalnih svetih popolnoma prenehala. Nekateri sveti so ostali popolnoma osamljeni. Zato se slišijo pritožbe, da nimajo prave družbeno politične orientacije in da preveč "sodno2 tretirajo življenjske probleme ljudi. To je morda posledica rutinskega reševanja
3porov, zlasti pri tistih. Slanih, ki so že nekaj let, kljub zahtevam po spremembah, še vedno v poravnalnih svetih. S tem v zvezi je bila na račun dela poravnalnih svetov večkrat podana kritika, da člani poravnalnih svetov na posvetovanjih postavljajo preveč "sodno pročesna"vprašanja in manj družbeno politična. Nekateri poravnalni sveti pa bi radi postali kar "majhna sodišča", kar se da razbrati tudi iz zahtev po izvršljivosti sklepov oziroma njihovih ukrepov po plačevanju taks itd.
Podatki naše ankete kažejo, da je v poravnalnih svetih predvsem laična populacija, ki v mnogih primerih niti ni dovolj dobro osveščena, da potrebuje pomoč in kakšno pomoč sploh potrebuje. Toda po anketi 48 $> poravnalnih svetov v mestu in 54 $ na vasi v zadnjih dveh letih sploh ni dobivalo nobene strokovne pomoči, pri 36 $ v mestih in 52 i» na vasi pa so dobivali to pomoč od sodišč, sicer pa nekateri le od časa do časa od krajevnih skupnosti, občinskih služb in raznih družbeno političnih organizacij. Razen sodišč pa so jim drugi dajali le bolj moralno politično podporo, kolikor ne, samo materialno.
V materialnem pogledu skrbe zanje in jim dajejo ustrezne impulze organi lokalne samouprave, odpira pa se vprašanje, katere institucije so najbolj primerne za nudenje strokovne in kadrovske pomoči poravnalnim svetom.
B. OBMOČJE DELOVANJA IN OBREMENJENOST Z DELOM
2
Splošni zakon o poravnalnih svetih določa, da se poravnalni sveti ustanavljajo za posamezna območja in v delovnih in drugih organizacijah.
Doslej ni bilo poravnalnih svetov v delovnih organizacijah. Obstajajo le na območjih krajevnih skupnosti. Ponekod pa so delovali celo za območje celotne občine (n.pr. Radovljica) in pri stanovanjskih skupnostih. Po našem anketiranju pa so zlasti v letu 1966 začeli urejati tudi vprašanja velikosti območij poravnalnih svetov.
1. Obseg območij
Pri tem nismo ugotavljali geografske razširjenosti območij poravnalnih svetov, niti ne kakšnih drugih podatkov, ki bi nam lahko v pogledu ekološke problematike nudili boljšo predstavo o pojavih, ki prihajajo pred svet in njihovi intenziteti. S tem bi se oddaljili od smeri raz-iskavanja, obenem pa bi bilo to zelo težavno, čeprav zelo zanimivo ^ za analizo tega smo se oprli predvsem na izjave poravnalnih svetov, ki naj bi bili najboljši poznavalci lokalnih razmer. Vprašali smo jih namreč, koliko prebivalcev živi na območju, na katerem deluje poravnal-
p
Splošni zakon o poravnalnih svetih, Ur.list SFRJ št. 23-342/67 z dne 24. maja 1967
^ Ko so n.pr. iz ljubljanskega gradu,kjer je živelo 6o družin, 2o sostanovalcev in 4o podnajemnikov, preselili prebivalce v druga stanovanja, je število poskusov poravnav pri poravnalnem svetu Stara Ljubljana znatno upadlo.
ni svet in ali menijo, ali je območje preveliko in zakaj. Pri številu prebivalstva se med populacijama mestnih in vaških poravnalnih svetov kažejo statistične značilnosti, ki pa jih je bilo glede na aglomeracije prebivalstva v mestu mogoče pričakovati.
Tabela 1: Število prebivalstva na območju poravnalnega sveta
Število prebivalstva	Poravnalni absolutno mestni	vaški		sveti relativno mestni	vaški	
do 2.000	2	27	6	56
2.ool do 3.000	2	13	6	27
3.00I do 4.000	9	3	25	6
4.00I in več	23	5	63	11
Skupaj	36	48	loo	loo
p
hi = 26,5o, značilen na nivoju o,ool
V mestih je znatno več poravnalnih svetov, na čigar območju so aglomeracije prebivalstva, kar ni nič čudnega. Vprašanje je, kakšna je gostota sporov, kajti obsežnost območja samega nam o tem še ne pov§4-ovolj. Na območjih nekaterih poravnalnih svetov prebiva tudi nad lo.ooo prebivalcev. Ne glede na te okoliščine je 89 poravnalnih svetov v mestu in 9o $ na vasi odgovorilo, da za uspešno delovanje območje njihovega poravnalnega sveta ustreza. Le 5 svetov (mesto 3» vas 2) je bilo mnenja, da je območje preveliko in 3 na vasi, da je premajhno.
To v glavnem pomeni, da območja niso prevelika, da sporov ni preveč, niti premalo in da je gostota prebivalstva
tem okoliščinam primerna. Zato je treba pri ustanavljanju novih, poravnalnih svetov upoštevati vse te tri glavne elemente. Anketirani sveti, ki so bili mnenja, da je njihovo območje glede na uspešnost delovanja pri poravnavanju sporov preveliko, so za takšno trditev navajali naslednje razloge: 2 sveta, da je preveč sporov (Križevci pri Ljutomeru in Radovljica), 1 svet, da je prevelika oddaljenost naselij (Križevci pri Ljutomeru) in 1 svet, da je preveč prebivalcev ter zaradi tega poravnalni svet ne more priti do svojega izraza (Solkan).
Ker pa število zadev, ki jih ljudje predlagajo poravnalnim svetom v reševanje, iz leta v leto pada in ker ni pričakovati, da bi se v prihodnje dvigalo (če ne bo prišlo do bistvenih sprememb), lahko rečemo, da sedanja ureditev z nekaterimi izjemami v glavnem ustreza vsaj z vidika poravnalnih svetov.
2. Obremenjenost z delom
Člane poravnalnih svetov smo tudi vprašali, kako je z njihovo obremenjenostjo z delom pri poravnavah. Približno 89 $ v mestu in 92 $ izbranih svetov na vasi je odgovorilo, da niso preobremenjeni, 4 sveti (mesto 1, vas 3) so preobremenjeni glede na število poravnav, 4 (mesto 3» vas 1) pa glede na število poravnav in drugo delo članov.
C.	NEKATERI POGOJI ZA DELOVANJE
1.	Materialni pogoji
Poravnalni sveti morajo imeti zagotovljene materialne pogoje za poslovanje. Sem štejemo zlasti primerne prostore s kurjavo in razsvetljavo, pisarniški material ter pri poravnalnih svetih, ki rešujejo večje število sporov, če je mogoče, tudi administrativno moč. Osnutki republiških zakonov o poravnalnih svetih so predvidevali, da pogoje za njihovo delovanje zagotavljajo krajevne skupnosti in delovne organizacije, kar je najbolj prikladna rešitev glede na to, da v njihovem okviru tudi funkcionirajo.
Občine, oziroma pozneje krajevne skupnosti so že doslej po svojih močeh dajale poravnalnim svetom materialno pomoč, ki pa je bila pogosto nezadostna, ali pa je pri nekaterih svetih celo morala izostati. Iz poročil poravnalnih svetov beremo različne pritožbe glede materialne nezagotovljenosti. N.pr. nek poravnalni svet ne more dobiti pisalnega stroja zaradi česar morajo Člani sveta pismene odpravke izdelovati v svojih pisarnah. Drug poravnalni svet ne dobiva nobenih dotacij in jemljejo denar za administracijo iz občinskega samoprispevka za ceste in poti. Tretji poravnalni svet nima niti denarja za poštnino, zaradi tega nameravajo strankam zaračunavati stroške postopka, itd.
Na posameznih območjih občine Lendava morajo n.pr. poravnalni sveti opravljati poravnave po gasilskih domo-
vih, po zasebnih hišah itd., ker ni na razpolago drugih
4
prostorov Z anketo smo ugotavljali, ali imajo poravnalni sveti prostore, kurjavo, razsvetljavo, pisarniške potrebščine, poštnino in stalno administrativno moč. Od 84 je 5o i» poravnalnih svetov v mestu in 46 fo na vasi odgovorilo, da imajo vse, in le 3 vaški poravnalni sveti, da nimajo ničesar. Ostalih 5o °J> svetov v mestih in 48 fo na vasi pa je odvrnilo, da imajo od naštetih okoliščin le po nekatere, toda ne vseh. Tako n.pr. ima lo poravnalnih svetov vse, razen administrativne moči, 8 vse, razen denarja za poštnino, 2 vse, razen kurjave, 8 vse, razen denarja za poštnino in administrativne moči, 2 sveta sta imela samo prostor itd.
Podrobneje smo se tudi zanimali za prikladnost in urejenost prostorov v katerih opravljajo poskuse poravnav. "Velika večina, to je 83,5 & poravnalnih svetov v mestu in 75 i» na vasi, je s prostori zadovoljna, 8 svetov (mesto 1, vas 8) ima neprikladen prostor, oziroma ga sploh nima, lo poravnalnih svetov (mesto 5, vas 5) pa ima svoje prostore urejene le delno.
Zanimalo nas je tudi, ali so v prostorih v času poravnav tudi drugi ljudje, ki nimajo z opravilom neposredne zveze. Le 3 poravnalni sveti (mesto 1,2vas) imajo težave s tem, da so pogosto moteni z navzočnostjo ljudi, ki tam delajo in jih v času poravnavanja ni mogoče namestiti kje drugje.
Iz poročil poravnalnih svetov v letih 1964 £0 1965, ki nam jih je dal na razpolago republiški sekretariat za pravosodno in občo upravo.
2.	Administrativno delo v svetih.
Večina poravnalnih svetov vodi vpisnike ali posebne delovodnike, kamor vpisujejo sporne zadeve. Predloge za poravnavo sprejemajo bodisi ustno na zapisnik, ali na podlagi predloženega predloga večinoma na uradu krajevne skupnosti. Tu sprejema izjave ali prijave posebno določeni uslužbenec krajevne skupnosti ali kdo drug ob zato posebej določenem času - uradnih dneh, ali kadarkoli. Skoraj 72 $ v mestu in 75 na vasi izbranih poravnalnih svetov ima posebnega zapisnikarja ali administratorja, ki zanj opravlja vse pisarniško delo, medtem ko pri 8 poravnalnih svetih (mesto 3, vas 5) opravlja to delo član sveta, pri 14 poravnalnih svetih (mesto 7, vas 7) pa celo predsednik sveta.
Administrativni posli sveta obsegajo poleg vpisovanja zadev tudi vodenje zapisnikov (samo ponekod), shranjevanje in varstvo pismenih predlogov za poravnavo, pisanje potrdil o neuspeli poravnavi, sestavljanje poročil o delu poravnalnih svetov (za sodišča) itd. Ker je večina poravnalnih svetov prejela od sodišč ustrezne obrazce, je delo s pisarniškim poslovanjem znatno olajšano, poenostavljeno in še dokaj enotno. Urejenost teh vprašanj pa je v veliki meri odvisna od ljudi, ki to delo opravljajo.
V zvezi s predlogi za poravnave nas je tudi zanimalo, ali organi in organizacije določajo poravnalnim svetom
-44-
tudi roke, v katerih, naj hi hil opravljen poskus poravnave (pri tem gre zlasti za sodišča). Glede na zmanjševanje pritoka predlogov od sodišč in v skrbi, da ne hi potekli zastaralni in prekluzivni roki, smo ugotovili, da Je takih sodišč vedno manj. Še vedno pa Je hilo 11 poravnalnih svetov (mesto 6, vas 5) pri katerih se to, po njihovi izjavi, redno dogaja in 14 poravnalnih svetov (mesto 9» vas 5), katerim so roki naloženi le od časa do časa. Pri večini poravnalnih svetov pa tega v zadnjih dveh letih ni hilo več, kar je ohenem tudi logična posledica upadanja predlogov, ki jih poravnalnim svetom pošiljajo državni in drugi organi.
Č. NAČIN DELA PORAVNALNIH SVETOV
1.	Pripravljanje članov na poskuse poravnav
Pretežna večina članov v poravnalnih svetih so laiki. Tudi postopek je neproceduralen. Poskusi poravnav naj 0 hi se a priori odvijali po splošnem občutku in zdravi presoji ter vplivanju na sprte stranke. Vendar pa je ne glede na te okoliščine najhrž zelo pomembno, da se člani seznanjajo s spornimi vprašanji še pred poskusom poravnav in glede na poznavanje zadeve in sprte stranke pripravijo ustrezno taktiko vplivanja, da hi dosegli določen učinek. Ta hi se utegnil pokazati v zadovoljitvi obeh. strank v porni zadevi.
Po izjavah so pri 69 $ poravnalnih svetov v mestu in 65 $ na vasi seznanjeni vsi člani s spornimi zadevami
še pred poskusom poravnavanja. To bi lahko pomenilo, da Slani poravnalnih svetov obvladujejo situacijo na področju dogajanj v kraju, kjer deluje njihov poravnalni svet. Pri ostalih svetih pa so seznanjeni s problemi, ki jih obravnavajo le nekateri člani, oziroma nihče.Na poravnave se sveti pripravljajo takole: skupno 47 poravnalnih svetov (55,5 v mestu in 56 tfo na vasi), posamično 15 poravnalnih svetov (mesto 5, vas lo), pripravlja se samo predsednik 17 poravnalnih svetov (3o,5 $ v mestu, 13 $> na vasi), le 4 poravnalni sveti na vasi so nam odgovorili, da se na poskus poravnave ne pripravlja nihče. Zadnji podatki nudijo možnost za domnevo, da so pri opisovanju svoje vneme najbrž nekoliko olepševali položaj, kajti nekateri drugi podatki, ki jih analiziramo v nadaljevanju, ne podpirajo takih trditev. V tem smislu so tudi odgovori, da po sprejetih predlogih in še pred poskusom poravnav preizkušajo prijave strank z lastnimi poizvedbami in sioer:
vedno pri 19 i> mestnih in 16,5 i» vaških poravnalnih svetih in včasih pri 42 $ mestnih in 44 & vaških poravnalnih svetih, medtem ko je dalo negativni odgovor 39 $ mestnih in 37,5 i> vaških poravnalnih svetov. Za preizkušanje navedb strank so zlasti pomembni ogledi na kraju samem, ki so lahko zelo koristni za učinkovitost poravnalnih svetov, ki pa glede na zahtevo po nadomestilu za izgubljeni čas članov pogosto povzročajo tudi neprijetne stroške. Nujno potrebni pa so, kadar gre za reševanje mejnih ii^odobnih sporov.
2.	Sklicevanje poravnav
Razen dveh- poravnalnih, svetov sklicujejo stranke na poskuse poravnav izključno z vabilom in nekateri tudi z vabilom in povratnico. Ustno vabljenje je v rabi le izjemoma. Možno je samo tam, kjer je območje poravnalnega sveta majhno. Takih poravnalnih svetov pa je zaradi spreminjanja in prilagajanja območij poravnalnih svetov območjem krajevnih skupnosti, vedno manj. Problematika vabljenja strank, ne samo v pogledu uporabijanih sredstev in načinov, marveč tudi v pogledu odziva strank iz časa poravnav glede na dnevno dobo, je torej v veliki meri odvisna od razsežnosti območja poravnalnih svetov, obenem pa je povezana s stroški komuniciranja med poravnalnimi sveti in strankami. To ima lahko za posledico neu-deleževanje poravnav, na drugi strani pa pomeni pritisk na neposredno zaračunavanje stroškov strankam, zlasti kadar gre za poravnavanje na kraju samem.
Tabela 2: Dnevni čas poravnavanja
Poravnalni sve ti
Dnevni čas	absolutno	relativno
mestni vaški mestni vaški
Ob delavnikih dopoldan	7	5	19	11
Ob delavnikih popoldan	26	21	72	45
Ob delavnikih zvečer Ob nedeljah in ob nedo-	2	U1 lo j	6	23
ločenem času	1		3	21
Skupaj	36	47	loo	loo
Brez odgovora hi = 13,32, značilen na	-	1		
	nivoju 0	,01		
V mestih sploh ni poravnav, ki hi hile v nedeljo dopoldan. Večina poravnav je oh delavnikih popoldan, medtem ko je položaj na vasi v tem pogledu zaradi socialno-eko-nomskih, kulturnih in drugih vidikov drugačen in zahteva spričo drugačne populacije tudi drug pristop. Podobno je z disciplino prihajanja strank na poskuse poravnav, ki jih sklicujejo poravnalni sveti. Ta je, po u-gotovljenih podatkih, večja na vasi kot v mestih.
3.	Nekatera proceduralna vprašanja
-	Predvideno je, da naj hi sveti poravnavali spore v senatih, to je oh sočasni navzočnosti predsednika in dveh članov oziroma, če teh ni, oh navzočnosti njihovih. namestnikov. Oh zbiranju gradiva za projekt raziskave o poravnalnih svetih in tudi pozneje smo ugotovili, da so poravnave pogosto tudi samo pred predsednikom ali kakšnim drugim članom poravnalnega sveta, kolikor ne opravlja tu in tam to nalogo celo tajnik krajevne skupnosti ali kakšen drug funkcionar lokalne samouprave ki tako uzurpira tovrstno "oblast ali
funkcijo". Na vprašanje, ali opravljajo poravnave vedno v navzočnosti vseh članov, pa je 11 $ poravnalnih svetov v mestu in 33 ‘fo na vasi odgovorilo negativno.
-	V zvezi z delom svetov se pojavljajo težave tudi v tem, da ljudje včasih niso poučeni o vlogi poravnalnih svetov, zaradi česar od njih preveč pričakujejo zlasti v pogledu kakšnih posebnih prerogativ, posebno izvržhe. Zato nas je zanimalo, ali predsednik sve-
ta že takoj ob naroku obrazloži strankam vlogo in pomen poravnalnega sveta. Le 4 poravnalni sveti na vasi so odgovorili, da store to le včasih, dva nikoli (mesto 1, vas 1), vsi ostali pa so odgovorili pritrdilno. Toda, ko smo obiskovali seje poravnalnih svetov, smo le redko kdaj imeli priložnost prisostvovati obrazložitvam pomena in vloge svetov.
Praksa doslej večinoma ni dopuščala, da bi stranke v spornih vprašanjih uporabljale pooblaščenca in s tem v zvezi tudi ne odvetnika. Y prvih letih obstoja in delovanja poravnalnih svetov je upravni odbor odvetniške zbornice v Ljubljani celo sprejel priporočilo in ga poslal svojim članom, naj odvetniki ne sodelujejo pri delu poravnalnih svetov. Tudi prvi osnutki zakonov o poravnalnih svetih so predvidevali podobno urejenost (n.pr. osnutek ZIS - oktober 1961) pozneje pa so se stališča močno spremenila in končno je bilo sprejeto načelo o zastopanju strank po pooblaščencih in tudi po odvetnikih. S tem v zvezi pa se nam zdi, da nastaja poseben problem, ki v neki meri, vsaj po našem mnenju načenja prvotno zamisel poravnalnih svetov o njihovem pravem smislu. Menimo namreč, da je pri delu poravnalnih svetov primarno doseči korekturo odnosajev med strankama (pri katerih emocionalni niso na zadnjem mestu), ne pa s pravne strani korigirati samo njune odnose do stvari, ki so predmet in vir spora. Spremembe v odnošajih med ljudmi pa je verjetno zelo težko doseči s pomočjo zastopnikov. Kolikor gre za taka vprašanja, naj vlogo reševanja tovrstnih zadev opravlja so-
dišče, ne pa poravnalni svet, ki je v našem družbenem sistemu vse kaj drugega kot sodni organ (uporablja prisilo, njegovi sklepi so prisilno izvršljivi, medtem ko je urejevanje emocionalnih odnosov med ljudmi drugotnega pomena, kolikor ni sploh izključeno). Nedvomno imajo nekateri ljudje interes, da se ne srečujejo iz oči v oči s svojim oponentom pred poravnalnim svetom. Toda taki pojavi so lahko pogosto pogojeni tudi s specifičnimi osebnimi strukturami ljudi.
Od 84 poravnalnih svetov je v letih 1964-1965 le 28 JŠ v mestu in 19 na vasi dopuščalo strankam pooblaščenca, 47 v mestu in 44 $> na vasi tega ni dovoljevalo, pri 22 $ v mestu in 33 i° na vasi pa takih zahtev ali predlogov sploh ni bilo. (3 poravnalni sveti nam v tem pogledu niso odgovorili).
Naslednje tako vprašanje, ki zadeva postopek pred poravnalnim svetom, je tudi predlaganje dokazov in izvajanje dokazov z udeležbo prič. Le 17 i» poravnalnih svetov v mestu in 21 i» na vasi je odgovorilo, da pri njih sprte stranke nikoli ne predlagajo dokazil, 1915 $ poravnalnih svetov v mestu in 33 $> na vasi pa, da stranke nikoli ne pripeljejo s seboj prič, pri vseh ostalih, svetih pa nastopajo te okoliščine redno ali samo včasih.
Toda pri tem je treba opozoriti na to, da so v poravnalnih svetih velike tendence po sodnih prerogativah, ki se skrivajo za najrazličnejšimi hotenji in željami. S tem v zvezi tudi mnoge izjave v pogledu izvajanja do-
kazov niso realne glede na prakso, ampak so odraz prizadevanja nekaterih, dejavnikov, za to, da bi bili poravnalni sveti bolj priznana inštitucija. To pa je mogoče po njihovem mnenju le, če bo podoben sodišču in če bo imel nekaj njegovih prorogativ.
Naše mnenje v tem pogledu pa je naslednje. Poravnalni sveti ne morejo in ne smejo dajati strankam upanja, da bi pri njih iskale in našle pravico, marveč predvsem le potešitev ali zadovoljitev i-materialnih oziroma emocionalnih potreb in le redkeje nekih drugih. Pravico je mogoče iskati le pri sodišču. Stranka mora sama odločiti, komu bo zaupala reševanje spora -sodišču ali poravnalnemu svetu. Glede na to pa bo njena zadeva rešena prisilno ali prostovoljno. Meja prostovoljnosti je tolerančni prag obeh strank, med katerima je verjetno najbolj pomemben tožitelj. Če spora ni mogoče poravnati prostovoljno, ker je ena izmed strank preveč oškodovana (lahko tudi samo po njenem mnenju) in ne more odstopiti od zahtevka (tolerančni prag - pri vsaki poravnavi pa mora skoraj vsakdo nekaj popustiti ali od nečesa odstopiti, oziroma odreči se čemu v svojo škodo), tedaj naj zadevo razišče in razsodi sodišče. Predlaganje dokazov, zasliševanje prič in izvajanje dokaznega postopka sploh, je karakteristika sodnega procesa. Če bi poravnalni sveti delovali tako, bi istali materialno resnico, to pa ni njihov namen, niti nimajo zato potrebnih kvalifikacij, niti pristojnosti. Zato menimo, da takšna praksa ne bi bila v skladu z vlogo in cilji poravnalnih svetov.
*
- Na gornje vprašanje se navezuje tudi ugotavljanje dejanskega stanja v spornih zadevah in ugotovitve o tem,kaj so poravnalni sveti storili, če je bilo treha raziskovati tako dejansko stanje. Žal nismo mogli raziskati, koliko je bilo takih primerov, zato smo se morali omejiti na izjave o tem, če so taki pojavi sploh bili pri določenih poravnalnih svetih.
Od anketiranih poravnalnih svetov je 75 v mestu in 56 i* na vasi odgovorilo, da so naleteli na primere, ko dejansko stanje sporne zadeve v predlogu ni bilo pravilno (resnično) prezentirano, 25 $ poravnalnih svetov v mestu in 4o $ na vasi je odgovorilo, da takih pojavov ni bilo, 2 vaška sveta pa se o tem nista izjasnila. Vsekakor je pričakovati, da stranke, ki predlagajo poravnavo (v našem pogledu je to tožitelj) subjektivno in s prizadetostjo prikazujejo dejstva poravnalnemu svetu, razen tega pa navajajo predvsem tista, ki so jim v korist ali zamolče taka, ki so jim v škodo. Poravnalni svet, ki naj pozna ljudi in problematiko terena, pogosto lahko sam ugotovi, ali je nekdo povedal netočne podatke. Reakcijo poravnalnih svetov pa nam v tem pogledu pokaže naslednja tabela:
Tabela 3: Ukrepanje ob nepravilnem prikazovanju dejanskega stanja
Poravnalni sveti
Ukrep svetov	absolutno	relativno
mestni		vaški	mestni	vaški
Ugotavljali dejansko stanje	24	14	8o	47
Zahtevali dokaze	2	lo	7	33
Preložili poravnavo	4	6	13	2o
Skupaj	3o	3o	loo	loo
Ni bilo primerov in odg. hi2 = 12,26, značilen na	6 nivoju	18 0,01		
4.	Trajanje postopka
Predlog za p oravnavo pri poravnalnem svetu ne izključuje možnosti, da ne M isti spor reševalo tudi sodišče.
V preteklosti se je pogosto dogajalo, da je bila zadeva predložena sodišču, ki jo je odstopilo v reševanje pristojnemu poravnalnemu svetu. V tem primeru je sodišče zelo pogosto določilo tudi strajni rok, v katerem naj bi bil opravljen poskus poravnave. S tem v zvezi se načenja tudi pomembno vprašanje zastaralnih in prekluziv-nih rokov, kar so zelo pogosto načenjali tudi osnutki zakonov o poravnalnih svetih. Republiški osnutek zakona o poravnalnih svetih je n.pr. predvideval "da obravnavanje sporov pred poravnalnim svetom nima nobenih posledic na tek zastaralnii^prekluzivnih rokov". Eden izmed razlogov za upadanje zadev, ki jih sodišča pošiljajo poravnalnim svetom, je verjetno tudi skrb za hitrejše reševanje spornih vprašanj, ki se v primerih neuspešnosti pred svetom, močno zavlečejo. Zato bi bilo treba člane poravnalnih svetov o pomenu zastaralnih in prekluziv-nih rokov vedno opozarjati in poučevati.
Na vprašanje, v kakšnih rokih po prejetem predlogu razpisujejo poravnave, smo od poravnalnih svetov prejeli naslednje podatke.
Tabela 4: Povprečen čas od sprejetja predloga do
poskusa poravnave
		Poravnalni svet		
Čas	absolutno		relativno	
	me stni	vaški	mestni	vaški
1 teden	2	13	6	28
2 do 3 tedne	27	3o	77	64
4 tedne in več	6	4	17	8
Skupaj	35	47	loo	loo
brez odgovora	1	1		
2 hi = 7,04, značilen na nivoju		0,05		
Vaški poravnalni sveti	glede na	oceno samih	članov	rešu-
jejo zadeve nekoliko ekspeditivneje kot mestni.
5.	Odpravljanje vzrokov sporov
Pozneje v tem elaboratu analiziramo različne komponente, ki lahko delujejo v posameznem sporu in od katerih zadovoljitve ali rešitve je odvisen učinek poskusa poravnave. Sprti stranki pred poravnalnim svetom, ki si pogosto prizadeva kakorkoli poravnati spor, neredko popustita, ne da bi sami čutili po tem potrebo. Še slabše je verjetno, če predmet spora obstaja med strankama v njunem življenju še naprej in še v prihodnje povzroča iste konfliktne situacije. Najpogosteje prihaja namreč do sporov v tistih primerih, kadar so ljudje prisiljeni med seboj intenzivneje komunicirati. Če pa se v tem pogledu ni nič spremenilo po formalni poravnavi "visi konflikt v zraku" in pomeni potencialno prilož-
nost za izbruh novih, morda še hujših nesoglasij.
S tem v zvezi smo postavili poravnalnim svetom vprašanje, ali poleg pomirjenja ljudi vplivajo tudi na odstranjevanje vzrokov sporov. Od svetov, ki smo jih u-poštevali v vzorcu, je 41 poravnalnih svetov (3o v mestu in 48 $ na vasi) odgovorilo, da ne vplivajo in da za kaj takega niso pooblaščeni, 4 vaški na vprašanje niso odgovorili, 39 poravnalnih svetov (ali 5o i* mestnih in 44 vaških) pa je odgovorilo, da so kdaj pa kdaj že skušali v tej smeri kaj storiti pri različnih drugih organizacijah in organih. Pri tem pa je tako posredovanje pogosto vključevalo ne samo enega, ampak tudi več lokalnih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na odpiaro vzrokov spora.
Organi in organizacije na katere so se poravnalni sveti bolj obračali za pomoč pri tem, so bili: milica, občinski upravni organi, sodišča in gospodarske organizacije.
Vsekakor je vzpodbudno in pohvalno, da precej veliko število poravnalnih svetov pravilno razume svojo vlogo pri odstranjevanju vzrokov konfliktov med ljudmi in je ne omejuje samo na formalno pomirjanje. Toda poravnalni sveti so sami na tem področju v glavnem brez moči in učinkovitosti. Povezani z drugimi lokalnimi organi in organizacijami pa bi utegnili predstavljati določen dejavnik na področju socialne ter ponekod, oziroma včasih tudi kriminalne prevencije.
D.	OCENA LASTNEGA DELA
1. Sodba o obveščenosti prebivalstva o delu poravnalnih, svetov
Poravnalni sveti obstajajo v Sloveniji že 8 let. 0 njihovi problematiki so na nižjem nivoju pogosto razpravljali politični aktivi, zbori občanov, organi stanovanjskih skupnosti, organi krajevnih skupnosti itd. pa tudi v tisku in po radiu je bilo slišati o njih različna mnenja in predloge v zvezi z njihovim delom. Zdi se, da njihova vloga ne bi smela biti nepoznana širši javnosti .
Tabela 5: Obveščenost o delu poravnalnih svetov
- mnenje članov
Obveščenost	Poravnalni absolutno		sve ti relativno	
	mestni	vaški	mestni	vaški
Zadostna	2o	4o	56	85
Slaba	16	7	44	15
Skupaj	36	47	loo	loo
Brez odgovora	—	1		
p
hi = lo,42, značilen na nivoju 0,01
Po mnenju poravnalnih svetov je obveščenost prebivalstva boljša na vasi, kar je glede na lažje, intenzivnejše in
neposrednejše komuniciranje med ljudmi tudi pričakovati.
Čeprav je večina poravnalnih svetov v glavnem zadovoljna z informiranostjo javnosti, pa je več kot polovica poravnalnih svetov odgovorila, da hi hilo treba njihov pomen in vlogo še bolj popularizirati.
Tabela 6: Potreba po populariziranju poravnalnih
svetov
Ali je treba poravnalni svet popularizirati	Poravnalni absolutno mestni	vaški		sveti relativno mestni vaški	
da	24	2o	71	42
ne	lo	28	29	58
Skupaj	34	48	loo	loo
Brez odgovora	2	—		
2
hi = 5,58, značilen na nivoju 0,05
Zaradi že navedenih razlogov, so najbrž želje po povečani popularizaciji poravnalnih svetov večje v mestih kot na podeželju.
2. Mnenje poravnalnih svetov o spoštovanju poravnav
Čeprav smo anketirali tudi tožitelje in tožence o tem, kako spoštujejo sklenjene poravnave in čeprav smo zbrali podatke o formalno in dejansko sklenjenih poravnavah, smo prav tako vprašali poravnalne svete, kaj sami mislijo o tem, kako ljudje spoštujejo obveze, sprejete pri poravnalnih svetih. To se nam je zdelo pomembno tudi zaradi tega, ker so stališča članov poravnalnih svetov
o tem lahko stimulativna ali destimulativna in tako neposredno vplivajo na prizadevnost članov poravnalnih svetov.
Soglasja med strankami o spornem vprašanju, sklenjena pred poravnalnim svetom, imajo moč izvensodne poravnave in torej niso prisilno izvršljiva. Toda ljudje jih spoštujejo (če jih in kadar jih) zaradi tega, ke so bila dosežena v specifičnih razmerah, to je pred poznanimi ljudmi, ki v širšem okolju uživajo določen ugled,ker so javnosti okoliščin spora in pomiritve znane, ker neradi vzbujajo vtis kršitelja sporazuma itd. Hazlogi za spoštovanje poravnav pa so tudi individualni in ne samo socialni. Toda o tem razpravljamo še pozneje.
Na vprašanje, kako stranke spoštujejo sklenjene poravnave, so nam poravnalni sveti odgovorili razmeroma optimistično. le v dveh primerih (mesto 1, vas 1) smo dobili odgovor, da jih ne spoštujejo. Sicer pa 44 poravnalnih svetov v mestu in 38 na vasi meni, da stranke spoštujejo poravnave v celoti, dosti več, to je 53 v mestu in 58 $ na vasi pa je bilo mnenja, da le deloma. Nekateri praktiki mislijo, da bi poravnalni sveti zaživeli šele takrat, kadar bi imele sklenjene poravnave izvršilno moč. Take težnje smo zasledili tudi ob anketiranju in sodijo v področje želja po večji avtoritativnosti.
Naslednji problem, ki se neposredno navezuje na spoštovanje poravnav, pa je, kaj člani oziroma poravnalni sveti mislijo o tem, ali bi bilo potrebno, da bi kdor-
koli skrbel za izvrševanje doseženih, poravnav (nadzor).
Tabela 7: Potrebnost nadzorstva o izvrševanju poravnav
Poravnalni sveti
Nadzorstvo je	" absolutno	relativno
	mestni	vaški	mestni	vaški
potrebno	25	22	7o	48
ni potrebno	6	2o	16	43
nima mnenja	5	4	14	9
Skupaj	36	46	loo	loo
Brez odgovora	-	2
2
hi = 6,76, značilen na nivoju 0,05
Podatki torej kažejo, da se poravnalni sveti na mestnih območjih bolj navdušujejo za izvajanje tovrstne skrbi kot na vasi. Morda izhaja tako mnenje iz negativnih izkušenj in pa zaradi tega, ker v mestu poravnalni svet zaradi gostote prebivalstva in večje migracije, po sklenjeni poravnavi navadno izgubi pregled nad dogajanjem. Razen tega pa smo tudi ugotovili, da je v mestih več takih sporov, ki se med istimi strankami ponavljajo.
Anketirani poravnalni sveti so tudi ogovorili, da bi v 36 io v mestih in 25 $ na vasi tako skrb izvajali sami, 42 i» poravnalnih svetov tako na vasi kot v mestu je mnenja, da tega ne bi mogli, 19 i» svetov v mestu kot na vasi pa je odgovorilo, da taka skrb ni potrebna, medtem kot 3 (mesto 1, vas 2) poravnalni sveti niso odgovorili.
3.	Mnenje poravnalnih svetov o uspešnosti njihovega dela
Število zadev, ki jih rešujejo poravnalni sveti, močno upada. 7 zadnjih letih so se zlasti zmanjšali predlogi za reševanje sporov, ki so jih. poravnalnim svetom navadno pošiljali drugi organi. Značilnost tega problema pa je tudi v tem, da je učinkovitost poravnav pri tovrstnih predlogih slabša kot pri poravnavah sporov, pri
katerih si za reševanje spornega vprašanja izberejo
5
stranke poravnalni svet same neposredno.
V prvih letih delovanja poravnalnih svetov so sodišča odstopila 36 zadev, ki so jih reševali poravnalni sveti, medtem ko je ta odstotek v zadnjih letih znatno nižji. Nekatera sodišča ne pošiljajo svetom nobenih zadev več. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi organi.
Sodišča so odstopila poravnalnim svetom v reševanje na—
g
slednje število zadevi
leta	1961	2.575
leta	1962	1.250
leta	1963	444
leta	1964	2o9
leta	1965	141
5
Glej poročilo "Poravnalni sveti z dne 23/3-1964, republiškega sekretariata za pravosodno upravo, ki je bilo poslano Skupščini SR Slovenije.
g
Podatki vzeti iz ustrezne statistike pravosodnih organov. Zaradi nediscipline poravnalnih svetov pri poročanju jih je treba upoštevati le aproksimativno.
-6o-
Seprav se število predlogov za poravnave, podanih od samih občanov prav tako zmanjšuje, pa je pripravljenost strank za pomirjenje v teh primerih znatno večja (vsaj formalno).
Tudi večina članov poravnalnih svetov je mnenja, čeprav niso seznanjeni s podatki o delu v celoti, da so poravnalni sveti holj učinkoviti pri zadevah, ki jih predlagajo same stranke. V tem smislu nam je odgovorilo 58$ anketiranih mestnih in 67 $ vaških poravnalnih svetov in le 15 (7 mestnih in 8 vaških) poravnalnih, svetov se je odločilo za nasprotno mnenje, medtem ko se naslednjih 15 (8 mestnih in 7 vaških) ni moglo odločiti.
E.	PRAVNE OSEBE KOT STRANKE PRED PORAVNALNIMI
SVETI
Kot stranke v sporih pred poravnalnimi sveti nastopajo tudi pwne osebe. Njihovi predlogi so v primerjavi s fizičnimi osebami zelo redki. Že pri našem vzorcu smo ugotovili, da 64 poravnalnih svetov ali 69 $ v mestu in 81,5 $ na vasi v zadnjih dveh letih, sploh niso reševali sporov, pri katerih bi bila katerakoli izmed strank pravna oseba. Sicer pa je bilo pred poravnalnimi sveti, po podatkih republiškega sekretariata, pristojnega za pravosodje, ki so po našem mnenju le orientacijski, leta 1964 - 17o, leta 1965 pa 64 pravnih oseb kot strank.
Pravne osebe pred poravnalnimi sveti so gospodarske in družbene organizacije. Gospodarske organizacije redke-
-61-
je uporabljajo poravnalne svete za reševanje sporov. Kajti pri svojih terjatvah navadno potrebujejo izvršil ni naslov, ki jim ga poravnalni svet ne more dati. Razen tega pa so še drugi problemi, ki se razločujejo od sporov med fizičnimi osebami, zaradi katerih pri pravnih osebah ni zanimanja, niti zaupanja, da bi jih lahko reševali poravnalni sveti.
Pri anketiranju strank za naš vzorec nismo naleteli na spore, pri katerih bi bili obe stranki pravni osebi le pri 6 sporih je bila ena izmed strank pravna oseba in sicer v 3 primerih kot tožitelj in v 3 kot toženec.
Najpogostejši spori med fizičnimi in pravnimi osebami so po svoji vsebini zlasti: stanovanjski spori, kršitve hišnega reda, motenje posesti, neizpolnjevanje pogodb in le redkeje spori iz delovnih razmerij.
+
Zaradi specifičnosti vzorca pa smo pozneje izločili vse pravne osebe kot stranke in smo namesto njih v naši raziskavi ponovno izbrali le fizične osebe.
IV.	ČLANI PORAVNALNIH SVETOV
IV. ČLANI PORAVNALNIH SVETOV (Boris Uderman)
A. DEMOGRAFSKI PODATKI
Od demografskih, znakov, ki smo jih. zhrali z obrazcem za člane poravnalnih svetov smo obsegli: spol, starost, zakonski stan, šolsko izobrazbo in zaposlenost na območju poravnalnega sveta.
1.	Spol
Iz podatkov o poravnalnih svetih, ki jih zbira Republiški sekretariat za pravosodno in občo upravo SR Slovenije je razvidno, da je razmerje med spoloma pri članih
in namestnikih poravnalnih svetov skorajda konstantno v
7
zadnjih šestih letih.
Tabela 8j Člani in namestniki poravnalnih svetov po spolu
Leto	moški	Absolutno ženske	skupaj	moški	Relativno ženske	skupaj
i960	2813	380	3193	88,1	11,9	loo
1961	3176	415	3591	88, 4	11,6	loo
1962	3331	483	3814	87,3	12,7	loo
1963	3391	435	3826	88,6	11,4	loo
1964	34o9	428	3837	88,8	11,2	loo
1965	3336	412	3748	89,0	11,0	loo
Delež	žena v	poravnalnih	svetih	je močno	nesorazneren	
s strukturo odraslega prebivalstva v SR Sloveniji, saj
7 Po podatkih Republiškega sekr. za pravosodno upravo"Po-ravnalni sveti - analiza podatkov in problemov glede poravnalnih svetov" in iz gradiva letnih poročil občinskih sodišč za leto 1964 in 1965•
je žena starih nad 18 let 53,3 #, v poravnalnih sve-
8
tih pa jih je le 11 $. Iz poročil občinskih sodišč je razvidno, da je delež žena v poravnalnih svetih izrazito manjši na podeželju, medtem ko je v mestnih poravnalnih svetih stanje dosti boljše. V ilustracijo naj navedemo, da na področju občinskega sodišča Lendava med 81 člani poravnalnih svetov ni nite ene ženske, na področju občinskega sodišča Brežice pa je med 68 člani le ena.
Ta nesorazmerja med udeležbo žena so se pokazala tudi v poravnalnih svetih, ki smo jih obsegli z Verčem, posebno še, če primerjamo med seboj mestne in vaške poravnalne svete.
Tabela 9: Člani anketiranih poravnalnih svetov po spolu
+
Absolutno	Relativno
Mest.porav- Vaški porav- Mest.porav- Vaški
	nalni sveti	nalni sveti	nalni	sveti p. s ve ti
Moški	82	13o	76	9o
Ženske	26	14	24	lo
Skupaj	lo8	144	loo	loo
hi2 = lo,62,	značilen na	nivoju 0,01		
Med anketiranimi poravnalnimi sveti so le tri predsednice, in sicer dve v mestu in ena na vasi.
Q
Začasni podatki popisa prebivalstva 31/3-1961 - Zavod SR Slovenije za statistiko.
2.	Starost
Tabela lo: Starostna sestava članov anketiranih poravnal
ni h. svetov
	Absolutno		Relativno	
Starostni	mest.po-	vaški po-	mestni po-	vaški po-
razred	ravnalni	ravnalni	ravnalni	ravnalni
	sve ti	sveti	sveti	sveti
do 35	12	9	11	6
35 - 5o	43	61	4o	42
5o in več	53	74	49	51
Skupaj	lo8	144	loo	loo
hi2 = 1,88 neznačilen
Tako v mestih kot na vasi so se v mnogih primerih odločili za takšno starostno sestavo poravnalnih svetov, ki ho garantirala živijensko izkušenost in poredvsem umirjenost njenih članov. Zanimivo je, da je v mestnih poravnalnih svetih relativno velik delež tudi mlajših ljudi, medtem ko je ta na vasi znatno nižji, vendar razloček ni statistično značilen.
Primerjali smo tudi starostno sestavo predsednikov z ostalimi člani poravnalnih svetov in ugotovili, da obstajajo značilne razlike le pri mestnih poravnalnih svetih.
Tabela 11: Starostna sestava predsednikov in članov mestnih poravnalnih svetov
Starostni
razred
Absolutno preds. člani
Relativno preds. člani
do 39	6	21	17	29
4o - 49	14	14	39	2o
5o in več	16	37	44	51
Skupaj	36	72	loo	loo
5,24,
značilen na nivoju 0,10
Starostna meja predsednikov je v primerjavi z ostalimi člani pomaknjena znatno navzgor. Zelo verjetno so pri odločanju o tem, kdo izmed članov poravnalnega sveta naj "bo pred-senik, pomembnejši drugi faktorji in ne samo večja ali manjša starost.
3.	Zakonski stan
Velika večina anketiranih, članov poravnalnih svetov v mestu in na vasi je poročenih, kar smo glede na starostno sestavo tudi pričakovali. Poleg tega pa je urejen zakonski stan posameznega člana poravnalnega sveta tudi eden izmed pomembnih činilcev njegovega družbenega ugleda. Med anketiranci ni namreč niti enega razvezanca, kar bi utegnilo prejšnjo ugotovi-
tev močno Tabela 12:	podpreti. Zakonski stan	članov poravnalnih		svetov
	Absolutno		Relativno	
Zakonski	mest.porav-	Vaški po-	mest.po-	vaški po-
stan	nalni sve ti	ravnalni	ravnalni	ravnalni
		sve ti	sveti	sve ti
samski	7	5	6,5	3,5
poročen	95	129	88, 0	89,5
vdovec	6	lo	5,5	7,o
Skupaj	I08	144	loo	loo
2 hi	=1,38 neznačilen				
4. Šolska	izobrazba			
Šolska izobrazba je eden		izmed faktorjev človekove razgleda-		
-66-
nosti in družbenega ugleda. Toda zdi se, da so pri izbiri oseb za to delikatno družbeno funkcijo bili bolj upoštevani drugi faktorji, kot na primer politična reputacija, priljubljenost v soseski in podobno.
Tabela 13: Šolska izobrazba anketiranih članov poravnalnih svetov
Šolska izobrazba	Absolutno mest.po-	vaški poravnalni	ravnalni sve ti	sve ti		Relativno mest.po- vaški poravnalni ravnalni sveti	sveti	
nedokončana osnovna Šola	lo	36	9	25
dokončana osnovna šola	21	52	19,5	. 36
nedokončana srednja šola	24	24	22	17
dokončana srednja šola	33	23	31	16
nedokončana in dokončana višja ali visoka šola 2o		9	18,5	6
Skupaj	lo8	144	loo	loo
hi2 =	29,	46 značilen	na nivoju 0,	,001.	
Očitno je, da je izobrazbena struktura članov mestnih poravnalnih svetov mnogo boljša kot vaških, saj je članov s srednjo in višjo izobrazbo v mestih skoraj enkrat več kot na vasi. To seveda ne pomeni, da so se pri izbiri članov poravnalnih svetov na vasi izogibali ljudi z boljšo šolsko izobrazbo, temveč so se morali podrediti obstoječim možnostim, ki so, kot je to splošno znano, na vasi
znatno slabše kot v mestih..
Pri izbiri predsednikov poravnalnih svetov, so tako na vasi kot v mestih, kriteriju šolske izobrazbe posvečali večjo pozornost, kot pri ostalih članih poravnalnih svetov. Med predsedniki je namreč znatno večje število s srednjo in višjo šolsko izobrazbo kot pri ostalih članih.
+
Tabela 14: Šolska izobrazba predsednikov in članov poravnalnih svetov
#
Šolska izo-	Mestni poravnalni sveti
brazba	Absolutno	Relativno
______________________preds. člani preds. člani
nedokončana in dokončana osnovna
šola	4	27	11	37,5
nedokončana in dokončana srednja šola	2o	37	56	51,5
nedokončana in dokončana visoka in višja šola	12	8	33	11
Skupaj	36	72	loo	loo
hi = 12,31 značilen na nivoju 0,01
-68-
Sol ska izobrazba
Vaški poravnalni sveti
Absolutno preds. člani
Relativno
člani
nedokončana in dokončana osnovna šola	26	62	54	65
nedokončana in dokončana srednja šola	16	31	33	32
nedokončana in dokončana višja ali visoka šola	6	3' t	13	3
Skupaj	48	96 j	loo	loo
. . 2 bi
5,08 značilen na nivoju 0,10
5.	Socialna sestava
O socialni sestavi vseb članov poiarnalnih svetov v SR Sloveniji imamo na voljo podatke, ki jih. je zbral Republiški sekretariat za pravosodno in občo upravo. Iz tabele 37 v prilogi je razvidno, da se je socialna sestava v obdobju od i960, do I965. leta zelo malo spremenila. Opaža se nenehno naraščanje deleža upokojencev, ki se je od začetka delovanja poravnalnih svetov do 1965 . leta skoraj podvojil, na drugi strani pa precejšnje zmanjševanje deleža uslužbencev. Pri drugih, socialnih kategorijah so deleži le malenkostno oscilirali. Seveda je treba pripomniti, da je socialna sestava za vse poravnalne svete sestavljena po občinskih sodiščih in da nimamo podatkov ločeno za vaške oziroma mestne poravnalne svete.
če primerjamo med seboj socialno sestavo med vaškimi in mestnimi poravnalnimi sveti, ki smo jo dobili z anketiranjem izbranih, poravnalnih svetov, dobimo naslednja razmerja:
Tabela 15: Socialna sestava članov mestnih vaških poravnalnih svetov
Socialne skupine	mest.po-S°vaiS2 poravnalni	ravnalni sveti	sveti		Rolativnp. mest.po- vaški ravnalni poravnal- 3 ve ti	ni sveti	
kmetje	3	54		37,5
delavci	22	36	28,5	28,5
obrtniki	6	5		
uslužbenci	57	39	53	27
upokojenci	15	6	18,5	7
ostali	5	4		
Skupaj	lo8	144	loo	loo
hi2 = 34,21, značilen na nivoju 0£D1
Več kot polovica vseh članov poravnalnih svetov v mestih je iz kategorije uslužbencev, medtem ko v vaških poravnalnih svetih sicer prevladujejo kmetje, vendar ne tako močno kot uslužbenci v mestih. Nadalje je razmeroma velik del članov mestih upokojencev, medtem ko jih je na vasi iz razumljivih razlogov, znatno manj.
Še večje so razlike v socialni sestavi med mestom in vasjo pri predsednikih poravnalnih svetov, vendar merja med socialnimi skupinami nekoliko drugačna.
so raz-
Tabela 16: Predsedniki mestnih in vaških poravnalnih svetov po socialni sestavi
Socialne skupine	Absolutno		Relativno	
	mest.po-	vaški po-	■ mest.po-	vaški po-
	ravnalni	ravnalni	ravnalni	ravnalni
	s ve'ti	sveti	sveti	sveti
kmetje	—	15	—	31
delavci	3	9	8	19
obrtniki	1	4	3	8
uslužbenci	27	18	75	38
upokojenci	4	2 1	11	4
ostali	1	- J	3	—
Skupaj	36	48	loo	loo
2 hi =37,32 značilen na nivoju 0,			001	
Tako v mestu kot	na vasi	je največ predsednikov porav-		
nalnih svetov iz	socialne	skupine uslužbencev.		V vaških
poravnalnih svetih so predsedniki iz socialne skupine kmetov šele na drugem mestu, dokaj močna pa je še socialna skupina delavcev.
6.	Zaposlitev na območju poravnalnega sveta
Od vseh članov poravnalnih svetov je le manjši del zaposlenih izven območja delovanja poravnalnega sveta,vsi ostali pa delajo na samem območju, ne glede na to ali so v delovnem razmerju ali pa delajo na svojih kmetijah oziroma gospodinjstvih. Glede tega ni nobenih pomembnih razločkov med mestnimi in vaškimi poravnalnimi
sveti
Tabela 17: Zaposlenost članov poravnalnih svetov na območju delovanja poravnalnega sveta
Absolutno	Belativno
Zaposlen na območju PS	mest.poravnalni sveti	vaški poravnalni sveti	mest.poravnalni sveti	vaški poravnalni sveti
da	87	124	8o	86
ne	21	2o	2o	14
Skupaj	lo8	144	loo	loo
hi2 = 2,14	neznačilen			
Pri tem smo zaradi poenostavitve šteli med zaposlene na območju poravnalnega sveta tudi upokojence.
Približno enaka razmerja glede zaposlenosti na območju poravnalnega sveta so tudi pri predsednikih in zato opuščamo tabelarni prikaz zanje.
7.	Avtohtonost
Prav gotovo je koristno za člane poravnalnih svetov, da dobro poznajo ljudi in razmere v katerih živijo, če hočejo uspešno opravljati svoje poslanstvo. Eden izmed važnih faktorjev, ki lahko prispeva k temu je čas, ki ga je član poravnalnega sveta preživel med ljudmi na območju, kjer deluje poravnalni svet. Zato smo zbrali podatke tudi o tem, koliko časa prebivajo člani poravnalnih svetov na območju kjer rešujejo spore med ljudmi.
Tabela 18j Koliko časa prebivajo člani poravnalnih svetov na območju njihovega delovanja
Čas prebivanja
Absolutno	Relativno
mest.po- vaški po- mest.po- vaški poravnalni ravnalni ravnalni ravnalni sveti	sveti	sveti	sveti
od rojstva 24 69 21,5 49 5 let in več 76 69 71 49 manj kot 5 let 7 3 6,5 2 * 2
+
Skupaj	lo7	141	loo
Prebiva izven
območja PS	13-
2
hi = 2o,72 značilen na nivoju 0,001.
loo
Očitno je, da je migracija mestnih članov poravnalnih svetov občutno večja kot vaških, saj je tistih, ki žive
na območju poravnalnega sveta od rojstva komaj dobra petina, medtem ko jih je na vasi skoraj polovica. Vendar se tudi na vasi kaže močno migracijsko gibanje, saj je več kot polovica članov poravnalnih svetov priseljencev. Delež članov pa, ki so se priselili na območje poravnalnega sveta pred manj kot petimi leti, je tako na vasi kot v mestu zelo majhen.
Kar zadeva predsednike poravnalnih svetov je položaj glede tega zelo podoben kot pri vseh članih, oziroma še nekoliko slabši.
Tab e la 19: Koliko časa prebivajo predsedniki poravnalnih svetov na območju njihovega delovanja
Čas prebivanja	Absolutno mest.po- vaški poravnalni ravnalni sveti	sveti		Relativno mest .poravnalni sveti	vaški poravnalni sveti
od rojstva	5	23	14	49
5 let in več	27	22	77	47
manj kot 5 let	3	2	9	4
Skupaj	35	47	loo	loo
Prebiva izven				
območja PS	1	1	-	—
•>* CM H II CM 3	31 značilen	na nivoju	0,001	
Od mestnih predsednikov je le 14 $ rojenih na območju poravnalnega sveta, skoraj desetina pa se jih je priselila pred manj kot petimi leti. Pri vaških predsednikih je struktura zelo podobna oni iz prejšnje tabele.
B. PRIMERNOST ZA DELO V PORAVNALNIH SVETIH (dr. Janez Pečar)
1.	Strokovna nagnjenost članov
Ustanovitelji poravnalnih svetov so že od nekdaj upoštevali stališče, da za delo v teh družbenih organih ni potrebna neka posebna izobrazba in strokovnost. Tudi v praksi so uresničevali težnjo, po kateri so v po-^ ravnalne svete zbirali ljudi, ki imajo predvsem ugled in ki uživajo med ljudmi spoštovanje ter imajo toliko zdravega razuma, da lahko opravljajo delo take vrste. Obenem pa so skušali sestavo poravnalnih svetov prila-gojevati socialnim strukturam prebivalstva posameznih lokalnih skupnosti.
Kljub načelu uvajanja nestrokovnosti oziroma bolje rečeno "zdravega razuma" in ugleda med ljudmi smo v tej raziskavi ugotavljali, ali imajo člani svetov kakšne lastnosti, ki jim dajejo večje možnosti za to, da bo 0 njihovo delo pri pomirjanju ljudi uspešno. Morda ni
vseeno če nekdo nima, zlasti na področju odnošajev med ljudmi, prav nobenih osebnih izkušenj. Domnevali smo, da je možnost poravnavanja večja pri tistih svetih, v katerih imajo člani lastnosti, ki ustrezajo zahtevam boljšega poznavanja ljudi in njihove okolice.
Razen šolske izobrazbe in poklicne skupine, kar smo prikazali že doslej, smo glede na morebitno strokovno značilnost članov svetov ugotavljali še ali so bili kdaj sodniki porotniki in ali so se že kdaj prej ukvar-
jali s pravnimi, psihološkimi in drugimi podobnimi vprašanji, ali urejanjem odnošajev med ljudmi na sploh.
Tabela 2oj Člani poravnalnih svetov kot porotniki
Ali je porotnik	mestni	Poravnalni Absolutno vaški	svet Relativno mestni	vaški	
ni, in nikoli ni bil	55	93	51	64
ni, a je že bil	21	33	19	23
je, prej nikoli ni bil	5	4 1	5	3
je in je že bil	27	14 J	25	lo
Skupaj	lo8	144	loo	loo
hi2 = 11,75, značilen na nivoju 0,01
V mestih je manj članov svetov, ki še nikoli niso bili porotniki (to razmerje kot kaže tabela je 51 $ s 64 medtem ko je pri predsednikih poravnalnih svetov še večje,in sicer 36 $ s 58 i» v korist vaških svetov).
Podatki o ukvarjanju s pravom, psihologijo in urejanjem odnosov med ljudmi niso pokazali statističnih značilnosti med mestom in vasjo, čeprav je na vasi nekaj več odstotkov takih, ki do anketiranja niso imeli s tem nobenega opravka. Upoštevajoč samo predsednike poravnalnih svetov je to razmerje za vaške poravnalne svete še bolj neugodno (mesto 23 $, vas 41 $). Nekateri sicer menijo, da je udeležba pravniškega, polpravniškega in sploh strokovnega kadra v poravnalnih svetih nezaželjena in neustrezna konceptu teh organov, toda odgovore na ta vprašanja naj bi nam dala pričujoča raziskava kasneje.
2.	Poznavanje ljudi in lokalnih razmer
Uživanje ugleda in zaupanje prebivalstva je v neki meri povezano tudi s poznavanjem razmer na območju na katerem deluje posamezni poravnalni svet. Srez tega svetom ni mogoče uspešno uresničevati njihove socialno pedagoške funkcije. Uspešno ravnanje članov in funkcioniranje svetov pa rezultira iz nekaterih okoliščin kot so n.pr. dolžina prebivanja na območju poravnalnega sveta, doba udejstvovanja v svetu, poznavanje ljudi in problematike terena itd. Kolikor boljši so pokazatelji toliko uspešnejši naj morda bi bili sveti, ki imajo člane s takimi lastnostmi.
Od 252 anketirancev samo štirje ne stajujejo na območju poravnalnega sveta.
Kar zadeva dobo delovanja v svetu je tudi vzorec potrdil ugotovitve sekretariata, pristojnega za pravosodje, da je v svetih velika večina članov, ki v njih delujejo že nekaj let. To je lahko pozitivna ali negativna okoliščina. Pozitivna je glede na izkušenost, negativna pa glede na morebitno naveličanost, utrujenost in rutiner-stvo članov pri reševanju sporov.
V mestih je bilo v svetih kar 82 $ članov dalj časa kot dve leti, na vasi pa 78 pri predsednikih poravnalnih svetov pa 84 i» v mestu in 8l $ na vasi.
Tabela 21s Poznavanje ljudi
Poravnalni sveti
Pozna	Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni	vaški
večino ljudi	89	134	82	93
premalo ljudi	19	lo	18	7
Skupaj	I08	144	loo	loo
p
hi = 7,96, značilen na nivoju 0,01
Možnost poznavanja ljudi je na vasi znatno večja kot v mestu, kjer je komuniciranje zaradi gostote prebivalstva in posebnosti urbaMzacije precej drugačno. To se negativno odraža tudi na poznavanju ljudi kakor tudi problematike, ki bi jo poravnalni svet moral obvladovati.
Podobno je s poznavanjem problematike, pri kateri so podatki še bolj optimistični.
Tabela 22s Poznavanje problematike
Poravnalni sveti
Pozna	Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
skoraj vso problematiko 95	135	88	94
premalo problematike 13	9	12	6
Skupaj	I08	144	loo	loo
p
bi =3,37, značilen na nivoju 0,o5
Tudi na tem področju so tole izjave članov vaških poravnalnih svetov ugodnejše. Od članovrahlo odstopajo predsedniki svetov, ki so v mestih v 92 $ izjavili, da poznajo skoraj vso problematiko območja, na katerem deluje svet, medtem ko je bilo na vasi takega mnenja 36 i> predsednikov.
3.	Družbena participacija članov
Glede članstva v ZKJ, SZDL itd. so le trije člani poravnalnih svetov od 252 izjavili, da niso v nobeni organizaciji, medtem ko en član na to vprašanje ni odgovoril.
Formalno članstvo v nekih organizacijah pa nam ne pokaže
prave predstave o njegovi participaciji bodisi indivi-
9
dualne, grupne ali institucionalne narave. Zato smo vse člane vprašali še, ali se aktivno udejstvujejo v družbeno političnih organizacijah, v organih samoupravljanja, v športnih organizacijah ali kje drugje. V problematiko njihovega udejstvovanja se globlje nismo mogli spuščati, ker ne sodi v kontekst te raziskave. Zadovoljili smo se le s splošnimi izjavami.
9 Zdravko Mlinar: Družbena participacija občanov v krajevni skupnosti, Inštitut za sociologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani, Ljubljana, april 1965, str. 87.
Tabela 23: Družbena participacija članov svetov
Poravnalni sve ti
Ali se udejstvuje	Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
da	92	lo9	85	77
ne	16	33	15	33
#
Skupaj	lo8
ni odgovoril	-
2
hi =2,26, neznačilen.
142
2
loo
loo
Družbeno neangažirane je 2o $> populacije vzorca. Domnevati je, da so ti slabše disponirani za vplivanje na ljudi, ker nimajo toliko zadevnih izkušenj, prav tako pa je verjetno tudi njihov družbeni ugled manjši, kar zopet lahko negativno vpliva na formalno učinkovitost poravnav. Najnovejše ugotovitve raziskovanj s tega področja kažejo še na neko drugo stran problema in sicer: Večji ko je obseg participacije, večjo stopnjo zadovoljstva (sreče) je mogoče ugotoviti pri posamezniku in njegovi pozitivni občutki so v neposredni korelaciji s socialno participacijo. Kajti negativni občutki ne prinašajo nobenih rela-
~j Q v
cij do participacije. Ce upoštevamo še to komponento, ki morda tudi z naše strani podpira hipotezo o socialni participaciji in njenem pomenu za osebno zadovoljstvo moramo navesti, da n. pr. med člani poravnalnih svetov nismo ugotovili nerazvezanih oseb.
Derek L. Phillips: Social Participation and Happiness, The American Journal of Sociology, Vol 72, No 5, March 1967, str. 479-488.
-80-
Od 25o ljudi, ki so odgovorili na anketo v tem pogledu, je 2ol član navedel skupaj 298 okoliščin, o katerih, smo jih spraševali. Struktura teh okoliščin je naslednja: v družbeno političnih organizacijah jih je delalo 54 v organih samoupravljanja 35 c/°, v športnih organizacijah 11 io itd.
Ne glede na to, da je hilo v vzorec zajetih proporcionalno 3 krat toliko mestnih poravnalnih svetov kot vaških, smo participacijo vseh članov v različnih organizacijah primerjali tudi z njihovo izobrazbo, kar nam lahko služi za grobo orientacijo v tem primeru.
Tabela 24: Družbena participacija in izobrazba članov svetov
Izobrazba Absolutno	Relativno
Sodeluje	manj kot srednja šola	več kot srednja šola	manj kot srednja šola	več kot srednja šola
v družb.pol. org.	57	23	34,5	27
v org.družb.upr.	16	14	lo	16
v pol. org. in org.				
upr.	34	25	21	3o
ostalo sodelovanje	16	16	lo	19
nikjer	42	7	25,5	8
Skupaj	165	85	loo	loo
brez odgovora	2	-		
p
hi = 17,06, značilen na nivoju 0,01
Značilnosti, ki izhajajo iz tabele so: manj izobraženi člani poravnalnih svetov se bolj udejstvujejo v družbe-
-81-
nc političnih organizacijah ali pa nikjer, "bolj izobraženi pa poleg družbeno političnih organizacij tudi v organih družbenega upravljanja, medtem ko je pri njih zelo malo takih, ki v tem pogledu ne bi nikjer participirali. Če sprejmemo hipotezo, da je družbena participacija poglavitni indikator za stopnjo družbene integracije v lokalni skupnosti , bi naše ugotovitve nekako pomenile, da so neizobraženi ali manj izobraženi ljudje manj sposobni za integracijo v okolje v katerem žive.
Ali drugače povedano, taki ljudje tudi v poravnalnih svetih ne bi mogli kdo ve kako uspešno opravljati svoje vloge, ker k integraciji tudi ne morejo kaj posebnega doprinesti. "Z višjim nivojem izobrazbe raste tudi
12
družbeno politična aktivnost".
4.	Odnos lokalnih dejavnikov do svetov
Poravnalni sveti, če izvzamemo sodišča, ki so doslej imela z njimi najpogostejše stike, so v posebnih razmerjih do krajevnih skupnosti, ki jih ustanavljajo in skrbijo zanje zlasti v materialnem pogledu, kakor tudi do nekaterih drugih dejavnikov na lokalnem nivoju. V prihodnje bodo ustanavljali svete tudi v delavnih organizacijah, zato se bo ta problematika odpirala tudi tam.
Zdravko Mlinar, Družbena participacija občanov v krajevni skupnosti, Ljubljana, april 1965» str. 212
Marjan Kroflič: Društvena participacija žena u samoupravljanju, Sociološka istraživanja komuna u Jugoslaviji, Bilten 7, Beograd, junij 1966, str. 354.
Glede na to, kako jih. lokalni dejavniki, in ne samo stranke sprejemajo, je odvisno tudi počutje članov in njihov občutek potrebnosti in koristnosti. Sprejemanje v javnosti v neki meri predestinira oziroma določa njihovo participacijo v lokalni samoupravi. Sicer ne izvršujejo nobene oblastvene in politične funkcije, vendar kljub temu sodijo v področje institucij neposredne socialistične demokracije, ki obenem ne dopušča vmešavanja in diktiranja od zunaj. Ker ne izvršujejo oblastvenega prisiljevanja, niti nimajo sklenjene poravnave izvršilnega naslova, verjetno nanje tudi ni toliko pritiska. Nasprotno, nekateri poravnalni sveti se počutijo ne samo osamljene, marveč včasih celo zapuščene ali zanemarjene, še posebej, kadar gre za materialna sredstva, potrebna za pravilno in nemoteno funkcioniranje. Ker ne izvršujejo oblasti, se zanje tudi ne potegujejo kakšne formalne ali neformalne skupine. Na sploh pa je prvotno navdušenje zlasti ob začetku njihovega ustanavljanja kaj kmalu splahnelo posebno še, ko so tudi sodišča začela opuščati večje zanimanje zanje.
V zvezi z odnosom lokalnih dejavnikov do poravnalnih svetov smo postavili anketirancem dve vprašanji in sicer: kakšen je odnos lokalnih dejavnikov do članov in kakšen do poravnalnih svetov na sploh. Pri vprašanjih nismo definirali, kateri dejavniki so sploh mišljeni, to pa predvsem zato, ker bi radi izvedeli, kakšno je splošno počutje članov v pogledu do drugih lokalnih, predvsem institucionaliziranih dejavnikov. Pri nobenih izmed odgovorov nismo ugotovili statističnih značilnosti
glede na delitev populacije na mestno in vaško.
Od 249 anketirancev je glede (dnosa lokalnih, dejavnikov do njih osebno (kot člana poravnalnega sveta) odgovorilo takole s odnos je zelo dober (mestni Qf,vaški 7 $), odnos je dober (mestni 35 $, vaški 85 CJ>), odnos je slab, nezadovoljiv mestni 15 vaški lo,5
Glede odnosa lokalnih dejavnikov do svetov kot celote % pa so bili odgovori n aslednji: zelo dober mestni 8
vaški 7 c/°i dober mestni 72 vaški 79 slab, nezadovoljiv mestni 18 $, vaški 12,5
Pretežna večina anketirancev je zadovoljna z odnosi, ki jih drugi lokalni dejavniki manifestirajo nasproti njim. le razmeroma majhen del je nezadovoljen.
5.	Materialna stimulacija članov svetov
Načeloma jebilo ves čas, tudi v praksi, sprejeto stalita šče, da je funkcija člana poravnalnega sveta častna in
brezplačna. Člani naj bi dobili povrnjene dejanske stroške, stroške v zvezi z zamudo časa in morebitno izgubo zaslužka. Večinoma in povsod pa se je dopuščala možnost občasnega nagrajevanja v okviru ustreznega stimuliranja vseh ostalih družbenih delavcev v lokalni skupnosti ali občini.
Reševanje tega vprašanja pa je čedalje bolj odvisno od finančnih sredstev, ki jih imajo v ta namen katerekoli lokalne skupnosti. Nekatere občine oziroma krajevne
skupnosti nimajo možnosti, da bi članom poravnalnih svetov dale karkoli (niti potnih stroškov, niti zaslužka), druge vračajo le dejanske stroške, tretje izplačujejo sejnine, četrte dajejo zopet članom nagrade itd. (kar je ponekod celo odvisno od doseženih poravnav, drugje od števila obravnavanih zadev, v nekaterih poravnalnih svetih od števila sej itd.).
Pomanjkanje denarnih sredstev je pogosto pripeljalo do raznih anomalij kot so: pobiranje nekakšnih taks, plačevanje določenih zneskov, če so člani poravnalnih svetov morali opraviti ogled, pobiranje pristojbin, ki jih plača predlagatelj, itd.
Poravnalni sveti so se v mnogih krajih pritoževali nad neugodnimi materialnimi pogoji, ki vključujejo tudi pomanjkanje sredstev za nadomestilo članom. Ker do njih niso prišli tako kot bi bilo treba, so si jih poiskali sami, čeprav marsikdaj na škodo pravilne vloge poravnalnega sveta. Ponekod so nastajale tudi težnje, da naj bi bila stimulacija članov odvisna oziroma vezana na njihov uspeh. Taka ureditev pa je izredno nevarna in je ne bi smeli dopuščatif V takih primerih se poravnalni svet na vse načine trudi, da bi prišlo do formalne poravnave, ki pa nikakor ne more biti vedno odraz volje strank.
V pogledu materialnega stimuliranja smo članom postavili predvsem tri vprašanja in sicer: ali so doslej prejeli kakšno nadomestilo; če so ga, od česa je bilo odvisno, in kaj menijo o honoriranju dela v poravnalnih svetih.
Ha vprašanje, ali so dolili kakšno nadomestilo, so odgovorili takole: nikoli ničesar:mestni 5o vaški 48 $, občasno nagrado: mestni 33 vaški 29 izplačilo sejnine: mestni 9 $, vaški 13 in nadomestilo za izgubo zaslužka: mestni 8 $, vaški lo $ članov.
Skoraj polovica članov v vzorec izbranih svetov ni torej dobila ničesar. Tisti, ki so dobili neko materialno stimulacijo, so izjavili, da je bila odvisna od naslednjih okoliščin: (13o anketirancev je dalo 147 navedb) od števila obravnavanih zadev pri katerih so sodelovali pred poravnalnim svetom 42 $, od števila porabljenih ur 34 $, i>d proste presoje ustreznih lokalnih dejavnikov 16 fo in od števila uspešnih poravnav 8 i».
Ra vprašanje, kaj mislijo o honoriranju dela v svetih pa smo dobili odgovore, ki kažejo na razločke glede na delitev svetov na mestne in vaške.
Tabela 25: Mnenje članov Jede honoriranja
Ali naj bi bilo delo honorirano
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
da, z mesečno nagrado	8	11	7	8
da, z občasnimi nagradami 57	I08	53	75
ne, brez plačila	42	25	4o	17
Skupaj	lo7	144	loo	loo
ni odgovoril	1
p
hi = 15,4o, značilen na nivoju 0,001
Na splošno prihajajo iz terena vesti, da se pri članih svetov čedalje holj pojavljajo zahteve po plačevanju o-ziroma honoriranju njihovega dela. Tistih, ki ne zahtevajo plačila za delo v svetih, je več v mestih kot na vasi, kjer je, kot je že poudarjeno, v poravnalnih svetih več prebivalstva, ki je odvisno od dela svojih rok (kmetje).
Verjetno pa je potrebno honorirati tajnike poravnalnih svetov, ki morajo biti odgovorni za vse administrativno delo, za formuliranje sklenjenih poravnav in za razvid vsega, kar je bilo opravljenega.
6.	Mnenje članov o svojem delu v poravnalnih sveti
a)	Motiviranost
Članstvo v poravnalnih svetih je prostovoljno in delo v njih praviloma nestimulirano. Kot v raznih drugih družbe nih organizacijah je tudi njihova učinkovitost precej od visna od entuziastov, ki v njih delujejo. Prizadevanje članov svetov za pomirjanje ljudi izhajajo iz različnih motivacij. Te so po njihovih izjavah naslednje.
Tabela 26: Motiviranost za delo v svetu
Kaj ga veseli
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
	me stni	vaški mestni		vaški
spoznavanje ljudi	27	38?		
spoznavanje problemov				
ljudi	43	43	87	84
lahko pomaga ljudem	45	73		
zanimivost dela	26	4o S		
ostalo	2o	9	11	4
ga ne veseli	23	39	13	16
Skupaj	184	242	loo	loo
bi =12,12, značilen na nivoju 0,05
(tabela prikazuje število navedb motiviranosti, teh je več kot članov, ker so lahko navedli po več okoliščin)
Pomaganje ljudem je najpogostejši motiv za udejstvovanje ljudi v poravnalnih svetih.
Članov, ki jih ne veseli delo, je v vzorcu mestnih poravnalnih svetov 19 $, v vaških pa 26 Tri četrtine članstva pa je bila tako ali drugače motivirana. Med predsedniki je v mestnih 25 $», v vaških pa 33 $> takih, ki do dela v svetih nimajo veselja. To kaže na to, da jim je bila morda ta funkcija vsiljena mimo njihove volje.
Tabela 27: Veselje do dela v poravnalnem svetu
Poravnalni sveti
Ali ga delo veseli	Absolutno	Relativno
______________________ mestni vaški_______mestni vaški
da	85	lo5	79	73
ne _____________2^3________39	21_______27
Skupaj	lo8	144	loo	loo
2
hi =0,93 neznačilen:
b)	Zaposlenost z delom v svetih
Kljub entuziazmu in pripravljenosti za delo v poravnalnem svetu in čeprav je večina članstva motivirana za to funkcijo, je vendarle računati na to, da nekatere ljudi ta dejavnost preveč zaposluje. Pričakovati je morda tudi, da bodo tisti člani, ki so izjavili, da jih ne veseli delo v svetu, tudi pogosteje navajali razloge, da jih obenem zaposluje in da jim je v breme.
Tabela 28: Zaposlenost z delom v svetih
Poravnalni sveti
Ali ga zelo zaposluje Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
da
ne
16	27	15	18
92	117	85	85
Skupaj
lo8	144 loo	loo
neznačilen
Skupno so člani navedli 54 razlogov, zaradi katerih jih delo v poravnalnem svetu zelo zaposluje. Ti so hili: i-ma dosti drugega dela 25, če hoče v redu opravljati funkcijo v poravnalnem svetu mu tako delo vzame dosti časa 18, zaradi velikega števila poravnav 7 in ostali razlogi 4. Udejstvovanje izven poravnavanja je hil pri anketirancih najpogostejši razlog za to, da določenemu delu članstva ostaja manj časa za svet.
Tudi pri tem se je zopet pokazalo, da predsednike delo v svetu "bolj zaposluje kot ostale člane.
Marsikoga lahko delo v svetu tako zaposluje, da mu je pomirjanje strank celo v breme. Takšno stanje pa ni u-godno za doseganje večje uspešnosti pri njihovem delu.
Tabela 29: Članstvo, ki mu je delo v svetu v breme
Poravnalni sveti
Ali mu je delo v	Absolutno	Eelativno
breme	mestni vaški mestni vaški
17	33	16	23
88	111	84	77
Skupaj	lo5	144	loo loo
brez odgovora
p
hi =2,15 neznačilno
Za to, da jim je delo v breme, se je izjavilo 5o članov, ki so navedli skupno 57 okoliščin. Ponovno se je pokazalo, da je predsednikom delo v svetih pogostne v breme (25 fi) kot ostalim članom (17	•
da
ne
-9o-
c)	Poraba časa za delo v svetih.
V zvezi z zaposlenostjo članov poravnalnih svetov in s tem, ali jim je opravljanje te funkcije v breme, je tudi konkretna poraba časa, ki ga morajo v ta namen žrtvovati v določenem obdobju. Člani poravnalnih svetov porabijo mesečno za pomirjanje strank naslednje število ur..

Število	fo od skupnega
Ure	članov	števila
__________________mestni______vaški mestni_________vaški
do 3 ur	57	72	54	53
4 - 6 ur	37	45	35	33
7 -lo ur	6	15	l	5,5	11
11 in več ____________6_________4_•______5*5_________3
Skupaj	lo6	136	loo	loo
brez odgovora	2	8
Težko je tudi reči, koliko časa je mogoče brez težav žrtvovati za delo v poravnalnem svetu, ker so taka merila nedvomno zelo različna glede na individualni položaj vsakega člana. Na to vpliva splošna zaposlenost, pripravljenost za delo in požrtvovalnost, motiviranost in občutek poslanstva za opravljanje take funkcije itd. G-lede na splošno upadanje zadev, ki jih predlagajo svetom v poravnavanje, je tudi potrebni čas vedno manjši. Občutek obremenjenosti članov pa pbenem postaja močnejši zaradi odsotnosti ustreznega nadomestila, ki ga člani večinoma ne dobe za izgubljeni čas. Kolikor gre pri tem za upokojence, gospodinje in podobne socialne skupine, ni težko. Na splošno pa je bilo glede porabe časa precej pritožb od kmetov, ki so v tem pogledu najbolj odvisni)
od svojega dela in jim je izgubljeni čas lahko v breme.
c) Mandatna doba
+
Osnutek republiškega zakona o poravnalnih svetib sprejema dveletno dobo za člane, ki pa so labko po preteku mandata ponovno izvoljeni. Še pred razpravljanjem o osnutkih zakona pa smo tudi mi skušali ugotoviti, kaj člani o tem sodijo sami. V tem pogledu so se odločili takole:
	Število		od skupnega	
Za mandatno dobo	članov		števila	
	mestni	vaški	mestni	vaški
1 leta	5	4	4,5	3
2 let	5o	55	46	38
3 let	31	52	29	37
4 in več let	2o	32	18,5	22
neodločen,ne ve	2	1	2	
brez odgovora	—	1	-	
Skupaj	lo8	144	loo	loo
Več kot polovica ali natančneje 54 i» članov, zajetih v vzorec, se je odločila za daljšo mandatno dobo od 2 let. Mnogi so se pri tem opirali na stališče, da je vendarle treba nekaj časa, da se človek navadi in dojame razne okoliščine, ki jih. je potrebno sprejeti pri delu take vrste. Ker republiški osnutek zakona dopušča ponovno izvolitev po dveletni mandatni dobi, je s tem ugodeno tudi težnjam po daljšem udejstvovanju v poravnalnih svetih, zlasti v primerih kadar gre za entuziaste in pozitivno motivirane člane. Dveletna doba pa bi zadoščala za tiste, ki sicer delajo v svetih, pa jim je ta funkcija v breme, jih preveč zaposluje glede na drugo delo, ali nimajo za to prave volje in smisla.
V praksi pa ki kilo dokro uvesti sistem, da ne ki v poravnalnih. svetih, naenkrat zamenjevali vseh članov, marveč postopoma, ker je nesmotrno vse izkušene zamenjati neizkušenimi .
7.	Odnos članov do sprtih ljudi
Člane poravnalnih, svetov smo anketirali tudi o tem ali jim je kdaj katera od strank zoprna ali ne. Pričakovati je, da lahko določeni negativni čustveni odnošaji vplivajo ne samo na uspešnost v pogledu formalno doseženih poravnav, ampak pogojujejo tudi zadržanje strank pred poravnalnim svetom in morda tudi pizneje vplivajo na uresničevanje poravnave v življenju. Pri razreševanju konflikta ni računati samo z agresivnostjo in antipatijo med okema strankama, marveč tudi z določeno netolerantnostjo, kolikor ne celo izrazito nesimpatijo ali agresivnostjo posameznih članov ali celotnega sveta do ene ali okeh strank. Ker je poravnalni svet kakorkoli že motiviran za to, da ki dosegel poravnavo, imajo lahko njihova stremljenja različne posledice. Domnevamo, da so te naslednje:
-	poravnalni sveti ali določeni člani skušajo na vsak način tudi z agresivnostjo in pritiski (tudi neadekvatnimi) doseči poravnavo;
-	poravnalni svet ali določeni člani opuščajo prizadevanja za poravnavo pri enem ali okeh nasprotnikih;
-	v okeh primerih so lahko negativne izkušnje, ali posledice pokažejo v življenju po poskusu poravnave, ne glede na to, ali je formalno uspela, ali ne;
- ker ima vodilno vlogo pri kakršnem koli (negativnem ali pozitivnem) vplivanju predsednik sveta, je njegov odnos do strank dominanten in prevladujoč pred ostalima članoma.
Pri tem so vzete v obzir nekatere lastnosti oziroma o-koliščine, ki se pogosto pojavljajo v delu poravnalnih, svetov. Če so naše domneve piarilne, lahko poravnalni svet ali posamezen član že v nekem smislu vnaprej predestini-^ ra odnos do stranke z določenimi okoliščinami oziroma
lastnostmi. Menimo namreč, da poravnalni svet ne hi smel imeti nobenega posebnega čustvenega odnosa do strank, o-ziroma da v tem pogledu ne bi smel biti emocionalno angažiran, oziroma orientiran. Od 252 članov nam 3 na vprašanje "ali vam je katera od strank zoprna in zakaj" niso odgovorili, medtem ko 126 članom ali 5o $, stranke niso bile zoprne.
Članov, katerim so stranke na tak ali drugačen način "zoprne" je v mestu 51 ali 47 >»> na vasi pa 72 ali 51$«
0 Ti so povedali vsak po eno ali celo nekaj negativnih okoliščin ali lastnosti, ki kažejo netoleranten odnos do strank.
Skupno pa so jih navedli 259 ali povprečno vsak po dve. Člane motijo zlasti s trmaste stranke 27 prepirljivci 22 alkoholiki 14 °/°j obrekljivci 12 ^ navedb itd. Delež predsednikov v tem pogledu ne odstopa od izjav ostalih članov.
a)	Izkušenost članov pri ravnanju z ljudmi
Pri tem smo ugotavljali morebitno povezanost med "ukvarjanjem s pravom, psihologijo ter sploh urejanjem odnosov med ljudmi" z dejstvom, da so določenemu delu članstva nekateri ljudje zoprni. Pri tem smo ugotovili zna-čilnostne razlike le pri vaški populaciji, ne pa tudi pri mestni, niti pri primerjanju mestne z vaško.
Tabela 3o: Zoprnost strank v zvezi z dotedanjimi izkušnjami članov svetov na vasi
Absolutno	Relativno
Ali so mu stranke se u- se ne se u- se ne _____________________kvarja ukvarja kvarja ukvarja
zoprne	37	26	39	54
niso zoprne	57	22	61	46
Skupaj	94	48	loo	loo
hi2 = 3,45, značilen na nivoju 0,05
V	vaških poravnalnih svetih je največ članov, katerim stranke (z določenimi lastnostmi) niso zpprne in ki so obenem do anketiranja imeli izkušnje s pravom, psihologijo in sploh, z urejanjem odnosov z ljudmi. Obenem pa je med tistimi, ki se ne ukvarjajo relativno več takih, ki so jim stranke zoprne.
b)	Vpliv porotništva na delo članov
V	tem pogledu smo ugotovili statistično znažilne razlike le pri mestni populaciji in ne pri vaški. Nobenih
razločkov ni tudi v primerjavi mestne in vaške populacije med seboj.
Tabela 31: Zoprnost strank v zvezi z opravljanjem po-rotniške funkcije pri Slanih, mestnih svetov
*
Porotnik
Katere stranke so	Absolutno	Relativno
mu zoprne	je,ali je ni, in je,ali ni, in
bil	ni bil je bil ni vil
trmaste	16	15
obrekljivci in prepirljivci	29	15
delomrzneži, potepuhi in alkoholiki	17	6
egoistične	5	11
mu niso zoprne	24	32
18	19
32	19
19	8
5	14
26	4o
Skupaj	91	79	loo loo
hi2 = 12,3o, značilen na nivoju 0,05
Članom mestnih svetov, ki so ali so bili porotniki, so bolj kot drugim zoprni delomrzneži, potepuhi, alkoholiki, prepirljivci in obrekljivci. Če k temu dodamo še razmeroma dolg staž v svetih in obremenjenost z delom take vrste v svetih in pred sodiščem, je verjetno odpor do ljudi z navedenimi negativnimi lastnostmi razumljivejši.
8.	Stališča članov o vprašanjih dela poravnalnih svetov
a)	Uspešnost glede na vrsto sporov
Z anketo smo ugotavljali tudi mnenja članov o učinkovitosti poravnavanja posameznih vrst sporov. Pri tem je
šlo samo za njihovo splošno oceno.
Glede na vprašalnik je vsak član lahko imenoval le eno vrsto sporov, za katero je mislil, da je hil njegov svet pri poravnavanju najbolj učinkovit. Večina odgovor se grupira le okoli nekaterih sporov in to naslednjih: razžalitve: mestni 38 vaški 28 $, obrekovanja: mestni 23 $, vaški 26 $, motenje posesti: mestni 2 vaški 22 $, mejni spori: mestni 1 $, vaški 22 stanovanjski spori: mestni 17 $, vaški 1 i> itd. Spori kot motenje posesti in mejni spori se dogajajo predvsem na vasi, stanovanjski spori so domena mest, medtem ko so razžalitve in obrekovanja nasploh najpogostejše in enakomerneje porazdeljene pri obeh populacijah poravnalnih svetov. Odgovori članov v tem pogledu odsevajo splošno podobo distribucije sporov v resničnem dražjanju na slovenskem.
Tabela 32: Mnenja članov o učinkovitosti poravnav glede na vrsto sporov
	Por	a v n a 1	ni s v e	t i
Skupina sporov	Absolutno		Relativno	
	mesto	vas	mesto	vas
osebni prepiri	67	81	64	59
premoženjski spori	8	52	8	37
ostali spori	3o	6	28	4
Skupaj:	lo5	139	loo	loo
ne ve, ni bilo
poravnav	3	3
2
hi =53,27, značilen na nivoju 0,001
Odgovori, zakaj menijo, da je bil poravnalni svet prav pri reševanju določenih sporov najuspešnješi, so naslednji:
ker je 1311 svet avtoritativen in prepričljiv: mestni 29;*, vaški 23 $, ker se je svet na poskuse poravnav dobro pripravil in ga dobro vodil: mestni 27 /*, vaški 2o /^,ker je šlo za obravnavanje manj pomembnih, sporov: mestni 11$, vaški 14,5 $, ker so sporni pojavi nastali nehote, ker so spori nastali spontano ali v jezi: mestni 6,5 $, vaški 14,5 $, ker so se stranke pred svetom med seboj lahko pogovorile in pomirile: mestni 21 $, vaški 16 $,ker so bile stranke pripravljene poravnati se: mestni 8,6$, vaški 6 $ itd. Pomembno je, da so predsedniki poravnalnih svetov bolj navajali tiste razloge, ki so odvisni od dela sveta (kot n.pr. svet je avtoritativen, prepričljiv, nudi možnosti za pomiritev), medtem ko so člani poudarjali razloge, odvisne od strank. Čeprav tudi oni niso zanemarjali prizadevanj poravnalnih svetov za njihovo uspešnost.
b)	Ugodni in neugodni dejavniki za poravnavanje Ugodni dejavniki
Člani sodijo, da je vpliv poravnalnega sveta na stranke eden izmed najpomembnejših dejavnikov za poravnavanje. Zanj se je odločilo v mestih 47 $, na vasi pa 4o $ članov. Ostala mnenja pa se nanašajo na različne motiviranosti strank zaradi katerih je mogoče pripeljati spor do formalne poravnave. Odgovori v tem pogledu so naslednji: spoznanje o nesmiselnosti prepiranja: mestni 12 $, vaški 14,5 $, možnost razgovora strank pred poravnalnim svetom: mestni 11 $, vaški 16 $, spoznanje posledic, če bi spor prišel pred sodišče:mestni 11 $, vaški 12 $,
dot) ra volja in želja po sožitju: mestni 8 vaški 9 itd.
Čeprav odgovori, ki dajejo o motiviranosti za poravnavanje rahlo prednost strankam niso redki, je odstotek članov, ki zaupajo okoliščinam na strani poravnalnih svetov vendar dokaj velik. Zdi se, da je zadovoljstvo in samo-potrditev oziroma afirmacija poravnalnih svetov, ki smo jo že nekajkrat omenili, tudi tu prišla do svojega izraza.
Pri tem smo napravili še preizkus, ali so kakšni razločki v odgovorih glede na porotništvo nekaterih članov svetov. Že v nekaterih drugih primerih se je pokazalo, da so odgovori ali ravnanje članov - porotnikov razločujejo od drugih, ki jih ne karakterizira še ta okoliščina. Razločke smo ugotovili le pri članih vaških poravnalnih svetov.
Tabela 33:	Mnenje članov - porotnikov na vasi o dejav-
nikih, pomembnih za poravnavo
De j avniki zaradi katerih se ljudje poravnavajo______
Porotnik Absolutno	Relativno
je bil ni bil je bil ni bil
vpliv poravnalnega
sveta	26	31	54	32
dobra volja, težnja				
po sožitju in mož-				
nost razgovora	7	29	15	3o
ostalo	15	36	31	38
Skupaj	48	96 loo	loo
p
hi =7,35, značilen na nivoju 0,o5
Tisti člani vaških poravnalnih svetov, ki niso bili nikoli porotniki, so bolj optimistični glede okoliščin, ki karakteriziralo stranke, medtem ko se porotniki močno nagibajo k sodbi, da je pri poravnavah najpomembnejši dejavnik vpliv poravnalnega sveta.
Neugodni ali negativni dejavniki
Pri tem se je 7o aJ> članov v mestih in 65 $ na vasi odločilo za nepopustljivost in trmo sprtih ljudi. Deleži o-staiih pa so: različne strasti (pravdarska, prepirijiv-ska, kljubovalna itd.: mestni 8 $, vaški 16	, medseboj-
no sovraštvo: mestni 6,5 vaški 5,5 $>•
c)	lastnosti ljudi, ki pogojujejo spore
Člane poravnalnih svetov smo vprašali naj nam navedejo vsak največ po tri lastnosti ljudi, za katere mislijo, da najpogosteje privajajo do sporov. Njihove sodbe vsebuje spodnja tabela, ki nam kaže frekvence odgovorov, kolikor smo jih dobili od anketirancev. Pri tem en član sploh ni odgovoril, pet članov se ni moglo odločiti za nobeno od lastnosti, 246 anketirancev pa je navedlo 62o odgovorov.
Tabela 34: Lastnosti	ljudi, ki	privajajo	do sporov	
La st no sti	Poravnalni Absolutno mestni	vaški		sveti Relativno mestni	vaški	
Pohlep po lastnini, egoizem in skopost	17	65	6	19
Alkoholizem	22	41	8	12
Obfekljivost	51	53	18	15,5
Nevoščljivost	18	19	7	5,5
Prepirljivost	34	37	12	11
Nepremišljenost	14	22	5	6
Nerazgledanost, neizobraženost	21	13	8	4
Rahločutnost, užaljenost, častiželjnost	15	7	5	5
Nepopustljivost, trmoglavost	44	29	16	8
Sovraštvo, hudobija, maščevalnost	14	27	5	8
Dru^e lastnosti	26	21	9	6
Skupaj	276	344	loo	loo
p
hi = 38,54, značilen na nivoju 0,001
V mišljenju Slanov o lastnostih, ljudi, ki porajajo spore, so razločki med mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti.
Ti rezultirajo iz ekoloških momentov in posredno iz razločkov, ki jih pogojujejo socialno ekonomski razlogi sporov. Značilnosti se kažejo v tem, da se je več Slanov na vasi kot v mestu odločilo za pohlep po tuji lastnini, egoizem in skopost, alkoholizem ter sovraštvo in maščevalnost; medtem ko je v mestu holj kot na vasi poudarek na obrekljivosti, nevoščljivosti, nerazgledanosti in ne-
izobraženosti ter nepopustljivosti in trmoglavosti.
Ugotovljeni odgovori pa seveda niso le morebitni odraz resničnega stanja, ampak predvsem tudi odsev osebnega gledanja čanov na življenjske pojave in rezultat njihovih negativnih izkušenj, ki jih dobivajo pri delu.
Razen tega smo tudi preiskusili, ali se pri tovrstnem gledanju na lastnosti ljudi oblikujejo kakšna posebna mnenja oziroma razločki pri članih svetov glede na to, če so porotniki, glede na njihovo izobrazbo, glede na to ali so fizični ali umski delavci in glede na to ali so se že dotlej morebiti ukvarjali s pravom, psihologijo oziroma z urejanjem odnosov med ljudmi na sploh. Pri zadnjem nismo mogli ugotoviti nobenih statistično značil nih razlik.
č) Ocena dela poravnalnih svetov
Razen anketiranja članov poravnalnih svetov o stališčih glede odnosa drugih do njihovega participiranja pri reše vanju problemov lokalne skupnosti itd. smo vprašali tudi njih same, kaj mislijo o dotedanjem in prihodnjem delu svojega poravnalnega sveta. Poravnalni svet institucionalno participira (individualno lahko tudi vsak član) na področju razreševanja sporov oziroma pomirjanja konfliktov med ljudmi. Zato je njegova aktivnost potencialno usmerjena na vse člane neke lokalne skupnosti. Toda v konkretnem primeru delujejo in vplivajo le na določen
in manjši segment prebivalstva, to Je na tisti njegov del, ki Je v konfliktnih, situacijah. Mobilnost, entu-ziazem in zadovoljstvo, ki naj Jih prevevajo, da bi lahko kar najbolje opravljali svojo socialno pedagoško in preventivno ter morda tudi socialno funkcijo, so odvisni ne samo od splošne družbene sprejemljivosti, ki se mora odražati v njihovem ugledu, marveč tudi v zavesti v njih samih. Ta mora ali naj bi našla svoj odraz v ustrezni motiviranosti za delo take vrste, v zadovolje-nosti in končno tudi v rezultatih, dela, ki se očitno manifestirajo v pomirjanju strank in odpravljanja konfliktnih žarišč. Upoštevajoč te okoliščine Je družbena pomembnost njihovega dela dosti večja kot se zdi na prvi pogled in kot Jim ga, kot instituciji ljudske samouprave, pripisujejo.
Na vprašanje kaj mislijo o vlogi in dotedanjem delu sveta, so odgovorili takole s poravnalni svet Je bil uspešen: mestni 55,5 $, vaški 60 $, svet Je bil še dokaj u-spešen: mestni 43>5 °/°, vaški 36 $, poravnalni svet ni bil uspešen: vaški 1 $ (Kidričevo, Poženik - Celje), neodločen in ne ve 1 $ (trije člani niso odgovorili na vprašanje).
Skoraj dve tretjini članstva v vzorcu sodi, da Je njihov poravnalni svet uspešen. Ena tretjina Je podala o tem bolj previdno izjavo. Zelo očitno Je, da so izjave članov dokaj optimistične. V anketi sicer nismo definirali, na kaj točno mislimo z oceno vloge in dela poravnalnih, svetov in so se morali glede tega člani odločiti sami. Zdi pa se nam, da Je pretežna večina pri tem pozabila u-
poštevati tudi neuspele poravnave in pogoste razprtije med ljudmi, ki nastajajo še po formalnem poravnanju pred svetom. To se je zgodilo celo pri tistih svetih, ki imajo oh razmeroma pestri problematiki, neuspelih nad polovico vseh poskusov poravnav. Tu je seveda optimizem pretiran in se zato upravičeno postavlja vprašanje odkod izvira in kaj ga pogojuje. Menimo, da je do tega prišlo zaradi naslednjih razlogov:
-	člani so z izjavami o uspešnosti sveta ocenjevali svoje delo pri katerem so večinoma kot smo že videli emocionalno angažirani. V takem položaju pa je zlasti entuziastu težko reči kaj takega kar se upira njegovemu prepričanju;
-	čeprav so odstotki formalno uspešnih poravnav ponekod zelo nizki ali manj ugodni, se ljudem vendarle zdi delo svetov uspešno, če pomirijo vsaj določeno število konfliktov;
-	morda je vzrok optimizma in precenjevanja tudi v tem, da so jim ostali v spominu predvsem poravnane zadeve, pri katerih so imeli uspeh, iz spomina pa so izrinili negativne izkušnje ali pa so morda posamezniki sodelovali le pri uspešnejših poravnavah in na podlagi njih ocenjevali delo svetov, izgubili pa so iz vida celoto;
-	končno je tudi možno, da se je določen del članstva z določenimi nameni ali brez njih pohvalil, kar se je zgodilo tudi še pri nekaterih drugih njihovih odgovorih.
Njihove odgovore pa smo delno korigirali z vprašanjem "Kaj menite, da bi uspešnost dela poravnalnega sveta še
-lo4-
povečalo"? Ni mogoče trditi, da bi še tako dober svet ne mogel/meti glede svojega dela kakšnih dodatnih predlogov, zamisli ali želja. Vendar je na gornje vprašanje 7 i» članov odgovorilo, da je svet dovolj uspešen. To pa je precej v nasprotju s prejšnjimi izjavami o oceni dela sveta kot celote.
Glede vprašanja, kaj bi lahko uspešnost dela še povečalo, članom svetov nismo vnaprej pripravili odgovorov v vprašalniku, marveč smo njihove izjave zapisovali in jih nato sistemizirali v najbolj smiselne sorodne grupacije.
Tabela 35: Okoliščine, ki bi uspešnost dela svetov še povečale
Poravnalni sveti
Okoliščine	Absolutno	Relativno
Mestni		Vaški	Mestni	Vaški
Boljša seznanjenost ljudi 0 svetih in zaupanje vanj	22	16	2o	11
Boljša materialna opremljenost in plačilo za delo	6	lo	6	7
Večja izobraženost,avtori-tega in prizadevnost članov PS	15	22	14	15
Večja pooblastila in možnost kaznovanja	19	15	18	lo, 5
Strokovna pomoč članom PS	9	28	8	2o
Zakonski predlogi za delo svetov	13	15	12	lo, 5
Svet je bil uspešen, nima predlogov in ne ve	24	38	22	26
Skupaj	I08	144	loo	loo
2
hi =11,89, značilen na nivoju 0,05
Člani poravnalnih svetov v mestih bolj kot njihovi kolegi na deželi sodijo, da bi k uspešnemu delu doprinesli: boljša seznanjenost ljudi z delom svetov, večja pooblastila in možnost kaznovanja ter navzočnost ustreznih zakonskih predpisov. Člani vaških svetov pa bi se pri povečanju učinkovitosti raje opirali na strokovno pomoč.
Med člani je bilo kar 13 $ takih, ki bi pri delu svetov radi uporabljali širša pooblastila in kaznovanje, torej oblastveno prisilo, ki je imanentna sodiščem. To izvira iz mentalitete posameznikov, ki menijo,da naj bi bili sveti sodišča v malem in naj bi imeli prerogative oblasti, za kar naj bi bili člani poravnalnih svetov tudi plačani.
Po anketiranju je bil pripravljen tudi osnutek republiškega zakona o poravnalnih, svetih, ki pa verjetno ne zadovoljuje pričakovanj tistih članov, ki so si od njega obetali več prerogativ.
d)	Pomisleki glede dejanske uspešnosti poravnav
Kljub precejšnjemu entuziazmu v delu svetov so bili mnogi člani dokaj skeptični glede doseženih poravnav. Ob vprašanju, kaj bi pripomoglo k uspešnosti poravnav v življenju, niso dosleno verjeli, da je poravnavanje vse in da v življenju strank ne bi bilo treba ničesar več storiti. Njihova previdnost kaže v tem pogledu precejšnjo stopnjo, ne samo zdravega razuma, marveč tudi razgledanost v poznavanju stvari na tem področju, ki najbrž pogosto temelji na negativnih izkušnjah.
-lo6-
Tabela 36 : Kaj bi pripomoglo k uspešnosti poravnav
Ukrep
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
	mestni	vaški	mestni vaški	
Sprememba obnašanja strank 28		64	27	45
Sprememba razmer	54	38	53	27
Rešitev sodišča	7	21	7	15
Neodločen, ne ve	13	18	13	13
Skupaj	lo2	141	loo	loo
Brez odgovora	6	3		
hi2 = 11,34, značilen	na nivoju 0	H O •*		
Člani vaških svetov sc	) se številneje kot mestni			odloči-
li za spremembe obnašanja strank		prav tako	tudi	močne-
je zaupajo v sodišča.	Člani mestnih svetov		pa se	pretež-
no nagibajo k spremembam razmer tožitelja in toženca. Odložitve v tem pogledu nedvomno temelje na boljši izobrazbeni strukturi članov v mestu in v vsebini sporov, ki se razlikujejo glede na njihovo geografsko lokacijo (vec stanovanjskih sporov).
Razločki glede na zadevno mnenje med populacijama predsednikov in članov poravnalnih svetov pa je naslednje.
labela 37: Kaj bi pripomoglo k uspešnosti poravnav
Ukrep
Absolutno Relativno preds. člani preds. člani
Sprememba razmer Rešitev sodišča Neodločen, ne ve
Skupaj
Brez odgovora
hi2 = 26,93, značilen na nivoju 0,001
strank 41	51	52	31
12	80	15	49
14	14	17	9
13	18	16	11
80	163 1	loo	loo
Ta primerjava nam pokaže, da se predsedniki svetov bolj oklepajo sprememb vedenja strank kakor pa ostali člani, ki bi raje uspešnost poravnav v življenju dosegli s spremembo razmer tožitelja ali toženca. Kako si razlagati ta pojav?
Raziskava nam je pokazala, da so predsedniki svetov bolj izkušeni ljudje z relativno daljšim stažem v poravnalnih svetih, večjo participacijo v lokalni skupnosti, morda tudi z večjim ugledom in večjo avtoritativnostjo, razen tega pa jih na sploh karakterizirajo še nekatere druge okoliščine, ki jih posebej omenjamo v tej raziskavi. Predsedniki imajo v delu poravnalnega sveta zlasti pa pri ravnanju z obema strankama odločilno vlogo. To jim prinaša določen pogled na svet in oblikuje njihova stališča. Predsedniki svetov neposredno in aktivno vodijo poskuse poravnav ter ob tem intenzivneje spoznavajo resničnost in težave konfliktov med ljudmi. Domnevamo, da so njihove izkušnje oblikovale odločitev, da je spričo razmer, v katerih žive ljudje laže vplivati na spremembo človekovega vedenja, kot pa ga postaviti ali mu nuditi drugo okolje. Takšno gledanje je sicer praktici-stično, po drugi strani in iz njihovih stališč pa vendar bolj ekonomično in racionalno, čeprav v mnogih primerih tudi neadekvatno. Značilno pa je, da so se predsedniki bolj energično odločili za spremembo obnašanja strank kakor ostali člani, ki so se nekoliko manj opredeljevali za spremembe razmer, čeprav tudi težnja po spremembah vedenja ne zaostaja kdo ve kako.
Predsedniki kažejo tudi večje zaupanje do sodišč, kar v skrajni konsenkvenci kaže tudi na nemoč in nezaupanje
-lo8-
v sposobnost sveta za poravnavanje težjih sporov, to je tistih, pri katerih ni mogoče sanirati zlasti toži-teljevega ali toženčevega socialnega okolja. Takšno gledanje pa je lahko istočasno tudi dovolj trezno in temelji na izkušnjah preteklosti, ko so morda ugotavljali da je pri težjih sporih vendarle potrebno posredovanje sodišča, ki naj odloči o zahtevah strank in jim da tudi izvršilni naslov.
9.	Delovanje članov izven poravnavanja
a) Ravnanje, kadar vzrokov sporov ni mogoče odstraniti, niti stanja izboljšati
Pogosto se dogaja, da v življenju obstajajo take konfliktne situacije, ki venomer predstavljajo potencialno nevarnost za nastanek spora ali za njegovo zaostritev, če je že prej nastal. Čeprav sta se morda stranki pred poravnalnim svetom pomirili, so v takih primerih stalne možnosti za razprtije in sovraštvo, maščevalnost in hudobijo itd., ker objekt spora ali karkoli drugega še naprej deluje. Pri anketiranju strank smo ugotovili, da je največja možnost za recidivo na tem področju tam, kjer ljudje žive neposredno drug ob drugem in so v njihovem življenju tesno povezani z neko dobrino, ki jo morajo zaradi objektivnega stanja tako ali drugače deliti drug z drugim. Če se torej po poravnavi v tem pogledu ni ničesar spremenilo, n.pr.: vzrok spora ni bil odstranjen, ljudje morajo še naprej živeti skupaj itd., so take situacije potencialno žarišče za nove, morda še hujše oblike kršitve sožitja med ljudmi. P2ćv pri tem pa se tudi največkrat pokaže, da so poravnalni sveti brez moči.
V tem. pogledu smo dolili na vprašanje "Kaj lahko stori poravnalni svet, če je spor take narave, da njegovega vzroka ni mogoče odstraniti oziroma stanja izboljšati" naslednje odgovore: svetujemo strankam, naj predlože spor sodišču: mestni 55 vaški 62,5 prelože poskus poravnave in posredujejo pri ustreznih organih: mestni 19,5 vaški 9 svet je brez moči in ne more ničesar storiti: mestni 7 CJ>, vaški 5 f°t preložitev poskusa poravnave za nedoločen čas: mestni 4,5 vaški lo
Če upoštevamo, da je nasvet naj predlože spor sodišču v pogledu vloge in nalog poravnalnega sveta enake vrednosti kot spoznanje, da ne more ničesar storiti, ostane le manjši del takih članov, ki sodijo, da bi vendarle lahko kaj doprinesli na področju svoje socialno pedagoške funkcije. Podobno je tudi s prelaganjem poskusa poravnave, če razen tega ni storjeno ničesar drugega. Med anketirano populacijo je bilo v mestih 3o $, na vasi pa 19 $ članov, ki menijo, da njihov svet v takih primerih vpliva pri sprtih strankah na tovrstne odnose ali pri njunih znancih za posredovanje ali skuša posredovati pri ustreznih organih.
Odgovore na to vprašanje smo preizkusili tudi glede na to, ali so kakšni razločki pri članih, ki so bili porotniki. Ugotovili smo, da so razlike v odgovorih le pri članih vaških poravnalnih svetov.
-llo-
Tabela 38: Mnenja o ukrepih glede na porotništvo članov vaških svetov
+
Porotnik Absolutno	Relativno
Ukrep	j e,ali je bil	ni ,in ni bil	j e,ali je bil	ni, in ni bil
Predložitev spora sodišču	39	51	76	55
Vplivanje pri tožitelju, tožencu in drugih	7	2o	14	22
Ostalo	5	21	lo	23
Skupaj	51	92	loo	loo
2
hi = 6,47, značilen na nivoju 0,05
Tisti člani vaških pravnalnih svetov, ki so ali so bili porotniki, se v veliki večini, kadar vzroka ni mogoče odpraviti ali stanja izboljšati, nagibajo k predložitvi spora sodišču. S tem sodijo, da je uporaba drugih ukrepov pred svetom neučinkovita. Zdi se, da je lahko taka mentaliteta odraz občutka nemoči njihovega sveta, zlasti ko morda kot porotniki primerjajo prorogative sodišča in njegovo izvršilno moč.
Na vprašanje "Kaj vi (osebno) lahko storite, če je spor tak, da njegovega vzroka ni mogoče odpraviti ali stanja izboljšati"? smo prejeli od članov naslednje odgovore: opozori stranke na stroške pravdanja (če bi spor prišel pred sodišče: mestni 3o vaški 26 $>, stranke poskušam poravnati individualno: mestni 2o f>, vaški 24 f>, napotim ju k pravnemu svetovalcu: mestni 14 f>,
vaški 19 i» itd. Skratka, odgovori članov kažejo le bolj na to, kaj vse bi lahko storili in ne kaj dejansko store, ko je spor pred poravnalnim svetom ostal neporavnan in stranki še v naprej sprti. Le 9 anketiranega članstva se je izrazilo, da ne more ničesar storiti, ali da ne ve kaj napraviti.
+
Podatki kažejo na to, da člani kot posamezniki najdejo individualno dosti več "maneverskega prostora" za vplivanje na ljudi kot poravnalni svet kot celota. Pri iskanju posebnosti med odgovori predsednikov in članov svetov smo ugotovili, da se predsedniki intenzivneje nagibajo k opozarjanju na stroške postopka kakor pa člani. To je logična posledica njihove dominantne funkcije v svetu, kjer je taka vrsta intervencije v nekem smislu psihični pritisk na stranke ali pa metoda delovanja, ki morda razlo kaže tudi na zastraševanje. Čeprav smo v tem pogledu ugotovili tendence, ki jih opisujemo, pa pri obeh odgovorih nismo našli statistično značilnih razlik.
b) Prizadevanja po poravnavah
Dosežene poravnave nimajo izvršilnega naslova. Zato ni organa, ki bi se kakorkoli zanimal, kako poteka sožitje med formalno poravnanima strankama "post festum". Njuno razmerje oziroma spoštovanje sprejetih obveznosti je odvisno le od njih samih. Ne glede na to izhodišče smo vendarle anketirali člane o tem, ali sploh lahko ugotove, če so se formalno poravnane stranke poravna-
le tudi v življenju.
Tabela 39: Ugotavljanje razmerij med ljudmi po poravnavah.
Ali ugotavljajo, če so	Poravnalni sveti
se stranke dejansko	Absolutno	Relativno
poravnale__________________mestni vaški mestni vaški
da	88	13o	82	94
ne	19	9	18	6
Skupaj	lo7	139	loo loo
brez odgovora	1	5
2
hi = 8,79, značilen na nivoju 0,01
Glede na lažje komuniciranje in morebitno večjo stopnjo integracije v lokalni skupnosti je bilo pričakovati, da je Članom vaških poravnalnih svetov bolj omogočeno ugotavljati, kakšno je sožitje med ljudmi po formalno opravljeni poravnavi kot pa v mestih, kjer je večja atomizacija in socialna mobilnost.
Člane poravnalnih svetov smo tudi vprašali, ali skušajo na ljudi kljub temu vplivati, čeprav se niso poravnali. Dobljeni odgovori vubujajo dovolj optimistični vtis, ki pa se zdi da je pretiran. Kar 2o2 člana ali 8o $ od celotne populacije sta izjavila, da vplivajo na stranke, da bi se poravnale tudi še "post festum". Sal tega nismo posebej preverjali pri anketiranju tožiteljev in tožencev, da bi z gotovostjo ugotovili, da so najbrž tudi ti odgovori predimenzionirani. Verjetno pa je, da člani kaj takega vendar store od časa do časa, ali od
-113-
stranke do stranke. Nedvomno pa tako prizadevanje ni stalna metoda njihovega dela.
+
V.	VSEBINA SPOROV MED STRANKAMI
V. VSEBINA SPOROV MED STRANKAMI (Boris Uderman)
Za osvetlitev obsežnosti dela poravnalnih svetov, ki so ga opravili od ustanovitve do anketiranja, bomo prikazali tudi nekatere rezultate, ki smo jih vzeli iz gradiva Republiškega sekretariata za pravosodno in občo upravo SR Slovenije.
Poravnalni sveti so sprejeli v obravnavanje od ustanovitve pa do konca leta 1965 naslednje število sporov:
Tabela 4o: Število sporov, ki so jih obravnavali poravnalni sveti od 1959 do 1965 leta po predlagateljih
Leto vlo- Skuši tve pa j		Absolutno obča- sodi-ni	šča		- ostali	Relativno . obča- sodi-SKUPaJ ni	šča			osta- li
1959	5951	3185	2127	639	loo	53,3	35,8	lo, 9
i960	2o3o5	14991	3639	1675	loo	73,8	17,9	8,3
1961	18721	14535	2575	1611	loo	77,6 83,0	13,8	8,6
1962	14642	12140	125o	125 2	loo		8,5	8,5
1963	12o61	lo79o	444	827	loo	89,5	3,7	6,8
1964	9415	86o5	175	635	loo	91,5	1,8	3,7
1965	8148	7729	149	27o	loo	95,o	2,8	3,2
Sku-								
Paj	89243	71975	lo359	69o9	loo	8o,7	11,6	7,7
Poravnalni sveti so v razmeroma kratkem obdobju skušali reševati ogromno število konfliktnih situacij. Njihova dejavnost pa iz leta v leto pojema. Glede strukture predlagateljev sporov je očitno, da so sodišča skoro povsem opustila prakso prepuščanja manj pomembnih zadev
v reševanje poravnalnim svetom. Delež sporov, ki so jih poslala sodišča v reševanje poravnalnim svetom je namreč zelo padel. Prav tako se zmanjšuje iz leta v leto delež sporov, ki jih predlagajo v rešitev pravne oseke, kot na primer: delovne organizacije, hišni sveti, šole, javna tožilstva inpodohno. ludi ohčani se vse manj poravnavajo pred poravnalnimi sveti. Ni namen te raziskave ugotavljati vzroke takšnega stanja, kljuk temu pa proklem nakazujemo.
V	nadaljevanju prikazujemo še njihovo gostoto po posamez nih regijah, da ki tako ugotovili, ali so spori pogostej ši v razvitejših ali v manj razvitih predelih Slovenije.
V	ta nemen smo formirali šest ekonomsko homogenejših območij (ki imajo tudi svoje zgodovinske obeležje) izračunali povprečno število sporov v 6 letih obstoja poravnalnih svetov in ga primerjali s številom polnoletnega prebivalstva za vsako od navedenih območij.
Tabela 41: Povprečno število sporov na loo.ooo polnoletj-^ nih prebivalcev v SR Sloveniji po pokrajinah
Pokra	d	i n a	Povprečno število sporov v letih 1959/65	Število polnoletnih prebivalcev po popisu 31/3-61	Število sporov na loo.ooo polnolet. prebival.
Primorska			lo79	152.702	7o6
Gorenjska			732	93.048	787
Ljubij.kotlina			182o	262.094	722
Dolenjska	z	Notranj.	2132	I06.557	2ool
Štajerska	s	Koroško	62oo	379.647	1633
Prekmurje			1918	83.694	2292
Skupaj			13880	l,o77.742	1288
Izračunani koeficienti kažejo, da so spori najpogostejši v manj razvitih, predelih. Slovenije, t.j. v Prekmurju, na Dolenjskem z Notranjsko in deloma na Štajerskem. Izjema je Primorska, ki ima kljub svoji slabši ekonomski razvitosti najmanjši koeficient sporov (tudi kriminaliteta je na tem območju najmanjša v Sloveniji.
+
1.	Način prijave spora poravnalnemu svetu
Podatke o sporih, ki so jih obravnavali poravnalni sveti, so zbrali anketarji na posebnem obrazcu iz vpisnikov oziroma druge pismene dokumentacije svetov. Anketni vprašalnik za spore je vseboval naslednja vprašanja:
Za osnovo izračuna koeficientov smo vzeli popis prebivalstva po stanju 31/3-1961, in sicer prve podatke Zavoda SR Slovenije za statisti^0
-	način prijave spora poravnalnemu svetu;
-	vsebinska opredelitev spora;
-	uspeh, poravnave in vzroki neuspešnih poravnav;
-	obveznosti, ki sta jih prevzeli stranki, če sta se poravnali.
S pismeno vlogo na poravnalni svet je zahtevalo obravnavo natanko polovica vseh anketiranih tožiteljev, ustno na zapisnik pri poravnalnem svetu pa 45,5 Od sodišč je bilo poslanih le 4,5 a/° vlog. Struktura načina prijavljanja sporov v mestnih in vaških poravnalnih svetih je naslednja:
Tabela 42: Način prijave sporov mestnim in vaškim poravnalnim svetom
„	. .	Poravnalni sveti
Ha6in	Absolutno	Helativno
s^ora___________I_____mestni vaški mestni vaški
s pismeno vlogo	lo4 95	52	47,5
ustno na zapisnik	82	loo	41	5o
odstopljeno od sodišča 14	5	7	2,5
Skupaj	2oo 2oo loo loo
2
hi = 0,64, neznačilen
Čeprav razlike v strukturi niso značilne je večje število vlog na zapisnik pri vaških poravnalnih svetih treba pripisati dejstvu, da se preprosti, posebno kmečki ljudje teže pripravijo k pisanju vlog.
2.	Vsebinska opredelitev sporov
Evidenca o sporih, ki jo ima Republiški sekretariat za pravosodno in občo upravo SR Slovenije, opredeljuje spore po naslednjih skupinah: osebne razprtije, premoženjski spori, stanovanjski spori in ostali spori. Pri zbiranju podatkov o vsebini sporov smo se odločili za opredelitev sporov po dejanski vsebini in je zato skala obsegala 22 vrst sporov, katerih frekvence so prikazane v tabelj/l7o.
V arhivu sekretariata za pravosodno in občo upravo nismo mogli zaslediti navodil o tem, kako se uvrščajo posamezni spori v navedene štiri skupine. Zato smo grupirali z anketo zbrane spore v navedene skupine sami, in sicer takole:
—	osebne razprtije: razžalitev, obrekovanje, nedostojno
vedenje, izzivanje, grožnja, pretep in telesna poškodba;
—	premoženjski spori: motenje posesti, odškodninski zah.—
tevek, dediščina, kupoprodajni spor, dolg, mejni spor in služnostni spor;
—	stanovanjski spori: kršitev hišnega reda in stanovanj-
ski spor;
—	ostali spori:	samovolja, sum storitve kaznivega
dejanja, preživnina, spor iz souporabe, neurejene družinske razmere in ostalo.
Pri kolizijah več sporov smo se ravnali po tistem, ki je bil temelj za konflikt.
Primerjava tako formiranih skupin sporov, ločeno za mestne in vaške poravnalne svete, med vzorcem in evidenco vseh sporov kaže naslednja razmerja:
Tabela 43: Primerjava vsebine sporov med vzorcem in celotno populacijo
		Abs	o 1 u t :	n o
	mestni poravnal-		vaški	poravnal-
Vrsta sporov	ni sve ti		ni sveti	
	po vzor-	po evi-	po vzor	- po evx-
	cu	denci	cu	denci
osebne razprtije	94	2233	85	5o32
premoženjski spori	48	134o	83	4532
stanovanjski spori	3o	479	8	542
ostali spori	28	872	24	2533
Skupaj	2oo	4924	2oo	12639
		R e	1 a t i v	n o
	mestni poravnal-		vaški	poravnal-
	ni sveti		ni sveti	
Vrsta sporov	po vzor-	po evi-	po vzor-	po evi-
	cu	denci	du	denci
osebne razprtije	47	45,4	42,5	*50 £ j ~
premoženjski spori	24		27,2	41,5	35,9
stanovanjski spori	15		9,7	4,o	4,3
ostali spori	14	17,7	12,o	IVI o o
Skupaj	loo	loo	loo	loo
hi^ za spore po evidenci = 295,37 značilen na nivoju
0,001;
hi^ za spore po vzorcu = 22,85 značilen na nivoju 0,001.
-12o-
Razlike po vsebini sporov med mestom in vasjo so v obeh populacijah, močno značilne in sicer v tem smislu, da je na vasi dosti več premoženjskih sporov, v mestih pa stanovanjskih. Ne glede na te razlike pa so v mestu in na vasi najpogostejši spori osehne razprtije, ki obsegajo po evidenci za vse poravnalne svete skupaj 41,3 i° vseh sporov.
Če primerjamo med seboj strukture sporov vzorca s struktu-■0 ro vseh sporov ločeno za mesto in ločeno za vas ugotovimo, da je v mestu pomembnejša razlika pri stanovanjskih sporih, ki jih je po vzorcu relativno za tretjino več, na vasi pa pri ostalih sporih, ki jih je po vzorcu relativno skoraj za polovico manj. Razlike pri drugih vrstah sporov so manjše in dopuščajo oprezno posploševanje.
Domnevamo, da je do razlik lahko prišlo zato, ker verjetno nismo imeli istih izhodišč za klasifikacijo sporov v obeh primerih. Kajti zadevnih navodil republiškega sekretariata, pristojnega za pravosodje nismo mogli # najti. Očitno smo pri naši raziskavi manj sporov uvrščali med takoimenovane "ostale spore".
Zanimiva je gostota posameznih sporov v mestnih in vaških poravnalnih svetih, ki smo jo dobili s anketiranjem in ki je takale:
Tab ela 44: Primerjava pogostosti posameznih, sporov med mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti
Poravnalni sveti
Vrsta spora	Absolutno	Relativno
	mestni	vaški	mestni	vaški
obrekovanje	44	27	22	13,5
razžalitev	3o	4o	15	2o
s t an ovan j ski sp ori	17	5	8,5	2,5
motenje posesti	15	35	7,5	17,5
odškodninski zahtevki	13	21	8,5	lo, 5
kršitev hiš. reda	13	3	8,5	1,5
dolg	lo	12	5	6
telesna poškodba	8	lo	4	5
spor iz souporabe	8	4	4	2
sum storitve kaznivega dejanja	7	9	3,5	4,5
ostali spori z manjšo frekvenco	35	34	17,5	17
Skupaj	2oo 2oo	loo loo
= 0,4285 - zveza zelo rahla
Po izračunu korelacije ranga med obema vrstama sporov smo ugotovili, da je povezava zelo rahla. To nam potrjuje že prejšnja ugotovitev pri vrstah sporov po skupinah, da se frekvence posameznih sporov med mestom in vasjo precej razlikujejo. Na vasi so namreč frekvence premoženjskih sporov precej večje kot v mestu. Pri obeh vrstah poravnalnih svetov pa so kljub navedenim razlikam najmočneje zastopani spori zaradi obrekovanja in razžalitev, ki obsegajo v mestih 37 na vasi pa dobro tretjino vseh poravnavanih sporov.
Raziskava je torej pokazala, da gre za vsebinsko značilne razlike v sporih med mestom in vasjo.
3.	Uspešnost poravnavanja sporov
Upoštevajoč kot merilo uspešnosti pri poravnavanju sporov med strankami formalno uspešno rešitev spora (dejansko poravnanih sporov je po izjavah anketiranih strank znatno manj ) je podoba v preteklem obdobju naslednja:
Tabela 45: Uspešnost poravnav v obdobju od 1959 do 1965 leta
Leto	Število vseh sporov	Število u-spešno rešenih sporov	Delež u-spešno rešenih sporov v io
1959	3951	31o2	52,2
i960	2o3o5	12656	62,4
1961	I872I	II083	59,2
1962	14642	9222	63,0
1963	12o61	80I4	66,4
1964	9415	6193	65,8
1965	8148	5233	64,2
Skupaj	89243	555o3	62, 2
Najmanj formalno uspešnih poravnav je bilo ob ustanovitvi poravnalnih svetov, ko njihovi člani še niso imeli izkušenj pri razreševanju konfliktnih situacij med strankami, naslednja leta pa se uspešnost povečuje, tako da je povprečje 62,6
Zanimiva je podoba uspešnosti poravnalnih svetov po pokrajinah, ki jo prikazujemo v naslednji tabeli za leti 1964 in 1965.
Tab e la 4.6: Uspešnost poravnav v letih 1964/65 po pokrajinah
Pokrajina	Število vseh sporov	Število u-	Delež u- spešno re-	spečno re' šenih sporov šenih spo' rov v	
Primorska	1446	loo3	69,4
Gorenjska	548	3o9	56,4
Ljubljanska kotlina	1962	1388	7o,7
Dolenjska z Notranj.	2869	1757	61,2
Štajerska	7875	51oo	64,8
Prekmurje	2863	1869	65,3
Skupaj	17563	11426	65,o
Najmanj uspeha so imeli poravnalni sveti na Gorenjskem, kjer so dosegli komaj dobro polovico uspešnih poravnav. Kje leži vzrok za relativno slab uspeh na tem območju je težko presoditi - mogoče je, da so bili spori težje narave, lahko pa je uspeh poravnave v veliki meri odvisen od mentalitete ljudi ali od vplivanja svetov. Ta podatek je toliko bolj presenetljiv zato, ker sodi Gorenjska po številu sporov med najmanj obremenjena območja. Najuspešnejši so bili poravnalni sveti v Ljubljanski kotlini in na Primorskem. Ti dve pokrajini imata relativno tudi najmanj sporov.
Pri anketiranju poravnalnih svetov smo poleg podatkov o uspešnosti ali neuspešnosti poravnav vprašali tudi, zakaj poravnava ni uspela. Na ta vprašanja smo dobili naslednje odgovore:
Tabela 47: Uspešnost poravnav in vzroki neuspelih, poravnav
Poravnalni sveti
Uspeh poravnave	Absolutno		Relativno	
	mestni	vaški	mestni	vaški
poravnava je formalno uspela	131	119	65,5	59,5
prijava umaknjena	8	11	4	5,5
ni uspela, spor predan sodišču	3o	41	15	2o, 5
ni uspela - je preložena	4	5	2	2,5
ni uspela, ena ali obe stranki nista prišli na				
poravnavo	27	24	13,5	12
Skupaj	2oo	2oo	loo	loo
2 hi = 3»03 neznačilen				
Videti je, da so bili	mestni	poravnalni	sveti	formal-
no nekoliko uspešnejši kot vaški.
Umaknjenih prijav je bilo v celoti nekaj manj kot 5 V teh primerih gre verjetno večinoma za spore, ki sta jih stranki rešili brez poravnalnega sveta.
Preloženih poravnav je bilo razmeroma malo - komaj 2 °/o vseh anketiranih sporov. Poravnalni sveti so verjetno preložili poravnavo v primerih, ko je bilo potrebno ugotoviti še nekatera pomembna dejstva, da bi potem lahko poravnavo uspešno opravili.
Razmerova velik delež je neuspelih poravnav, ker se ena ali obe stranki nista udeležili poravnave - skoraj 13 $ vseh sporov. Pri tem je zanimivo, da se v 51 $ teh primerov poravnav nista udeležili obe sprti stranki.
4.	Obveznosti, ki so jih prevzele stranke, če so se poravnale
# Ob sklenitvi poravnave, ki je prostovoljna, običajno
stranke prevzamejo določene obveznosti, ki naj jih izpolnijo ali izpolnjujejo, da ne bi prišlo do novih konfliktov. Te obveznosti so seveda prostovoljne.
Tabela 48: Stranke v sporu po številu sprejetih obvez pri poravnavi
Mestni"Dpo-U °n^aški po- Mestnl^po-^ski poravnalni	ravnalni	ravnalni ravnalni
v< .	sveti	sveti	sveti	sveti
Število Togj__ Toge_ Toži- Tože- Toži- Tože- Toži- Tože-
ol3Vez	tel j		ne c	tel j	ne c	telj	nec	telj	nec
brez obvez	62	13	45	2l	47	lo	38	2
ena	53	85	69	75 J	4o	65	58	63
dve	14	23	5	36 \	11,5	17,5	4	3o
tri in več	2	lo	—	6 )	1,5	7,5		5
Skupaj	131	131	119	119	loo	loo	loo	loo
ni ^ za mestne svete = 45,41 značilen na nivoju 0,001 hi2 za vaške svete = 34,36 značilen na nivoju 0,001
Brez obvez so rešene poravnave predvsem v korist tožiteljev in sicer v večji meri v mestih kot na vasi. V vsakem primeru je delež sporov, pri katerih strankam niso bile naložene nobene obveze velik, saj znaša kar 24 $ vseh strank, ki so se poravnale. Največ sporov je rešenih z eno obvezo za tožitelja in toženca in sicer pri mestnih in vaških poravnalnih svetih. Tudi v tem primeru je bilo tožencev več kot tožiteljev. Z dvema in več obvezami je bilo tožiteljev na vasi znatno manj kot v mestih, medtem ko je delež pri tožencih docela e-nak.
Vsebina obveznosti, ki so jih sprejele sprte stranke je prikazana v tabeli 95 v prilogi. V tej tabeli so prikazane frekvence vseh obveznosti, ki smo jih dobili z anketo in njihove kombinacije za po dve obveznosti, medtem ko smo kombinacije za 18 strank, ki imajo tri obveznosti in več, zaradi nepreglednosti opustili in jih prikazali le sumarno.
Značilnosti, ki jih povzemamo iz navedene tabele so naslednje:
a) Stranke z eno obveznostjo:
Najpogostejša obveza tožiteljev v mestih je bila izogibanje prepirom, na vasi pa odpoved tožbi. Na drugem mestu je v mestu odpoved tožbi, na vasi pa izogibanje prepirom. Številčne pomembne so še obveza izpolnjevanje sporazumov in sicer na vasi in v mestu. Pri tožencih je najpogostejša obveza v mestu in na vasi izogibanje
prepirom, sledi prenehanje motenja in plačilo odškodnine ter izpolnjevanje sporazumov.
h) Stranke z dvema obveznostima:
Tožiteljev s po dvema obveznostima je v mestu skoraj trikrat več kot na vasi, vendar so frekvence po posameznih kombinacijah razmeroma majhne.
Tožencev s po dvema obveznostima je na vasi skoraj enkrat več kot v mestu s posebnim poudarkom na obveznostih iz premoženjskih sporov, ki jih je, kot smo to že ugotovili, na vasi znatno vec kot v mestu.
c)	Stranke s tremi in več obveznostmi:
Tožitelja s tremi obveznostmi sta samo dva, in sicer v mestu. Pa tudi tožencev z večjim številom obveznosti je v mestu več kot na vasi.
VI.	TOŽITELJI IN TOŽENCI
VI. TOŽITELJI IN TOŽENCI
A. DEMOGRAFSKI PODATKI (Boris Uderman)
Z anketnimi vprašalniki o strankah, ki so se poravnavale pred poravnalnimi sveti, smo zhrali naslednje demografske podatke: spol, starost, zakonski stan, šolska izobrazba, poklicna skupina, članstvo v družbeno političnih organizacijah, število družinskih članov v gospodinjstvu, število otrok mlajših od 14 let, število pridobitnih članov v gospodinjstvu, viri dohodkov gospodinjstva in površina obdelovalne zemlje, ki jo ima gospodinjstvo.
Pri obravnavanju vseh naštetih znakov se ne spuščamo v primerjavo strank z istovrstnimi znaki, ker bo o tem govora pozneje, temveč prikazujemo le globalne podatke o naštetih znakih, za katere iščemo morebitne značilne razlike med mestno in vaško populacijo.
1.
Spol
0 spolu strank, ki so se poravnavale pred poravnalnimi sveti nimamo na voljo podatkov za vse poravnalne svete v Sloveniji in se moramo zadovoljiti z rezultati, ki smo jih dobili z anketo in ki so naslednji:
Tabela 49: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po spolu
Poravnalni sveti
Spol	Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
moški	191	243	47	61
ženske	2o9	157	53	39
Skupaj
4oo	4oo loo
= 14,15 značilen na nivoju 0,001
loo
Med strankami, ki so reševale medsebojne spore pred poravnalnimi sveti je v mestih mnogo več žena kot na vasi, kar je treba selo verjetno pripisati dejstvu, da je emancipacija žena v zaostanku za mestom. To pride še posebno do izraza, če primerjamo med seboj sprti stranki znotraj mestnih oziroma vaških poravnalnih svetov.
Tabela 5o: Stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi #	poravnalnimi sveti po spolu
Spol	Absolutno		Relativno
	Tožitel j	Toženec	Tožitelj Toženec
moški	83	I08	41	54
ženske	117	92	59	46
Skupaj	2oo	2oo	loo	loo
hi2 = 6,77,	značilen na nivoju 0,01		
-13o-
Pred mestnimi poravnalnimi sveti je torej znatno več zena - tožiteljic kot moških., medtem ko je pred vaškimi poravnalnimi sveti položaj žena, kot kaže naslednja tabela, povsem drugačen, saj so v manjšini kot tožitelji-ce in kot toženke.
Tabela 51 s Stranke, ki so se poravnavale pred vaškimi poravnalnimi sveti po spolu
Spol
Absolutno	Relativno
tožitel j___toženec tožitelj toženec
moški	123	12o	61	5o
ženske	77	8o	39	4o
Skupaj	2oo	2oo	loo	loo
2
hi =0,o neznačilen
2.	Starostna sestava
Globalna starostna sestava strank z mestnih območij se razlikuje od vaških po tem, da je delež mlajših, t.j. manj kot 35 let starih precej večji, dosti manjši pa je delež več kot 5o let starih strank. Ta pojav si razlagamo tako, da je na vasi manj mlajših ljudi, saj je splošno znano, kako močna je bila migracija iz vasi v mesta in industrijska središča, zadnja leta pa tudi v tujino.
Tabela 52: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po starosti
Starostni
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
razred	mestni	vaški	mestni	vaški
do 34	14o	93	35	23
35 - 49	137	138	34	35
5o in več	123	169	31	42
Skupaj	4oo	400	loo	loo
hi2 = 16,73	značilen	na nivoju	0,001	
G-ornjo trditev potrjuje primerjava med starostno sestavo tožiteljev in tožencev, ki so se poravnavali pred vaškimi poravnalnimi sveti, ki je takale:
Tabela 53: Stranke, ki so se poravnavale pred vaškimi poravnalnimi sveti po starosti
Starostni	Absolutno	Relativno
razred	tožitelj	toženec	tožitelj	toženec
do 34	46	47	23	23
35 - 49	66	72	33	36
5o in več	88	81	44	41
Skupaj	2oo	2oo	loo	loo
2
hi = 0,06 - neznačilen
Deleži enakomerno naraščajo od mlajših k starejšim starostnim skupinam in sicer tako pri tožiteljih, kot pri tožencih, tako da lahko trdimo, daje starostna struktura strank odraz dejanske starostne strukture na vasi.
Precej drugačno pa je razmerje med starostnima strukturama thžiteljev in tožencev v mestih.
Tabela 54: Stranke, ki so se poravnale pred mestnimi poravnalnimi sveti po starosti
Starostni	Absolutno	Relativno
razred	tožitelj	toženec	tožitelj	toženec
do 34	62	78	31	39
35 - 49	74	63	37	31
5o in več	64	59	32	3o
Skupaj	2oo	2oo	loo	loo
O
hi =2,97 neznačilen
V tem primeru je starostna struktura tožencev obratna od vaške, medtem ko pri tožiteljih deleži variraj o.
3.	Zakonski stan
Zakonska sestava sprtih strank se med mestom in vasjo močneje razlikuje pri poročenih in razvezanih. Prvih je namreč za 5 ^ več na vasi, drugih pa 5 več v mestu. Glede na to, da je razvezanih zakonov na vasi približno tretji-0 na, dobljeno razmerje ustreza dejanskemu stanju. Samskih strank je v mestih za enak odstotek več, kot je vdovcev na vasi.
Tabela 55: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po zakonskem stanu
Zakonski
stan
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
samski	49	39	12
poročeni	287	3o7	72
razvezani	3o	11 1	7,5
vdoveli	34	43 J	8,5
2
hi = 11,67 značilen na nivoju 0,01
lo 77 2,5 lo, 5
Preseneča razmeroma velik delež vdovcev v obeh populacijah, saj je delež vdovcev v SR Sloveniji komaj 1,2 prebivalstva starega nad 15 let. Pri dosedanjih raziskavah o družbeno negativnih pojavih smo večkrat ugotovili razmeroma velik delež razvezancev, ki jih je v SR Sloveniji 8,3 $. Tu pa je delež razvezancev v obeh populacijah pod
14
republiškim povprečjem. Zdi se, da se vdovci zaradi osamelosti pogosteje sprejo s svojimi sosedi kot ostale kategorije in nato iščejo svoje zadoščenje pred poravnalnimi sveti.
Strukturne razlike med tožitelji in toženci znotraj mestnih in vaških poravnalnih svetov niso značilne in Jih zato prikazujemo v tabeli 63 v prilogi.
4.	Šolska izobrazba
Formalna izobrazba strank, ki se poravnavajo pred poravnalnimi sveti Je razmeroma nizka, saj Je delež tistih, ki imajo dokončano srednjo ali višjo šolo, komaj presega 5 $ anketirane populacije. To Je tudi razumljivo, če upoštevamo, da Je med strankami 87 $> kmetov, delavcev in gospodinj. Vendar so tudi glede šolske izobrazbe pomembne razlike med strukturo mestnih in vaških strank.
Statistični godišnjak SFRJ za leto 1964, str. 354
Šolska izobrazba
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
nedokončana osnov
na šola	159	182	4o	45,5
dokončana osnovna šola	151	17o	38	42,5
nedokončana srednja šola	63	33	16	8
dokončana srednja šola	22	13	5,5	3,5
dokončana višja ali visoka šola	5	2	o,5	o VJ1
Skupaj	4oo	4oo	loo	loo
bi2 = 15,47
značilen na nivoju 0,01
Strank, ki imajo več kot osnovnošolsko izobrazbo je v mestih skoraj dvakrat več kot na vasi. V celotni populaciji so 4 stranke brez vsake izobrazbe, in sicer 1 v mestu in 3 na vasi.
Šolska izobrazba med tožitelji in toženci znotraj mestnih in vaških poravnalnih svetov se le malenkostno razlikuje, kot je razvidno iz tabele 64 v prilogi.
5.	Poklicna sestava
Ra eno izmed vprašanj, zakaj je po mnenju strank primernejši poravnalni svet od sodišča, je velika večina odgovorila da zato, ker je postopek pred poravnalnimi sveti
zastonj. To bi pomenilo, da poravnalne svete uporabljajo predvsem občani iz nižjih socialnih stratumov, ki nimajo sredstev za sodne takse. Da bi to domnevo preverili, smo primerjali socialno sestavo strank, ki so svoje spore urejali pred sodiščem s socialno sestavo strank, ki so podobne spore urejali pred poravnalnimi sveti. V poštev smo vzeli socialno sestavo strank, ki so se toža-rile pred sodiščem zaradi kaznivih, dejanj iz XV poglavja KZ in socialno sestavo strank, ki so se poravnavale pred poravnalnimi sveti zaradi razžalitev, obrekovanj, sumov storitve kaznivih dejanj, izzivanja, grožnje in nedostojnega vedenja. Vsi navedeni spori pred poravnalnimi sveti obsegajo 4o $ anketirancev.
Tabela 57: Primerjava socialne sestave strank, ki so reševali podobne spore pred sodišči in poravnalnimi sveti v letih 1964/65
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
sestava	mestni	vaški	mestni	vaški
kmetje in kmet. delav.	8oo	7o	17,5	21,7
indust.in obrt.delavci	1336	lo6	29,5	32,9
trgov, osebje	lo6	6	2,3	1,9
vršil, uslug in zaščite	2oo	lo	4,4	3,1
administr. inpomožno oseb.	136	17	3,o	5,3
vodil.in strokovno osebje	236	7	5,2	2,2
upokojenci	476	18	lo, 5	5,6
gospodinje in vzdrževani	972	88	21,4	27,3
obrtniki in ostali	272	—	6, o	—
Skupaj	4534	322	loo	loo
Sodna statistika Zavoda SR Slovenije za statistiko za leti 1964/65.
0 čitao je, da ogromna večina strank, ki urejajo medsebojne konflikte s področja žalitev, obrekovanj in podobnih sporov, sodi v skupino socialno šibkejših kategorij, saj med anketiranci ni nobenega obrtnika, medtem ko je vodilnega osebja in strokovnjakov relativno dvakrat manj, kot v populaciji, ki je reševala tovrstne spore pred sodišči. Kmetje, delavci in gospodinje obsegajo 82 $ strank, ki so se poravnavale pred poravnalnimi sveti, medtem ko je pred sodišči ista skupina obsegala le 68,5 $> strank.
Pri tem pa je naš vzorec preobtežen s strankami mestnih poravnalnih svetov, to je verjetno v korist boljših socialnih stratumov. Zato lahko domnevamo, da bi razlike postale še večje, če bi primerjali sodno populacijo s populacijo poravnalnih svetov posebej za mesto in posebej za vas, kar pa ni mogoče, ker so za sodno populacijo na razpolago le podatki zbrani po sodiščih ne pa po naših merilih (mesto - vas).
# Socialna sestava strank, ki so se poravnavale pred poravnalnimi sveti se med mestom in vasjo zelo močno razlikuje, kar ponazarja naslednja tabela.
Socialna
sestava
Poravnalni sveti Absolutno Relativno mestni vaški mestni vaški
kmetje	29	188	7	47
industr. in obrtni delavci trgov.osebje in osebje	165	78	41	2o
uslug in zašč.	33	2o	8	5
vodilni, strokovnjaki in				
admin. csebje	42	21	11	5
gospodinje	83	64	21	16
upokojenci in				
vzdrževani	48	29	12	7
Skupaj	4oo	4oo	loo	loo
hi
2
164,98 značilen na nivoju 0,001
Podrobnejši prikaz socialne sestave sprtih strank je razviden iz tabele 65 v prilogi. Vendar je že iz gornjih, podatkov razvidno, da se strukturi med mestom in vasjo v vseh socialnih skupinah zelo močno razlikujeta. Naj-mojnejšo skupino v mestih predstavljajo delavci, na vasi pa kmetje.
Socialna sestava znotraj mestnih in vaških poravnalnih svetov se med tožitelji in toženci zelo lepo sklada in jo prikazujemo v tabeli 65 v prilogi.
6.	Članstvo v družbeno političnih organizacijah
Od vseh strank, ki smo jih obsegli z anketo je le povo-vica včlanjenih v eno ali več družbeno političnih organizacij. Vendar so tudi v tem pogledu občutne razlike med mestno in vaško populacijo. Od strank, ki so se poravnavale pred mestnimi poravnalnimi sveti, je včlanjeno v organizacije skoraj tri četrtine, na vasi pa komaj 59 ?°-
Tabela 59: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po člnastvu v množičnih organizacijah
Član množilne nizacije
orga-
P o r a vn aln i s ve ti Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
da	296	234	74	59
ne	lo3	163	26	41
Skupaj
399
1
397
loo
loo
ni odgovoril 2
hi"- = 2o,8o značilen na nivoju 0,001
Kot je razvidno iz tabele 67 v prilogi med tožitelji in toženci znotraj mestnih in vaških poravnalnih svetov ni nobenih razlik glede članstva v množičnih organizacijah.
7.	Število članov gospodinjstva
Glede števila članov gospodinjstva v katerih žive stranke se razlikujeta obe populaciji v tem, da je na vasi
precej manj samcev, medtem ko imajo na drugi strani znatno več gospodinjstev s pet in več člani.
Tabela 60: Vse stranke, ki so se poravnavale pred poravnalnimi sveti po številu članov gospodinjstev
Število članov gospodinjstva	Poravnalni Absolutno mestni	vaški		sveti Relativno mestni	vaški	
živi sam	53	32	13	8
dva	66	72	16,5	18
tri	96	9o	24	22,5
štiri	91	87	23	21,5
pet in več	94	119	23,5	3o
Skupaj	4oo	4oo	loo	loo
2
hj = 8,66, značilen na nivoju 0,lo
Strukturi tožiteljev in tožencev sta si v mestu in na vasi zelo podobni in ni nobenih značilnih razlik. Prikazujemo ju v tabeli 68.v prilogi.
8.	Število otrok do 14 let starosti
Pri obravnavanju starostne sestave strank smo ugotovili, da je populacija na vasi precej starejša od mestne. To se odraža tudi pri številu otrok do 14 let starosti. Na vasi je namreč kar 43 strank, ki nimajo otrok te starosti, medtem ko jih. je v mestu samo 27»5 Druga značilnost pa je v tem, da je na vasi znatno manj strank s samo enim otrokom, ki je mlajši od 14 let, kot v mestih..
Tab ela 61: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po številu otrok do 14 let starosti
Število
otrok
Poravnalni sveti Absolutno	Relativno
mestni vaški mestni vaški
eden	lol	59	25,5	15
dva	74	7o	13,5	17,5
tri in več	37	44	9	11
nima otrok te starosti	llo	172	27,5	43
sploh nima otrok	78	55	19,5	4
Skupaj	4oo	4oo	loo	loo
29,35 značilen na nivoju 0,001
Izredno majhen delež strank je na vasi, ki sploh nimajo otrok, saj je le-ta kar petkrat manjši kot v mestu.
Kot kaže tabela 69 v prilogi, razlik v strukturi med toži tel ji in toženci ni ne v mestu, ne na vasi.
9.	Število pridobitnih članov
Pri primerjavi števila pridobitnih članov v gospodinjstvih strank med mestom in vasjo je treba upoštevati dejstvo, da gre pri strankah, ki živijo na območjih mest v ogromni večini za člane, ki so v delovnem razmerju (v mestni populaciji je bilo anketiranih le 7 kmetov), medtem ko je na vasi skoraj polovica kmetov, ki uporabljajo svoje družinske člane kot delovno silo in je zato odstotek s tremi in več pridobitnimi člani na vasi več
kot dvakrat večji kot v mestih.
Tabela 62: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po številu pridobitnih članov
Število	Poravnalni sveti
pridobitnih	Absolutno	Relativno
članov	mestni	vaški	mestni	vaški
eden - živi sam	59	44	15	12
eden - živi v gospodinj.	173	158	44	42
dva	131	115	34	3o
trije in več	28	60	7	16
Skupaj	391	377	loo	loo
ni odgovoril	9	23	-	—
2
hi = 15,28 značilen na nivoju 0,01
Med tožitelji in toženci glede tega ni značilnih razlik niti v mestu, niti na vasi, kot je to razvidno iz tabele
7o v prilogi.
lo.	Viri dohodkov
Popolnejšo in jasnejšo pddobo o tem, kakšna je globalna socialna sestava strank v mestih in na vasi, nam nudi odgovor anketirancev na vprašanje o virih dohodkov s katerimi se preživljajo. Ti podatki tudi popolneje oprede-ljujejo čista kmečka od mešanih gospodinjstev. Med mestom in vasjo so zelo velike razlike, kot nam kaže naslednja tabela:
Tabela 63: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po virih, dohodkov
Viri dohodkov
Poravnalni sveti Absolutno Relativno mestni vaški mestni vaški
izključno kmetijstvo 29 139 7 35 kmetijska in nekmet.dejavnost 7o 139 17,5 35 izključno nekmet.dejavnost 3ol 122 75,5 3o
0	Skupaj
hi2 = 17, o5
4oo 4oo
značilen na nivoju 0,001
loo
loo
Podatek, da je med strankami na vasi le 35 čistih kmetov, zelo nazorno priča o tem, kako močno se je slovenska vas razslojila. Ta podatek se namreč zelo lepo ujema s popisom prebivalstva 31/3-1961, ki izkaaije 31>6 f* kmečkega prebivalstva^"u. Nadalje je za vas značilno, da se skoro tretjina anketiranih strank preživlja izključno iz nekmetijskih dejavnosti, 35 $ pa pridobiva dohodke iz kmetijske in ostalih dejavnosti. Glede vira dohodkov strank z mestnih območij je treba pripomniti, da skoraj četrtina pridobiva dohodke iz čiste kmetijske dejavnosti in delno tudi iz kmetijske dejavnosti. To je treba pripisati dejstvu, da mestna območja po sedanji upravni razdelitvi zajemajo tudi okoliške vasi.
Razlike med strukturami tožiteljev in tožencev so v mestu in na vasi majhne in statistične značilne ter jih prikazujemo v tabeli 71 v prilogi.
Statistično gradivo Zavoda SR Slovenije za statistiko 1961, str. 36
11.	Obdelovalna zemlja, ki jo imajo stranke
Razmerja med mestnimi in vaškimi strankami po velikostnih razredih obdelovalne zemlje so naslednja:
Tabela 64: Vse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti po površini obdelovalne zemlje
Površina v ha		Poravnalni sveti Absolutno	Relativno mestni	vaški	mestni vaški			
brez zemlje		296	127	74	32
o o v* VJ1		4o	36	lo	9
0,6 - 1,0		19	32	5	8
1,1 - 3,0		16	69	4	17
3,1 - 5,o		11	55 1	3	14
5,1 in več		18	81 j	5	2o
Skupaj		4oo	4oo	loo	loo
hi2 S 173,51	značilen na nivoju 0,001				
Od strank na vasi, ki imajo obdelovalno zemljo, prevladujejo tiste z večjimi površinami, v mestu pa je podoba ravno obratna. Seveda nam gornja primerjava ne pove dosti ker so lastniki zemlje nediferencirani po svoji socialni pripadnosti. Zato smo celotno populacijo razdelili na kme te in nekmete in dobili naslednja razmerja:
Tabela 65: Yse stranke, ki so se poravnavale pred mestnimi in vaškimi poravnalnimi sveti, razdeljene na kmete in nekmete, po površini obdelovalne zemlje
Površina v ha	Absolutno kmetje nekmetj e		Relativno kmetje nekmetje	
brez zemlje	7	416	3	71,5
do o,5	13	63	6	11
0,6 do l,o	23	28	lo	5
1,1 - 3,o	58	27	27	4,5
3,1 - 5,o	45	211	21	3
5ml in več	71	28 ,)	33	5
Skupaj	217	583	loo	loo
p
bi = 281,88 značilen na nivoju 0,001
Od nekmetov, ki imajo obdelovalno zemljo, je kar 38 i» vrtičkarjev, ostali pa sodijo v takoimenovano skupino dvoživk, od katerih so tisti z večjimi površinami seveda običajno ekonomsko močnejši.
Zaključimo naj z ugotovitvijo, da so pri vseh znakih, ki smo jih obravnavali v tem demografskem opisu, značilne razlike.med mestno in vaško populacijo strank in je bila delitev na mestne in vaške poravnalne svete popolnoma utemeljena.
B. SPRTE STRANICE MED SEBOJ (Marjan Kroflič)
1.	Problem merjenja stališč
Problem merjenja stališč in sodb je v obsežni psihološki literaturi temeljito obdelan, vendar je točnost merjenja socialne percepcije še zmerej zelo otežkočeno.Človekovo stališče je odvisno tudi od konkretnih situacij, v katerih se človek znajde in je totalnost njegovega obnašanja omejena s to situacijo. Stališče je tako sestavljeno iz več elementov in ga je neposredno meriti nemogo
če. Stališča do neke mere predstavljajo mnenja in to mne
17
nje poskušamo meriti. Lazarsfeld definira stališče kot zaključek latentnih kategorij; n£gova hipoteza je: vsako stališče ima dva vidika: stališče je asociirano s temi latentnimi kategorijami in drugih, stališče je specifično ter neodvisno od teh latentnih kategorij. Te latantne kategorije so lahko razporejene tudi vzdolž ene dimenzije - v takem primeru predstavljajo dele kontinuuma .
S tem smo se približali pojmu lestvice, ki predstavlja kot merski instrument nek kontinuum. Intervali na lestvici predstavljajo kategorije sodb, ki si zaporedno sledijo.
Metode ocenjevanja sodijo v poglavje sukcesivnih intervalov, s pomočjo katerih pridemo do sodb subjektov.
■^Samuel A. Stouffer, L. Guttman: Measurement and
Predietion,New Jersey 195o
Vsem ocenjevalnim lestvicam je skupno to, da je treba neko lastnost ocenjevati vzdolž neprekinjenega kontinuuma, ki je urejen z različnim številom kategorij. Oblike ocenjevainili lestvic so zelo različne. Pri številčnih lestvicah, si vsebinsko opredeljene številke slede v zaporedju, subjekti pa reagirajo na vsak dražljaj s številko, ki ji ustreza. Če ima lestvica dva pola, uvedemo še negativna števila. Pri takem kontinuumu predstavlja raznolikost odgovorov smer nasprotnih si skrajnosti.
Pri uporabi ocenjevalnih lestvic predpostavljamo, da je človek do neke mere sposoben, da lahko točno in objektivno ocenjuje. Vendar je točnost merjenja socialne percepcije močno omajana, ker je sama socialna percepcija lahko rezultat različnih procesov; (a) na socialno percepcijo oseb lahko vpliva posameznikov kognitivni sistem; (b) splošni vrednostni odnos posameznika; v človeku je prisotna težnja favoriziranja (preblago o-cenjevanje) in nasprotna težnja (prestrogo ocenjevanje);
(c)	"hallo" efekt, pri katerem ocenjuje ocenjevalec na osnovi nagnenja do osebe, ki jo ocenjuje (splošni vtis);
(d)	ocenjevalec se izogiblje strajnosti in skuša oceno približati sredini; (e) logična napaka, ko ocenjevalec ocenjuje lastnosti, ki so v logičnem odnosu, s podobnimi ocenami; (f) napaka soseščine, ki izhaja iz prostorne in časovne bližine in (g) napaka pri oceni, kjer o-cenjevalec posplošuje iz sebe.
Pri sestavljanju lestvic za merjenje stališč moramo upo-
števati vse komponente, ki tvorijo stališča
(1)	Kognitivna komponenta stališča vsebuje neko prepričanje individua o objektu(subjektu), ki ga ocenjuje. Najbolj kritične kognicije, utelešene v sistemu stališč, so nedvomno vrednostna pripričanja, ki vsebujejo atribut favoriziranja ali odklanjanja, dobro ali slabo, zašelje-no ali nezaželjeno.
(2)	Čustvena komponenta stališča se nanaša na emocije, ki so povezane z objektom ocenjevanja, ki ugaja ali pa je zopern itd. Čustvena nabitost stališč je tisti element, ki daje stališčem njihov insistenten, motivirajoč značaj.
(3)	Komponenta stališča je tudi tendenca akcije, ki vsebuje vse pripravljenosti obnašanja, povezano s stališči.
V primeru pozitivnega odnosa do subjekta sledi pomoč, v primeru negativnega odnosa sledi nagajanje, uničevanje, tošarjenje.
Za vse tri komponente je značilno, da nudijo vpogled v smeri stališč.
Te naštete komponente se razlikujejo:
(a)	v valenci (pozitivni ali negativni), ki je različne stopnje - na linearnem kontinuumu od skrajno negativnega preko ničle (odsotnost stališča) do skrajno pozitiv-
l8D. Kreeh., E.S. Crutchfield in E.I. Ballachey:
Individual in Society, Me Craw - Hill, New York 1962
nega;
(1) v stopnji kompleksnosti - različno število in različnost elementov ali delov, ki tvorijo posamezno komponento .
2.	Identifikacija stališč z vrednostno dimenzijo
Stališče je v človeku vztrajajoč sistem pozitivnih ali negativnih, vrednotenj, čustvenih občutij in tendenc akcije pro ali contra glede na objekt ocenjevanja, v našem primeru je to tožitelj oziroma toženec. V primeru pozitivnih vrednotenj gre za naklonjenost do sočloveka, v primeru negativnih pa za nenaklonjenost, ker predstavlja objekt ocenjevanja izvor frustracije za ocenjevalca.
Stanje frustracije v človeku povzroči konfliktna situacija v primeru, da subjekt naleti na poti do nekega cilja na ovire, ko subjekt doživlja svoj resnični ali pa dozdevni neuspeh.
Ko je cilj subjektovih želja blokiran, postane stanje
19
pripravljenosti v subjektu jasnejše, pogojeno tudi po tej novi situaciji. Aktivirajo se novi vidiki subjektovega obnašanja; v primeru, da ne vodijo do cilja dalj časa, to alarmno stanje še ojača. Če se ne pojavi neka nadomestna zadovoljitev, se to alarmno stanje izprazni v neki afektivni reakciji - agresiji, strahu ipd. M0tiv torej, ki ni zadovoljen, ustvarja frustracijo, ki pa
1^W. Toman: Dynamik der Motiven, Humboldt Verlag,
Wien 1954
»
*
V anglosaksonski literaturi dajejo avtorji močan povda-rek dejstvu, da sledi frustraciji sproščanje subjektovih napetosti s pomočjo različnih, oblik reagiranja. Do-2 o
llardoVa ^ študija o frustraciji in agresiji temelji na hipotezi, da je agresija vedno posledica frustracije. To pomeni, da agresivno obnašanje terja vedno obstoj frustracije in obratno, frustracija vedno vodi do neke oblike agresije. Ljudje pa so se seveda kot družbe na bitja naučili te agresivne reakcije potlačiti, kar pa ne pomeni, da so jih uničili. Take agresivne težnje so pač trenutno potlačene, prikrite, odložene, saj je
agresivno obnašanje lahko usmerjeno na povsem nepriza-
21
dete objekte. Frustraciji praviloma slede vsaj nasled nje glavne oblike obnašanja:
(a)	agresija: subjekt skuša dobiti zadoščenje od zunanjega sveta in potlačiti izvor lastnega strahu;
(b)	regresija: subjekt skuša rešiti probleme z obnašanjem, ki je značilno za nižjo razvojno stopnjo;
(c)	fiksacija: subjekt se dokončno odpove reševanju problema, njegove reakcije se vztrajno ponavljajo, čeprav jjo neadekvatne. Zaradi fiksacije se pojavlja pri
J.	Dollard: Frustration and Agression, Yale University Press, New Haven 1957
21
N.R.F. Maier: Frustration, New York 1949
-15 o-
močno frustriranih subjektih tudi določena togost v obnašanju, svoja stališča in mnenja tudi počasneje spreminjajo.
3.	Uporabljeni merski instrument
Na osnovi "teh teoretskih ugotovitev o povezanosti smeri vrednotenja in frustracije (oz. motivacije) smo se odločili, uporabiti pri merjenju stališč tožiteljev do tožencev in obratno, stališč tožencev do tožiteljev, po-
22
znani Osgoodov semantični diferencial. Za tak sistem merjenja smo se odločili tudi zaradi tega, ker je osnovan na hipotezi, da pomen nekega objekta za individuum ne vsebuje le denotacijski pomen, temveč tudi konotacij-ski pomen, pa tudi stališča, ker je nagnenje del človekove notranje posredovalne aktivnosti, ker je možno stališče identificirati prav z vrednostno dimenzijo. Tretji razlog je v tem, da so nam rezultati nekaterih študij pokazali, da so določene ocenjevalne lestvice pokazale premike v ocenah, če je bil ocenjevalec frustriran.
Semantični diferencial predstavlja indirektni pristop ocenjevanja, kjer posameznik kvantitativno ocenjuje objekt na seriji 7-stopenjskih lestvic bipolarnih pridevnikov. V bistvu je to kombinacija kontroliranih asociacij in postopka merjenja. Subjekt torej presoja nek pojem, subjekt ali objekt v odnosu do serije lestvic bi-
G. Osgood, Suci, Tanenbaum: TheMeasuring of meaning,
Urbana 1957
polarnih pridevnikov. Vsaka sodha pa je izbor med nizom danih možnosti.
Primer:
Tožitelj je
dober ___ :	____ :	____ :	___ : ____: ____:____ slab
+ 3	+2+1	0	-1-2-3
Lego na skali ocenjevalcu razložimo takole:
1.	+3:	zelo dober	5.	-	1:	komaj slab
2.	+2:	zmerno dober	6.	-	2:	zmerno slab
3.	+1:	komaj dober	7.	-	3:	zelo slab
4.	0:	niti dober,	niti slab.
Vsaka lega na lestvici je domnevno asociirana s kompleksom posredovalnih reakcij, prevladujoča komponenta je odvisna od polarnega pridevnika, intenzivnost pa od stopenj na lestvici.
S faktorsko analizo ocenjevalnih lestvic je avtor ugotovil, da je struktura faktorjev, ki nastopajo v smiselnih sodbah (lestvicah naslednja: lestvice, v katerih prevladuje vrednostni faktor; lestvice, kjer dominira potenca, moč; lestvice, kjer prevladuje aktivnost itd.
Ti trije faktorji pa se najmočnejši. Predpostavljamo, da nastanejo spori med strankami, ker karkoli v kompleksni interakciji med dvema posameznikoma ustvarja in tvori vir
frustracije vsaj za eno izmed strank. S tem je dana možnost konflikta med njima, ustvarijo se stališča do nasprotnika v smeri odklanjanja, zavračanja, negativno vrednotenje le-tega, negativen čustveni odnos in končno tendenca, priprava akcije zoper tega nasprotnika, prijava spora poravnalnemu svetu. Tak vodilni motiv kaj hitro ojača, določen element v objektivni situaciji sproži ves mehanizem frustracije in tako lahko sam predmet spora postane v bistvu irelevanten, spor pa postane funkcionalno avtonomen.
In če smo dejali, da vsaki frustraciji sledi kakršnakoli oblika agresije, potem nujno pride do situacije, ko frustrirana stranka skuša rešiti svojo situacijo od zunaj, z intervencijo poravnalnega sveta ali sodišča, odvisno seveda od njegovega frustracijskega tolerančnega praga. Čim višji je ta prag, kasneje pride do spora, kasneje se pojavi pred poravnalnim svetom ali sodiščem.
Če je prag zelo nizek, pride do spora kaj kmalu, v takem primeru poravnalni svet niti ne more pripomoči k rešitvi, ker so zahteve preveč diferencirane, zahtevne, ustreznejšo intervencijo predstavlja sodišče.
4.	Predpostavke
Izhajamo torej iz predpostavke, da med dvema sp^rtima strankama (tožiteljem in tožencem) eksistira agresiven odnos določene oblike, nastale zaradi frustracije vsaj ene izmed strank. Kot posledica tega agresivnega odnosa v življenju je negativen vrednostni odnos do nasprotni-
ka, ki se bo izrazil tudi v negativnejšem ocenjevanju osebnostnih lastnosti nasprotne stranke na lestvicah sodb, ki so vrednostno nabite (hipotezo smo naslonili na teorijo prenosa - transfer).
Seveda pa se ocenjevalec v procesu ocenjevanja znajde zopet v določeni konfliktni situaciji, ki vsebuje vsaj dva slementa:
konflikt zaradi obstoječe frustracije, nastale ob sožitju s sprto stranko;
konflikt med težnjo po negativnejšem ocenjevanju sprite stranke in družbenimi normami - konformizem.
Na osnovi te predpostavke smo izdelali naslednjo delovno hipotezo:
i.	Ho : Ni razlik v ocenah skupine tožiteljev in skupi-
ne tožencev.
: Ocene tožiteljev so negativnejše od ocen tožen-w	cev pri vrednostno nabitih lestvicah, ker dom-
nevamo, da so tožitelji agresivnejši - njihova agresija pa je rezultat frustracije, nastale v toku medsebojnih odnosov z nasprotno stranko in terja rešitev od zunaj, torej s strani poravnalnega sveta ali sodišča.
ii.	Za preizkušanje pomembnosti razlik smo izbrali me-
23 2
dian test in sicer hi za dva neodvisna vzorca.
Sidney Siegel: Nonparametric Statistics,
Ivic G-raw - Hill, New York 1956
5.	Analiza rezultatov
a)	Smeri ocenjevanja sprtih strank med sehoj
(1)	Pri lestvicah, ki so vrednostno nahite, se je pokazalo, da dejansko tožitelji negativneje ocenjujejo tožence. To so naslednje lestvice: slah - doher, kulturen -nekulturen, delaven - nedelaven, vzgojen - nevzgojen, izobražen - neizobražen, dostojen - nedostojen. Ista smer negativnega ocenjevanja se je pokazala tako pri tožiteljih iz mestnih področij kot tudi pri tožiteljih vaškega področja.
V teh primerih torej sprejmemo delovno hipotezo in zavrnemo ničelno hipotezo, ki pravi, da ni razlik v o— cenah tožiteljev in tožencev. Iz tega lahko sklepamo, da imajo tožitelji do tožencev agresivnejši odnos, ki se je formiral kot rezultat njikove frustracije v času stikov s sprto stranko.
(2)	Pri ocenjevanju sebičnosti, poštenosti in dostojnosti pa se je pokazalo, da toženci negativneje vrednotijo tožitelje, v tem primeru torej so oni tisti, ki so agresivnejši in tiči izvor frustracije v tožiteljih 0-ziroma njegovih dejanjih.
(3)	Pri vseh lestvicah, sodb, ki izražajo moč, potenco kot velik - majhen, šibak - močan, pogumen - bojazljiv, žalosten - vesel, srečen - žalosten, miren - divji pa
so praviloma ocenjevali toženci tožitelje v smeri večje moči t.j. da so tožitelji veliki, pogumni, srečni, močni, divji, v mestu tako kot tudi na vasi. !>e v redkih primerih je bilo ocenjevanje obratno, kar pa je rezultat vpliva posebnih situacij.
(4)	Na pomembnost razlik v ocenjevanju vplivajo različne posebne situacije.
Pri primerjavi ocen tožiteljev in tožencev v globalu,
24
so diferencirale namreč le 3 ocenjevalne lestvice:
Tabela 66: Sprti stranki se ocenjujeta med seboj -tožitelj : toženec
Poravnalni sveti me stni	vaški
1.	mirna - divja	4, 4o8	o,
2.	slaba - dobra	o,	o,
3.	šibka - močna	o,	0
4.	majhna - velika	0,	1,999
5 .	nepoštena-poštena	0,	o,
6.	dostojna - nedostojna	1, 8o9	o,
7.	delavna - nedelavna	2,549	o,
8.	neprijetna - prijetna	o,	1, o21
9.	pogumna - bojazljiva	0,	4, ooo
lo.	nekulturna - kulturna	1,651	2,952
11.	srečna - nesrečna	1,819	3,963
12.	sebična - nesebična	o,	o,
13.	žalostna - vesela	o,	2,133
14.	izobražena - neizobražena	o,	o,
15.	nevzgojena - vzgojena	o,	1,088
	Pri 0,55 hi2 2 3,84	pri 0,10 hi	= 2,71
24	s/	v. Razlika v ocenjevanju tožiteljev in tože;			ncev smo raču-
nali na osnovi median testa		in sicer hi	2 X 2 za dva
neodvisna vzorca Hi kvadrati		., ki so v tabelah označeni	
s	križci, kažejo značilnost	razlik, ker	so večji od
tabeliranih vrednosti.
7 vasici populaciji lestvici pogumna - bojazljiva in srečna - nesrečna, v mestni pa mirna - divja. 7 celotni masi se torej vplivi agresivnega odnosa skrijejo in izstopajo šele pri subpopulacijali pod vplivom posebnih situacij.
Izstopijo pa le najznačilnejši elementi v kognitivnem sistemu, ki pa že diferencirajo ocene in to je v mestu agresivnost (divja - mirna), ki je tudi sprožila spor ter na vasi pogumnost in sreča, lestvica nekulturna -kulturna pomembno diferencira šele na stopnji 0,10.
Med posebnimi situacijami, ki diferencirajo obe populaciji v ocenjevanju, smo analizirali le nekatere.
m
(1) Formalna uspešnost poravnave
Tabela 67: Odvisnost medsebojnega ocenjevanja strank od formalne uspešnosti poravnave
Mestni porav.sveti Porav- Porav- Poravnava nava nava je u- ni u- ni u-spela spela, spela, sod.od-drugo ______ stopij .______
Vaški poravnalni sveti Porav-Porav- Poravnava nava nava je u- ni i- ni uspe-spela spela, la, dru-sod.od- go
_______stopij .________
1.	mima-divja	l,o99 o,
2.	slaba-dobra	o,	o,
3.	šibka-močna	o,	o,
4.	maj hna-velika
o,	o,
5.	nepoštena-
poštena	o,	o,
6.	dostojna-
nedostojna	1,o58	l,o66
7.	delavna-
nedelavna	o,	o,
8.	neprijetna-
prijetna	o,	o,
9.	pogumna-
bojazljiva	1,67o	o,
10.	nekulturna-
kulturna	7,178X	o,
11.	srečna-
nesrečna	1,723	o,
12.	sebična-	xx
nesebična	2,779	o,
13.	žalostna-
vesela	o,	o,
14.	izobražena-	,	__
.	•»	V	i • 0I6	O*
neizobražena 7
15.	nevzgojena-
vzgojena	o,	o,
x značilen na nivoju 0,05 xx značilen na nivoju 0,10
. -.XX 3,692 0,0		0,	0,
0,	2»,lo5	3,989X	0,
0,	0,	0,	0,
0,	0,	l,22o	1,947
1,263	0,	0,	0,
6»	1,678	1,841	0,
0,	0,	1,511	0,
0,	0,	7,235X	0,
0,	1,987	0,	1,947
1,355	1,149	0,	1,51o
1,000	3,798xxo,		0,
1,351	0,	0,	0,
1,392	0,	1,o58	4, o97'
0,	0,	0,	l,o35
0,	1,537	1,783	1,416
ha vasi med tožitelji in toženci, ki so dosegli formalno poravnavo pred poravnalnim svetom, ni razlik v ocenah. drug drugega. Iz tega lahko sklepamo, da je agresivni odnos, ki je nekoč eksistiral, že ugasnil, ker sta obe stranki pred poravnalnim svetom sprostili svoje napetosti in realizirali svoje zahteve.
V primerih, ko poravnava ni uspela, pa je agresivni odnos ostal, ojačal, spor je prišel celo pred sodišče.
Tožitelji so pomembno negativneje ocenjevali tožence na sveh lestvicah: dobra - slaba, prijetna - neprijetna. Razumljivo je, da se je razlika pokazala prav na teh dveh lestvicah, ki najbolj soupadata s tradicionalnim pojmovanjem morale na vasi. Pri populaciji, kjer poravnava ni uspela, ker se ena ali nobena izmed strank ni udeležila poravnave, diferencira le lestvica žalostna -vesela in sicer toženci opisujejo tožitelje kot vesele.
Mestna populacija kaže drugačne značilnosti. V primerih, ko poravnava ni uspela, ker se ena ali nobena stranka ni udeležila poravnave, diferencira lestvica divja -mirna, iz katere sklepamo na agresivnost tožitelja.
Pri uspelih poravnavah dopušča razlike v ocenah lestvica kulturna - nekulturna ter sebična - nesebična in sicer so negativnejši ocenjevalci v prvem primeru toži-telji, v drugem pa toženci. Gre za specifično mestne oblike vrednotenja, ki so ostale negativne kljub formalni uspešnosti poravnave. Razlog, da pri skupini, kjer poravnava ni uspela in je spor prišel pred sodišče,
ni pomembnih razlik v ocenjevanju, moramo torej iskati v nekih, drugih, posebnih, pogojih.
(2) Uspešnost poravnave tudi v življenju
Tabela 68: Odvisnost medsebojnega ocenjevanja strank od dejanske uspešnosti poravnave tudi v živelje-nju
	Porav-	-Porav-	-Porav-	Porav-	-Porav-	Poravna'
	nava	nava	nava	nava	nava	va ni
	je u-	je u-	ni u-	je u-	je u-	uspela
	spela	spela	spela	spela	spela	
	pred	tudi		pred	tudi	
	PS	v živ-		PS	v živ-	
		ljenju			ljenju	
mima-divja	1,884	o,	2,345	o,	o,	o,
slaba-dobra	o,	o,	o,	o,	o,	o,
šibka-močna	o,	o,	o»		0,	o,
majhna-velika	0,	2,299	2,915	-A.-A. 0,	0,	1, 4oo
nepoštena-poštena	°’	X	o,	o,	0, x 0,		
dostojna-nedost.	4,517	°’	x°’		5,4o9" o,		2,961XX
delavna-nedelavna	o,	5,549 o,		o,		
neprijetna-prijet.	o,	o,	o,	o,	1,661	4,568x
pogumna-bojazijiva	1,916	o,	o,	o,	o,	2,312
nekult.-kulturna	5,846x	2,513	1,197	o,	0, 0, _n XX’ 3,28o o,	
srečna-nesrečna	o,	o,	o,	2, c63		
sebična-nesebična	o,	1,251	1,222 o, 2,779XXo,		1,163	o,
žalo s tna-ve sela	o,	o,			o,	3,769
izobražena-neizobr	.0,	o,		o,	o,	o,
nevzgojena-vzgoj.	o,	0,	o,	o,	3,9o4	0,
Yas: V subpopulaciji, kjer je poravnava uspela zgolj formalno pred poravnalnim svetom diferencira le lestvica dostojna - nedostojna in sicer ocenjujejo toženci tožitelje negativne je, verjetno jih. poravnava ni zadovoljila.
Kjer pa je poravnava uspela tudi dejansko v življenju, se negativnejše ocenjevanje tožiteljev pokaže pri lestvici nevzgojena - vzgojena, ostanek agresivnega odnosa se je torej pokazal na tej relativno milejši vrednostni lestvici. Med primeri, ko poravnava sploh ni uspela, pa ponovno diferencira lestvica prijetna - neprijetna.
Mesto: Tudi tu srečamo spet lestvico kulturna - nekulturna, ki kaže negativnejše ocenjevanje tožiteljev, čeprav je poravnava uspela, toda, uspela je le formalno. Tudi pri lestvici dostojna - nedostojna se je pokazalo, da dostojnost ostreje ocenjujejo toženci. Pri poravnavah, ki so uspele tudi sicer v življenju, ni pomembnih razlik v ocenjevanju, razen pri lestvici delaven - nedelaven, kjer so tožitelji ocenjevali negativneje. Med neuspešnimi poravnavami v mestu ni značilnih razlik v ocenah pri 0,05 stopnji, pri 0,10 pa pri lestvicah majhna -velika in žalostna - vesela. V oheh primerih ocenjujejo toženci tožitelje kot večje, srečnejše.
Pri primerjavi tabel 67 in 68 gre v bistvu za primerjanje formalne uspešnosti poravnavanja in dejanske uspešnosti poravnavanja tudi v življenju. Nekatere razlike v izr
računanih hi kvadratih so nastale zaradi tega, ker gre v obeh tabelah za različne skupine ocenjevalcev. Tako n. pr. so v tabeli 67 v prvi koloni vsi ocenjevalci, ki so se formalno pred poravnalnim svetom poravnali, medtem ko so v tabeli 68 v prvi koloni le tisti ocenjevalci, ki so se uspešno poravnali pred poravnalnim svetom v življenju, pa so odnosi ostali isti kot pred poravnavo .
0	(3) Vrsta spora.
Tabela 69: Odvisnost medsebojnega ocenjevanja strank od vrste spora
Mestni poravnal.sveti Medoseb- Premoženj-Stanovanj-0stali
	ni spori	ski spori	ski	spori spori
mirna - divja	5,146X	m,	0,	0,
slaba - dobra	o,	0,	0,	0,
šibka - močna	o,	°’	X	1,	0,
majhna - velika		4,583x	0,	0,
nepoštena-poštena	3,15oXX	0,	1,	0,
dostojna-nedostojna	2,978	0,	0,	0,
delavna-nedelavna	2,o85	2,529	0,	0,
neprij etna-prij etna	1,176	0,	0,	1,362
pogumna - n ep o gumna	1,277	x	0,	0,
n ekulturna—kulturna	2,855	4,517	1,	1,982
srečna-nesrečna	0,	0,	0,	0,
sebična-ne sebična	0,	0,	0,	0,
žalostna-vesela	0,	0,	0,	1,739
izobražena-neizobr.	1,993	0,	1,	926	0,
nevzgo j ena-vzgo j ena	0,	0,	0,	0,
Vaški poravnalni sveti
	medoseb-	Premoženj-	Stanovan j'	-Ostali
	ni spori	ski spori	ski spori	spori
mirna - divja	o,	o,	4,o63X	o,
slaba-dobra	o,	2,449	o,	o,
šibka-močna	2,199	°’	X	o,	1, o75
majhna-velika	o,	6,9o5	2,4o	2,125
nepoštena-poštena	o,	o,	o,	o,
dostojna-nedostojna	o,	o,	o,	o,
delavna-nedelavna	o,	o,	o,	°>
neprij e tna-prij etna	o>	o,	o,	o,
pogumna-b o j azljiva	°’	X	2,468	0,	o,
nekulturna-kulturna	3»9o3”	o,	0,	0,
srečna - nesrečna	8,77o*	2,945	0,	2,720**
sebična-nesebična	1, 466 o,	o,	0,	o,
žalostna-vesela		4,786x	0,	2,720**
izobražena-neizobr.	o,	2,151	0,	o,
nevzgo j ena-vzgo j ena	o,	o,	0,	o,
x značilen na nivoju 0,05 xx značilen na nivoju 0,10
Vse spore smo razporedili v 4 osnovne kategorije: osebne 25
razprtije , premoženjski spori, stanovanjski spori in ostali spori.
#
Pri medosebnih sporih na vasi diferencirata močno lestvici nekulturna - kulturna in srečna - nesrečna. Tožitelji negativne j e ocenjujejo tožence in jih smatrajo za nekulturne, medtem ko toženci smatrajo tožitelje za srečnejše. V mestu močno diferencira lestvica miren - divji in sicer tožitelji ocenjujejo tožence negativno, pri stopnji 0,10 pa še: nepoštena - poštena, dostojna - nedostojna in kulturna - nekulturna. Pri prvi lestvici ocenjujejo toženci
Sem smo šteli: razžalitve, obrekovanja, medodstojno vedenje, izzivanje, grožnje, pretep, telesne poškodbe.
negativne je tožitelje, medtem ko pri zadnjih, dveh toži telji negativneje tožence.
Pri premoženjskih sporih na vasi izrazito diferencirata lestvici majhna - velika in žalostna - vesela, in sicer opisujejo tožitelji tožence kot majhne in vesele, pri stopnji 0,10 še srečna - nesrečna (toženci pravijo o toži teljih, da so srečni). V mestu spet majhna - velika in kulturna - nekulturna. Tudi tu smatrajo toženci tožitelje za"velike", tožitelji pa tožence za "nekulturne".
Ivled stanovanjskimi spori na vasi je najbolj občutljiva lestvica mirna - divja, kjer tožitelji negativneje o-cenjujejo tožence, medtem ko v mestu ni nobena izmed lestvic pokazala pomembne razlike.
Rezultati v teh prvih tabelah vsekakor kažejo določeno nedoslednost, ki tudi omejuje možnost interpretacije.
Ta nedoslednost pa je nastala zaradi tega, ker smo rezultate ocenjevanj obdelovali zdaj po enem, zdaj po drugem kriteriju, ne pa tako, da bi jih faktorsko čistili in postopoma izločevali. Tako obdelani rezultati, kot smo jih lahko obdelali, pa nam omogočajo zgolj sklepanje na osnovi primerjave. Vse nedoslednosti moremo pojasnjevati z uvajanjem nadaljnjih faktorjev, kj, diferencirajo ocenjevalce pri njih ocehah: poleg vrste spora in seveda v okviru vrste spora delujejo še naslednji faktoroJ., ki diferencirajo ocene pri po-
sameznih lestvicah:	bližina bivanja sprtih strank (v
isti sobi, hiši stanujeta, ne stanujeta skupaj)? koliko let se sprti stranki poznata; ako pogosto pride do sporov in kolikokrat ti spori pridejo tudi pred poravnalni svet ter končno mnenje strank o tem, kaj bi pripomoglo k poravnavi tudi v življenju (tabele 5 - lo).
Poleg teh navedenih posebnih, situacij pa, kot smo že rekli, pride do neizrazitih razlih v ocenah (onene toži teljev niso izrazito negativne) v primerih, ko v konfliktu zmagajo družbene norme in ocenjevalec nasprotne stranke ne ocenjuje tako negativno, kvečjemu prenese ekstremno ocenjevanje v drugo sfero n.pr. na lestvici, ki izražajo moč.
Pomembne hi kvadrate pri posameznih lestvicah lahko raz ložimo tudi s tem, da gre v teh primerih za manjše emocionalne napetosti, napetosti, ki se je že kanalizirala in ni več prisotna, niti tako močna, da bi vplivala tudi na ocene.
b)	Odnos med splošnim evaluacijskim setom strank in njihovim poravnavanjem
Govorili smo že o težavnosti točnega merjenja socialne percepcije in o faktorjih, ki vplivajo na to socialno percepcijo (človekov kognitivni sistem, njegov splošni vrednostni set itd.). V obdelavi rezultatov smo posku-
^^Rezultati so prikazani v tabelah 1972-175 in jih posebej ne prikazujemo, ker rezultati sami dovolj nazor no kažejo, katere lestvice diferencirajo ocenjevalce in v kakšni situaciji.
sili raziskati tudi odvisnost poravnavanja od splošnega vrednostnega seta sprtih strank. Populacijo tožiteljev
in tožencev smo razdelili v 3 osnovne kategorije (posebej v mestu in posebej na vasi):
(a)	Tožitelji in toženci se med seboj ekstremno nasprotujoče ocenjujejo - če tožitelj ocenjuje n.pr. s + 3, toženec tega tožitelja ocenjuje n. pr. - 3* Drugače povedano: če je tožiteljev vrednostni set pozitiven, je toženčev negativen.
(b)	Tožitelji in toženci se medseboj negativno ocenjujejo t.j. tožitelj in toženec, imata negativen vrednostni set.
(c)	Tožitelji in toženci se medseboj pozitivno ocenjujejo t.j. tožitelj in toženec imata pozitiven srednost-ni set.
Frekvenčne distribucije rezultatov na vasi in v mestu po teh treh kriterijih so pokazale, da je največja skupina sprtih strank tista, ki se sicer medseboj pozitivno ocenjuje t.j. njihova socialna percepcija drug drugega je pozitivna, nastali konflikt med strankama ima verjetno izvor v objektivni situaciji in je toliko močan, da je povzročil spor. Druga skupina so sprte stranke, ki druga drugo ekstremno nasprotno ocenjujeta, odločilno vlogo igra seveda stranka, ki ima do druge stranke negativen vrednostni set. Že predhodno analizirani podatki
kažejo, da so to povečini prav tožitelji (vsaj pri vrednostno nasitili lestvicah). Tretjo skupino tvorijo sprte stranke, ki druga drugo negativno percipirata in tudi tako negativno ocenjujeta. Tu gre za najmočnejši konflikt, izvor spora pa je verjetno v oheh strankah.
Povezanost in odvisnost uspešnosti pri poravnavah od
splošnega vrednostnega seta tožiteljev in tožencev smo
2
preizkušali s hi testom. Drugače povedano: če uspešnost W poravnave ni odvisna od tega, ali se poravnavajo stranke z enako usmerjenim vrednostnim setom ali z različno usmer-j enim vrednostnim setom, hi hil delež poravnav (uspešne) ali ne - poravnav (neuspešne) v vseh 3 skupinah enak.
Tahela 7o: Odvisnost uspešnosti poravnavanja od evaluacij skega seta strank: a) ekstremno nasprotujoči si oceni h) obojestransko negativni oceni
c)	obojestransko pozitivni oceni
	Mestni poravnalni sveti	Vaški poravnalni sveti
mirna - divja	značilen značilen neznačilen Z	značilen značilen neznačilen Z
slaba - dobra	Z	Z
šibka - močna	IT Z	IT Z
majhna - velika	-	-
nepoštena - poštena	Z	IT Z
dostojna - nedostojna	IT Z	IT Z
delavna - nedelavna	IT Z	Z
neprijetna - prijetna	IT Z	Z
pogumna - bojazljiva	-	—
nekulturna - kulturna	HZ	Z
srečna - nesrečna	-	-
sebilna - nesebična	IT Z	z
žalostna - vesela	-	-
izobražena - neizobražena	Z	IT Z
nevzgojena - vzgojena	IT Z	HZ
Opomba: Izračuni hi kvadratov so podani v prilogi, glB j tabele.
Rezultati iz tabele 7o kažejo, da moramo tako formulirano hipotezo zavreči in ugotoviti, da je uspešnost poravnavanja odvisna od tega, kakšen vrednostni set imata stranki v odnosu do druge stranke.
p
Med vaškimi sprtimi strankami smo dobili pomemben hi pri naslednjih lestvicah: mirna - divja, slaba - dobra, delavna - nedelavna, prijetna - neprijetna, kulturna - nekulturna in sebična - nesebična. Različnost vrednostnih setov na teh dimenzijah torej pomembno vpliva na izid poravnave - v smeri uspešnosti ali neuspešnosti. Iz konkretnih rezultatov v obdelovalnih tabelah sledi, da je uspešnost poravnav odvisna od tega, kako stranki druga drugo vrednotita. Iako v primeru, da obe stranki druga druge negativno percipirata in tudi ocenjujeta, je uspešnih poravnav manj oz. je več neuspešnih poravnav.
Pri mestnih spertih strankah je situacija nekoliko dru-
2
gačna. Pomemben hi smo dobili pri naslednjih lestvicah: mirna - divja, slaba - dobra, poštena - nepoštena in izobražena - neizobražena. K dvema dimenzijama, ki sta diferencirali v vasi, se pridružita dve novi, ki ju na vasi nismo zasledili. Med mestnimi sprtimi strankami različnost vrednostnih setov vpliva na izid poravnave le na navedenih dimenzijah in sicer so razlike največ je v skupini, kjer tožitelj in toženec drug drugega ekstrem-
no ocenjujeta in pa seveda v skupini, kjer se obojestransko negativno ocenjujeta.
6.	Socialni odnosi med ljudmi
Tako zastavljena analiza, kot smo jo podali, pa nam ne zadostuje pri proučevanju socialnih odnosov med ljudmi. Poskusili bomo podati še kratko sociološko analizo, ki nam bo pokazala, katere karakteristike imajo sprte stranke in kateri kriteriji slojitve so jim skupni oziroma različni. Še zlasti pa je taka analiza na mestu, ker smo že pri vzorčenju in kasneje pri obdelavi upoštevali osnovno delitev populacije: mesto in vas.
Sprte stranke, ki smo jih proučevali, žive v najrazličnejših komunah v SRS, ki predstavljajo bolj ali manj velike socialne enote z lokalnimi značilnostmi. V njih živeči občani seveda praviloma sodelujejo na vseh področjih življenja - gospodarskem, socialnem in kulturnem. Grobo jih lahko razdelimo na vaške komune in mestne. Obema tipoma komun je skupna poteza; v njih živeči občani se čutijo enota, skupnost, ki se razlikuje od drugih komun, kajti v vsaki komuni so socialni odnosi urejeni na določen način. Komuna namreč predstavlja v nekem smislu determinacijski sistem, v katerem je obnašanje občanov oblikovano neposredno tudi po tem sistemu - prostorska razporeditev, sosedstva ipd. Seveda zgolj moč prostorska bližina še ne ustvarja integriranega sosedstva in je potemtakem socializacijski princip sosedstva nujno omejen, ker se pač križa še z
drugimi principi n. pr. status, prepričanje, materialni status ipd. Prav zaradi teh križanj se v sosedstvu ne gradijo med sosedi le pozitivni odnosi, temveč nastajajo tudi napetosti in medsebojni konflikti.
Po tradicionalnem pojmovanju vasi smatrajo vas za zaključeno, bolj vase zaprto komuno, medtem ko je mesto bolj odprto, polno nezaupanja in konfliktov med občani. Prav gotovo je v tem nekaj resnice, saj v vasi ljudje žive bolj skupaj, vežejo jih isti gospodarski pogoji, Vendar je težko reči, da je zaradi tega kot enota "zaprta", čeprav je pod določenimi pogoji to lahko. Poznano je namreč, da v primerih, kjer nastanejo skupne predstave o vrednotah, in na osnovi tega skupne vezi, da prav v takih primerih nastane razkorak med občani, ki te vrednote uresničujejo in ljudmi, ki jih ne uresničujejo. Tako je možno, da pride v manjših, komunah, lahko celo do bolj ostrih konfliktov kot v večjih komunah, ker so pač občani prostorsko bližji in se ne morejo i-zogibati drug drugega, medtem ko so v mestih precejšnja anonimnost, heterogenost in posebnosti v stilu življenja faktorji, ki povečujejo socialno razdaljo med ljudmi .
Socialne odnose v katerikoli komuni lahko torej potekajo v:
-	smeri združevanja (integracije)
-	smeri ločevanja (dezintegracija)
-	smeri nasprotovanja.
-17 o-
Za vas je interesantna predvsem naslednja smer medsebojnih. odnosov oz. interaakcije: nasprotovanje, konflikti.
Ta proces nasprotovanja ima lahko dva stopnji: (a) oviranje drugega pri zasledovanju ciljev, ki si jih je postavil t.j. ovirati ga v akciji in pa (h) poraliziranje akcij svojega nasprotnika.
m
#
Iz teh nasprotij nastopa svojskost in dinamičnost življenja tako na vasi kot tudi v mestu. Če skušamo točneje opredeliti socialne odnose med ljudmi, lahko rečemo, da socialni odnos med dvema posameznikoma obstoja v toliko, v kolikor obstoji ali aktivnost enega vpliva kakorkoli na dejanja in duševnost drugega. Seveda gre za recipročen vpliv, gre za medsebojno delovanje dveh subjektov, ki sta istočano drug drugemu tudi objekt. Sredstva vpliva pa so sila, prisila, prepričanje, menjava stvari itd. Socialni odnos je torej kompleksni pojav, v katerem delujejo duševne in materialne danosti. Sestavljeni so iz vrste posameznih, posebnih odnosov, ki se med seboj razlikujejo po tem, da so lahko pozitivni (soglasje) ali pa negativni (antagonizem).
27
Smeri odnosov in plastenja določajo človekove aktivnosti; njegove dejanske interakcije kot element socialnega obnašanja; čustva nagnenja ali odpora; priznavanje ali zavračanje norm in vrednot. Te smeri odnosov določajo lahko tudi motnje v interpersonalnih odnosih, nastale vsled predominantnostni interpersonalni potezi
G.C. Homans: The human group, New York: Harcourt,
Brace,195o
reagiranja"- - težnja po zt>lizanju z ljudmi, težnja po odmikanju od ljudi (submisivnost) in svobodni ljudje (agresivni). Te interpersonalne poteze se oblikujejo na osnovi naslednjih, dispozicij:
(a)	za vloge
-	nadvladovanje drugih (nemoč)
-	dominantnost (submisivnost)
-	socialna iniciativnost (socialna pasivnost)
-	neodvisnost (odvisnost)
(b)	Sociometrične dispozicije:
-	sprejetje drugih (zavračanje)
-	sociabilnost (nesociabilnost)
-	simpatija (antipatija)
-	prijaznost (neprijaznost)
(c)	Ekspresivne dispozicije
-	agresivnost (neagresivnost)
-	kompetitivnost (nekompetitivnost)
-	samozavest (uravnovešenost)
-	eksibicionizem (zaprtost)
V našem delu seveda nismo analizirali vseh primerov sporov, zakaj so nastali in kako. Zadovoljili smo se z dejstvom, da je do motenj v socialnih odnosih prišlo, saj nam spor tako motnjo nakazuje. Zanimalo nas je, v kakšnih
r\ O
K.	Homey: Our inner conflicts, New York: Norton, 1945
agregatih so se ti socialni odnosi omajali in zavzeli negativno smer, seveda s posebnim ozirom na že opisano delitev mesto s vas. Kakšne značilnosti imajo posamezne skupine športih, strank, ki se med seboj sprejo, prikazujejo rezultati v tabeli v prilogi 29.
7.	Značilnosti sprtih strank
(a)	Spol
V vaških komunah so spori med moškimi enako pogosti kot spori med moškimi in ženskami, spori med ženskami so redkejši. V mestih je situacija drugačna: tu so najpogostejši spori med moškimi in ženskami, sledijo spori med ženskami in spori med moškimi. Te razlike med vasjo in mestom v tem, kdo je v medsebojnih sporih, so verjetno rezultat različnih življenjskih pogojev, različnih vrednot in tradicij mesta ter vasi ter končno ne nazadnje različne vrste sporov.
(b)	Starost
Tako v vasi kot v mestu zaidejo v spore najpogosteje stranke, ki so približno enake starosti. Drugi dve skupini, kjer je toženec starejši ali mlajši sta precej izenačeni .
(c)	Zakonski stan
Tudi tu se izkaže, da je struktura sprtih strank glede na zakonski stan enaka na vasi in v mestu. Daleč največ
Glej tabelo 17o v prilogi.
sporov med seboj imajo poročeni, sledi skupina, v kateri sta tožitelj in toženec različnega stanu. Do motenj v socialnih, odnosih (do sporov) pride pa zelo redko med samskimi (razvezanimi, ali vdovci).
(č) Izobrazba
Daleč največkrat pride do sporov na vasi med tistimi občani, ki imajo podobno izobrazbo. Manj redki so primeri, ko se spro tožitelji in toženci, ki imajo različno izobrazbo, laka struktura je seveda razumljiva, če upoštevamo izobrazbeno strukturo vasi. Drugače pa je v mestu. Tudi tu so sicer najpogostejši spori med strankami s podobno izobrazbo, vendar so precej pogosti tudi v skupini sprtih strank, v kateri pa ima toženec nižjo izobrazbo. Primeri, ko ima toženec višjo izobrazbo od tožitelja so zelo redki.
(d)	Kvalifikacija
Precej enako pogosto pride do sporov na vasi med strankami, kjer ima ena izmed strank nižjo ali višjo kvalifikacijo ter med kmeti, dočim so redkejši spori med gospodinjami (in upokojenci) ter tistimi, ki imajo podobno kvalifikacijo. V mestu je drugačna struktura. Najpogostejši so spori med strankami, kjer ima toženec nižjo izobrazbo kot tožitelj, sledi skupina s približno enako kvalifikacijo obeh strank in gospodinje, upokojenci. Relativno redki so spori med strankami, kjer ima toženec višjo kvalifikacijo od tožitelja.
Poklice smo združili v naslednje kategorije: fizični poklici, umski poklici ter nezaposleni.
Po tej razdelitvi sledi, da so na vasi najpogostejši spori med fizičnimi delavci, manj med ljudmi, kjer je ena izmed strank fizični delavec, druga pa umski. Manjša je skupina, kjer pride do sporov tudi med nezaposlenimi,do-čim je spor med umskimi delavci le eden. V mestu z kolj heterogenim pretivalstvom je seveda slika okrnjena. Največkrat se spro umski in fizični delavci in drugi strani, prikližno enako skupino tvorijo stranke, kjer sta o-ke stranki fizični delavci. V mestu so relativno pogostejši kot na vasi spori med nezaposlenimi in med umskimi delavci, vendar je le-tek zelo malo.
(f)	Število članov v gospodinjstvu
Na vasi so relativno pogostejši spori med strankami,kjer so med toženci in tožitelji razlike v številu članov gospodinjstva večje. Enako močni pa sta skupini, kjer so te razlike manjše ali pa celo enake. V mestu se pojavljajo spori prej med strankami, kjer so te razlike v številu članov v gospodinjstvu med toženci in tožitelji manjše; sledi skupina strank, kjer so te razlike večje in končno tiste stranke, ki imajo enako število članov v gospodinj stvu.
(g)	Število otrok
Na vasi je situacija naslednja: najpogostejši so spori
med strankami, kjer sta obe stranki brez otrok do starosti 14 let. Sledi skupina, kjer ima toženec večje Število otrok kot tožitelj nato skupina, kjer ima toženec manjše število otrok kot tožitelj ter končno najmanjša skupina, v kateri imata obe sprti stranki enako število otrok. V mestu so približno enako močne skupine strank, kjer ima ena izmed strank večje ali manjše število otrok od druge in skupina, kjer sta obe brez otrok te starosti. Manjša je skupina, v kateri imata obe stranki enako število otrok.
(h)	Viri dohodkov
Tako v mestu in v vasi je več sporov med ljudmi z enakim virom dohodkov kot pa sporov med ljudmi z različnim virom dohodkov.
(i)	Posedovanje zemlje
Na vasi so najpogostejši spori med strankami, kjer ima toženec večjo površino zemlje kot tožitelj, manj in približno enako močni skupini tvorijo stranke, med katerimi ima toženec manjšo površino zemlje kot tožitelj ali pa sta oba brez zemlje. Najmanj sporov je na vasi med ljudmi, ki imajo enako površino zemlje. Nasprotno pa je v mestu seveda največ sporov med ljudmi brez zemlje (vrta), manjše pa so skupine, kjer ima toženec manjši vrst kot tožitelj ali enako velik. Najmanjša je skupina, kjer ima toženec večji vrt kot tožitelj.
(j)	Stanovanje
največ je na vasi sporov ned lastniki hiš ali stanovanj. Enako veliki skupini tvorijo stranke, kjer ima ena izmed strank kolje (ali slabše) stanovanje. Med najemniki ali med podnajemniki so spori zelo redki. Specifičnost vasi! V mestu pa je seveda največ sporov prav med najemniki stanovanj. Sledijo spori med lastniki hiš in stanovanj ter skupini, kjer ima ena izmed strank boljše stanovanje. Med podnajemniki v mestu so spori redki.
Da bi odkrili, kako pogosto nastajajo spori med strankami glede na različne karakteristike stanovanj smo analizirali še dodatno: kvaliteto stanovanj, razmere v stanovanju, število oseb na stanovanje in število oseb na 1 prostor v stanovanju ter končno fizično razdaljo med sprtima strankama po prostoru bivanja. Izkazalo se je, da so v vasi spori daleč najpogostejši med ljudmi, ki imajo enako dobra stanovanja, ki živijo v ugodnih, stanovanjskih razmerah, kjer je število oseb na 1 prostor v stanovanju med toženci in tožitelji enako, ko toži-telji stanujejo drugje kot toženci. V mestu je največja skupina tista, v kateri imajo toženci boljšo kvaliteto stanovanja, manjše število oseb na stanovanje. Najmanj sporov je med ljudmi, ki imajo enako neugodne stanovanjske razmere.
(k)	Trajanje poznavanj sprtih strank medseboj
Največ sporov nastaja med ljudmi, ki se poznajo že zelo dolgo in prebivajo v kraju prebivališča več kot 5
let. To velja tako za vaške stranke kot tudi za mestne.
lian j je sporov med ljudmi, kjer toženec preliva v sedanjem kraju prelivanja manj aH pa tudi dalj časa kot toži telj. Najmanj pa je sporov med strankami, ki prelivajo skupaj šele 1-5 let. Na vasi so pogostejši spori med ljudmi, ki se poznajo več kot lo let, sledijo: poznavanje do 6 let ter skupina, kjer se toženci in toži-telji poznajo 7 - lo let. V mestu pa so pogostejši spo-4^ ri med ljudmi, ki se poznajo do 6 let, sledijo: poznanstvo več kot lo let in poznanstvo 7 - lo let.
(1)	Pogostost sporov
V večini primerov tako na vasi kot v mestu so v sporili ljudje, ki se še niso nikoli prej sprli in jim je sedanji spor prvi. Ostale skupine, kjer je že prej prišlo do sporov med sedaj sprtim strankam je relativno manj.
£	(m) Razlogi, ki ljudi vedejo v spor.
Najmočnejša skupina je tista, v kateri so do spora privedli tožitelja drugi razlogi kot jih. navaja toženec ali pa obratno. Vendar je tudi skupina, v kateri navajata tožitelj in toženec enake razloge, precej močna.
Velja enako za vas in mesto.
(n)	Razmere, v katerih živijo sprte stranke
Na vasi sta približno enako močni skupini, v katerih ži-
vita obe stranki v enakih življenjskih razmerah (dobrih ali slabih) ali pa toženec v slabših kot tožitelj. Skupina, kjer je toženec v boljših razmerah, je relativno najmanjša, medtem ko je prav ta skupina v mestu največja.
(o)	Osebnostne lastnosti
Največkrat pride do sporov med ljudmi, ki jih motijo različne osebnostne lastnosti t.j. tožitelja motijo ene, toženca drugačne, manj sporov je v primeru, da obe stranki motijo enake lastnosti. Velja za vas in mesto.
(p)	Odnosi med sprtimi strankami
Na vasi je največ sporov med znanci in prijatelji, sledijo v manjši meri spori med sorodniki in najmanj je med neznanimi osebami. V mestu je pravtako največ sporov med znanci in prijatelji, nato med neznanimi osebami ter zelo malo med sorodniki.
Iz tega kratkega opisa se je pokazalo, da se dejansko razlikujejo vas in mesto tudi po 'tem, kakšne strukturne značilnosti strank vodijo do motenj v socialnih odnosih, do sporov. Grobo lahko razdelimo izvore motenj v socialnih odnosih na tiste, pri katerih nastopi frustracija pri statusnih^nakih (izobrazba, poklic, kvalifikacija); dalje na tiste, pri katerih nastopi frustracija pri materialnih znakih statusa ljudi (stanovanjske razmere, posest zemlje, predmetov^ standarda ipd.) in tiste,
kjer frustracija nastaja ob vsakdanjih socialnih stikih (doha poznanstev, prišeljeništvo, sosedstvo ipd.)* Motivi po obnašanju in dejavnosti so vedno pogojeni tudi po teh faktorjih, ki ustvarijo v človeku ustrezne potrebe, ki zahtevajo zadovoljitev, če ta ni mogoča pa sledi frustracija.
Seveda vsi ti faktorji delujejo kompleksno, in ne izolirano. Prav zaradi tega jih je težko izolirati v talci meri, da bi lahko pripisovali posameznim elementom določeno težo.
8.	Od česa je odvisna uspešnost formalne poravnave
Po tem kratkem prikazu, katere značilnosti imajo sprte stranke, ki največkrat zaidejo v negativne socialne odnose in spore, bomo poskušali raziskati še odvisnost
uspešnosti poravnavanja od posameznih faktorjev, ki smo
2
jih že opisali. Odvisnost smo tudi tu preverjali s hi
testom.
-l8o-
Tabela 71: Odvisnost formalne uspešnosti poravnavanja od posameznih faktorjev
Mestni porav- Vaški poravnalni sveti nalni sveti
spol starost zakonski stan izobrazba poklic
kvalifikacija število članov gospod, število otrok viri dohddkov obdelovalne zemlje stanovanje kvaliteta stanov, število oseb v stan. razmere v stan. število oseb v enem pr. fizična razdalja čas prebit v kraju predmeti stand, čas poznavanja pogost. - spora zakaj je nastal spor razmere
oseb. lastnosti razmerje s stranko koliko sporov važnost spora
neznačilen
It
tl
It
tt
tt
značilen
neznačilen
n
it
n
m
n
n
it
n
n
n
n
n
značilen
neznačilen
n
značilen
neznačilen
neznačilen
n
n
n
n
n
značilen
neznačilen
n
n
o
n
značilen
neznačilen
»I
tt
značilen
neznačilen
it
n
tt
It
tt
tt
značilen
značilen
Opomba: Izračuni hi kvadratov so podani v prilogi.
Iz tabele 71 je razvidno, da obstoji povezanost formalne uspešnosti poravnavanja z naslednjimi faktorji.
Na področju vasi je odvisen izid poravnave od
(a)	števila članov v gospodinjstvu;
(b)	razmere, v katerih živijo sprte stranke;
(c)	števila predhodnih sporov.
V mestnih področjih pa pravtako od (a) števila članov v gospodinjstvu ter (b) stanovanjskih razmer - število oseb v stanovanju; (c) čas prebivanja v kraju sedanjega bivališča; (d) število predhodnih sporov in (e) važnost spora za stranke.
Pri tem se je pokazalo, da število uspešnih poravnav upada, če so velike razlike med tožencem in tožiteljem v številu članov v gospodinjstvu in obratno, več je neuspešnih poravnav med strankami, kjer so te razlike večje. Ta ugotovitev velja tako za vas kot tudi za mesto .
Naslednji faktorji so socialne razmere, v katerih živijo sprte stranke. Iz rezultatov sledi, da je relativno največ neuspešnih (formalno) poravnav v primerih, ko toženec živi v boljših socialnih razmerah kot tožitelj.
Ta ugotovitev velja za sprte stranke v mestih, medtem ko na vasi nismo dobili značilnih razlik pri izračunavanju.
Pri vplivu stanovanjskih razmer na izid poravnave na vasi se je izkazalo, da je relativno največ neuspelih poravnav tam, kjer imajo toženci večje število oseb v stanovanju kot tožitelji. V mestu izračunane razlike niso bile značilne. Na vasi ima še velik vpliv na izid
poravnave važnost spora za stranki. V primerili, ko je tožencem spor zelo važen, je tudi relativno največ neuspe-lih. poravnav. Tudi trajanje poznanstev je na vasi še močan faktor. Tako je relativno največ poravnav med sprtimi strankami, ki se manj časa poznajo, med tistimi pa, ki se poznajo pa že takorekoč od rojstva, je relativno največ neuspelih poravnav. Tako v vasi kot tudi v mestu pa je pomembno to, ali gre za prvi spor ali pa je to že drugi. Če je pred tem med strankami bilo že več sporov, je že s tem možnost poravnavanja zadnjega spora omejena.
Iz vsega tega lahko zaključimo, da smo imeli opravek z relativno revnejšimi sloji prebivalstva, čeprav so tudi med njimi razlike v socialnih razmerah, v katerih živijo.
Razlike med tožitelji in toženci glede na njihove socialne razmere, v katerih živi j o,nedvomno vodijo - opažajo spore, po drugi strani pa so važen element možnosti dosedanjih poravnav. V primeru prevelikih razlik je tu možnost seveda manjša.
0.	STRANICE 0 PORAVNALNEM SVETU (dr.Janez Pečar)
Zaradi preglednosti in lažje razumljivosti analiziramo podatke v tem poglavju na dva načina. V začetku (tč. 1-3) podrobno razčlenjujemo odnose tožitelja in tožencev do poravnalnih, svetov in postopka ne glede na stratuma mesto in vas. Ugotovljeni odstotki veljajo zato le za populacijo opazovano z vzorcem, toda na tak način, bolj plastično osvetljujejo tiste probleme, ki so jih stranke občutile na poravnavah kot moteče.
V drugem delu opuščamo specifikacijo posameznih problemov, zato pa analiziramo globalne odnose strank do poravnalnih svetov, posebej za mesto in posebej za vas.
Tožitelji in toženci, katerih spori so bili obravnavani pred poravnalnim svetom, nedvomno dobivajo določene izkušnje in sodbe o delu teh organizmov. Te so lahko zelo koristne za delo poravnalnih svetov, ker izražajo nekatera stališča, ki potrjujejo družbeno umestnost, koristnost in smotrnost obstoja poravnalnih svetov kot posebne in izvensodne institucije za mirno poravnavanje sporov med ljudmi. Ta ugotovitev je še toliko bolj pomembna prav zaradi tega, ker bi glede na upadanje števila zadev, ki so jih v zadnjih letih obravnavali poravnalni sveti, nezanimanje za poravnalne svete in rahla malodušnost v njih, utegnili privesti do napačnega zaključka, da ne opravljajo uspešno svoje vloge. Do ta-
ke sodbe bi lahko prišli tudi zaradi tega, ker so n.pr. v naši raziskavi obseženih sporov od celotne populacije formalno poravnavali le 62,5 $ sporov, medtem ko je v resničnem življenju stanje znatno slabše.
Čeprav je bilo v neposrednih osebnih razmerjih med toži-telji in toženci razmeroma manj uspelih poravnav kot nam kažejo uradni podatki o formalnih poravnvah, pa so se stranke razmeroma zelo ugodno izrazile o delu poravnalnih svetov. Obenem pa smo v tem pogledu ugotovili tudi izredno .enotnost v njihovih odgovorih ne glede na to ali je šlo za tožitelje ali tožence. Statistično značilne razločke smo namreč našli le v enem samem primeru.
1.	Zakaj so se stranke odločile za poravnalni svet
Iniciativo za obravnavanje določenega spora pred poravnalnim svetom ima nedvomno tožitelj, ki je prišel s svojim predlogom za poravnavo pred to ustanovo. Za leti, ki jih opazujemo, pa so imeli v rokah to pobudo tudi nekateri organi, zlasti sodišča, čeprav vedno manj, glede na upoštevanje načela o svobodni volji pri odločitvah strank, kateri organ naj rešuje sporno vprašanje. Kljub vmešavanju tretjih v problem odločanja smo ugotovili nekaj pomembnih podatkov.
Tabela 72: Stališča strank o primernosti poravnalnega sveta ali sodišča
Kaj je pri-	Absolutno	Relativno
merjene______________tožitelj toženec tožitelj toženec
sodišče	99	7o	25	19
poravnalni	svet_______294________299________75_____81
Skupaj	393	369	loo	loo
ni odgovoril	7	31
Ker je šlo za anketiranje post festum, to je že po obravnavanem sporu, po katerem so tako ali drugače prišle do izraza negativne izkušnje ene stranke z drugo, ne glede na formalno poravnan spor ali ne, se v navedenih odstotkih izraža določeno razočaranje. To je razumljivo večje pri tožiteljih. kot pri tožencih.
Odgovori tistih, ki mislijo, da bi bilo za reševanje njihovega spora primernejše sodišče (glej zgornjo tabelo) so naslednji (podatki se nanašajo le na odgovore in ne na stranke, anketiranci so imeli možnost več odgovorov).
Tabela 73: Zakaj bi bilo za rešitev spora primernejše sodišče
Utemeljitev	Absolutno tožitelj toženec		Relativno tožitelj toženec	
odločnost pri reševanju	57	31	29	25
možnost obrambe	7	9	4	7
temeljitost postopka	48	37	24	29
objektivnost	34	29	17	22
večja učinkovitost	51	21	26	17
Skupaj	197	127	loo	loo
Rajvečji razloček je pri odgovoru "večja učinkovitost" sodišč za katere so se iz že razumljivih razlogov izrekli tožitelji, ki pred poravnalnim svetom, zaradi narave t^Institucije ne morejo doseči izvršilnega naslova.
Tabela 74: Zakaj je bil za reševanje spora primernejši poravnalni svet
Utemeljitev
Absolutno toži- tože-
Relativno toži- tože-
	tel j	nec	telj	nec
ker je dovolj pravičen	112	99	18,5	17
ker zadosti pravici	126	117	21	2o
ker hitreje rešuje	112	91	18,5	16
ker je postopek zastonj ker pride do izraza dobra	165	17o	27	3o
volja strank	9o	95	15	17
Skupaj	6o5	572	loo	loo
(Tudi v gornji tabeli je upoštevano število odgovorov tistih, ki so se izrekli za več okoliščin o primerno-				
sti poravnalnega sveta).				
Med odgovori se je veliko	število	strank	izreklo	za po-
ravnalni svet zaradi tega,	ker je	postopek zastonj.Ule-		
de na to, da je populacija	strank	našega	vzorca	v glav-
nem iz nižjih socialnih stratumov, taka ugotovitev sicer
ni presenetljiva, vendar osvetljuje poravnalni svet z nekega drugega družbenega zornega kota. Morda bi lahko zaradi tega rekli, da je poravnalni svet ustanova, ki jo uporabljajo predvsem revnejši sloji, kar se da sklepati tudi iz nekaterih drugih podatkov anketirane populacije tožiteljev in tožencev, zlasti pa iz podatkov o izobrazbi, poklicnih, skupinah, kvalifikacijah, imetju itd. Čeprav so druga stališča strank glede poravnalnih svetov
prav tako važna (n.pr. o zadostitvi po pravici, o pravičnosti poravnalnega sveta itd.) vendar še zdaleč niso tako družbeno pomembna kot izjave anketirancev o tem, da je postopek pred poravnalnim svetom zastonj.
2.	Autoritativnost poravnalnega sveta
Od 672 strank, ki so odgovorile na vprašanje in ki so bile navzoče na poravnavah, je 83 'p takih, ki sodijo, da je poravnalni svet reševal njihov spor dovolj avtoritativno. G-lede na izjave tožiteljev in tožencev ni med njimi statistično značilnih razločkov.
3.	Sodbe o postopku
Anketiranci so imeli neka.tere pripombe glede dogodkov, dela in načina postopka pred poravnalnimi sveti. Ugotovitve o tem utegnejo biti pomembne za prakso, ker kažejo predvsem na to, česa bi se bilo treba ogibati. Pri tem je treba poudariti še to, da 112 strank (38 tožiteljev in 74 tožencev) ni prišlo na poravnavo.
Kaj je motilo stranke
Od 631 strank, je bilo od anketiranju kar 69 /» mnenja, da jih na poravnavi ni ničsar motilo, kar bi v njihovih, očeh zmanjševalo ugled in pristojnost poravnalnega sveta, medtem ko je bilo 31 i> (2o3) takih, ki so imeli glede postopka določene pripombe. Struktura odgovorov o zadevnih pomislekih je naslednja. Stranke je motilo: vede-
nje nasprotne stranke 4o premajhna odločnost ali odsotnost nekaterih, članov poravnalnega sveta, 22 $, ker postopek ni imel pravnega značaja 21 i« in pristranost članov 17
Pazljivost članov na poravnavah
Večina strank je izjavila, da so jih člani sveta pazljivo poslušali, ko so pojasnjevali svoja stališča o sporu. Od celotne anketirane populacije (izvzeti "brez odgovorov 12, ni hil na poravnavi 112 in se ne spominja 18), ki je dala o tem odgovor, je lilo 94 f» strank, ki so "bile s člani poravnalnih svetov povsem zadovoljne. Le 4o strank (od tega 21 tožiteljev in 19 tožencev) temu ni pritrdilo.
Pri tem pa sodijo nekatere stranke, da kljub razmeroma ugodnemu mnenju glede poslušanja njihovih težav niso uspele v celoti razložiti svoje situacije poravnalnemu svetu. Od tistih, ki so dali ustrezne odgovore (izločeni: brez odgovora 12, ni bil na poravnavi 112) je bilo 564 ali 83 fo takih, ki so zadovoljni, medtem ko je bilo 112 ali 17 /S (52 tožiteljev in 60 tožencev) v tem pogledu v celoti ali le deloma nepotešenih. Ta odstotek, ki izraža subjektivne občutke in nemožnost ustrezne verbalne sprostitve strank pred poravnalnim svetom, najbrž ni tako zaprepaščujoč, ker moramo računati z zahtevnostjo ljudi in njihovim tolerančnim pragom. Ker je v tem pogledu večina nezadovoljnih le "deloma" (48 tožiteljev,
49 tožencev), lahko rečemo, da je tudi ta stran vloge poravnalnih svetov še kar ugodna.
Zaradi konfliktnih razmerij oziroma čustvenih napetosti med ljudmi prihaja med tožitelji in toženci tudi pri reševanju sporov pred poravnalnim svetom do zaostrovanj in do razpleta neljubih dohodkov, na katere mora svet ustrezno reagirati. V tem pogledu so izjave naslednje: 324 ali 5o fa jebilo prekinjenih v pripovedovanju, 282 strank ali 44 v pojasnjevanju spora ni bilo prekinjenih od nasprotne stranke, medtem ko 37 ali 6 strank sploh ni hotelo poslušati pojasnjevanja nasprotne stranke (osnovni zakon o poravnalnih svetih dopušča možnost ločenega obravnavanja sprtih strank).
Mnenje strank glede izboljšanja uspeha poravnav
Na gornje vprašanje se navezuje tudi stališče strank o tem, kaj bi bilo za uspeh poravnave bolje: ali da bi se člani poravnalnega sveta pogovorili z vsako sprto stranko najprej posebej in šele nato skupaj, ali pa je bolje, da se pogovore z obema istočasno. Kar 4oo ali 54 /* anketirancev, ki je dalo odgovor (213 tožiteljev, I87 tožencev) se je odločilo za sočasno obravnavanje sporne zadeve. To morda kaže na sprejemanje izkušenj iz preteklosti, ko so sami na tak način obravnavali svoj spor, ali pa na morebitne nezaupanje do ločenega obravnavanja, pri katerem ena stranka za drugo ne bi vedela kaj pripoveduje poravnalnemu svetu in ne sprejemajo tak način reševanja, v katerem zgube nadzor nad dogajanjem in odločanjem v njihovi zadevi.
-19o-
Za ločen razgovor in nato skupno obravnavanje je 197 strank ali 26 medtem ko je 149 strankam ali 2o fo vseeno, kakšne metode razgovora bi bile v praksi.
Mnenje strank glede morebitne nekorektnosti sveta
V tem pogledu smo vprašali anketirance, kaj bi storili v primeru, če bi nasprotna stranka vzbujala pri članih, sveta več zaupanja, čeprav ne bi pripovedovala resnice.
•
Tabela 75: Ravnanje strank v primeru nekorektnosti sveta
Ravnanje	Absolutno Relativno
strank	toži- telj	tože- nec	toži- tože-tel.i ne c
spor bi predala sodišču ničesar ne bi storila in	315	197	81	52
neodločna, ali ne ve	75	185	19	48
Skupaj	39o	382	loo	loo
ni odgovoril	lo	18	
Tužitelji, za katere domnevamo, da pred poravnalnimi sveti intenzivneje kot njihovi opomenti iščejo svojo zadovoljitev, bi v navedenih primerih večinoma predali spor sodišču. Toženci, ki jih morda obremenjujejo občutki krivde in morebitna odgovornost za konflikt pa bi se za tak ukrep odločili le v dobri polovici primerov. Tožencev, ki ne bi ničesar storili, je bilo kar 122 ali 3o,5fo tovrstne populacije.
4.	Formalna uspešnost reševanja sporov in izjave strank o poravnalnih svetih
Nekatere odgovore smo preizkusili tudi glede na to, ali so imela stališča strank v tem pogledu kakšen vpliv na pripravljenost poravnati se pred svetom ali ne. Ker so se pri 8 sporih v mestih in pri 11 na vasi, ljudje poravnali sami hrez posredovanja svetov, prikazujemo v nekaterih tabelah manj poravnav (manj kot 2oo za vsako po-^	pulacijo).
Primernost sveta za reševanje sporov
Tabela 76: Primernost poravnalnega sveta ali sodišča
Kaj je pri-
Mestni sveti	Vaški sveti
uspe- neu- sku- f* u- uspe- neus- sku- f* u-
me me j e	šno	spešno paj		speš- nih	šno	pešno paj		spesni h
sodišče	4	12	16	••	—	13	13	m
poravnalni	svet 89	2o	lo9	82	91	22	113	81
različni odgo-								
vori	38	29	67	57	28	35	63	44
Skupaj	131	61	192		119	7o	189	
hi = 26,92, značilen na nivoju 0,001 (mesto) 2
hi = 35,34 značilen na nivoju 0,001 (vas)
V obeh primerih, tako v mestu kakor na vasi, je bila uspešnost poravnav boljša pri tistih sporih, pri katerih sta bila oba, tožitelj in toženec mnenja, da je za reševanje njunega spora primernejši poravnalni svet. Naj slabši re-
zultati so Tail! doseženi v primerih prepričanosti, da je ta organ sodišče in ne svet, medtem ko je hilo pri sporih z različnimi stališči strank uspešnost poravnav nekoliko večja pri mestnih poravnalnih svetih.
Mnenje strank o avtoritativnosti sveta Tabela 77: Avtoritativnost poravnalnega sveta
Kako je svet
Mestni sveti	vaški sveti
uspe-neuspe-sku-$ uspe- uspe-neu-sku- u-
reševal spore	šno	šno	paj	šnih	šno	spe- šno	-paj	spe- šnih
avtoritativno	9o	lo	loo	9o	86	28	114	75
neavtoritativno	4	6	lo	(4o)	-	1	1	••
različni odgovo ri	28	2o	48	58	26	17	43	6o, 5
Skupaj	122	36	158		112	46	158	
na poravnavi								
ni bilo obeh	9	25	34	25	7	24	31	(23)
p hi = 26,8$,značilen		na	nivoju 0,001					
# Do podobnih ugotovitev kot prej smo prišli tudi pri odgovorih glede avtoritativnosti poravnalnih svetov pri reševanju sporov. Spori,pri katerih obeh stranki sodita, da je svet ravnal avtoritativno, so bili v pretežni večini, še posebej pa pri mestnih poravnalnih svetih, reševa-ni dosti uspešneje, kot v primerih, ko sta bili stranki deljenega mnenja ali pa sta celo dobili občutek neavtori— tativnosti. Glede na boljšo poklicno in izobraževalno strukturo članov svetov so ugodnejši rezultati v mestih
razumljivejši in nujnejši.
Pomisleki strank glede postopka
Že prej smo prikazali nekaj podatkov o tem, kaj je stranke motilo, ko so stale s svojim nasprotnikom iz oči v oči pri poravnavah- pred svetom. Navedli smo, da so "bile te okoliščine naslednje: pristranost članov svetov, odsotnost nekaterih članov, njihova premajhna odločnost, obnašanje nasprotne stranke ter dejstvo, da postopek pred poravnalnim svetom ni imel pravnega značaja.
Tabela 78: Motenost strank pred poravnalnim svetom
Mestni sveti
Vaški sveti
u-
icaj morimo	šno	spe- šno	paj	spesni h	šno	spe- šno	- Paj	spe- šnih
obe ni nič	68	lo	78	87	72	11	83	87
eno je nekaj	39	15	54	74	37	24	61	61
obe je nekaj	15	11	26	58	3	11	14	(21)
Skupaj	122	36	158		112	46	158	
na poravnavi								
ni bilo obeh	9	25	34		7	24	31	
hi2 = lo,79,	značilen na		nivoju 0,001		(mesto)			
hi2 = 29,55,	značilen na		nivoju 0,001		(vas)			
Tudi na tem področju se ;			podobno kot prej kažejo iste ten-					
dence. Uspešnost poravnavanja je znatno večja, če stran-
ki glede postopka, zadržanja članov sveta in strank ni motilo ničesar. Pri obeh populacijah svetov smo ugotovi-
li tudi ista razmerja v tem pogledu. Uspešnost poravnavanja je seveda največja, če obeh ali le eno od strank na poravnavi ni motilo karkoli od prej navedenega. Podatki kažejo, da so za tovrstno motenost manj občutljivi v mestih. Morda je gostota najrazličnejših socialnih, interakcij v mestu eden izmed faktorjev, da je tolerančni prag za tovrstne pritiske okolja lahko višji in v nagem pogledu manj destruktivno vpliva na uspešnost formalnega poravnavanja pred sveti.
Reagiranje nasprotne stranke
Tabela 79: Sodelovanje nasprotne stranke na poravnavi
Nasprotna stranka	uspe- šno	Mestni neu- sku-spe- paj šno		sveti • i° u-spe-šnih	uspe- šno	Vaški sveti neu- sku- fo u-spe- paj spe-šno	šnih.		
je ni prekinjala	36	6	42	86	35	6	41	85
jo je prekinjala	32	16	48	67	36	17	53	68
različni odgovori	53	12	65	83	41	23	64	64
je ni poslušala	1	2	3	••	-	-	-	-
Skupaj	122	36	158		112	46	158	
na poravnavi ni bilo obeh	9	25	34		7	24	31	
p
hj = 6,94, značilen na nivoju 0,05 (mesto) M2 = 5,53, značilen na nivoju 0,10 (vas)
195-
Kar zadeva vzajemno razmerje med strankami pred poravnalnim svetom setudi tu kažejo podobne tendence. Več uspešnih poravnav je pri tistih sporih, ko stranke na poravnavi nista prekinjali druga druge. Uspešnost formalno poravnanih sporov pada, če sta se prekinjali ohe, če je razgovor prekinjala samo ena, oziroma če se sploh nista poslušali (le trije primeri). Vendar se glede na naš prejšnji zaključek pri "različnih odgovorih" (kar pomeni, da je razgovor prekinjala samo ena od njiju) tudi tu kaze večji tolerančni prag pri tožiteljih in tožencih v mestih.
5.	Kaj je pomembno za poravnavo
Vse kaže, da so ljudje, katerih spori se rešujejo pred poravnalnim svetom, občutljivi na to, kako so tretirani pred drugimi ali od drugih. Če poleg frustracij in ten-zij zaradi spora samega doživljajo še druge pritiske v postopku pred poravnalnim svetom samim, je njihova pripravljenost za poravnavanje znatno manjša in tolerančni prag precej nižji. Intenzivnost medsebojnega komuniciranja oziroma gostota socialnih interakcij, ki je večja v mestu, verjetno pogojuje večjo pripravljenost za u-stvarjanje sožitja kot na podeželju. To bi v neki konsekvenci kazalo tudi na različne kulturne norme anketiranih populacij. Za delo poravnalnih svetov pa bi morda lahko rekli, da je za uspešno poravnavanje sporov zelo pomembno:
- če obe stranki sodita, da je za njun spor najprimer-
nejši poravnalni svet,
-	če ga obe Štejeta za dovolj uglednega,
-	če na strani poravnalnega sveta in glede njegovega ravnanja ni ničesar takega, kar bi stranki pri postopku vznemirjalo (pristranost, nekorektno zadržanje sveta
in nasprotnih strank itd.),
-	in če poravnalni svet in druga drugi omogočita pripovedovanje, ne da bi se samovoljno prekinjali (sposobnost poravnalnega sveta za vodenje postopka).
Odgovori na vprašanje, ali so lahko v celoti razložile svojo situacijo pred poravnalnim svetom niso nikjer pokazali statistično značilnih razločkov, čeprav najbrž tudi ta okoliščina ni tako nepomembna, saj se kažejo tendence, da je bilo več poravnanih sporov v tistih primerih, pri katerih so stranke imele tako priložnost.
VII. POSTOPEK PRED PORAVNALNIM SVETOM
VII.	PQ STOPS! PR 3D PC MA VITAL: MM SVETOM
(dr.Katja Vodopivec,dr.Janez Pečar)
1.	Odgovori članov o načinu postopka
Za pomirjanje strank pred poravnalnim svetom ni predpisanega postopka. Delovanje oziroma vplivanje sveta na tožite-lja in toženca v smeri skupne poravnave in prostovoljne rešitve spornega vprašanja je neoblično. Pri tem se svet oziroma njegovi člani ravnajo po svojem "zdravem razumu" oziroma izkušnjah iz preteklosti in občutku za pravičnost. Zaradi tega je lahko postopek pred poravnalnim svetom tudi hiter in brezplačen. Iskanje mat-jerialne resnice v sporu ni ravno vedno nujen ukrep ali pogoj za poskus poravnavanja, čeprav tudi tega vprašanja ne bi mo^li dosledno zanemariti .
načini vplivanja na pomiritev tcžitelja in toženca so lahko zelo različni in odvisni od lastnosti ljudi, ki se v ta namen pred svetom posebej sestanejo ter o pomembnosti in vrednosti spora. Todsjn-e 0lede na te pomisleke smo z anketo vprašali člane poravnalnih svetov, kako bi reagirali v danih situacijah, ki jih pri svojem delu v svetih nedvomno pogosto srečujejo. Take situacije so n. pr: stranki se poravnata samo navidezno, njuni odnosi v življenju pa se ne bodo prav nič spremenili, kolikor ne, celo poslabšali, tožitelj in toženec sta se na poskusu poravnave pričela prepirati in kričati, na poravnavanju je prišlo do fizičnega obračunavanja, ena od sprtih strank
se n. pr. na poravnavi nedostojno vede, izziva, grozi ali n. pr. laže. Pri tem smo hoteli zvedeti kakšne hi hile reakcije članov in kako hi ravnali, če pride do tega. Članom smo na anketnem listu pripravili tudi različne odgovore, da so se laže odločali, ohenem pa smo jim pustili možnost, da so sami oblikovali in dpolnjeva-li odgovore glede na njihovo prepričanje.
Kaj storiti oh ugotovitvi, da hi poravnave uspele samo navidezno
Pri tem gre za pomembno vprašanje smotrnosti delovanja poravnalnih svetov. Pomembno je zlasti zaradi tega, ker smo ga postavili vzgojno. Prepogosto se namreč dogaja, da se poravnavanje jemlje preveč formalno. Mnoga stremljenja gredo le za tem, da se tožitelj in toženec poravnata, manj pozornosti pa je deležno razvijanje njunih od-nošajev, ko se zopet vrneta v svoje okolje (ponekod je od števila poravnanih sporov odvisna tudi nagrada članov) . Zato smo člane vprašali, kaj hi storili, četa vedeli, da ho poravnava uspela le pred poravnalnim svetom ne pa tudi v življenju.
Tabela 80: Odgovori članov o ukrepih pri navideznih, poravnavah
Poravnalni sveti
Ukrep	absolutno	relativno
	mestni	vaški	mestni	vaški
ponovni poskus poravnave	9	14	8	lo
postopek pred sodiščem	19	37	18	26
svetovanje	15	36	14	25
prikazovanje posledic	21	19	19	13
prikazovanje neznatnosti				
spora	6	5	6	3,5
vzbujanje razumevanja	22	9	2o	6
opozarjanje na nesmiselnost				
navideznega poravnavanja	lo	7	9	5
ostalo	2	11	6	11,5
ne stori ničesar	4	5		
Skupaj	lo8	143	loo	loo
brez odgovora	—	1		
2
hi = 21,18, značilen na nivoju 0,01
ha vasi je znatno več članov, ki bi svetovali postopek pred sodiščem. Nižji socialni stratumi, ki prevladujejo v vaški populaciji, v zvezi z nižjo izobrazbeno strukturo in relativno šibkejšim deležem porotnikov pri članstvu vidijo večjo avtoriteto v sodišču, kakor njihovi kolegi v mestu. Tudi aspiracije po sodnih prerogativah so številnejše pri vaških svetih kot pri mestnih. Četrtina članov na vasi pa bi se odločila za večji trud pri pomirjanju. Ob upoštevanju tistih, ki so se odločili še za ponoven postopek pred poravnalnim svetom, pa so tisti, ki bi opravili vse z lastnimi močmi, vendarle tudi na vasi v večini.
Nekaj več kot na vasi je v mestnih svetih takih članov, ki bi prikazovali posledice, če bi se razprtije med stran
kama nadaljevale in ki bi apelirali na medsebojno razumevanje pri poravnavanju konfliktov.
Ukrepi v primeru prepira na poravnavi
Člani so v zvezi z vprašanjem "kaj bi storili, če bi se sprti stranki na poravnavi začeli prepirati in kričati" odgovorili takole: skušal bi ju takoj pomiriti: v mestu 36	na vasi 37 f°, ipozoril bi ju na red in disciplino:
v mestu 2o na vasi 19,5 c/>, skušal bi ju na lep način pomiriti: v mestu 2o, na vasi 14,5 poslušal bi ju in šele nato posredoval: v mestu 13 na vasi 14 ločil bi ju: v mestu 7 na vasi 9 itd.
Ukrepi, kadar pride na poravnavi do fizičnega obračunavanja
V tem pogledu je imel vsak član možnost več odgovorov in ne enega samega. Zato smo pri tem vprašanju zbrali kar 480 navedb, ki so se nanašale na naslednje odgovore: poklicali bi milico: v mestu 21 ,4, na vasi 18 preprečil bi pretek: v mestu 18,5 $» na vasi 19 /*, pomiril bi stranki: v mestu 14 na vasi 17 prekinil in odložil bi poravnavo: v mestu 18 ;4, na vasi 2o >, stranki bi ločil in ju odstranil: v mestu 16 $, na vasi 14 opozoril bi ju na posledice: v mestu 11 'fo, na vasi 12 cfo.
Ukrepi v primeru nedostojnega vedenja na poravnavi
Odgovori na to vprašanje so bili naslednji: pozoril bi jo na dostojno vedenje: v mestu 59 $, na vasi 58 /£, od-
stranil bi jo s poravnave: v mestu 23 fit na vasi 19 fit posvaril in poučil bi jo: v mestu 17 fit na vasi 16 fi.
Ukrepi, če bi ena izmed strank drugi grozila in jo izzivala
Pri tem vprašanju se je več kot polovica članov opredelila predvsem za dva odgovora in sicer: opozoril bi jo na nedopustnost kaj takega in na posledice: v mestu 39 fit na vasi 35 fif opozoril bi jo na dostojno vedenje: v mestu 22 fit na vasi 3o,5 fit ostali odgovori pa so: opozoril in posvaril bi jo: v mestu 19,5 fit na vasi 16 fi in o-pozoril bi jo na red in disciplino: v mestu 15 fit na vasi 14 fi* Le 4 fi članov so se odločili za odstranitev s poravnave.
Postopek, kadar ena izmed strank očitno laže
V vsakdanjem življenju in pri postopku pred poravnalnimi sveti je dovolj primerov, ko ljudje zaradi najrazličnejših. motivov (škodoželjnost, sovraštvo, maščevanje, zagovor itd.) ne pripovedujejo resnice. Lažejo lahko torej z zavestnim napačnim pripovedovanjem ali z zamolčanjem nekih pomembnih dejstev. Tak način ravnanja je posebno pogost zlasti takrat, kadar gre za varstvo ali dosego nekih osebnih interesov, ki so predmet spora.
Tabela 81: Ukrepi ob ugotovitvi, da stranka očitno laže
Ukrep	Poravnalni sveti Absolutno mestni vaški		Relativno mestni vaški	
opozorilo naj govori resnico	35	34	33	24
dokazovanje laži	37	75	34	52
izvedba dokazov, izpraševanje prič	11	12	lo	8
prikazovanje posledic laži	16	lo	15	7
prekinitev poravnave, ugotavljanje resnice ter ostale	»	9	13	8	9
Skupaj	lo8	144	loo	loo
bi2 = lo,02, značilen na nivoju 0,05
Omenili smo že, da je v mestnik poravnalnih svetih več članov - porotnikov in šolsko bolj izobražena populacija, ki jo od vaške karakterizira tudi relativno višji socialni status. V mestnih poravnalnih svetih je tudi relativno več članov, ki so se do anketiranja kakorkoli ukvarjali z urejanjem odnosov med ljudmi. To so morda razlogi, da so se mestni bolj kot člani vaških poravnalnih svetov odločili za opozorilo o pripovedovanju resnice in za prikazovanje posledic laži. Odločili so se torej za vplivanje z določenim moralnim pritiskom na katerokoli od strank, medtem ko so se člani vaških svetov, za katere smo že u— gotovili, da kažejo večje zaupanje v sodišča, v več kot polovici primerov odločili za dokazovanje. To je morda ponovno simptom, ki kaže na težnjo po sodnik prerogati-vah, ki je imanentna vaškim poravnalnim svetom, o čemer smo prav tako navedli že nekaj dejstev.
Ukrepi, če se stranki na noben način nočeta poravnati
Pri tem je najbolj prišel do izraza odgovor: napitim ju na sodišče, za katerega se je izreklo kar: v mestih 72 $, na vasi pa 69 članov. Ta ukrep je v resnici najbolj primeren, kajti kadar je vrednost sporov (v materialnem ali nematerialnem pogledu) tolikšna da ne moreta druga drugi ničesar popustiti ali odstopiti in gre morda tudi za iskanje pravice, ki naj bo vsakomur od njiju posebej odmerjena in izvršljiva, tedaj je najbolje, da posreduje sodišče.
Ostali odgovori pa so v tem pogledu naslednji: opozorim ju na izgubo časa in stroškov: v mestu 16 $, na vasi 15 skušam na vsak način doseči poravnavo: v mestu lo $, na vasi 12,5
Nekatere posebnosti glede predsednikov poravnalnih svetov
Pri vseh gornjih vprašanjih smo tudi še posebej ugotavljali ali se stališča predsednikov razločujejo od tistih, ki so jih povedali člani svetov. Glede na dominantno vlogo predsednika pri pomirjanju strank in sploh v delu sveta utegnejo biti razločki pomembni in lahko vplivajo tudi
2
na učinkovitost poravnavanja. S preiskusom hi smo statistične značilnosti ugotovili le v dveh primerih in sicer pri vprašanjih: "Kaj bi storili, če bi se stranki na poravnavi nedostojno vedli" in pri vprašanju "Kaj bi storili, če se stranki na noben način nočeta poravnati". Pri vseh osta-
lih vprašanjih, pa nismo ugotovili razločkov, kar pomeni, da so odgovori oziroma stališča članstva razmeroma enotni .
Tabela 82: Ukrepi pri nedostojnem vedenju glede na mnenja predsednikov in članov
Ukrep
opozorilo na nedostojno vedenje odstranitev s poravnave poučitev in drugo
Absolutno Relativno predsed- čla- predsed- čla' niki______ni niki________ni
46	lo2	55	61
26	26	31	16
12	39	14	23
Skupaj	84	167	loo loo
ni odgovoril	-	1
hi2 = 9,3o, značilen na nivoju 0,01
Člani se bolj kot predsedniki nagibajo k tolerantnejšim oblikam vplivanja na stranke, medtem ko so predsedniki agresivnejši in bi na nedostojno vedenje znatno pogosteje kot člani reagirali kar z odstranitvijo s poravnave.
Tabela 83: Urepi, če se stranki nočeta poravnati glede na mnenje predsednikov in članov
Ukrep
Absolutno Relativno predsed- čla- predsed- čla-niki ni niki ni
napotitev na sodišče	69	lo9
opozorila na izgubo časa in		
stroškov	6	33
ostalo	lo	26
Skupaj	S 4-	14®
hi2 = 8,26, značilen na nivoju 0,05
81	65
7	2o
12	15
loo	loo
V	primerih, ki ne kažejo na uspeh pri obravnavah, bi se predsedniki v pretežni večini odločili za napotitev strank na sodišče. Člani pa bi poleg tega ukrepa močneje kot predsedniki uporabljali še druge milejše in sprejemljivejše ukrepe zlasti pa vplivanje na obe stranki s prepričevanjem
i.	pod.
V	obeh primerih se kažeta tendenci, da so predsedniki poravnalnih svetov manj potrpežljivi pri delu z ljudmi, manj uponbljajo prepričevalnost ter bolj agresivnost, na splošni no lahko zaključimo, da so v odnošajih z ljudmi manj tolerantni kot člani. Kolikor to vprašanje povezujemo še z drugimi odgovori, kot n. pr. da jim je delo v poravnalnih svetih bolj v breme (kot članom), da jih delo pri pomirjanju ne veseli itd., se zdijo gornje ugotovitve razumljivejše
in sprejemljivejše. Ker pa je njihova vloga v delu sveta prevladujoča, je tak odnos za uspešnost dela svetov samo škodljiv.
Vpliv poravnalnih svetov na uspešnost poravnavanja
Pričakovati je, da uspešnost pomirjanja strank ni odvisna samo od njihove volje in pripravljenosti za poravnavanje, ampak tudi od sposobnosti članov svetov. Ti so dolžni na tožitelje in tožence vplivati v pogledu razumevanja težav ali zahtevkov drug drugega in jih pripeljati do neke, za oba sprejemljive rešitve sporov. Večina članov je za to delo strokovno nepripravljena, nekateri pa so sami od sebe, spontano našli boljši način dela. Zaradi tega so nekateri "prijemi" članov sveto?rzbliževan ju in po-
mirjanju tudi neustrezni za določenega človeka in neprimerni za delo take vrste sploh. Neustreznosti oziroma u-streznosti nekega pristopa k določenemu človeku najbrž ni nikoli mogoče odločiti v naprej. Tudi primernost oziroma neprimernost nekih delovnih metod je mogoče predvideti le na splošno. V tem smislu smo oblikovali mnenja z bolj ali manj primernih delovnih metodah, ki jih v nadaljevanju preizkujemo glede na njihovo učinkovanje pri poravnavanju.
#
2.	Formalno in dejansko reševanje sporov
Med dejansko rešene spore smo šteli tiste pred poravnalnim svetom formalno poravnane spore, za katere so nam stranke same ob anketiranju izjavile, da je poravnava uspela, ne samo pred poravnalnim svetom ampak tudi sicer v življenju.
V vseh teh primerih so se medsebojni odnošaji med tožitelji in toženci izboljšali tudi po mnenju strank.
Število strank, ki so izjavile, da je poravnava uspela
Mestni poravnalni Vaški poravnalni sveti	sveti
tožitelj toženec tožitelj toženec
47	51	65	63
Drugače povedano: med 2oo spori obseženih v vzorcu pri vaških poravnalnih svetih in 2oo sporih pri mestnih svetih je bilo doseženo resnično izboljšanje stanja na vasi nekaj več kot pri četrtini (32 $>), v mestih pa manj kot v Četrtini sporov (24 $).
Ti pravi pokazatelji, ki so odraz počutja ljudi, katerih, spori so bili obravnavani pred poravnalnimi sveti pa so znastno slabši od tistih, ki Jih sporočajo poravnalni sveti. Podatki tudi kažejo, da so v oceni položaja tako majhne razlike v izjavah med tožitelji in toženci, da jih lahko zanemarimo. Sicer pa naj bi bilo po izjavah poravnalnih svetov poravnanih (formalno) na vasi 119 ali 59»5 $ sporov, v mestu pa 131 ali 64 (od tistih),ki so prišli v vzorec. Deleži dejansko rešenih sporov so torej 0/ več kot še enkrat nižji.
3.	Pogoji, ugodni za opravljanje dela v poravnalnih svetih
Med osebne lastnosti članov poravnalnih svetov, ki bi mogle ugodno vplivati na poravnavanje smo šteli: izobrazbo, bivanje v kraju delovanja sveta, porotništvo, ukvarjanje s pravom, psihologijo in odnosi med ljudmi, poznavanje ljudi in problematike na območju poravnalnega sveta in socialno participacijo v lokalni skupnosti.
Na uspešnost poravnavanja pa seveda ne vplivajo le lastno sti in način dela poravnalnih svetov, marveč tudi vrsta spora samega. Če je spor take narave, da objektivno ni rešljiv (zlasti n.pr. stanovanjski spori), potem tudi več pozitivnih lastnosti in prizadevanj članov poravnalnih svetov ne more bistveno vplivati na uspešnost oziroma neuspešnost poravnave. Ker vsebujejo podatki o vseh sporih zelo heterogene vrste sporov, in je njihova struktura v mestih in na podeželju različna, bi bilo mogoče, da glo-
balne primerjave ne bi odražale sposobnosti članov poravnalnih. svetov. Zaradi tega smo kot posebno skupino za namen ugotavljanja uspešnosti poravnalnih svetov izločili še spore osebnih razprtij v mestih. Med nje smo šteli s razžalitve, obrekovanja, nedostojno vedenje, izzivanje, grožnje, samovoljo, pretepe in telesne poškodbe, izključili pa smo vse tiste stranke, ki so stanovale skupaj in so mogle biti osebne razprtije posledica skupne nastanitve, lo naj bi bila v tem primeru ožja, bolj homogena skupina sporov, s katero smo želeli preverjati upravičenost globalnih rezultatov in interpretacij.
Poleg tega moramo povedati, da so posamezni sveti reševali premajhno število sporov, da bi bilo mogoče poravnalne svete kot take opredeliti kot bolj ali manj uspešne.Zato smo za izhodišče in za enoto opazovanja vzeli posamezni spor. Hipoteza je bila naslednja: za sprti stranki,ki se poravnata pred poravnalnim svetom je poravnavanje enkratno doživetje, enkraten dogodek. Ne glede na to, koliko je konkretni svet že reševal sporov, več ali manj, je v vsakem konkretnem primeru vplival na izid konkretnega spora tudi svet sam s svojo osebnostno sestavo in s svojim načinom dela. Čeprav torej govorimo o uspešnosti oziroma neuspešnosti delovanja poravnalnih svetov, je v tem primeru enota opazovanja - spor.
In končno, posebej smo opazovali osebno pripravljenost in delo predsednikov, kot tistih, ki v poravnavo najbolj intenzivno posegajo in posebej večino članov sveta. Ker
smo z anketo zajeli povsod le tri člane sveta (predsednika in dva člana), sta večino članov lahko predstavljala tudi predsednik in en član. Za tako primerjavo smo se odločili zato, ker smo domnevali, da pripada odločilni vpliv ali predsedniku ali večini članov sveta.
V tabelah v tekstu prikazujemo zaradi preglednosti dosledno le odstotke uspešno rešenih sporov ^°.
Tabela 84: Vpliv izobrazbe članov na uspešnost poravnavanja
Izobrazba
Mestni poravnalni	Vaški poravnal-
_____sveti________________ni sveti_______
vsi spori spori osebnih,
_______________razprtij
predsed.večina predsed.večina preds.veči-1	2	3	4	5 na 6
manj kot dokončano
srednjo šolo	73	65,5	75	63,5	64	61,5
dokončano srednjo šolo	62 71	42	85	65	74
nedokončano ,dokonča-					
no višjo,visoko šolo	79	"	82	•«	5o	
hi, 1 = 4,4o, značilen	na nivoju	0,05			
ni^ 2 = 3>89, značilen	na nivoju	0, o5			
hi^ 3 = 3>16, značilen	na nivoju	0,10			
hi 4 = 4,75, značilen	na nivoju	o,05			
x89 z dokončano visoko ali višjo šolo
Dejansko rešeni spori
manj kot dokončano srednjo šolo dokončana srednja šola nedokončana, dokončana višja, visoka šola
hi^ 1
hi^ 2
# *
3,25, značilen na nivoju 0,10
32	23	35	22	37,5	36,5
16 28 14	3o	32	32,5
38,5 "	32	••	37	••
na nivoju 0,01			
3 o
I
Metodologijo obdelave izdelala dr.Katja Vodopivec
-21o-
Pri formalno rešenih sporih lahko rečemo, da se kažejo splošne tendence naraščanja učinkovitosti z večanjem nivoja izobrazbene strukture, čeprav tega v mestih ni čutiti pri predsednikih z dokončano srednjo šolo. Kazen tega pa je članov z dokončano višjo ali visoko šolo v vaških svetih tako malo, da v tem pogledu ni računati na njihov odločujoč vpliv. Pri reševanju osebnih razprtij v mestih je pozitiven vpliv višje izobrazbe še posebej potrjen.
Dozdeva se nam, da odigra pri večini članov poravnalnih svetov v mestih in na podeželju dokončana srednja šola podobno pozitivnejšo vlogo, kot pri predsednikih mestnih svetov visoka oziroma višja šola.
Podobne tendence smo ugotovili tudi pri dejansko uspešno rešenih sporih. Zaradi njihovega nizkega deleža na sploh pa je značilnostnih razlik manj.
Tabela 85: Dolžina bivanja na območju poravnalnega sveta
Bivališče na območju poravnalnega sveta
Formalno rešeni
Mestni poravnalni Vaški poravnalni sveti	sveti
vsi spori oseb-spori nih razprtij
pred- feči- pred- veči- predsed- veči-sedni— na	sedni— na	niki	na
ki___________ki_______________________
---1	2	3	4	5	6
spon
od rojstva 59 kasneje priseljeni 7o
Dejansko rešeni spori od rojstva 23 kasneje priseljeni 27
68	65	72	64	65
68,5	7o	68	62	61
22	25	33	4o	35
25	23,5	21	32	35
Ugotovljene razlike niso statistično značilne. Poselilo v mestih, ni zaslediti posebnih tendenc po katerih hi bili uspešnejši tisti člani, ki so od rojstva v kraju delovanja sveta, razen pri dejansko uspešno rešenih sporih o-sebnih razprtij. Pri vaških poravnalnih svetih pa je bivanje od rojstva pomembnejša okoliščina pri uspešnejšem poravnavanju, kajti tu je imelo zlasti avtohtono prebivalstvo že od nekdaj nekakšen odpor pred ’’prišleki" in je nezaupljivo do novih naseljencev. K temu je treba dodati še to, da je socialna mobilnost na vasi manjša kot v mestu in omogoča pristnejše interakcije, manj izoliranosti, manj anonimnosti ter znatno več varnosti v odnosih med ljudmi, kar je pogojeno z dolžnino bivanja in medsebojnim součinkovanjem.
Tabela: 86: Porotništvo v zvezi z uspešnostjo poravnavanja
Porotnik
Pormaino rešeni
Vaški poravnalni sveti
Mestni poravnalni sveti
vsi spori spori osebnih ______________razprtij
pred— veči— predsed— veči— pred— veči-
sednik na_______nik_____na	s&aik na
1'	2	3	4	5	6~
spoil
ni in ni bil	68	87	71	92	67	61
je ali je bil	68	61	67	59	62	66
2
hj 2 = 1o,48, značilen na nivoju 0,01 hi 4 = 7,31, značilen na nivoju o,ol
Dejansko rešeni spori
ni in ni bil	23	4o	25	4o	37	37
je ali je bil	25	19	22	17	34	32
p
hi 2 = 7,96, značilen na nivoju 0,01 hi2 4 = 3,85, značilen na nivoju o,o5
Pričakovali smo, da bo porotniško delo prineslo članom več izkušenj in izboljšanje taktičnega ravnanja z ljudmi, s katerimi se srečujejo pred poravnalnimi sveti. Toda resnica je precej drugačna od hipoteze. Tisti člani, ki so ali so bili porotniki pri sodiščih, imajo manj u-spehov pri poravnavah, kot tisti, ki nikoli niso bili porotniki. Vse kaže, da se neporotniki z večjo skrbnostjo in prizadevnostjo lotevajo odnošajev med ljudmi kot porotniki, ki morda rutinersko in manj tolerantno obravnavajo življer^ke probleme ljudi v svoji sredi.Morda gre pri tem tudi za tendenco omalovaževanja in nezaupanja svetov, ki na nepravni način urejajo odnose med ljudmi, pri čemer tudi sklepi, sprejeti pred njimi nimajo izvršilnega naslova.
Tabela 87: Ukvarjanje s pravom in psihologijo v zvezi z učinkovitostjo svetov
Vaški poravnalni sveti
Člani poravnal-	Mestni poravnalni
nih svetov se	sveti
ukvarjajo s pra- vsi spori spori osebnih vom ali psiho- _______________razprti j
logijo	pred- veči- pred- veči- predsed- veči
niki na
pred- veči- pred- veči-sedli- na sedni- na ki	ki
Formalno rešeni spon
da
ne
, . 2 hi 1
bi 2 hi 3 Dejansko
6o
78
59,5
78
62,5
78
64
75,5
da
ne
,.2 i
hi 1 = hip 2 =
hi 3 =
7,98, značilen 7,94, značilen 3,o2, značilen rešeni spori
na nivoju 0,01 na nivoju 0,01 na nivoju 0,10
15,5 34
9,lo, značilen 8,60, značilen 6,51, značilen
16
33
15
36
15
35
na nivoju 0,01 na nivoju 0,01 na nivoju 0,05
61
65
33
37
62
64
32
36
Iz tabel izhaja podobna ugotovitev, kot pri porotniškem delu članov poravnalnih svetov, listi, ki se ne ukvarjajo s pravom in psihologijo, so dosledno na vasi in v mestu, kot pri poravnavanju osebnih razprtij (tako predsedniki in člani) znatno uspešnejši kot tisti, ki jih karakterizi-rata tudi ti dve okoliščini.
Pri tem pa je treba posebej povedati, da ukvarjanje s pravom ali s psihologijo še ne pomeni, da so imeli člani svetov tako izobrazbo. Med njimi n.pr. dejansko ni bilo niti & enega psihologa. Gre le za ljudi, ki so sami domnevali,da se v življenju ukvarjajo s podobnimi problemi.
Tabela 88: Ukvarjanje z urejanjem odnosov med ljudmi
Člani PS se Mestni poravnalni sveti Vaški poravnal-ukvarjajo	vsi spori spori osebnih	ni	sveti
z urejanjem ________________razprti j
odnosov med	pred- veči- pred- veči-	predsed.	večina
ljudmi	sed. na sed. na
......j 4	5	6
Formalno rešeni spori	'
ne
da
64	61	69	61	63,5	63
72,5	81,5	69	91	62	63
hi 4
= 9,83, značilen na nivoju 0,01 = 8,49, značilen na nivoju 0,01
Dejansko rešeni spori
da	23	2o	29	21	36	36
ne	26	33	18	77	32	32
p
hi 2 = 4,92, značilen na nivoju 0,05 hi 4 =24,94, značilen na nivoju 0,001
- 214 -
Tudi urejanje odnosov med ljudmi ni pozitivna okoliščina, ki ki prispevala k boljši formalni, kaj šele dejanski uspešnosti poravnavanja. Porotništvo kot ukvarjanje s pravom in psihologijo ter urejanjem odnosov med ljudmi ne kažejo tendenc za boljše usposabljanje članov poravnalnih svetov.
Tabela 89: Socialna participacija članov in uspešnost poravnavanja
Člani PS	Mestni poravnalni sveti		Vaški	poravnal-
se družbe-	vsi spori	spori osebnih	ni	sveti
no udejstvu-		razprtij		
jejo	pred- veči-	pred- veči-	pred-	veči-
	sed.	na	sedj. na	sed.	na
	1 2	3	4	5	6
Formalno rešeni spori
da	71	*	76	"
ne	53	**	44 d '*
p
Ki 3 = 5,lo, značilen na nivoju o,o5 Dejansko rešeni spori
da
^ ne
hi2l = 3,15,
27	“	29
lo	**	(6)
značilen na nivoju 0,10
62	63
75	58
35,6	34
25	(42)
V mestih so tisti predsedniki, ki socialno participirajo v lokalni skupnosti, uspešnejši pri reševanju sporov od tistih, ki se družbeno ne udejstvujejo. To velja tako za reševanje sporov na splošno, še večja uspešnost pa je razvidna pri poravnavanju sporov iz osebnih razprtij.Tega pa ni mogoče trditi za člane in predsednike vaških po-
ravnalnih svetov
215
4.	Primernost delovnih metod Ocenjevanje
Primernost delovnih metod so sodelavci inštituta ocenjevali najprej teoretično in sicer tako, da smo iz odgovorov članov svetov pri posameznih vprašanjih izbrali tiste, ki naj pomenijo doprinos pri pomirjanju ljudi. Izbor smo opravili na posebnem sestanku šestih pravniško in psihološko izobraženih svetovalcev. Zapisnik o neprimernih metodah je priložen. Posebno vprašanje je bilo ali so hipotetično ocenjene metode kot pravilnejše in boljše imele za posledico višje deleže uspešno rešenih sporov. To vprašanje smo preskušali posebej še na ožji skupini homogenej-ših sporov in sicer pri skupini sporov osebnih razprtij v mestih.
^ a) Za primernejše metode pri zadevah, ko postaja očitno, da poravnava ne bo uspela, smo šteli naslednje:
Vprašanje
Odgovor, ocenjen	Odgovor, ocenjen
kot primeren	kot neprimeren
Kaj bi storili,če - Zahtevam ponovni -Strankam svetujem bi poravnava uspe- postopek predlo - postopek pred sola samo navidezno? ravnalnim svetom diščem
- Svetujem,skušam -Prikazujem stran-ponovno spraviti	kam posledice na-
stranki	daljnjih razprtij
— Skušam pri stran- -Prikažem strankam kah vzbuditi razu- nepomembnost spora mevanje
Vprašanje
Odgovor, ocenjen kot primeren
-Vplivam in prepričujem stranki individualno
Kaj skušate storiti,če se stranki na noben način nočeta poravnati?
-Napotim ju na sodišče
-Opozorim ju na izgubo časa in stroške poravnavanja
-Nič, ne morem ju prisiliti k poravnavi
Kaj lahko stori poravnalni svet, če je spor take narave, da njegovega vzroka ni mogoče odstraniti oz.stanje izboljšati?
-Sklene spor predložiti sodišču
-Preloži poravnavo in posreduje pri zavodih in organizacijah
-Apelira na tovariške odnose med strankami
-Skuša posredovati pri znancih in prijateljih sprtih strank
Kaj lahko "Vi" storite, če je spor tak, da njegovega vzroka ni mogoče odpraviti ali stanja -izboljšati?
-Stranke poskušam poravnati individualno
■Napotim ju k peravnemu svetovalcu
•Vplivam na prijatelje sprtih strank
-Skušam odpraviti vzroke spora
Odgovor,o cenj en
kot neprimeren
-Opozorim stranki na nesmiselnost samo formalne poravnave
-Skušam na vsak način doseči poravnavo
-Skušam na vsak način doseči poravnavo
-Preloži postopek poravnave za nedoločen čas, sicer ničesar ne ukrene
-Poravnalni svet je brez moči, nič ne more storiti
-Pndam svoje osebno mnenje o sporu
-Opozarjam stranke na stroške pravdanja in izgubo časa
-Apeliram na tovariške odnose
-Sem brez moči, ničesar ne morem storiti
Vpiašanje
Če se stranke niso poravnale,ali skušate na to vplivati?
Odgovor,ocenjen kot primeren
- da
Odgovor,ocenjen kot neprimeren
- ne
b) Metode za pomirjanje strank na poravnavi
Kaj bi storili, če bi se sprti stranki na poravnavi začeli prepirati in kričati?
-Ne bi takoj posredoval, šele kasneje bi opozoril na disciplino
-Skušal bi ju na lep način pomiriti
-Skušal bi ju takoj pomiriti
-Stranki bi ločil
-Takoj bi opozoril na red in disciplino
-Nič ne bi storil, čakal bi, da se sami pomirita
Kaj bi storili, če bi med stran-
-Stranki bi ločil, ju odstanil
kama na poravna- ^^^ ±n 0(Jlo_ Vi praa.0 do fizx5-žil bi	TOavo
nega obračunavanja?	-Pomiril bi stranki
-Poklical bi milico
-	Preprečil bi pretep
-	Nič ne bi storil, čakal bi pomiritve
-Stranki bi opozoril na posledice
Kaj bi storili, če bi se ena izmed strank na poravnavi nedostojno vedla?
-Opozoril bi jo na dostojno vedenje
-Posvaril in poučil bi jo
-Ugotovil bi vzroke takega vedenja
-Odstranil bi jo s poravnave
-Nič ne bi storil, čakal bi, kaj se bo zgodilo
Vpraš arije
Odgovor,ocenjen	Odgovor,ocenjen
kot primeren	kot neprimeren
Kaj ki storili, če ki ena stranka drugo izzivala in ji grozila?
-Opozoril ki jo na dostojno vedenje
-Opozoril ki jo in jo skušal pomiri-
ti
-Opozoril ki jo na red in disciplino
-Odstranil ki jo s poravnave
-Opozoril ki jo na nedopustnost tega in na posledice
-Kič ne ki storil, čakal ki, kaj se ko zgodilo
c)
Metode za ugotavljanje
resnice
Kaj ki storili, če ki vedeli, da ena izmed strank očitno laže?
-Opozoril ki jo in pozval, naj govori resnico
-Skušal ki dokazati njeno laž
-Zahteval ki dokaze, priče
-Prikazal ki ji posledice lažnih izjav
-Najkrž nič
-Prekinil ki razpravo in ugotovil resnico
Kot neprimerne smo povsod šteli tudi odgovore na vpraša' nja, kaj ki storili še ...so anketiranci odgovori z: najkrž nič, neodločen, ne ve.
Vsaka od primernih, okoliščin je štela po eno točko.
Vpliv delovnih metod
Naslednje vprašanje je kilo, ali so hipotetično ocenjene metode kot pravilnejše in koljše, imele za posledico vi-
šje deleže uspešno rešenih sporov. So vprašanje smo preverjali le na ožji skupini homogenejših sporov in sicer na skupini sporov osebnih razprtij v mestih.
Vse delovne metode smo delili v tri skupine in sicer:
a)	v delovne metode, ki jih uporabljajo člani sveta tedaj, ko postaja očitno, da poravnava ne bo uspela ali pa bo uspela le navidezno;
b)	v delovne metode, ki jih uporabljajo člani sveta za pomirjevanje strank na poravnavi.
c)	v delovne metode za ugotavljanje resnice.
Ad a)
V zvezi z delovnimi metodami, ki naj bi jih uporabljali člani poravnalnih svetov tedaj, ko postaja očitno, da poravnava ne bo uspela ali bo uspela le navidezno, so bili ocenjevalci mnenja, da naj bi člani sveta, kot izbra ni občani vlagali več aktivnega napora za dejansko rešitev spornih problemov, bodisi na poravnavi ali pa po njej
Tab ela 9o: Odstotek uspešno rešenih, sporov, če so bile uporabljene primerne delovne metode ob na neuspeh ali le formalni uspeh poravnave
Predsednik Delovne metode
večina
Delovne metode
Vrsta vprašanj	primer- ne		nepri- merne	primei- ne	nepri- merne
Formalna rešitev spora				
piravnave bi uspele le navidezno	74	67	62	75
stranki se nočeta poravnati	69	••	68	»•
vloga poravnalnega sveta, če vzroka ni mogoče odpraviti ali stanja izboljšati	68		68	••
vloga člana poravnalnega sveta, če vzroka ni mogoče odpraviti ali stanja izboljšati	69		7o	67	•*
poskusi vplivanja, če se stranki nista poravnali	72	65	72	65
Dejanska rešitev spora				
poravnava bi uspela le navidezno	26	23	17,5	3o
stranki se nočeta poravnati	24	••	24	»•
vloga poravnalnega sveta, če vzroka ni mogoče odpraviti ali stanja izboljšati	24	••	24	M
vloga člana poravnalnega sveta, če vzroka ni mogoče viti ali stanja izboljšati	odpra- 23	26	23	•»
poskusi vplivanja, če se stranki nista poravnali	24
23,5
24
23,5
Iz primerjave deležev obravnav, ki so jih reševali taki-ki Člani svetov s tistimi, ki aktivnih naprov v tej smeri niso bili pripravljeni vlagati izhaja, da so deleži uspešno rešenih poravnav v 2 primerih višji za osebnostno angažirane člane poravnalnih svetov (razlike statistično niso značilne). V večini ostalih primerov je število sporov, ki so jih reševalio sebnostno neangažirani člani premajhno za izračunavanje deležev. To pomeni, da kaže velika večina članov mestnih poravnalnih svetov pripravljenost aktivno pomagati reševati konfliktne situacije tudi tedaj, kadar so te vsebinsko težje rešiji' ve»
Ad b)
V zvezi z delovnimi metodami, ki naj bi jih uporabljali člani poravnalnih svetov za pomirjevanje strank na glavni obravnavi, so ocenjevalci težili k temu, da bi člani poravnalnih svetov skušali umirjeno vplivati na vedenje strank na glavni obravnavi in to po možnosti ob prisotnosti obeh sprtih partnerjev ter brez prisilnih intervencij, ob tem pa vendarle aktivno.
Tabela 91: Odstotek uspešno rešenih sporov, če so bile uporabljene primerne metode za pomirjevanje strank
Predsednik	večina
Delovne metode Delovne metode Vrsta vprašanj	primer- nepri-	primer- nepri-
______________________ne________merne___ne________merne
Pormalna rešitev spora
stranki bi se na poravnavi začeli pre-
pirati in kričati	79	64	69	69
med strankami bi prišlo do fizičnega obračunavanja	71	67	74	66
ena izmed strank bi se nedostojno vedla	74	63	75	61
stranki bi druga drugo izzivali in si grozili	65	••	69	••
Dejanska rešitev spora stranki bi se na poravnavi začeli prepirati in kričati	31		2o	38	21
med strankami bi prišlo do fizičnega obračunavanja	26	22	32	19
ena izmed strank bi se nedostojno vedla	28	18	27	19,5
stranki bi druga drugo izzivali in s® grozili	21	••	22	~
Iz preglednice izhaja,	da so člani	svetov,	ki so v gornjem	
smislu uporabljali primernejše metode dela			., pri	poravna-
vanju strank uspešnejši	kot drugi.	Razlike	med	deleži
- 223
uspešno in neuspešno rešenih sporov statistično niso značilne.
Ad c)
V zvezi z delovnimi metodami, ki naj l?i jih iiporablja-li člani poravnalnih svetov v situaciji, če ena od strank očitno laže, so bili ocenjevalci mnenja, da je primerneje dokazovati resnico, kakor grajati stranko,ki laže.
Tabela 92: Odstotek uspešno rešenih poravnav, če bi bile uporabljene pravilne metode za ugotovitev resnice.
Vrsta vprašanj
Predsednik Večina Delovne metode Delovne metode primer- nepri- primer- nepri -ne	merne ne	merne
Formalna rešitev spora
ena od strank očitno laže 7o	67	7o
Dejanska rešitev spora
ena od strank očitno laže 23	’*	25
Večina čflanov poravnalnih svetov je bila istega mnenja kot ocenjevalci, zato je število sporov, ki so jih obravnavali člani svetov negativno razpoloženi proti stranki, ki laže, majhno. V edinem primeru, v katerem je izračun možen za obe vrsti poravnav, je delež poravnav re-ševan s primernimi delovnimi metodami višji (razlika statistično ni značilna).
Preverjanje hipotez, ki so jih postavili ocenjevalci, je torej upravičilo uporabo njihovih ocen za izračunavanje rezultatov.
Globalne ocene
Globalne ocene o vplivu primernosti delovnih, metod smo izvajali iz ponderiranja posameznih vprašanj. Ge so odgovori na posamezno vprašanje potrjevaliprimernost delovnih metod, smo vprašanje utežili z 1, sicer z 0. Član sveta, ki je vseskozi uporabljal primerne delovne metode, je mogel doseči torej pri vprašanjih iz grupe a) največ 5 točk, pri vprašanjih iz grupe b) največ 4 točke in pri vprašanju iz grupe c) največ 1 točko.
Rezultati so naslednji:
a)	Delovne metode, ki se jih poslužujejo člani sveta tedaj, ko postaja očitno, da poravnava ne bo uspela ali bo uspela le navidezno.
Tabela 93: Metode ob pričakovanju neuspešnosti
Primernost de-	Mestni poravnalni Vaški poravnal-
^ lovnih metod ob	sveti	ni sveti
prvič obravn. vsi spori spori oseb-neuspeha po- ________________nih razprtij
ravnave	pred- večina pred- večina pred- večina
sednik	sednik	sednik
Formalno rešeni spori
1-3 4-5 . . 2
65
71
Dejansko rešeni spori 1 -3	23
4-5	26
69	61	8o	59	63
60	77.5	68	64	63
nivoju 0	*• H O			
31,5	2o	33	31	28
23	28	22	36	36
Očitno so uspešnejši predsedniki tistih poravnalnih svetov, ki so v globalu dosegli višje število točk in so na poravnavanju strank močneje osebno angažirani. Za ostale člane poravnalnih svetov ne moremo postaviti iste ugotovitve. Iz tega sklepamo, da so nekateri ostali člani poravnalnih svetov tudi bolj pasivni, prepuščajo težišče dela predsedniku sveta in zato njihova stališča na samo poravnavo nimajo posebnega vpliva.
b)	Delovne metode, ki jih uporabljajo člani svetov za 0	pomirjevanje strank na glavni obravnavi.
Tabela 94: Metode za pomirjanje strank
Primernost delovnih metod za pomirjevanje strank
Mestni poravnalni	Vaški poravnal-
sveti	ni sveti
vsi spori spori osebnih
_____________razprtij
pred- večina pred- večina pred- večina sednik	sednik	sednik
Formalno rešeni spori
0-2	63	65	63	68,5	52
3 - 4	73.	78	75	71,5	72
2
hi^ 1 S 3,oo, značilen na nivoju 0,10 hi 5	= 8,71, značilen na nivoju 0,01
58
67
Dejansko rešeni spori
0 - 2	25	24	2o	21	29	31
3 - 4	24	24,5	27	33	4o	38
Predsedniki in člani svetov, ki uporabljajo primerne delovne metode za pomirjevanje strank, so bili pri reševanju sporov brez izjeme uspešnejši.
c)	Delovne metode za ugotavljanje resnice
Tabela: 95: Metode za ugotavljanje resnice
»
Primernost delovnih, me-		Mestni poravnalni sveti		Vaški ni	poravnal- sveti
tod za ugo-	vsi	spori	spori osebnih		
tavljanje re-			razprti j		
sni c e	pred-	večina	pred- večina	pred-	večina
	sednik		sednik	sednik	
Formalno rešeni spori
0	6o	3o	73	57	75	63
1	69	7o	69	7o	62	63
2 = 4,o4,
značilen na nivoju 0,05
Dejansko rešeni spori
0	(16)	(5)	27
1	38	26	23
(14)
25
26	26
39	35
Zlasti iz deležev dejansko uspešnih poravnav izhaja, da so hili člani poravnalnih svetov, ki so uporabljali primernejše delovne metode za ugotavljanje resnice pri svojem delu uspešnejši.
d)	Globalna ocena primernosti delovnih metod Tabela 96: Globalne ocene metod
Primernost
delovnih
metod
Mestni poravnalni sveti
vsi spori speri osebnih
_____________razprti j
pred- večina pred- večina sednik	sednik______
Vaški poravnalni sveti
pred- večina sednik
Formalno rešeni spori
3-6	63	6o	62,5	63,5	56	62
7-9	72	73.	75	74,5	67,5	64
hi^ 2 = 3,79, značilen na nivoju 0,05 hi2 5 = 5,41, značilen na nivoju 0,05
Dejansko rešeni spori
3-6	22	22	2o	14,5
7-9	26	26	27	28
29,5	32
39	37
Člani svetov, ki so uporabljali bolj primerne delovne metode, so bili vsi, brez izjeme pri svojem delu uspešnejši od tistih, ki so uporabljali manj primerne delovne metode .
Če primerjamo te ugotovitve z osebno pripravljenostjo članov poravnalnih svetov za delo v poravnalnih svetih, potem ugotavljamo, da uporabljajo sicer višje izoorazeni člani primernejše in boljše metode dela. Toda k temu jih ne usposabljajo nobene posebne delovne izkušnje (n.pr. porotništvo, ukvarjanje s pravom ali psihologijo, ukvarjanje z urejanjem odnosov med ljudmi).
5.	Odnos do dela v poravnalnem svetu
Člane smo anketirali tudi o njihovem odnosu do dela v poravnalnem svetu. Med vprašanji, ki smo jih postavili v tem pogledu, so bila naslednja:
Ali so vam stranke kdaj zoprne in zakaj, oziroma katere?
Ali vas delo v poravnalnem svetu veseli in zakaj?
Ali vam je opravljanje te funkcije v breme in zakaj? in
Ali menite, da bi moralo biti delo v poravnalnem svetu honorirano.
V zvezi z odgovori članov smo nato preskušali ali in kako se njihova stališča odražajo na uspešnost oziroma neuspešnost formalnega in dejanskega poravnavanja sporov med ljudmi. Podatke prikazujemo posebej za predsednike in posebej za večino članov.
Tabela 97i Uspešnost poravnavanja glede na to, ali so
članom stranke zoprne
Mestni poravnalni sveti Vaški poravnalni Straruia	vsi spori osebne raz-	sveti ^ ols-	prti .1 e nom zoprna	pred- večina pred- večina pred- večina sednik	sednik	sedmik						
Formalno	rešeni spori					
da	7o	73	73	84	64,5	67
ne	67	65	68	6o	61	58
Dejansko	rešeni spori					
da	32		32	28	34	3o
ne	2o	18	21	22	35	4o
n H CM a	3,17, značilen	na	nivoju 0	H O		
p
hi 2 = 5,51, značilen na nivoju 0,05
Tisti člani mestnih poravnalnih svetov, ki priznavajo, da so jim nekatere stranke zoprne, so pri svojem delu uspešnejši. To dejstvo si razlagamo s tem, da so sami do sebe bolj kritični in pri svojih odgovorih tudi bilj odkritosrčni. Taka kritičnost in samokritičnost terjata osebnost širšega formata. Iz tega razloga verjetno pri članih vaških poravnalnih svetov nismo mogli zaslediti enakih mnenj v deležih dejansko uspešno rešenih
sporov.
Veselje do dela v poravnalnem svetu
Tabela 98: Uspešnost poravnavanja glede na veselje do dela v svetih.
Delo v svetu člane veseli
Mestni poravnalni Vaški poravnalni sveti	sveti
vsi spori osebne raz-prtije
	pred- večina pred-		večina	pred-	večina
	sednik	sednik		sednik	
formalno	rešeni spori				
da	68 69	67	69	65	63
ne	7o	63	79	(73)	6o	62,5
Dejansko	rešeni spori				
da	25	25	24	23	36	35
ne	23 21	21	(27)	33	35
Razlike v uspešnosti tistih		poravnalnih		svetov, katerih	
člane delo v poravnalnem svetu veseli nasproti tistim, ki jih to delo ne veseli, statistično niso značilne. Iz nekoliko večjih deležev dejansko uspešno rešenih sporov tistih članov svetov, ki jih to delo veseli, pa bi mogli sklepati, da odnos do dela v poravnalnem svetu v opazovanih primerih ni bil povsem brez pomena. Edino bistveno odstopanje od te ugotovitve predstavljata deleža uspešno rešenih sporov za večino članov poravnalnih svetov v mestih, ki so reševali spore osebnih razprtij. V tem primeru pa so frekvence sporov, ko člane svetov delo ni veselilo, majhne (skupaj 11) in je zato zanesljivost tega odstotka (27 uspešno rešenih sporov) dvomljiva (označeno z oklepajem).
Delo v
Tabela
svetih kot breme
99: Uspešnost poravnavanja glede na to, svetov občutijo delo kot breme
da člani
Opravljanje dela v poravnalnem svetu je članom v breme
Mestni poravnalni sveti
vsi spori osebne raz-
_______________prti,j e____
pred- večina pred- večina sednik	sednik
Vaški poravnalni sveti
pred-
sednik
večina
Formalno rešeni spori
da	91	52	(94)	44
ne	62	71	63	76
hi 2	1	= 12,22,	značilen	na	nivoju	0,001
	2	=	4,82,	značilen	na	nivoju	0,05
hi2	4	=	5,lo,	značilen	na	nivoju	0,05
66
61
68
62
Dejansko rešeni spori
da	55,	11
ne	16	27
41
2o
29
25,84,
3,94,
4,o3,
značilen na nivoju 0,001 značilen na nivoju 0,05 značilen na nivoju 0,05
32	28
36	38
Predsedniki mestnih poravnalnih svetov so očividno z ostalimi posli in funkcijami močno obremenjeni. Zato občutijo delo v poravnalnem svetu kot breme, so pa kljub temu pri tem delu uspešnejši.
Večina ostalih članov mestnih poravnalnih svetov z ostalimi posli ni obremenjena in je tako tudi uspešnejša, ne občuti dela v poravnalnih svetih kot breme.
Tisti predsedniki in člani vaških, poravnalnih svetov, ki dela v poravnalnem svetu ne občutijo kot breme, so pri svojem delu dejansko uspešnejši.
Težnje po honoriranju dela v svetih
Tabela loo: Uspešnost poravnavanja glede na to, da naj bi bilo delo v svetih honorirano
Delo v poravnalnem svetu bi moralo biti honorirano
Mestni poravnalni sveti
vsi spori osebne raz-___________prti j e____
Vaški poravnalni sveti
pred- večina pred- večina pred- večina sednik	sečnik	sečnik
Formalno rešeni spori
da	71,5	7o	69	67	64	64,
ne Dejansko	6o rešeni spori	63	7o	75	58	(33)
da	3o	26	27	23	35	36
ne	11	2o	(15)	25	32	(22)
2
hi 1 = 6,68, značilen na nivoju 0,01
Uspešnejši člani svetov sprejemajo delo v poravnalnem svetu kot odgovorno nalogi in menijo, da bi moralo biti delo honorirano.
Uspešnejši so tisti člani poravnalnih svetov, ki so dovolj kritični do samih sebe in ki imajo veselje do dela
v poravnalnem svetu. Taki člani opravljajo delo z odgovornostjo in tudi zahtevajo, da hi hilo honorirano.
Ali član sveta ohčuti svoje delo v poravnalnem svetu kot breme ali ne je objektivno pogojena okoliščina, odvisna od ostalih zaposlitev in funkcij. Vsebinsko pa ta okoliščina sama po sebi ne vpliva neugodno na uspešnost reševanja sporov.
#	6. Skupna ocena kvalitete poravnalnih svetov
V tem odstavku prehajamo na oceno poravnalnih svetov samih, dočim je število sporov, ki so jih obravnavali le dodatno breme za njihovo delovno obteženost.
Pripravljenost za delo in odnos do dela
Člani poaamalnih svetov za delo na razreševanju konfliktnih situacij niso posebej usposobljeni. ICer so to v medosebnih odnosih, običajno težko razrešljive situacije ali iz ^ objektivnih razlogov ali zaradi subjektivnih činiteljev ni čudno, če smo na splošno ugotavljali, da je bil delež dejansko uspešno rešenih sporov nizek, in je v povprečju dosegal približno le eno četrtino vseh sporov, ki so jih. obravnavali poravnalni sveti.
Zato smo tudi med splošnimi pogoji, v kakršnih so delovali po ravnalni sveti ugotovili le majhno število takih, ki so imeli nekoliko večji vpliv na uspešnost reševanja sporov.
Med splošne pogoje štejemo pri tem tako imenovano pripravljenost za delo in odnos do dela v poravnalnem sve-
tu.
Med temi faktorji je imela večjo diskriminatorno vrednost predvsem višja izobrazba, nato še nekoliko večja kritičnost do samega sebe in le deloma veselje do dela v poravnalnem svetu. Tu pa seveda obenem še ne pomeni tudi, da so člani poravnalnih svetov s takšnimi kvalitetami v resnici zavestno uporabljali metode dela, ki so najbolj primerne za razreševanje konfliktnih situacij.
Kot višje izobraženi, z večjo samokritičnostjo in večjim veseljem do dela so delovali v poravnalnih svetih 0 le nekoliko bolje v relativnem pomenu besede, kot ostali. Večjih kvalitet jim sicer samo zaradi teh dejstev ni mogoče pripisovati.
Poravnalne svete, ki so med svojimi člani dosegli take osebnostne kvalitete moremo razvrstiti v tri kategorije in sicer:
a)	po številu poravnalnih svetov in sporov, v katerih dosegajo take kvalitete predsedniki poravnalnih svetov;
b)	po številu poravnalnih svetov in sporov, v katerih do-
^	segajo take kvalitete večina članov poravnalnih svetov
in
c)	po številu poravnalnih svetov in sporov, v katerih dosegajo take kvalitete predsedniki in večina članov poravnalnih svetov.
Znatnejši vpliv na uspešnejše reševanje sporov je imela v mestih višja in visoka izobrazba, na podeželju pa že dokončana srednja šola.
Tabela lols Poravnalni sveti, katerih člani imajo višjo izobrazbo
m
Število poravnalnih svetov in sporov
Mesto
vseh višja i» in visoka izobr.
a)	Kriterij: predsednik
Število PS	36	11	3o,5
število sporov	192	5o	26
b)	Kriterij: večina članov
Število PS	36	3	8
število sporov	192	8	4
c)	Kriterij: predsednik in večina
Število PS	36	3	8
število sporov	192	8	4
Vas
vseh dokon- $ čana sredn., višja in visoka šola
48	16	33
189	98	52
41	8	17
189	77	41
48	8	17
189	77	41
Iz tabele moremo odčitati, da je imelo tako izobrazbo sicer nekaj več predsednikov poravnalnih svetov (v mestih 3o f6, na podeželju 33 $), znatno manj pa ostali člani poravnalnih svetov. Poravnalnih svetov, v katerih so imeli take kvalitete predsedniki in večina članov poravnalnih svetov je bilo v mestih le 8 >o (s 4 c/» vseh sporov), na podeželju pa le 17 # (z 41 vseh sporov). Deleži so v tem primeru za podeželje višji, ker smo upoštevali kot relativno boljšo že srednješolsko izobrazbo.
Deleži poravnalnih, svetov, katerih člani kažejo večjo samokritičnost do samih sebe, so frišji.
Tabela lo2s Poravnalni sveti, katerih člani priznavajo, da so jim stranke zopeme
Število poravnalnih svetov in sporov	vseh	M e s stranke zoprne	t 0 *	vseh	Vas stranke zoprne	t
a) Kriterij: predsednik						
Število PS	36	16	44,5	48	18	37
število sporov	192	71	37	189	lo4	55
b) Kriterij: večina						
Število PS	36	16	44,5	48	17	35
število sporov	192	84	44	189	92	49
c) Kriterij: predsednik in večina						
Število PS	36	12	33	48	14	29
število sporov	192	49	25,5	189	83	42
In še višji so deleži poravnalnih, svetov, katerih predsedniki in člani imajo veselje do dela v poravnalnem svetu.
Tabela 103: Poravnalni sveti, katerih člane delo v svetu veseli
Število poravnalnih svetov in sporov	M vseh	e s t o delo	io veseli		V a s vseh	3 delo veseli	
a) Kriterij:	predsednik					
Število PS	36	27	75	48	26	54
število sporov	192		149	77,5	189	128	68
b) liri t eri j:	večina članov					
Število PS	36	32	89	48	42	87,5
število sporov	192		165	86	189	159	84
c) Kriterij:	predsednik	in večina				
Število PS	36	27	75	48	25	52
število sporov	192		149	77,5	189	124	55,5
Deleži poravnalnih svetov s			tako zasedbo so		tako visoki	
in toliko višji od dejansko			uspešno	rešenih	sporov,	da
postaja povsem očitno, da samo te kvalitete ne zadoščajo za dobro delo v poravnalnem svetu. To so namreč le parcialne osebnostne kvalitete, ki pravzaprav s specifično usposobljenostjo za razreševanje konfliktnih situacij med ljudmi nimajo neposredne zveze. Ponovno poudarjamo, da pomenijo te kvalitete med splošno slabo pripravljenostjo za delo v poravnalnih svetih le skromno relativno prednost.
Primernost delovnih metod
Kljub temu ga so nekateri člani poravnalnih svetov ob takih kvalitetah, še več pa mimo njih nekako intuitivno našli bolje prijeme za reševanje sporov kot drugi. Pri-
memost delovnih metod v celoti je bil faktor z največjo diskriminatorno vrednostjo.
Vprašanje je torej, kakšen je delež tistih poravnalnih svetov med vsemi, ki so pri svojem delu uporabljali boljše in uspešnejše delovne metode, pa čeprav se verjetno sploh niso zavedali, kako delajo in kako bi bilo treba delati.
Število poravnalnih svetov, ki dosegajo globalne ocene o primernosti delovnih metod od 2 (najnižje doseženo število poenov) do 9 (najvišje število doseženih poenov) je bilo naslednje:
Tabela lo4: Število poravnalnih svetov glede na globalno
	oceno primernosti	delovnih	metod	
	Predsednik		Večina	članov
Dosežem	mestni	vaški		Mestni	vaški
poeni	P3	PĐ	PS	PS
2	-	-	-	1
3	-	1	-	-
4	—	8	1	5
5	8	6	4	6
6	4	17	6	21
7	12	11	9	9
8	8	4	lo	6
9	4	1	6	—
S trup a j	36	48	36	48
2 hi predsednik mesto : vas =		8,19, značilen na		nivoju
		0,C	)1	
2 hi večina	članov mesto : vas	= 12,57,	značilen	na ni-
voju 0,01
Iz tabele in signifikantnostnih razlik med mestom in vasjo izhaja, da uporabljajo mestni poravnalni sveti značilno boljše delovne metode.
Ker je 1/3 in več mestnih poravnalnih svetov dosegla v primernosti delovnih metod 8 in 9 poenov, smo poravnalne svete s takšnim številom poenov izločili v posebno skupino kot za delo bolj usposobljene. Rezultate primerjave nam kaže tabela 1q5.
0 Tabela lo5: Poravnalni sveti s točkami 8-9
Število	Mest o	Vas
poravnarnin svetov in sporov	vseh	s točkami 8-9	- /	vseh	s točkami 8-9	- Z
a) Kriterij: predsednik						
Število PS	36	12	33,3	48	5	lo, 4
število sporov	192	84	43,7	189	48	25,4
b) Kriterij: večina						
Število PS	36	16	44,5	48	6	12,5
število sporov	192	63	32,5	189	34	17,9
c) Kriterij: predsednik		in večina				
Število PS	36	6	16,7	48	2	4,2
število sporov	192	35	18,2	189	16	8,5
Iz tabele odčitamo, da izpolnjuje dobre pogoje za						delo
v poravnalnem svetu ali samo glede na predsednika, ali samo gl-ede na večino članov v mestih več kot 1/3 svetov, ki rešujejo več kot 1/3 sporov; na podeželju pa le nekaj nad l/lo svetov, ki rešujejo ca 1/5 sporov (primerjaj kolone) .
Pod ob a pa postanejm-nogo manj ugodna, če vzamemo kot dobro delujoče predvsem tiste svete, kjer izpolnjujeta take pogoje tako predsednik kot večina članov poravnalnih, svetov. Takih poravnalnih svetov je v mestih le ca 17 #, ki rešujejo ca 18 $ sporov, na podeželju pa le 4 ,j, ki rešujejo ca 8 yo sporov. To pomeni, da je delež tistih, poravnalnih svetov, ki uporabljajo primerne delovne metode, kakor tudi delež sporov, ki so reševani na tak način zelo nizek že v mestih, prav posebej pa še na podeželju.
Končno moramo povedati, da med poravnalnimi sveti, ki u-poralaL ja jo boljše delovne metode in med osebnostnimi kvalitetami članov (višja izobrazba, večja samokritičnost in večje veselje do/-ela) nismo našli korelacijske zveze. To si razlagamo s tem, da terjajo delovne metode, ki so primerne za reševanje sporov, predvsem poseben odnos do konfliktnih situacij na sploh po eni strani in posebno sposobnost za njihovo reševanje po drugi strani. Tega odnosa in specifične sposobnosti za tako delo pa samo z omenjenimi kvalitetami ne moremo opredeljevati. Zato menimo, da je treba oblikovati delovne metode za reševanje sporov posebej in naučiti člane poravnalnih svetov, kako naj jih uporabljajo. Mnenja smo sicer, da so primernejše delovne metode nekateri člani poravnalnih svetov intuitivno zaslutili, k zavestnemu osvajanju principov pa zaenkrat ni mogla prispevati niti ne relativno višja izobraženost, ki za tako delo ne daje nobenih posebnih napotkov, niti ne večja samokritičnost ali veselje do dela. Vse to je za zavestno oblikovanje delovnih metod na področju reševanja konfliktnih situacij daleč prema-
lo.
VIII.	METODIKA PORAVNAVANJA
7111 • H520DIZA PORAVHAVAKJA (dr.Janez Pečar)
Poravnalni sveti opravljajo poskuse poravnavanja oziroma zbliževanja sprtih ljudi na skupnih sestankih članov poravnalnega sveta oh sočasni udeležbi tožitelja in toženca. Skupni sestanek je potreben zaradi zbiranja in primerjanja informacij o sporu, razumevanja problema, iskanja možnih rešitev in njihovega vrednotenja in preizkusa najboljše rešitve s katero naj se strinjata sprti stranki, in ki naj velja za medsebojna razmerja med strankama v prihodnje. Kamen sestanka oziroma poskusa poravnavanja pa je obenem tudi pedagoški in mentalno higienski. "Ljudje bodo trdneje vezani na neko stvar, če jo bodo sprejeli tudi intelektualno kakor tudi emocionalno"'*^ .
Pri delu poravnalnih svetov gre v nekem smislu za grupno delo s katerim skušajo člani poravnalnega sveta vplivati na sprti stranki in vskladiti njuna razmerja tako, da se bosta prilagodili druga drugi.
Poskus poravnavanja je torej sestanek na katerem je treba pripraviti sprti stranki do kompromisnih stališč oziroma rešitev. Skoraj vsaka stranka mora, če ima voljo do poravnave, v nečem popustiti. Poravnalni svet jo mora pripraviti do tega, da včasih tudi v svojo škodo nekaj opusti ali stori.
■^Ahtik Vito: Delovne konference, Priročnik iz metodike socialnega dela (dr.Katja Vodopivec), str. 31*
Težave ao v tem, da člani poravnalnih, svetov večinoma niso posebej usposobljeni za delo take vrste, da se pri tem ravnajo po "zdravem razumu" in življenjskih izkušnjah. ljudje, ki jih je treba poravnati, pa imajo v svojih, odnosih do drugih različen tolerančen prag ter so jim spori glede na njihove osebnosti različno pomembni. Na obeh straneh gre lahko za različne kulturne razločke, ki so rezultat ne samo različne socialno ekonomske stratifikacije ljudi, marveč tudi različne kulturne dediščine.
Čeprav sodimo, da je poravnavanje specifičen način grupnega dela, ki ima svoje značilnosti, ki ga nekoliko oddaljujejo od grupnega dela, pa je pri njem vendarle nekaj elementov, ki so tipični za grupno delo. Ti elementi so po našem mnenju naslednji:
skupno obravnavanje predmeta spora
-	motiviranost za poravnavo
-	iskanje skupne rešitve.
Medtem ko pri članih poravnalnega sveta, ki so določeni za to socialno pedagoško funkcijo - med katerimi je mnogo entuziastov - ni težav v pogledu motiviranosti, ker so za to dejavnost bolj ali manj disponirani s prevzemom te vloge, je težje s strankama, to je tožiteljem in tožencem, ki iščeta divergentne zadovoljitve. Toda že s predložitvijo spora poravnalnemu svetu (tožitelj) kakor tudi z odzivom vabilu na poravnavo (toženec se kaže rahla pripravijanost pri obeh strankah, če ne drugega vsaj za razpravo o zadevi. Tudi pri tem delu, ne glede
32
ali pride do formalnega poravnavanja ali ne, je v nekem smislu mogoče govoriti o
-	"izboljševanju dovzetnosti za lastne občutke in občutke drugih.,
-	napredovanju sposobnosti za odstranitev tenzij, frustracij in nesoglasij,
-	sprejetju skupnega cilja, ki veže skupino (v našem primeru: stranki) ne glede na individualne razločke,
-	usposabljanju za sprejetje realističnih rezultatov vedenja in usmerjanja emocij na sošialno sprejemljive poti njihovega manifestiranja,
-	naraščanju sposobnosti kako menjati načrte in metode, če se razvijajo nove situacije,
-	izboljševanju učinkovitosti v ugotavljanju problemov, angažiranju v reševanju problemov in pripravljenosti nuditi pomoč, če je potrebna,
-	odobravanju pravic drugih oseb, čeprav so drugačne,
33
-	odobravanju idej ljudi, ki so drugačne."
V delu poravnalnih svetov pa je pomembno poudariti še to, da skupina, ki se sestaja ob vsaki poravnavi, ni vsota vedno istih oseb. To so lahko le člani poravnalnega sveta določene mandatne dobe, medtem ko so tožite-lji različni. Le redkeje se pojavljajo pred poravnalnim svetom dvakrat ali trikrat isti ljudje (stranke) in še
Kot formalno poravnavanje štejemo tisto, ki je bilo doseženo pred poravnalnim svetom ne glede nato, da se odnosi med tožiteljem in tožencem pozneje v življenju sploh niso izboljšali.
33 Walter M. Lifton: Working with. Groups - group process and individual growth, New York, 1961, str. 165.
ti najverjetneje z drugimi oponenti. V takem položaju se verjetno še najbolj kaže razloček pri katerem so na eni strani člani poravnalnega sveta, ki si s svojimi metodološkimi prijemi prizadevajo uporabiti ves svoj vpliv in sposobnost za spremembo razmerij med sprtima strankama, na drugi strani pa sta osebi, katerih odno-šaji naj bi bili preoblikovani in njune zadovoljitve v neki meriypotešene. Sestanek ali poskus poravnave pa je v tem pogledu vendarle uporabljiv kot tisti medij, ki naj na interpersonalnih relacijah dveh oseb prinese novo kvaliteto, ne glede na to, da njuni interesi v dani zadevi niso podobni.
1. Vloga predsednika sveta
Poskus poravnave^fe v bistvu, kot smo rekli skupen sestanek razmeroma stalne grupe ljudi (članov sveta) in največkrat dveh ad hoc povabljenih oseb z naspotnimi ali celo sovražnimi stališči oziroma vedenjem. Tožitelj in toženec interpretirata svoja stališča oziroma osebne interese, ki so največkrat nasprotni ter zagovarjata svoja dejanja ali ravnanje, medtem ko najpogosteje predstavlja interes poravnalnega sveta za poravnavo predsednik. Ta nima samo te vloge, ampak je obenem še vodja sestanka in morda njegov najbolj aktivni udeleženec in posredovalec. Glede na principe grupnega dela, menijo
^V vsakdanjem življenju se poravnavanje pogosto razume tudi kot obravnava pred svetom. Izraz je nedvomno prenesen iz sodne prakse. Podobno je z izrazi:stranka, tožitelj in toženec.Vprašanje je, če je tovrstna terminologija res najbolj primerna. V naši raziskavi smo jo obdržali.
!
nekateri, naj bi bil vodja kar najbolj inteligenten,drugi pravijo, naj bi bil sociabilen, vztrajen in iniciativen. V novejšem času pa se vodja grupe ocenjuje predvsem
35
s "situacijskega aspekta " pri čemer prihaja najbolj do izraza sposobnost vodje adekvatno reagirati v danih situacijah. Zdi se, da naj bi vodja poravnavanja oziroma predsednik poravnalnega sveta imel še nekatere prednosti zaradi izjemnega položaja tovrstnega grupnega dela. Ker gre za delovanje na ljudi, (ki je marsikdaj odvisno od vsebine spora), katere je treba oblikovati in nanje vplivati, mora znati to opraviti brez pritiska, tako da ne ustvarja po nepotrebnem dodatnih tenzij in frustracij. Njegova moč oziroma avtoriteta mora manj izhajati iz vrste oblasti, ki ga je postavila, temveč bolj iz "drugih virov, pretežno iz sposobnosti, osebnosti in ostalih lastnosti
■3 C
človeka, ki želi opraviti spremembo druge osebe" Tudi za vodjo take vrste bi veljala ugotovitev, da je njegova avtoriteta tem večja, čim večja je njegova spoštovanost in sposobnost spremeniti ali učinkovati na navade, vrednote in vedenje ljudi.
2.	Tožitelj in toženec kot stranki
Tožitelj s svojo vlogo, bodisi pismeno ali ustno na zapisnik, sproži postopek pred poravnalnim svetom. S tem pa seveda ni mogoče reči, da sam nima nobenega doprino-
Marija Novosel: Odnosi medju ljudima u proizvodnji,
Zagreb 1963,str.179.
36Harold J. Leavitt: Managerial Psyhology, prevod "Privrede" Zagreb 1964, str.147*
sa k genezi spora in v razvoju konflikta in da bi bil samo toženec odgovoren za situacijo, ki zakteva svojo razrešitev z intervencijo poravnalnega sveta.
Položaj sprtih, strank je na skupnem sestanku popolnoma drugačen kot pri ostalih udeležencih. Icruge udeležence - člane poravnalnega sveta - spor osebno ne zadeva, zanj so zainteresirani toliko, kolikor sodijo, da je njihova socialna funkcija v tem, da ga poravnajo ali vsaj ublažijo nastala konfliktna razmerja in njihove posledice. Tožitelj in toženec pa sta v sporu različno motivirana ter imata o sporu različna stališča, ki so tesno povezana z njihovimi čustvi. Naloga sveta je torej, da na skupnem sestanku v smislu grupnega dela (pri katerem ima, kot smo ugotovili, največ ji pomen predsednik -vodja sestanka) vpliva na tožitelja in toženca tako, da spremenita svoja stališča in z njimi v zvezi najbrž tudi čustva, kar je najteže (glej razločke med formalno in dejansko poravnanimi spori pred poravnalnimi sveti). Vsako stališče pa pogojuje množica faktorjev od socialnega statusa do izobrazbe itd.
Motiviranost, s katero ljudje zadovoljujejo svoje potrebe, je lahko zelo različna. V sporih pred poravnalnimi sveti pa so verjetno najpogosteje v ospredju spoštovanje in samospoštovanje, kamor sodijo po sodbi psihologije zlasti želja za močjo, neodvisnostjo, prostostjo, reputacijo, prestižem, statusom, dominacij o,prizna-vanjem, pomembnostjo"1 , poleg ostalih, ki so lahko v
Marija Novosel, Odnosi medju ljudima u proizvodnji,
Zagreb 1963, str. 15
sklopu celotnega človekovega ravnanja zelo pestri in različni in odvisni od razmer in socialnega okolja v katerem živi posameznik.
Zato je treba, da se toženec in tožitelj intelektualno in emocionalno sporazumeta in sprejmeta zaključke. Ker tega marsikdaj ni, ostaja precej poravnav sklenjenih samo pred poravnalnim svetom, v življenju, zlasti tam, kjer še v naprej obstaja predmet spora, pa se konflikti nadaljujejo.
Zato ima poravnalni svet glede obeh strank zelo težavno ali celo pogosto na neuspeh obsojeno nalogo ter marsikdaj ne more spremeniti stališč ljudi, ki so preveč povezana s čustvi.
3.	Tehnika obravnavanja sporov pred poravnalnimi sveti
Glede navezovanja stikov^ljudmipred poravnalnimi sveti in odsotnosti določb o postopku v zakonodaji se v zvezi z našimi ugotovitvami vendarle odpira vprašanje, kako naj bi ravnali člani svetov z ljudmi, da bi bila njihova prizadevanja za pomirjanje kar najbolj uspešna. Motiviranost ljudi za poravnavo je verjetno najbolj pomemben dejavnik. Kolikor tožitelj in toženec ne prideta s to dispozicijo že na poskus poravnave, je svet dolžan, da ju poskuša za to motivirati. Toda ustrezne metode so doslej v naši literaturi, pa tudi v praksi še neobdelane. Zaradi tega si sodelavci pri tej raziskavi štejejo za svojo dolžnost, glede na pridobljene izkušnje in pozna'
vanje problematike, podati nekaj misli o tehniki obravnavanja sporov in postopka z ljudmi pred poravnalnimi sveti.
a)	Priprava na poravnavo
Ki namreč nepomembno ali se svet na poskus poravnave dveh ljudi prej pripravi ali ne in kako se pripravlja. Zanašati se na splošno poznavanje ljudi in problematike z območja poravnalnih svetov je marsikdaj in v konkretni zadevi prešibak argument, da svetom pred samo obravnavo ne bi bilo treba ničesar napraviti. Zato bi bilo smotrno in koristno, da bi svet še pred sklicem obravnavanja pre-iskusil navedbe tožitelja in si ustvaril lastno podobo o stanju stvari. Kaj takega bi bilo potrebno storiti vedno, kadar nobeden od članov nima predstave o razvoju spornega vprašanja in ne pozna dobro nikogar od obeh strank. Če pa so svetu v celoti prezentni tako konflikt kakor njegova udeleženca, odpade prizadevanje v tej smeri. Sicer pa bi bilo nujno potrebno seznaniti se z:
-	sporno zadevo
-	in konfliktnima udeležencema, to je tožiteljem in tožencem.
Lena podlagi poznavanja vseh komponent spora si je mogoče ustvariti predstavo o spornem vprašanju in opraviti potrebne priprave za poskus poravnavanja. Kolikor je potrebno dopolniti na tak način tožiteljeve navedbe z lastnimi poizvedbami bi bilo najbolje, da to stori, če je le mogoče, samo eden od članov poravnalnega sveta, ki o ugotovitvah seznani ostala dva še pred obravnavo.
Sporna zadeva
Postopek pred poravnalnim svetom sproži predlog tožite-lja, v katerem so v večini primerov navedeni tudi najbolj bistveni podatki. Le redko bo tožitelj popolnoma objektiven. Sicer pa so v njegovem predlogu navedbe, ki bodo subjektivno in emocionalno obarvane ter marsikdaj tudi do neke mere neresnične. Če svet noče biti nekritičen do njega samega in neobjektiven do toženca, bi moral marsikdaj zbrati še kakšnepodatke o sporu tudi od drugib poznavalcev razmer, ki ne bodo pristranski. Zavedati se je treba, da neredko tudi tožitelj sam močno doprinaša nastanku spora in tudi pogosto s svojim ravnanjem vzbuja neprimerne reakcije toženca, ki jih. pozneje lahko s čustveno angažiranostjo (maščevanje, jeza, škodoželjnost, nevoščljivost itd.) opisuje v predlogu poravnalnemu svetu.
Kjer dobiti podatke o sporu? Lahko tudi neposredno pri obeh strankah pred poravnavo (glej v nadaljevanju: pripravljanje strank v posebno težavnih primerih) kolikor ne bo mogoče s pristankom konfliktnih udeležencev najti potrebne podatke pri sosedih, znancih, prijateljih, sorodnikih in drugih, ki karkoli vedo o sporu. Marsikdaj pa bo za poznavanje sporne zadeve potreben ogled na kraju samem (n.pr. mejni spori, nekateri stanovanjski spori, spori souporabe itd.). Zato se ne bi smeli izogibati razgovorov s konfliktnimi udeleženci ze pred sklicanjem obravnave.
-26o-
Stranki - konfliktna udeleženca
Poznavanje konfliktnih, udeležencev je potrebno predvsem zaradi tega, da je mogoče na obravnavi izbrati ustrezno tehniko razgovora in zato da je mogoče že v naprej domne vati kakšne bodo njihove reakcije na prizadevanje sveta po zbliževanju med strankama in kako se bosta stranki vedli druga nasproti drugi. Pri tem gre predvsem za ugotavljanje lastnosti strank in njihovih morebitnih reak-W cij. Tudi poznavanje njunih dotedanjih razmerij ni brez pomena za korektno delo sveta. Zato je zelo važno ugotoviti, ali je stranka n.pr. alkoholik, zapravljivec, pote puh, delomrznež itd. ali ima lastnosti, ki jo posebej označujejo, ali pa je molčeča, sramežljiva, boječa in podobno. Take ugotovitve bodo zelo koristile svetu za pomirjanje ljudi take vrste. Tudi relacije med strankama kot. n. pr.: podrejeni, nadrejeni, bolj izobraženi, manj izobraženi, stranki kot politična, ekonomska itd. nasprotnika prav tako niso pomembni za delo poravnalne-£ ga sveta. Kajti uspeh poravnave zavisi od najrazličnejših zaprek, ki jih je bolje prej spoznati in pomagati ljudem, da jih premagajo, kakor pa jih pustiti v nemar in dopustiti, da žive v sovraštvu in niso sposobne najti poti do sožitja.
Priprava
Ko so zbrani o sporni zadevi in o lastnostih konfliktnih udeležencev potrebni podatki, je treba seznaniti z njimi celoten svet, ki bo spor reševal ali vsaj pred-
sodnika. Zdi se, da ti bilo najbolj smotrno, da se svet kolektivno pripravlja na obravnavo s tem, da pretrese vprašanje navezovanja stikov s strankama. Končno odločitev o rešitvi pa je treba prepustiti strankama, katerima svet nikoli ne sme vsiljevati svojih pogledov na njuna vprašanja. Kajti kakršenkoli pritisk ima lahko za posledico, da se ena od njiju počuti ogroženo ter ne pristane na poravnavo, ali pa se strinja s poravnavo,ki pa je samo navidezna, ne da bi kakorkoli učinkovala na njuno nadaljnje medsebojno razmerje v vsakdanjem življenju.
b)	Pripravljanje strank na poravnavo v težavnejših primerih
Neredko se dogaja, da eden od obeh konfliktnih udeležencev (najpogosteje toženec) sploh ne pride na poskus poravnave. Prepad v njunih medsebojnih razmerjih je tolikšen, da motiviranosti za poskus poravnavanja ni mogoče ustvariti samo z navadnim pismenim vabilom. Razen tega kdorkoli od njiju lahko sodi, da poravnalni svet ni najbolj primeren organ za poravnavanje, zlasti ker pred njim ne gre za pravno obličen postopek, ker sklep ali obveze sprejete pred svetom za nikogar nimajo izvršilnega naslova itd. Skratka razlogov za neupoštevanje sveta j e lahko v življenju ljudi kar dovolj.
Zato bi bilo treba v takih in podobnih primerih pripraviti razgovor kolikor ne z vsako stranko posebej, pa vsaj samo s tisto, ki kaže odpor do poravnavanja. Pri tem gre za to, da se kateregakoli konfliktnega udeleženca privede do motiviranosti za poravnavanje. To j e lahko
zelo različno in docela odvisno od posameznega primera, zaradi česar ni mogoče dajati nekih konkretnih napotkov, marveč le neke posplošitve.
Tak razgovor naj hi hil po trajanju odvisen od konfliktnega udeleženca, vendar ne predolg. Član sveta naj pokaže, potem ko je navezal z njim prve psihične kontakte, zanimanje za sporno vprašanje. Razgovor naj hi napredoval od znanih stališč k težjim razmišljanjem, ki navadno pripeljejo v neke napetosti (za osehe neprijetne izpovedi, izbruhi sovraštva, bolečine, jok, itd.) pri katerih član sveta pomaga do sprostitve, ki same po sebi
38
vodijo v olajšanje . Ce se privede stranko v tako stanje naj ji član sveta nato ponudi možnost poravnavanja z nasprotnikom.
Od okolja in spornega vprašanja je odvisno, ali pri takem razgovoru sodelujejo tudi strankini sorodniki, prijatelji, znanci itd. zlasti pa odrasli člani njegove družine. Morda bi bilo pravilno, da bi član sveta za vplivanje na konfliktnega udeleženca in v svojo pomoč uporabil tudi tiste izmed teh ljudi, ki so naklonjeni poravnavi oziroma rešitvi spora na miren način (toda le, če je imel s stranko več razgovorov), oziroma, v nasprotnem primeru bi se moral izogibati navzočnosti takih oseb iz okolja stranke, ki poglabljajo konflikt in delujejo na stranko nepomirjevalno. Najpogosteje pa bi bilo treba paziti na to, da pri razgovoru sploh ni navzočih tretjih oseb, kajti te lahko preprečujejo sproščanje strankinih čustev (ne
3° dr. Katja Vodopivec: Priročnik iz metodike socialnega
dela, Ljubljana 1959» str.lo2.
glede na to za kakšna gre), kar vsekakor ni v korist prizadevanju niti za sprostitev niti za pomiritev.
Od posameznih primerov je odvisno ali je treba ta postopek opraviti z obema konfliktnima udeležencema ali samo z enim imed njiju. Če je treba vplivati v tem pogledu na oba, opravi član sveta isti postopek še z drugo, če mu je prva zagotovila upanje na poravnavo. Nikjer ni rečeno, da se tak postopek po prvotnem neuspehu pri eni ali drugi stranki ne bi smel ponoviti. Lahko se zgodi, da je ob razmišljanju po prvem neuspelem razgovoru v stranki dozorel miselni proces v smeri razumevanja nasprotne stranke in podobno. Zato ne bi smeli nikoli obupati po prvih neuspehih.
Ko sta tako oba konfliktna udeleženca motivirana, če ne za drugo vsaj za razgovor drug z drugim, je prav, da sta povabljena oba skupaj na poskus poravnave.
Zavedati se je treba predvsem, da je poravnalni svet ne glede na oblike vplivanja, opravičil svoj namen s tem, da je uspel sprte ljudi na kakršenkoli dopusten in neprisiljen način pomiriti in ustvariti med njimi sožitje.
c)	Poravnavan j e
Prvo navezovanje stikov s strankami
Če in kadar pokliče svet tožitelja in toženca na skupni sestanek s poravnalnim svetom, je treba oba prijazno in
vljudno sprejeti.
Ze v začetku je treba pojasniti zakaj gre in kako je prišlo do postopka pred poravnalnim svetom. Zlasti pa je nujno obema razložiti, kaj lahko poravnalni svet stori v njuni zadevi, kajti napačno bi bilo, če stranki ne bi razumeli njegovega pomena in vloge ter bi pričakovali več, kot jima lahko nudi. Predsednik naj bi zato strankama povedal, da gre pri tem za izvensodno poravnavanje in da so morebitne obveznosti, ki jih prevzameta v zvezi z rešitvijo spora sprejete prostovoljno in da obveznosti zaradi morebitnih kršitev ni mogoče prisilno uresničiti.
Ker so konfliktni udeleženci v večini primerov čustveno angažirani v sporu, ker jim gre za svojo čast, samopotrditev, neodvisnost, prestiž itd., ker branijo svoja stališča, od katerih zelo težko odstopijo, ker nočejo popustiti pred agresivnostjo nasprotnika itd. so v medsebojnem razgovoru lahko zelo zagreti, lahko tudi nasilni bodisi verbalno ali fizično. Zato ob takih priložnostih, pred & svetom nikakor ne bi smelo priti do prepirov in kričanja, do nedostojnega vedenja, izzivanja in groženj ali celo do fizičnega obračunavanja. Vsak tak poskus bi moral biti vnaprej preprečen. Kajti ni mogoče računati na uspešnost poravnavanja, če zato ni ustvarjenega ugodnega vzdušja.
Zato bo verjetno predsednik opozoril tožitelja in toženca na spoštovanje drug drugega, na to, da si ne smeta vpadati v besedo, se prekinjati, da se pri pripove-
dovanju omejita samo na bistvene stvari itd. in sploh, ju zaprosi, naj pristaneta na to, da on vodi sestanek in jima zaradi smotrnosti, reda in discipline dovoljuje in daje besedo. S korektnim načinom se bosta verjetno obe stranki strinjali in pristali na tak red in postopek, ki pa se mora pozneje odvijati nepristransko in pravično. Kolikor bi katerakoli od strank začutila da je svet ali zlasti predsednik naklonjen njenemu nasprotniku, tedaj so možnosti za poravnavanje znatno zmanjšane. Pristranost in pa majhna odločnost poravnalnega sveta pa sta okoliščini, ki močno motita stranki. V talcih situacijah, prihaja tudi do netolerantnega in nekorektnega vedenja bodisi tožitelja ali toženca, kar zopet močno zmanjšuje motiviranost za poravnavo pri tistem konfliktnem udeležencu, ki se kakorkoli ogreva za njo.
Seveda pa je z absolutno objektivnostjo sveta računati le tedaj, če pozna spor, konfliktna udeleženca in če se je vnaprej pripravil na taktiko poravnavanja.
Sposobnost poslušanja in opazovanja
Verjetno je najbolje, da po uvodni besedi prebere predsednik sveta predlog tožitelja, če vztraja pri prvotnem predlogu in ga nato povabi, naj še ustno obrazloži svoja stališča, kolikor sodi, da je treba dodati še kakšna pojasnila. Pozneje da besedo tožencu itd. dokler oba v celoti nista obrazložila svoja stališča in pogled^d-a sporno vprašanje in mogoče že sama podala predlog za rešitev (ali pa se izjavila drugače - ne v smeri poravnave).
Obe stranki pa bi bilo treba zavestno vzpodbujati, da dajeta svoje predloge za rešitev spora.
Obe stranki morata imeti priložnost govoriti in poslušati druga drugo. Če katera noče govoriti, naj vodja poravnavanja, to je predsednik, ugotovi razloge za njeno molčečnost (sramežljivost, občutki manjvrednosti, strah, da ne bi povedala kaj nespametnega ali sebi v škodo itd.) in jo z občutkom za pravilen način obravnavanja takšnih ljudi vpelje v razpravljanje. Če pa kdo govori preveč ali
predolgo, pa je zopet treba nekaj izkušenj, da jo pripra-
39
vi do tega, da utihne, ne da bi bila zato užaljena
Stranki morata priti do občutka, da sta lahko obrazložili svoje težave poravnalnemu svetu. Če ne pride do zadovoljive verbalne sprostitve, ostajajo ljudje pogosto ne-potešeni in še naprej zavrti.
Ves čas pa je treba znati stranko pazljivo poslušati in vzbuditi vtis, da njene težave poravnalni svet zanimajo in da ji posveča potrebno pozornost. Nič slabšega ni, kot če kdorkoli od kofliktnih udeležencev ugotovi, da mu poravnalni svet ni naklonil zadostnega pomena. Če bo stranka spoznala, da se svet zanima za njene prooleme, bo tudi raje pripovedovala svoje težave, obenem pa bo čutila olajšanje. V tem pa je tudi pomen sveta, ki naj kot laična institucija pomaga ljudem k zbliževanju.
3^European Seminar on The Principles and Practice of Group Work, Leicester, England, July 1956, United Nations, Geneva 1956, str. 44.
Podobno je tudi z opazovanjem strank med njunim razgovorom ali pripovedovanjem. Poznavalec ljudi bo lahko iz obnašanja ljudi in njihoveganačina reagiranja (nervoznost, spremembe glasu, načina in hitrosti govora, odlašanja z odgovorom itd.) sklepal na dogajanja v njihovi duševnosti. S tem v zvezi lahko svet preizkuša poznavanje stvari in ljudi, dopolnjuje o tem svoje predstave in si ustvarja določene zaključke, ki mu koristijo pri blažitvi izbruhov in uporabi ustreznice to d za poravnavanje strank glede na njihovo psiho-fizično strukturo.
Kolikor posameznik ali vsi člani poravnalnega sveta poznajo stranki že od prej, bodo lahko še toliko bolj o-pazili spremembe na njih in jih uporabili za ustrezen način dela, bodisi za prepričevanje ali kakršnokoli vplivanje v prid prostovoljnega poravnavanja.
Iskanje skupne rešitve
Poskus poravnave (ali obravnave) je sestanek, s katerim skuša poravnalni svet pridobiti ali vplivati na stranki, da skupaj in prostovoljno predlagata in sprejmeta neko stališče, oziroma rešitev, ki je za obe sprejemljiva in ki naj pomeni za njuna medsebojna razmerja neko novo kvaliteto. Poskus poravnavanja je torej določene vrste medij, na katerem mora priti do izmenjave mnenj, na katerem se naj spremene naziranja konfliktnih udeležencev, spremeni čustvovanje ljudi in sprejmejo določene obveznosti za ravnanje v prihodnje. Poravnalni svet o-
ziroma vodja sestanka ima posebno pomembno vlogo, ker naj bi povezoval vse niti motiviranosti obeh konfliktnih. udeležencev v en sam smoter, to je poravnavo. Ker pa gre pri tem večinoma za divergentne zahteve in pogosto nepomirljiva stališča, je iskanje skupne rešitve včasih zelo težavna naloga. Kako speljati stališča in čustva obeh oponentov v isto smer?
Prvi pogoj za to je ta, da oba konfliktna udeleženca
i
sprejmeta takšne sklepe, ki so izvršljivi in življenjski, tako da jih je mogoče izvršiti, ne da bi bil kdorkoli od njiju bistveno prizadet in oškodovan. Drugi pogoj je v tem, da obe stranki sklene in njihov način izvajanja razumeta in se obvežeta, da jih bosta prostovoljno izvajali. Tretji pogoj pa zahteva, da se tožitelj in toženec zavzameta za izvajanje sklepov oziroma rešitve in da bosta v ta namen vložila ves trud in napore ter
da bosta za to pridobila tudi svoje bližnje kolikor so
v.	. 4o
z rešitvijo kakorkoli prizadeti in angažirani . To i— stočasno pomeni, da sta obe stranki tudi že pozitivno motivirani, kolikor pa še nista, je potebno vložili primeren trud poravnalnega sveta, da jih pripravi vsaj do razmišljanja o tem, kolikor ne na pristanem. Za dosego tega pa ima poravnalni svet na razpolago različna sredstva vplivanja in motiviranja, ki morajo biti posredovani na razumljiv, sprejemljiv in ne vsiljiv način.
Grle j o tem podobno sAhtik Vito:Delovne konference, str. 32, v knjigi:"Priročnik iz metodine socialnega dela dr.Katje Vodopivec, Ljubljana, 1959.
Ker gre pri poravnavanju konfliktov za take situacije, pri katerih, so stališča, čustva in zahteve udeležencev v sporu nasprotujoči, - divergentni, so skupni sklepi ali rešitve nečinoma kompromis. Njegovo bistvo je v tem, da nobena od strank ne sprejema v celoti tuje stališče, niti svoje (ali pa se to stori le redko), marveč mora vsaka od njiju nekaj popustiti in se s tem v zvezi tudi nečemu odreči oziroma nekaj zgubiti.
Če ni mogoče doseči popolnega soglasja, kar se najpogosteje dogaja, je treba posamezne predloge nasprotujočih se strank integrirati. To pomeni, da se iz posameznih predlogov izloči pozitivne doprinose in jih vskladi ter poveže v enotno si.cer kakovostno novo rešitev. To ni bil prvotni predlog nikogar od konfliktnih udeležencev, toda je le ob zaključku oziroma sklepu, zanisel vsakogar od obeh, ker sta oba k njej prispevala, jo s pomočjo in ob sodelovanju poravnalnega sveta dograjevala in izgradila41 .
Obe stranki sta tako po svoje doprinesli k novemu sklepu, ki je izveden iz njunih predlogov in ki lahko pomeni pot do rešitve, če se obe lahko z njo strinjata in jo sprejemata kot svojo. Ker sta pri taki rešitvi sodelovali obe, sta tudi pozitivno motivirani za njeno uresničevanje in morda ne samo to, marveč tudi za njeno napredovanje in poglabljanje.
"Do sporov med ljudmi pa prihaja pogosto tudi zato, ker se med seboj slabo sporazumevajo, čeprav mislijo v osnovi podobno (slabo poslušanje drug drugega, trenutne preuranjene reakcije, ki sprožajo žalitve, medsebojna obračunavam ja itd.)* Zato je treba v vsakem posameznem primeru oceniti, ali si stranki nasprotujeta zaradi bistva problema ali pa samo navidezno, ker sta se n.pr. premalo poglobili v težnje druga druge, v to, kaj je nekdo resnično mislil in podobno. Če spor ni bistven, marveč površinski, potem bi se bilo treba vrniti z vso strpnostjo na njegovo izhodišče. Polagoma in predvsem s postavljanjem vedno novih vprašanj v zvezi s predmetom spora bi bilo treba voditi stranki k temu, da bi samo spoznali, da si v osnovnem problemu ne nasprotujeta.
3 takim načinom dela lahko razčlemimo spor tudi na dva ali na več sestavnih delov; n.pr. na del, v katerem si stranki ne nasprotujeta ali mislita celo skladno, na del spora, v katerem si stranki delno nasprotujeta in končno na preostali del, ki terja novo rešitev. S takim izločevanjem nespornih stališč od spornih omejujemo predmet spora na vedno ožje področje nesporazumov, ki posta-
42
jajo že zaradi tega končno tudi lažje rešljivi."
Pri skrajno divergentnih predlogih seveda ni mogoče najti skupnega imenovalca, ker v zahtevkih strank ni mogoče najti takih pozitivnih doprinosov, ki bi jih lahko vskladili in medsebojno povezali v neko novo kvaliteto.
42
Dopolnitev prispevala dr. Katja Vodopivec.
V	takih, primerih skupno doseganje cilja oziroma namena poravnave razpade in ostane pri prvotnih zahtevkih, ki po vsej verjetnosti označujejo neuspeh.
Posebni primeri
- Metode sveta oh izgledu, da hi poravnava uspela le navidezno
V	:takih primerih naj hi poravnalni svet ne odstopil od svojih prizadevanj za poravnavanje, marveč naj hi pokazal več volje in vstrajnosti. Že doslej smo omenili posamezne razgovore s stranko že v pripravah za poravnavanje. Razen tega pa ostanejo še nekatere druge možnosti, če obstaja bojazen, da se tožitelj in toženec ne hi poravnala tudi v vsakdanjem življenju.
V	naši raziskavi so se pokazale kot dejansko in ne samo formalno uspešne naslednje metode: ponovni postopek pred poravnalnim svetom, ponovno svetovanje s poskusom poravnavanja, vzhuditev razumevanja za težave nasprotne stranke in vplivanje ali individualno prepričevanje strank, itd.
V	vseh gornjih primerih gre za intervencijo sveta med ali po formalnem poravnavanju, ki pa glede na vtis sveta ni prineslo zaželjenega učinka. Ker stranke samostojno razpolagajo s svojimi zahtevki, je v tem pogledu najbrž potrebna pripravljenost strank za ponovno pretresanje
stvari.
Za take nadaljevane razgovore s strankami ki se moral svet bodisi individualno ali kolektivno pripraviti in ponovno vživeti v strankin problem in si osvežiti znana dejstva. V tem smislu gre za postopno reševanje spornega vprašanja in za utrjevanje zaupanja v poravnalni svet ter poglabljanje razumevanja za mirno in dejansko rešitev spora. Gre torej za to, kako pripraviti stranke do motiviranosti za poravnavo. Svet naj skuša vplivati na strankina čustva tako daleč, da bo menjala svoja stališča in našla razumevanje za težave, oziroma zahteve oponenta.
Glede na socialno pedagoško funkcijo poravnalnega sveta bi bilo najbrž nepravilno prezgodaj priti do sklepa, da se ne da ničesar več napraviti. Svetu pri tem pogosto tudi pomagajo ljudje, ki so stranki "blizu", v katere ima zaupanje ali jih ceni in spoštuje, oziroma jih tudi drugače rada posnema in se po njihovih vzgledih ravna.
Poravnalni svet bi se moral tudi zavedati,da so navidezno sklenjene poravnave iste socialne vrednosti, kot tisti poskusi poravnavanja, ki jim niso uspeli.
- Metode dela sveta ob prepiranju in kričanju strank
V postopku pred poravnalnim svetom prihaja zlasti ob obravnavanju žalitev, obrekovanj, telesnih poškodb itd. tudi do prepiranja, glasnega govorjenja, kričanja in drugih ekscesov pri enem ali obeh konfliktnih udeležencih..
Take zaostritve, ki so izraz sovražnosti, ali drugih podobnih čustev, zmanjšujejo možnost poravnavanja. Vsaka od strank lahko daje drugi povod za sovraštvo ali druge motive, s katerimi mora poravnalni svet pri svojem delu računati in nanje ustrezno reagirati. Konfliktni udeleženci, ki nimajo prav, ki imajo občutek krivde, ki so povzročitelji ali pospeševalci konfliktov, so zelo radi nasilni in na različne načine izražajo sovražnost.
Tak odnos pa je lahko pogojen tudi z neadekvatnim vedenjem nasprotne stranke.
Ne bi bilo vedno pravilno, če bi takoj in v kali zatrli take izbruhe, saj bi tako zavrli stranko, obenem pa bi zamudili priložnost zvedeti kaj več o stvari sami.
V nekontroliranih izbruhih je navadno zelo dosti resnice. Zato bi bilo treba stranko najprej pazljivo poslušati in jo šele nato opozoriti na disciplino ali pa ju je treba, če je prišlo do medsebojnega prepira in kričanja, na lep način pomiriti.
Ukrepi kot n.pr. takojšnja pomiritev, ločitev strank, takojšnja opozoritev na red in disciplino, čakanje, da se sami pomirita in podobno ne bi bili primerni in verjetno ne vodijo k poravnavanju. Skoraj vedno je boljše, da mine izbruh, za katerim sledi navadno občutek krivde. To okoliščino lahko izkoristi svet v tem, da pokaže razumevanje položaja in ponudi pripravljenost za posredovanje.
- Nedostojno vedenje na poravnavi
Podobno je z nedostojnim vedenjem na poravnavi. Najprimer-
nejše metode za tolerantnejši odnos agresivne stranke do nasprotnika ali do poravnalnega sveta ki kili: u-strezno opozorilo na dostojno vedenje, pouk ter svarilo in ugotovitev, kje tiče vzroki takega vedenja. Vsekakor pa ki kila v takem primeru napačna takojšnja odstranitev s poravnave ali zgolj čakanje na to, kaj se ko zgodilo.
-	Izzivanje in grožnje
Tudi izzivanje in grožnje imajo podokno, če ne isto o-zadje, ki velja za prepiranje in kričanje ali hujše pojave nasilja. Le njihova intenzivnost in oklike so lahko drugačne. Okenem pa so tudi specifičen odraz človekove oseknosti in manifestacije njegove napadalnosti.
Pri tem ki kili primerni: opozorilo na nedostojno vedenje ter opozorilo na nedopustnost takega ravnanja in na posledice. Vsekakor pa je potrekno oke stranki pomiriti, če je prišlo do vzajemnega verkalnega obračunavanja.
Čakanje, da se stvari razvijejo same ok seki ali takojšnja odstranitev s poravnave in podokno, so po našem mnenju neprimerne metode.
—	Metode sveta, če pride do fizičnega okračunavanja
Že v začetku, to je v fazi nagovora strank oziroma ok navezovanju stika z njimi, je potrekno povedati načela
komuniciranja med udeleženci poravnave in s tem predočiti strankama, kaj je glede na pravila vedenja na poravnavi dopustno in kaj ne. Poravnalni svet je vsekakor dolžan, da stori vse potrebno za odstranitev kakršnihkoli možnosti fizičnega obračunavanja.
Če pa bi do tega vendarle prišlo, je lestvica ukrepov po našem mnenju naslednja (od blažjih, in milejših do energičnejših); pomiritev strank, opozoritev na posledice, ločitev ali odstranitev ene ali obeh strank in prekinitev ter odložitev poskusa poravnave. Najbrž se člani sveta ne morejo in ne smejo fizično vmešavati v obračunavanje, ker bi lahko prišlo do neljubega razpleta dogodkov, ki svetu in njegovim članom ne bi bili v prid. Klicanje organov milice bi bilo verjetno v večini primerov že prepozno. Lahko pa bi bila to le grožnja, ki bi jo svet uporabil istočasno z opozorilom na posledice, ki bodo zadele napadalca.
Verjetno je glede poravnavanja bolj smotrno in taktno, da svet v okviru lastnih možnosti in sposobnosti uredi konflikt, sicer pa mora poskus poravnavanja voditi tako, da že pred izbruhom sovražnosti in agresije take vrste eliminira vse pojave, ki kažejo na pretep ali fizični napad sploh.
- Ugotavljanje resnice
Varovanje lastnih koristi, želja po zadovoljitvi neke določene potrebe oziroma motivi pridobivanja sploh ter drugi socialni motivi so ozadja, v katerih prihaja tudi
pred poravnalnimi sveti do laži oziroma do zamolčanja resnice.
Konfliktni udeleženci ne pripovedujejo vedno resnice pred svetom, ker si obetajo nekih prednosti, ki bi jih radi dosegli na tale način. S tem povzročajo vrsto težav, ker mora svet v določeni meri ugotavljati dejansko stanje, če hoče biti objektiven arbiter in svetovalec. Nasprotno, stranka lahko zgubi vse zaupanje v poravnalni svet, če bi ugotovila, da člani verjamejo nasprotniku, čeprav po njenem mnenju očitno laže. V takih primerih. tudi ni pričakovati poravnave, kajti konfliktnega udeleženca najbolj moti nekorektno vedenje oziroma ravnanje nasprotne stranke pred poravnalnim svetom. S tem v zvezi pa prihaja pri strankah do sekundarnih pojavov v oblikovanju stališč o svetu kot so: neavtoritativnost poravnalnega sveta, neodločnost članov itd. vsled česar postanejo stranke, ki bi imele škodo zelo občutljive in previdne. To nam je pokazala tudi naša raziskava.
Glede na domnevo, da člani svetov kolikor toliko poznajo, če ne vsi, pa vsaj nekateri, ljudi s svojega območja, je ugotavljanje resnice v mnogih primerih nekoliko lažje. Toda mnoge podrobnosti resnice javnosti in članom svetov kljub temu niso znane. Zato bo ttjreba včasih, iskati tudi to.
Spretni lažnivci lažejo oziroma pripovedujejo neresnico samo glede tistega, kar je za njih bistveno. Lian j spretni pa lažejo tudi glede tistih dogodkov, ko jim ne bi bilo treba lagati in sicer predvsem zato, da bi bili
■bolj prepričljivi. Ker se pogosto zapletajo v protislovja, $ih je mnogo laže odkriti kot tiste, ki so svojo laž omejili le na določeno ožje področje. Zato "bi kilo priporočljivo naj stranka čim več in podrobno govori o kritičnem vprašanju, ker se bo sama zapletla . v protislovja. Kato pa jo je treba opozoriti, naj govori resnico.
Dokazovanje nasprotnik dejstev je naslednja metoda za ugotavljanje resnice. Argumenti, ki jih je treba pri tem posredovati stranki, morajo biti konkretni. Posredovalec naj bi take okoliščine predočil stranki mimo in vljudno, brez osebne prizadetosti. Kolikor bi prišlo do takega načina razgovora s stranko, je včasih morda bolje, da se "dokazovanje" opravi brez navzočnosti nasprotne stranke. lahko se namreč zgodi, da stranica, ki ne pripoveduje resnice, ne bo hotela priznan neresničnega pripovedovanja pred nasprotnikom, ker ji bo to neprijetno.
Razen tega bi svet lahko zahteval od stranke za njene trditve ustrezne obrazložitve ali dokaze in kolikor ne gre drugače in v skrajnem primeru naj prekine poravnavo in ugotovi resnico do naslednjega poskusa poravnavanja.
Kot posebno vprašanje, ki bi moralo zanimati vsakogar, ki ureja odnose med ljudmi, pa je, zakaj ljudje lažejo. Zdi se, da bi bila odstranitev vzrokov laži ustrezna metoda tudi za poravnavanje.
- Stranki se na noten način nočeta poravnati
Stranki v poravnalnem postopku pred svetom svobodno razpolagata s svojimi zahtevki. Zato jih ni mogoče siliti k poravnavi, če zanjo obe ali ena sama, nista motivirani, in če poravnalnemu svetu ni uspelo ustvariti pogoje za motiviranost. Morda gre pri tem tudi, bodisi v subjektivnem ali objektivnem pomenu, za takšno vrednost spoi’a (vsaj za eno izmed njiju), da ni mogoče samo od # poravnave pričakovati rešitev spora, ampak je treba doseči izvršilni naslov za zahtevke, ki ga pa poravnalni svet ne more nuditi.
V takih in podobnih primerih, zlasti pa v tistih, ko ena izmed strank kategorično odklanja poravnavo pred poravnalnim svetom, ni nobenega pravega smisla vplivati nanje zato, da bi se poravnali samo navidezno in na ljubo poravnalnemu svetu. Zdi se, da bi bil v tem pogledu najprimernejši nasvet, naj se obrneta v njunem sporu na sodišče.
Se je poravnalni svet prepričan, da bi vendarle lahko spremenil čustva strank, ker sta v svojih stališčih še omahljivi, naj skuša na stranki vplivati s ponovnimi razgovori, z morebitnim opozarjanjem na izgubo časa in stroškov, ki jih bo treba utrpeti z morebitnim pravdanjem itd. Kolikor tudi s temi metodami ne bi bilo doseženega ustreznega odziva, pa je najbolje, da jima predsednik primerno in brez prizadetosti svetuje, naj vložita tožbo pri organu, ki bo lahko na podlagi dejanskega
V zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja sporne zadeve je tudi "izvajanje dokazov". Čeprav poravnalni sveti niso sodna institucija in nimajo sodnik prerogativ, se vendarle pogosto srečujejo s tem opravilom, v večini primerov pa niso v pravnem niti taktičnem pogledu za uo uspo— # sobij eni. Obenem pa se tudi pojavlja vprašanje zastopanja strank po pooblaščencih in nasploh, kako ukrepati v takih primerih.
Dokazi
če stranke predlagajo dokaze in skušajo s tem zavarovati svoje pravice ali koristi, jih mora poravnalni svet upoštevati. Menimo, da v skrajnem primeru tudi poravnalni svet lahko pri ugotavljanju resnice zahteva od strank £ dokazila, da se prepriča o resničnosti izjav, oziroma navedb strank. Pri tem mislimo zlasti na različne že obstoječe listine in podobno.
Iz .-jave prič so pomembne in v mnogih primerih edino dokazno sredstvo (obrekovanja, razžalitve itd.). Najvažnejše vprašanje pri njih v pogtopku pred poravnalnim svetom je nedvomno resničnost izpovedi. Zato bi moral svet ugotoviti, katera stranka jih je predlagala za pričo (priča je lahko pristranska, glede na to, da je neka stranka pred-
-28o-
lagala takšno pričo, ki bo govorila samo njej v prid) ali gre za posredno ali neposredno pričo, ali gre za interesirano ali neinteresirano pričo, ali sploh za kakšne posebne odnose med strankami in pričo, zaradi katerih, bi bilo lahko pričevanje bolj čustveno obarvano in zaradi tega manj resnično. Pri vsem tem velja opozorilo na previdnost.
Pooblaščenci
Pozitivna zakonodaja, ki obravnava problematiko poravnalnih svetov, dopušča možnost zastopanja strank po pooblaščenih, čeprav se jih je praksa najpogosteje izogibala.
Glavna naloga pooblaščenca, zlasti pa odvetnika je, da ustvari ugodnejše razpoloženje za svojega klienta, da zmanjša njegovo odgovornost za spor ali da doseže zanj čim boljši položaj, kolikor gre za zahtevke. Zelo bi bilo napačno, če bi poravnalni svet kot laični organ klonil pred veščim zagovornikom na škodo stranke, ki nima izurjenega zastopnika in se sama bori za resnico in svoje pravice. S pooblaščencem, četudi je odvetnik, naj ravna podobno in z enako pozornostjo, kot z vsemi drugimi udeleženci obravnave, ki morda nimajo izkušenj na tem področju.
IX. ZAKLJUČKI
IX.	ZAKLJUČKI
Ob zaključku skušamo na kratko:
-	odgovoriti na vprašanja, ki smo si jih zastavili v uvodnem delu raziskave in
-	obenem oceniti delo poravnalnih svetov in njihove rezultate pri konfliktnih udeležencih neposredno.
^ Z vzorcem smo obsegli le del poravnalnih svetov, ki delujejo pri nas. Vendarle menimo, da je mogoče ugotovitve posplošiti na vse poravnalne svete v Sloveniji.
V raziskavi smo obravnavali problematiko svetov in njihova organizacijsko funkcionalna vprašanja, lokalno pravno ureditev svetov (ker še ni bilo ustreznih zveznih in republiških predpisov), demografske in druge podatke članov svetov in nekatere okoliščine, za katere smo mislili, da tvorijo ugodne pogoje za boljšo uspešnost pri vplivanju 0 na sprte stranke, spore po svoji vsebini, stranke med seboj in posebej glede na njihov socialni in matgerialni status, socialne interakcije itd. S tem v zvezi pa smo zlasti poskušali ugotoviti, kaj menijo konfliktni udeleženci o delu svetov, in katere so tiste metode, j£i so se pokazale kot primerne in ki vodijo do uspešnosti v poravnavanju. Obenem pa smo glede na ugotovljeno dejansko stanje in spoznano problematiko pomirjanja ljudi pied— videli naj elementarnejšo metodologijo poravnavanja, ki naj koristi predvsem praktičnim delavcem na tem področju.
G-lede na to, da je bilo naše delo o poravnalnih, svetih prva tovrstna raziskava, ki je "bila opravljena doslej na naših tleh smo morali "orati ledino", kar marsikdaj ni hilo posebno lahko niti enostavno niti ne ceneno.Že samo zbiranje podatkov širom Slovenije je predstavljalo poseben problem, ki ga je bilo marsikdaj težko premagovati .
Čeprav so poravnalni sveti, ki smo jih obsegli v vzorcu dejansko poravnali le četrtino sporov, in tako pustili nezadovoljeno večino konfliktnih udeležencev, menimo, da imajo svoj družbeni pomen in vlogo in da od njih ne bi smeli odstopati niti jih puščati vnemar. 0 tem so nas prepričali tudi odgovori konfliktnih udeležencev samih.
A. STRANKE (Marjan Kroflič)
1.	Katere miljejske silnice so tiste, za katere bi bilo mogoče sklepati, da so privedle do sporov?
Mnogo motenj v socialnih odnosih, ki v končni konsekvenci privedejo do sporov, je nedvomno nastalo prav pod vplivom okolja. V večini primerov je verjetno kot sprožilec spora nastopal določeni element iz okolja, ki pa je bil latentno prisoten že prej v medsebojnih odnosih in nastal v vsakdanjih stikih med strankami.
Silnice, za katere sodimo, da so privedle do spora oziroma ga vsaj sprožile, lahko razdelimo v naslednje skupine .
a) Širše družbeno okolje
Pri tem imamo v mislih, krajevno skupnost kot celoto in družbeni položaj posameznikov, ki ga imajo v taki krajevni skupnosti in kot posamezniki med seboj. Kot izrazita statusna znaka smo vzeli v poštev posameznikovo formalno stopnjo izobrazbe in njegov poklic. Znano je namreč, da izvirajo številne ovire tudi iz rušenj in percepcij statusa posameznika. Po drugi strani pa je z družbenim položajem v tesni zvezi tudi človekov materialni položaj.
Rezultati nam kažejo, da med vsemi anketiranci očitno prevladujejo tiste stranke, ki imajo nizko stopnjo formalne izobrazbe. To so ljudje brez formalne izobrazbe ali pa le z nižjini razredi osnovne šole. Še k tem prištejemo še tiste, ki niso uspeli dokončati srednje šole, tvori skupino nizko izobraženih sprtih strank krepko večino. Analogno velja za kvalifikacijo. Med anketiranci prevladujejo tisti, ki imajo relativno nižjo stop-♦ njo kvalifikacije. Poklicna struktura sprtih strank nam kaže, da so to pretežno fizični delavci, (kmetje, delavci in gospodinje tvorijo skupino 82 1° spretih strank).
Šeprav nefcn-oremo zanikati pomembnosti vpliva poklica, zlasti pa stopnje izobrazbe na njihovo socialno percepcijo, njihovo vrednotenje itd. in s tem na zmanjšanje možnosti prihajanja v tovrstne konflikte s soljudmi, pa je na drugi strani nesporno dejstvo, da nizka stopnja
formalne izobrazbe in določeni poklici omogočajo le nizke osebne dohodke. Kot smo videli iz strukture sprtih strank gre v tem smislu za relativno revnejše sloje prebivalstva, ki zelo pogosto zaidejo v spore in jih rešujejo pred poravnalnimi sveti nenazadnje tudi iz razloga, ker je to najceneje.
V tesni zvezi s temi statusnimi znaki je tudi človekov materialni položaj. Pri tem imamo v mislih
b) ožje okolje oziroma razmere, v katerih ljudje
živijo
Tako n. pr. z naraščanjem števila članov v gospodinjstvu praviloma narašča tudi število sprtih strank, medtem ko z naraščanjem števila pridobitnih članov gospodinjstva, upada.
Problem so tu še stanovanjske razmere, v katerih sprte stranke žive in predmeti življenjskega standarda. Tudi to so elementi, ki marsikdaj vplivajo na nastanek sporov
2.	Kakšne so osebnostne značilnosti sprtih strank, katerih spore so obravnavali poravnalni sveti?
Na osnovi rezultatov lahko na kratko opišemo naslednje značilnosti sprtih strank.
Pri sprtih strankah se je izoblikovala določena socialna percepcija, v kateri prevladujejo negativna vrednotenja o nasprotni stranki v kognitivnem pomenu besede,zla sti je to mogoče opaziti pri tožiteljih. Poleg tega so
močno izražena tudi negativna čustvena nagnjenja ene stranke proti drugi. V vsakem primeru pa gre za motnje v socialnih. odnosih pri oh eh sprtih strankah. G-re za ljudi, ki so bili v času sožitja kakorkoli moteni in niso uspeli zadovoljiti svojih motivov, kot posledica tega pa se je izoblikovala določena agresivnost bodisi pri tožitelju (večinoma), bodisi pri tožencu, seveda različne stopnje in oblike .
Če izhajamo iz teh osnovnih ugotovitev, potem je jasno, da
W člani poravnalnega sveta lahko uspešno delujejo le, če u-spejo voditi obe stranki tako, da postopoma s svojim vplivom spreminjajo stališča strank, blažijo njihove reakcije, odstranjujejo izvore motenj in formirajo pri strankah, pozitivna vrednostna stališča. V nekem smislu predstavlja poravnalni svet institucionaliziran način vsklajevanja in razreševanja nasprotujočih si interesov obeh strank, ki sta se sprli. Vloga poravnalnega sveta je iskanje tistih motečih situacij, v katerih živita obe sprti stranki in ki terjajo optimalno razrešitev za tožitelja in toženca.
# Zaradi tega je potrebno, da člani sveta kar najbolj angažirajo pri vsklajevanju nasprotnih interesov obe stranki,po drugi strani pa, da sami skušajo vplivati na medsebojna razmerja obeh strank. G-re za to, da dosežejo pri očeh vsaj neko stopnjo prilagoditve njunih obnašanj (pri obeh) tako, da skupno obnašanje, ki nastane iz take interakcije, predstavlja pravzaprav novo obnašanje (podobno tistemu pred nastankom spora). Druga možnost pa je, doseči vsaj pri eni stranki prilagoditev obnašanja drugi stranki cako, da oi prisvoji obnašanje druge stranke v procesu medseocjnegn
sožitja. Poravnalni svet ima opravka z določenimi stališči strank do nasprotnika, z določenimi obnašanji,ki iz tega izhajajo. ITjegova osnovna naloga kot posredoval ca je, vplivati na spremembo stališč (na vse tri komponente) in na obnašanje obeh. sprtih strank. Spremembe ob našanja posameznika pa lahko dosežemo le z vplivanjem na spremembo stališč posameznika, spremembo objektivne stvarnosti ali pa s kombinacijo obeh.
Učinkovitejši vpliv je do določene mere možno izvajati, če se držimo vsaj naslednjih napotkov.
-	Imeitti resnično in globoko zanimanje za obe od sprtih strank,
-	biti pozoren poslušalec vsake stranke, vzpodbujati jo da govori o sebi,
-	imeti spoštovanje do vsake stranke, izogibati se sodbam o tem, da ena izmedstrank nima prav,
-	ocenjevati in razpravljati o predmetu spora s stališča obeh sprtih strank, to je vživeti se v stališče tožitelja in toženca,
-	osredotočiti se pri predlogih na človekove plemenite nagib e,
-	opozarjati na napake vedno posredno in ne žaliti pono sa pri nobeni od strank,
-	kritika ni priporočljiva. Ta sili človeka v defenzivo in izgovore.
33. PORAVNALNI SVETI (dr.Janez Pečar)
3.	Kakšen je način dela poravnalnih, svetov?
Poravnalni sveti navadno delujejo v senatih treh članov ali njihovih namestnikov, izvoljenih na zborih občanov, najpogosteje za dobo dveh let. Lokalna pravna ureditev o poravnalnih svetih je v odsotnosti ustreznih zveznih in republiških predpisov normirala nekate-pa področja njihovega funkcioniranja. Toda glede na to, da člani svetov večinoma niso poznali pravne ureditve teh organizmov v svojih lokalnih skupnostih, lahko rečemo, da pravo doslej niti v pozitivnem niti v negativnem smislu ni kdovekaj vplivalo na razvoj poravnalnih svetov.
a)	Subjektivni pogoji Člani na splošno
Člani poravnalnih svetov so v glavnem moški, le dobra desetina je žensk, ki pa so na vaških, obmocjin se slabše zastopane kot v mestih. Glede na starostno strukturo premočno prevladujejo starejši ljudje, ki zlasti na vasi navadno uživajo večji ugled. Nekaj mlajših je le v mestih. Le blizu desetina članov je samskih ali vdovelih, medtem ko so vsi ostali poročeni. Razvezancev med člani poravnalnih svetov ni. Socialna in izobrazbena struktura kažeta, da je večina članov iz nižjih socialnih stra-tumov, v mestih zlasti uslužbenci, na vasi pa kmetje ali
delavci, čeprav sta socialna in izobrazbena struktura članov nekoliko boljši v mesta kot na vasi.
V zvezi z osebnim statusom in nekaterimi drugimi okoliščinami članov poravnalnih svetov smo domnevali, da je uspešnost poravnavanja sporov večja pri tistih članih, ki so bolj izobraženi, ki dalj časa žive na območju poravnalnega sveta, ki so porotniki, ki se ukvarjajo s pravom in psihologijo, ali sploh urejanjem odnosov med ljudmi, ki poznajo problematiko in občane z območja sveta in ki intenzivneje socialno participirajo v lokalnih skupnostih. Ob preskušanju naše hipoteze smo ugotovili, da temu v glavnem ni tako in da le izobrazba na splošno doprinaša k boljši učinkovitosti. Pokazalo se je, da so v mestih pri formalnem in dejanskem poravnavanju uspešnejši tisti člani, ki imajo višjo izobrazbo, na podeželju pa tudi že tisti, ki imajo srednjo. Glede na daljše bivanje v kraju sveta pa smo ugotovili rahle prednosti pri vaških svetih, medtem ko se intenzivnejša socialna participacija odraža v boljši učinkovitosti le pri predsednikih v mestih. Tako imenovano "polstrokovnjaštvo" in boljša verziranost v socialnem okolju na splošno nista pokazali ugodnejših pogojev za uspešnejše delo poravnalnih svetov.
Glede na odnos do dela v poravnalnih svetih smo ugotavljali: ali so članom poravnalnih svetov stranke kdaj zoprne in katere; ali jih delo v svetih veseli; ali jim ni morda v breme ali naj bi bilo poravnavanje kot socialno pedagoška dejavnost v nekem smislu honorirana? Odgovori so nam pokazali, da imajo več uspehov pri
pomirjanju ljudi tisti člani, ki so do svoje vloge v svetu kritičnejši in "bolj odgovorni. S tem v zvezi pa nastajajo tudi zahteve po honoriranju oz. plačevanju dela v teh organih.
Predsedniki
Za predsednike smo oh raziskavi ugotovili nekatere posebnosti, zaradi katerih se rahlo razločujejo od ostalih članov poravnalnih svetov. V mestih so predsedniki starejši od članov na splošno. Imajo boljšo šolsko izobrazbo, izhajajo največkrat iz vrst uslužbencev, še posebej jih karakterižirajo višje kvalifikacije na delovnih mestih, razen tega pa so le redkokdaj rojeni v kraju delovanja poravnalnega sveta, loda kljub temu poznajo problematiko in občane na svojem območju bolje kot člani. Zato pa pogostne zahtevajo plačilo za delo v poravnalnem svetu, delo pri poravnavanju jih manj veseli, bolj zaposluje in jim je s tem v zvezi tudi bolj v breme.
Čeprav so morda do sebe in svoje vloge pokazali več kritičnosti in manj optimizma ter več odgovornosti, pa so predsedniki navajali glede boljše uspešnosti svetov predvsem take razloge, ki so odvisni od ravnanja sveta samega in manj tiste, ki so izven njega. Obenem pa pričakujejo, da so pomemben dejavnik na področju pomirjanja strank tudi spremembe v vedenju ljudi, medtem ko se člani nagibajo k spremembam razmer konfliktnih udeležencev.
Na poravnavi, kjer imajo dominantno vlogo, so predsedni
ki manj tolerantni, bolj energični in agresivni tudi, kadar ne bi bilo treba, manj potrpežljivi z ljudmi in man j preprič evalni.
b)	Objektivni pogoji
Nekateri poravnalni sveti zlasti na perifernih območjih delujejo v razmeroma slabih materialnih pogojih. Čeprav menimo, da neugodni ali manj ugodni materialni pogoji delovanja ne morejo imeti neposrednega negativnega odraza na učinkovitost poravnavanja, pa je vendarle potrebno omeniti, da talci sveti vendarle životarijo, Ker pogosto nimajo niti primernih prostorov za poravnavanje niti administrativnih moči, ki bi jim pomagale, niti finančnih sredstev za najnujnejše potrebščine. Odtod tudi zahteve po različnih denarnih obremenitvah strank, plačevanju taks in prispevkov in drugih podobnih obveznostih.
Kolikor naj poravnalni sveti glede na intencije ustrezne zakonodaje pomirjajo tudi pravne osebe, kolikor bodo svete ustanavljale tudi delovne in druge organizacije itd. se s tem v zvezi še bolj postavljajo v ospredje vprašanja materialne oskrbljenosti, s katero se, četudi ne bi smelo biti tako, v neki meri kaže tudi avtoritativnost in družbena priznanost poravnalnih svetov.
Raziskava je pokazala, da glede na velikost območij svetov, obremenjenost z delom glede na število sporov, Konfliktne situacije, ki nastajajo med ljudmi itd., sedenja organizacija na splošno ustreza tudi subjektivnim pogo-
jem, ki so na razpolago za poravnavanje konfliktnih, udeležencev. Zato v tem pogledu ni potrebnih radikalnejših sprememb, zlasti, ker je zaposlenost poravnalnih svetov (z redkimi izjemami) iz leta v leto manjša.
c)	Po ravnavanj e
Glede na izkušnje, ki smo jih dobili pri opazovanju poravnalnih svetov, sodimo, da so izjave, ki so nam jih dali člani v pogledu pripravljanja na poravnave preveč optimistične in precenjujoče. Kaže, da poravnalni sveti tudi pri seznanjanju strank samih niso storili vsega,kar bi bilo potrebno da bi jim predočili kaj zmorejo kot izvensodna institucija in kaj ne. Zato so bila verjetno pričakovanja strank, zlasti tožiteljev večja kot pa je resnična avtoriteta poravnalnih svetov in sposobnost za poravnavanje marsikdaj težavnih sporov s kompliciranimi osebnostmi konfliktnih udeležencev.
Ljudem bi bilo treba pojasniti, da pred poravnalnimi sveti ni mogoče doseči izvršbe, da gre bolj za korekturo od-nošajev med ljudmi in manj za korekcijo razmerij ljudi do stvari. Pravico odmerja lahko le sodišče, ki je v vsakem primeru dolžno iskati tudi resnico. Sodišče pravico tudi prisilno uveljavi, medtem ko poravnalni svet za to ni pristojen. Njegova moč je v prostovoljni pripravljenosti strank, da uresničujejo sprejete obveznosti, do česar jih je pripravil in pripeljal poravnalni svet.
Pri delu poravnalnih svetov gre predvsem za spremembo čustev v medosebnih odnosih ljudi in ne za pravno urejanje spornih vprašanj. To se nam zdi primarna naloga
poravnalnih svetov. Kolikor gledamo na poravnalne svete s tega vidika, je njihova vloga v poravnavanju sporov med pravnimi osebami, med pravnimi in fizičnimi o-seharni in oh sodelovanju pravnih zastopnikov v resnici problematična.
V raziskavi smo posvetili znatna prizadevanja metodologiji poravnavanja. Pokazalo se je namreč, da so (s stališča poravnalnega sveta) primerne metode samo tiste, ki pripeljejo do učinkovitih poravnav. Zato smo jih posebej izbrali, raziskali in v ustrezni obliki pripravili tudi za nestrokovnjake - praktične delavce v svetih.
2e metode temelje na izkušnjah z ljudmi, ki žive, se bore in čutijo, ki imajo nek osebni odnos do spora,ker gre za njihove lastne interese, za katerih varstvo ali uveljavljanje so se odločili sami, s tem da priznavajo poravnalni svet kot posredovalen organ. Zato se z upravičenostjo pojavlja vprašanje, ali bo to prav tako med pravnimi osebami in ob udeležbi zastopnika? Kajti menimo, da je korekcija odnosov med ljudmi mogoča le ob neposredni udeležbi konfliktnih udeležencev samih in brez posredništva.
Ker je bilo o načinu dela poravnalnih svetov, o primernih in neprimernih metodah, o osebnih pogojih za poravnavanje itd. dovolj rečenega v raziskavi, bi omenili le to, da se postavlja posebno vprašanje, kdo naj daje poravnalnim svetom strokovno pomoč v uporabljanju najustreznejših metod za vplivanje na ljudi. Predloga za ta namen nimamo, pokazalo pa se je, da niti porotništvo niti izkušnje s pravom in psihologijo ali urejanje odnosov med
ljudmi, uiti poznavanje ljudi in problematike itd. niso tisti elementi, ki bi jih. lahko učinkoviteje uporabili pri pomirjanju konfliktnih udeležencev, le nekatere metode izhajajoče iz "zdravega razuma" in konkretizirane v dani situaciji pri poravnavanju, so prinesle svetom uspehe, pri čemer smo videli, da je marsikaj ostalega,
kar smo pričakovali, da bo izredno važno, popolnoma sekundarnega pomena.
4.	Kako je z uspešnostjo poravnav?
V raziskavi smo tudi navedli, da je sporov, ki jih obravnavajo poravnalni sveti od leta i960 dalje (ko je bilo 2o.3o5 do 8.148 sporov v letu 1965) vedno manj, da pa je uspešnost poravnavanja v formalnem pogledu razmeroma konstantna in se giblje nekaj nad 62 kolikor ta podatek, kot smo videli v zvezi z dejansko poravnanimi konflikti, sploh lahko kaj pomeni. Povdariti pa je treba, da so bili podatki o formalno poravnanih sporih edi ni, do te raziskave znani pokazatelji, kajti nihče doslej še ni utegnil ugotoviti, kako se poravnave, sklenjene pred svetom, tudi dejansko odražajo v vsakdanjih medosebnih odnosih med ljudmi.
Gostota sporov je največja v Prekmurju in na Dolenjskem z Notranjsko, medtem ko je uspešnost formalno rešenih sporov največja v ljubljanski kotlini in na Primorskem. Nedvomno imajo pri tem pomembno vlogo, poleg vsebine sporov (premoženjski na vasi, stanovanjski v mestih in osebni spori pri obeh) tudi različni kulturni, etični, zgodovinski in drugi mementi, ki pogojujejo, da so ljud
-294-
je v svojih medsebojnih odnosih bolj in pogosteje agresivni in drug proti drugemu manj tolerantni, oziroma so, po drugi strani bolj pripravljeni za poravnavanje.
Med 4oo spori, ki so bili zajeti v vzorec, je bilo po podatkih svetov poravnanih 25o ali 62,5 ?*• Od tega na vasi 119 ali 59»5 $, v mestih pa 131 ali 64 Ti spori so bili torej poravnani formalno brez ugotavljanja ali in kako so se razvijali odnosi med tožiteljem in tožencem po sklenjeni poravnavi pred vsetom.
Raziskava je pokazala, da so se razmere med obema strankama izboljšale v znatno manjšem številu primerov kot je bilo število sklenjenih poravnav pred svetom. Dejansko porav nanih sporov tudi sicer v življenju je bilo: na vasi 32 v mestu pa le 24
To pomeni, da je bila le dobra četrtina sporov predloženih poravnalnim svetom rešena dejansko uspešno in predstavlja poravnavanje doprinos na področju razmerij med tožiteljem in tožencem. Tri četrtine sporov pa je ostalo v glavnem takšnih, kot so bili takrat, ko je tožitelj prijavil spor poravnalnemu svetu, čeprav je bila polovica od teh formalno poravnava. (Ra vasi so najtežje rešljivi spori s preživ nine, v mestih pa telesne poškodbe in stanovanjski spori).
Zdi se, da razmeroma majhen del v resnici poravnanih sporov ne bi smel jemati zaupanja v poravnalne svete, kajti tudi v primerih, ko je bila sklenjena samo formalna poravnava, je opravljal svet svojo socialno pedagoško funkcijo. Saj je pred njim prišlo do razgovora med strankama, do dobre volje po sožitju, ki pa se ni uspešno odrazila tudi v
praksi, ker morda predmet spora med dvema človekoma še vedno obstaja in ju moti ter vznemirja in povzroča nove konflikte. Obenem pa lahko tudi trdimo, da je določeno število ljudi preveč kritično gledalo na razvoj medsebojnih odnošajev in je razočarano zaradi tega, ker je od poravnave same pričakovalo več, kot jim je ta prinesla glede na njihovo sprejemljivost in njihove zahtevke.
Sprejete obveznosti pred poravnalnimi sveti so zelo različne. Pri 5oo anketiranih konfliktnih udeležencih, ki so se formalno poravnali, je bilo: 24 $ brez obveznosti (največ tožiteljev), 1,2 jS zmanjšanje zahtevkov (samo toži tel ji), 8 io izpolnjevanje sporazuma (v glavnem toženci), 17 $ izogibanje prepirom (enakomerno tožitelji in toženci), 9 ia odpoved tožbi (samo tožitelji), 5 i° plačilo odškodnine (samo toženci), 8 $ prenehanje motenja (pretežno toženci) itd.
Mnogi člani svetov sodijo, da bi ljudje bolj spoštovali sprejete obveznosti pred poravnalnimi sveti, če bi imele izvršilni naslov, če bi prišlo do tega pa seveda poravnalni sveti ne bi bili to kar so. S tem v zvezi nastajajo tudi težnje po večji avtoriteti in popularnosti poravnalnih svetov, zlasti pri tistih članih, ki nimajo preveč optimizma. Po drugi strani pa je bilo v vzorcu vendarle 4o $ poravnalnih svetov, ki menijo, da stranke spoštujejo poravnave v celoti. Pri mestnih poravnalnih svetih se tudi močneje kot pri vaških kaže težnja, da bi nekdo skrbel za izvajanje sklenjenih poravnav. Prevelika socialna mobilnost in migracija jim namreč onemogočata,
-296-
da bi se sami lahko intenzivneje zanimali za sožitje med strankami "post festum". le dobra četrtina poravnalnih svetov je izjavila, da bi tako skrb lahko opravljala sama.
Poleg dejansko poravnanih sporov pa je 42 °fo v vzorec zbranih poravnalnih svetov izjavilo, da skušajo bolj ali manj redno vplivati tudi na odpravljanje vzrokov. Pri tem so sveti seveda sami ob sebi popolnoma brez moči, če jim ne pomagajo drugi in če jih ne razumejo pri njihovem entu-ziazmu in prizadevanju. Kaže pa, da je to čedalje bolj težavno in neuspešno področje dela.
5.	Kakšna je avtoriteta poravnalnih svetov pri tožiteljih in tožencih?
Nedvomno je najpomembnejša ocena o delu poravnalnih svetov tista, ki so jo podali konfliktni udeleženci, katerih spori so bili obravnavani pred sveti. Toda tako tožitelji kot toženci imajo o svetih razmeroma zelo ugodno mnenje. Tudi £ v primerih, ko ni prišlo do poravnave, čutijo stranke neko določeno zadovoljitev in so svoja stališča izrazili dokaj enotno ne glede na to, ali je šlo za tožitelja ali za toženca. Kar 75 $ konfliktnih udeležencev se je odločilo da je bil poravnalni svet za reševanje njihovega spora primernejši kot sodišče. Bolj kot tožitelji priznavajo poravnalni sveti zlasti toženci, verjetno tudi zato, ker so bili s sprejetimi obveznostmi znatno blaže prizadeti kot bi bili, če bi v isti zadevi prišli pred sodišče, ki bi jim naložilo obveznosti, ki bi bile tudi prisilno izvršljive.
Najbolj pogost odgovor, zakaj menijo, da je poravnalni svet najprimernejši organ za rešitev spora je bil "ker je postopek zastonj" (28 $), ostali odgovori pa sosker zadosti pravici 21 ker je dovolj pravičen 18 $, ker hitreje rešuje 17 $ in ker pride do izraza dobra volja strank 16 $6.
Visok odstotek odgovorov o brezplačnosti postopka kaže na to, da prihajajo pred poravnalne svete predvsem ljudje iz nižjih socialnih stratumov, ki nimajo dovolj denarja, da bi razreševali svoje spore pred sodišči. To nam potrjujejo ne samo statusni podatki o strankah, ki smo jih zbrali z vzorcem, ampak tudi primerjava strank, ki so bile zaradi razžalitev, obrekovanj, izzivanj, groženj in nedostojnega vedenja pred sodišči in zaradi istovrstnih dejanj pred poravnalnimi sveti v istih letih.
V populaciji, ki je storila ta dejanja, je bilo kmetov, delavcev in gospodinj pred sodišči znatno manj kot pred poravnalnimi sveti, medtem ko so ostali sloji v tem pogledu pred poravnalnimi sveti sploh redkeje zastopani, kolikor ne docela odsotni (n.pr. obrtniki). ICar 83 $ anketiranih strank sodi, da je bil poravnalni svet dovolj avtoritativen, čeprav nekateri konfliktni udeleženci v neznatnejših odstotkih očitajo svetom premajhno odločnost, pristranost, odsotnost nekaterih članov s porav' nave itd. Okoli 94 strank je docela zadovoljnih s pazljivostjo članov pri poslušanju njihovih izjav, medtem ko jih je bolj oviralo in motilo vedenje nasprotne stranke pred poravnalnim svetom.
-298-
6.	Družbena afirmacija svetov
Mislim, da lahko trdimo, da so se poravnalni sveti afirmirali tako v lokalnih skupnostih, kjer delujejo, kakor v našem družbenem sistemu na splošno. 0 njih in njihovem delu ter družbeni vlogi so pogosto razpravljali politični aktivi, zbori občanov, organi stanovanjskih skupnosti, organi krajevnih skupnosti, tisk in radio pa tudi naj-višji organi oblasti na zveznem in republiških nivojih.
Zdi se, da so imeli poravnalni sveti več publicitete kot marsikatera druga institucija v naši stvarnosti. Zato njihova vloga in pomen ne bi smela ostali nepoznana.
K njihovi družbeni afirmaciji pa so zlasti prva leta po ustanovitvi znatno prispevala sodišča, katerim gre v tem pogledu vse priznanje in ne samo to, sodišča so skrbela tudi za strokovno pomoč pri delu poravnalnih svetov in za njihovo organizacijo in funkcioniranje.
Raziskava je pokazala, da so ljudje v mestih slabše obveščeni o poravnalnih svetih kot na deželi, kjer je manjša migracija, zmernejša socialna mobilnost in pristnejši medosebni stiki (face to face contacts) med ljudmi. V zvezi z informiranostjo javnosti o poravnalnih svetih in njihovem delu pa je več kot polovica svetov mnenja, da bi jih bilo treba še popularizirati. Zaradi že omenjenih razlogov pa je takih poravnalnih svetov manj na podeželju kakor v mestih.
Za poravnalne svete je seveda najpomembnejša afirmacija v lokalnih skupnostih, kjer delujejo, kjer naj jih ljud-
je poznajo, spoštujejo in upoštevajo. Njihova reputacija in vloga sta pomembni tudi za uresničevanje sklenjenih poravnav. Glede na to, kako jih sprejema lokalna skupnost,! ružheno politični dejavniki in lokalne organizacije, je odvisno tudi počutje članov o njihovi pomembnosti in potrebnosti. Ker so člani poravnalnih svetov zlasti pa njihovi predsedniki, večinoma ljudje s precej intenzivno socialno participacijo v lokalnih skupnostih (deloma so jih zaradi tega tudi zbrali za te naloge) najbrž tudi ni posebne bojazni, da jih ljudje in lokalne institucije ne bi sprejemali.
Vendar pa kaže, da samo socialna afirmacija ni dovolj.
Za pravilno in nemoteno funkcioniranje so preveč pogosto potrebna tudi materialna, zlasti pa finančna sredstva, ki jih mnoge krajevne skupnosti nimajo dovolj na razpolago, ter jih tudi za poravnalne svete primanjkuje. Kolikor včasih spremljajo take pojave še nezainteresiranost lokalnih dejavnikov za kadrovska vprašanja svetov, odsotnost moralno politične in strokovne pomoči itd. pa se nekateri sveti počutijo precej osamljene in zapuščene. To velja za poravnalne svete na manj razvitih, območjih, kjer tudi sicer razgibanost življenja ni posebno občutna. Zato manjši del članov čuti nezadovoljive reakcije nasproti svetom.
Na splošno pa kaže raziskava, da so člani poravnalnih svetov zadovoljni s tem, kako jih sprejema lokalna skup-
nost .
~3oo-
7* Sveti glede na svojo socialno—pedagoško in preventivno vlogo
Za Slovenijo je znano, da je najbolj industrializirana in urbanizirana. V zvezi s splošnim gospodarskim razvojem in napredkom pa se pojavlja intenzivna migracija ne samo v lokalnem, marveč tudi v nacionalnem pogledu. Vse to pospešuje socialne interakcije med ljudmi, socialno mobilnost indruge socialne ali celo socialno-patološke 0 pojave, katerih del prihaja tudi pred poravnalne svete. Ti pojavi so res morda po svoji družbeni nevarnosti neznatnejši, manj pomembni, toda zato nič manj pogostni in odločilni za posameznika in njegovo počutje v socialnem okolju.
V raziskavi, katere namen je bil predvsem analiza dela poravnalnih svetov, se nismo mogli spuščati v problematiko ustreznega ekološkega determinizma, kakor tudi ne v genezo sporov, čeprav smo se vendarle ukvarjali tudi s strankami kot nosilci negativnih pojavov, t.j. kon-%■ kliktov. Kajti poravnalni sveti so bili kot organizmi
za izven-sodno poravnavanje ustanovljeni zanje in zato, da blaže, pomirjajo ali morda celo odstranjujejo, če je le mogoče, individualne in socialne situacije, v katerih nastajajo frustracije in tenzije, ki so moteče tako za posameznika kot za družbo. Kolikor smo uspeli prikazati v tej raziskavi, da poravnalni sveti uspevajo v tej funkciji, vsaj pri določenem delu populacije, ki je prihajala prednje, potem pomeni, da opravljajo kot posebna in laična institucija pomembno socialno-pedagoško in
kriminalno-politično oz. preventivno funkcijo (v 7 letin so v Sloveniji obravnavali okrog 9o.ooo sporov).
Socialno-pedagoško v-logo opravljajo v tem, da delujejo in vplivajo na spremembe človekovega razumevanja in ga napotujejo v socialno dopustne in sprejemljive smeri ter oblikujejo dovzetnost ljudi za lastne občutke in občutke drugih., pomagajo odstranjevati tenzije in frustracije, usposabljajo ali vsaj skušajo pomagati konfliktnim udeležencem spreminjati vedenje, učinkujejo na ugotavljanje in spoznavanje problemov in na odobravanje pravic in idej drugih ter povečujejo sposobnost ugotavljati in razumeti lastne in tuje probleme in težave.
Preventivna funkcija, ki pa je s socialno-pedagoško v tesni zvezi, kolikor je marsikdaj z njo sploh nerazdru-žljiva pa je predvsem v tem, da odstranjujejo ali skušajo odstranjevati moteče posledice še preden so nastale ali vsaj v tem, da pomagajo ali posreuujejw pri ko— lekciji posledic kolikor so že nastale. Ker sodelujejo na preventivnem področju tudi pri urejanju takih konfliktov, ki imajo elemente ali včasih celo vse znake kaznivega dejanja, je njihova vloga tudi kriminalno preventivna in kriminalno-politična.
S tem v zvezi in zato pa so ali postajajo poravnalni sveti eden izmed pomembnih členov v verigi institucionaliziranih dejavnikov naše družbe, ki na specifičen, to je ne-prisilen način posegajo v odnošaje med ljudmi ter tako pomagajo graditi ustreznejšo etiko in moralo pri ljudeh, ki kakorkoli trpe zaradi motečih posledic svoje ali drugih osebnosti ali socialnega okolja.
LITERATURA
1)	Ahtik Vito, Delovne konference, Priročnik iz metodi-
ke socialnega dela dr. Katje Vodopivec,Ljubljana 1959, str. 28-42
2)	Derek L. Phillips, Social Participation and Happiness,
The American Journal of Sociology, Vol. 72,
Ho. 5, March 1967, str. 479-488
3)	Dollard J., frustration and Aggression, Yale University
Press, Hew Haven 1957
4)	European Seminar on The Principles and Practice of Group
Work, Leicester England, July 1956, United nations, Geneva 1956
5)	Homans G.C., The Human Groups, Hew York, Harcourt,Brace
195o
6)	Horney dr. Karen, Hevrotična ličnost naših doba - pre-
vod, Titograd 1964
7)	Horney dr. Karen, Our Inner Conflicts, Horton, Hew
Jork 1945
8)	Krech D. Grutchfield R.S., Ballachey S. K., Individual
in Society, McGraw Hill, Hew York 1962
9)	Kroflič Marjan, Društvena participacija žena u samou-
pravljanju, Sociološko instraživanje komune u Jugoslaviji, Bilten 7, Beograd, Junij 1966
10)	Leavitt Harold J., Managerial Psychology, prevod "Privre-
de", Zagreb 1964 11
11)	Lifton Walter M., Working With Groups - Group Process
and Individual Growth, Wiley, Hew York 1961
12)	Maier H.R.P., frustration, Hew York 1949
13)	Mlinar Zdravko, Družbena participacija občanov v kra-
jevni skupnosti, Inštitut za sociologijo in filozofijo pri univerzi v Ljubljani, Ljubljana, april 1965
14)	Novosel Marija, Odnosi medju ljudima u proizvodnji,
Zagreb 1963
15)	Osgood C., Suci, Tanenbaum; The Measuring of Meaning,
Urbana 1957
16)	Poročila republiškega sekretariata, pristojnega za
pravosodje o delu poravnalnih svetov v Sloveniji
17)	Siegel Sidney, Nonparametric Statistics, MoGraw Hill,
New York 1956
18)	Stouffer Samuel E., Guttman L., Measurement and Predi-
ction, New Jersey 195o
19)	Toman W., Pynamik der Motiven, Humboldt Verlag, Wien
1954
20)	Vodopivec dr. Katja, Priročnik iz metodike socialnega
dela, Ljubljana 1959
INŠTITUT ZA KRIMINOLOGIJO PRI PRAVNI FAKULTETI UNIVERZA V LJUBLJANI
PORAVNALNI SVETI
P R I L O GE
Ljubljana, julija 1967 Finansiral: Sklad Borisa Kidriča v Ljubljani
KAZALO
1.	Pregled števila opravljenih poravnav v vseh poravnalnih svetih in v izbranih poravnalnih svetih
2.	Seznam ukrepov poravnalnih svetov, ki se štejejo kot neprimerni za uspešno poravnavanje
3.	Pregledne tabele za predsednike poravnalnih svetov
4.	Pregledne tabele za člane poravnalnih svetov
5.	Pregledne tabele za stranke v sporu
6.	Pregledne tabele o sprejetih obveznostih strank, ki so se poravnale
7.	Pregledne tabele o semantičnem diferencialu
8.	Pregledne tabele o vplivu demografskih, socialnih in ekonomskih znakov strank na uspešnost poravnavanja
9.	Pregled tabel o medsebojnem ocenjevanju strank
lo.
Vsebinska opredelitev sporov
Stran
1
16
21
36
53
71
73
81
lo3
I08
1.	Pregled števila opravljenih, poravnav v vseh poravnalnih svetih in v izbranih poravnalnih svetih
Izbrani mestni poravnalni sveti
- Poravnalni svet „2*^ Zap.St.iz- Stavi- Zapored St. st.	ste- kumu- branih, spo- lo iz- izbranih s-
vilo lativa rov v kum. branih porov v de-_________________________sporov lovodniku
7	Hrušica-Štepahja	0	0			
	vas					
lo	Radvanje	0	0			
13 # 16	Litostroj Tržič-Center	2 3	2 5			
17	Jarše-Šmartno	3	8	2	1	2
21	Domžale I	5	13			
26	Škofja Loka	6	19	9	1	1
28	Pr ul e	6	25	16	1	1
31	tli lan Majcen	7	32	23	1	3
38	Sežana	lo	42	3o,37	2	3,lo
4o	Stadion	11	53	44,51	2	2,9
^41	Dravlje	11	64	58	1	5
46	Solkan	13	77	65,72	2	1, 8
47	G-radišče	14	91	78, 86	2	2, 9
52	Stara Ljubljana	16	lo7	93,loo,lo7	3	2, 9, 16
53	Kamnica	16	123	114,121	2	7, 14
56	Posavje	18	141	128,135	2	5, 12
62	Idrija	23	164	142,149,156 163	4	1,8,15,22
63	Koper	23	187	170,177,184	3	6,13,2o
64	Hrastnik-zgornji del	26	213	192,199,2o6 213	4	5,12,19,26
Zap. št.
Poravnalni svet _ S?££i	Zap.št .is- Stevi- Zapored.št.
ste- kumu- branih spo- lo iz- izbranih s-vilo lativa rov v kum. branih porov v de-___________________________________________sporov lovodniku
73 Melje	3o	243
75 Javornik-Koroška		
Bela	31	274
76 Kodeljevo	32	3o6
81 Rotovž •	36	342
85 Krško-levi breg	44	386
89 Radovljica	47	433
9o Laško	47	480
93 Murska Sobota	52	532
096 Litija	55	587
loo Metlika	74	661
220,227,234 241	4	7,14,21,28
248,255,262 269	4	5,12,19,26
276,283,290 297,3o4	5	2, 9,16,23 3o
311,318,325 332,339	5	5, 12,19,26 33
346,353,360 367,374,381	6	4, 11,18,25 32,39
388,395,402 409,416,423 43o	7	2, 9,16,23, 3o, 37, 44
437,444,451 458,465,472 479	7	4, 11,18,25, 32,39,46
486,493,5oo 5o7,514,521 528	7	6, 13,2o,27 34,41,48
535,542,549 556,563,570 577,584	8	3, lo,17,24, 31,38,45,52
591,598,6o5 612,619,626 633,64o,647 654,661	11	4, 11,18,25, 32,39,46,53, 6o,67,74
668,675,682 689,696,703 710,717,724 731,738	11	7, 14,21,28 35,42,49,56, 63,7o,77
lo3 Sevnica
Hap._	_ ,	~ Spori	Zap.št.iz- Stevi- Zapored.št.
št. oravna ni to/'3L' g-te- kumu- branih spo- lo iz- izbranih spo-
vilo lativa rov v kum. branih rov v delovod-___________________sporov niku_________________
107	Ravne na Koroškem
108	Ptuj
#
11o Kočevje
112 Gaberje-Hudinja
+
lol	745,752,759
4	766,773,780
787,794,8ol
808,815,822
829,836
lo4 q «p- 843,850,857 y45	864,871,878
885,892,899 9o6,913,92o 927,934,941
115 g. 948,955,962 1060	969,976,983
99o,997,llo4
loll,lol8, lo25,lo32, 1o39,1o46, 1o53,I060
142 -1 n n lo67 ,lo74,
I08I,I088, lo95,llo2, llo9,1116, 1123,H3o, 1137,1144, 1151,1158, 1165,1172, 1179,1186, 1193,12oo.
12o7,1214, 1221,1228, 1235,1242, 1249,1256, 1263,127o, 1277,1284, 1291,1298, 1305,1312, 1319,1326, 1333,134o, 1347,1354, 1361,1368, 1375,1382,
14 5, 12, 19, 26, 33,4o, 47, 54, 61, 68, 75, 82, 89, 96
15	2, 9, 16, 23,
3o,37, 44,51, 58,65,72,79, 86,93»loo
17	3,lo,17,24,
31,38,45,52, 59,66,73,8o, 87,94,lol, lo8,115
2o 7,14,21,28, 35,42,49,56, 63,70,77,84, 91,98,lo5, 112,119,126, 133,14o
5,12,19,26,
33,40,47,54,
61,68,75,82,
89,96,lo3,
110,117,124,
131,138,145,
152,159,166,
173,18o,187,
118 Velenje-mesto 236
1438
28
Mestni poravnalni sveti v SR Sloveniji po številu predmetov v letih. 1964 in 1965
Zap št.
1.
2.
3.
4.
5.
6. #7.
8.
9.
10.
11. 12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21. £>22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
Poravnalni svet
Število
predme-
tov
Celje-Center O Vodovodni stolp 0 Kranj-Center O Višja gora O Črnuč e O Ježica-Mala vas O Hrušica-Štepanja vas O Barje O Talci 0 Košaki 0 Radvanje O Brežice 1 Postojna * 2 Litostroj 2 Nova Gorica 3 Tolmin 3 Tržič-Genter 3 Jarše-Šmartno 3 Kamnik-severni del 3 Milan Česnik 4 Domžale II 4 Aljažev hrib 5 Domžale I 5 Logatec 5 Stožice 5 Razvanje 5 Škofja Loka 6 Šercerjevo 6 Prule 6 Celje—Otok 7 Stražišče pri Kranju 7 Milan Majcen 7 Ajdovščina 7 Kolodvor 8 Savsko naselje 8 Boris Kidrič 9
2ap. poraviia2_n;j_ sve-fc st.	Število predme- tov
37. Bežigrad	9
38. Ivan Cankar	9
39. Sežana	lo
4o. Primskovo	lo
41 Stadion	11
42. Dravlje	11
43. Malči Beličeve	11
44. Zagornik Joco	11
45. Prežihov Voranc	11
46. Zelena Jama	12
47. Solkan	13
48. Gradišče	14
49. Dobrova p.Ljubljani 15	
5o. Lendava	15
51. Dolgo polje	16
52. Plavž	16
53. Stara Ljubljana	16
54. Jožica Flander	16
55. Kamnica	16
56. Bovec	18
57. Posavje	18
5 8. Vrhnika	19
59. Koroška vrata	2o
60. Miklavž na Dr.polju 21	
61. Piran	22
62. Krško-desni breg	23
63. Idrija	23
64. Koper	23
65. Sava	24
66. Tabor	25
67. Rožna dolina	25
68. Hrastnik-zgor.del	
69* Moste	27
7o. Ljubijana-Šentvid	27	
71. Stari Vodmat	28
72. Poljane	29
73. Ob parku	29
^s-P* poravnalni svet st.	Število predme- tov.		5* Poravnalni svet st.	Število predme- tov
74. Melje		3o	97. Hoče	58
75. Javornik-Koroš.Vela		31	98. Gornja Radgona	69
76. Zgornja Šiška		31	99. Slovenj Gradec	73
77. Kodeljevo		32	loo. Metlika	74
78. Tezno		32	lol. Kostanjevica	75
79. Ilirska Bistrica		33	lo2. Velenje-okolica	75
80. Kolezija		33	lo3• Sevnica	79
81 Kamnik-južni del		34	lo4. Ormož	83
82. Rotovž		36	lo5. Bled	9o
83. Trnovo		4o	I06. Tržio-severni del	91
84. Krško-levi "breg		44	lo7. Hinko Smrekar	98
85. Radeče		44	I08. Ravne na Koroškem	lol
86. Polje		44	lo9. Ptuj	lo4
87. Zagorje—okolica		44	llo. Kočevje	115
88. Laško		47	111. Izola	123
89. Žalec		47	112. Gaberj e-Hudinja	142
9o. Radovljica		47	II3. Ljutomer	167
91. Zagorje-Center		47	114. Slovenske Konjice	183
92. Hrastnik-spod.del		47	II5. Zagorje ob Savi	19o
93. Murska Sobota		52	116. Novo mesto	196
94. Podrežje		54	117. Trbovlj e-Center	227
95. Litija		55	II8. Velenje-Mesto	236
96. Črnomelj		55	II9. Slovenska Bistr.	322
Istrani vaški poravnalni sveti
„ ^ Poravnalni svet	—— št.	ste- kumu- vilo lativa				Zap.št.izbranih sporov v kumu-lativi	Števi- -	lo iz- -	branih. sporov	Zapored.št. izbranih sporov v delovodniki;
lo	Ra.domlje	0				
17	Vranja peč	0				
22	Trebnje	0				
4o	Šmartno ob Dreti	2		2			
,47 #	Šebrelje	2	4			
53	Poženik	2	6			
62	Sela-Srednja vas	2		8	7	1	1
	v Tuhinju					
65	Rakičan	2	lo			
76	Bukovica-Volčja					
	Draga	3	13			
84	Jurovski dol	3	16	14	1	1
91	Ročinj	4	2o			
lo6	Šempas	5	25	21	1	1
#116	Zalog	5	3o	28	1	3
129	Hrpelje	6	36	35	1	5
142	Veliki Gaber	6	42	42	1	6
147	Vanganel	7	49	49	1	7
152	Otlica	8	57	56	1	7
169	Kidričevo	9	66	63	1	6
173	Kapele	lo	76	7o	1	4
181	Šentrupert	lo	86	77,84	2	1, 8
193	Hrovatini	12	98	91,98	2	5, 12
2o8	Mojstrana	13	111	lo5	1	7
Zap. št.	'Poravnalni svet	Spori šte- kumu-		Zap.št.izbranih. spo-	Število iz-	Zapored.št. izbranih spo
		vilo	lativa rov v kumu-		branih	rov v delo-
				lativi	sporov	vodniku
219	Vrhpolje	14	125	112,119	2	1, 8
232	Rakek	15	14o	126,133,140	3	1,8,15
247	Šentjanž pri					
	Dravogradu	17	157	147,154	2	7,14
251	lahor	18	175	161,168,175	3	4,11,18
262	Brusnice	18	193	182,189	2	7,14
27I	Otočec pri Kovem					
#	mestu	19	212	196,2o3,21o	3	3,lo,17
288	Moravče	22	234	217,224,231	3	5,12,19
294	Gabrovka	24	258	238,245,252	3	4,11,18
3o2	Žiče	25	283	259,266,273, 280	4	1,8,15,22
319	Šmartno v Rožni dolini	29	312	287,294,3ol 3o8	4	4,11,18, 25
321	Borovnica	29	341	315,322,329 336	4	3,lo,17,24
335	Kojsko	32	373	343,35o,357	5	2,9,16,23
				364,371		3o
% UJ 00	Kapela	32	4o5	378,385,392 399	4	5,12,19, 26
343	Zgornja Polskava 33		438	4o6,413,42o	5	1,8,15,22,
				427,434		29
352	Hotiza	36	474	441,448,455	5	3,lo,17,24,
				462,469		31
369	Podlehnik	42	516	476,483,490 457,5o4,511	6	2,9,16,23, 3o, 37
378	Rogoznica pri	46	562	518,525,532,	7	2,9,16,23,
	Ptuju			539,546,553		3o,37,44
				560		
389	P0dmežaklja-Je-	51	613	567,574,501	7	5,12,19,26,
	senice-okolica			588,595,6o2		33,4o,47
6o9
’Poravnalni
st.
svet
Spori
šte- kumu-vilo lativa
Zap.št.iz- Stevi- Zapored.št. "branili sp o- lo iz- izbranih, sporov v kumu- branih rov v delo-lativi_______sporov vodniku___
4o4	Šmarjeta	55	668	616,623,630	8	3,lo,17,24,
				637,644,651	31,38,45,
				658,665	52
412	Beltinci	6o	728	672,679,686	9	4,11,18,25,
				693,7oo,7o7	32,39,46,
				714,721,728	53,6o
422	Tomaž pri Ormožu	65	793	735,742,749	9	7,14,21,29,
				756,763,770	36,43,5o,
*8				777,784,791	57,64
	Križevci pri	78	871	798,8o5,812	11	5,12,19,26,
	Ljutomeru			819,826,833	33,4o,47,
				840,847,854	54,61,68,75
				861,868	
443	Dravograd	85	956	875,882,889	12	4, 11,18,25,
				896,9o3,91o	32,39,46,53,
				917,924,931 938,945,952	6o,67,74,8l
458	Križevci v Prek-	lo5	I06I	959,966,973	15	3, lo, 17, 24 31,38,45,52, 59,66,73,8o, 87,94,lol
	murju			i§o8£;Mži5 1o22,1o29,1o36 1o43,1o5o,1o57	
#63	Rogatec	135	1196	1o64,1o71,1o78 19	3,lo,17,24,
				1o85,1o92,1o99	38,45,52,59,
				11o6,1113,112o	66,73,80,87,
				1127,1134,1141	94,lol,lo8,
				1148,1155,1162 1169,1176,1183	115,122,129
				119o	
473	Poljčane	211	14o7	1197,12o4,1211 30	1, 8,15,22,29,
				1218,1225,1232	36,43,5o,57,
				1239,1246,1253	64,71,78,85,
				126o,1267,1274	92,99,lo6,113,
				1281,1288,1295	120,127,134,
				13o2,13o9, I3I6	141,148,155,
				1323,1330,1337 1344,1351,1358 1365,1372,1379 1386,1393,14oo	162,169,176, 183,190,197, 2o4
Vaški poravnalni sveti v SR Sloveniji po številu predmetov v letih. 1964 in 1965
‘Poravnalni svet st.	Število predme- tov	Zap. poravna3_n;j_ svet š~t«	Število predme- tov
1. Vrtojba	0	37• Dornava	1
2, Miren	0	38. Bolehnočici	1
3. Zaiolmin	0	39. Jagnjenica	2
4. Bovec	0	4o. Vinska gora	2
5. Križe	0	41. Šmarje	2
6. Podilica	0	42. Dolga poljana	2
JI. Žalni ca Gorenja Sava	0	43- Batuje	2
	0	44. Rožna dolina	2
9. Sovodenj	0	45. Opatje selo	2
lo. Radomlje	0	46. Šebrelje	2
11. Mengeš II	0	47. Šmartno ob Dreti	2
12. Podtabor	0	48. Jelšane	2
13. črna pri Kamniku	0	49. Raven	2
14. Loke	0	5o. Materija	2
15. Šmarca	0	51. Jezersko	2
16. Rovte	0	52. Trstenik	2
17. Vranja peč	0	53. Poženik	2
18. Dolsko	0	54. Šenturška gora	2
19. Prežganje	0	55. Predoslje	2
2o. Hrušica	0	56. Kokrica	2
21. Sodražica	0	57. Velesovo	2
22. Trebnje	0	58. Britof	2
P3. Bezina	1	59. Cerklje	2
24. Gaberje	1	60. Struževo	2
25• Kal nad Kanalom	1	61. Grad	2
26. Anhovo	1	62. Sela	2
27. Dole	1	63. Polhov Gradec	2
28. Otalež	1	64. Mostje	2
29. Log pod Mangartom	1	65. Rakičan	2
3o. Čezsoča	1	66. Podgrad	2
31. Ponikva	1	67. Bela Cerkev	2
32.	Trata p.Škofji Loki	1 33.	Besnica	1		68.	Artiče 69.	Šentvid pri Gro-	3
34. Tunjice	1	belnem	3
35. Motnik	1	7o. Nova Štifta	3
36. Benedikt	1	71. Selo	3
-lo-
^aP'Poravnalni svet st.	Število predme- tov	•poraviiaini Sve st.
72. Lozice	3	112. Zlato polje
73. Col	3	113. Bitnje
74. Stomaž	3	II4. Visoko
75. Bobrovo	3	115. Golnik
76. Bukovica-Volčja draga 3		116. Trhoje
77. Bukovo	3	117. Zalog
78. Slap oh Idrijci	3	II8. Lenart
79» Košana	3	II9. Stopiče
80. Brniki	3	12o. Vas-Para
81. Rateče	3	121. Špitalič
82. Šmarje-Sap	3	122. Zdole
83. Duplica	3	123. Veliko Žahlje
84. Jurovski dol	3	124. Lig
85. Dolenja vas	3	125. Čepovan
86. Čatež	4	126. Vogrsko
87. Vrhovo pri Radečah	4	127. Avče
88. Breze	4	128. Srpenica-Zaga
89. Vrtovin	4	129. Podbrdo
9o. Gojače	4	I30. Hrpelje
91. Šempeter pri Gorici	4		131. Hrušica
92. Ročinj	4	I32. Goriče
93. Lokovec	4	133. Mavčiče
94. Bohinj.Srednja vas	4	134. Voklo
95. Dol pri Hrastniku	4	135. Videm-Dohre
96. Blagovica	4	136. Nevlje
predme-
tov
97.	Vače
98.	Spodnja Polskava
99.	Sladki vrh
100.	Voličina
101.	Krška vas
102.	Lože-Mavče
103.	Podnanos
104.	Podraga
105.	Predmeja
106.	Skrilje lo7* Šempas
108.	Grahovo oh Bači
109.	Volče
110.	Hruševje
111.	Kranjska gora
4	_	,
4	138.	Vuhred
4	I39.	Pesnica
4	14o.	Pernica
5	141.	Zenkovci
5	142.	Češnjice
5	143.	Veliki Gaher
5	I44.	Rečica
5	145.	Bilje
5	146.	Čiginj
5	147.	Podgrad
5	148.	Vanganel
5	149.	Zadvor Dohrunje
5	150.	Lipa
5	151.	Irebelno
5
5
5
5
5
5
5
5
5
6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6 6
polje 6 6 6 6 6 6 6 6 6 7 7 7 7 7 7 7 7
‘Poravnalni svet
st.
Število
predme-
tov
Število
predme-
tov
152. Gomilsko	8
I53. Otlica	8
154. Livek	8
155- Ankaran	8
156. Tuhinj	8
157• Draga	8
158. Osilnica	8
159- Dobovec	9
16o. Solčava	9
161. Črniče	9
162. Budanje	9
163 • Vipava	9
164. Semedela	9
165. Senožeče	9
166. Divača	9
167. Škofljica	9
168. Zagradec	9
169. Šmartno	9
17o. Kidričevo	9
171. Malečnik	9
172. Ivanjci	9
173. Bratonci	9
174. Kapele	lo
175. Medana	lo
176. Železniki	lo
177. Limbuš	lo
178. Gederovci	lo
I79. Geterovci	lo
I80. Odranci	lo
181. Dobrnič	lo
182. Šentrupert	lo
I83. Globoko	11
I84. Ustje	11
I85. Breginj	11
I86. Prem	11
I87. Portorož	11
I88. Gorenja vas nad	Šk.
Loko	11
189. Polšnik	11
19o. Negova	11
5^P ‘Poravnalni svet st.
191.	Andraž	12
192.	Velika Dolina	12
I93• Prvačina	12
194.	Hrovatini	12
195.	Poljane nad Šk.L. 12
196.	Blejska Dobrava 12
197.	Kresnice	12
198.	Gaberj e	12
199* Bodonci	12
200.	Gančani	12
201.	Predgrad	12
202.	Renče	13
2o3* Kanal	13
204.	5rni vrh	13
205.	Dol. TrehuŠa	13
206.	Drežnica	13
2o7• Dekani	13
2o8. Sečovlje	13
2o9* Mojstrana	13
210.	Lukovica	13
211.	Šentvid pri Stični 13
212.	Kamniška Bistrica 13
213.	Brezovica pri Lj.	13
214.	Dole	13
215• Lovrenc na Pohofju 13
216.	Tešanovci	13
217.	Mirna	13
218.	Velika Lika	13
219.	Zabukovje	14
220.	Vrhepolje	14
221.	Gradin	14
222.	Mengeš I	14
223.	Svečina	14
224.	Černelavci-Kupinci 14
225.	Logarovci	14
226.	Suhor pri Metliki 14
227.	Buče	15
228.	Bočna	15
229.	Kamenje	15
230.	Spodnja Idrija 15
Poravnalni svet st.	Število predme- tov	Čp’Poravnalni svet B u •	Število predme- tov	
231. Horjul	15	2?o. Zasavje		19
232. Nova vas	15	271. Lipovci		19
233• Rakek	15	272. Otočec		19
234. Čeršak	15	273. Sromlje		2o
235. Zgornja Ščavnica	15	274. Štanjel		2o
236. Radmožanci	15	275. Prevalje		2o
237. Studenec	16	276. Gradac v Beli		
233. Bučka	16	Krajini		2o
239. Naklo	16	277- Loški potok		2o
24o. Šentilj	16	278. Gradišče v Slov.		
24I. Martjanci	16	goricah.		2o
242. Frankolovo	17	279. Podčetrtek		21
243. Braslovče	17	280. Vremski Britof		21
244. Kostanjevica na Krasu 17		28I. Komenda		21
245. Marezige	17	282. Tepanje		21
246. Preddvor	17	283. Polana		21
247. Markovci	17	284. Stari trg ob Kolpi		21
248. Šentjanž p.Dravograd 17		285. Hinje		21
249* Sebeborci	17	286. Loka p.Zidanem n	1.	22
25o. Stogovci	17	287. Črni kal		22
251. G-ornji Grad	18	288. Huje, Cirče,Planina 22		
252. Tabor	18	289. Moravče		22
253* Planina	18	29o. Jakobski dol		22
254. Branik	18	291. Hodoš		22
255. Borhberk	18	292. Dutovlje		23
256. Pivka	18	293. Preserje		23
257. Šenčur	18	294. Stranice		24
258. Medvode	18	295. Gabrovka		24
259. Šmartno pri Litiji	18		296. Stari trg p.Cerkn.		24
26o. Cerkvenjak	18	297. Selo		24
261. Kobile	18	298. Velika Nedelja		24
262. Turnišče	18	299. Ženavlje		24
263. Brusnice	18	300. Cezanjevci		24
264. Loka pri Žusmu	19	3ol. Mokronog		24
265. Pesje	19	3o2. Boštanj		25
266. Dobravlje	19	3o3. Žiče		25
267. Brje	19	3o4. Ižakovci		25
268. Grosuplje	19	3o5. Dolina		25
269. Ig	19	306. Krog		25
* Poravnalni svet
st.
Število	'Poravnalni svet
predme- st.
tov	________________
Število
predme-
tov
307.	Polzela
308.	Dolova
309.	Pobegi
310.	Velike Lašče
311.	Stoperce
312.	Pragersko
313.	Čepinci
314.	Ponikva
315.	Vitomarci
316.	Šallvci ^ 317* Adlešiči
* 318. Trnovska vas
319.	Brezovci
320.	Šmartno v Rož.dolini
321.	Rimske Toplice
322.	Borovnica
323.	Podgorci
324.	Žužemberk
325.	Dobje pri Planini
326.	Lokavec
327.	Žiri
328.	"^olena
329.	Veržaj
330.	Dokležovje
331.	Cankova
332.	Štore w 333. Bakovci
334.	Melinci
335.	Griže
336.	Kojsko
337.	Pirniče
338.	Pram
339.	Kapela
340.	Ratkovci
341.	Jurklošter
342.	Škofije
343.	Žirovnica
344.	Zgornja Polskava
345.	Bogojina
346.	Dobrna
347.	Podsreda
348. Bohinjska Bistrica 34
349.	Selo-Pokovci	35
350.	Dramlje	36
351.	Zavrč	36
352.	Ožbalt	36
353.	Hotiza	36
354.	Pišece	37
355.	Vojnik ^	37
356.	Videm ob Ščavnici	37
357.	Škofja vas	38
358.	Polje ob Sotli	38
359.	Vinski vrh	39
360.	Šmartno ob	Paki	39
361.	Prebold	39
362.	Komen	39
363.	Polenšak	39
364.	Miklavž p.	Ormožu	39
365.	Kobarid	4o
366.	Blanca	42
367.	Kozje	' 42
368.	Nazarje	42
369.	Petrovče	42
370.	Podlehnik	42
371.	Mežica	42
372.	Knežak	43.
373.	Leskovec	43
374.	MoŠčanci	43
375.	Mirna peč	44
376.	Lovrenc na Dr.polju 45
377.	Vransko	46
378.	Trbovlje okol.
(Fr.Pak.)	46
379.	Rogoznica	46
380.	Dobrovnik	46
381.	Jarenina	47
382.	Ribnica	47
383.	Podboje	49
384.	Zgornja Kungota	49
385.	Bistrica	49
386.	Semič	49
387.	Tržišče	5o
26
26
26
26
26
26
26
27
27
27
27
28
28
29
29
29
29
29
3o
3o
3o
3o
3o
3o
3o
31
31
31
32
32
32
32
32
32
33
33
33
33
33
34
34
Zap
št.
Poravnalni svet
Stevilo
predme-
tov
Število Zap predme- št.
’Poravnalni
tov
svet
388.	Šmarje	5o
389.	Središče ob	Dravi	5o
390.	Podmežaklja	51
391.	Kog	51
392.	Rače	51
393.	Puconci	51
394.	Straža	51
395.	Planina pri	Sevnici 52
396.	Luče ob Savinji	52
397.	Kuzma	52
398.	Veliki trn	53
^399» Lesično	54
400.	Raka	54
401.	Mačkovci	54
402.	Dragatuš	54
403.	Cerkno	55
404.	Ribnica	55
405.	Šmarjeta	55
406.	Hajdina	56
407.	Apače	56
408.	Velka	57
4o9» Radenci	57
410.	Cerknica	58
411.	Starše	58
412.	Ptujska gora	60
413* Beltinci	60
0 414. Vitanje	61
415.	Bistrica ob Sotli	61
416.	Mozirje	61
417.	Šmartno	61
418.	Bizeljsko	62
419.	Gorišnica	63
420.	Črna	63
421.	Rečica ob Savinji	64
422.	Duplek	64
423.	Tomaž pri Ormožu	65
424.	Bučkovci	65
425.	Razkrižje	65
426.	Slivnica pri Celju 66
427.	Cerklje	68
428.	Selnica ob Dravi	68
429.	Ljubno ob Savinji	69
430.	Mislinja	69
431.	Tišina	71
432.	Oplotnica	73
433 • Korena	73
434.	Cirkovce	74
435.	Loka-Kisovec	75
436.	Žetale	75
437.	Podvelka	77
438.	Grad	77
439* Križeve^).Ljutom.	78
440.	Dolenjske Toplice	78
441.	Gorenji Petrovci	79
442.	Pristava	81
443.	Muta	84
444.	Dravograd	85
445.	Prosenjakovci	85
446.	Majšperk	87
447• Črenšovci	88
448.	Vuzenica	9o
449.	Zreče	92
450.	Juršinci	92
451.	Škocjan	92
452.	Brestanica	96
453.	Ruše	96
454.	Šentjur pri Celju	99
455.	Videm pri Ptuju	99
456.	Šmartno na Pohorju	loo
457.	Grajena	lo2
358.	Makole	lo5
359.	-Križevci v Prekmur.	lo5
360.	Rogaška Slatina	lo7
461.	Radlje	lo7
462.	Cirkulane	123
463.	Podgorje	127
464.	Rogatec	135
465.	Šmarje pri Jelšab	136
466.	Vinica v B.Krajini	14o
467.	Šentjernej	lf>o
2ap* poraVnalni svet st.	Število predme- tov	2ap. poravnalni svet št.	Število predme- tov
468. Ivanjkovci	173	472. Šentjanž	192
469. Desternik	174	473. Loče	195
470. Rogaševci	177	474. Poljčane	211
47I. Leskovec	178	475. Senovo	343

2.	Seznam ukrepov poravnalnih svetov, ki se štejejo kot neprimerni za uspešno poravnavanje
ZAP I S N I K
seje svetovalcev za raziskavo o poravnalnih svetih pri določanju kriterijev, ki naj bi bili neprimerni pri poravnavanju sporov, ki je bila lo. maja 1967.
NAVZOČI: prof. dr. Kobe, dr. Vodopivec, dr. Pečar, Skalar, Kroflič in Uderman
Komisija se je soglasno zedinila in na kratko utemeljila, da se štejejo kot neprimerni ukrepi naslednji:
Vprašanje 18 obrazec 2 "Kaj bi storili, če bi ugotovili, da bi poravnava uspela le navidezno pred poravnalnim svetom, ne pa tudi v življenju"
-	Strankam svetujem postopek pred sodiščem - težnja poravnalnega sveta bi morala biti, da skuša spor poravnati;
-	Strankam prikažem posledice nadaljnjih razprtij - to pri strankah vzbuja vtis poučevanja in superiornosti poravnalnega sveta;
-	Strankam prikažem nepomembnost spora - pomembnost spora je odvisna od tega, kako stranka sama vrednoti svoj spor;
-	Opozorim stranke na nesmiselnost samo formalne sprave -isto kot pri gornjem odgovoru;
-	Ničesar ni mogoče storiti, neodločen, ne ve in brez odgovora — sodimo, da bi člani poravnalnega sveta morali karkoli storiti.
Vprašanje 19 obrazec 2 - "Kaj bi storil, če bi se sprti
stranki na poravnavi zaceli prepirati in kričati":
-	Skušal ki ju takoj pomiriti - stranki naj ti imeli možnost kakorkoli izpovedati svoja stališča;
-	Stranki ti ločil - stranki naj ti imeli priložnost poslušati druga drugo, ločitev ti laJako povzročila dvom o nepristranosti postopka;
-	Nič ne ti storil, čakal ti da se sami pomirita, neodločen in ne ve ter trez odgovora - člani poravnalnega sveta ti morali karkoli storiti;
-	Takoj ti opozoril na red in disciplino - stranki naj ti imeli možnost kakorkoli izpovedati svoja stališča.
Vprašanje 2o otrazec 2 "Kaj ti storili, če tiprišlo med
strankama na poravnavi do fizičnega otračunavanja":
-	Poklical ti milico - ta ukrep je neustrezen za poravnalni svet j
-	Preprečil ti pretep - poravnalni svet ne ti smel fizično intervenirati;
-	Nič ne ti storil, čakal ti pomiritve - ne ti smel opustiti možnosti kakršnegakoli načina pomiritve fizičnega otračunavan ja;
-	Neodločen, ne ve, trez odgovora - poravnalni svet ti moral karkoli storiti.
Vprašanje 21 otrazec 2 "Kaj ti storili, če ti se ena izmed
strank na poravnavi nedostojno vedla":
-	Odstranil ti jo s poravnave - poravnalni svet ne sme storiti takega ukrepa, ker mora na primeren način vplivati na dostojno vedenje strank;
-	Nič ne Ni storil, čakal Ni kaj se No zgodilo - člani poravnalnega sveta Ni morali karkoli storiti, da se stranki pomirita;
-	Neodločen, ne ve in Nrez odgovora - poravnalni svet Ni moral karkoli storiti.
■Vprašanje 22 oNrazec 2 "Kaj Ni storili, če Ni ena stranka
drugo izzivala in ji grozila";
-	Opozoril Ni jo na red in disciplino - ukrep Ni utegnil Niti preoster in Ni lahko preprečil spontanost strankinega izpovedovanja;
-	Odstranil Ni jo s poravnave - ta ukrep je ustrezen zaradi tega, ker Nrez navzočnosti obeh. strank ne more Niti poravnave;
-	Nič ne Ni storil, neodločen, ne ve in ni odgovoril - poravnalni svet Ni moral karkoli storiti.
Vprašanje 23 oNrazec 2 "Kaj Ni storili, če vidite,da ena
od stran očitno laže";
-	Poravnalnemu svetu je težko presojati katera od obeh strank govori resnico, ker obstaja bojazen, da se že v naprej odloči, kateri stranki bolj verjame;
-	Prikazal Ni ji posledice lažnih izjav;
-	Najbrž nič, neodločen, ne ve in Nrez odgovora - poravnalni svet Ni moral na podlagi poznanih dejstev dokazati stranki neresnico.
Vprašanje 24 oNrazec 2 "Kaj skusate storili, ce se soranni
na noben način nočeta poravnati":
-	Skušam na vsak način doseči poravnavo - poravnava naj ko rezultat volje strank, zato kakršnokoli nasilno poravnavanje ne ustreza;
-	Neodločen, ne ve in krez odgovora - poravnalni svet ki moral nekaj storiti.
Vprašanje 38 okrazec 2 "Kaj menite da lahko stori poravnalni svet, če je spor take narave, da njegovega vzroka ni mogoče odstraniti oziroma stanja izkoljšati":
-	Preloži poskus poravnave za nedoločen čas, sicer ničesar ne ukrene - poravnalni svet naj ki vendarle opravil poskus poravnave;
-	Poravnalni svet je krez moči, nič ne more storiti - poravnalni svet ki moral karkoli ukreniti;
-	Neodločen, ne ve in krez odgovora - poravnalni svet ki moral nekaj ukreniti.
Vprašanje 39 okrazec 2 "Kaj lahko vi osekno storite, če je spor tak, da njegovega vzroka ni mogoče odpraviti ali stanje izkoljšati":
-	Podam svoje mnenje o sporu - ker to pri strankah- vzkuja vtis poučevanja in superiornosti poravnalnega sveta;
-	Opozorim stranki na stroške pravdanja in izguko časa -enako kot pri prejšnjem vprašanju;
-	Sem krez moči, ničesar ne storim - poravnalni svet ki moral karkoli storiti;
-	Neodločen, ne ve in krez odgovora - enako kot pri prejšnjem vprašanju.
-2o-
Vprašanje 42 obrazec 2 "Če se stranke niso poravnale, ali skušate na to vplivati"
~ Negativen odgovor je neprimeren, ker ne kaže nobene motiviranosti poravnalnega sveta za poravnavo spora.
3.	Pregledne tabele za predsednike poravnalnih svetov
-21-
Ali je bil poravnalni svet izvoljen	Poravnalni sveti Število	/ž mestni vaški	mestni			vaški
izvoljen na zboru volivcev	32		43	89	92
imenovan - delegiran	4	5	11	8
Skupaj	36	43	loo	loo
v 2 bi = o,	21, neznačilen			
Tabela 2: Kdo je imenoval	poravnalni svet, če		ni bil	
izvoljen				
	Poravnalni Število		sveti,,, 7»	
	mestni	vaški	mestni	vaški
občinska skupščina	3	1	••	••
občinsko sodišče	-	2	-	• •
SZDL	1	2	••	
ni bil imenovan	32	43	89	
Skupaj	36	48	loo	loo
bi
ni izračunljiv
-2.2—
Tabela 3: Kdo pripravlja predloge za izvolitev poravnalnih svetov
Kdo pripravlja predloge za izvolitev poravnalnega sveta	Poravnalni Število mestni vaški			sveti $ mestni	vaški
zbor volivcev		7	lo	19	21
SZDL		18	21	5o	44
ZKS		1	—		—
občinsko sodišče		3	1		
zbor volivcev in SZDL		4	6	11	13
zbor volivcev, SZDL in ZKS		1	4		8
zbor volivcev, SZDL in sodišče		2	—	6	—
zbor volivcev in sodišče		—	1	—	
SZDL in ZKS		—	2	—	
brez odgovora			3		
Skupaj		36	'48	loo	
hi^ = o,36,	neznačilen				
Tabela 4: Koliko članov	ima poravnalni svet			
Koliko članov ima porav-	Poravnalni sveti			
nalni svet	Število			i
	mestni	vaški	mestni	vaški
dva	3	lo	8	21
tri	28	32	78	67
štiri in več	5	6	14	12
Skupaj	36	48	loo	loo
2
hi =o,26, neznačilen
Koliko namestnikov ima poravnalni svet		Poravnalni Število mestni vaški		sveti S« mestni	vaški
dva		lo	14	28	29
tri		24	25	66	52
štiri in več		-	2	-	••
ni namestnikov		1	1	»•	••
brez odgovora		1	6	3	13
	Skupaj hi ^ = o,62,	36 neznačilen	48	loo	lo
Tabela 6: Po čem se ravna nika	poravnalni svet, če		nima poslov-	
Po čem se ravna porav-	Poravnalni		. sve ti	
nalni svet, če nima	Število		at	
poslovnika	mestni	vaški	mestni	vaški
po statutu občine in				
drugih zakonih	4	5	11	lo
po napotilih sodišča in				
drugih organov	7	8	19	17
po lastni presoji	13	21	36	44
ima poslovnik	11	14	31	29
brez odgovora	1	—	»•	—
Skupaj	36	48	loo	loo
2
hi = o,o4, neznačilen
Tabela 7: Ali so v statutu krajevne skupnosti določbe o poravnalnem svetu
Ali so v statutu krajevne skupnosti določbe poravnalnega sveta	Poravnalni Število mestni vaški		sveti * mestni	vaški
da	2o	25	55,5	52
ne	11	2o	3o,5	42
ne ve	5	3	14	6
Skupaj	36	48	loo	loo
hi =1,99, neznačilen
Tabela 8: Kako sklicujejo poravnalni sveti običajno poravnave
Kako sklicujete običajno poravnalni svet
Poravnalni sveti
me s
^nfV^vaški mestni'J vaški
z vabilom in povratnico samo z vabilom osebno, ustno brez odgovora
hi2
7
29
lo
36
1
1
Skupaj	36
o,23, neznačilen
48
19
81
21
75
loo
loo
Tabela 9: Kdo sestavlja dopise in opravlja administracijo
Kdo sestavlja dopise in opravlja administracijo
Poravnalni sveti Število
mestni vaški mestni vaški
predsednik sveta član sveta
poseben zapisnikar,ki ni član sveta
kdo drug, ki ni član sveta
7 3
18
8
7
5
3o
6
Skupaj	36
48
19
8
5o
22
14.5 lo, 5
62.5
12.5
loo loo
♦
Ali se stranke vabilom	odzivajo	Poravnalni sveti Število	i> mestni vaški mestni				vaški
redno	6		19	17	4o
večinoma redno	3o		26	83	54
neredno, po potrebi so ponovni					
pozivi	-		2	-	••
brez odgovora	—		1	—	• •
	Skupaj	36		48	loo	loo
	2 hi = 6,73> značilen	na	nivoju 0	,01	
Tabela 11: Ali	je dobival poravnalni	svet strokovno pomoč			
in 1	od koga				
Ali je dobival poravnalni svet kakšno strokovno pomoč in od koga	Poravnalni Število mestni vaški		sveti mestni	* vaški
od sodišča	13	12	36	25
od občinske skupščine	1	2	••	• •
od krajevne skupnosti od sodišča in obč.skupščine	MM	3	—	•*
od obč.skupščine in kraj.skupn.	1	1	••	
od krajevne skupnosti in družbeno-pblitičnih organov	1	—	••	—
od sodišča in krajevne skupnosti	2	1		
od sodišča, krajevne skupnosti in občinske skupščine	—	1	—	••
od sodišča, obč.skupščine in družb .-političnil^ć-rganizaoi j		1	—	••
ni dobil nobene pomoči	17	26	48	54
brez odgovora	-	1	—	2
Skupaj	36
2
hi = l,o8, neznačilen
48 loo
loo
-26-
Tab ela 12: Kdo skrbi za poravnalni svet

Kdo skrbi za vaš poravnalni svet	Poravnalni Število mestni vaški		svet mestni	fo vaški
krajevna skupnost	22	17	61	35
občinska skupščina	7	7	19	15
sodišče	-	2	-	• •
SZDL	-	2	-	••
nihče	5	lo	14	21
krajevna skupnost in obč.skupščina	1	4	••	8
krajevna skupnost in sodišče	1	4	••	8
obč. skupščina in SZDL	-	1	-	••
vse naštete od 1 do 4	—	1	—	••
Skupaj	36	48	loo	loo
2 hi =9,83, značilen na nivoju 0, Tabela 13: Ali določajo državni organi roke za			05 poravnave	
Ali določajo državni organi tudi roke za poravnave	Poravnalni Število mestni vaški		sveti me stni	* vaški
redno	6	5	16,5	lo
včasih	9	5	25	lo
nikoli	15	23	42	48
ni bilo primerov	6	15	16,5	3o
Skupaj O	36	48	loo	loo
2
bi =5,16, neznačilen
Tabela 14: Ali predloge	za poravnave po	prejemu vknjižite		
Ali predloge za poravnavo po prejemu vknjižite	Poravnalni Število mestni vaški		sveti mestni	* vaški
sproti v delovodnik	25	37	69	77
občasno v delovodnik	2	%		8
ne vodite delovodnika	8	6	22	13
ni odgovoril	1	1		
Skupaj	36	48	loo	loo
hi = 1,	95, neznačilen			
Ali so člani sveta sezna-	Poravnalni sveti			
njeni z zadevo pred porav-	Število		*	
navo	mestni	vaški	me stni	vaški
vsi	22	33	61,	68
le nekateri	11	8	31	17
nobeden	3	6	8	13
brez odgovora	—	1	—	
Skupaj	36	48	loo	loo
p hi = 2,27, neznačilen				
Tabela 16: Ali se poravnalni	svet običajno pripravi na po-			
ravnavo				
Ali se poravnalni svet	Poravnalni sveti			
običajno pripravi na	Število			
poravnavo	mestni	vaški	mestni	vaški
samo predsednik	8	9	22	19
vsi člani	14	22	39	46
člani neposredno pred poravnavo 14		12	39	25
se ne pripravi nihče	-	4	—	8
ni bilo poravnav	—	1	“	
Skupaj	36	48	loo	loo
hi^ = o,42,	neznačilen			
Tabela 17: Kako se poravnalni	svet običajno pripravi			za po-
ravnavo				
Kako se svet običajno	Poravnalni sveti			
pripravi za poravnavo	Število			(°
	mestni	vaški	mestni	vaški
skupno	2o	27	55,5	56
posamezno	J	lo	14	21
pripravi se samo predsednik	11	6	3o,5	13 Q
nihče se ne pripravi	—	4		o
brez odgovora	—	1		
Skupaj
hi = 1,01,
loo
-28-
Tab ela 18j Ali svet prijavo preveri z lastnimi poizvedbami
Ali svet prijavo prej pre-	Poravnalni		sveti	
izkusi, preveri z lastnimi	Število		%	
poizvedbami	mestni	vaški	mestni	vaški
vedno	7	8	19	16,5
včasih	15	21	42	44
nikoli	14	18	39	37,5
brez odgovora	-	1	-	
Skupaj	36	48	loo	
£ hi = o,ol, neznačilen				
Tabela 19: Ali se opravi poravnava vedno		v polni sestavi		
sveta				
Ali se opravi poravnava	Poravnalni		sveti	
vedno v polni sestavi	Število		M /•	t 1
	mestni	vaški	mestni	vaški
da	32	36	89	75
ne	4	11	11	33
ni odgovoril	-	1	-	
Skupaj	36	43	loo	loo
z hi =1,33) neznačilen				
Tabela 2o: Ali predsednik obrazloži strankam pred poravnavo				
vlogo in pomen poravnalnega sveta				
Ali predsednik sveta obraz-	Poravnalni sveti			
loži strankam pred obravnavo	Število			rf
vlogo in pomen poravnal.sveta	mestni	vaški	mestni	vaški
vedno	35	42	97	88
včasih	—	4	—	8
nikoli	1	1	••	
brez odgovora	—	1	-	••
Skupaj	36	48	loo	loo
hi = neizračunljivo				
Tabela 21: Ali ste dopuščali strankam imeti zastopnika
Ali ste dopuščali Stankam	Poravnalni sveti imeti zastopnika	število	fo mestni vaški mestni vaški				
da	lo	9	28	19
ne	17	21	47	44
takih zahtev ni kilo	8	16	22	33
hrez odgovora	1	2		
Skupaj	36	48	loo	loo
hi2 = 4,45	, neznačilen			
Tabela 22: Sli stranke	predlagajo dokazila			
Ali sprte stranke predlagajo dokazila		Poravnalni sveti Število mestni vaški mestni vaški			
vedno		7	8	19	16
včasih		23	29	64	61
nikoli		6	lo	17	21
hrez odgovora		—	1	—	
	Skupaj	36	48	loo	loo
	hi2 = o,o3,	neznačilen			
Tabela 23: Ali	stranke pripeljejo priče				
Ali sprte stranke pripeljejo priče		Poravnalni sveti mes^niVvaski mestni'J			vaški
redno		2	3	••	•«
včasih		27	28	75	59
nikoli		7	16	19,5	33
brez odgovora		—	1	-	
	Skupaj hi2 = 2,33,	36 neznačilen	48	loo	loo
Takela 24: Sli kdaj dejanski stan v prijavi ni kil pravilno prikazan
Ali ste naleteli kdaj na primere, ko v prijavi ni kilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje	Poravnalni sveti Število mestni vaški mestni			* vaški
da	27	27	75	56
ne	9	19	25	4o
krez odgovora	—	2	—	
Skupaj	36	48	loo	loo
hi = 1»72, neznačilen Takele. 25:Ali poravnalni svet vpliva na odpravo spora in				
pri katerih, organih				
Ali poravnalni svet vpliva	Poravnalni		sveti	
na odpravo vzrokov spora	Število		*	
jpri:	mestni	vaški	mestni	vaški
milici	-	5	-	lo
sodišču	3	5	*•	lo
javnem tožilcu	-	-	-	-
okč. upr. organih	2	3		
gospodarskih organizacijah	3	1		
pri družbenih in pol.organ.	2	1		
milici in sodišču	1	1		
sodišču in držav.upr.organih	1	1		
sodišču in gosp. organizacijah	1	2		
sodišču in določeni polit.org.	1	-		-
gospod.delov.in polit.organiz.	2	-		-
sodišču,drž.upr.org.in pol.org.	1	1		••
sodišču, drž. upr. org. in del.				
ter polit, organizacijah	1	-	• •	-
drž. uprav. org. in polit.organ	•	1	—	
ne vpliva - ni pooblaščen •	18	23	5o	48
krez odgovora	—	4	—	8
Skupaj	36	48	loo	loo
hi^ = neznačilen
Ali sprte stranke spoštujejo sklenjene poravnave		Poravnalni sveti Število mestni vaški mestni			* vaški
v celoti		16	18	44	38
deloma		19	28	53	58
ne		1	1	••	
brez odgovora		-	1	-	••
	Skupaj	36	48	loo	loo
o, o4, neznačilen
Tabela 27: Ali "bi lahke izvajali kontrolo sprejetih sklepov poravnave
Če hi bila taka skrb potrebna,	Poravnalni sveti
ali bi jo vaš poravnalni svet	Število	$
v sedanjih pogojih lahko izvajal	mestni	vaški	mestni	vaški
da	13	12	36	25
ne	15	2o	42	42
taka skrb ni potrebna	7	14	19	29
brez odgovora	1	2	••	#*
Skupaj	36	48	loo	loo
hi =1,62, neznačilen
Tabela 28: Ali je območje poravnalnega sveta po velikosti primerno
Ali menite, da je za uspešno delovanje vašega poravnalne-
ga sveta sedanje območje:_______
preveliko
ustreza
premajhno
ni odgovoril	________
Skupaj hi = 0,o,
Poravnalni Število mestni vaški
sveti
fa
mestni vaški
3	2
32	43
3
89
••
9o
36	48 loo loo
Tabela 29:	Če je območje poravnalnega sveta preveliko,
zakaj
Če je območje preveliko,Poravnalni sveti zakaj	Število	fa
____________ __________mestni vaški mestni vaški
prevelika oddaljenost naselij	-	1
preveč je sporov	2
preveliko in preveč je sporov	-	1
preveč je prebivalcev in vpliv sveta ne pride do izraza	1	-
ni preveliko	32	46
ni odgovoril	1	-
89	96
Skupaj	36	48 loo loo
hi^ = neznačilen
Tabela 3o: Ali ima poravnalni svet zagotovljene matjerial-ne pogoje za poslovanje
Ali ima poravnalni svet zagotovljene vse pogoje za poslovanje
Poravnalni sveti Število
mestni vaški mestni

vse razen administratorja	7
vse, razen prostore	2
vse razen kurjave	-
vse razen prostorov in admin.	5
vse razen pisarniških potrebščin in poštnine	1
vse razen kurjave in poštnine	1
vse razen razsvetljave in pošt. ima samo prostore,kurjavo in razsvetljavo
ima samo kurjavo,razsvetljavo in
pisarniške potrebščine	1
ima samo pisarniške potrebščine in poštnino	1
ima samo prostore	-
nima ničesar	-
ima vse	 18
Skupaj	36
3
6
2
3
2
1
2
1
1
2
3
22
48
19
14
5o
vaški
6
14
46
loo
loo
*
Kakšen je prostor, v katerem so poravnave	Poravnalni Število mestni vaški	sveti * mestni vaški	
prikladen, urejen delno urejen neprikladen, neurejen	3o	36 5	5 1	7	83,5 14 ••	75 lo, 5 14,5
Skupaj	36	48	loo	loo
1.2 , _ hi =o,42,	neznačilen		
Tabela 32: Ali so ljudje	v prostoru za poravnavanje	tudi	drugi
Ali so v prostoru	za	Poravnalni	sveti	
p0ravnavanje tudi	dru-	Število		
gi ljudje	mestni vaški	mestni vaški	
redno	1	—	••
včasih	1 1	••	••
nikoli	35	45	97	94
hrez odgovora	1	—	••
	Skupaj	36	48	loo	loo
hi
ni izračunljiv
Tabela 33s Kdo pošilja poravnalnemu svetu predloge za poravnavo
Kdo pošilja poravnalnemu	Poravnalni sveti
svetu predloge za porav-	Število	fo
navo	______ mestni vaški mestni vaški
samo sodišča	1
samo tožilstva	-
samo sprte stranke	pismeno	7
samo sprte stranke	ustno pri PS -
sodišča in stranke	pismeno	8
sodišča in stranke	ustno	3
stranke pismeno in	ustno	1
organiz.notr.zad.in stranke ustno -javna tožilstva in stranke pismeno 1 sodišča, tožilstva in stranke pismeno	1
sodišča, stranke pismeno in ustno 7 tožilstva, stranke pismeno in ust. 1 organi za notr.zad., stranke pismeno in ustno	1
sodišča, tožilstva in stranke ustno	-
sodišča, org. za notr.zadeve in stranke pismeno	-
org.za notr.zad. in stranke pismeno in ustno	-
vse oblike razen ene	5
vse oblike	1
ni odgovoril
1
1
6
4 9
5 3 1
•*
19
22
••
12
8
19
lo
8
19	17
••
2
1
••
1
• •
1
4
1
14	8
Skupaj , . 2
36	48 loo loo
o,23> neznačilen
Tabela 34: Pri katerih sporih so po mnenju sveta poravnave uspešnejše
Pri katerih sporih so po	Poravnalni		sveti	
vašem mnenju poravnave	Število			1°
uspešnejše	mestni	vaški	mestni	vaški
pri tistih, kjer pošljejo				
predloge stranke	21	32	58	57
pri tistih, ki jih ne pošiljajo				
stranke	7	8	2o	16,5
neodločen, ne ve	8	7	22	14,5
ni odgovoril	—	1	—	
Skupaj	36	48	loo	loo
hi2 = 0,98	, neznačilen			
Tabela 35: Ali je poravnalni	svet preobremenjen z delom			
Ali je poravnalni svet pre-	Poravnalni sveti			
obremenjen z delom	Število			1°
	mestni	vaški	mestni	vaški
da glede na štev.poravnav	1	3	••	• •
da, glede na število poravnav	in			
drugo delo članov	3	1		
ni preobremenjen	32	44	89	92
Skupaj	36	48	loo	loo
2
hi = neznačilen
Tabela 36: Ali so bile stranke v sporu tudi pravne osebe
Ali so bile stranke v	Poravnalni sveti
sporu pravne osebe	Število	/J
_______________mestni vaški mestni vaški
takih spori so'bili	H	8	31	16,5
takih sporov ni bilo	25	39	69	^1,5
brez odgovora	___________z_____—------------------
Skupaj	36	48	loo
2
hi = l,4o, neznačilen
4.	Pregledne tabele za člane poravnalnih, svetov
"36-
Tab §la 37: Število članov in namestnikov po socialni sestavi
m
leto	Skupaj	kme- tov	delav- cev	A b uslužben- cev	sol - obrtnikov	u t n 0 upoko-■ jencev	ostalih, (gosp.)
i960	3193	1133	426	1176	96	I92	17o
1961	3591	1228	5oo	I30I	I08	280	174
1962	3814	1241	566	1349	124	363	171
1963	3826	1388	594	1172	111	389	172
1964	3837	1419	556	1168	I06	4o9	179
1965	3748	1385	559	llo3	lo2	414	185
				Stru	k t u	ra v fo	
i960	loo	35,5	13,3	36, 8	3,o	6,0	5,3
1961	loo	34,3	13,9	26,2	3,o	7,8	4,8
1962	loo	32,5	14,8	35,4	3,3	9,5	4,5
1963	loo	36,3	15,5	3o,6	2,9	lo, 2	4,5
1964	loo	37,o	14,5	3o,4	2,8	lo, 6	4,7
1965	loo	37,o	14,9	29,4	2,7	11,1	4,9
Tabela 38: Koliko časa prebivajo člani v kraju sedanjega prebivališča
Koliko časa ži- Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
vi j o člani v kra- mestni	vaški	Skupaj	fo
ju stalnega preds.člani preds.člani mestni vaški mest.va-bivališča	ški
od rojstva	5	19	23	46	24	69	22	48
6 in več let	28	49	23	48	77	71	71,5	49
1 do 5 let	3	4	2	2	7	4	6,5	3
Skupaj	36	72	48	96	I08	144	loo	loo
2
bi =17,65, značilen na nivoju 0,001
Tabela 39i. Ali se ukvarjajo sicer s pravom, psihologijo ali urejanjem odnosov med ljudmi
»
Ali opravlja-	Poravnalni		. sveti			Poravnalni		sveti
jo naloge v	mestni			vaški			Skupaj	i	»
zvezi s:	preds	.člani	preds.		.člani	mesi	vaški	mest-	vaški
					ni		ni	
pravom	6	6	5		14	12	19	11	13
psihologijo	4	3	3		1	7	4	6,5	• •
urejanje cdno-								
sov med ljudmi 9	16	14		35	25	49	23	34
pravom in psi-								
hologijo	1	1	1		4	2	5		
pravom in ureja-								
njem odnosov med								
ljudmi	5	13	9		9	18	18	17	13,5
psihologijo in u-								
rejanjem odnosov								
med ljudmi	-	2	1		-	2	1		
pravom,psihologi-								
jo in urejanjem								
odnosov med								
ljudmi	2	-	-		-	2	-	••	
z ničemer se ne								
ukvarja	8	29	15		33	37	48	34	33
ni odgovoril	1	2	—		—	3	*—		—
Skupaj 36	72	48		96	I08	144	loo	loo
hi2 =5,93	, neznačilen							
Tabela 4o: Ali stanujejo		na	območju poravnalnega				sveta	
Ali stanujejo na	Poravnanlni			sveti		Poravnalni sveti		
območju porav- mestni			vaški			Skupaj		7»
nalnega sveta preds.člani preds.člani mest- vaški mest								- va-
					ni		ni	ški
stanuje	35	72	47		94	lo7	141		99	CO ! (T\
ne stanuj e	1	—		1	2		1	3		
Skupaj 36	72
2
iii ni izračunljiv
48	$6	I08	144 loo loo
Tabela 41: Koliko let delajo člani v poravnalnem svetu
Koliko let	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
dela v porav- mestni	vaški	Skupaj '/■>
nalnem svetu	preds	.člani	preds	.člani	mest- ni	vaški	meste ni	vaški
manj kot 1								
leto	-	-		1	-	1		
1 do 2 leti	6	14	lo	2o	2c	3o	18,5	21
več kot 2 leti 3o		58	38	74	88	112	81,5	78
ni odgovoril	-	—	—	1	—	1	—	*•
Skupaj	36	72	48	96	I08	144	loo	loo
hi =0,58, neznačilen
Tabela 42: Zakaj so članom sveta včasih stranke zoprne
Ali se Članom kdaj	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
zgodi, da jim je ka- mestni	vaški	Skupaj
tera stranka zopr. preds.člani preds. člani mestni vaški
trmasta	11	2o	11	28	31	39
delomrznež	2	4	3	8	6	11
alkoholik	5	lo	8	14	15	22
potepuh	1	1	-	1	2	1
prepirljivec	9	18	12	17	27	29
starejša od vas	-	-	-	1	-	1
mlajša od vas	-	-	-	1	-	1
premožna	-	-	1	—	—	1
revna	—	—	—	—	—	—
obrekljiva	7	lo	4	9	17	13
egoistična	2	5	3	8	7	11
toženec	-	1	2	1	1	3
tožitelj	-	2	-	5	2	5
drugače zoprna	1	4	6	3	5	9
ni mu zoprna	2o	36	23	47	56	7o
ni odgovoril	—	1	1	1	1	2
Tabela 43: Kaj bi Slani sveta ukrenili, če bi poravnava uspela le navidezno
Kaj bi storili,če Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
bi opazili, da mestni	vaški	Skupaj	fo
je poravnava preds.člani preds.člani mest- vaški mest- vaški uspela samo na-	ni	ni
videzno
zahtevam ponovni postopek pri PS 2	7	4	lo	9	14	8	lo
strankam svetujem postopek pred so-							
diščem	7 svetujem,skušam ponovno spraviti	12	11	26	19	37	18	26
stranici	6	9	lo	26	15	36	14	25
prikažem strankam posledice nadaljnjih razprtij 8 prikažem strankam	13	5	14	21	19	19	13
nepomembnost spora	1	5	2	3	6	5	6	3,5
skušam pri strankah vzbuditi razumevanje	6 opozorim stranke	16	5	4	22	9	2o	6
na nesmiselnost samo form.poravn.3 vplivam in prepri-	7	4	3	lo	7	9	5
čujem stranke posamič	1		3	4	1	7		
ostalo	- ničesar ni mogo-	•—	1	1	—	2		
če storiti	2	2	3	2	4	5	6	11,5
neodločen,ne ve -	1	-	2	1	2		
ni odgovoril	—	-	1	-	1		
Skupaj	36	72	48	96	lo8	144		
2
bi = 21,18, značilen na nivoju 0,001
-4o-
Tatela 44: Kaj ti storili Slani sveta, če ti se stranki začeli prepirati na poravnavi
»
Kaj ti člani sto-	Poravnalni sveti Poravnalni sveti
rili, če ti se	mestni	vaški	Skupaj	$
sprti stranki na pred-poravnavi začeli sednik prepirati in kričati		čla- ni	pred- čla-sednik ni		- mest- vani	ški		me- stni	vaški
skušal ti jo takoj pomiiiti	17	22	16	37	39	53	36	37
ne ti takoj posredoval, temveč pozneje	6	8	7	13	14	2o	13	14
stranki ti ločil takoj in opozoril na red in disciplino	3	18	9	19	21	28	2o	19,5
skušal ti ju na lep način pomiriti	5	17	6	15	22	21	2o	14,5
ostalo	-	-	2	2	-	4	—	••
nič ne ti storil, čakal ti na pomiritev	■ 3	1	1	3	4	4	4	••
neodločen,ne ve	-	—	-	-	—	-	—	—
ni odgovoril	—	—	—	1	—	1	—	••
Skupaj	36	72	48	96	I08	144 loo		loo
2
hi =0,89, neznačilen
Tabela 45: Kaj bi storili člani sveta, če bi prišlo med strankama na poravnavi do fizičnega obračunavanja
»
Kaj bi storili,če bi	Poravnalni		sveti Poravnalni		sveti
prišlo med strankama	mestni		vaški	Skupaj		*
na poravnavi do fizič'	- preds.člani		preds.člani	mest-	va-
nega obračunavanja				ni	ški
poklical bi milico	13	29	16	35	42	51
stranki bi ločil in					
ju odstranil	12	2o	19	2o	32	39
prekinil in odložil bi					
poravnavo	12	23	17	28	35	45
pomiril bi stranki	9	17	15	41	26	56
preprečil bi pretep	12	24	18	35	36	53
opozoril bi stranki					
na posledice	8	14	lo	23	22	33
ostalo	-	1	1 2	1	3
nič ne bi storil, čakal					
mi pomiritve	-	—	4	—	4
neodločen, ne ve	1	—	1	1	1
ni odgovoril	—	1	_ _	1	-
Tabela 46: Kaj bi storili člani sveta, če bi se				ena izmed	
strank nedostojno		vedla			
Kaj bi storili,če	Poravnalni sveti			Poravnalni sveti		
bi se ena izmed	mestni		vaški	Skupaj		*
strank nedostoj- pred,	,čla- pred- člani mest- va-			mest-	vaški
no vedla na po- sed.	ni	sednik		ni	šk±L ni		
ravnavi					
opozoril bi jo na					
dostojno vedenje	21	43	25	59	64	84	59	58
odstranil bi jo					
s poravnave	11	14	15	12	25	27	23	19
posvaril in pou-					
čil bi jo	4	14	3	2o	18 23	17	16
ugotovil bi vzro-					
ke takega vedenja -	-	4	2	6	-	4
ostalo	-	1	1 1	1 2	1	• •
neodločen,ne ve	-	-	1	1	-	••
ni odgovoril	-	1	1	-	••
Skupaj	36	72	48	96		I08	144	loo	loo
bi =1,06, neznačilen					
Tabela 47: Kaj bi člani sveta storili, če bi si stranki na poravnavi izzivali in si grozili
Kaj bi storili, Poravnalni sveti Poravnalni sveti če bi ena stran-mestni	vaški	Skupaj	$
ka drugo izzi- preds.člani preds.člani mestni vaški mest- va-vala in ji gro-	ni ški
žila
opozoril bi jo na dostojno ve-
denje	12	12	18	26	24	44	22	3o,5
opozoril bi jo na nedopustnost in posledice	11	31	15	35	42	5o	39	35
opozoril bi jo in jo skušal pomiriti	8	13	6	17	21	23	19,5	16
opozoril bi jo na red in disciplino	4	12	5	15	16	2o	15	14
odstranil bi jo s poravnave	1	4	3	3	5	6	4,5	4
nič ne bi storil, čakal bi kaj bo	-	-	1	-	-	1	-	
Skupaj	36	72	48	96	lo8	144	loo	loo
2,37 neznačilen
Tab el a 48: Kaj bi Slani sveta storili, Se bi videli, da ena izmed strank laže
#
Kaj bi storili,	Poravnalni svet			Poravnalni			sveti	
Se bi vedeli,da	mestni		vaški		Skupaj			*
ena izmed strank preds.	Slani	preds.	Slani	mest-	• va-	mest-	- va-
oSitno laže				ni	ški	ni	ški
opozoril bi jo in							
pozval naj govori							
resnico	14	21	lo	24	35	34	32	24
skušal bi dokazati							
njeno laž	12	25	26	49	37	75	34	52
zahteval bi doka-							
ze, priSe	2	9	4	8	11	12	lo	8
prikazal bi ji po-							
sledice lažnih							
izjav	3	13	5	5	16	lo	15	7
prekinil bi porav-							
navo in ugotovil							
resnico	4	2	-	5	6	5	6	3,5
ostalo	-	1	3	4	2	7	3	5,5
najbrž niS	1	1	-	1	2	1		
Skupaj	36	72	48	96	I08	144	loo	loo
2 hi = lo,o2,	znaSilen na :		nivoju	■ 0,05			
Tabela 49: Kaj bi storili Slani sveta, Se				se stranki na			noven
naSin noSeta poravnati							
Kaj skušate stori- Poravnalni sveti				Poravnalni sveti			
ti,Se se stanki	mestni		vaški		Skupaj			*
na noben naSin	preds	.Slani	preds	.Slani	mest	- vaš-mest-vaš-		
noSeta poravnati				ni	ki	ni	ki
papotim ju na so-							
dišče	29	49	39	60	78	99	72	69
opozorim ju na iz-							
gubo Sasa in stroške 5	12	1	21	17	22	16	15
skušam na vsak naSin							
doseSi poravnavo	2	9	7	11	11	18	lo	12,5
ponovno zaslišujem -	-	-	1	-	1	-	••
niS, ne morem ju pri-							
siliti k poravnavi	2	-	1	2	1	••	
neodloSen.ne ve	-	—	1	2	-	3	-	••
Skupaj	36	72	48	96	I08	144	loo	loo
hi =0,78, neznaSilen							
Tab ela 5o: Zakaj menijo člani poravnalnih svetov, da so bili uspešnejši pri določenih vrstah sporov
Zakaj menite,da Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
je bil vaš PS mestni	vaški Skupaj	#
uspešnejši pri preds	.člani	preds	.člani	mest-	■ va-	mest-	- va-
vrsti spora,ki ste ga navedli v prejšnjem vprašanju				ni	ški	ni	ški
ker so to manj pomembni spori	4 ker so bili pre-	8	7	14	12	21	11	14,5
stopki storjeni nehote, v jezi	3 ker se je svet dobro pripravil in	4	4	17	7	21	6,5	14,5
poravnavo pravilno vodil	7	22	9	2o	29	29	27	2o
ker ima PS avtoriteto in je prepričljiv	lo ker sta se stranki	21	14	19	31	33	29	23
lahko odkrito pogovorile, pomirile	5 ker so bile že	lo	lo	13	15	23	21	16
stranke pripravljene poravnati se	2 ker gre predvsem	5	1	8	7	9	8	6
za spore med so-							
rodniki	i	1	1	-	1	1		
ostalo	5 ni bilo nobene	—	1	1	5	2		
poravnave	1	—	3	1	3		
Skupaj	36	72	48	96	lo8	144	loo	loo
7,22, neznačilen
Tabela 51; Kateri faktor je po mnenju sveta odločilen, da se stranke poravnajo
Kateri faktor je	Poravnalni sveti po vašem mnenju od-	mestni	vaški ločilen pri tem,	preds.člani preds.člani da se stranki poravna n 0					Poravnalni sveti Skupaj	$> mest- va- mest- vani	ški ni	ški			
vpliv poravnalnega								
sveta	14	37	21	36	51	57	47	4o
možnost razgovora								
strank pred svetom	4	8	9	14	12	23	11	16
rželja po mirnem so-							*•	•«
žit ju	—	3	—	3	3	3		
dobra volja in priprav-								
1jenost strank	2	4	2	8	6	lo	5,5	7
spoznanje 0 nesmisel-								
nosti sporov	5	8	6	15	13	21	12	14,
razumevanje, uvidevnost								••
strank	4	2	—	1	6	1	5,5	
spoznanje posledic,								
sankcij	5	7	5	12	12	17	11	12
zadoščenje, ki ga do-								
bi jo na poravnavi	1	3	2	4	4	6	4 ••	4
ostalo	1	—	2	—	1	2		••
neodločen,ne ve	-	—	1	3		4		
Skupaj	36	72
hi2 = 1,98, neznačilen
48	96	I08	144 loo loo
Tabela 52: Kateri faktor je po mnenju sveta odločilen, da se stranke nočejo poravnati
Kateri faktor je po Poravnalni sveti Poravnalni sveti vašem mnenju odlo- mestni	vaški	Skupaj	?o
čilen pritem, da preds.sveti preds.sveti mest- vaš- mest- vaš-se stranki niso	ni	ki ni	ki
pripravljene poravnati	_____________________________________________
nepopustljivost, trma	2 6
^pravdarska strast	1
^častihlepnost	-
ponižanje, ki ga ena stranka doživi brezobzirnost	-
kij ub ovaln ost, prepirljivost	2
medsebojno sovraštvo	3
vpliv drugih, (sosedje, odvetniki) nepoznavanja prava 1 prepričanost v svo j prav	2
objektivni izvor spora
w ostalo	1
neodločen,ne ve so se vsi poravnali ni odgovoril
5o
2
3
1
4 3
5
2
2
28
4
1
1
3
2
2
3
1
1
1
1
6o
2
2
1
6
6
5
2
2
3
1
1
76
3
3
3
7
3
1
7
2
3
94	7o	65
6
3
-j	»•	*•
1
9	”	6
8	6,5	5,5
8 6
2
3
4 2
1
5,5
Skupaj	36	72	48	96	I08	144 loo loo
Tab ela 53: Kakšna je splošna ocena članov o dosedanjem delu poravnalnega sveta
Kakšna je vaša	Poravnalni sveti				Poravnalni		sveti	
splošna ocena	mestni		vaški		Skupaj		cf. /J	
vloge in doseda- preds.člani			preds.	člani	mest-	■ vas-	mest-	vaš'
njega dela vašega					ni	ki	ni	ki
■poravnalnega sveta								
poravnalni svet je								
bil uspešen	22	38	31	55	6o	86	55,5	00
poravnalni svet je								
bil dovolj uspešen	14	33	15	37	47	52	43,5	36
poravnalni svet ni								
'bil uspešen	-	—	1	1	—	2	—	
neodločen,ne ve	-	1	—	1	1	1		
ni odgovoril	—	—	1	2	—	.3		
Skupaj	36	72	48	96	lo8	144	lo8	loo
p
Tri = o,96, neznačilen
Tabela 54: Kaj labko stori svet, če je spor tak, da ni mo0oče odpraviti njegovih vzrokov
Kaj lahko svet sto	- Poravnalni sveti				Poravnalni sveti			
ri,če je spor tak,	mestni		vaški			Skupaj		*
da ni mogoče od-	preds	•elani	preds.	člani	mest	- vaš-	mest-	- vaš'
straniti vzroka					ni	ki	ni	ki
sklene spor pred-								
ložiti sodišču	23	36	31	59	59	9o	55	62,5
preloži poravnavo								
za nedoločen čas	2	3	2	12	5	14	4,5	lo
preloži poravnavo								
in posreduje pri								
zavodih in org.	6	14	5	8	2o	13	19,5	9
apelira na tovariške								
odnose med strankami 1		6	2	6	7	8	6,5	5,p
poskuša posredovati								
pri znancih- in pri j . 1		4	4	3	5	7	4L5	5
ostalo	1	1	—	—	2	—		
PS je brez moči,								
nič ne stori	2	6	2	5	8	7	7	5
neodločen,ne ve	-	2	1	3	2	4		•*
ni odgovoril	—	-	1	—	—	1	—	
Skupaj	36	72	48	96	lo8	144	loo	loo
hi = 7,58,	neznačilen							
Tabela 55: Kaj lahko sbri posamezen član sveta, če je spor tak, da vzrokov ni mogoče odpraviti ali stvari izboljšati
Kaj lahko vi stori- Poravnalni sveti Poravnalni sveti te, če je spor tak, mestni	vaški	Skupaj

da njegovega vzro-preds ka ni mogoče odpraviti, ali stvari izboljšati		.člani	preds	.člani	mest- ni	- vaški	mest- ni	-vaški '
poskušam stranke 0poravnati individualno	lo	12	lo	24	22	34	2o	24
napotim ju k pravnemu svetovalcu	7	8	9	18	15	27	14	19
podam svoje osebno mnenje spora	1	lo	3	7	11	lo	lo	7
vplivam na prijatelje sprtih strank	1	7	1	6	8	7	7	5
opozarjam stranke na stroške pravdanja in izgubo časa	12		2o	17	21	32	38	3o	26
skušam odpravi vzroke spora	1	7	1	4	8	5	7	*•
apeliram na tovariške odnose	mmm	4	1	2	4	3	4	*•
0 ostalo	1	-	2	2	1	4	-	*•
sem brez moči, ničesar ne storim	3	4	3	9	7	12	6	8
neodločen, ne ve	-	—	1	3	—	4	—	
Skupaj	36	72	48	96	lo8	144	loo	loo
. . 2 m, =
Kaj hi storili,	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
če hi hila kate- mestni	vaški	Skupaj	:f»
ra od sprtih preds.člani preds.člani mest- vaš- mest- vaš-strank vaš so-	ni ki ni ki
rodnik,prijatelj, znane c ali nasprotnik_________________
zapustim PS	3o	58
sodelujem še najprej v postopku
-objektivno	6	13
neodločen,ne	ve	-	1
Skupaj	36	72	48	36	I08	I44	loo	loo
2
hi = 1,93> neznačilen
4o	68	88	I08	81,5	75
8	28	19	36	17,5	25
—	—	1	—	••	—
Tabela 57: Ali poravnalni svet lahko ugotovi, če so se stranke tudi dejansko poravnale
^ Ali lahko ugoto-: vite, če so se stranke tudi de-.iansko poravnale
Poravnalni sveti mestni	vaški
preds.člani preds.člani
Poravnalni sveti Skupaj	fo
mest- vaš- mest- vaš-ni ki ni ki
29	59	42	88	88	130	81,5	9o,5
ne	7	12	5	4	19	9	17^5	6
ni odgovoril	-	1	14	1	5	3>5
Skupaj 36
72
48	96	I08	144 loo loo
1,79» neznačilen
-5o-
Tabela 58: Če se stranke niso tudi dejansko poravnale, ali ali poravnalni svet vpliva na to
Če se stranke	Poravnalni sveti		Poravnalni		sveti	
niso poravnale,	mestni	vaški	Skupaj			*
ali skušate na	preds.člani	preds. člani	mest-	vaš-	mest-	- vaš-
to vplivati			ni	ki	ni	ki
da	27	57	38	80	84	118	78	82
ne	9	15	9 12	24	21	22	14,5
ni odgovoril	- -	1	4	-	5	-	3,5
r .	Skupaj	36	72	48	96	I08	144	loo	loo
v« CM II :m •H n	67, neznačilen					
Tabela 59: Ali	mislijo člani	sveta, da bi	moralo	biti	njihovo	
delo	honorirano					
Ali menite, da bi moralo biti delo poravnalnega sveta honorirano	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti mestni	vaški	Skupaj	$ preds.člani preds.člani mest- vaš- mest- vaš- ni	ki	ni	ki							
da, z mesečno na--								
grado	3	5	4	7	8	11	7	8
da, z občasnimi								
nagradami	2o	37	35	73	57	I08	53	75
ne, brez plačila	13	29	9	16	42	25	49	17
ni odgovoril		1	—	—■	1	■—	••	—
Skupaj	36	72	48	96	I08	1*4	loo	loo
hi
= 15,4o, značilen na nivoju 0,001
Tabela 60: Ali so dolili člani poravnalnega sveta v dosedanjem delu že kakšno nagrado
Ali ste doslej za	Poravnalni sveti		Poravnalni		. sveti	
delo v poravnal-	mestni	vaški	Skupaj			%
nem svetu dobili	preds.člani	preds.člani	mest	-vaš-	mest- vaš-	
kakšno nagrado			ni	ki	ni	ki
nadomestilo za iz-						
gubo zaslužka	3	5	5	9	8	14	8	lo
izplačilo sejnine	5	5	8 11	lo	19	9	13
občasno nagrado	15 21	17	25	36	42	33	29
nikoli ničesar	13	41	18	51	54	69	5o	48
k	Skupaj	36	72	48	96	lo8	144	loo	loo
hi = l,8o, neznačilen						
Tabela 61: Kakšen	je odnos lokalnih političnih ;			in drugih		čini-
teljev	do članov poravnalnega sveta					
Kakšen je odnos	Poravnalni sveti		Poravnalni			sveti
lokalnih politič-	mestni	vaški	Skupaj			*
nih. in drugih, či-	preds.člani	preds.člani	mest'	- vaš-	• mest- vaš-	
niteljev do vas			ni	ki	ni	ki
kot člana PS						
zelo dober	5	4	5	5	9	lo	8	7
dober	24	57	38	79	81	117	75	81
slab,nezadovoljiv	7	9	5	lo	16	15	15	lo, 5
ni odgovoril	2	2	2	2	••	
Skupaj , . 2
36	72	48
96 lo8 144 loo
loo
Tabela 62: Kakšen je odnos lokalnih političnih in drugih činitelj ev do poravnalnega sveta kot celote
Kakšen je odnos		Poravnalni		sveti	Poravnalni sveti			
lokalnih in dru-	mestni		vaški		Skupaj			*
gih činiteljev	preds	.člani	preds	.člani	mest-	- vaš'	- mest-	- vaš-
do vašega PS					ni	ki	ni	ki
zelo doher	3	6	4	6	9	lo	8	7
dober	24	54	38	76	78	114	72	79
slab,nezadovoljiv	9	lo	6	12	19	18	18	12,5
ni odgovoril it	—	2	—	2	2	2	2	1,5
9 Skupaj	36	72	48	96	lo8	144	loo	loo
hi2 = 1,64,	neznačilen							
5.	Pregledne tabele za stranke v sporu
Zakonski stan		Poravnalni		sveti	Poravnalni sveti			
strank	mestni		vaški		Skupaj			
	toži-	■ tože-	toži	- teže-	mest-	- vaš-	mest-	vaš-
	tel j	ne c	tel j	nec	ni	ki	ni	ki
samski	28	21	18	21	49	39	12	lo
poročen	143	144	158	149	287	3o7	72	77
razvezan	13	17	6	5	3o	11	7,5	2,5
ovdovel	16	18	18	25	34	43	8,5	lo, 5
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	4oo	4oo	loo	
r Tabela 64: Sprte	stranke po		šolski izobrazbi					
Šolska izobraz-		Poravnalni		sveti		Poravnalni		sveti
ba strank	mestni			vaški		Skupaj		
	toži	- tože	- toži- tože-		- mest-	- vaš-	mest-	vaš-
	tel j	nec	telj nec		ni	ki	ni	ki
brez izobrazbe	1	_	2	3				
nedokončana osnov-					159	182	4o	45,5
na šola	77	81	84	93				
dokončana osnov-								
na šola	77	74	93	77	151	17 o	38	42,5
nedokončana sred	-							
nja šola	29	34	15	18	63	33	16	8
dokončana sred-								
nja šola	13	9	6	7				
nedokončana višja					27	15 .	6	4
ali visoka šola	-	-	-	1				
dokončana visoka ali višja šola
Skupaj 2oo 2oo 2oo
2oo 4oo 4oo
Tatela 65: Socialna sestava strank v sporu
Poklicna skupina strank
Poravnalni sveti Poravnalni sveti mestni	vaški	Skupaj
toži- tože- toži- tože- mest- vaš- mest- vaš-
	tel j	nec	tel j	nec	ni	ki	ni	ki
kmetovalci,ritici in gozdni delavci	15	14	93	95	29	188	7	47
industrijski in ostali delavci	78	87	38	4o	165	78	41	19,5
pomožno osel je	6	9	6	5	15	11	4	••
^trgovsko oset j e ^vršilci uslug in zaščite	6	5	6	4	11	lo		
	9	13	5	5	22	lo	5,5	••
pisarniško osetje	5	5	3	2	lo	5		
vodilno osetje, strokovnjaki,umetn	.11	6	3	2	17	5	4	••
gospodinje	44	39	3o	34	83	64	21	16
osete z lastnimi dohodki in vzdrževane osete	25	21	16	11	46	27	11,5	7
ostalo	1	1	—	2	2	2		
	2oo	2oo	2oo	2oo	4oo	4oo	loo	loo
Priznana kvalifi-		Poravnalni sveti		Poravnalni sveti			
kaci ja strank na	mestni		vaški		Skupaj		*
delovnem mestu	toži-	- tože-	toži- tože-	- mest- vaš-		- mest-	- vaš-
	tel j	nec	telj neo	ni	ki	ni	ki
visoka in višja							
izobrazba	5	3	1	8	1	••	• •
srednja izobrazba	9	5	8 3	14	11	••	*«
višja izobrazba	1	2	15 H	3	26	••	••
pomožni uslužbenci	4	1	2	5	2	••	• •
^visoko kvalificirani							
	16	19	6	7	35	13	9	3
kvalificiran	46	51	22	2o	97	42	24	lo, 5
priučen	14	22	lo	7	36	17	9	4
nekvalificiran	22	27	14	17	49	31	12	8
ni zaposlen	83	7o	123	134	153	257	38	64,5
Skupaj	2oo	2oo	2oo 2oo	4oc	4oo	loo	loo
Tabela 67: Stranke	po članstvu		v množičnih, organizacijah				
Članstvo strank	Poravnalni sveti			Poravnalni		sveti	
v družbeno-poli-	mestni		važki	Skupaj			1*
tionih organiz.	toži-	tože-	toži- tože-	- mest- vaš-		- mest-	- vaš-
	tel j	nec	tel j nec	ni	ki	nf?	ki
je član	15 o	146	118 116	296	234	74	59
ni član	5o	53	8o	83	163	163	26	41
nj, odgovoril	-	1	2 1				
Skupaj
2oo 2oo
2oo 2oo 399	397 loo loo
♦
Število članov	Poravnalni sveti				Poravnalni sveti			
go sp o din j stva	mestni			vaški		Skupaj		*
s katerimi žive	toži	- tože-	toži	- tože-	mest	- vaš-	mest-	- vaš-
stranke	tel.i	nec	telj	ne o	ni	ki	ni	ki
živi sam	28	25	18	14	53	32	13	8
dva	31	35	35	37	66	72	16,5	18
tri	5o	46	47	43	96	9o	24	22,5
štiri	43	48	47	4o	91	87	23	21,5
pet in več	48	46	53	66	94	119	23,5	3o
Skupaj	ro o o	2oo	2oo	2oo	4oo	4oo	loo	loo
Tabela: 69: Stranke po številu otrok do 14 let starosti
Stranke po šte-	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
vilu otrok do	mestni	vaški	Skupaj	^
14 let		toži-tel j	tože- nec	toži-tel j	tože- nec	mest' ni	- vaški	- mestni	vaš- ki
enega		5o	51	31	28	lol	59	25,5	15
dva		4o	34	32	38	74	7o	18,5	17,5
tri in več nima otrok	te	17	2o	2o	24	37	44	9	11
starosti		49	61	88	84	llo	172	27,5	43
sploh nima	otrok	44	34	29	26	78	55	19,5	4
Skupaj 2oo 2oo 2oo 2oo 4oo 4oo loo loo
Število članov	Poravnalni sveti				Poravnalni sveti			
gosp.strank,ki	mestni		vaški		Skupaj			/a
stalno pridobi-	toži-	- tože-	- toži-	tože-	- mest-	- vaš-	- mest-	- vaš-
vajo dohodke	tel j	nec	tli j	nec	ni	ki	ni	ki
eden,živi sam	3o	29	23	21	59	44	15	12
eden,živi v skup-								
nem gospodinjstvu	. 77	96	71	87	173	158	44	42
dva	72	59	6o	55	131	115	34	3o
trije in več	16	12	32	28	28	6o	7	16
ni odgovoril	5	4	14	9	391	377	loo	
• Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	9	23		
Tabela 71: Stranke po		virih	dohodkov gospodinjstva					
Viri dohodkov go spodinjstva stranke	Poravnalni sveti me stni	vaški toži- tože- toži- teže telj nec	tel j nec				Poravnalni sveti Skupaj	,1 - m§st- vaš- mest- vaš-ni	ki	ni	ki		
izključno kme-.mti :i stvo	13	16	67	72	29	139	7	35
-kmetijska in nekmet .de javnost	38	32	72	67	7o	139	17,5	35
izključno nekmet dejavnost	• 149	152	61	61	3ol	122	75,5	3o
labela 72: Stanovanjski status sprtih strank
Stanovanje	Poravnalni stranke	mestni toži- tože— telj nec			sveti vaški toži- tcže-telj nec		Poravnalni sveti Skupaj	'fo - mest- vaš- mest- vazni	ki	ni	kp			
lastno stanovanje	13	16	13	11	6,5	8	6,5	5,5
lastna hiša	63	54	129	131	31,5	27	64,5	65,5
najemnik	lo8	lo9	37	3o	54	54,5	18,5	18,5
podnajemnik za ^stanovanje samo plačuje	5	11	7	13	2,5	5,5	3,5	6,5
podnajemnik za stanovanje plačuje in dela	3		3	1	1,5		••	••
podnajemnik za stanovanje samo dela	1	3	5	4	o,5	••	••	••
podnajemnik v stanovanju sorodnika	7	7	6	lo	3,5	3,5	3,o	5
Skupaj	ro o o	2oo	2oo	2oo	loo	ioo	loo	loo
kabela 73: kvaliteta stanovanj				sprtih	strank			
Kvaliteta stanova-	Poravnalni		sveti		Poravnalni	sveti	
nja, v katerem pre-	mestni		vaški		mestni f	vayški	
kiva stranka	toži-	■ tože-	toži-	tože	- toži- tože-toži-tože-		
	telj	nec	telj	nec	telj n4e	telj nec	
zasilno(karaka-kuh)	lo	11	lo	7	5	5,5	5	3,5
samo soha	17	24	16	16	8,5 12	8	8
garsonjera	1	3	1	—			—
enosobno stanovanje	67	64	61	68	33,5 32	3o,5	34
dvosobno stanovanje	66	67	85	83	33	33,5	42,5	41,5
tri in več sobno							
stanovanje	39	31	26	26	19,5 15,5	13	13
samski dom	—	-	n	—	— —		—
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Število oseb,	Poravnalni sveti	Poravnalni .sveti
ki prebivajo	mestni	vaški	mestni ' vaški
v stanovanju toži— toze— toži— toze— toži— toze—. toži— oose—
stranke	tel.i	nec	telj	nec	telj	nec	telj	nec
prebiva sam	24	17	18	14	12	8,5	9	7
dve	28	41	31	34	14	2o, 5	15,5	17
tri	46	39	48	45 ’	23	19,5	24	22,5
štiri	53	51	43	4o	26,5	25,5	24	2o
pet in več	49	52	55	67	24,5	26	27,5	33,5
♦								
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
labela 75: Kdo prebiva v stanovanju strank
Kdo prebiva v	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
stanovanju	mestni	vaški	mestni ^ vaški
stranke	toži— toze— toži— toze— toži— toze— ,j c i — ..o*^ —
telj	nec	telj	nec	telj	nec	telj	nec
tuji ljudje	16	2o	lo	lo	8	lo	5	5
njegovi starši							
& ali starši nje-							
gove žene	16	14	2o	26	8	7	lo	13
njegovi poročeni							
otroci	12	2o	24	23	6	lo	12	11,5
drugi sorodni-							
ki	13	11	15	13	6,5	5,5	7,5	9
prebiva sam	137	131	123	117	68,5	65,5	61,5	58,5
druge kombinac.	6	4	3	2	3			• •
brez odgovora	-	—	5	4	—	—		
Skupaj
2oo 2oo 2oo 2oo loo
leo loo loo
-60-
Število oseb,		Poravnalni		sveti		Poravnalni sveti		
ki spij o v							fo	
prostoru	mestni		vaški		mestni		vaški	
stranke	toži-	- tože-	• toži-	- tože-	toži	- tože-	- toži	- tože-
	tel j	neo	tel j	ne c	telj	ne c	telj	nec
spi sam	58	52	89	82	29	26	44č	41
spita sve spijo tri in	112	123	84	88	56	61,5	42	44
več	3o	25	27	3o	15	12,5	13,5	15
♦ Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Tabela 77: V kakšni oddaljenosti prebivajo sprte stranke
Stranke prebi- Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
vajo s sprto
stranko:	mestni	vaški	mestni	vaški
toži- tože- toži- tože- toži- tože- toži- tože-
	telj	nec	telj	n#c	telj	nec	telj	nec
®v isti sobi	7	7	4	4	3,5	3,5	••	«•
v istem stanovanju	6	6	1	1	3	3	••	• *
v isti hiši	7o	7o	22	22	35	35	11	11
ne stanuje s sprto^tranko	117	117	173	173	58,5	58,5	86,5	86,5
Skupaj	o o OJ	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Stranka prebi-	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
va v sedanjem	fa
prebivališču od:	mestni	vaški	mestni vaški
toži- tože- toži- tože- toži- tože- toži- tože-
	telj	neo	telj	nec	telj	nec	telj	nec
od rojstva	27	26	77	69	13,5	13	38,5	34,5
več kot 5 1st	135	136	lo9	122	67,5	68	54,5	61
več kot 1 in manj kot 5 let	33	35	12	8	16,5	17,5	6	4
^manj kot 1 leto *brea odgovora	4	1	2	1	2	*•	-	
	1	2	—	—	o,5	1	—	
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Tabela 79: Pogostost predmetov standarda, ki jih imajo stranke
Katere predmete standarda Poravnalni sveti Poravnalni sveti
ima gospodinjstvo, v katerem živi stranka	mestni tožitelj toženec		vaški tožitelj	toženec
elektr.ali plin.štedilnik	68	7o	24	19
bojler	3o	34	4	7
lil adi lni k	51	52	16	12
4| pralni stroj	24	22	6	5
sesalec aa pran	27	3o	2	1
šivalni stroj	73	56	47	46
radioaparat	169	169	153	149
televisor	55	52	18	26
pisalni stroj	7	6	3	3
kolo	I08	117	137	139
moped	17	17	4o	27
motorno kolo	.5	12	9	'6
avto	13	13	7	13
nima ničesar navedenega	16	lo	25	18
ni odgovoril	-	-	2	1
Stranke po števi-		Poravnalni sveti	Poravnalni				sve ti	
lu predmetov v					c* 70		
standardni jih.	mestni		vaški	mestni			vaški	
ima gosp.,v kate-	toži-	■ tože-	toži-	tože- toži-	tože-	toži-tože-	
rem živi	telj	ne c	telj	nec telj	nec	telj nec	
eden	32	37	34	42 16	18,5	17	21
dva	47	45	56	77	23,5	22,5	28	38,5
tri	34	38	48	28 17	19	24	14
štiri	17	19	19	13	8,5	9,5	9,5	6,5
pet	21	19	5	12 lo,5	9,5	2,5	6
^eest	12	9	6	3 6	4,5	**	••
sedem	8	9	2	5	4	4,5	••	••
osem	5	lo	2	2,5	5	*•	-
devset	2	1	1	1	••	*•	-
deset	4	2	-	1 2	••	-	••
enaj st	2	-	-	1	-	-	•«
dvanaj st	-	1	-	- -		-	-
trinaj st	-	-	-	- -	-	-	-
nobenega	16	lo	25	18 8	5	12,5	9
ni odgovoril	—	—	2	1	—		••
Skupaj	2oo		2oo	2oo		2oo	loo	loo	loo	loo
Tabela 81: Koliko	let se stranke poznajo						
Koliko let se	Poravnalni		sveti	Poravnalni sveti			
poznajo sprte	mestni	vaški			mestni	vaški		
stranke					*		
toži	- tože- toži		- tože	- toži- tože	- toži	- tože	-
telj	ne c	telj	nec	telj nec	telj	nec	
1-3 leta	41	35	16	14	2o,5	17,	5	8	7	
4 - 6 let	39	47	22	27	19,5	23,	5 11	23,	5
7 - lo let	41	44	16	19	2o,5	22	8	9,	5
več kot lo let 79	74	146	14o	39,5	37	73	7o	
Skupaj 2oo 2oo
2oo 2oo
loo loo loo
loo
Ali je med stran-	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
kama že večkrat	fo
prišlo do sporov mestni	vaški	mestni	vaški
	toži-	tože-	toži-	tože-	toži-	tože-	toži-	tože-
	tel j	nec	tel j	nec	tel j	nec	tel j	nec
^da, a sta se vedno sama. pobotala								
	35	31	3o	3o	17,5	15,5	15	15
da, a sta se vča-								
sih tudi sama pobotala	22	2o	16	16	11	lo	8	8
da, a se nista nikoli sama pobotala	18	23	13	11	9	11,5	6,5	5,5
nikoli prej ni prišlo do sporov	125	126	141	143	62,5	63	7o,5	71,5
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Čemu je predvsem	Po ravnalni sve ti	Poravnalni sveti
prišlo do spora	$
med sprtima stran- mestni vaški	mestni	vaški
kama	toži-	tože-	toži-	tože-	toži-	tože-	- toži-	-tože-
tel j	nec	telj	nec	telj	nec	telj	nec
slabe razmere, v katerih živi stranka 15	lo	9	2o	7,5	5	4,5	lo
slabe razmere, v ka-0terih živi nasprotna stranka	2	12	1	13	••	6	••	6,5
omejevanje v souporabi	12	21	9	13	6	lo, 5	4,5	6,5
ogrožanje varnosti	13	4	17	lo	6,5	••	8,5	5
žalitev,obrekovanje stranke	62	38	67	51	31	19	33,5	25,5
neupoštevanje hišnega reda	16	2o	4		8	lo	••	
grobosti, nedostoj-nosti nasprotne stranke	2o	21	13	15	lo	lo,5	6,5	7,5
prizadetega ponosa in ugleda stranke	6	11	2	4	••	5,5	••	*•
neizpolnjevanje o bvez-0 nosti nasprotne stranke	23	6	3o	lo	11,5	••	15	5
samovoljnosti nasprotne stranke	28	41	46	53	24	2o, 5	23	26,5
ni odgovoril	3	16	2	11	••	8	••	5,5
Skupaj 2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
-65a?
Razmere, v katerih	Poravnalni sveti Poravnalni sveti
živi stranka	mestni	vaški
to žitelj		toženec	to žit el j	toženec
je v denarni stiski	66	67	77	76
ima Strajno slabo stanovanje	53	45	3o	52
ima premalo prostor.stanov.	71	65	52	56
ima lastno hišo	56	56	131	126
ima lasten vrt	5o	45	112	lo6
ima v družini bolnika	27	16	18	23
ima še nepreskrbljene otroke |T istem stanovanju živita uve družini	83	87	71	77
	13	18	12	13
ni odgovoril	15	17	8	12
Tabela 85: Katera lastnost nasprotne stranke je stranko najbolj motila
Katera lastnost nasprotne stranke je stranko najbolj motila	Poravnalni mestni toži-tože- toži-			sveti vaški - tože-	toži-	Poravnalni cl /° mestni tože- toži-		sveti vaški - tože-
	tel j	nec	telj	nec	telj	nec	telj	nec
pijanost	11	7	5	8	5,5	3,5	2,5	4
^agresivnost	22	5	22	14	11	••	11	7
nedostojnost	74	43	69	48	37	21,5	34,5	24
nepoštenost	18	16	19	27	9	8	9,5	23,5
nedisciplinira- nost	17	2o	3	——	8,5	lo	••	mmm
neznačajnost	17	16	32	14	8,5	8	16	7
egoizem	12	24	18	16	6	12	9	8
drugo	18	7	8	3	4	3,5	4	• •
v spor so jo prisilile razmere	15	26	16	31	7,5	13	8	15,5
niso jo motile slabe lastnosti nasprotne stranke	6		3o	8	26	••	15	4	13
ni odgovoril	—	6	-	13	-	-	-	6,5
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Tab ela 86: Sorodstveno razmerje med sprtimi strankami
Sorodstveno raz-		Poravnalni		sveti	Poravnalni sveti	
merje do nasprot-					*	
ne stranke	mestni		vaški		mestni	vaški	
	toži	-tože-	toži-	tože-	- toži- tože- toži-	- tože-
	tel j	nec	tel j	nec	telj nec	telj	nec
kližnji sorodnik	4	4	16	15	8	7,5
daljni sorodnik	7	7	lo	12	3,5	3,5	5	6
prijatelj ali zna-						
nec	145	143	155	157	72,5 71,5	77,5	78,5
neznana oseba	39	41	14	11	19,5 2o,5	7	5,5
zakonski drug	5	5	5	5	*•	M	•*	••
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo loo	loo	loo
Tabela 87: Kolikokrat		sta se	stranki sprli med seboj			
Kolikokrat	se	Poravnalni sveti		Poravnalni sveti	
j e stranka	sprla			fo
z nasprotno	stran-	mestni	vaški	mestni	vaški
ko	toži— tože-	toži- tože-	toži-tože-	toži- tože-
	tel j nec	telj	nec	telj nec	telj nec
^ prvi spor	161	161	166	174	80,5	80,5	83	87
™ drugi spor	24	25	2o	13	12	12,5	lo	6,5
tretji spor	6	5	5	8	••	**	••	4
več kot trikrat	9	9	9	5	4,5	4,5	4,5	2,5
Skupaj
2oo 2oo
2oo 2oo loo loo loo loo
Tabela 88: Kako sta se stranki poravnali pred poravnalnim svetom
Kako sta se	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
s tr anki p or av-
nali pred po-	mestni	vaški	mestni vaški
ravnalnim svetom toži— tože— toži— toze— toži—toze— toži— tože—
telj	ne c	telj	nec	telj	nec	telj	nec
poravnava je u-spela pred PS	84	84	53	54	42	42	25,5	27
poravnava je uspela tudi v živijen.46	46	66	65	23	23	33	32,5
f ; ravnava splok ni uspela,spor odstopljen sodišču 3o	3o	41	41	15	15	2o, 5	2o, 5
prijava je bila u-maknjena	7	7	11	11	3,5	3,5	5,5	k p; 2, >
poravnava preložena zaradi odsotnosti ene od strank	28	28	29	29	14	24	24,5	24,5
ni odgovoril	5	5	—	—			—	—
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
7abela 39: Kakšni so sedaj odnosi med sprtima strankama, 5e je poravnava uspela le formalno
Kakšni so odnosi med sprtima strankama, e e je poravnava uspela le pred PS
Poravnalni sveti
Poravnalni sveti
ra	mestni		vašlfi	mestni		vaški
toži	- tože-	toži	- tože-	toži-	tože-	-tcži-tože-
telj	nec	telj	nec	telj	nec	telj nec
80	85	68	73	4o	42,5	34	36,5
12	12	25	2c	6	6	22,5 lo
I08	lo3	lo7	lo7	54	51,5	53,5 53,5
ostali isti so se poslatšali "brez odgovora
Skupaj 2oo 2oo 2oo 2oo loo loo loo loo
Ali ki stranka pri- Poravnalni sveti Poravnalni sveti
javila spor PS tu-	}o
di,č e ti se zaradi mestni vaški mestni	vaški
iste stvari sprla z	toži-	tože-	toži-tože-	- toži-	-tože-	-toži-	tože-
drugo oseko	tel j	neo	telj nec	telj	nec	telj	nec
da, če ki živela v							
istih razmerah	149	33	153	46	74,5	16,5	76,5	23
ne,čeprav ki živela v istih razmerah	11	14	lo lo	5,5	7	5	5
z dmigo oseko sploh _ ne ki prišlo do spor^7		49	36	29	18,5	24,5	18	14,5
Wni odgovoril	0	lo4	1 115	1,5	52	o,5	57,5
Skupaj	2oo	2oo	2oo 2oo	loo	loo	loo	loo
Tadela 91: Kateri organ je po mnenju sprtih, strank primernejši za rešitev spora
Kateri organ je	Poravnalni sveti	Poravnalni sveti
primernejši po	r>
mnenju strank za mestni	vaški	mestni	vaški
rešitev spora toži- tože- toži- tože- toži- tože- toži-tože-
	telj	nec	telj	nec	telj	nec	telj	nec
sodišče	52	38	47	32	26	19	23,5	16
poravnalni svet	144	15 o	15o	149	72	75	75	74,5
ni odgovoril	4	12	3	19	••	6		9,5
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Ali je Ml spor		Poravnalni		sveti	Poravnalni sveti			
za stranko va-							*	
žen	mestni			vaški	mestni		vaški	
	toži-	- tože-	toži-	- tože-	toži-	tože-	toži-	tože-
	telj	nec	telj	. nec	telj	nec	telj	nec
zelo vašen	114	47	67	31	57	23,5	33,5	15,5
važen	73	6o	99	52	36,5	3o	49,5	26
ni Ml važen	13	93	34	114	6,5	46,5	17	37
ni odgovoril	-	—	—	3	—	—		
Skupaj >	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
Tabela 93: Zakaj je		bil spor za		stranki	važen			
Zakaj je bil	Poravnalni		sveti	Poravnalni		sveti
spor za stran-					*	f'
ko važen	mestni		vaški	me stni		vaški
	toži- tože-	toži	- tože-	toži-	tože-	toži- tože-
	telj nec	telj	nec	telj	nec	telj nec
zaradi zdravja	11	7	4	2	5,5	3,5	••	••
zaradi mirnega								
življenja	63	43	45	34	31,5	21,5	22,5	17
zaradi ugleda	5o	23	42	14	25	11,5	21	7
^ zaradi varnosti	11	1	11	-	5,5	-	5,5	—
^ zaradi slabih								
odnosov	6	9	11	18	••	4,5	5,5	9
zaradi neporavna-								
nih obveznosti	24	6	3o	3	12		15	
zaradi zadovolji-								
tve pred poravnal-								
nim svetom	4	3	11	4			5,5	
zaradi neporavna-								
n j. h. razmer	18	15	12	8	9	7,5	6	4
spor ni bil								
važen	13	93	34	114	6,5	46,5	17	57
ni odgovoril	-	-	-	3	—	—	—	
Skupaj 2oo 2oo 2oo 2oo
loo loo loo loo
Tab ela 94: Pod kakšnimi pogoji bi se bile stranke pripravljene pownati - frekvenc
Pod kakšnimi pogoji bi	Poravnalni sveti
se bili pripravljeni poravnati z nasprotno stranko	mestni tožitelj toženec		vaški tožitelj	toženec
da ga ne omejujejo pri souporabi	24	33	16	18
da spremeni svoj odnos do stranke	13o	llo	lo2	78
da v bodoče zares izpolnjuje obveznosti	54	49	45	31
^da se odpove tožbi	3	45	1	28
da poravne zapadle obveznosti	21	5	23	6
da prekliče izrečene besede javno, da se opraviči	59	2o	38	22
da se nasprotna stranka kaznuj e	57	7	2o	8
ni odgovoril	23	45	48	85
Tabela 95: Kaj bi po mnenju strank pripomoglo k uspešnosti poravnave tudi v življenju
Kaj bi po mnenju	Poravnalni			sveti	Poravnalni		sveti	
stranke pripomoglo k uspešnosti poravnave tudi v življe-	mestni toži-tože-		-toži	vaški -tože-	$> mestni toži-tože-		vaški toži-	tože-
nju	tel j	nec	telj	nec	telj	nec	telj	nec
spremembe okolja, razmer	33	51	37	44	16,5	25,5	18,5	22
spremembe obnašanja nasprotne stranke	loo	84	95	0o	5o	42	47,5	4o
nič ne more vplivati spor je spor	9 4o	35	18	19	2o	17,5	9	9,5
ni odgovoril	27	3o	5o	57	23,5	15	25	28,5
Skupaj	2oo	2oo	2oo	2oo	loo	loo	loo	loo
sprejetih obveznostih strank, se poravnale
6. Pregledne tabele o
ki so
*
Tabela 96: Frekvence obveznosti, ki so jih sprejele sprte stranke, ki so se poravnale
#
Obveznosti	Mestni poravnalni sveti tožitelj toženec		Vaški poravnalni sveti tožitelj toženec	
zmanjšanje zahtevkov izpdnjevanje sporazumov,	9	-	5	-
obvez izogibanje prezirom,	19	24	15	17
žalitvam	29	46	23	37
odpoved tožbi	2o	-	28	-
poravnava obveznosti	-	8	1	21
preklic odstop od povračilnih	•—*	14	—•	14
ukrepov	-	2	-	-
plačilo odškodnine	-	15	-	26
prenehanje motenja	7	28	6	3o
obžalovanje	2	25	-	22
brez obveznosti	62	13	45	2
labela 97: Frekvence obveznosti in njihove kombinacije, ki so jih. sprejele stranke, ki so se poravnale
Obveznosti	Mestni poravnalni sveti tožitelj toženec		Vaški poravnalni sveti tožitelj tožitelj	
a) po ena obveznost zmanjšanje zahtev	3		3	
izpolnjevanje sporazumov	9	11	11	8
izogibanje prepirom	22	23	23	19
odpoved tožbi	15	—	28	—
poravnava obveznosti	-	4	—	13
^preklic	—	6	1	6
Wodstop od povračila	—	1	—	—
plačilo odškodnine	-	lo	—	14
prenehanje motenja	4	19	3	12
obžalovanje	—	11	—	3
b) po dve obveznosti zmanjšanje zahtev in izpolnjevanje sporazumov	2			2	1
izpolnjevanje sporazumov prenehanje motenja	in 4	3	3	7
izpolnjevanje sporov in izpolnjevanje oz.poravnava obvez. 1		1	—	2
izpolnjevanje obveznosti preklic	in	3	-	4
izpolnjevanje sporazumov 9 obžalovanje	in	3	-	9
preklic in plačilo odškodnine	—	2	—	2
preklic in obžalovanje	—	3	—	4
zmanjšanje zahtev in izogivanje prepirom	5		-	-	-
plačilo odškodnine in prenehanje motenja
prenehanje motenja in obžalovanje 2 izogibanje prepirom in obžalovanje-
c) po tri in več obveznosti brez obveznosti	___
2
62
1
2
5
lo
13
4
3
6
2
Skupaj
131
131
119
119
7.	Pregledne tabele o semantičnem diferencialu
Tabela 98: Ocena o mirnosti
#
Ocena	uspešno neuspešno		skupaj fo uspešnih
ekstremno nasprotujoče			
si ocene	44	15	59	75
obojestransko negativne	19	17	36	53
pozitivno enake ocene	69	29	97	7o
Skupaj	131	61	192
hi2 5,21,	značilen	na nivoju 0,10	
Tabela 99: Ocena o dobrotljivosti			
Ocena	uspešno neuspešno		skupaj f> uspešnih
ekstremno si nasprotujoče			
ocene	35	12	47	74
obojestransko negativne	2o	19	39	51
pozitivno enake ocene	76	3o	lo6	72
Skupaj	131	61	192
hi2 = 5,93, značilen na nivoju 0,05			
Tabela loo: Ocena o moči			
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj f> uspešnih
ekstremno nasprotujoče si ocene	44	21	65	69
obojestransko negativne	5	1	6
pozitivno enake ocene	82	39	121	67
Skupaj	131	61	192
2
hi =0,0, neznačilen
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj	;o uspešnih
ekstremno nasprotujoče si ocene	27	21	48	56
obojestransko negativne	14	9	23	61
pozitivno enake ocene	9o	31	121	75
Skupaj 131		61	192	
hi =	5,86, značilen na		nivoju	0,05
Tabela lo2: Ocena 0 dostojnosti				
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj	/0 uspešnih
ekstremno nasprotujoče si ocene	31	2o	51	61
obojestransko negativne	16	12	28	58
pozitivno enake ocene	84	29	113	75
Skupaj	131	61	192	
, . 2 hi =	4,83, neznačilen			
Tabela lo3: Ocena 0 delavnosti				
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj	uspešnih
ekstremno nasprotujoče
si ocene	35	13	48	73
obojestransko negativne	2	1	3	67
pozitivno enake ocene	94	47	141	
Skupaj 131	61
2
n j. = o,3o, neznačilen
Tabela lo4: Ocena o prijetnosti
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj yo	uspešnih
ekstremno nasprotujoče				
si ocene	28	11	39	72
obojestransko negativne	21	16	37	57
pozitivno enake ocene	82	34	116	71
Skupaj	131	61 hi^ = 2,79, neznačilen Tabela lo5: Ocena 0 kulturnosti			192	
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj fo uspešnih-	
ekstremno nasprotujoče				
si ocene	31	19	5o	62
obojestransko negativne	26	13	39	67
pozitivno enake ocene	74	29	lo3	72
Skupaj O	131	61	192	
2
hi = 1,56, neznačilen
Tabela I06: Ocena 0 sebičnosti			
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj ,1 uspešni h.
ekstremno nasprotujoče			
si ocene	33	16	49	67
obojestransko negativne	29	13	42	69
pozitivno enake ocene	69	32	lol	62
Skupaj	131	61	192
0 11 (M •H M	,0, neznačilen		
Mestni poravnalni sveti - Formalna uspešnost spora
Tabela lo7: Ocena o izobraženosti
Ocena	uspešnost neuspešno skupaj			uspešnih
ekstremno nasprotujoče si ocene	29	16	45	64,5
obojestransko negativne	11	13	24	46
pozitivno enake ocene	91	32	123	74
Skupaj	131	61	I92	
11 CM •H	7,72,	značilen	na nivoju 0,	05
giabia lo8: Ocena o vzgojenosti
Ocena
uspešno neuspešno skupaj uspešnih
ekstremno nasprotujoče si ocene
tp obojestransko negativne pozitivno enake ocene
Skupaj
38	2o	58	66
lo	lo	2o	5o
83	31	114	73
131	61	192	
4,82, neznačilen
Tabela lo9: Ocena o mirnosti
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj fo uspešnih
ekstremno nasprotujoče			
si ocene	41	18	59	7o
obojestransko negativne	15	24	39	38
pozitivno enake ocene	63	28	91	89
Skupaj	119	7o	189
O hi = 12,66, značilen na			nivoju 0,01
Tabela llo: Ocena o dobrotljivosti			
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj lfo uspešnih
ekstremno nasprotujoče			
si ocene	23	14	37 62
obojestransko negativne	12	18	3o	4o
pozitivno enake ocene	84	38	122	69
Skupaj 119		7o	189
, . 2 bi	= 8,62,	značilen na nivoju 0,05	
Tabela 111: Ocena o moči			
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj fj uspešnih
ekstremno nasprotujoče			
si ocene	37	24	61 61
obojestransko negativne	7	5	12 58
pozitivno enake ocene	75	41	116	65
Skupaj 119		7o	189
p
m
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj ,$ uspešnih
ekstremno nasprotujoče si oceni	26	23	49	53
obojestransko negativne	5	8	13	38
pozitivno enake ocene	88	39	127	69
Skupaj	119	7o	I89
hi2 = 4,46,	neznačilen		
Tabela 113: Ocena 0 dostojnosti			
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj	uspešnih
ekstremno nasprotujoče si oceni	23	16	39	59
obojestransko negativne	9	9	18	5o
pozitivno enake ocene	87	45	132	66
Skupaj	119	7o	189
hi2 =2,o6	, neznačilen		
Tabela 114: Ocena 0 delavnosti			
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj 7> uspešnih
ekstremno nasprotujoči si oceni	21	19	4o	52,5
obojestransko negativne	-	3	3
pozitivno enake ocene	98	48	146	67,5
Skupaj	119	7o	I89
2
Ocena
uspešno neuspešno skupaj uspešnih
ekstremno nasprotujoči
si oceni	16	12	28	57
obojestrani o negativne	8	11	19	42
pozitivno enake ocene	95	47	142	67
Skupaj	119	7o	183	
bi2 = 4,5c,	značilen	na nivoju 0,05		
Tabela 116: Ocena o kulturnosti				
Ocena		uspešno	neuspešno	skupaj	uspešnih
ekstremno si oceni	nasprotujoči	18	15	33	55
obojestransko negativne		7	13	2o	35
pozitivno	enake ocene	94	42	136	69
	Skupaj	119	7o	189
	hi2= 8,85,	značilen na nivoju 0,01		
Tabela 117: Ocena o sebičnosti
Ocena	uspešno	neuspešno skupaj		•fo uspešnih
ekstremno nasprotujoči si oceni	31	lo	41	76
objestransko negativne	18	23	41	44
pozitivno enake ocene	7o	37	lo7	65
Sirupa j	119	lo	189	
hi = 9,48, značilen na			nivoju 0,01	
Tabela 118: Ocena o izobraženosti
Ocena	uspešno	neuspešno	skupaj	$ uspešnih
ekstremo nasprotujoči si oceni	26	9	35	74
obojestransko negativne	14	8	22	65
pozitivno aiake ocene	79	53	132	6o
Skupaj	119	7o	189	
2 hi = l,4c, neznačilen TabelaU9: Ocena o vzgojenosti				
Ocena		uspešno	neuspešno	skupaj fo uspešnih
ekstremno si oceni	nasprotujočih	22	9	31	71
negativno	obojestranske	7	6	13	54
pozitivno	enake ocene	9o	55	145 62
	Skupaj	119	7o	189
p
hi = 0,08, neznačilen
8.	Pregledne tabele o vplivu demograf skih, socialnih, in ekonomskih znakov strank na uspešnost poravnavanja
m
Spol		uspešno	neuspešno	skupaj f* uspešnih
moški		32	2o	52	62
ženske		42	17	59	71
različen		57	24	81	7o
	Skupaj	131	61	192
	hi2 = 1	,48, neznačilen		
Tabela 121: Starost strank				
Starost		uspešno	neuspešno	skupaj fo uspešnih
tožitelji	mlajši	32	14	46	7o
pz'ibližno	enake starosti	6o		31	91	66
tožitelj	starejši	39	16	55	71
	Skupaj	131	61	192
	, . 2 hi =	o,o4, neznačilen		
Tabela 122: Zakonski		stan strank	/	
Stan		uspešno	neuspešno	skupaj	uspešnih
poročen		72	34	I06	68
samski		0	1	7	71
razvezan		2	3	5
ovdovel		2	-	2
različni	stan	49	23	72 68
	Skupaj	“1 n “»	61	192
2

Izobrazba	uspešno neuspešno		skupaj	j fo uspešnih
podobna nižja višja	97 3o 4	38 22 1	135 52 5	72 58 r (80)°°
Skupaj	131 2 hi = 2,21, neznačilen Tabela 124: Poklic strank		61	192	1
Polili c	uspešno neuspešno		skupaj	fo uspešnih
fizični	53	21	74	72 6Q
■umski	1	3	4	(25)
različni nezaposleni	54	32	86	63
(gosp., upokojenci)	23	5	28	82
Skupaj	131	62 2 hi = 3,7o, neznačilen Tabela 125: Kvalifikacija strank			192	
Kvalifikacija	uspešno neuspešno		skupaj	io uspešnih
podobna	25	17	42	60
nižja	66	29	95	7o
višja	13	6	19	68
gospod.in upok.	27	9	36	75
Skupaj	131	61	192	
2
hi =2,29, neznačilen
Število članog gospodinjstva		uspešnih neuspešnih		skupaj	fo uspešnih
enako		45	lo	55	82
večje razlike		4o	26	66	61
manjše razlike		46	25	71	65
	Skupaj	131	61	192	
>	hi = 6,58, značilen na nivoju 0,05				
Tabela 127: Število otrok					
Število otrok		uspešnih	neuspešnih skupaj		'4 uspešni!
enako		2o	9	29	69
večje razlike		37	19	56	66
manjše razlike		39	15	54	72
brez otrok					
(sploh ni te starosti)		35	18	53	66
	Skupaj	131	61	192	
	, . 2 hu = 0,	64, neznačilen			
Tabela 128: Viri	dohodkov gospodinjstev				
Viri dohodkov		uspešnih neuspešnih skupaj			i» uspešni!
enaki		9o	44	&34	67
različni		41	17	58	71
	Skupaj	131	61	192	
Tabela 129: Obdelovalna zemlja strank
Obdelovalna zemlja	uspešno neuspešno skupaj uspešnih
enaka površina večja površina manjša površina nima zemlje
7	3	lo
5	3	8
21	6	27
98	49	147
Skupaj	131	61	192
hic = 0,42, neznačilen
(7o)
(63)
78
67
67
Tabela 13o: Stanovanjsko lastništvo strank
Stanovanje	uspešno	neuspešno	skupaj io uspešnih	
lastniki stanovanj ali hiš	31	15	16	68
najemniško stanovanje	51	25	76	67 68 ••
podnajemniki stanovanj	2	—	2	
boljši stanovanjski status	3o	lo	4o	75
slabši stanovanjski status	17	11	28	61
Skupaj 131	61
hi2 = 1,59, neznačilen
Tabela 131: Kvaliteta stanovanj strank
Kvaliteta stanovanja		uspešno	neuspešno	skupaj Jo uspešnih
enako slaba		9	3	12 75 68
enako dobra		4o	2o	6o	67
boljša		51	19	7o	73
slabša		31	19	5o	62
	Skupaj	131	61	192
	hi2 = 1,59,	neznačilen		
Tabela 132:	Število oseb	v stanovanju strank		
Število oseb	v			
stanovanju		uspešno neuspešno		skupaj Jo uspešnih
enako		39	12	51	76,5
več		43	23	66	65
manj		49	25	75 66
	Skupaj	131	61	192
	hi2 = 2,63,	neznačilen		
Tabela 133:	Razmere v stanovanju		strank	
Razmere v		uspešno	neuspešno	skupaj fo uspešnih
stanovanju				
ugodne		64	32	96	67
neugodne		22	9	31	71
različne		45	2o	65	69
	Skupaj	131	61	192
M2 =
0,02, neznačilen
Tabela 134: Število oseb v enem prostoru
Število oseb v	uspešno	neuspešno	skupaj fa uspešnih
enem prostoru			
enako	62	34	96	65
večje	33	15	48	69
manjše	36	12	48	75
Skupaj	131	61	192
hi2 = 1,	61, neznačilen		
Tabela 135: Fizična razdalja med		strankama	
Fizična razdalja	uspešno	neuspešno	skupaj c/t> uspešnih
ista šiba	5	2	7
isto stanovanje	4	2	6	68,5
ista hiša	43	2o	63
stanujejo drugje	79	37	116	67
Skupaj	131	61	192
O
hi = 0,0, neznačilen
Tabela 136: Koliko časa prebivata stranki v sedanjem prebivališču
Koliko časa prebivata v sedanjem pre-	uspešno neuspešno skupaj uspešnih
bivališču _______________________________________________—
od rojstva več kot 5 let 1 do 5 let dalj časa manj šaša ni odgovoril
7	2	9	
63	34	97	67
7	2	9	
i	26	12	38	68
2J	i		75
Skupaj 131	61	192
p
M =0,83, neznačilen
Mestni poravnalni sveti	- Pormalna uspešnost		spora	
Tabela 137: Število predmetov		standarda		
Predmet standarda	uspešno	neuspešno skupaj		ft uspešnih
enako	19	7	26	73
več	32	28	80	65 '
noja j	60	26	86	lo
Skupaj	131	61	192	
O >»-? —	—	O p	“	- 1	76, neznačilen			
Tabela 138: Koliko časa	se stranki poznata			
Koliko časa se poznata	uspešno neuspešno skupaj			■j uspešnih
do 6 let	46	28	74	62
7 do lo let	35	19	54	65
več kot lo let	5o	14	64	78
Skupaj	131	61	192	
, . 2 m =	4,44, neznačilen			
^Tabela 133: Ali sta se	stranki	že kdaj sprli		
Ali sta se že kdaj sprli	uspešno neuspešno		skupa	j	uspešnih
še nikoli	75	33	I08	69,5
že, a sta se sama pobotala	25	13	38	66
že, a se nista nikoli sama pobotala	lo	5	15	67
različni odgovori	21	lo	31	6$
Skupaj 131	61
o,o2, neznačilen
192
hi^ =
Tabela 14o: Zakaj je nastal spor med strankama
Zakaj je nastal spor	uspešno neuspešno	skupaj	>3 uspešnih
enaki razlogi	4o	21	61	66
različni razlogi	80	33	113	71
razlogi niso navedeni	11	7	18	61
Skupaj	131	61	192	
0 11 (M •H M	,77, neznačilen		
Tabela 141: Socialne razmere strank			
Raznere	uspešno neuspešno	skupaj	5» uspešnih
enaki (dobri in slabi)	36 12	48	75
bolje	32 28	60	54
slabše	41	13	54	76
brez odgovora	22 8	3o	73,5
Skupaj	131	61	192	
, . 2 hi	=	23,95, značilen na	nivoju	0,001
Tabela 142: Katere lastnosti so motile oponente
Katere lastnosti so ga motile_____
enake
različne
uspešno neuspešno skupaj # uspešnih
36	19	55	65
95	42	137	69
Skupaj 131	61
p
192
Bazmerje med strankama	uspešno	neuspešno	skupaj	'P uspešnih
sorodniško	11	5	16	68
znanci in prijatelji	89	37	126	71
neznane osebe	31	19	5o	62
Skupaj	131	61	192	
a	hi" = 1,	23, neznačilen			
Tabela 144: Koliko sporov je že bilo med strankama				
Koliko sporov je že bilo	uspešno	neuspešno	skupaj	P uspešnih
prvi spor	97	34	131	74
dva in več	11	7	18	61
različni odgovori	23	2o	43	53
Skupaj	131	61	192	
hi2 = 6	,77, značilen na nivoju 0,05			
^Tabela 145: Važnost spora				
Važnost spora	uspešno	neuspešno	skupaj	p uspešnih
zelo važen	25	14	39	62
važen	22	7	29	76
ni bil važen	8	1	9	)89)
različni odgovori	76	39	115	66
Skupaj 131	61
2
-9o-
Spol	uspešno neuspešno			skupaj p	uspešnih
moški		46	3o	76	6o,5
ženske		25	12	37	68
različen		48	28	76	63
	Skupaj	119	7o	189	
	bi2 = 0,	53, neznačilen			
Tabela 147: Starost strank					
Starost		uspešno neuspešno		skupaj :	/3 uspešnih
tožitelj	mlajši	34	18	52	65,5
približno	enako stara	47	32	79	59,5
tožitelj	starejši	38	2o	58	65,5
	Skupaj	119	7o	189	
	, .2 bi	=	0,65, neznačilen			
Tabela 148: Zakonski stan strank					
Stan		uspešno	neuspešno skupaj		p uspešnih
poročen		71	4o	111	64
samski		1	1	2	(60)
razvezan		1	—	1	
ovdovel		1	1	2	
različen	stan	45	28	73	62
Skupaj 119	7c
2
I89
Izobrazba		uspešno	neuspešno	skupaj	/3 uspešnih
podobna		lo3	55	158	65
nižja		8	5	13	61
višja		8	lo	18	44
Skupaj		119	7o	I89	
hi2 = 2,99,		neznačilen			
+					
Tabela 150: Poklic	strank				
Poklic		uspešno	neuspešno	skupaj	uspešnih
fizični		66	44	llo	60
umski		-	1	1	
različen		41	19	60	68
nezaposleni					
(gosp., upokoj.)		12	6	18	67
	Skupaj	119	7o	189	
	bi2 = :	L,43, neznačilen			
m					
Tabela 151: Kvalifikacija		strank			
Kvalifikacij a		uspešno	neuspešno	skupaj	uspešnih	
podobna		11	5	16	69
nižja		36	2o	56	65
višja		31	17	48	65
kmetje		28	22	5o	56
go sp 0 d.in up oko j.		13	6	19	68
Skupaj 119	7o
hi2 = 1,61, neznačilen
Število članov gospodinj stva	uspešno	neuspešno	skupaj	fo uspešnih
enako	41	15	56	73
večje razlike	48 •	29	7o	68,5
manjše razlike	3o	26	56	54
Skupaj	119	7o	189	
hi^ = 5,oo	, značilen na nivoju 0,10			
Tabela 153: Razlike v številu otrok strank				
Število otrok	uspešno	neuspešno	skupaj	fi uspešnih
enako	11	4	15	(73)
večje razlike	38	18	56	68
manjše razlike	3o	19	49	61
brez otrok (sploh				
ni te starosti	4o	29	69	58
Skupaj	119	7o	189	
2 hi = 2,	o7, neznačilen			
Tabela 154: Viri dohodkov strank				
Viri dohodkov	uspešno neuspešno		skupaj	rp uspešnih
enaki	69	37	I06	65
različni	5o	33	83	60
Skupaj	119	7o	189	
2
Tabela 155: Obdelovalna zemlja strank
Obdelovalna zemlja	uspešno	neuspešno	skupaj	?o uspešnih
enaka površina	19	19	38	5o
večja površina	4o	23	63	63,5
manjša površina	32	15	47	68
nima zemlje	28	13	41	68
	Skupaj 119	7o	189	*
2
hi = 3>77, neznačilen Tabela 156:	Lastništvo stanovanj strank
Stanovanje	uspešno	neuspešno	skupaj	fj uspešnih
lastniki stanovanj				
ali hiš	624	44	I06	58,5
najemniki stanovanj	lo	6	16	62,5
podnajemniki stanovanj	5	2	7	(71,5)
4fcbcljši stanovanjski status	■ 19	11	3o	63
slabši stanovanjski status	23	7	3o	77
Skupaj	119	7o	189	
3,54, neznačilen
Tabela 157: Kvaliteta stanovanja strank
Kvaliteta stanovanja	uspešno	neuspešno	skupaj	fo uspešnih
enako slaba	4	3	7	(57)
enako dobra	94	53	147	64
boljša	11	8	19	58
slabša	lo	6	16	62,5
	Skupaj	119	7o	189	
hi2=
0,03, neznačilen
Tabela 158: Število oseb v stanovanju strank
Število oseb v stanovanju	uspešno	neuspešno	skupaj fo uspešnih
enako	45	14	59 76
več	35	31	66	53
manj	39	25	64 61
	Skupaj	119	7o	189
7,39, značilen na nivoju 0,05
Tabela 159: Razmere v stanovanjih strank
Razmere s tanova-n ju	uspešno neuspešno		skupaj /o uspešnih
ugodne neugodne različne	54 2o 45	25 19 26	79	68 39	51 71	63
	Skupaj 119	7o	189
	hi2 = 3,27,	neznačilen	
Tabela 16o: Število osel v enem prostoru
Število osel v enem prostoru	uspešno	neuspešno	skupaj yo uspešnih
enako	67	45	112	60
večje	29	14	43	67,5
manjše	23	11	34	68
	Skupaj 119	7o	189
	2 M =1,16, neznačilen		
#			
Tabela 161: Fizična razdalja med strankama			
Fizična
razdalja	uspešno neuspešno skupaj y° uspešnih	
ista sola	1 2	1	(25)
isto stanovanje	1	
ista hiša	16	5	21 76
stanujejo drugje	lo2	62	164	62
Tabela 162: Koliko	Skupaj 119	7o 2 hi =0,11 neznačilen 1 časa stanski živita v	I89 sedanjem prebivališču
Koliko časa prelivata v sedanjem prebivališču	uspešne^-	•euspešno	skupaj fa uspešnih
od rojstva	17	2o	37	46
več kot 5 let	42	3o	72	59
1 do 5 let	3	1	4
dalj časa	29	7	36	8o,5
manj časa	28	12	4o	7o
Skupaj	119	7o	189
hi2 =38,72 značilen na nivoju 0,001
Tabela 163: Stranke po predmetih, standarda
Predmet standarda	uspešno neuspešno		skupaj	cja uspešnih
enako	22	12	34	65
več	49	31	80	61
manj	48	27	75	64
Skupaj	119	lo	189	
hi2 =	0,02, neznačilen			
#				
Tabela 164: Koliko časa	se stranki poznata			
Koliko časa se poznata	uspešno neuspešno		skupaj	fo uspešnih
do 6 let	22	lo	32	69
7 do lo let	2o	7	27	74
več kot lo let	77	53	I30	59
Skupaj 119		lo	189	
hi	= 2,67,	neznačilen		
*				
Tabela 165: Ali sta se	stranki	ze kdaj sprli		
Ali sta se že	uspešno neuspešno		skupan fo uspešnih	
kdaj sprla				
še nikoli	82	41	123	67
že, a sta se sama				
pobotala	14	9	23	61
že, a se nista nikoli				
sama pobotala	2	5	7	(29)
različni odgovori	21	15	36	58
Skupaj 119	7 o
p
hi = 2,25, neznačilen
Tabela 166: Vzroki sporov med strankami
Zakaj je nastal
spor_________________
enaki razlogi različni razlogi razlogi niso navedeni
uspešno neuspešno skupaj fo uspešnih
46	27	73	63
64	41	lo5	61
9	2	11	(82)
+
Skupaj 119	7o
2
ni = 1,36, neznačilen
Tabela 167: Socialne razmere strank
I89
Hazmere	uspešno neuspešno skupaj >5 uspešnih.
enake (dobre in slabe)	41	21	62	66
boljše	32	17	49	65
slabše	35	25	60	58
brez odgovora	11	7	18	61
Skupaj	119	7o	189	
2
hi = 0,96, neznačilen
*
Tabela 168: lastnosti,ki so oponente motile
Katere lastnosti so motile
uspešno neuspešno skupaj >0 uspešnih
enake	37	27	64	58
različne	82	43	125	66
Skupaj 119	7o	I89
Tabela 169: Sorodstveno razmerje med strankami
Razmerje med strankama
uspešno neuspešno skupaj p uspešnih.
sorodniki	18	13	31	58
znanii in prijatelji	9o	5o	14o	64
neznane osebe	11	7	13	61
Skupaj	119	7o	189	
hi~ = 0,45	, neznačilen			
f Tabela 17o:	Koliko sporov je že		bilo med strankami		
Koliko sporov	uspešne	- neuspešno	skupan p	uspešnih
je ze oilo				
prvi spor	98	44	142	69
dva ali več	7	11	18	39 45
različni odgovori	14	15	29	48
Skupaj	119	7o	189	
hi2 = 9,	32, značilen na nivoju 0,01			
,Tabela 171: Važnost sporov za stranke				
Važnost spora	uspešno	neuspešno	skupaj p uspešnih	
zelo važen	8	13	21	33
važen	17	8	25	68
ni bil važen	17	8	25	68
različni odgovori	77	41	118	65
Skupaj	119	7o	189	
Tab ela 172: Značilnosti strank, ki so medseboj v sporu (Toženec - Tožitelju)
Mestni poravnalni Vaški poravnalni sveti K = I89	sveti N = 192
1. Spol:
a) moški med seboj	52	76
b) moški 2 ženskami	81	76
c) ženske z ženskami	59	37
2. Starost:		
a) enake starosti	91	79
b) toženec je starejši	55	53
c) toženec je mlajši	46	52
3) Zakonski stan:		*
a) poročen	I06	111
b) različen stan	72	73
c) samski (razvezan,vdovec)	14	5
4) Izobrazba:		
a) podobna	135	158
b) toženec ima višjo	5	13
c) toženec ima nižjo	52	13
5) Kvalifikacija:		
a) toženec ima nižjo	95	56
b) kmetje	-	5c A O
c) toženec ima višjo	19	48
d) gospodinje, upokojenci	36	19
3) podobna	42	17
6) Število članov v gospodinjstvu:		
a) večje razlike	66	77 f— s'
b) manjše razlike	71	56
e) enako	55	56
—loo-
7. Število otrok:
a) "brez otrok te starosti 53 Ta) večje število 56 c) manjše število 54 e) enako 29
8.	Viri dohodkov:
a) enaki	134
1) različni	58
9.	Posedovanje zemlje:
^ a) toženec ima večjo
površino	8
h)	toženec ima	manjšo	27
c)	nima zemlje	47
d)	enaka površina	lo
lo. Stanovanje:
a) lastnik stanovanja,hiše 46 h) toženec "boljše stanovanje 4o
c)	toženec slatše stanovanje 28
d)	najemnik stanovanja	76
e)	podnajemnik stanovanja	2
jfc 11. Kvaliteta stanovanja:
a) enako dohra 6o h) toženec ima "boljše 7o c) toženec ima slahše 5o e) enako slaho 12
12. Število oseh ali stanovanje
a) toženec več h) toženec manj c) enako oba
66
75
51
59
56
49
15
lob
83
63
47
41
38
lo6
3o
3o
16
7
147
19
16
7
66
64
59
-lol-
13. Hazmere v stanovanju:
a) ugodne To) različne c) neugodne
96
65
31
79
71
39
14.	Število osel v enem prostoru:
a) enako
k) toženec večje c) toženec manjše
15.	Fizična razdalja:
a) stanuje drugje k) ista hiša
c)	ista soha
d)	isto stanovanje
96
48
48
116
63
7
6
112
43
34
164
21
3
1
16.	Koliko časa prilivata že v kraju stanovanja:
a) več kot 5 let	97
1) od rojstva	9
c)	toženec manj časa	36
d)	toženec več časa	38
e)	1 - 5 let	9
17.	Koliko časa se poznata:
72
37
4o
36
4
a) več kot lo let	64	130
l) do 6 let	74	32
c) 7 - lo let	54	27
Predmeti standarda:		
a) toženec ima več predmetov	80	80
1) toženec ima manj	"	86	75
c) enako	26	34
-lo2-
19.
2o.
♦21-
22.
23.
*
24-
Ali sta se že kdaj sprla:	
a) ge nikoli prej	I08
To) različni odgovori	31
c) že, a sta se pobotala	38
d) že, a se nista pobotala	15
Koliki spor je to:	
a) prvi	131
b) dva ali več	18
c) različni	43
Zakaj je nastal spor	
a) različni razlogi	113
b) enaki razlogi	61
c) razlogi niso navedeni	18
Razmere, v katerih živita	
a) enake (dobre ali slabe)	48
b) toženec v slabših	54
c) toženec v boljših	60
d) brez odgovora	3o
Katere lastnosti motijo	
a) različne	137
b) enako	55
Stranke med seboj	
a) znanci in prijatelji	126
b) sorodniki	16
c) neznane osebe	5o
Važnost spora	
a) različni odgovori	115
b) važen	29
c) ni bil važen	9
d) zelo važen	39
123
4o
23
7
142
18
29
lo5
73
11
62
60
49
18
125
64
140
31
18
118
25
25
21
9.	Pregled tabel o medsebojnem ocenjevanju strank
Mestni poravnalni Vaški poravnalni
	sveti stanuj e skupaj v isti sobi, stanovanju, hiši	ne stanuje s sprto stranko	sveti stanuje skupaj v isti sobi hiši,stan	ne stanuje s sprto , stranke •
mirna-divja	3,431XX	2,480	0,	0,
slaba-dobra	1,o83	0,	0,	1,189
žibka-močna	0,	0,	1,800	1,4ol
majlma-velika	0,	0,	0,	2,314
nepoštena-poštena	0,	0,	0,	0,
dostojna-nedostojna	0,	2-187x	0,	2, o79
delovna-nedelovna	0,	5,161x	0,	0,
neprij e tna-prij e tna	0,	0,	2,67o	0,
pogumna-bojazijiva	i’42°x	c ’	XX	3,979	0,
n ekul turna-kul t um a	8,5o9	3,574	0,	3,444
srečna-nesrečna	1,182	0,	0,	5,497
sebična-nesebična	0,	0,	0,	0,
žalostna-vesela	0,	0,	1,362	1,379
izobražena-neizobražena o,		0,	0,	0,
nevzgo j ena-vzgo j ena	0,	0,	0,	0,
*
x značilen na nivoju 0,05 xx značilen na nivoju 0,10
Tab ela 174: Odvisnost medsebojnega ocenjevanja strank od stra-janja poznanstva (pregledi bi kvadratov)
Poznata Poznata Poznata Poznata Različni se 1-3 se 4-6 se 7-lo se več odgovori leta let let kot lo
let
Mestni poravnalni sveti
mirna-divja	4,792
slaba-dobra	o,
šibka-močna	o,
majhna-velika	1,166
"♦nepoštena-poštena	1,
dostojna-nedostojna	o,
delovna-nedelavna	1,125
neprijetna-prijetna	o,
pogumna-nepogumna	o,
nekulturna-kulturna	3,63o
srečna-nesrečna	o,
sebična-nesebična	o,
žalostna-vesela	o,
izobražena-neizobr.	1,282
nevzgojena-vzgojena	o,
0,	1,862	o,	3,724'
0,	1,261	1,733	o,
0,	1,926x	o,	o,
1,143	4, 8oo	1,635	o,
1,949	o,	o,	o,
o,	1,282	o,	o,
1, 2oo	o,	1,851	c,
o,	o,	o,	o,
1,477	1,165	°’	xx°’	
1,997	2,19o	3,512XX1,866	
1,912	o,	°’	X	o,
o,	o,	4,lo6x	o,
o,	1,643	o,	o,
o,	2,15o	o,	0
1,149	o,	0,	0
Vaški poravnalni sveti
mirna-divja	o,
jfc slaba-dobra	o,
šibka-močna	o,
majhna-velika	o,
nepostena-poštena	l,o66
dostojna-nedostojna	o,
delatma-nedelavna	o,
neprijetna-prijetna	o,
pogumna-bojazijiva	o,
nekulturna-kulturna	o,
srečna-nesrečna	o,
sebična-nesebična	o,
žaloštna-vesela	o,
izobražena-neizobraž.	o,
nevzgojena-vzgojena	o,
0,	0,	0, 0,
2,129	0,	o •> o
2,659	0,	o,	3,ooo’
2,216	0,	1,177	1,389
o,	0,	o,	o,
1,129	0,	o,	o,
o,	0,	0, 0,
o,	0,	0, 0,
o,	0,	o,	2,000
1,129	0,	7,127* o,
o,	0,	4,929 o,
0,	0,	o,	2,344
0,	0,	6,3o8 15,195
o,	0,	o,	2,o53
0,	0,	1,935 o,
x značilen na nivoju 0,05 xx značilen na nivoju 0,10
Tab ela 175: Odvisnost medsebojnega ocenjevanja strank od pogostosti sporov (pregled bi kvadratov)
	Sprla sta se,a sta se poravnala	Sprla sta se,d se nista pobotala	Prej ni prišlo do spora	Ostalo
Mestni poravnalni sveti				
mirma-divja	2,652	o,	o,	3,593
slaba-dobra	l,lo5	1,286	o,	o,
šibka-majhna	o,	o,	0,	0,
majhna-velika	o,	o,	0,	0,
nepo Š t ena—p o š t ena	o,	o,	0,	1, 619
dostojna-nedostojna	1, o67	o,	0,	2,656
delavna-nedelavna	o,	o,	2,518	o,
neprij etna-prij etna	°’	X	o,	o,	0,
pogumna-bojas1jiva	!,490x	o,	o,	l,o35
nekultuma-kul turna	4,667	l,9o9	1,199	o,
srečna-nesrečna	o,	o,	o,	o,
sebična-ne sebična	o,	0,	o,	1, o96
šalo stna-ve sela	0,	0 ’ „ x	0,	o,
izobražena-neizobr.	°’	XX	4,666	0,	o,
nevzgo j ena-vzgo j ena	3,175	l,95o	0,	o,
Vaški poravnalni sveti				
mirna-divja	4,5o9X	o,	0,	2,656
slaba-dobra	o,	9,	0,	o,
šibka-majhna	o,	o,	o, nr,xx	2,259
majhna-velika	o,	o,	3,487	1, o67
nepoštena-poštena	o,	1,272	o,	1, 619
dostojna-nedostojna	o,	1, 244	o,	o,
delavna-nedelavna	o,	o,	o,	o,
neprij etna-prij etna	o,	o,	o,	o,
n ekulturna-kulturna	l,o33	1,244		o,
srečna-nesrečna	o,	o,	3,156xx	1,897
sebična-nesebična	°’	XX	o,	o,	o,
žalostna-vesela	6,823	o,	o,	o,
izobražena-neizobražen.	2, o26	1,143	0,	0,
nevzgojena-vzgojena	4,521 x značilen na nivoju 0,05 xx značilen na nivoju 0,10		o,	0,	1,576
-lo6-
Tabela 176:
Odvisnost medsebojnega ocenjevanja od pogostosti sporov, ki so prišli pred poravnalni svet
Mestni poravnalni sveti mirna-divja slaba-dobra šibka-močna ma jima—velika nepoštena—poštena -dostojna-nedostojna delavna—nedelavna neprij etna-prij e tna
pogumna-bojazijiva nekulturna-kulturna srečna-nesrečna
sebična-ne sebična žalostna-vesela iz obražena-neiz obražena prevzgo j ena-vzgo j ena
Spor je prvič pred PS
1,276
o,
l,48o
o,
o,
o,
2,243,
5,533J
o,
1,427,
5,485j
Spor je bil pred PS ve-čkrat
o, o, o, o,
0,
1,
9, o, o, o, o, o, o, o, o,
Različno
2,613
o,
4,392x
o,
o,
o,
o,
0,
1,485
1,538
1,666
1, o,
O,
O,
Vaški poravnalni sveti
mirna-divja	°>
slaba-dobra	0»
šibka-močna
majhna-velika	1,377
nepoštena—poštena	°>
dostojna-nedostojna	1,375
delavna-nedelavna	o,
neprij etna-prij etna	o,
pogumna-bojanljiva	1,89^
nekulturna-kulturna	o,
srečna-nesrečna	1,176
sebična-nesebična	o,
aalostna-vesela	^	o,
izobražena-neizobražena o,
nevzgojena-vzgojena	o,
o,
o,
o,
o,
o,
o,
o,
o,
o,
o,
o,
o,
0,
1,	ol5
O,
O,
O,
0,
1,
O,
2,64 2,77
o,
2, o5
3,2°o
7,8o
XX
O,
O,
O,
X značilen na nivoju C,C5 xx značilen na nivoju 0,10
Tab ela 177: Odvisnost medsebojnega ocenjevanja od spreminjanja izvorov spora (pregled hi kvadratov)
K poravnavi K poravnavi Nič ne bi pripo- bi priporno- more Pazlicno mogla spre- gla spreme- vpli-memba okolja mba okolja vati
Mestni poravnalni sveti mirna-divja slaba-dobra šibka-močna yajhna-velika nepoštena—poštena -^stojna-nedostojna delavna-nedelavna
meprij e tna-prij e tna
pogumna-bojazijiva
n e kul turn a-kul turn a sre čna-ne srečna sebična-nesebična
žalostna-vesela
izobražena-neizobražena
nevzogj ena-vzgo j ena
Vaški poravnalni sveti
mirna-divja
slaba-dobra
šibka-močna
^rjiajhna-velika
iiepoštena-poštena dostojna-nedostojna delavna-ne d e1avna neprij e tna-prij e tna
p o gumna-b o j azl j i va
nekulturna-kulturna srečna-nesrečna sebična-ne sebična žalostna-vesela izobražena-neizobražena
nevzgo j ena-vzgo j ena
o,	0,	3,733XX	1,357
0 ,	0,	1,	0,
0 ,	0, 1,181	0,	1,635
o,		0,	0,
0,	0,	0,	°’ c*
o.	0 «	2,242 1,981	.4,o52
0,	-M XX 3,31o		0,
0,	0,	0,	0,
°’	XX 3,124	0, 0’	_ _XX	0 ’	XX 3,68xx	°’	X 4,647
9,	3,155	0,	0,
0,	0,	0, 1,482	0,
Oj	0,		0,
Oj	0,	0,	0,
o,	0,	0,	0,
Oj	1,154	0,	0,
2,1	1,080	0,	°’	X 3,956x
4,8ooX	0,	0,	
o,	2, o55	0,	0,
o, o,	°’ ,xx 3,376	0, 1,131	0, 0,
0 ,	0,	0,	0,
7 0, 0«	0, 0,	0,1,141 0,	1,U3X
w 7 r\	0,	0,	7,572
° 1 o,	7 0,	4,889	2,o83
0, 1,	0, 1,195	0, 0,	°’	X 7,541
	1,475	0,	0,
^ J 0,	1,521	1,961	4,163
x značilen na nivoju 0,05 xx značilen na nivoju 0,10
I
lo- Vsebinska opredelitev sporov

-lo8-
Tabela 178: Vsebinska opredelitev sporov
Opredelitev sporov po zapisniku poravnalnih svetov
Poravnalni sveti Poravnalni sveti
razžalitev obrekovanje nedostojno vedenje izzivanje grožnja pretep
telesna poškodba movolja kršitev hišnega reda sum storitve kaz.dejanja motenje posesti odškodninski zahtevek preživnina dediščina kupoprodajni spor dolg
spor postal iz souporave stanovanjski spor neure j ene družin ske razmere mejni spor služnostni spor stali spori
mestni vaški Število
me stni
vaški
3o
44
1
2
3 6 8
4 13
7
15
13
lo
8
17
7
5
4
2
27
2
1
1
4
lo
4
3 9
35
21
4
4
5
12
4
5
2
6
6.5
••
7.5
6.5
5
4
8,5
4,5 16,5 lo, 5
Skupaj
2oo
2oo
loo
loo
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
s 2
00000504474
\ -
j /
x
- <
v i
V
1